Poitnfoa plačami ▼ totoihA Leto X, št. 162 Ljubljana, nedelja 14. |uli|a 1929 Cena 2 Din »D* m 40 Dio. UredoUtroi Im TdeloB MM 3122. >133. >124. »29 to >126. Maribori KUkaaaArcm oesti 14. TeMoa tt. 440. C4«i Kocenova 4.S. TeMoa IM. BofcopM m m rrt&K . Otfhal po Upravatttvai UoMIujl, PrcAemora «L U Teleta« it 1122. JI23, 1124. >121 112«. bucrata* oddelek; Uuhtaov Preierao* ofica 1 Telefon St 2492. Podružnica Maribori A.letcsan 78.180; W1m Nr. 106.241. Ljubljana, 13. iullia. Prijateljski francoski narod slavi jutri svoj največji narodni prazniK, obletnico zavzetja pariške Bastilje. Praznovanje bo letos imelo mal jubilejni značaj, ker poteče jutri 140 let zgodovinskega dogodka. Zavzetje starodavne ječe sredi Pariza je kot prvi uspeh francoske revolucije postalo simbol upora zatiranih in ponižanih proti socijalni tiranu«, nasilstvu in izkoriščanju delovnega ljudstva. S padcem Bastilje. kjer so dolga stoletia trpeli in umirili tudi najboljši sinovi francoskega naroc*i. se je začelo zmagovito prodiranje idsie svobode. enakosti in bratstva v najširše sloje človeštva. Napočila je nova era francoske revolucije. ki je povzdignila na ščit naj-elementarnejše pravice narodov, proglasila enakost vseh ljudi in stanov Dred zakonom, uvedla versko strpnost in oplodila vso Evropo s težnjo po svobodi. povdarjajoč človečanske pravice posameznika, ne glede na njegovo rojstvo. stan in gmotni položaj. Osvobodila je najprej francoski narod izpod dušečega iga okorelega in pokvarjenega fevdalizma, uničila je privilegije rojstv« in omogočila razvoj sposobnosti posameznika do najvišje mere. Veliki pomen francoske revo'ucije pa ni ostal omejen samo na Francijo Re-akcijonarne sile zaostale Evrope so stavile sicer vse, da zaduše nevarni ogenj, dosegle pa so ravno nasprotno: povzročile so eksplozijo, ki je raznesla požar po vsem tedanjem k/Urnem svetu. Svobodni francoski narod je zmagovito odbil vse napade in s svoje strani prešel v napad. Pod zastavami francoske revolucije in med oetie n mar-seljeze, ob koje zvokih vsakomur za-polje kri še danes. Je sproščena narodna sila razširila žar sv:>j:h svobodoum-nih idej daleč preko političnega in narodnostnega območja francoskega naroda. Široko po Evropi 53 ie raziila poplava mlade svobode, neusmilieno rušeč predsodke, da si uredijo svoie življenje. dejanje in nehanje po novih principih francoske revolucije. Val zmagonosnega podviga je dosegel tudi našo deželo, v temeljih je omaja! tisočletno habsburško nasilje in v kraljestvu Iliriji prvič združil v eno državo tri veje jugosloveiskega naroda. Tudi po Ljubljani je odmevala zmago nosna marseljeza in najodličnejši sinovi našega naroda tiste dobe so stopil? v službo ideje, zavedajoč se. da s^žjo svoji domovini in svojemu ljudstvu. Na žalost je po kratkem štiriletnem svitanju došla zopet temna doba reakcije, ki je komaj osvobojeno Evropo zavila v žalostni mrak pravega srednjeveškega nasilja in zatiranja. V smelem zagonu je na videz propadla misel svobode, enakosti in bratstva, v ljudskih dušah pa je seme pognalo tem mogočnejše korenine, čim hujši je bil pritisk nazadnjaškega legitimizma svete alijanee. Narodi so spregledovali drug za drugim, si usvajali evangelij francoske revolucije in kjerkoli je došlo do upora, so v vrstah upornikov odmevala gesla francoskih revolucionarjev. Vse stremljenje evropskih narodov po osvoboie-nju izpod jarma in tlačanstva privilegiranih slojev temelji v bistvu na člove-čanskih pravicah, ki jih je proglasil francoski narod in .ie s tem tudi drugim narodom podal trdno idejno izhodišče v njihovi borbi za enakopravnost, svobodo vesti, svobodo dela in svobodo misli. Sto in štirideset let je poteklo od zavzetja Bastilje in vso to dobo lahko točno zasledujemo razvoj orjaškega boja. ki ima svoj zarodek v prvem podvigu francoskega »tretjega stanu«. Tako je ta dogodek postal simbol borbe za pravice človeštva in ob vsakoletnem pariškem spominskem slavju utripljejo srca vseh svobodnih in svobode željnih narodov v hvaležnosti do prvih pijonir-jev nove ere v zgodovini človeštva. Francoski narod, ki je vedno stal v prvi vrsti te borbe, je svetu izvojeval moderni socijalni red in še danes stoji trdno na braniku priborjenih pravic. Spominjajoč se praznika plemenitega francoskega naroda, nas navdaja čustvo radosti in ponosa, da je ta veliki narod naš prijatelj in zaveznik. Spori med fašisti Rim, 13. julija, g. Pred nekaj dnevi Je poslanec Farinacci očital bivšemu milan« skemu županu Belloniju, da je hotel kupiti milanski list »Secolo Sera«. Istočasno je zahteval tudi pojasnila o ameriškem do« larskem posojilu, ki ga je najelo mesto Milan. Belloni je nato brzojavno vprašal poslanca Farinaccija za pojasnilo glede onega dela njegovega napada, zaradi ka« terega ga misli tožiti. Farinacci odgovarja ▼ listu »Regime Fascista«, da po Mussoli« nijevih načelih ni na mestu, da bi mogel poslanec Belloni, ki je upravni član 24 del« niških družb dajati direktive listu »Secolo Sera«. Glede ameriškega dolarskega poso* jila pa pravi Farinacci, da je predložil za> devo Mussoliniju v končno odločitev. Jav« no mnenje zasleduje z velikim zanimanjem ta dvoboj med bivšim milanskim županom Bellonijem in poslancem Farinaccijem, ki je kakor znano tudi član vrhovnega faši« stičnega sveta. Podpis treh važnih zakonov Izenačenje prejemkov sodnikov, upravnih uradnikov in oficirjev - Novi civilnosodni postopek - Izenačenje članov Državnega sveta in Glavne kontrole Bled. 13. Julija, p. Minister pravde dr. Milan Srskič. ki je včeraj prispel na Bled. je bil danes dopoldne ob 10. sprejet od Nj. Vel. kralja v poldrugourni avdijenci. Minister dr. Srskič ie podal vladarju obširen referat o delu svojega resora ter mu predložil v podpis tudi tri važne zakone. Prvi zakon izenačuje službene prejemke sodnikov, upravnih uradnikov in oficirjev. Drugi zakon izenačuje prejemke članov Državnega sveta s člani Glavne kontrole. Tretji, najvažnejši zakon pa Je civilno-pravdni red, veljaven za vso državo. Beograd. 13. Julija, p. Kakor poročajo z Bleda, je Nj. Vel. kralj podpisal ministru pravde dr. Srskiču danes tri zakone. O teh važnih zakonih je dobil vaš poročevalec naslednje informacije: Zakon o izenačenju prejemkov sodnikov, upravnih uradnikov in oficirjev Z nedavno uveljavljenim zakonom o sodnikih so bile določene za sodnike posebne doklade, s katerimi so se deloma znatno povečali prejemki sodnikov. Prav tako so bile z novim zakonom o notranji upravi določene posebne doklade uradnikov politično-upravne službe. Izkazalo se je. da so na ta način službeni prejemki sodnih in ..~avnih uradnikov nesorazmerno višji od službenih prejemkov oficirjev v odgovarjajočih položajih. Z ozirom na izredno važnost oficirskega kadra za varnost države se Ja tako pokazala potreba, da se izboljša tudi gmotno stanje oficirjev. Za rešitev te naloge je bil že pred meseci postavljen poseben ministrski odbor, v katerem so bili ministri doktor Srskič. dr. Kumanudi. Uzunovič. general Hadžič in dr. Švrljuga. Odbor je razpravljal o izenačenju oficirskih prejemkov s prejemki sodnikov in upravnih uradnikov. Da se ne poruši finančno ravnotežie državnega proračuna in da se državna blagajna ne obremeni preko mere, se je ministrski odbor naposled s težkim srcem odločil predlagati vladi, naj se znižajo nove, sodnikom Jn upravnim uradnikom dodeljene doklade za 20 odst., iz tega prihranka pa primerno povišajo prejemki oficirjev, tako da botio izenačeni s prejemki sodnikov in unravnih uradnikov. Vlada ie na ta predlog pristala in Nj. Vel. kralj je danes podpisal tozadevni zakon. 20 odstotno znižanje se računa samo od razlike med starimi in novimi dokladam! sodnikov, odnosno upravnih uradnikov. Oficirjem bodo določeni povišani prejemki v novem zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice, ki se ravno sedaj dogotavlja v vojnem ministrstvu. Obenem z novo regulacijo doklad sodnikov in upravnih uradnikov je tudi ukinjeno avtomatično napredovanje sodnikov. V bodoče bodo tudi sodniki napredovali, enako kakor drugi uradniki, po svobodni oceni in na podlagi svoje kvalifikacije. Z ukinjenjem avtomatičnega napredovanja bodo deloma doseženi prihranki v državnem proračunu, na drugi strani pa bo omogočeno bolj pravično napredovanje sposobnih in vestnih sodnikov. Za splošnost še bolj važen je novi civilno sodni postopek. Tudi ta zakon je kralj podpisal na današnji avdijenci ministra pravde. Zakon poanenja eno največjih del na polju izenačenja naše sodne zakonodaje. Po večletnih študijah ga je sestavila posebna komisija v ministrstvu pravde, ki je delala na redakciji tri mesece. Za podlago je služil avstrijski civilno-pravdni red, doslej v veljavi v Sloveniji in Dalmaciji ter deloma tudi na Hrvatskem. Seveda pa je v vseh področjih moderniziran, tako da docela odgovarja sodobnim pravnim načelom in našim specifičnim razmeram. Zakon uveljavlja tudi za civilno-sodni postopek načelo svobodnega sodniškega preudarka in pripušča neomejene dokaze po pričah, kar pomenja zlasti za prilike v Srbiji naravnost prevratno novost. Ker uvaja novi civilno-sodni postopek za nekatere pokrajine popolnoma nova načela, ga seveda ni mogoče uveljaviti preko noči. Zato bo šele poseben zakon določil termine, kdaj bo stopil civilno-sodni postopek v posameznih pokrajinah v veljavo. Naposled je kralj danes podpisal tudi zakon, s katerim se izenačujejo prejemki sodnikov Državnega sveta in članov Glavne kontrole. Izenačenje je izvedeno na sličen način, kakor izenačenje oficirjev s sodniki in upravnimi uradniki. Sodnikom Državnega sveta se nove nedavno jim določene doklade znižajo za 20 •/«, dočim se članom Glavne kontrole za približno enake zneske dosedanji prejemki zvišajo. Preti konstituiranjem Agrarne banke Za predsednika banke je imenovan bivši finančni minister dr. Bogdan Markovič — Ustanovna skupščina se bo vršila 22. t. m. Bled, 13. julija, p. Po zakonu o Privilegirani agrarni banki se ima mesec dni po končanem podpisovanju delnic vršiti ustanovna skupščina banke ter izvoliti upravni odbor. Upravni odbor izvoli iz svoje srede ravnateljstvo. Predsednika upravnega odbora imenuje kralj. Povodom današnje avdijence ministra pravde je kralj podpisal ukaz. s katerim je imenovan na to važno in odgovorno mesto bivši finančni minister dr. Bogdan Markovič. Ker ie potrebno. da prične nova banka v korist našega kmečkega stanu čim prej poslo- vati, se pričakuje, da bo ustanovna skupščina sklicana v najkrajšem času. Po sedanjih vesteh se bo vršila 22. tega meseca v Beogradu. Ob tej priliki bo izvoljen upravni odbor, ki ga tvori 14 članov, od katerih jih 7 imenuje vlada. 7 pa izvolijo delničarji. Za sedaj se še ne ve. kdo bo član upravnega odbora, ker je to v prvi vrsti odvisno od izida podpisovanja delnic, ki bo zaključeno 15. t. m. Po prejetih informacijah je bilo doslej vpisanih delnic Privilegirane agrarne banke že za pol milijarde dinarjev. Nad 50 mednarodnih konvencij Lepa bilanca zunanjega ministra v polletni dobi po 6. januarju 20. Pogodba o prijateljskem obravnavanju spornih vprašanj z Zedinjenlm! državami Severne Amerike. 21. Pogodba o arbitraž; z Zedinjenimi državami. 22. Konvencija o tr govini in plovbi s Francijo. 24. Protokoli o jugoslovenski svobodni coni v Solunu. 25. Mednarodni sj>orazum o izvozu kož. 26. Mednarodni sporazum o Izvozu kosti. 27. Pogodba o socijalnem zavarovanju z Nemčijo. 28. Sporazum o sezonskih poljedelskih delavcih z Nemčijo. 29. Trgovinska pogodba z Letonijo. 30. Dopolnilni sporazum k trgovinski pogodbi z Nemčijo. 31. Pakt prijateljstva z Grško. 32 Konvencija o poštnih 'Hranilnicah med nasledstvenimi državami 33. Konzularna konvencija s Poljsko. 34. Konvencija o pravni pomoči z Grško. Konvencije, ki so v delu in ki bodo z naše strani ratificirane še do konca tega meseca, so: a) mednarodna radio-brzojavna konvencija, b) mednarodna konvencija o oplju, c) začasni trgovinski sporazum s Finsko, d) mednarodna konvencija o nepar-skem sistemu, e) mednarodna konvencija o pobijanju suženjstva, f) mednarodna konvencija o izvozu in uvozu, g) konvencija o dvojnem obdavčevanju z Madžarsko, h) konvencija o prenosu sedežev transportnih družb z Madžarsko, i) haaška konvencija o civilno-sodnem postopku, j) splošni arbitražni pakt med državami Male antante. Beograd, 13. Julija m. Doslej so bile od nove vlade po 6. januarja ratificirane naslednje mednarodne pogodbe: 1. Novela k trgovinski pogodbi z republiko Avstrijo. 2. Začasni trgovinski sporazum z Egiptom, 3. Zakon o odrekanju vojni (Kellogov pakt) 4. Pogodba o vzajemnem poslovnem občevanju z Avstrijo. 5. Sporazum s Češkoslovaško o prepovedi sodnega iztlrjevanja obveznosti in dolgov v bivših avstro-ogrskih kronah. 6. Mednarodna konvencija o pobijanju prometa z nemoralnimi publikacijami. 7. Mednarodna konvencija o pobijanju trgovine z ženskami. 8. Mednarodna konvencija o poenostavljenju carinski.! formalnosti. 9. Protokol o prepovedi uporabe zadušljlvfh plinov v vojni. 10. Mednarodna konvencija o avtomobilskem prometu. 11. Delavska konvencija z Argentino. 12. Pogodba o trgovini in plovbi z Albanijo 13. Konvencija o Izročanju zločincev z Albanijo. 14. Konvencija o nastanjevanju in konzularna konvencija z Albanijo. 15. Konvencija o izročevanju krivcev in sodnem občevanju v kazenskih zadevah z Madžarsko. 16. Trgovska pogodba z Madžarsko. 17. Konvencija o obramhi proti kužnim boleznim z Madžarsko. 18. Konvencija o vzajemni bolniški negi z Madžarsko. 19. Pet specijalnih konvencij z Madžarsko (železniški promet, obmejni železniški mostovi obmejne ceste in mostovi, državni mejniki. Madžarska odbija čsl. noto kot brezpredmetno Madžarska vlada trdi, da aretirani Pecha ni več spadal k uradnistvu čsl. ekspoziture - Odgovor ministra Wal-ka dokazuje pravilnost postopanja madžarskih oblasti na temelju medsebojne pogodbe Budimpešta, 13. Julija, s. Madžarski zunanji minister VValko je odgovoril danes v zadevi aretiranega Vaclava Pe-che. ki je bil v Hidas-Nemetiju zasačen pri vohunstvu, na noto češkoslovaškega poslanika v Budimpešti. Odgovor vsebuje najprej popis, kako so Pecho zasačili madžarski oblastveni organi Dri vohunstvu in pod kakšnimi okol-nostm' se je izvršila aretacija. Nota ugotavlja dalje, da ie Pecha priznal svojo dalj časa trajajočo zvezo z osebami, ki so mu donašale zaupne podatke vojaškega značaja. O aretaciji je bil takoj obveščen namestnik šefa češkoslovaške carinske ekspoziture v Hidas-Nemetiju. Vodja ekspoziture madžarske državne policije v Hidas-Nemetiju ie na vprašanje češkoslovaških uslužbencev takoj po Pechovi aretaciji potrdil izvršeno aretacijo in je nato naslednjega dne. to je 9. junija, sporočil vodji češkoslovaške policijske ekspoziture v Hidas-Nemetiju nje vzrok. Nota ugotavlja dalje, da ie dodelitev Peche k ekspozituri češkoslovaških državnih železnic v Hidas-Nemetiju prenehala že dne 27. maja. torej skoraj mesec dni pred njegovo aretacijo. tako da. strogo vzeto. Pecha na dan aretacije ni spadal več med osebje češkoslovaških železnic v Hidas-Nemetiju in se v zvezi z njegovo osebo ni mogoče sklicevati na določbe medsebojne železniške konvencije V ostalem je bil Pechov naslednik že pred njegovo aretacijo v službi in ga ie šef oficiielno predstavil madžarskemu vodstvu obmej-aega kolodvora. Sklicujoč se na V. člen pogodbe o skupnem obmejnem kolodvoru ugotavlja nato nota. da Ima madžarska država v Hidas-Nemetiju. ki leži na njenem ozemlju v vsakem oziru. torej tudi v policijskem in kazensko-pravnem. polne suvereniteto. ki se v smislu člena 29. omenjene pogodbe razteza tudi na tuje državne nameščence, ki opravljajo na tej postaji službo. Tudi člen 19. pogod-be ne dovoljuje takega tolmačenja, da bi se lahko v primeru kakršnegakoli kazenskega prestopka zahteval samo odpoklic krivega uslužbenca. Ta člen zagotavlja državi samo pravico da prosi v primerih, ki so navedeni v členu, za odi>oklic železniškega uslužbenca. To pa nikakor ne pomeni, da bi država proti tujim železničarjem, ki zagrešijo kaz-njivo dejanje, ne mogla oostooati po obstoječih kazenskopravnih in policijskih normah. Madžarske oblasti so imele potemtakem nesporno pravico aretirati Pecho. ki je bil zasačen pri vohunstvu. Zaradi tega je pritožba popolnoma neutemeljena. češ da so madžarske oblasti kršile pogodbo o skupnih obmejnih kolodvorih, kajti z aretacijo Peche so samo izpolnile svojo dolžnost. Madžarska vlada je zaradi tega na podlagi dejanskega in pravnega položaja prisiljena smatrati zaključke v noti češkoslovaškega poslanika in želje, ki jih v njej izraža, kot brezpredmetne. Praga, 13. julija s. V zvezi z odgovorom madžarskega zunanjega ministra Walka na zadnjo noto češkoslovaške vlade domnevajo politični krogi, da se položaj nikakor ni omilil, ker nI madžarski odgovor zadovoljiv. Češkoslovaška bo nepreklicno vztrajala pri svojih treh zahtevah. In sicer, da se aretiranega Pecha izpusti iz zapora, da se madžarska vlada opraviči in da jamstva, da se slični primeri ne bodo Ponavljali v bodoče. Strahovita nesreča prt ognjegasni vaji Žrtev plamenov je postalo 15 dečkov, ker je nekdo prezgodaj zažgal poslopje — Pred očmi mater in množice gledalcev so dečki zgoreli Oilllngham (Anglija), 13. julija. Na dobrodelni prireditvi v prid neke bolnice ie došlo do strašne katastrofe, ko so skavti in kadeti predvajali ognjegasno vajo. V ta namen je bilo postavljeno leseno poslopje, v katerem je bilo 15 kadetov in skavtov, ki naj bi jih po določenem programu rešili ognaegasci s pomočjo lestvic in s skoki na rjuhe. Pomotoma so poslopje prezgodaj zažgali. Skavti so pričeli klicati na pomoč in dajati znamenja, gledalci, med katerimi so bile tudi njihove matere, pa so smatrali njihove klice za šalo in so spoznali strašno resnost položaja šele tedaj, ko so plameni objeli celo poslopje. Med občinstvom je nastala strašna panika. Starši dečkov, ki so bili v gorečem poslopju, so skušali rešiti svoje otroke, kar pa jim je bilo vsled silnega ognja nemogoče. Ko so po programu končno ognjegasci le dospeli, niso mogli že več pomagati, čeprav so mnogi tvegali svoje življenje in se tako približali plamenom, da so se vnele njihove obleke. Goreče poslopje se je zrušilo, nakar je bilo šele mogoče priti do žrtev. 