Gospodarske stvari. Vinska knpčija v raznih krajih. Lani smo pričeli naznanjati ceno vina, kakor se mu je pokazala y jeseni in je poakočila še potlej tudi po raznih krajih različno. Naj še sedaj dostavimo ceno vina v drugih krajih, do srede meseca decembra 1890. V okolici mesta Nagy-Kanizsa poakočilo je vino zopet za 2 gld. pri 100 litrih. Lanjakega vina tu ni več dobiti. Novo postaja 5emdalje, tem bolje. Piačujejo ga po 13 do 15 gld. za belo yino; za ruao vino ali šiljer 12—13 fl., za črno 16—26. V okolici mesta Rnszt posestniki pridno prekopavajo zemljo, kjer bojo v spomladi sadili ameriške trte, zato, ker jim evropske leto za letom hnje ugonablja filoksera. Imajo pa tam mnogo peščene zemlje, katera je bojda dobra tudi za evropske trte, ne da bi je v tej zemlji mogla pokončati trsna ua. Vsled tega upajo Madjari posebno od teh peščnatih zemljišč, katere 80 bila do sedaj večinoma popolnem puste, veliko hasni. Se ve, da se nahajajo pa take zemlje le v ravnici, in če je opravičeno upanje, katero se atavi va nje, hasnilo bode tudi to le malo dosedanjim vinorejcem, katerih vinogradi so bili, kakor so pri nas še sedaj, le v hribih, kjer je taka peščena zemlja le izjema. Tudi tukai je cena vinu še bolje poskoeila; kupci ponujajo 18 gld., a poseatniki vina ne dajo izpod cene 20 gld. Vsled tega se domači kupci kateri, kakor ae to pri nas godi, vino kupujejo bolje »na borgo", kujajo; ali kaj jim hasni, ker je tujcev zadoati, kateri ga radi kupujejo! Tudi v Požunski okolici morajo vinski kupci — židje — globlje aeči v žepe, če hočejo dobiti vina. Upajo sicer, da njim bode kupčija po prvem pretakanji lehka; navadno se to tudi tako izgodi, ali tudi Madjari vejo dobro vino ceniti. Premožnejši laatniki ne dajo vina izpod 100 gld. za štrtinjak. Ako pomislimo, da ae tamošnja vina z našimi Ljutomerskimi gled6 kakovosti in trpežnoati ne morejo meriti, moramo pripoznati, da je to lepa cena. V Nemčiji — ob Renu — imeli so letos alabejšo bratvo, kakor v drugib. krajih. wPodbiranje^ se njim ni izpodnealo. Imeli so tudi slabo vreme; v obče se tam zelo pozno bere, navadno še le početkoma meaeca novembra; zahteva to tudi grozdna sorta: ,,mala graševina", katero tam večinoma gojijo, in ta le pozno dozoreva. Ali letos vinorejci tam z branjem še početkom meaeca decembra nič niso bili gotovi, ter jim je vsled tega seveda tudi mnogo grozdja pomrznilo in je vino iz njega le slabo. Ali cena mu v primeri z našimi vini še nikakor ni nizka; pomogel je vinu v tem letu torej le njega dober glas. V Italiji imeli ao letos tudi alabo branje. Uzrok temu je lanaka peronospora in toča, vsled katerib je trsje bilo opešalo; vrhu tega ao imeli pa še letnšnje poletje sušo, pribodnje leto upajo pa bolje. To malo pa, kar ao nabrali, je dobro. Cena vinu je 15—30 gld. za 100 litrov novega, ter 40—45 gld. za 100 litrov starega vina, katerega se je bilo pa doslej še le malo prodalo. Francoski vinotržci ao pričakovali, da bode v domačiji vzrastlo le malo vina, ter ao nakupili in dali dopeljati mnogo španjskega vina v svoje kleti. A proti njib prepričanju obrodila je vinska trta doma bolje, kakor je njim ljubo, in tako so vsled dovažanja tajib vin potisuili ceno domaeemu vinu precej močno navzdol. To vam je špekulacija! Zelo zadovoljni a svojo bratvo ao Spanjci in to kakor glede kolikosti, tako tudi glede kakovosti vina. Francoski vinotržci hoteli so na škodo svojim doaiačinom — tudi na Grškem vino po ceni apokupiti. Ali Grki vel6, da njim ni tako močno sila malega denarja in čakajo z vinom, dokler postane cena bolja. Vlahi v Rumuniji imeli ao nekako srednje dobro vinsko letino, vendar je pa kupčija mrtva in valed tega ae ve, da tudi cena nizka. Hvaliti pa moramo pri Vlabib to, da vino, kolikor ga potrebujejo, kupujejo pri vinorejcu samem, ne pri agentu in vinotržcu, kateri njim za drage denarje prodaja le — slabo vino. —e. Sejmovi. Dne 2. januvarija v Bučab in pri sv. Juriji na južni železnici. Dne 3. janu varija v Radgoni in v Gradci.