10 dečkov je v plamenih zgorelo, tako da jih pozneje nI bilo mogoče spoznati, dočim so ostali dobili tako težke opekline, da je izključena vsako upanje za njihovo okrevanje. Zaenkrat še ni pojasnjeno, kako se je moglo kljub vsem varnostnim ukrepom zgoditi, da so poslopje pred časom zažgali. Italijani odklanjajo Panevropo Rim, 13. jul. d. Italijanski listi živahno komentirajo glasove f-ancoskih listov, da misli zunanji minister Briand predlagati na jesenskem zasedanju Društva narodov slicanjc pripravljalne konference za osno« vanje federacije evropskih držav. Vsi listi odklanjajo skoro enodušno ta predlog in ga označujejo kot izrodek bujne domišlji« je Brianda. Rekonstrukcija rumunske vlade BukareSta, 13. julija, p. V zvezi z novim zakonom o državni upravi bo izvršena tnkoj po zaključku zasedanja parlamenta, obširnejša rekonstrukcija vlade. Glede na to, da bo z novim zakonom število ministrstev zmanjšano, bo več ministrov Izstopilo iz viade, obenem pa bodo pritegnjeni v vlado tudi drugi novi ljudje, tako da bo nudila nova vlada docela drugo lice. Madžarska obnavlja trgovske zveze z Rusijo Budimpešta, 13. julija. »Pesti Naplo« poroča, da so zasebni gospodarski krogi započeli pogajanja za obnovitev gospodar« skega prometa med Madžarsko in sovjet« sko Rusijo. Uspeh teh pogajanj je bil, ka« kor trdi list, da je došla v Budimpešto ru« ska trgovinska delegacija, o katere priho« du so bile obveščene seveda tudi policij« ske oblasti. Ta delegacija se je pogajala z zastopniki posameznih velikih industrij« skih podjetij, ki so sedaj prejele služben poziv, naj pošljejo v Rusijo ponudbe pred« vsem za dobavo poljedelskih strojev in raznih predmetov za električno industrijo. Ponudbe madžarskih tovaren se sedaj pri« merjajo s cenami, po katerih so se doslej dobavljali omenjeni predmeti. Primerjava je v mnogih slučajih že izpadla v prid madžarske industrije. Iz tega bi se dalo sklepati, piše »Pesti Naplo«, najmanj to. da se j>osamezne tovarne že pogajajo o konkretnih naročilih in da obstoje samo težkoče gtiede na ureditev plačilnih pogo* jev. Katastrofalna eksplozija na Kitajskem London, 13. juL d. Londonski listi po« ročajo, da je včeraj v Junanfu zletelo ▼ zrak glavno municijsko skladišče kitajske nacionalistične vojske. Eksplozija je po* vzročila neprecenljivo škodo. Porušenega je skoro polovico mesta. Število smrtnih žrtev je nepričakovano veliko ter presega 1000 oseb. Med mrtvimi je tudi mnogo inozemcev. Lažje je ranjen angleški kon« zul. V mestu vlada strašna panika in se ljudje boje, da bodo sledile še nove eks« plozije. Pozvana je bila vojaška pomoč, ki pa še ni dospela. Poljski prekooceanski polet Varšava, 13. julija, g. Prekooceanski po» let poljskih letalcev Idzikovskega in Ku« bale, ki sta davi na letalu »Maršal Pilsud* ski« odletela proti Newyorku, vzbuja na Poljskem ogromno zanimanje. Letaka leti« ta tudi letos z letalom, s katerim sta po« skusila lansko leto preleteti ocean. O po« teku poleta še ni dosedaj nobenih vesti. Razprava proti Stinnesu mlajšemu BerHa, 13. Jtfšja. Po zaključ&u govora hrairf-teMev v Stdmnesovem procesu ie govorM državni pravdmik in zahteval za Stinnesa obsodbo na 8 mesecev zapora io 100.000 mark globe, ker Je s svojim poslovanjem oškodoval državo. Razsodba bo razglašena v ponedeljek. Tragična posledica aretacije Praga, 13. julija g. V Košicah ie bil pred nekaj dnevi aretiran stavbenik Agaty. Bil je osumljen vohunstva. Ker sum ni bil opravičen, je bil kmalu izpuščen, na svobodo. Prva pot iz zapora, ga ie vodila v tobačno trafiko, kjer je kupil časopis, iz katerega je izvedel, da se je njegova žena iz žalostj zaradi njegove aretacije obesila. Nesreča ob Blatnem jezeru Budimpešta. 13. Julija g. Ob Blatnem jezeru se Je v bližini Baia. sflco-katolišfce zbornične frakcije ln bivšemu mi-nistrskenim predsedniku Jonkheer Ruys de Bee-renbroucku mandat za sestavo vlade. Novi kabinet bi podpirale tri desničarske stranke. Ruys de Beerenbroudk si Je izprosil čas za pomislek. Poplave tudi v Bukovini Bukarešta, 13. julija s. Zaradi ogromnih nalivov, ki se vlivajo brez presledka nad Bukovino in provinco Moldavo. so nastopile povsod katastrofalne poplave. Številna mesta hi vasi so poplavljena. Posebno težko . e prizadeto mesto Černovice. Tudi mesti Radaveč in Suzava sta pod vodo. Poplava e zahtevala tudi več človeških žrtev. Žetev je Po veliki večini uničena. Zlonamerno poročanje dopisnikov v Rumuniji Bukarešta, 13. julija s. Vesti, ki so Hh razširite razne dopisne agent ure o ponesrečeni zaroti in aretaciji okoli 200 častnikov, med njimi tudi generalov Prosteanua in Angelesca, polkovniku Sturze ter celo genrala Avaresca, so izzvale v tukajšnjih političnih krojrh veliko ogorčenje. Vsi ti krogi zahtevajo, na) vlada nastopi z največjo ostrostjo proti dopisnikom teh agentur. Seja celjskega občinskega sveta Celje, 19. julija Snoči se Je vršila redna seja celjskega občinskega sveta, zadnja pred počitnicami. Zupan dr. Goričan se je pred prehodom na dnevni red v izbranem govoru spominja' smrti velikega Jugoslovena dr. Gregorja Žerjava in naglašal zlasti pokojnikovo neumorno delavnost in njegove velike zasluge v borbi za našo svobodo; v svobodni Jugoslaviji pa Je bilo vse njegovo udeij-stvovanje posvečeno napredku in konsolidaciji države. Mestna občina je poslala rodbini dr. Žerjava o priliki smrti nepozabnega idealista sožalno brzojavko, pri pogrebu pa jo je zastopal obč. odb. dr. Ka-lan. Kljub temu pa smatra župan za svojo in vsega občinskega sveta dolžnost, da se oddolži pokojnikovemu spominu tudi na tem mestu Vsj občinski odborniki so stoje zaklicali trikratni »Slava!« nepozabnemu borcu za narod ln svobodo. Zapisnik zadnje seje je bil brez čltanja odobren. Župan je prejel od celjskega sre-skega poglavarja cžlok, s katerim Je mariborski veliki župan razrešil obč. odb. Le-skovška dolžnosti občinskega odbornika. Na njegovo mesto Je bil imenovan uglaše-valec klavirja Josip Turin iz Celja. Nato Je poročal referent pravnega odseka dr. Kalan. V mestno domovinske zvezo se sprejmeta Ana Wolfram in Gabrijela Bošnjak, odkloni pa se sprejem Danijelu Paju, ker ne more izkazati nepretrganega 10-letnega bivanja na teritoriju mestne občine. Državna trgovska iola v Celju dolguje občini 67.800 Din na najemnini in stroških za kurjavo. Ker so bili vsi koraki za poravnavo dolga brezuspešni, bo občina vložila tožbo. Tudi vojaški erar dolguje občini na najemnini skupaj 448.731 Din. Da se prepreči nevarnost zastaranja dolga, bo vložila občina tožbo za znesek 103.000 Din Iz 1. 1926. Trgovec Josip Plavc na Vrazovem trgu Je zaprosil za dovoljenje zgradbe nadzldka na svoji pritlični hiši. Ker stoji hiša čez re-gulačno črto, je odsek predlagal, naj se prošnji ne ugodi. Plaveč bi v nadzldku napravil 2 stanovanjski sobi za svojo družino, kj zdaj boleha v zelo vlažnem pritličnem stanovanju. Proti odsekovemu predlogu in za odobritev nadzldka so se toplo zavzeli obč. odb. dr. Hrašovec, Prekoršek In Lečnik, ki so opozarjali na druge slič-ne primere, kjer se Je nadzldeft dovolil ne glede na regulacijski načrt. Po daljši debati Je bil sprejet s 13 proti 10 glasovom predlog dr. Hrašovca, naj se zgradba nadzldka dovolL Sledilo je poročilo referenta finančnega odseka. Občina prispeva 1000 Din k potnim stroškom mestnega vrtnarja za pc*čno potovanje po Nemčiji. Stavcu Antonu* Knezu se proda stavbišče na Jožefovem hribu po 1.50 Din za meter. Ker bo morala občina žensko kopališče pri mestnem parku prihodnje leto podreti, a ne bo pa mogla takoj sezidati novega kopališča na levem bregu, se sprejme ponudba zadruge »Dia-na« za nakup njenega kopališča na Bregu za 30.000 Din. V mestnem gozda v Hudičevem grabnu je ostalo na razpolago okrog 200 sežnjev bukovih drv, kj se bodo prodala privatnikom, in sicer polovica po 400 Din za se-ženj, postavljen na dom, polovico pa najboljšemu ponudniku trgovcu, toda ne pod 300 Din za seženj na licu mesta. K adaptaciji Izolirnlce v Javni bolnici, ki bo stala okrog pol milijona dinarjev, bo prispevala občina 160.000 Din, okoliška občina 50.000 Din, trije okrajni zastopi pa po 70.000 Din. Izvoz fekalij se uredi tako, da naj odvažajo kmetje fekalije od 3—6 v glavnih ulicah in od 3—8 v stranskih ulicah, to pa ob vsakem letnem času. Lastniki svinjskih hlevov v mestu morajo hleve prijaviti do 1. 9. L 1. Šofer škropilnega avtomobila se nastavi z mesečno plačo 1800 Din z obojestransko enomesečno odpovedjo. Francu Rojcu se odproda stavbna parcela Pri Seidlovem studencu po 1.50 DJn meter. Vdovi po mestnem nastavljencu Kolariču, ki Je bil v mestni službi 30 let, se zviša mesečna podpora od 30 na 100 DJn. Pri prihodnjem proračunu se ne uvedejo novi davki na nezazidane parcele, na lokale, predelane Iz stanovanj, In na zavarovalne police, ker tudi Ljubljana z njimi ni uspela. Odobri se računski zaključek n leto 1928., ki izkazuje 5.180.441 Din dohodkov In 5 milijonov 143.595 Din izdatkov, skupno a prebitkom Iz 1. 1927. prebitek 210.612 Din. Odobre se zaključki občinskih podjetij, ki izkazujejo: Mestna klavnica 990 Din Dri-manjkljaja, vodovod 274.000 Din dobička, pogrebni zavod 5.493 Din primanjkljaja in nlinarna 719.000 Din primanjkljaja. Dr. Hrašovec predlaga, naj se že končno rešijo tudi obračuni za leta 1925, 1926 in 1927. Pri kolodvoru se poleg Kolenčeve ulice postavi okusno sezidan kiosk, v katerem bodo javno stranišče ter pisarni Tujsko-promelnega društva jn mestnega pobiralca tlakarine. V ta namen «o odobri znesek 60 tisoč dinarjev iz vodovodnega fonda. Ta denar se bo kmalu amortiziral, ker mora s<*-daj plačevati občina za lokal svojega {obiralca tlakarine letnih 12.000 Din. Načrte za kiosk je naredil arh. Subic iz Ljubljane. Porofifo stavbnega odseka je podal dr. WoIf. Odsek predlaga, naj se trgovcu Zang-gerju dovoli postaviti 2 bencinski črpalki pred gostilno Branibor In pred Westnovo hišo v Kapucinski ulici. Dr. Kalan je mnenja. naj bi mesto z ozirom na lastni avtobusni promet, zgradilo v lastni režiji omenjeni črpaljki. Končno se sklene, da se predlog vrne odseku, naj ga v sporazumu z avtobusnim odspkom še enkrat proučL Obč. odb. Posavec predlaga kot referent za elektrarno, naj se oda izdelava pohištva za pisarno in prodajalno mestne elektrarne v novi hiši pri Kroni tvrdki Franjo Vcho-var za 39.514 Din, kar se tudi odobri. S 1. aveustom bo mestna plinarna pričela oddajati plin po znižanih cenah in sicer pri mesečni uporabi do 20 kub. metrov po 4 dinarje, do 100 kub. metrov po 8.50 ln nad 100 kub. metrov po 3 Din. Dela za ureditev konjske klavnlee v Celju so bila prvotno preračunana na 600-000 dinarjev. Zdai se Je izkazalo, da bo stavba veljala 1,500.000 Din in se Je naknadno odobrilo najetje posojila 900.000 Din. Zunan je nato poročal o vlogi DruStva hišnih posestnikov v Celju, ki protestira proti temu, da se je pri odmeri davščine na zgradarino za prihodnje proračunsko leto vzela kot osnova davčna napoved od. letos, mesto od lani, ko je bila skoro za 2 mi- lijona dinarjev manjia. Zupan izvaja, da te trditev ne drži. Odmera se je izvrSila na i*ti podlagi, pač pa Je Izprememba v tem, da so hišni posestniki najemnikom znatno zvišali najemme ln je bil davčni procent vsied tega višji. Protest se je odkazal li-nančno-gospodarskemu odseku. Obč. odbu Posavec predlaga, naj bi mestna občina sama zgradila avtomatsko telefonsko centralo, ki bi stala okrog 600.000 Din. Vsak telefonski naročnik bi plačeval skozi pet let po 900 Din več, dobili pa bi na ta način izborno telefonsko službo, M bi funkcijoui-rala v lokalnem prometu vso noč. Magistrat bo razposlal vsem telefonskim naročnikom vprašalne pole, če se strinjajo s to idejo. — Župan je nato ob 22.20 zaključil štiriurno sejo. 1500 prijav za „Jutrove" dijaške nagrade V petek opoldne smo zaključili sprejemanje prijav za udeležbo pri žrebanju »Jutrovih« nagrad za dijake in dijakinje srednjih in meščanskih Šol. Prejel! smo skupno okrog 1500 prijav z najrazličnejših srednjih In meščanskih šol Slovenije; menda ni zavoda, s katerega se ne bi javilo vsaj par dijakov ali dijakinj. Ker je bil ravno zadnje štiri dni dotok prijav še posebno velik, še nismo mogli vseh prijavnic pregledati. Javili so se tudi mnogi dijaki, otroci »Jutrovih« naročnikov izven Slovenije. Zaradi nepričakovano velikega števila prijav — tekmovanje je omejeno na dijakinje ln dijake, ki so končali šolsko leto z vsaj dobrim uspehom — bo trajalo še par dni, preden bomo mogli vse prijavnice Dregledati. registrirati in razdeliti po skupinah ln zavodih, čim bo to izvršeno, bomo objavili natančen pregled prijav in končne določbe o času in načinu žrebanja, odnosno dodelitve razpisanih nagrad. •JUTRO.« Francoski prekooceanski polet Pari«, 13. julija. g. Francoska letalca Oo» stes in De Londe sta davi ob 5.30 i leta* lišča Le Bourget startala za polet v Ame« riko. Tik pred odhodom sta še izjavljala, da bosta letela v Tokio. Po startu je ob« javilo zrakoplovno ministrstvo izjavo, da sta se oba letalca spričo ugodnih vremen* skih prilik odločila za polet preko oceana. Uro pozneje so opazili oba letalca nad Bordeauxom, ob devetih dopoldne pa nad Santandrom. f Bogdan Kaminsky Praga, 13. julija, h. V kopališču Podebra-du je dopoldne ob 9. uri umrl zadet (d kapi pesnik Bogdan Kaminsky. Kaminsk/ je slavil februarja L 1. 70-letnioo. Njegove najboljše pesmi vsebujejo motive iz njegove severno češke domovine, praške slike, pripovedke, pravljice in mnogo del iz velemestnega življenja. Zelo plodovit je bil tudi v prevajanju. Prevedel je mnogo dramat-skih del, med njimi celega Moliera. Belgijski kralj okraden pri kopanju Brosefl, 13. )u«l* i. Po časopisnih vesteh »ta bita v kopališču Mariskerk« pri Ostendu okra-dene belgijska krailj Albert in njegov ordonančal ča&tnik- Ko sta se oba po kopanju vrnite v kabine, »ta ugotovila, da jrim« )e »manjkala jriat« žepna ura z verižico, vredna 10.000 frankov, »lat žepnj noži č in denarnica s 500 franki. Kralj ki ordonančni častnik sta obiskala kopališče v civilni obleki. Uvedena je bila preiskava. Velike poplave v Galiciji Lvov, 13. Julija g. Ogromne nevihte, ki so divjale v zadnjem času v Vzhodni Galiciji in Karpatih so povzročile velike poplave. Reka Prut je prestopila bregeve ln popolnoma poplavila 12 vasi. Tudi predmestja Stanislava jn Nadworne so poplavljena- Do sedaj so ugotovili štiri smrtne žrtve; menijo pa, da bo število žrtev večje. Podrobnosti o katastrofah še niso znane, ker so brzojavne Jn telefonske zveze s prizadetimi kraji pretrgane. Sin ekskralja Amanulaha tihotapec IPariz, 13. Julija t. »Matta« poroča, da )e Ml Sin afganistanskega kralja Amanulaha, ki Je študiral v Parizu, udeležen pri tihotapstvu heroina, ks ga )e vršS afganistanski poslanik. Dijak Je r »adnjem času opetovano potoval v MBhlhanse« v ALzaclji, odkoder izvirajo pošiMke heroina. Sedaj Je baje pobegnil v Moskvo. Granata priletela med kmete Varšava, 13. julija, g. Pri artiljerijskih strelskih vajah se je v bližini Vilne zopet pripetila strašna nesreča. Neka granata je udarila v skupino kmetov na poliu in tri na mestu raztrgala na kose, več drugih pa je bilo težko ranjenih. Nov svetovni rekord v vztraj-nostnem poletu Newvork, 18. julija. Danes zjutraj Je pristalo letalo »Angelannoc, ki je vztrajalo v zraku 246 in pol ure ter s tem postavilo nov svetovni rekord v vztrajnostnem poletu. Vsega skupaj je prevozilo okoli 20.000 milj Nemci vodijo v evropskem finalu za Davisov pokal Berlin, 13. julija, s. V današnjih doubleih evropskega finala za Davisov pokal med Nemčijo in Anglijo je zmagal par Greaory-Collins nad Kleinschroth - Landmannom s 6:4. 6:2. 6:0. Stanje po današnjih igrah je 2:1 za Nemčijo. Hmeljski trg Zatee, 18. julija, h. V preteklem tednu je bilo povpraševanje po žateškem hmelju precej živahno. V nekaterih dnevih je bil dosežen dnevni promet od 50 do 150 stotov. Ves teden pa je znašal ves promet približno 600 meterskih stotov. Tudi na deželi je bilo povpraševanje stalno In je bilo prodano vse bla^ro kar ga je bilo na trgu. Cene so se gibale v nespremenjenem okvirju od 750 do 950 Kč. Do 12. t. m. je bilo v Zatcu javno žigosanih 124.500 meterskih stotov žateške-ga hmelja lanske žetve. Novi radiopostaji v Jugoslaviji Beograd, 13. Julija, č. Minister za Javna dela inž. Savkovič je določil posebno ko» misijo za prevzem in montiranje radio« postaje v Drniju, ki bo pred vsem služila za sprejemanje radio^brzojavk s pomor« skih ladij. Istočasno je votiral kredit za zgraditev radiopostaje v Skoplju. Obe radio*postaji sta bili naročeni na račun re« paracij. Letalčeva borba z oblaki Konjič, 13. julija, č. V četrtek je odle« telo iz Novega Sada 9 letal, da bi dospela preko Rajlovca v Skoplje. Letela so v treh skupinah. Skupina, ki je prišla v bližino Sarajeva, se je razpršila v nizkih oblakih. Eno izmed letal je priletelo do Konjiča ter se okoli 10. dopoldne spustilo nizko nad mesto, da bi poiskalo primeren pro« štor za pristanek. Letalci so mahali z ro« kami v znak, da naj bi jim ljudje poka« zali primerno mesto, kjer bi se lahko spu« stili na zemljo. Nihče pa ni razumel, kaj hočejo. Zato je letalo odletelo nazaj proti Ivan planini, ker pa je bilo vse oblačno in megleno, se ni moglo nikjer spustiti in se je vrnilo nazaj h Konjiču. Ker mu je pa končno zmanjkalo bencina, se je spustilo na zemljo v neki kotlini pri selu Župi. Na neprimernem terenu se je zaletelo v neko drevo in močno poškodovalo. Letalcema, pilotu Živoradu Vukosavljeviču in izvidni« ku Miloradu Vernidu se pri tem ni niče« ear pripetilo. Komanda letališča v Jaseni« cah pri Mostarju, ki je bila o dogodku ob« veščena, je odredila, naj se letalo prepe« lje v Jasenice zaradi popravila. Berkes se preseli v Sofijo Sofija, 13. Jul. p. V tukajšnjih krogih bolgarskih komitov se izve, da se bo do« pisnik »Berliner Tageblatta Teodor Ber« kes, ki je bil zaradi svojega neobjektiv« nega poročanja o jugoslovensko*bolgarskem aporu izgnan iz Beograda, naselil v Sofiji. Izročen defravdant Subotica, 13. julija, p. Madžarske oblasti io včeraj izročile našim oblastem bivšega direktorja eksportne in gospodarske banke v Adi pri Starem Bečeju, ki je pred par meseci poneveril 3 milijone dinarjev in pobegnil v Budimpešto. Njegov bog je izzval takrat ogromno senzacijo, ker so bile njegove manipulacije docela neznane in s« je lele po begu pri pregledu knjig ugotovilo, da je porabil 3 milijone za svoje privatne namene. Cena saharinu Beograd, 13. JraKja p. Upirava državnih monopolov Je odredila, da se ima saharin v kristalih • sladkobo 440 prodajati kg po 1224 Din, vtitio-taipljeotf saharin s sladkobo 550 pa log po 1625 Dm. atoo se predeJa v tablete i Madlkobo llu. Mešanje saharina z natrijevim bikarbonatom •mejo knipci vršiti samo v prisotnosti monopol-•kega uradnika. Nesreča pri kopanju gramoza Zagreb, 13. julija, č. V selu GranešinJ bltzu Zagreba Je kopal gramoz 26-letni Orga V jami, v kateri je delal, se je |*aadoina »eaula visoka stena gramoza ter Bpnkopaln pod seboj. Na pomoč so mu pri- 1*11 aJ*ffov oče. ki je delal v njegovi bli-Kni Ur drugI seljakl iz soseSčine. Odkopa-I *o ra M" po eni uri in s težkimi no-ranjtmj poJfkfldbami prepeljali v zagrebško »oblico, kjar pa nimajo mnogo upanja, da bo (krvni Francoski tisk proti pogodbi z Italijo Pari«, 13. jul s« se bavi v obširnem uvotSnikn z ra-zteritji o delovanju avstrijskih nacijofialisrtičnlh bojnih organizacij ter ugotavlja, da bi storili Avstrijci bolje, če bi se odrekli brezplodnim vojaškim igram ter se posvetili raj-Se deta za gospodarski napredek Avstrije. Restavracija hotela „SIon" v Ljubljani voroiurt oMfeoema obanttrvm, da sva ti« julijem 1929 prevzela splošno znano restavracijo v hotelu SLON v Ljubljani. ftorflt bora we, da obraniva restavraciji, M fe sedaj popolnoma renov^rana, nje«© dobrota*. Najhw tfcrtaoletne iaferažmje, ki ava si )ih pridobila v prvovrstnih hotelih — domačih in Jno-■amsSdh, *> porok za to, da bova oe njenim bo stom v vsakeon oziru ustrezata. Prrorralna ktdrinja. Izbama Idert. Shajališče talcev. XoaveraaclJa ▼ vseh modernih lezftfc roaebna dvorana sa (floej« ln poroke na razpolago. Cecfcoo občinstvo, Jrf nama )e bfllo ▼ nafimi ■ ii Ju. v hcteJu »SdoitK, i«i Aleksandra Rothu, kot viSJem« natakarju r hotelu »Union« — fc* toijfco W neklondeno, prosiva, da nama to naklonjenost obrani, midva bova pa skrbela, da se *e iafcaževa vredna. Z spoStovanfem Alojzij Klasek in Aleksander Roth, restavrateria. Domače vesti * Vodovod glavno vprašanje turizma. Ministrstvo trgovine in industrije proučava razne ponudbe o angažiranju tujega kapi tak za zgradbo modernih hotelov na naši rhrijeri. Merodajnl krogi Gornjega Jadrana pa predlagajo ob tej priliki, naj bi se ka. pital angažiral v prvi vrsti za ureditev vodovodov v kopališčih, ker so vodovodi za kopališča najvažnejši. * Zdravilne rastline. Oblastni odbor Podmladka Rdečega križa Je v drugi Izdaji založil priročno knjižico: Dr. Bevk St.: •Zdravilne rastline v besedi in podobi« z navodilom, kako se nabirajo ln suše. — Kako nujno potrebno je bilo pri nas to delce, nam najlepše dokazuje dejstvo, da je bila prva izdaja razprodana v dobrem mesecu. Ker je bilo pa povpraševanje po njej toliko, Je preskrbel oblastni odbor takoj novo izdajo, tn knjižica je sedal zopet na razpolago. To Je prvo slično delo pri nas, napisano z vso temeljitostjo, vendar poljudno in na kratko, zato bo šla gotovo tudi druga izdaja hitro med vse plasti našega ljudstva, zlasti pa med revne sloje, katerim bi nabiranje zdravilnih rastlin lahko nudilo znaten vir dohodkov. Posameznikom oblastni odbor P. R. K. knjig ne razpošilja in naj Jih ti zahtevajo v najbližjih knjigarnah. Knjižica obsega 79 strani in stane 6 Din. * Gobe so najbolj zanimive In zagonetne pomladanske ln Jesenske rastline, ki so pa ca naše dežele vsako leto večjega gospodarskega pomena. Zato Je tudi cena tej rastlini tako spremenljiva kot nobeni drugi. Pred petimi tedni so Imele suhe gobe še ceno 85—90 Din, bele celo 100 Din, zadnje tri tedne cene vsled močnejše inozemske rasti neprestano padajo, tako, da se jih danes brani prekupovalec in trgovec. Povprečno zdrava kakovost se plačuje še okrog 45 Din, za belo kvaliteto se doseže 85 Din In še za te cene trgovci blago odrivajo. S tem se cena suhim gobam menda bMža normalni ceni na svetovnem trgu. * V Matenjl vasi je nedavno ugledna dru-Jlna Žitko praznovala petdesetletnico poto-ke očeta Josipa in matere Marije, rojene Kallstrove. Gospod Žitko je bil v vojnem časa župan, več let vaški načelnik, član lolskega sveta, vrl slovenski mož In priden gospodar. Srečno in zvesto mu le gospodi-dinjfla žena Marija. Svoje otroke sta lepo vzgojila In preskrbela. Kino Ideal Jaekle Coogan m mladi finski )nnak r njegovem najno-▼*J$e>m fifcrcn »eozacil, veselja, smeha io žalosti. Mladi trobentač Pravfcai irgotovljea in prvič v LJubljani I Popolnoma novo! IVcuriJcifi ob ljudskih cenah 2, 4, 6 Din! Fredstaive ob 3, M5, 6, 9. • Kmetijsko nadaijevaln0 šolstvo v mariborski oblasti V nedavno pod tem naslovom priobčenem članku Je pomotoma Izostal gornjegrajskl srez. Tudi v tem srezu obstoja že 4 leta kmetijsko nadaljevalna lola. Ta šola Ima najboljši poset in so Jo v minulem šolskem letu posečali sami odrasli samostojni gospodarji. Kdor se je že vozil kedaj po naši Idilični zgornji savinjski dolini med čednimi vasmi in lepimi trgi, je videl, da Je gornjegrajski srez na visoki stopinji kulturne ln gospodarske vzgoje. • Ljubljanska opereta v Rogaški Slatini V torek, 16. L m. prične gostovanje ljubljanske operete v Rogaški Slatini z splošno priljubljeno ln velezabavno Kalmanovo ope Teto »Grofica Marica«. Sodeluje naš prvovrstni ansambel, kakor ga. Poličeva, gdč. Savinova (član mar. gled.) In gg. Drenovec Harastovič (član mar. gled.) in Povhe. Dirigira Neffat, režiser Povhe. Kot druga predstava tega zanimivega gostovanja se vprizori v sredo 17. t. m. Poljska kri. V petek 19. t m. Cardaška kneginja ln v soboto 20. t m. Grof Luksenburški. Izbran operetni repertoar ln odlična zasedba bosta nudila občinstvu užitka in zabave. • Železniške nasreče. Blizu postaje Pri-Ittea Je zavozll v vlak potniški avtomobil t katerem so bili okrožni agrarni referent Pera SlavkovIČ, narednik-dijak Lazič in še par drugih potnikov. Prvi se je smrtno ponesrečil, drugI se bori s smrtjo, ostali pa Imajo tudi težje poškodbe. — Tudi pri Cap-IJinl se Je dogodila težja nesreča, ko Je to- Narval krvi, tesnobo srca, zasoplje-Dost, tesnobnost, dražljivosrt živcev, migreno, otožnost, nespanje, odpravimo femaln z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da staži »Franz Josefo-va« voda pri zagatenju vseh vrst z naj-boHJSim uspehom. Dobiva se v vseh lekarnah, drobenjah in speč. trgovinah. vornl vlak privozil na postajo, Morali so hitro natovoriti večjo količino šote ln Je delavec Cvetan Pavlovič še nakladal, ko se je začel vlak že pomikati. Zgrabilo ga je kolesje ter ga težko poškodovalo. — Iz drvečega vlaka Je skočil vojaški begunec Al. Pinterovič ter se smrtno ponesrečil. Hotel Je najbrže posnemati onega vojaškega begunca, ki je med vožnjo od Niša do Zagreba dvakrat skočil iz vlaka in potem še v Savo ter je dobil radi svojega romantične' ga in nevarnega bega milo kazen pri svoji vojaški komandi v Zagrebu. * Ciril Metodov kres, ki so ga zažgali r Borovnici je prinesel družbi 783 Din, kres C. M. podružnice v Brežicah pa 155 Din Iskrena hvala! * Sv. JuriJ ob Južni železnici. Naše sokolsko društvo bo proslavilo 14. t. m. z razvitjem prapora in z veliko Javno telovadbo dvajsetletnico ustanovitve. Prapor bo razvit dopoldne po sprejemu gostov pri vlaku, ki prihaja iz Celja ob 10.10, sprevodu po trgu na društvenem letnem telo-vadišču, kjer bo po pol 16. nastopilo vojaštvo in vsi oddelki z obveznimi ln tudi posebnimi vajami. Po nastopu bo ljudska veselica s plesom. Po 22. bo gostom na uporabo avto. Društvo vabi svoje ustanovitelje bivše članstvo, članstvo bratskih društev in naklonjeno občinstvo, naj se proslave v velikem številu udeleže. * Državljanstvo ln domovlnstvo državnih nameščencev. Mestni magistrat ljubljanski opozarja z ozirom na pravkar izdani ministrski razpis z dne 15. Junija t. I., Kom. br. 345, one državne nameščence, ki opirajo svoje državljanstvo edinole na svojo definitivno namestitev v naši državni službi, da s simo namestitvijo niso pridobili našega državljanstva in tudi ne tukajšnjega domovinstva. Ako žele, biti naši državljani, morajo najkasneje do 31. oktobra 1929, zaprositi za priznanje državljan-stva v smislu § 53, toč. 6, zakona o državljanstvu. Brez tega priznanja ne morejo niti oni sami, niti njih svojci dobiti tukajšnj. domovinskih listov. — Pri tel priliki opozarjamo še posebej na določbe §§ 1 In 2 opcijske uredbe. Po teh določbah so postali polnopravni naši državljani tisti nekdanji avstrijski državljani, ki so Imeli nepretrgoma od 1. januarja 1910 pa do 16. julija 1920, t. J. do dne, ko Je stopila saintger-mainska pogodba v veljavo, domovinsko pravico na onem avstrijskem ozemlju, ki je pripadlo naši državi. Osebe, ki so pridobile domovmsko pravico na navedenem ozemlju Izza 1. januarja 1910. so postale naši državljani samo s pritrdilom naše države, ako so prosile za potrditev državljanstva. * Knjiga o solnčenjn, kopanln (n zračenju odraslih in otrok dr. Dragaša se dobi v vseh knjigarnah. Cena 3 Din. * Smrtna kosa. V Kamniku Je trnr! g. Josip R i e d 1, upravitelj. Jutri ob 17. ga po-lože k večnemu počitku. — V Novem mestu pa je podlegel težki bolezni g. Fran B r e ž n i k, vladni svetnik ln gimnazijski ravnatelj v pokoju. Njegov pogreb bo jutri ob 16. — Pokojnika se spoštljivo In hvaležno spominjajo vsi, ki so ga spoznali v dobi njegovega službovanja ln tudi pozneje. Bil je zelo zaslužen za narod In njegovo pro-sveto. Pokojnikoma blag spomin, sorodnikom iskreno sožalje! * Darovi za Akademijo znanosti In umetnost) ln za Narodno galerijo. Uprava fonda je prejela do 12. julija te-le prispevke: po Din 1000.—, občina Sv. Krištof; dr. Dragotin Treo, odvetnik Ljubljana; Josip Javornik, Žalna; občina Rovte Din 900; a Din 500.— : Knjigoveznica kat. tisk. društva, Ljubljana; Akcijska družba za kemično industrijo, tu; Okrajni zastop Rogatec; Županstvo Gor. Logatec Din 200.—; a Din 100.—: dr. Eržen, zdravnik v Kranju, N. Pire, župan v Kranju, Kari Pleftveiss, notar v Ljubljani, Goričar Alojz & drug, Mozirje, J. Hutter & drug, Maribor, Stevo Šink, notar v Škofji Loki, Kmet. hranilnica in posojilnica Stari trg pri Ložu, France Rant, notar Velike Lašče, dr. Ivo Benkovič, Ljubljana, dr. Sagadin Štefan, Beograd, občina Kresnice, županstvo obč. Raka in dr. med. Josip Volbank, okrožni zdravnik v Kranjski gori; Učiteljski zbor v Makolah Din 60.— ; po Din 50.—: Tovarna usnja Fr. Wosch-nagg, Šoštanj, Županstvo mestne občine Šoštanj, Ljudska hranilnica in posojilnica Rečica, Upraviteljstvo osnovne 5ole Zg. Tuhinj v Šmartnem; Predan Drago, šol. upravitelj, Sv. Andraž 30.—; Županstvo občine Vrblje-nje Din 25—; po Din 20.—: Rus Fran jo, lesni industrijalec, Ljubljana, Kosi Tomo, trgovec Glinje p. Podčetrtku, Avgust Kolšek, notar v Marenbergu, Martin Košuta, Borovnica, Posojilnica na Vurbergu pri Ptuju, dr. E. Suher, zdravnik v Ljubljani VII, po Din 15—: župnik Spindler Fr. 9v. Lovrenc n./D. p., Uči tel j stvo šole Gomilsko; po Din 10.—: Alojz Vavpotič, Šmarca pri Kamniku, Anton Prelesnik, Gornja Lendava, Čeršaška tovarna v Mariboru, Občinski urad Lukačov-ci. Narodna galerija, ki upravlja Fond Aka- demije ln Galerije, izreka vsem darovalcem iskreno zahvalo in prosi, da ji Se v naprej ohranijo svojo naklonjenost * Muslimani Južne Srbije. Verski poglavar muslimanov v Srbiji vrhovni muf-tija Mehmed ZekI je že dva meseca v Južni Srbiji na inšpekciji. Obhodil Je vse Južne kraje od Plevlja do Gjevgjelije in od Debra do Carevega sela in Berova. Po končanem potovanju je vrhovni muftija sklical v Skop lje verske starešine in muslimanske prvake iz cele Južne Srbije, da na konferencah, ki bodo trajale nekaj dni, pretreselo vsa verska In prosvetna vprašanja muslimanskega življa, ki bodo kmalu rešena z zakoni. Novinarjem je vrhovni muftija Izjavil, da se Je muslimanom zelo Izboljšal položaj, ker niso več izkoriščani od raznih politikov. Prepričan je, da bodo v kratkem rešena vsa verska vprašanja in da bodo šerljatska sodišča organizirana. * Eplleptik padel v ogenj. V Karlove« leži v bolnici kmet Stanko VuJakHJa iz Ve-IJuna, ki Je med epileptičnim napadom pa-del v ogenj ln zadobil tako težke opekline, da jih bo težko prebolel. Nesreča se mu Je prigodila na polju, kjer so zažigali neke ostanke. Ko je dobil napad, ni bilo nikogar ki bi mu prišel na pomoč. * Gad Je pičil osemletnega dečka Staneta Roliha v Drskovčah na Pivki. Ker ni dobil takojšnje zdravniške pomoči, je po par urah izdihnil. * Tihotapec draguljev. V Velikem Bečke-reku Je policija zalotila na delu Holandca Hermana, ki je nastopal pod Imenom Trot-zenburg von Herman kot zastopnik neke znane holandske draguljarne. Sklepal Je razne kupčije pri Juvelirjih v Subotici in v Velikem Bečkereku ter prevažal tudi zlato in dragulje brez carine preko naše meje. * Ubeglega bančnega direktorja od banke Geza Rein v Subotici, ki je pobegel pred pol letom, so zaprli v Budimpešti ter ga predali našim policijskim stražam. V kratkem bo proti njemu sodnijska razprava v Velikem Bečkereku. * Žrtev nevihte. Na planini Sleme na Tolminskem Je divjala pred nekaj dnevi nevihta. 70 letni Ivan Leban je stal na pragu svoje koče. Vihar ga je vrgel ob tla na kamenje. Leban je bil močno poškodovan ln je kmalu na to umrl. Nevihta Je bila Izred no huda. Živina na planinah je bila pobita in ranjena. * Borba za mrliče. V Subotici traja že par tednov hud spor med pogrebnimi zavodi. Pogrebni zavod »Kunerol« Je namreč dobil od katoliškega župnijskega urada posebne privilegije. Od 1. julija, ko Je pogreb* no društvo »Kunerol« začelo poslovati, se vrstijo izgredi celo pri pogrebih. Dogodili so se primeri, da župnija ni hotela po ena ki ceni pokopati mrličev, ki so bili izroče-ni kakemu pogrebnemu zavodu. Ko je umrla mati nekega Berkeša in je ta prosil po-kopališčno upravo za otvoritev grobnice, so zahtevali, naj plača za to 1000 Din. Ber-keš se Je pritožil pri policiji, ki Je morala posredovati. Pri nekem drugem pogrebu je moralo posredovati celo veliko županstvo, ker so pogrebu delali ovire uslužbenci društva Kunerol« in člani cerkvene uprave. Nad predpravlcami, ki Jih uživa društvo »Kunerol«, se zgraža že vsa subotiška Javnost. * Žhr v rakvi. V okolici Sremske Mitrovt-ct v občini Bosut Je bil med pretepom zaradi deklet težko ranjen 7 letni kmečki fant Sava Dobrišič. Vsi so mislili, da Je Savo mrtev. Odnesli so ga domov, ga umili ter položili v rakev. Ko je ležal več ur v rakvi na mrtvaškem odru, Je fant naenkrat oživel in krilil z rokami. Številni sosedje, ki so kropili so se razbegli. šele občinski tajnik Je odredil, da so ranjenega fanta odpremili v bolnico. * Poneverbe v subotlškl kurilnici, o kateri smo že poročali, so sedaj po izpovedi obeh aretiranih uradnikov Nesta In Toma-sija razjasnjene. Oba sta priznala, da sta poneverila denar in ponarejala vpise v službenih knjigah. Poneverila sta, ker sta bila preslabo plačana in so poneverbe narasle skozi leta, ker ni bilo nobene kontrole, iz malih zneskov v velike. * 18 letna roparlca. Niška policija Je zalotila tolovajsko tolpo Dragotina Petroviča ki Je že dolgo strahovala mesto ln okolico z drznimi vlomi in roparskimi napadi ob belem dnevu. Med tolpo je tudi 18 ietna deklica Vidosava, ki je pred enim letom zapustila domačo hišo ter se pridružila bandi-tom. Tolpa Jo je pošiljala v kavarne in druge nočne lokale, da je tam oprezovala za petičnlml gosti. Ko je bilo za napad vse pripravljeno, je mlada roparica oblekla ukradeno žandarsko uniformo ter je z moškimi tovariši vred naskočila izbrano žrtev. * Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj ▼ Mariboru. (Odobren od ministrstva trgovine ln industrije v Beogradu). Novi šolski prospekti so Izšli in se dobe brezplačno v trgovini s pisalnimi stroji. Ant. Rud. Legat & Co„ Maribor Slovenska uL 7 * Obleke kemično čisti, barva, pllslra in lika tovarna Jos. Reich. ITO — zobna pasta najboljša. * Advokat dr. VIa0< pa stane franko Ljubljana plačljiva pri prejemu blaga 360—370 Din za 100 kilogramov. + Dunajska borza sa kmetijske proizvode (12. t. m.). Prijaznejše razpoloženje na inozemskih borzah je ostalo skoraj brez vpliva na dunajsko borzo. Zanimanje kupcev je dalje slabo, večje pa je zanimanje za vzorce iz nove letine. — Uradno notirajo Vključno prometni davek in carina, franko Dunaj: pšenica: domača 33.25—33.50, madžarska potiska 36—38, jugoslovenska 35 do 35-25; rž: marchfeldska 27-75—28.25, madžarska 26.50—27; koruza: podonavska 32 do 52.50, laplatska 33 do 33.50. + Novosadska blagovna borza (18. L m.). Tendenca nespremenjena. Cena koruzi je nekoliko popustila. Promet: 150 vag. pše-niče, 48 vag. koruze, 21 vagoov moke in 1 vag. otrobov. Pšenica: baška 207.50—210; potiska 215—220. Ječmen: baški novi 153 do 160. Oves: baški 190. Koruza: baška in sremska 202.50 do 207.50. Moka: baška 2>Ogt 300-310; >2« 280-290; »5< 275-285; >6« 255—265. Otrobi: baški in banaški 120 do 130. »Češnje »o fetoa dobro obro-dflei« Za zfouo JSi ohranite najbolje r WECK-ovlh čašah za vfcuhavanje. TovarniSka ■ft celo državo pri trv. Frnctus, LjuMjana, Krekov trg 10.4. Ma-Cari Lote in Ptater & Lenard. Celje: Josip Jaaodte. Zahtevajte cenik! VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani 13. Julija 1929. Višina barometra 308.8 m. Kraj | Cas Barom. Tenper. & 1 0} as » Opazovanja Ljubila na Maribor Zagreb Beograd Saralevo Dubrovnik 8. 764 6 762 6 763-2 760-9 16 20 22 15 70 60 60 90 Skopi)« 7. 761-J 20 60 SelH 762-1 23 40 Smer vetra ta brzina ▼ m ki sek. mirno NNW 2 W 8 W 2 Is H 10 9 9 10 Padavine Vrsta dsi t mm do 7. taa 80 N 2 W 4 Solnce vzhaja ob 4.25, zahaja ob 19.45, luna vzhaja ob 12.10, zahaja ob 23.33. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 26.3 C, najnižja 13.9 C. Dunajska vremenska napoved z* nedeljo: Negotovo ln spremenljivo vreme, semintja z dežjem. V severnih alpskih deželah nekoliko hladnejše. »3TJTR0« 51. 162 Naši h raji in Posvečenje pomožnega škofa dr. Rožmana Novoimenovanf ljubljanski pomožni škof g. dr. Gregor Rožman bo danes v ljubljanski stolnici na slovesen način prejel škofovsko posvečenje. To najvišjo duhovniško časit mu bo po obredu, starem že tisoč let, podelil ljubljanski knezošlkof g. dr. Anton Bonaventu-ra Jeglič skupno z mariborskim knezo-škofom g. dr. Andrejem Karlinom in krškim škofom g. dr. Josipom Srebrni-Čem. Cerkveni obredi se bodo začeli ob pol 10. dopoldne, po slovesni maši pa bo novoposvečeni škof sprejemal čestitke v škofijskem dvorcu. Škof dr. Gregor Rožman je star še le 46 let. Rojen je bil 1. 1883 v Šmihelu pri Pliberku, gimnazijo je študiral v Celovcu, teologijo tudi v Celovcu, po mašniškem posvečenju pa je nadaljeval študije na Dunaju. L. 1912 se je vrnil kot doktor teologije v Celovec, kjer je že naslednje leto postal profesor na tamcšmem breosloviu. Po prevratu je bil 1. 1&20 poklican na teološko fakulteto ljubljanske univerze za profesorja cerkvenega prava. Letos 23. marca je bil imenovan za titularnega škofa semtskega in ob enem postavljen za koadjutorja s pravico nasledstva ljubljanskemu knezoskofu dr. Jegliču. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Ljutomeru Že pred vojno so se slovenski trgovci in obrtniki v Ljutomeru začeli združevati, ker so spozn; / da je le v združitvi moč. Ni jih bilo dosti, namreč narodno zavednih in takih, ki so si upali pokazati svojo slovenstvo, vendar se jih je pod vodstvom Janka Horvata in Pere Veseliča našlo vsaj toliko, da so ustanovili Slovenski obrtniški klub, ki je potem več let deloval v smislu obrtniških teženj. Po prevratu se je število slovenskih obrtnikov in trgovcev zelo ojačilo, minila je tudi mora, ki je poprej tlačila manj zavedne in takrat se je iz obrt kluba razvilo močno trgov, in obrtno društvo, ki zavzema med ljutomerskimi stanovskimi organizacijami ugledno mesto. Pod vodstvom svojega dolgoletnega predsednika slik. mojstra Janka Horvata je razvilo vsestransko delovanje v korist obr-ta in trgovine ter Ljutomera sploh. Tu omenimo predvsem obrtno in industrijsko razstavo, ki se je vršila 1. 1925. ter dosegla najlepši moralni in tudi lep gmotni uspeh. Letos slavi to agilno stanovsko in nepolitično društvo svojo desetletnico. Ne more pa tega storiti lepše in dostojnejše, ko da pokaže delo naših obrtnikov in industrij-cev v ljutomerskem srezu, pa tudi v drugih srezih naše oblaisti ter da priredi obrtno in Industrijsko razstavo. Določeno je, da se tej razstavi pridruži tudi kmetijska razstava v večjih oddelkih (govedoreja, konjereja, poljedelstvo itd.). Ker pa je tudi ljutomerska meščanska šola v tesni zvezi z gospodarskim življenjem Ljutomera in njegove širše okolice, bo tudi ona priključila svojo razstavo vseh izdelkov splošni go spodarski razstavi, ki bo od 11. do 18. avgusta v prostorih meščanske šole, sosednjega Sokolskega doma in najbrž tudi katoliškega doma. Razstavni odbor je prejel že številne prijave razstavljalcev. Pričakovati je, da bo agilnost društvenikov in zastop nikov vseh drugih gospodarskih panog dosegla njihovemu delu primeren uspeh. - Kipar Ivan Zajec -šestdesetletnik V ponedeljek bo naš najpopularnejši kipar Ivan Zajec star že 60 let. ker krstne bukve pišejo, da je bil rojen 15. julija 1869. na Vožarskem potu v Ljubljani po očetu Francu, akad. kiparju iz Sovodnjega v Poljanski dolini, ki nam je dobavila največ in najboljše umetnike. Ivan se je naučil obrti že doma, za umetnika pa se je izučil najraje pestovali. Kmalu je nastal krasen osnutek za spomenik. Vega sedi na kanonu in piše logaritme v beležnico, iz havbice se pa kadi dim in se razvija v krasno golo devojko, v genija ali muzo logaritmov in kanonov. Mesto tega veličastnega spomenika so pa v Moravčah postavili mnogo preprostejšega rojaka, ki ga je tudi naredil naš jubilant. Kipar Zajec na Dunaju na obrtni šoli in na akademiji pri prof. Kundmannu. Z navdušenjem so naši listi takrat pozdravili njegovega »Satirja« in »Adama in Evo«, ki danes stojita poleg »Kozakovih sanj« v . ljubljanskem aruzeju. S temi in drugimi deli si je pridobil sloves nadebudnega umetnika in ni čuda, da mu e bila pri konkurenci za Prešernov spomenik prisojena I. nagrada in izročeno delo. Se danes je njegov Prešeren največji spomenik v deželi in tudi okrog nobenega se ni sukalo toliko debat kakor okrog njega, pa tudi pred nobenim niso peli tolikokrat »Hej Slovani«, niti ni pred kom drugim bilo položenih toliko vencev. Lepi so bili časi na Dunaju, ko Je mali Zajec modeliral velikega Prešerna. Vsem se je priljubil ljubki umetnik, da bi ga bili Jugoslovanska kolonija v Franciji Nancy, v začetku julija Lani septembra so osnovali naši v Parizu živeči prosvetni delavci društvo Jugo-slovenska kolonija v Franciji. Predsednik društva je naš znani slikar g. Svetislav Jo-vanovic. Ideja te organizacije je že stara. Ze v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko so prihajali naši intelektualci v Pariz, so se snovali razni krcžki in društva. Do ka- štva, tamburaški zbor in nekoliko bratovščin. Slovenci, ki so tako dobro organizirani, pa mislijo tudi na brate Hrvate in Srbe, ki so mnogoštevilni, a še brez vsakega društvenega življenja. Jugoslovenska kolonija hoče zbrati vse Jugoslovene, bivajoče širom Francije. To skuša doseči po raznih prireditvah. Posebno uspela prireditev je bil koncert 23. junija v Husingny ob lu- k ©d- metlica naforeto, scfrorc £e£e hočee po današnjih pojmih niso mogla več šteti med hotelska poslopja. Cjrad-ba obeh hotelov vidno napreduje. Tudi fca-varnar Strehar ie sedaj, ko je na dvorišču svojega poslopja uredil tudi še lep vrt za kavarno, prešel zopet na dokončno do-gradnjo svoje hiše, v kateri bo. kakor ču-jemo, okrog 20 modernih tujskih sob. Ker jih bo v novem Zemljičevem hotelu 50 m v Vlahovlčevem menda tudi prllično toliko, smemo pričakovati, da bo do pozne jeseni v Mariboru izročenih svojemu namenu nad 100 novih tujskih sob. Za razvoj Maribora kot letoviščarskega mesta in centra za tujski promet ob naši državni meji bo to nedvomno velikega pomena. Poleg tu navedenih zgradb pa Jih ]• še dvoje, ki sta isto tako v polnem teku in M bosta pomenili za Maribor več, nego si danes marsikdo more misliti: zgradba sanatorija g. primarija dr. Mirka Cerniča v Gosposki ulici št 49. in sanatorija g. dr. Benjamina Ipavca v Tomšičevem drevoredu. Zanimalo me je, kaj je oba naša zdravnika napotilo, da sta se odločila za zgradbo sa-natorijev. Oglasil sem se pri g. dr. Cer-niču, ki mi je Izjavil: — Velikanski manko Je, da cela mariborska oblast nima privatnega zdravstvenega zavoda, kateri je nujno potreben. Vsak človek noče v javno bolnico, ki ostane pač vedno le splošna bolnica, kjer se ne more gledati na enega več. na drugega manj, ampak je mogoče različno postopanje samo z ozirom na stopnjo resnosti bolezni. So pa ljudje z malimi boleznimi, ki hočejo imeti komfort, za katerega radi plačajo. Važna pa je predvsem tudi prosta izbira zdravnikov, česar v bolnici ni. Noben primarij bi ne mogel niti pred svojo vestjo niti pred Javnostjo zagovarjati, da bi operiral in zdravil samo malenkostne stvari pri bogataših, dočim bi bil revež s težkimi boleznimi v rokah še neizkušenih mladih pomožnih zdravnikov. V privatnem sanatoriju lahko povrh primarij zdravi eno stvar do konca, kar je v bolnici nemogoče, ker se mora mladim zdravnikom dati prilika, da se vadijo In praktično usposobijo za svoj poklic. To vprašanje so drugod le rešili. V Avstriji na ta način, da so uvedli posebne oddelke na bolnicah in klinikah, kjer zdravijo pacijente specijalisti, predvsem šefi oddelkov in klinik, ki dobivalo za to seveda tudi primerne nagrade. Tudi pri nas se je že poskušalo to vprašanje rešiti: v finančnem zakonu — zdi se ml — 1927/28 Je bila točka, ki je obljubljala zadevni pravilnik. Predzadnji minister narodnega zdravja je tudi že Izdal pravilnik in tudi stroškovnik. Vse skupaj pa je ostalo torzo in se ni nikdar realiziralo. Ali morda zato. ker se je raznim ljudem zdelo, da zdravnik ne bi smel v bolnici posebej zaslužiti, ne vem. Zakaj bi to ne bilo v redu, ne razumem, če je na drugi strani v redu, da zdravnik gara v bolnici za minimalno plačo dan in noč. Zakaj pa nihče ne vpraša, kje naj jemlje zdravnik .da se bo znanstveno dalje izobraževal? Odkod naj jemlje za Izredno draga naučna potovanja v Inozemstvo? Treba Je enkrat čisto Jasno povedati v javnosti: zdravniki bi z največjim entuzijazmom pozdraviti čas, ko jim ne bi bilo treba živeti od zaslužka svojega dela Izven bolnice, ampak bi lahko posvetili vse svoje sile samo bolnicam. Seveda bi jih morala oblast v tem primeru primerno plačati, da bi jim bilo zasigurano stanju primerno življenje, znanstveno Izpopolnjevanje in napredovanje ter vzdrževanje in preskrba rodbin. Vsi ti nedostatki so me že vseh 20 let, kar sem v Mariboru, priganjali k temu, da sem mislil na ustanovitev primernega privatnega zdravstvenega zavoda, ki naj bi nudil pacijentom vse potrebno, česar iščejo v inozemstvu, kamor se mnogi po nepotrebnem dado odvažati z vlaki in rešilnimi avtobusi, vračajo pa se samo še v — mater zemljo. Slučajno se mi je posrečilo, da sem na zelo lepem kraju, tako rekoč v osi Maribora, v gornji Gosposki ulici 49, kupil stavbišče, na katerem se dviga sedaj zgradba enonadstropnega poslopja za sanatorij in moje privatno stanovanje. Poslopje je proti severu zavarovano z mogočno stavbo gimnazije, proti jugu pa odprto z razgledom na zeleno Pohorje. Južno od poslopja samega bo lep park. Namesto strehe bo v višini drugega nadstropja obširna terasa za zračenje In solnčenje. Sanatorij bo opremljen z vsem modernim komfortom: v pritličju bodo 4 velike sobe za pacijente, dve v popolnoma južni legi. Vsaka soba bo imela toplo In mrzlo vodo In moderne higijenske tzplakovalne plju-valnike. V pritličju bo tudi še operacijska soba s predsobo ter ambulanca (čakalnica In ordinacija) Razpolagal bom z vsemi modernimi fizikalnimi aparati: višinsko solnce. diatermija. tonlzator, žarnice z ul-trardečimi žarki Itd. Tudi za R6ntgen se delajo priprave in bo R6ntgen funkcijonl-ral, čim se mi posreči dobiti rfintgenologa-specljalista, ki ga cela mariborska oblast tako nujno potrebuje. Vse premalo se namreč upošteva na merodajnih mestih dejstvo, da je Maribor središče obsežne oblasti in da kot tak mora imeti i personal 1 aparaturo na višku, da se lahko vsa oblast obrača nanj in da ni nihče primoran Iti preko meje. V sanatoriju bo tudi centralna električna pralnica in sušilnica, centralna kurjava s toplo vodo za operacijsko sobo, za bolniške sobe In za kopalnice, ko-Jih bo troje: ena za bolnike, druga za nameščence in tretia za mene in mojo rodbino. V kuhinji bo tudi plinski štedilnik ter poseben električni hladilnik. Iz pritličja v prvo nadstropje bo napravljen lift, ne za prevoz oseb, ampak raznega materijala. Sanatorii bo urejen v prvi vrsti za operativne slučaje, vendar se bodo po razpoložljivosti prostora sprejemali tudi dru- ' g! slučad. Cene bodo zmerne ln se bo sanatorij tozadevno lahko kosal z vsakim inozemskim smatorijem. Za uradništvo bo uveden 20% popust Vidite, je končal g. primariij razgovor, zgodilo se mi je lani sledeče: prišla je k meni dama, nemška slikarica, ki se je zdravila v Rogaški Sla^ tinL Poslali so jo zaradi neke stvari k meni. A ona nI hotela v bolnico, moral sem jo zdraviti v svojem posebnem stanovanju. Čudom se je Čudila, kako malo znamo izkoriščati naše naravne lepote in vse drugo, kar Imamo na razpolago. Bolj ko kedaj sem takrat čutil, kako daleč smo še za drugimi glede naših zdravstvenih naprav in ustanov. Kakor so dane stvari, bo sanatorij, ki ga gradi tvrdka gg. inž. Jelenec-Šlajmer, dogotovljena že poprej, nego poteče pogodba za Izročitev ključev: 20. oktobra t 1. Vsekakor bo otvoritev najkasneje 1. novembra. Do poslopja bosta vodila lz Gosposke ulice dva dohoda, eden za osebe, drugi za vozove. V poslopje samo bosta zopet dva vhoda: glavni za pacijente, drugI privatni za rodbino lastnika g. primarija dr. Cerniča. Zgradba sanatorija g. dr. Benjamina Ipavca v Tomšičevem drevoredu tik poleg vrtnarije posestnika Twickla in tik pod njegovim vinogradom na Piramidi, se Istotako z naglimi koraki bliža dovršitvi. Lega sanatorija Je nedvomno idealna: proti severu bo zavarovan z masivom Piramide, na jug pa je odprt razgled. Lastnik g. dr. Benjamin Ipavlc mi Je prijazno pojasnil, da bo imel v poslopju v podstrešju stanovanja zase In za uslužbence, v pritličju In v I. nadstropju pa 7 do 8 sob za pacijente, eno aseptično in eno septično operacijsko sobo. dvoje kopailnic, centralno kurjavo, vse mo-merne fizikalne parate, tudi Rontgen. Sanatorij ne bo urejen za kake specijalne slučaje, ampak bo splošen. Proti vzhodu bo lep velik park. Poslopje Je zidano tako. da Je dana možnost prizidav na zahodni ln na vzhodni strani, ako bi se Izkazala potreba povečanja. Tudi nJega so pripeljali do sklepa, da gradi sanatorij, enaki motivi kakor g. primarija dr. Cerniča: potreba, da se ljudem nudi možnost in prilika za zdravljenje doma in da ne bo treba za vsako malenkost brez potrebe hoditi v Inozemstvo. Solidne cene bodo storile svoje. Tudi sanatorij g. dr. Ipavca gradi tvrd-* ka gg. Inž. Jelenec-Šlajmer in mora po pogodbi dne 1. decembra izročiti ključe. Ako bo vreme količkaj ugodno, je pričakovati, da bo lahko storila to že davno pretf. Tako torej lahko upamo, da bomo imeli tekom jeseni v Mariboru v obratu dva nova sanatorija, na eni strani v blagor onim, ki iščelo zdravja, na drugi strani pa v čast razvoja našega zdravstva. Jubilej slovenskega kolesarja 160.000 kilometrov na kolesa. Navajeni smo slaviti godove in rojstne dneve, praznovati razne starostne ln stanovske jubileje, zakaj bi se ne spomnili tudi nenavadnega športnega dogodka, ki ga je v polni duševni in telesni čilosti doživel dobro znani ljubljanski kolesarski športnik in priznani poznavalec domačih in tujih krajev, gospod Josip Jakopič,, brat slikarja Riharda. Ze L 1890. je pričel gojiti kolesarski šport, bil je skozi več let predsednik Kluba slovenskih biciklistov, prepotoval je na kolesu vso Slovenijo in malone vso srednjo Evropo. Dne 6. t m. pa Je na Izletu proti Ortneku na cesti blizu Trubarjeve rojstne vasi Raščice ugotovil, da je pravkar dovozil 160.000 km svojega kolesarstva. Prevoziti 160.000 km pomeni toliko, kakor vso našo zemljo štirikrat po ekvatorju obkrožiti in opraviti pot za katero bi rabil, če bi se neprestano vozil na kolesu s povprečno hitrostjo 3 in pol min. na kilometer. 1 leto. 23 dni. 21 ur in 20 min, za kar bi se morala pogonka skoraj 30 milijonkrat zasukati Mož ima poleg drugih odličnih lastnosti, ki mu zagotavljajo njegov družabni ugled, tudi lepo navado, ki priča o njegovi rodoljubnostl in točnosti, da si natančno beleži vsa svoja potovanja. Števec na kolesu pa mu registrira vse prevožene razdalje. Menda ni med nami drugega športnika, ki bi imel vse svoje popotne dožitke in opazovanja v tako vzorno natančnem razvidu kakor g. Jakopič. Jubilant Je kot vnet ljubitelj narave tudi navdušen in vztrajen planinec; menda ni količkaj pomembne gore v naši domovini, da bi se ne bil nanjo povzpel. V naslednjem naj le na kratko označimo vse večje, nad 12 dni trajajoče ture, ki jih Je g. Jakopič opravil na kolesu. Zanimalo bo to športnike, obenem pa nudilo pobudo mlajši generaciji, ki Ji je jubilant lahko za vzgled vzornega športnika, ki zna fizično delo harmonično družiti s širitvijo duševnega In znanstvenega obzoria. G. Jakopič Je pričel kolesariti dne 10. junija 1890. Prvo večjo Inozemsko turo je napravil 1. 1893. v Italijo v Rim, tja ob Adriji nazaj ob Ti-renskem morju. L. 1899. (30 dni): Inomost, Monakovo, Lindau ob Bodenskem jezeru, Konstanz. Luzern (izlet na Rigi), z vlakom skozi St. Gothard v Milan, Benetke in nazaj v LJubljano. L. 1900. (16 dni): Novo mesto, Plitvička Jezera, Split, Metkovič, Mostar, Banja Luka. L 1901. (15 dni): Bo-zen, Trento, Riva, Meran, Toblach, Videm (Udine), Tolmin, Cerkno. L. 1902. (15 dni): Spittal ob Dravi. Radstatt, Krimml, Tolz, Reutte. Landeck, peš na Stilfser Joch in Dreisprachenspitz (2843 m), nato s kolesom v Meran, nazaj Lienz, Šmohor, Trbiž. L. 1903. (19 dni): švicarski izlet lz Blu-denca v Bregenz, dalje Konstanz, Luzern, peš preko Grosse Scheidegg v Grindel-vvald,. na kolesu Interlaken, Montreux, Ou-chy, Genfeve. Chamonix, Brieg, Simplon, Lugano, Bernina, Albula, Vaduz, Feldkirch. L. 1904. (14 dni): Šoštanj, Sp. Dravograd, Leoben, Eisenerz, Gmunden, peš na Schaf-berg, dalje v Salzburg, KOnigssee, Berch-tesgaden in nazaj čez Ture v Celovec. L. 1905. (14 dni): Krško. Rog, Slatina, Radgona, Hartberg, Semmering, Marla Zeli, Steyr, Llezen, Murau, Breže. Beljak. Leta 1906. (15 dni): Toblach, Brenner, Scharnltz, Augsburg, Ulm, Stuttgart Karlsruhe, Strass-burg, Konstanz, Lindau, Arlberg. L, 1907 (16 dni): Ljubelj. Beljak, Spittal, Omundi Lienz, Misurlna. Toblach, Cortlna d' Am-pezzo. Lillian, PlCcken, Tolmezzo, Trbiž, Kranj. L. 1908. (17 dni): Spittal, čez Katsch-berg na Salzburško. Kufstein, Schliersee, Landqu#t, Davos, FlGela-prelaz. Landeck. Innsbruck. Brenner, Beljak, Trbiž. L. 1909. (17 dni): Št. Peter, Reka. s parnikom v Ja-kin. nato v Rim. Napolj, Pompeji, Sorrento, nazai v Jakin. Večino teh tur je opravil g. Jakopič v družbi s tedanjim štabnim zdravnikom dr. Staretom. Daljše inozemske ture Je zopet pričel L 1924. (12 dni): Turjak, Gerovo, Sušak, s parnikom na otok Krk, s kolesom po Krku. odtod v Seni. Lokol z izletom na Risnjak (1528 m), dalje Delnice. Kočevje, Ljubljana. Najdalje je trajala kolesarska tura v Italijo 1. 1925. (52 dni): iz Genove v Piso, Firenze, Rim, Napolj, s parnikom v Sicilijo in v Tunis, Kartago, nazaj v Palermo, s kolesom po Siciliji. — Razen navedenih glavnih tur bi se dala navesti dolga vrsta krajših, ki jih je Jakopič v kombinaciji s kolesarsko vožnjo porabil obenem za planinske pešizlete, tako n. pr. na Dobrač, Obir, Notranjski Snežnik, Rati-tovec, Menino, Porezen, Nanos. Javornik, Begunjščico, Kum, Kofce (Kladvo), Urško goro, Storžič, Vel. Rogatec, Dobrčo Itd. Iz teh lapidarnih podatkov lahko povzamemo, da si je znal g. Jakopič svoia popotovanja smotreno odbrati in izvršiti. In če se dandanes točno beležijo dnevni dogodki v drugih športnih panogah, zakaj se ne bi spomnili tudi moža, ki ga spričo njegovih turističnih izletov v vse kraje ln na ves gorski svet naše domovine lahko štejemo med najboljše njene poznavalce in najver-nejše njene ljubitelje. Naravno, da se mu Je. ko je dosegel svosj jjibilejskl kilometer. Inako storilo ko je piscu teh vrstic sporočil te-Ie vrstice: »V veselem razpoloženju In z .mladeniškim' zanosom otvarjam novo serijo 40.000 km, ki pa ostane, žal, nedovr-šena. Kajti na nadaljnji poti se kazalec prav gotovo nekje ustavi In od nekod se oglasi neizprosni ,veto\ ki mi zapovedovalno za-klice: Do tu In ne dalje! Da bi le vedel, kje in kdaj se to dogodi! Ali bolje, da mi ostane to prikrito.« i JH!-\ pa Jže,imo K- Jakopiču, čvrstemu 55-letniku, da bo srečno prevozil še nekaj tisoč kilometrov na kolesu. Ko pa ga to ne bo več mikalo, nai se v udobnem pokoju naslaja ob spominih na številne užitka polne blažere ure. ki iih je doživel na kolesu. Ulemu Jubilantu slovenskih kolesarjev kličemo ob njegovem športnem slavju iskren: Zivio! Črešnja V Sloveniji je mnogo okrajev, kjer od nekdaj uspevajo prav izborne črešnje. Kdo ne pozna na ljubljanskem trgu litijskih, novomeških, belokranjskih, mariborskih črešenj? So to povečini prvovrstne črešnje, ki se dajo uporabiti v razne namene, predvsem, da se uživajo sveže, dalje za vkuha-vanje v gospodinjstvu ln celo za sušenje. Kot skoraj prvi sad so črešnje zlasti za naša letovišča, zdravilišča ln mesta ne glede na izvozne možnost! najvažneiše sadno pleme. Treba bo torej posvečati tudi čreš-njam večjo pozornost ln Jih kultivirati r večjem obsegu, zlasti v krajih, kjer so že od nekdaj vpeljane. Gospodarji, pa tudi drevesničarjl, ki se za črešnje zanimajo, naj se ozreJo sedaj Po svoji soseski ter poiščejo predvsem najzgodnejše sorte, ki so bile zrele koncem maja, odnosno, ki sedaj dozorevajo. Naj-poznejše črne in rdeče hrustavke, ki pri nas zorijo sredi ln koncem Julija, so za nas najvažnejše. Pri razmoževanjn črešenj Je zelo važno, da si Izberemo ne !e samo prave sorte, temveč tudi dobre podlage. Za najboljšo podlago služi od nekdaj divjak od divjih črešenj belic, ki jih Je pri naš vse polno po gozdu; ti imajo močna raščo in svetlo-sivo skorjo. Po gozdovih je najti tudi vse polno črnlc črešenj, ki jih spoznamo po tem, da imajo boli temnorjav hib ter so slabejše rašče. Drevesa, cepljena na črnice, ne uspevajo dobro, so kratkega življenja, postanejo bolehave, smolikave in zanikarne. Divjaki lz koščic plemenitih vrst so tudi za te namene popolnoma nerabni. Edino za pritlična drevesa se vzame kot podlaga tudi rašeljka (prunus mahaleb). Glede lege in zemlje bodi povedano, da prav za prav črešnja ne uspeva povsod. Črešnja je hribovsko drevo, uspeva najbolje v hribih in na obronkih. Zahteva prosto suho lego, kjer je dovolj zraka. Ravnin, zatohlih dolin in nižav, kjer je morebiti še bolj močvirnat svet, ne prenese. Najbolje uspeva, kar se tiče glede zemlje v apneni propustni ilovnati zemlji, ki je najmanj 70 cm globoka. V takem položaju zrase črešnja tudi do 20 m visoko in se razvije v široko, mogočno, košato drevo. Črešnje vzgajamo običajno kot visoko-debelnata drevesa. Ta oblika lim tudi najbolj ustreza. Le Izjemno lih vzgajamo kot pol debelnata. odnosno nizka drevsa. Kar se tiče obrezovanja in vzgoje je črešnja ka kor oreh zelo enostavna. Mani ko jih obrezujemo, bolje zanje. Edino glede nege bi bilo omeniti, da jih bo treba začeti škropiti In sicer z modro galico, kajti v zadnjih letih se je pojavila bolezen na listiu, ki izredno škoduje črešnjam. V ostalem pa je črešnja zelo skromna v vsakem pogledu. Kakšne sorte uspevajo v naših razmerah najbolje, pa pozneje. Fr. K. Pobijanje malarije v Južni Srbiji Ker Je neki beograjski list pisal o širjenju malarije po južno - srbskih krajih, je direktor higijenskega zavoda v Skoplju dr. M. Rankov v »Politiki« zavrnil te trditve z daljšim člankom. Dr. Rankov ugotavlja, da v Južni Srbiji še nikdar ni bilo tako malo malarije kakor letos. To je zasluga širo-kopotezne akcije higijenskih zavodov. Tem zavodom je uspelo pridobiti popolno zaupanje prebivalstva in tako se malarija letos pobija s pomočjo civilnih in vojaških oblasti ter prebivalstva samega, kakor še nikdar poprej Južna Srbija Ima kakor vse malarlčne pokrajine svojo malarično sezono. Ta nastopi najprej ob prehodu v poletno dobo. Tedaj se namreč Iz ličink naglo razvijejo komarji, ki prenašajo bolezen na ljudi. Glavno sredstvo proti nevarni bolezni je pokončavanje teh ličink, ki se v največjih množinah zbirajo ob vsaki vodi in »ob močvirju. Ličinke se uničuje s posebnim kemičnim sredstvom. Pri vsaki vodi in vsakem močvirju je treba zatirati ličinke v krogu 3 km In to je silno naporno delo, ker se mora v vročini preiskati vsaka mlaka ln prebrskati vsaka špranja. Higijenski zavod ne deluje samo v Skoplju in njegovi okolici, temveč tudi v Kumonovii in to od Stratina do Krive Palanke, v Štipu, v okolici Velesa, Prizrena in še v nekntrrili c!ru- 1 gih krajih. Vzajemno z osobjem higijenskega zavoda delujejo tudi vojaške sanitetne patrulje in pomočniki, ki so organizirani od občin in srezov. Po vseh vaseh, ogroženih od malarije, se deli kinin in v sezoni malarije se deli zdravniška pomoč bolnikom v domači vasL V letošnji sezoni je osobje higijenskega zavoda v Skoplju obhodilo 155 vasi skopljanske oblasti in večino teh vasi celo večkrat Vodstvo higijenskih zavodov je prepriča lo oblasti, da malarija nI samo medicinski problem ln da Jo je treba pobijati tudi v drugih pravcih. Danes je vsem jasno, da je borba proti malariji komplicirana in da mora v tej akciji sodelovati organizirana skupnost. V medicinskem pogledu je proti-malarična akcija pri nas vzorna, kar najboljše dokazuje dejstvo, da je naše metode posnela tudi Grčija oc priporočilu higijenske sekcije Lige narodov. Liga narodov bo letos poslala v Skoplje v higijenski zavod skupino zdravnikov, da spoznajo praktično stran pobijanja malarije, ko so že dovršili najboljše teoretične kurze v Londonu, Hamburgu ln Parizu. Skupina zdravnikov prispe te dni v Skoplje, kjer bo ostala do konca avgusta. Koncert »Savinjskega zvona" in vigilije St Peter, 10. julija. Po poldrugoletnem vztrajnem delu je vzgojil šempeterski šolski upravitelj gosp. Božo Mohorčič jz samih kmečkih 'fantov pevsko društvo »Savinjski zvon«, ki Je v nedeljo prvič Javno nastopila Težak je bil začetek in le podpori dobrotnikov ln ljubiteljev slovenske pesmi ter brezprimerni vztrajnostnl naših pevcev Je pripisovati, da smo imeli tako lepo kulturno prireditev. Koliko bridkih ur so morali prestati člani pevskega društva in njihovi starši I Veselje do pesmi je gnalo tudi cerkvene pevce v mlado društvo, kar pa nikakor nI bilo po godu gospodu župniku. »Dvema gospodoma ne moreš služiti!« ie rekel prizadetim cerkvenim pevcem ln Jih postavi pred odločitev: cerkveni pevec ali član našega »Zvona«. Naši lepi slovenski pesmi na ljubo so se odločili vsi za pevsko društvo. Ko je gospod župnik videl, da mn uhajajo vajeti Iz rok, se nI ustrašil Javno s priž-nice, od koder naj bi se razlegal le blagoslov ln mir, vreči strašne kletve: »Prokleti otroci, ki ne poslušajo svojih staršev.« (Pozabil je gospod župnik, da so vsi pevci odrasli In polnoletni.) Isto uro ob treh popoldne (drugače so večernice stalno ob dveh), ko se bo vršil ta koncert pridite vsi v cerkev ,da vidijo volkovi v ovčjih oblačilih, da Je Šempeter veren ln udan sveti Cerkvi Opravil bom vigilije za vse umrle farane ln tudi za prednike zaslepljencev.« Navzlic vsem tem strašnim besedam so napolnili pametni Šempeterčanl prostorno Wolfovo dvorano do zadnjega kotička. In nI jim bilo žali Pester spored naših lepih pesmi, zapetih s tako globokim občutjem, da so šle prav vsem do srca, Je bil podan s sigurnostjo In takim prednašanjem, da smo prepričani, da bomo slišali »Savinjski zvon« še letos pri večjem koncertu v celjski koncertni dvorani. Prav, ko smo uživali razposajeno čuv-stvujoči »Večer«, so zaplakali naši šempeterski zvonovi mrtvaško pesem. Vsi smo občutili, da Je to uro gospod župnik sam zazvonil pogrebno pesem svoji oblastnostl, ko so neustrašeni borci pokopavali njegov mogočni vpliv, ki je prizadejal celi iari toliko bridkih ur. V odmoru po koncertu so šli njegovi pristaši od vigilij. Vsa fara Je videla, da je zatonila mogočna zvezda absolutne volje gospoda župnika, ker le mala peščica se je še upognila njegovemu ukazu. Sledila Je v zmagoslavnem občutju Fln-žgarjeva drama »Razvalina življenja«. Igralci so se tako uživeli v Igro, da se Je zdelo poslušalcem, da to nI Igra, temveč pravo kruto življenje In se je ovlažilo mnogim oko. Ne smemo pozabiti omeniti krasnega novega odra, delo mojstra Vipot-nika, ki je s svojo učinkovito scenerijo mnogo pripomogel k nepozabnemu dnevu. Gospodu žtipniku baje tudi etična plat »Razvaline življenja« nI v skladu s katoliško etiko. Kar na gospoda Finžgarja naj se obrne in smo prepričani, da bo dobro naletel. Sproščeni mrzklh strankarskih strasti po pogumnem ukrepu vladarja smo se našli spet vsi Šempeterčanl pod eno streho pri delu za naš napredek In prosveto. Vse nasprotovanje, hujskanja, kletve ln celo vigilije bomo mirno prenesli, pri tem pa delali! Vsem, ki so pripomogli k temu lepemu dnevu, posebno gospej Ani VVolfovl, najlepša hvala! Vlomilca, ki sta hotela posnemati Jakonina Novo mesto, 13. julija. Zadnje čase je bil pri nas, kar se tiče tatvin in vlomov, precejšen mir. Od po« skušenega vloma v kandijsko hranilnico in lanskega vloma v železniško postajno bla« gajno, ni beležila policijska kronika nič posebnega Pretekle dni ponoči pa je bil izvršen drzen vlom v hišo posestnice Elze Planinškove v Češči vasi št. 18. Vlomilci so vlomili v hišo skozi podstrešje ter se od tu splazili po stopnjicah v pritličje, kjer so vlomili v shrambo. Odnesli so pIo» čevinasto kanto masti, sladkor in kavo ter drugo drobnarijo in zapustili hišo nemo« teno. O vlomu je bila takoj obveščena orožniška postaja, ki jo uvedla temeljito preiskavo. Orožniki so na9H na shojeni travi na vrtu Planinškove moško nogavico, ki je bi« Ia domačim popolnoma tuja. Po dobljenih informacijah, kateri sumljivi elementi bi prišli v poštev kot vlomilci, so se orožni« ki napotili na Gočensko cesto v hišo po« sestnice Brudar, kjer stanuje rodbina Bak« šetova. Franc Bakše ml., rojen 1. 1908. v Stari vasi pri St. Jerneju, je namreč svoj čas služil pri Planinškovl. Ker je bilo še zgodaj zjutraj, sta orožnika velela Bak« šetu mlajšemu, naj se obleče, pri čemer sta ga bistro motrila. Ko si je hotel fant obleči nogavice, se je izkazalo, da mu ena manjka. Na vnrašanje. kje jo ima, je od« govoril, da ne ve, kam jo je založil. Orož« nik je nato potegnil najdeno nogavico iz iepa, ki se je čisto ujemala z ono na Bab Jetovi nogi in mu napovedal aretacijo. Bakše ml. se je takoj udal v svojo uso« do. Priznal je vlom v hišo Planinškove in je izpovedal, da je imel pomagača Marti« na Rataja, rojenega 1. 1904 v Sp. Šiški, pri« stojnega v St. Peter, radi raznih deliktov že večkrat kaznovanega. Kakor je izpovedal Martin Rataj, hlapeo pri trgovcu eSidlu, se je udinjal za hlap« ca pri Seidlu zaradi tega, da ga izropa. Imel je v to svrho pripravljeno že vsa potrebno orodje in izgotovljen podroben načrt. Bakšeta je tudi prepričeval, da je najbolje, da izvršita pri posestnici Planin« šek roparski napad, da se v to svrho počr« nita s sajami ter oblečeta sukniče narobe. »Če imava pištole v rokah, nama bo dala baba ves svoj denar.« Do tega k sreči ni prišlo, ker se z njim ni strinjal Bakše. Iz« govarjal se je da pozna Planinškovo, ki da je silno strahopetna, tako da jo lahko za» dene kap, »midva pa bi imela potem vTa* ga, če naju dobe.« Oba vlomilca so izro« čili v zapore tukajšnjega okrožnega sodi« šča. V hotelu LTnion se je zglasil trgovski potnik Josip Belšak, rojen 1. 1898. v Raz* vanju, pristojen v Ormož. Najel si je pre« nočišče, a se še prej, preden se je podal k počitku, pojavil v restavraciji. Tu se je slučajno mudil poleg drugih tudi orožni« flci podporočnik Branko Pilja. V družbi se nahajajoči veletrgovec Smalc je spoznal Belšaka ter opozoril orožniškega podpo« ročnika, da zasledujejo oblasti Belšaka ra« di raznih poneverb. Podporočnik se je ta« koj spomnil, da je bral o Belšakovih sleparijah v policijskem dnevniku. Dal je Belšaka nadzirati po svojih organih. Ko jo hotel Belšak naslednjega dne zapustiti me« sto, so ga orožniki aretirali in predali tu« kajšnjemu sodišču. Ker pa Belšak ni za« grešil hudodelstev v novomeški okolici, ga je tukajšnje sodišče predalo ljubljanske« mu. Belšak, ki je bil še nedavno uslužben pri tvrdki Baraga v Ljubljani, ima na ve« sti več poneverb v znesku nad 30.000 Din. Spremembe v železniški službi Premeščeni so uradniki I. kategorije, skupine: inž. Franjo Slana, tehnični uradnik, gradbeno odelenje direkcije Ljubljana v kurilnico Subotico direkcije Subotica; Inž. Vinko Kuljiš, tehnični uradnik, strojno odelenje generaine direkcije Beograd k strojnemu odelenju direkcije Ljubljana. Uradniki li. katgorije, 3. skupine: Vladimir Vajda, komercijalni uradnik, ekspoz. odelenja za kontrolo dohodkov v Ljubljani v odelenje za kontrolo dohodkov generalne direkcije Beograd; Anion Bervar, komercijalni uradnik, ekspoz. odeienja za kontrolo dohodkov gen. dir. v Ljubljani v prometno komercijalno odelenje direkcije Ljub Ijana; Henrik Kenda, komercijalni uradnik, ekspoz. odelenja za kontrolo dohodkov G. D. v Ljubljani v odelenje za kontrolo dohodkov generalne direkcije Beograd; Albin Breznik, komercijalni uradnik, ekspoz. odelenja za kontrolo dohodkov G D. v Mariboru v prometno komercijalno odelenje direkcije Ljubljana; 4. skupine: Zdrav ko Rak, komercijalni uradnik, ekspoz. odelenja za kontrolo dohodkov G. D. v LJubljani v odelenje kontrole dohodkov generaine direkcije Beograd; Janko Jeglič, Bistri-ca-Bohinisko jezero, za prometnega uradnika v Ljubljano gl. kol.; Danilo Delkin, Pra-gersko, za prometnega uradnika v Bistrico-Bohinjsko jezero; Janko Grampovčan, komercijalni uradnik, ekspoz. odeienja za kontrolo dohodkov a D. v Mariboru, v prometno komercijalno odeienje direkcije Ljubljana; Stanislav Koman, administrativni uradnik opšte odelenje direkcije Ljubljana v odelenje kontrole dohodkov G. D. Beograd; Janez Štupar, prometni uradnik, Raj-henburg, v odelenje za kontrolo dohodkov G. D. Beograd; Alojzij Picelj, prometni uradnik, Rajhenburg, v odelenje za kontrolo dohodkov G. D. Beograd; Stanislav Zalesjak. prometni uradnik, Maribor glav. kol., v odelenje za kontrolo dohodkov G. D. Beograd; Alojzij Rovan, prometni uradnik, LJubljana glav. kol., v Zalog; Janko Grampovčan. komercijalni uradnik ekspoz. odelenja za kontrolo dohodkov G. D. v Mariboru v kuril. Ljubljana I. glav. kol.; Ivan Sluga, prometni uradnik, Zagorje za šefa postaje Št Ilj; 5. skupine: Edvard Kralj, kuril. Ljubljana II. gor. kol., za tehničnega uradnika v strojno odelenje direkcije Ljubljana; Franc Bračko, Brezno-Ribnica, za prometnega uradnika v Litijo; Leopold Še-gula, Tezno, za prometnega uradnika na Pragersko; Dragič Mihailovič, Vuzenica -Muta, za prometnega uradnika v Hrastnik; Adolf Magajna, Vuhred-Marenberg, za prometnega uradnika v Logatec; Marcel Jen-čič. Hrastnik, za prometnega uradnika na Tezno; Albin Perkavec, Zalog za prometnega uradnika v Ljubljano glav. kol.; Savo Justin. Št. Vid-Vižmarje, za prometnega uradnika v Borovnico. Uradniki III. kategorije, 1. skupine: Josip Uranker, Maribor glav. kol., za vlakovnega preglednika v prometno komercijalno odelenje direkcije; 2. skupine: Avgust Durja-va> Marbor gl. kol., za vlakovnega preglednika v prometno komercijalno odelenje direkcije: Franc Novak, šef postale v Št Ilju, v Maribor glav. kol.; Franjo Cop, šef postaje Kamanje, za šefa postaje Bubniar-cl: Frančiška Vrhovec. administrativna uradnica ekspoz. odelenja za kontrolo dohodkov G. D. v Mariboru, v prometno komercijalno odelenle direkcije LJubljana- 3 skupine: Franc Roje. komercijalni uradnik ekspoz. odelenja za kontrolo dohodkov G. D. v Ljubliani. v odelenje za kontrolo dohodkov generalne direkcije Beograd; Josip Kosmač, komercijalni uradnik ekspoz. ode-enda za kontrolo dohodkov G. D. v Ljubliani ,v odelenje za kontrolo dohodkov G D. Reoerad; Srečko Močivnik, Sv. Lovrenc na Pohorju, za prometnega uradniia na Škofljico. Zobni atelje Roza Schweijjer, Kolodvorska m. 281 le nd 11. do 25. iuliia zaprt. 8946 Iz življenja in sveta Peč s temperaturo 5000 stopinj Celzija Največja globina na suhem — v Kaliforniji — Srce našega planeta — Topilnica, v kateri se pretakata lava in magna »Izpuščaj« na zemeljski skorji W prerez* vidhno podzemske kanale, skozi katere bruha lava, na dnu pa začetek »drobovja« naše zemlje, magmo ln pline. Po dveletnem težkem kopanju ln vrtanju se je končno posrečilo na petro-lejskih poljih Kalifornije prodreti 3 km globoko v zemljo. To je doslej največja globina, ki jo je dosegla človeška roka s kolosalnimi električnimi stroji. Uspeh pa v primeri z velikostjo naše zemlje in z občudovanja vrednim razvojem tehnike ne pomeni mnogo, da. skoro nič. Največje globine do 11 km so načr-tane v Tihem oceanu. Razdalja med nami in središčem zem« lje pa znaša po računih strokovnjakov 6380 km, premer bi torej bil 12.760 km. Kaj napolnjuje gigantski prostor pod zemeljsko skorjo? Gotovo grandijozno morje goreče lave in magme, ki tam doli kipi in se kuha ter se javlja nam na zemlji z erupcijami iz ognjenikov kakor iz velikih prezračilnikov ter pustoši plodno zemljo in straši ljudi, ki si ne znajo pomagati. Predstavljajmo si ogromno jedro trde kovinske materije, ki se med.ogromno maso magme in lave v atmosferi, polni goreče tekočine, pod neznanskim pritiskom giblje v svojem večnem in divjestrašnem plesu. Morda se zanamcem posreči rešiti to zagonetko. Nedvomno vlada tam spodaj temperatura nekoliko tisoč stopinj, ki si je še tako bujna domišljija ne utegne predstavljati. A že pod skromno, jedva tri kilometre debelo zemeljsko skorjo se voda hitro izpreminja v paro. V tridesetkrat večji globini pa se raztope vse kovine in granit se mehča liki vosek. Kakšna utešna perspektiva za naše potomce, ki bodo lahko porabljali za vse potrebe to skoro neizčrpljivo silo energije, dočim se sodobniki zadovolju« jemo samo s pridobivanjem premoga in petroleja, ki pa zadoščata za dobo našega življenja! V minuli zimi smo se tresli od mraza. Kaj pa bodo storili zanamci. ko bo izčrpan ves sedanji ma-terijal za kurjavo? »V notranjosti zemlje je toplo, tam hočemo živeti!« Tako bodo klicali, in gotovo se jim stvar posreči, da bodo lahko izkoristili zaklad v svoje svrhe. Mirno sedi sedanje ljudstvo na strehi ogromne peči. v kateri je stalna temperatura 5000 stopinj Celzija, torej tako toplo, kakor vrhu našega solnca. Na krovu te topilnice pa se vrši ljudska historija. Tu so postavili faraoni svoje piramide, tu se je bojeval Aleksander Veliki in Napoleon, da bi si priboril nadvlado v svetu, tu se disoutira o vojnih dolgovih, ki se imajo plačati, epohalne iznajdbe prinašajo ljudem vsak dan nova razočaranja... in tu se je posrečilo izvrtati jamo, 3 km globoko.. Za alkoholom pride na vrsto tobak Starostna linija v Ameriki: 40 let — Selekcija porodov — Mlajši rod naj ne bo številnejši, ampak boljši — Prohibicij- Amerlške Zedinjene države so se oborožile pred leti s celim sistemom obrambnih sredstev proti priseljevanju tujcev, ki se bo zdel površnemu opa« zovalcu morda brezsmiseln — saj so te države v celoti zelo redko naselje« ne — a je prav trezno premišljen in v nekem pogledu celo upravičen. Ta si« stem obrambe, ta omejitev priseljeva« nja bazira na specijalnih prilikah in težnjah ameriškega življenja. Ameriki ni toliko do tega. da bi zvi« šala število svojega prebivalstva, ko< likor do tega, da bi obstoječemu šte« vilu zvišala življensko udobnost. V zadnjih časih so izrekli razni politiki in znanstveniki, da bo dosegla Ame« rika l. 1940. 180 milijonov prebivalcev in da je to število največje, kar jih more imeti, če hoče dobro prospevati. No, in če bi šlo s priseljevanjem tako kakor prej, bi imeli do takrat lahko dosti, dosti več nego samo 180 milijo« nov in poleg tega bi bil to človeški materijal, vsaj po veliki meri, kakrš« nega si vodje današnje Amerikfe abso« lutno ne želijo. Treba je pomisliti, da se priseli navzlic omejitvenim zako« nom v Ameriko vsako leto po nedo« voljeni poti 200—300.000 ljudi in to število nekaj zaleže. To število pome« ni več ali manj samo poslabšanje de« lovnih in industrijalnih razmer v de« želi. Že zdaj je ogromna standardizacija produkcije imela kaj neprijetne posle« dice, ki se kažejo v znižaniu števila delovnih dni, v naraščanju brezposel« nosti in — draginje. Tem pojavom se skušajo gospodarski krogi izogniti na razne načine, n. pr. z zahtevo po za« ščitnih carinah in s tem, da strogo iz« vajajo načelo »linije smrti«. Po tem načelu preneha v industri« jah možnost do zaposlitve delavcem z izpolnjenim 40. letom in to ne samo tistim ki bi si dela šele iskali, temveč tudi onim, ki ga že imajo. Prvotno je bila to nujnost, ker način producira« nja, kakršnega imajo ameriške vele« industrije, zahteva popolnega fizične« ga in duševnega zdravja in s tem raz« polagajo samo kolikoitoliko mlade delovne moči. S časom je iz nujnosti postal običaj, ki se čim dalje bolj uveljavlja. Delavec, ki je prestopil 40. leto, bo dandanes le s težavo in po protekciji, ki ni dana vsakomur, našel primerno delo — kvečjemu če ni res dober in specijaliziran profesijonist. Kako naj živi po 40. letu, to je vpra« sanje, s katerim naj si sam beli glavo. V splošnem računajo s tem, da si prihrani do tedaj toliko kapitala, da lahko otvori svojo lastno trgovino ali obrt. Tako prihaja avtomatično neka doba, ko bo večina ljudske množice razdeljena v dve skupini: v skupino mladih, ki bodo delovali po tovarnah, v skupino starejših, ki se bodo pre« življali, kakor bodo mogli in znali, z delom izven tovarn. V teh prilikah nam postane umljivo ne samo to, da skušajo odločilni faktorji zajeziti tok imigracije, temveč da posegajo tudi po drugih sredstvih, samo da bi se raz« mere ne slabšale še bolj in da bi imela produktivna stran gospodarstva na razpolago obilo zdravih moči. Sem spada tudi klic po omejitvi porodov ali kakor se to imenuje v Ameriki z milejšo besedo: po kontroli rojstev. Niso postavili brez namena za priti« cip, da je kvaliteta novih generacij Zoro voda proti sivim lasem! I \ / ■ Ne barva, temveč vrača J» ^—<1 ^ sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20. kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeb siguren ta trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Duga) ul. 32. Lekarnam, drogerijam, parfumerijam, brtotricam in trgovinam mešanega blaga damo v komisijo. bolj važna nego njiK kvantiteta! To geslo si pridobiva vedno več prista« lev in učinkuje tudi na zakonodajo. Tisti odpor proti njemu, ki ga izvaja« jo iz verskosmoralnih nagibov nepre« številni katoliški in protestantski kro« gi, je prešibak, da bi mu bil resna ovira. Američani so v splošnem preveč realni in praktični, da bi se dajali ma» miti od razlogov dogmatsko«abstrakt« ne vrste. Končno je v zvezi % vsemi temi stvarmi tudi . prohlbldjsko gibanje, ki ga je ustvarilo veliko manj kakšno sentimentalno abstinentsko čustvova* nje nego nujna gospodarska in ple« mensko«vzgojna potreba. Po načelu, da je kvaliteta v življenju produktiv« nejša in življenja zmožnejša nego gola kvantiteta, je moralo priti tudi do tega drastičnega izraza ameriške aktivnosti, kakršna je prohibicija. Nih« če ne more tajiti, da bi ne kazala do« brih uspehov v vseh ozirih in če v drugih ne, pa v tem, da gre danes ogromen del narodne sile in imetja v koristnejše svrhe nego v alkoholne ekscese. Pred uvedbo prohibicije je zavzemala Amerika eno prvih mest v zadevi alkoholiziranja, zdaj zavzema navzlic prestopkom eno zadnjih — to je vsekakor ogromen plus. jasno pa je, da se prohibicija v sedanji obliki ne bo mogla izvajati, že zato. ker za« hteva njeno izvajanje silen izdatek ce« le milijarde dolarjev na leto in ena milijarda ni niti za ameriške pojme malenkost. Prej ali slej bo moralo pri« ti v tem vprašanju do temeljitih re« vizij. Kdaj bo to, pa ni znano. Za se« daj ni pričakovati, da bi prohibicijo« nisti vrgli puško v koruzo. Nasprotno, zmaga, ki so jo dosegli z zadnjimi predsedniškimi volitvami, jih je opo« gumila, da so začeli velikopotezno propagando za prepoved drugega so« vražnika ljudskega zdravja in imetia — nikotina. In kakor vse kaže, bodo s to propagando tudi uspeli. Odfikovana umetnica Odč. Gttzmanovt, ki m bavi z upodabljajočo umetnostjo, Je dala pariška Akademija lepih umetnosti visoko priznanje. Prejela Je Grand Prix de Rome, ki ga podeIJu]e]o vsaka tri leta. Spor za grb V Avstraliji se prepirajo že dalj časa o tem, kakšen naj bi bil državni grb. Vlada je predlagala tristolpen grad. krono, žezlo in meč — predlog je gladko propadel. Isto tako tudi predlog za orla — posamezne avstralske države vidijo v tem ptiču pridevek neke milita-ristične tradicije, dočim bi hotele po-vdariti svoja pacifistična stremljenja. Zato ima še največ šans črni labud. Drugi pa so spet za emuja ali kenguruja, ki sta avstralska specijaliteta. Novi francoski kovanci Francoska vlada le Izdala tri nove vrste kovancev lz zlata In srebra po 10, 20 in 100 frankov, ki jih kaže naša slika. aVOMMFJ In sedaj »Dobro se okrepčajte!« Ovomaltine se dobi povsod za ceno 18.50 za škatljico. Zahtevajte brezplačni vzorec, sklicujoč se na ta list, od dr. A. Wander-a, d. d. Zagreb Divji zapad sredi civilizacije V Neudorfu pri Vratislavi (Breslau) se je vršilo v neki gostilni svatova« nje. Sredi najlepšega razpoloženja je vdrla v gostilno skupina nepovablje« nih gostov, delavcev, ki so bili zapo« sleni s popravljanjem ceste in ki se jih radi njih nasilnosti vse boji. Tudi tokrat so začeli izzivati in ni dolgo trajalo, da se je razvil strahovit pre» tep. Suroveži so v lokalu vse razbili in ranili mnogo svatov z noži in re« volverskimi streli. Končno so se stepli še med sabo. Priti je moral precejšen oddelek orožnikov, da so jih ukrotili. Deset kolovodij so utegnili aretirati, drugi so se razbežali. Kakšnih 50 tež« ko in lažje ranjenih ljudi so spravili v bolnišnico. Malo dolgo spanje V Moskvi je 1. 1922. neka 10 letna deklica zaspala v letargičnem spanju. Ni je bilo mogoče vzbuditi. Več zdrav« nikov je neprestano skrbelo zanjo in jo umetno hranilo. V širni državi so divjale revolucije, meščanske vojne in lakote — dekle n io vsem tem ve« dela ničesar. Spala je in spala, celih sedem dolgih let. Šele v letošnjem ja« nuarju je pokazala prve znake, da bi se rada vzbudila. Toda do tega je trajalo še polnih šest mesecev. Konč« no je odprla oči in zamrmrala bolni« čarki, ki jo je oskrbovala: »Prinesite mi malo krompirja.« In so ji ga pri« nesli. Napoleonova relikvija Na neki dražbi v Parizu so prodali te dni Napoleonovo lovsko puško za 46.700 frankov. Puško je izdelal nekoč slaven puškar po imenu Le Page. Drug enak izdelek tega mojstra so prodali na dražbi za — 420 frankov. Koliko je analiabetov 62 odst. vseh nad 10 let starih oseb na svetu spada med analfabete, trdi neka ameriška statistika. Na svetu je 1 „363,900.000 takšnih oseb, a med nji- mi jih ne zna 850.500.000 ne pisati ne čitati. Samo v 18 državah je preko 50 odstotkov nepismenih, v ostalih 4r> deželah je analfabetov manj nego polovica. Leto s 13 meseci V Kanadi so uvedli novo koledarsko štetje. Leto je razdeljeno v 13 mesecev po 28 dni. Tudi v Zedinjenih državah prakticira na stotine raznih družb in bank to razdelitev leta, s čimer se jim knjigovodstvo zelo poenostavi. Vsako leto se prične s ponedeljkom. Židje v sovjetski Rusiji Po izjavah sovjetskih oblasti živi v Rusiji 2.8 milijona Židov. Med temi jih je 28 odst. uradnikov, 25 odst. delav« cev, 21 odst. delavcev na domu, 12 odst. trgovcev in 80 odst. kmetov. Ostali izvršujejo razne proste poklice. V vojski in mornarici je le malo Ži« dov v višjih položajih, med vrhovni« mi poveljniki je samo eden (v Ukraji« ni.) Med dijaki je 13 odst. Židov. Zoološke statistike V gnezdu leži pet mladičev. Vsak izmed teh mladičev poje na dan do 50 gosenic, vseh pet mladičev dnevno torej 250 gosenic. Recimo, da jih sta« j ra dva pitata 30 dni; v tem času so mladiči požrli 7500 kosov golazni. Vsaka gosenica požre vsak dan za celotno svojo težo listov in cvetov. Vzemimo, da ji je treba vsak dan sa« mo enega cveta, ki bi lahko dal sad, in da se hrani s temi cveti tudi 30 dni. V 30 dneh je naredila škode za 30 sadov, a 7500 gosenic je v teku enega meseca onemogočilo dozoretje 225.000 sadov. Morala iz tega računa je evidentna! Nov lčoman-der Častne legije Polkovnika Dusel-gneura, vojaškega Sela v francoskem ministrstvu za zračno plovbo, so pro-movirall za koman-derja Častne legije. Najvažnejše za počitnice Poslednja želja, ki io slišimo I pri odhodu na počitnice, je — »Okrepi se dobro!« Storimo torej vse, da za počitniško dobo zberemo toliko rezervne sile, da moremo kasneje zopet za leto dni odoleti naporom svojega poklica, kakor tudi dnevnega življenja. Prosti vsake nujnosti započni-nio vsako jutro za dobo počitnic s prijetnim zajtrkom. Zato ie potrebna skodelica »Ovomaltine«. Dve do tri žličice Ovomaltine v mleku predstavljajo snov, iz katere bo črpalo vašo telo novo moč. Ovomaltine ima veliko hranilno vrednost, je lahko prebavljiva, a ipji pri tem prijeten okus. Ona ustvarja oni prijetni jutranji občutek, ki je tako važen za razpoloženje vsega dneva. Zato Vam sigurno ne svetujemo slabo, ako Vam priporočamo: Ponesite seboj nekoliko škatljic Božji blagoslov iz dna morja Idila po posrečenem ribjem lovn ob obalah Nove Fnndla milje. Takšnih ogromnih eksemplarjer poieooveke vrste nalovijo vsako leto ob tea času na tisoče la tisoče, _ Urefuje dr. Milan Vidmar .VI aprilu leta 1918, ko je svetovna vojna divjala z največjo krutostjo, je Berlin priredil po dolgem presledku mojstrski turnir. Povabili so prerano umrlega velemojstra Schlechterja, Ru» binstein, na vrhuncu svoje slave, je pri* ieL nadalje Mieses, znani nemški ma« tador. Tudi jaz sem dobil vabilo in z veseljem sem potoval v Berlin. Dobil sem prvo nagrado. ,V prvem kolu turnirja sem takrat igral sledečo originalno partijo, ki je izzvala celo li* teraturo. Riskiral sem uspešno novo otvoritev, ki so jo malo prej iztuhtali madžarski mojstri. Rubinstein, ki je bil žrtev prvega po« skusa »budimpeštanske obrambe«, je izgubil partijo v stilu, ki je za vele* mojstra pravzaprav nemogoč. Od ta* krat njegova slava vidno pojema. Dvo* .boj s takratnim svetovnim mojstrom dr. Laskerjem zanj ni prišel več v po« štev. Budimpeštanski gambit Beli: A. Rubinstein Črni: M. Vidmar 1. d2—d4 Sg8—f6 Eeta 1918 še nihče ni igral te »hiper« moderne« poteze, ki danes karakter!« žira igro najmlajše struje. Tudi jaz ta« krat nisem še mislil na otvoritve, ki so danes običajne. Na programu sem imel presenečenje druge poteze. 2. c2—c4 e7—e5 To je nepričakovani protisunek, ki na prvi pogled sploh nima smisla. 3. d4Xe5 ... Beli je vendar dobil najvažnejšega kmeta in podi vrhu tega navidezno ko« nja f6 nazaj. 3. . , . Sf6—g4! Skakač pa ne gre nazaj, temveč po« gumno prodira. Kmet na e5 je s tem napaden. Nevarno bi bilo, kriti ga s f2—f4, ker bi Lf8—c5 začel z napadom na belega kralja, Rubinstein ne izpusti zlepa kmeta, ki ga je osvojil. Naslednje poteze gre* do vse v znamenju boja za kmeta e5. 4. Lcl—f4 Sb8—c6 5. Sgl—f3 Lf8—b4-f! (Važno. Črni Hoče napasti kmeta e5 Je t damo (Dd8—e7). Ker pa tudi bela dama lahko poseže v boj (Ddl—d5), zapeljuje črni nasprotnika h potezi Sbl—d2, ki beli dami zapre pot. 6. Sbl—c3 Dd8—e7 7. Ddl—d5 . . , Rubinstein drži z vso silo. Direktni napad na kmeta e5 je odbit. Toda črne* mu ne gre za kmeta e5, napad na sploš« no mu je važen. Zato odpre svojim fi* guram linije in se ne briga za materi« jalno ravnotežje. 7. . . . Lb4Xc3-H 8. b2Xc3 De7—a3I 9. Tal—cf f7—f61 10. e5Xf6 Sg4Xf6 11. Dd5—d2 ... Materij alna premoč Helega nI zelo impozantna. Na c«liniji ima dvojnega kmeta, ki je seveda slab. Črni si je med* tem odprl fslini j o za trdnjavo. Preden pa rošira, mora črni zavarovati svojega c*kmeta. Torej: 11. . . . d7—d6 12. e2—e3 0-0 13. Sf3—d4 ... Rubinstein vidi, 3a njegov dvojni kmet ni dosti vreden. Očividno si radi tega želi, da bi črni zamenjal skakača (Sc6Xd4). V največje in zelo neprijet* no presenečenje mu črni ustreže: 13. . . . Sc6Xd4! 14. c3Xd4 . . . Tudi če bi bil Eeli videl, kaj vse pri* de, bi ne bil mogel več nazaj. Na 14. e3Xd4 sledi namreč Sf6—e4, 15. Dd2— e3, Tf8—e8! in dobi. 14. . . . Sf6—e4 15. Dd2—c2 Da3—a5+! 16. Kel—e2 . . . Tudi na d 1 bi kralj ne stal dobro. Črni bi na 16. Kel—dl igral Lc8—f5, 17. Lfl—d3, Se4Xf2+ itd. 16. . . . Tf8Xf41! Tretje neprijetno presenečenje! 17. e3Xf4 Lc8—f5 Ogroža indiTektno (Se4—g3-f) belo damo 18. Dc2—b2 Ta8—e8 Grozi zopet Se4—g3-p 19. Ke2—f3 , , , Beli kralj gre pod nož. Tako usodne* ■ ■ ■ ga potovanja Se ni dovršil noSen kralj v velemojstrskih partijah. 19. . . . Se4— 20. Kf3—g3 . . . K tej poziciji sem bil nameraval 20. ... g7—g5! z močnhn napadom. Prej pa sem vseeno poskusil, kam bo Ru» binstein s kraljem še šel: 20. . . . Sd2—c4-H 21. Kg3—h4? . . , Seveda bi na 21. Kg3—f3 zopet pri* šlo Se4—d24-. Drznost Rubinsteinova okrajša eksekucijo izdatno. 21. . 9 t Te8—e6 Grozi mat na H6. 22. Lfl—e2 Edina obramba. 22. . . . Te6—H6-f 23. L"e2—h5 Th6Xh5+! 24. Kh4Xh5 Lf5—g6+ 25. Kh5—g4 Da5—h5+ in mat. Sest let po tej brez dvoma interesant* ni partiji, ko je teorija budimpeštanski gambit že temeljito preorala, je bila v Parizu igrana sledeča turnirska igra, ki pač nima para v celi šahovski litera* turi: Beli: Gibaud Črni: Lasaid 1. d2—d4 Sg8—f6 2. Sbl—d2 _ ... Nekaj novega. Poteza seveda ni sla« ba in ni vzrok kolosalne katastrofe, ki jo beli doživi. Na vsak način je c2—c4 močneje. 2. . . . e7—e5 Zopet ta preklicani budimpeštanski gambit! 3. d4Xe5 Sf6—g4 Z isto tendenco kot v zgornji partiji. 4. h2—h3? _ ... Beli ve, da ni dobro* s silo držati kmeta e5. Skakač na g4 mu je neprije« ten. Očividno bi ga rad malo podil po šahovnici. Toda ta skakač je grozen. Ne gre nazaj. Kakor je presenetljiv že njegov drugi skok, tako nepričakovan in porazen je tretji: 4. . . j _ Sg4—e3!l Napade belo damo, ki nima poteze. Na 5. f2Xe3 pa sledi na žalost mat t Dd8—h4. Beli se je seveda vdal. To }e pač najkrajša turnirska partija. Kino HoIlywoodsko pismo Hollywood, v začetku Julija. Odkar se le Emil Janninzs vrnil v svol ljubil eni Berlin, so iele krožiti v Holly-woodu razne zgodbice, ki kažeio karakter, osebnost in mnogostranske sposobnosti velikega igralca v nravi luči. Tako smo na primer zdaj šele avtentično zvedel, da je Jannings v svojem kontraktu s Paramoun-tom zahteval klavzulo, da se moralo njegovi filmi snemati v pravem vrstnem redu. Pri filmskih snemanjih ie namreč običaj. da sname režiser posamezne prizore ne glede na njih vrstni red v končnem filmu jn ji'n šele pozneje sestaviio v pravi vrstni red. Tako se dostikrat zgodi, da najprej vrte konec filma ln šele ootem začetek. Dejstvo, da je ravnatelistvo Para-mounta Janningsovi želii ugodilo in snemalo filme v tistem redu. kakor je predpisoval manuskrint, svedoči o velikem spoštovanju filmskega oodletia nasproti Janningsovi umetnosti. Toda Janningsova zahteva ni bila morebiti kaka muha. nasprotno je imel zanjo tehtne vzroke. Emil Jannings namreč svoje vloge študira tedne in tedne in se mora docela vživeti v svoje kreacije. Na ta način si ustvarja atmosfero. ki se je še vselei izkazala zelo koristna pri prirodnem podajanju njegovih figur. V takih okolnostih le seveda nemogoče iznenada prikinitl snemanie in začeti ori kakem drugem koncu filma. • Prizadeven mlad Francoz Robert Flo-rey si je znal pridobiti občudovanje vsega Hollywooda. ko ie navzlic nepremagljivim težavam vdrl v kroz hollvwoodskih režiserjev. Ker je bil v Hollvwoodu brez prijateljev in zvez in vobče brez vsakega vpliva, ni imel upanja, da bi zbudil pozornost kakega hollywoodskeza oroducenta. Vrhu tega ie videl, da bi moral, če bi 'notel dobiti službo kot režiser, naiorei Dokazati, da ima spobonosti za to. Ker na je imel le malo denaria in nikakih aparatov, je kazalo zanj zelo slabo. Florev oa je vendarle dokazal, da ie talentiran režiser. Posrečilo se cnu je namreč, napraviti z Izrezki lepenke, izposojeno kamero in dvema igralcema, ki sta mu bila nriiatelja, film. ki ga Je stal samo sto dolariev. Florey Je dal temu filmu naslov »Živlienie in smrt hollywoodskega komparza«. Neki orodu-centi so si ta film ogledali in so takoj stopili s Floreyem v zvezo. Ob tei nriliki mu Je Paramotnrf ponudil k on trakt riorer je že začel t snemanjem svoleza orveza večjega filma. Vse prijatelje filma, oosebno t» ljubitelje filmov z divleza zanada bo navdala z žalostjo vest, da je umrl Fred Thomson, sloveči in drzni filmski cowboy. šele 39 let mu je bilo, ko je po srečno prestani influenci podlegel operaciii. Ni za skoro filmskega igralca, ki bi za bili v hollywo-odski filmski koloniji bolj občudovali in cenili kakor ravno Freda Thomsona: zakaj imel ie tudi kot zasebnik mnozo tistih značilnih lastnosti iunakov, ki jih ie umel tako odlično prikazovati v svojih filmih. Tkom-son je bil čudovit atlet in le malo lih je bilo v Hollvvvoodu. ki bi se mozli meriti ž njim v jahanju ali v boksanju. Da je bil, preden je prišel k filmu, pastor, je le malokomu znano. Bil ie tudi v svetovni voini in sicer kot kaplan. Njegov zakon s Fran-cis Marionovo je bila pravcata filmska romanca. zakaj ona ie bila in Je še ena med najboljšimi scenaristi filmske Industrije. Razen svoje žene pa ie Thomson ljubil še eno bitje: »Srebrnega sokola«, konja, ki si ga je bil sam zdresiral in brez katerega ga nisi nikoli videl na platnu, še dva dni pred smrtjo — ironija usode — so mu sporočili, da je njegov poslednji film »Bandit časti« splošno sprejet kot njegov najboljši. Ali te veste: . da je Haroldu Lloydu Ime Clayton? da so njegovi naočniki brez stekla? da je kot komparz zapustil neki atelje, ker so mu hoteli znižati dnevno gažo od pet dolarjev na tri? da mu je 'najljubSi šport plavanje? 'da je odličen žongler. iahlst, akrobat in umetnik v šminkanju? da ga ljudje brez naočnikov ne poznajo? da je bil sedem let pri filmu, preden Je postal zvezdnik? da je svoj najnovejši film »Harold ima smolo« delal osem mesecev? da je oženjen z Mildred Davisovo, ki mu je bila dolga leta v filmu partnerica, in da ima že tri leta staro hčerko Glorijo? Dokler bodo na svetu lepa dekleta, tako dolgo se bodo ljudje zaljubljali, in dokler bodo filmali, tako dolgo bo vladalo povpraševanje po novih filmskih osebnostih, novih obrazih in novih tipih. In to iskanje se ne omejuje samo na Ameriko, tisto deželo, ki je doslej odkrila največ filmskih zvezd, ampak se razteza v vseh civiliziranih deželah. Tako ima Paramount kopico apentov, ki redno potujejo iz dežele v deželo in stikajo za novimi talenti. Na potovanju, ki je trajalo leto dni ln Je obsezalo Italijo, Španijo, Nemčijo, Francijo, Anglijo, Rusijo, Madžarsko in druge dežele, je našel Robert Lissman, zastopnik Para-mounta, na Dunaju Roberta Castla. Castling v fimu ni ravno novinec ker ima že izkustva kot igralec in pisec scenarijev. Karijero je začel kot pisatelj: napisal je dve noveli in kopico raznih magazinskih »godb. Conrad Veidt mu je prvi dal priliko poskusiti se kot filmski igralec, pri čemer Je doživel tolik uspeh, da je sklenil dati pisateljevanju slovo in se docela posvetiti filmu. V Ameriki se je prvič poskusil v nekem Janningso-vem filmu. Castle je drugi Evropec, ki ga je Paramount angažiral zadnje mesece. Prvi je nihče drugi kot slavljeni francoski revij-ski krasotec Maurice Chevalier. Jvan PodržaJ: Boštjanov Tone Tone Je hitel po blatni cesti, ne da bi se ozrl po očetovem domu. Mislil je nanj, mislil na brata in sestri, mislil na očeta, na vse, kar je bilo in ne more več biti. Toda vse te misli so bile prav za prav le prisluškovanje vesti, čije glas se je vedno bolj prepletal s spominom na pokojno mater. Bil je že daleč od doma, ko se je za hip ustavil pred samotnim jagnedom. ki je stražil leseno znamenje ob cesti. — Ne morem, je pogledal na križ. ki ga je pravkar razsvetlil vijoličasto bled odsev bleska v daljavi. — Ne morem! je ponovil, stopil nazaj na cesto in sunil z roko v temno noč: — In nočem. Nikoli! Ni-ko-M! so odmevali njegovi koraki z debelo posute ceste čez gluho, preplavljeno polje. — Ne in ne! je udarjal z roko predse. spremljajoč prehitevajoče korake, ki so se odbijali od trdega cestnega kamenja. Skušal se je otresti vseh misli na svojce, ki jih ni maral zaradi njih hi-navščine. Razen brata Tineta in sestre Lojze so vsi sledili očetovemu sveto- hlinstvu. Tine in Lojza sta bila edina, s katerima je mogel spregovoriti pošteno besedo. Pa še proti njima je bil previden. Bolj ko se je izogibal mislim na žive, tembolj se je oglašal v njem spomin na pokojno mater in na njeno prerokovanje, ki se je izpolnilo v vsej strahoti in prav tako, kakor se je vedno bal, kadar je pomislil na njene besede, ki so razodevale materinsko skrb in pretnjo obenem. Še v fronto mu je pisala, naj jo uboga in naj pusti Katro, ki ga ni vredna. In potem se je vrnil domov, pozabil na vse storjene sklepe in na materine prošnje — samo da je kljuboval očetu. Po materini smrti je nago« varjal Katro, naj bi si poiskala službo kje drugod, pa je podlegel njeni volji. Hotel je zapustiti dom, toda oče Boštjan se je protivil izplačilu njegovega deleža, čeprav ga je odganjal od hiše. Tako je ostal doma iz same kljubovalnosti do starega. Katre same ni ljub?! tako, da bi jo mogel vzeti za ženo. Po tisti zimski noči, ko je čisto razločno slišal njen smeh v očetovi izbi, še celo ne. Ljubil jo je. kakor se je bil navadil liubiti ženske na fronti. Kmalu je spoznal, da se počuti njena ženska narava zelo dobro med obema. Zagnusila se mu je, zagnusil pa T«ta*U M Mbrik« Avtomobil bodočnosti Konstruktivne spremembo v avtomoblli-stikl v zadnjem času pomenijo brezdvomno napredek. Ako pogledamo zgodovino avtomobila, vidimo, da je avtomobil prišel le sukcesivno do sedanjih konstruktivnih oblik, tako motorja, kakor tudi karoserije. Motorno vozilo bodočnosti se bo, kakor zatrjujejo strokovnjaki razvijalo predvsem v pravcu še manjših motorjev Jn povečanja števila cilindrov. Povpraševanje po 6 cllin-derskih vozovih Je v zadnjem času vedno večje Jn v Ameriki se vedno bolj udomačuje motorji z osmimi cilindri v eni vrsti. Pri dražjih avtomobili,i Imamo že motorje z 12 cilindri. Istočasno z Izboljšanjem pogona hi elastičnostjo večvaljnih motorjev bo treba misliti na to, da se zmanjša število menjav brzine v gonilu. Pri manjših avtomobilih bodo gotovo zadostovale tri brzine, pri večjih pa dve. Izboljšati bo treba dosedanje pretikalo. Največ šans Imajo tkzv. obročna pretikala, kj omogočajo vozaču, da Izvrši potrebni prestik še predno bi bilo treba efektivno menjati hitrosti, tako da se v danem momentu izvrši prestik avtomatično, s tem, da se izklopi. Kar se tiče enakomernega pogona pri bodočem avtomobilu, bi nam lahko služil za vzgled pogon turbine. Turbina z notranjim zgorenjem je sicer še zelo nepopolna, ln glavni vzrok, da se turbina z notranjim zgorenjem ni mogla v večjem obsegu uporabiti, leži v tem, da se še ni našlo dovolj odpornega materijala, kj bi vzdržal visoke temperature. Kovinarski strokovnjaki pa se še naprej pečajo z rešitvijo tega problema in nikakor ni izključeno, da se bo turbina z notranjim zgorenjem tako spopolnila, da bi vsled ekonomičnega obrata nadomestila mnoge druge stroje — tudi motor današnjega avtomobila. V tem primeru bj se moral prenos sile temeljito predrugačiti. Turbina z notranjim zgorenjem dela sicer enakomerno, vendar Je v prvi vrsti stroj velike hitrosti In najbrže za pogon avtomobila ne bo dovolj elastična. Mogoče pa je, da se bo lahko združilo gonilo s turbino samo ln na ta način bi se dal v kolikor se je dosedaj dognalo, zelo dobro uporabiti, seveda po rešitvi nekaterih praktičnfn vprašanj, ki so s to konstrukcijo v zvezi. Danes nam Izgleda 5e kot fantazija, a Jutri bi se moglo uresničiti, da se bo električna energija dala prenesti ravno tako, kakor glasba brezžičnim potom. Takrat nastopi nova era električnega avtomobila... d, n» Verjetno Je, da bodo spremembe v pogonu avtomobila vplivala tudi na obliko samega vozila. Ce se je do sedaj vgradilo motor spredaj jn položil prenos sile na zadnja kolesa, je to več ali manj konvencio-nalnost. Mogoče je, da se bo tukaj uveljavil sistem Rumpler, pri katerem je vgrajen motor v zadnjem delu avtomobila. S tem bi se tudi pridobilo na prostoru za potnike. Kar se tiče karoserije, je odprt avtomobil očividno zapisan smrti. Amerika ga skoro ne pozna več. Konstrukterji se sedaj pečajo z vprašanjem karoserije, ki bi se dala avtomatično odpirati in zapirati. Glede zunanje oblike je opažati, da gre razvoj v znamenju čim vitkejše linije. V tesni zvezi s karoserijo ln udobnostjo se bo moralo rešiti vprašanje obremenitve karoserije in koles, oziroma gum. Ker je obremenitev avtomobila zelo različna, se bodo morala napraviti n. pr. posebna peresa, ki se bodo prilagodila menjajoči obremenitvi. Tudi gume se bodo na sličen način Izpopolnile, to se pravi, da bo gotovo mogoče proizvesti take gume, ki se bodo prilagodile neravnemu terenu in bodo bolje vzdržala in zmanjšala na slabfn cestah razne pritiske. Kadar pa prid« trenutek osvoboditve atomske energije — ln učenjaki trdno verujejo, da bodo ta problem rešili — potem pridejo drugi časi; za avtomobil bo potem zadostovala mala čaša goriva mesto 100 kg bencina. In še skoraj zastonj bo! Nova tovarna gum. Nemške tovarne Opel. ki so se pred kratkim združile z ame-rikanskim koncernom General Motors, nameravajo začeti s fabrikaciio zum. Najbrže je ta tovarna izračunala, da nieni dobav-liači preveč zaslužilo na zumah in da bo dobro, da ta zaslužek ostane v Opelovi blazajni. 3000 šoferskih legltimacll v enem mesecu. V Berlinu so pretekli mesec izdali nič mani kakor 3000 novih dovoljeni za vožnjo šcferjem in samovozačem. Prometni izpiti za — otroke. V Berlinski",! šolah so ob koncu šolskeza leta morali otroci napraviti izpit iz naizlavnejših pravil cestneza prometa. To ie za velikomest-ne otroke Jako važno, ker se mnozo nesreč prizodi baš radi nepoznavanja prometnih pravil. Goreči avtomobil. Glede na našo noti« co od 4. januarja t. 1. o nevarnosti potu« jočega občinstva zaradi eventualnih avto* mobilskih požarov, nam sporoča prijatelj našega lista, da obstoji v resnici gasilni aparat »Guwy«, ki se, nameščen pod mo« tornim pokrovom, pri nastalem motornem požaru sam od sebe sproži in v dveh do treh sekundah pogasi nastali požar. Gasil* ' ni poskusi so se tudi pri nas že večkrat izvršili. Generalno zastopstvo za Jugosla* vijo ima tvrdka »Teloreklam«, Ljubljana, Resi jeva 13. 500 Tovarne Peugeot In General Motors, Francoske tovarne avtomobilov Peuzeot so se Imele, kakor so trdili industr. krogi, fu-zionirati z General Motors Corporation. Sedaj pa službeno obiavljaio. da o kaki fu» zijl ni govora. Naibrže so te vesti nastale vsled tega, ker se koncem General Motor-sa zanima še za nekatere evropske tovarne avtomobilov, potom katerih si hoče utrditi položai na evropskem trzu. Izvleček iz programov Nedelja, 14. julija. LJUBLJANA 9-30: Plreno* cerkvene glasba. — 10: G. Verbič predava o čebelarstvio. — 10.30: Poljedelska ura. — 1.1: Koncert radio-orke&tia. — 15: Igra apostolov, izvajajo Bani nar. gleča-si naprej v gozd. Ni se bal, saj je bila njegova vest čista zaradi Katrine neprevidne smrti, toda da bi imel stari povrh vsega še veselje, tega pa ne. Avtomobil se je ustavil. Tone ni mogel videti nikogar, kajti grmovje in goščava med njim in cesto sta bila gosta, pa tudi tako visoka, da bi ne mogel videti na cesto niti stoje. Zato je tembolj napenjal uho. Sprva je slišal še vedno nerazločno zamolklo govorico, ko pa se je dvignil, je ujel posamezne besede: nisem slep... prav... je bil... To je glas domačega orožnika, se je preveril Tone. Ni slep. ne. In prav jaz sem bil! je pomiloval orožnika in zopet počepnil. Viedl je odsev močne luči, ki je bila obrnjena baš v njegovo smer. pa ni mogla orodreti tako globoko skozi goščavo. Čez nekaj časa se je izno-va dvignil in slišal, kako sta se zahvalila o-rožnika gospodu v avtomobilu, ker ie ustregel njuni zahtevi in ju vzel s seboj. Motor je močno zabrnel in od-brzel dalje skozi gozd proti mestu. Tone je zrl tja proti cesti, kjer je malo prej stal avtomobil. Bilo je vse temno in tiho. Prvi trenutek je menil, da sta se tudi orožnika odpeljala naprej, ko pa je bil videl doli na levo slab utrinek, ki ni mogel misliti drugega, kakor da sta si orožnika prižgala cigareto na poti proti vasi. Njunih korakov ni slišal, kajti cesta skozi gozd ni bila posuta, ko sta pa bila še blizu, so se izgubili njuni koraki v motorjevem ropotu. Navzlic temu se ni premaknil, ampak je ostal še dolgo nepremično med grmovjem. — Kako smešno je vse to! Kako neumno ir, nespametno! si je mislil. Stari ve dobro, videl je, kaj se je zgodilo, pa gre. da bi osramotil svojo lastno kri! Norec stari! Sicer pa to ni več norost. Osramotil je sebe in hišo. kar pa je storil, to je zločin. Spoznali ga bodo. Tudi Jože in Tine. ki sta ga vedno zagovarjala. Tone se je previdno prestopil. Vse je bilo tiho naokoli, le težke deževne kaplje, ki so se nabirale po vejevju, so padale in se zadevale ob grmovje. Ne meneč se več za orožnika je prišel Tone do ceste. Stopil je nanjo s trdim korakom in šel naDrej do poti. ki si jo je bil izbral že takrat, ko so odnesli mater čez Drag njegove rodne hiše. Kraljestvo mode Moda v svetovnih morskih kopališčih T velikih centrih bogatih tujcev, ki »e Is vseh delov sveta pripeljejo uživat poletje t Deauville, San Sebastian, Nizzo, Biarit* Jn na Lldo, vidimo prave razstave najmodernejših modnih kreacij. Luksus le fkoraj nepojmljiv in kar tn vidimo toalet, nakita ln najrazličnejših modnih drobnarij, meji »koraj na pravljico. Zanimivo Je, da nt ta shajališča modnih dam niso enostransko orijentirana, temveč zavzemajo vse modne »truje. Dopoldne vidimo na promenadah naj-mičnejše promenadne obleke, čez dan zopet prava razodetja v kopalnih kostumih, kompletih, ogrinjalih in pižamah. Popoldne s« snidejo dame v najnovejših popoldanskih oblekah h čajankam in vse je tu združeno, kar ]e svet ustvaril apartnega. Srednjeevropska moda ln zapadna visoka modna kultura, poleg tega pa posebno zanimive tvoritve Američank podajajo celoti največjo mikavnost. Da ne razočaralo tudi večerne prireditve velikih hotelov, je lahko razumljivo, če pomislimo internaci-Jonalno važnost teh svetovnih kopališč. V njih pa ne vidimo samo aktualnih novosti, temveč tudi pojave linije, ki se Šele poraja, tako da že sedaj pravzaprav vidimo tvorbe, ki bodo veliki modni ateljeji lz njih ustvarili jesensko linijo. Zato se bodo *otovo tudi naše dame zanimale za skice, ki jih danes objavljamo in so zelo značilne za prihodnjo modo. Dopoldne je splošno v vellavl kostum h sicer v vseh svojih varijantah, ki smo jih ie večkrat opisali. Kratka jopica je najbolj priljubljena, vendar je pa večkrat vide« tudi napol dolgi paleto, ki podaja kostumu popolnoma nov akcent. Seveda izdelujejo te male stvari iz najrazličnejših materij ali j: zlasti eleganten je beli kostum b krepastega volnenega blaga, vendar pa so priljubljeni tudi pastelni ansambli, ki je pri njih uporabljena največkrat nežno ru»-mena, gobellnasto modra ali pa seneno zelena barva. Tudi izrazito rožna barva, ki dolgo časa ni bila priljubljena, zopet vzbuja zanimanje. Prvenstvo imajo pa vendar pisani kostumni kompleti, ker so najmla-dostnejši ln morajo biti zato v vsaki popolni garderobi. Srečujemo pisane obleke % jumperjl ln k njim pripadajočo jopico, poleg njih pa tudi večkrat barvasto orna-mentlrane svilene obleke z Juniperji, ki so združen« % enobarvno jopico v mlčen komplet. Ta Jopica je prav lahko volnena, ki Je posebno lepa k pllslranemu belemu krilu, ali je pa jopica lz šantunga, večkrat celo iz barvastega platna, ki le zelo ole-gantno in letos v veliki modi. ker moda pač protežira tkanine, ki se dalo prati, kakor npr. čisto preproste garniture i* or-gandija ali pikeja. Prav lep kostum vidimo na prvi sliki spodnje vrste* obleka z jumperjem v svoji najenostavnejši obliki s krilom, ki ima široke gube iz imprimč kitajskega krepa. K tej obleki nosimo platneno jopico v glavni barvi vzorčaste svilene obleke. Pri popoldanskih čajankah in koncertih je veliko število enobarvnih oblek iz geor-gette, ki delajo veliko konkurenco pisani modi in s tem že opozarjalo na jesensko izpremembo. Večkrat se ponavlja rahlo zavezan ovratnik v obliki šala, pa tudi široki ovoj okrog pasu le zelo priljubljen. Krila so ali zelo zvončasta ali pa razdeljena v rogle in zastave in se torej razlikujejo cd navadnih promenadnih oblek, kakor vidimo na drugi sliki zgoraj. Vse popoldanske obleke so večinoma nevtralnih barv, vendar pa vidimo mnogo beige in peskove' barve. Širokokrajni klobuk je poslednji šik in reči moramo, da smo se ga kmalu privadili, ker se skoraj vsaki dami dobro poda. Kopalni kostum se izogiblje vsake šablone in tako vidimo vse od preprostega trlko-ja pa do najrazličnejših tvorb neizčrpne fantazije: zvončaste, nabrane, iumperju podobne in v obliki kazake krojene kopalne obleke, enobarvne, s cvetlicami posute, črtaste in geometrične vzorčaste rute, tepe, dolge plašče ln kratke kopalne jopice, skratka modo, ki zajema iz največjega bogastva. Naša prva skica nas seznanja z zvončastim, zadaj nekoliko podaljšanim najmodernejšim kopalnim kostumom iz triko-ja, ki je apliciran z enakimi vzorci iz tri-koia, kakor h kostumu spadajoča frotirna ruta. Na ta način dobimo aPartno enotnost, ki na plaži ne ostane nikdar neopažena. Večerna moda je v znamenju oblek Iz gaze jn muselina, pa naj bodo že enobarvne ali pisane. Zanimivo pa je, da imajo pisane svile vedno zelo velike cvetlice ali ta v najsubstilnejših barvah, prelivajoče se or-namente. Tako nenavadno okusno obleko vidimo na zadnji sliki. Poleg mnogih prekrasnih večernih ogrinjal je videti tudi mno go benečanskih rut, ki nadomeščajo večerne plašče. Tristan Bernard: Spali lm voz Ko ]e bil gospod Doulouret iz Pariza podedoval po svojem stricu veliko kon-fekcijsiko trgovino v Nimesu, ki je sijajno prospevala, je bila njegova prva misel, da si poišče zanjo kupca. Majhen, prav majhen, toda jasen pridržek je prekrižal njegove račune. Despotični stric je Izrecno izjavil, da ne sme hiša, ki jo je bil ustanovil njegov oče, nikoli preiti ▼ tuje roke. In tako je bil gospod Doulouret primoran prevzeti vodstvo sijajne trgovine v svoje slabe roke. Gospod Doulouret je bil štiridesetleten mož srednje postave, plavolas in okrogel ter je imel žalostno, bledorume-no brado. Njegova mati ga je kot otroka skrbno varovala, zdravila pa so dala potrebno moč njegovi slabokrvnosti. 2a-lostil se je, če ni čutil gladu in se bal. da ne bi preveč jedel, kadar mu je teknilo. Dieta bi bila zanj pravo sredstvo in on bi se bil za ril vanjo, svet pa bi iinel pred njim mir. Toda njegova dieta je bila v tem. da ni jedel nikoli onega, kar so mu ponudili. Zadosti je bilo, da ie videl skledo na mizi in že je rekel: Tega pa ne morftun. Vesrtsi zdravniki so ga preslušali zadaj ln spredaj, fflteo pa mogli odkriti nobene resne bolezni. Ker pa je bil zdravnik uvidel, da ga ugodne diagnoze vedno užalostijo, ga je potolažil s kakršnimkoli nedolžnim receptom, ki mu je povzročil za četrt ure dobro voljo in je tupatam celo pordečilo njegova bleda lica. Treba je povedati, da gospod Doulouret nikdar ni mogel dobro prenesti vožnje po železnici. Potovanje v Orleans mu je že povzročilo pet do šestdnevno morsko bolezen. Tek pokrajine ob oknih, neprestano dviganje in spuščanje brzojavnih žic in šviganje brzojavnih drogov je bilo zanj nekaj strašnejšega. Za nobeno ceno se ne bi peljal z avtom v Nimes. O potovanju s konji pa ni bilo niti govora. Po natančnem razmišljanju se je odločil za nočni vlak. Mislil je. da bo samo rešil prve formalnosti za prev-zetje podjetja, napisal inventar in se ozrl po velikem podjetju. Računal je, da bo našel tam zaupanja vredne prokuriste. prvovrstne knjigovodje in Izvrstne nameščence, ki izpolnjujejo svoje dolžnosti tudi v odsotnosti skrbnega gospodarjevega očesa. Vsakomesečno potovanje, dvanajst mučeništev tja in nazaj na leto, bo pač zadostovalo v smislu stričeve poslednje volje, da ostane dedščina. preračunana na pet do šest milijonov, v njegovih rokah. Poleti v planinah Za planine je najvažnejši dober sp.>rtni kostum iz blaga, ki prenese vsak strapac. Nijboll priporočljive so gladke impregnlre-ue tkanine kakor burberry in podobne, zlasti v olivnih in rjavih barvah. Navad io si napravimo nagubano krilo z napol dolgim paictojem, ki je letos modernejši, kakor po- polnoma kratka Jopica fn tudi vedno kom. pletnejše deluje. K njemu nosimo F'efen jumper ali bluzo za pranje (zadnja skica) Za kratke izprehode, za počitek na te-asi. in za solnčne dneve na trati je najprimernejši pisan jumper. Lahko je lz pisanega materijala ali pa Je tudi vezan na roko. Pred vsem so praktični pleteni modeli brez rokavov, ki v zvezi s pletenimi plisiranimi krili tvorijo prav lepe in skoraj vedno uporabne obleke (predzadnja slika). Pisano obleko iz pralne svile ln i jum-perlem, ki je barvasto obrobljena vidimo na 2. sliki. Za večer zadostuje enostaveen model iz georgete ali gaze, ki ga lahko spravimo ln nam pomaga ob vsaki priliki iz zadrege. (Model 1.) 3x ioihe P. oMašJic informirajo Vas o zadnjih novitetah. P. MAGDIC, LJUBLJANA Aleksandrova cesta. Krilce čez oblekco za igranje To je zadnja novost otroške mode ln reči moramo, da pomeni prav srečno rešitev tega vprašanja. Končno smo našli mogočnost aictt« to J« razra vod« In čolne* moj edini pripomoček u pr*flj«. Ni:>v.m okopi tam, vei.dti pa toliko pievidna ia pametna, da petem le g da združimo v celoto kos perila in obleko obenem pa lahko nosi otrok vsak komad tudi posebej. Kako je ta ideja vresničena, vidimo na naši sliki. Na prvi skici je dete v hlačkah za igranje, ki jih lahko nosi pod vsako obleko, na vrtu pa tudi hlačke same. Na drugi skici je pa dete oblečeno s pre-pasano in spredaj nagubano oblekco, ki Je oblečena čez hlačke, kadar gre dete na iz-prehod. Med tem, ko so hlačke bele, je ob-lekca vedno žive barve n. pr. češnlevo rdeča, živormena, oranžna ali strupeno zelena, ker velik kontrast v resnici izvrstno učinkuje. Za trajno ko dr an je z najnovejšim aparatom se priporoča ttomslii frizerju salon 8999 Hekola Cankarjeva ulica 9, Ptuj. Gospod Doulouret si je rezerviral posteljo v spalnem vozu. Rezerviral si je celo dve, da bi na vsak način spal sam v kupeju. Tri, štiri dni pred potovanjem ie bil zares zelo nesrečen. Že od svoje rane mladosti se je namreč vsakemu pritoževal nad slabim spanjem. »Tupatam malo zaspim lz utrujenosti, toda takoj se zopet zbudim, potem pa ležim po cele ure z odprtimi očmi in bulim v temo.« Teh navedb nihče ni kontroliral. Sicer pa nihče nikoli ni podvomil o njih, kajti slučaj je prav malo zanimal okolico gospoda Douloureta. Vsi so se zadovoljili s sočutnimi stresljaji glave. To stresanje glave je postalo v občevanju z Doulou-retom obligatno. tako da je vsak pričel tresti glavo, še preden je on spregovoril besedo. Po nasvetu se Je gospod Doulouret popolnoma slekel. da bi v sami srajci in bosonog počival kakor v pravi postelji. Mnogi se na železnici ne slečejo radi popolnoma lz bojazni, da bi jih v primeru nesreče ne našli premalo oblečene. Toda gospod Doulouret se ni bal nobene katastrofe. Tako je udobno legel na svoje ležišče in vlak se je začel premikati. Nenadno pa ga je prijel grozen strah. To je vendat permanenten potres! Ne tisti ogromen GAZtIA >11 IO Zdravniška posvetovalnica O. B. L. v M. Vaša trditev, da vam na« vzlie vaši resni bolezni ni možno priti do potrebnega dopusta, »češ da na zdravniška izpričevala noben človek ničesar ne da, ker vsakdo ve, da dobite, če imate denar, en ter isti dan 10 izpričeval, da ste bolni na smrt in deset, da ste zdravi kot riba«, — ta trditev ni sicer brez pikrega jedra, je pa zlasti v tej obliki izrečena, brezdvom« no pretirana. Res je, da mnogo zdravnikov nikoli ni mnogo važnosti polagalo na raz« na »potrdila« o »boleznih«, če je bilo n. pr. treba kakemu dijačku pomagati iz za« drege, ali pri kaki slični malenkostni pri« liki, katere itak nikdo ne smatra za res« na Res je tudi, da je kak tak »atest« na« pravil ta ali oni zdravnik temu ali onemu iz dobrosrčnosti, iz uslužnosti, tudi da se prosilca odkriža in iz raznih takih in slič« nih vzrokov. Da bi pa uprav pri takih pri« likah igral »denar« tako važno nalogo, kot vi s precej nežno rahločutnostjo naglašate, o tem dvomimo. Res je, da mora zdravnik zaslužiti, če hoče živeti, kot vsak drugi; res je pa tudi, da zdravniki brez dvoma vrše največ neplačanega dela med vsemi poklici. Tudi se lahko prepričate vsak dan, da je cela vrsta zdravnikov, in to slabo sitni ranih, pri katerih v smislu vaših izva« janj z denarjem ne opravite prav ničesar. Da pa ni daleč čas, ko se spravi kake iz« jemno do ohlapnosti širokogrudne nature med zdravniki, — in kateri poklic je kdaj bil čisto brez njih?! — v primerno vtesnje« ne meje, o tem ste lahko prepričani. Sicer pa: če bo vaše predloženo izpričevalo s točno navedbo bolezenskih znakov na pod« lagi izvedene preiskave utemeljilo diagno« zo, in nanjo naslonilo potrebna izvajanja in sklepe, ni dvoma, da bo imelo uspeh in če treba sodnim potom. Da je slednji se« veda mnogokrat neizvedljiv vemo; toda v tem primeru ne zadene krivda zdravnikov, na katere se srdite, ampak vašega tudi raz« logom nepristopnega, s predsodki zavzete« ga šefa. — G. V. S. v K. v B Edino resno sredstvo za to, seveda na presnovi teme« Iječo razvado, je nadzorstvo. Poskusite da« jati otroku vigantol ali vsaj kak preparat iz ribjega olja. — G. F. R. v M. Dvomimo, da bi opisan slabi duh prihajal iz želodca, ki je napram ustnim votlinam dobro za» tvorjen. Ce je, kot trdite zobovje v redu, bo iskati izvora neprijetnemu duhu ali v drobcih razkrajajoče se hrane v ustih, ali v tonzilah (bezgavkah) ali v nosnih in osta« lih obraznih votlinah. Vsekakor bi vam svetovali, da se daste strokovnjaško pre« gledati in da posetite kakega zdravnika za bolezni v ustih, grlu in nosu. Pri tem raču* namo s podmeno, da imate zdrava pljuča, iz katerih seveda, če so obolela, tudi lahko prihaja zopern in celo gniloben duh. Dotlej pa, da se odločite in greste k zdravniku si pridno izpirajte usta z rožnato barvno raztopnio kalijevega hipermanganata v vo* di. — G. M. K. v B. Ta možnost je dana, ker je vse odvisno od obojestranskih mer, ne glede na celo vrsto odnošajev, o katerih ni moči razpravljati na tem mestu. Znani so primeri, ko so ostale prostitutke, ki so vršile svoj čedni poklic po več let, še ved« no anatomično — device. — G. /. T. V L p. P. Zdravnikov načelno' ne priporoča* mo; njihove adrese lahko izveste pri obla* stih, nadalje skoro v vsaki lekarni dotič* nega mesta. Zdravnik, po čigar ordinaciji izprašujete, se je naselil v Ljubljani. Nje« govo adreso vam lahko povo vsaka tukaj« šnja lekarna. — G. E. H. n. B. G. Pa sa bo le treba odločiti in se predstaviti zdrav« niku za ženske bolezni, ki mora doznati vzrok vašega obolenja. Ti vzroki so nam« reč lahko jako različni; splošni in lokalni. To more dognati samo osebna preiskava. Poskusite pa lahko jemati kako železnato sredstvo in kak ovarijalni preparat, kot jih dobite v vsaki lekarni, kjer izveste tudi, kako jih je jemati. — »Milena«. Pozabili ste navesti, od česa imate take roke? Od dela? Od pranja? pomivanja, — ali so ta« ke same po sebi? Poskusite morda s kako kremo, kot smo jih v zadnjih številkah »posvetovalnice« več navedli, ali si masi* rajte dobro umite roke z lanolinom. — Za nedobrodošle kocine uporabljajte morda preparat »Taky«, katerega dobite v vsaki boljši parfumeriji. Seveda je učinek samo mimogredoč; sredstvo je treba uporabljati vedno iz nova. Opozarjamo vas samo na to, da po uporabljanju sličnih depilatorijev poganjajo kocine še močnejše. Časih se jih da, če so črne ali temne, pobeliti n. pr. * močeijem z dvoodstrotnim vodenčevim hi* peroksidom. — G. A. G. v L. p. Z. o. S. Terpentin v neznatnih množinah ne po vzroča niti izpadanja las, niti ne vpliva na »možgane«, pač pa, posebno pri večji občutljivosti kožo draži. Poskusite si lasi« šče močiti po 2 krat na dan z enoodstot« nim salicilovim špiritom. Prav tako tu-di lahko poskusite isto z 2 odst. resorcinovim šniritom. Skrbite nadalje za redno iztreb* ljanje. — G. M. T. v G. Brez odlašanja ta« koj k zdravniku za ženske bolezni. — G. P. S. v R. Taka »krepilna« voda za lasiščo bi bila morda sledeča: kinatinktuTe 10 gr, lavandul. špirita 20 gr, alkohola 200 gr. S tem si natrite 1 — 2 krat na dan kožo. Ce bi postali lasje radi razmaščenja prepirati, je treba prestati z vtiranjem, in jih mazati celo z oljem. — G. R. S. v D. Očal ne kt*» pujte nikoli ne po lastnem »prevdarku«, ne po navodilih raznih optikov. Očala naj vam zapiše po natančni preiskavi in preizkušnji oči — okulist, ki edini more ugotoviti, ka« tera stekla so za vas. Velikokrat tiči za poslabšanim vidom očesna bolezen, ki jo ni moči popraviti s stekli, in ki jo odkrije pri preiskavi pravočasno zdravnik in potem ukrene kar treba. Enakomerno zagorite pri solnčenju, izgubite lišaj in izpuščaje, koža Vam postane lepa, gladka in čista, ako uporaoljate originalno niGGEROL Dlfe ali kremo (Patent št 5622). Dobi se v vseh lekarnah ln drogerljah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. sunek, ki poruši mesta do tal, ampak malo seismično igračkanje. šala vulkana, potresne vaje takorekoč. Gospodu Doulouretu je bilo strašno slabo. Bil je tako oslabljen, da ni mogel pozvoniti niti nadzorniku spalnega voza. Čez kratek čas je bil kakor ohromljen. Nato se je občutek strahu umaknil čudno dobremu počutju. Morda je bila to smrt. Potres je prenehal, toda navada je napravila iz njega ugodno premikanje zibelk Kmalu se je ropotati je voza spremenilo v uspavanko. Gospod Doulouret se je prebudil šele v Nimesu ob belem dnevu. Gospod Doulouret se je počutil do poznega večera srečnega. Jedel je in silno je bil raztresen, ko mu je notar predložil listine. Pii je celo šampanjec in pokadil dve cigari. Trgovina je bila zelo velika in natrpana vseh konfekcijskih novosti. Nameščenci so jedva mogli ustreči navalu kupcev. Popolnoma prevzet je pričel gospod Doulouret resno razmišljati, ali bi ne kazalo, da se za stalno preseli v Nimes. Toda zvečer, ko je leeel k počitku v udobni sobi. ki mu jo ie bil pripravil notar. ga je čakalo razočaranje ... Prvič v življenju je šel z veseljem k počitku ... Toda ta postelja — bila ie nepremakljiva. Potrt in žalosten je čakal gospod Dou- louret zaman spanca. Drugo Jutro je bfl zopet sit vsega kakor običajno. Ko so bile vse formalnosti pri notarju v kraju, si je naročil takoj dva prostora v spalnem vozu do Pariza. Jedva je dočakal vlak ter je občutil potres in sladko zaspal. Prihodnji večer v Parizu v svoji postelji stara nespečnost. Ni se dolgo obotavljal. Bil je rojen za potnika v spalnem vozu. Ne za dolge vožnje, kajti potovanje čez dan je sovražil še zmerom. Dvanajst do petnajst ur, iz Pariza v Nimes. to je bilo zanj ravno prav. Tako se j« vozil vsak večer med tema dvema postajama sem in tja ter živel dobro plačano — po njem samem dobro plačano —• življenje nameščenca v spalnem vozu. To krasno življenje je popolnoma spremenilo gospoda Douloureta. Napravilo je iz njega delovnega človeka, ki s« je zanimal za življenje in za svoje posle. Sedaj trpi ob misli, da se ne more v svoji priljubljeni trgovini v Nimesu muditi delj kakor dva dni. Sicer pa namerava zgraditi v svoji vili blizu mesta lasten spalni voz. Znamenit inženjer proučuje sistem, ki bo spravil posteljo gospoda Douloureta v. ritmično potresno gibanje hitečega vlaka, poseben sistem mehov, trombet in piščalk pa bo nadomestoval za spanj« potnika tako potreben ropot. Redki so krafl na slovenskih tleh. ki M se mogli ponašati s tako pestro zgo-(dovino, kakor lepi radovljiški okraj, [posebno pa široko radovljiško in leško [polje, segajoče od globoko zarezanega fiarka Save do vznožja Karavank. Pestra je te zemlje zgodovina. Dočim se a mi danes divimo pokrajinski sliki, r„o Jo gledamo v duh«, bi bili naši predniki gotovo bolje živeli, če bi ne bilo S ne teh krajev tolikokrat zapisano, ka-or je. Vojna, domači boji, posebno ver-iki prepiri, ki so zahtevali toliko krvi, ^požigi in sliene nesreče, so bili povod, 'da so bila imena naših vasic, trgov in tnalega mesta tolikokrat zabeležena v nih gorskih vrhov. Takoj za vasjo imaš v zgodnjih jutrih priliko videti naše planinske stanovalce gamse, ki jih prvi solnčni žarki spodijo v temne, senčne jarke med zevajoče pečine. V dolini Dragi, ki jo je nekoč zapira? proti jugovzhodu mogočen grad. dišf po meti in Marijinih dušicah. Proti go- j ram se dolina oži, na trati pa je vedno bolj vidna peščena pot. Po polurni hoji skozi dolino, kjer je pot lahno napeta, se znajdeš med ostrimi robovi. V ozki soteski močno raztrgane struge, kjei1 se po hudih urah divji hudourniki zadnjikrat razigrajo, se stekajo globoki jarki in baš odtod ime Medvode. Grad Kamen pri Begunjah zgodovini. AH vse Je minilo, časi so sd spremenili. Življenje se }e danes preneslo Izpod Karavank v sosedni blejski kot, kjer najdeš v poletnih dneh vse narodnosti Ev-! rope. Na Bledu življenje, vrvenje iii glasna zabava — pod Karavankami pa veličasten mir. Dokler hodiš po polju, prepreženem z belimi cestami, slišiš š^ avtomobile. Kakor hitro pa se približaš? vznožju gora, ko se odpre pred teboj dolina, katere poprej niti slutil nisi, se ti zdi. da si stopil v nov svet Kraji, kjer so se bile bitke, kjer je bila zemlja poteptana od bojevitih vojščakov in kmetov, kjer so odmevala kopita viteških konj, kjer sta se borila Pegam in Lam-berger, so danes tihi. Leta 1601., ko je škof Tomaž Hren xažgal in razstrelil begunjsko prote-stantovsko cerkev, katere gospodarica je bila Julija Kacjanarica. je zagrmel zadnji bojni pok. Od tegaj je tukaj mir. Razpadajoči stari grad se ti zdi kakor dober starček, ki je bil nekoč pravi vitez. Imel je junaško, a dobro, pošteno srce. V mladosti se je boril in kljuboval, dokler ga koncem koncev le niso zlomili. Sedaj pa počiva že stoletja in razpada. Raztrgan, razcapan je stari junak, a kaj ga to briga! Ni ga sram, saj •Je bila njegova preteklost čista, viteška. Prijatelja sta si s pastirčkom, ki pase okoli razvaline domačo čredo in niti ne sluti, kaj vse se je tu godilo. Čudna izprememba. Tam doli pred Vasjo se razprostira še ravninski svet, pisani travniki in bogate njive, ko si pa stopil iz vasi, se že nahajaš v pravi gorski dolini Na obronkih temni smrekovi gozdovi, iz katerih se dvigajo sive pečine. Izpod skalnatih stolpov se prikažejo beli prodi, ki končavajo ob gorskem potočku, vijočem se po dolini. Ob' raztrgani struji prijetno šumljajočega potočka so mehke trate, poraščene s tisto sivkasto travico, ki je tako značilna za naše planinske doline. Trate so pretkane s planinskim cvetjem, čijega seme je veter zanesel v dolino s sosed- rodfo&e v Begunjščici ta sosedni Zele- Kmalu nad Planinico prične prehajatf gozdni svet v planinskega. Gozd se prične redčiti in vedno bolj pogoste so temne, širokoveje smreke, katerim se pridružujejo drobnoveji mecesni. Po približno pol ure hoda. kjer si podajata gozd in planina roko, stoji zelo udobna planinska koča. ki so jo krstili po zaslužnem planincu, nekdanjem radovljiškem županu in dolgoletnemu odvetniku v Radovljici dr. Vilfanu za Vilfanovo kočo. Odtod je lep razgled po vsej Gorenjski in imaš najlepšo priliko uživeti se v zanimivo zgodovino naših lepih pokrajin, kjer vidiš vse zanimivosti vezane v eno celoto. Vilfanova koča je dobro oskrbovana in ti nudi izredno prijetno prenočišče. Lep je od koče razgled v dolino, nepozaben pa ti bo ostal večer, zahod solnca, ko se utaplja med neprestanim poljubovanjem pečin za vrhovi Julijskih Alp. Med najlepše gorske ture pa lahko štejemo jutranji pohod od Vilfanove koče na vrh Begunjščice, posebno od trenutka, ko te precej strma, ali vendar popolnoma nenevarna pot pripelje na precej ostri greben. Dočim stojiš na južno-zapadni strani na zelenih tratah, zevajo na severovzhodnem pobočju pred teboi globoka brezdna, razširjajoča se v gorske doline in široke prode. Po dobri uri hoda lahko dosežeš najvišji vrh. od koder se ti nudi diven razgled daleč po slovenskih" krajih, doli proti Ljubljani in po Dolenjski. Razgled na Notranjsko in v Primorje je zaprt. Nepopisen je posebno v ranih urah pogled na triglavsko skupino, kadar kralju naših planin očetu Triglavu solnce pozlati krono. Lepa je videti z Begunjščice dolina, ali najlepše se vidijo njeni gorski sosedje, ki deloma zapirajo razgled proti slovenskemu Koro-tanu. Največji užitek pa nudi poset Begunjščice prijatelju cvetja. Flora Begunjščice je svetovno znana. Poleg vsega bogastva najrazličnejših cvetic, ki se nahajajo po naših planinah, cvetijo na Be-gunjščica specijalitete. kakršnih ne najdemo nikjer drugje. Ker Begunjščica ni posebno nevarna in je le na redkih mestih nedostopna, si lahko vsakdo ogleda njene bogato pisane cvetlične preproge. Baš zaradi nenevarnih prehodov pa si izletnik tudi lahko izbere po mili in dragi volji pot v dolino. Lepa je pot nazaj v Drago, in sicer čez planino Prevalo. kjer se turist lahko okrepča s planinskim mlekom, kratkočasna je pot proti Ljubelju in od tam na Tržič. Kdor pa je dober v nogah, jo bo mahnil v dolino Zelenice in se morda celo povspel na goro ali pa posetil njenega soseda, sivega Stola. Prav tako kakor zanimivi so tudi lepi kraji v okolici Begunj, od koder je izšel naš pevski mojster France Prešeren. VI. K: Zoološki vrt v Ljubljani Ljubljanski Zoo pripravlja jesensko razstavo na velesefmn, kjer bo obiskovalcem na ogled še lepša zbirka kakor lani spomladi — Pristopajte k društvu kot člani, da dobe živali lasten dom! Tukaj zapirajo dolino proti severovzhodu široka pleča Begunjščice. na katero si Imel krasen razgled, ko si joi mahal po dolini. Vsakemu posetniku Drage obvise oči na zelenih tratah, ki pokrivajo skoraj ves srednji del 2000 m visoke gore. Na nekaterih krajih segajo prav do vrha precej položnega hrbta.' Trate so spodaj obrobljene od temnega venca jelovine in smrek, ki je na več krajih, posebno ob plazovih, pripet visoko na nedrih mogočne gore. Proti grebenu se preliva zelenje planinskih trat harmonično v mehko sivino pe-čevja. Od Medvod dalje, kjer se ločijo tudi pota, pa je treba noge bolj dvigati. Pota vodijo deloma čez robove, največ pa ob gorskih jarkih, kjer te hladi hladni hlap, globoko v jarkih iz žuborečih potokov. Precej zapeta glavna pot, gozdni kolovoz je močno zasenčen. Razgled v1 dolino ovirajo prvotno spodnji grebeni.' v višjih legah pa gozdovi. Tu pa tam so gozdovi pretrgani od velikih posek, kjer mlada bujna rast kar kipi in v par letih hoče zaceliti hude rane, povzročene po pohlepnih sekirah. Po jedva enournl hoji zaslišiš prijetno žvenklanje planinskih krav in Skozi visoko temno drevje se zasveti prva planina »Jermanova planinica«. nazvana tudi »Planinca Jermanova!« Da, Jermanova, nekdanje posestvo stare gorenjske rodbine, katere ime čitamo v »Veroniki Deseniški«, ki pa je. kakor mnogo drugih slavnih rodov, tudi utonila v neskončno globočino časa. Sredi Planince stoji zidana koča, katere polovico uporabljajo pastirji, v drugi polovici pa je prijetno opremljena lovska soba. Koliko je ta zgradba stara, nihče ne ve. Lovci, ki jo največkrat posečajo, pripovedujejo le prijetne dogodivščine, segajoče daleč nazaj v tri ali še celo več rodov. Mogoče so tukaj nekoč lovili celo graščaki. Gotovo pa je. da so »Jermanovo planinico« posečali bogati gorenjski industrijalci, ki so imeli svoje S trdno voljo in neumornim delom ee lahko vse doseže. To se je izkazalo baš pri ustanovitvi Zoološkega društva v Ljubljani, ki si je nadelo> ne posebno lahko nalogo zbrati vse naše živali in jih pokloniti domačemu mestu. Težko delo so pričeli idealisti s trdno voljo, brez vsakih sredstev. Podprti od dobrih prijateljev, ki so žrtvovali manjšo zneske, eo nosili na kup, kakor marljivo j čebele, medtem pa nabirali vse kar je lezlo, | skakalo, frčalo in plavalo. S skromnimi pre-| jemki so kupovali hrano za svoje gojence. | Kadar pa ee je naklonil malo večji znesek, j so naročili kletke. Shrambe eo bile prvotno | zastonj, kajti dokler je bilo mogoče, je imel I vsak odbornik par kletk, terarijev ali akvarijev doma in 6am krmil živali. Lansko jesen pa, ko je število živali že znatno naraslo, je priredilo društvo Zoo na jesenskem velesejmu svojo prvo razstavo, ki je prav dobro uspela. Pokazalo se je, da Je med Slo- Pogled na Radovljico Ijala pomlad lepše dni. Najsvetlejši pa Je bil pač tisti dan, ko je ljubljanski občinski evet dovolil, da društvo Zoo lahko razpiše nate-ča za zgradbo poslopja, ter druge ca živali potrebne lokale in sicer v prostorih okoli ribnika, vštevši smrekov gaj nad ribnikom. Natečaj konča te dni in kakor se sliši, je predloženih več mičnih načrtov, v katerih je sicer nekoliko pičel prostor zelo skrbno uporabljen, mestu pa zagotovljen nov okras in nova privlačnost. Vesela vest je vzpodbudila odbornike Zoo-a k novemu intenzivnemu delu. Pričeli so izpopolnjevati zbirko. Nadomestili so nekaj, kar je oslabelo v hudi zimi in nabavili nebroj novega. 2e pri majhni vzpodbudi so se oglasili prijatelji društva in povečini poklonili živalL Društvo je nabavilo več v mraza omaganih pfic, ki so pri dobri oskrbi hitro okrevale in se kakor ee razvidi iz njih razpolo- Zgoraj v levem kotu: gozdni čuk Na desni: mlada lisica. Spodaj: dve lepi smrdo-kavri venci, ki so veliki prijatelji prirode, mnogo zanimanja tudi za živali. Razstava je imela tudi lep gmoten uspeh, ki je bil izredno važen za obstoj in nadaljni razvoj društva. Hudi časi prezimovanja. Po končani razstavi, med katero je število živali precej naraslo, jih ni bilo več mogoče shraniti v privatnih stanovanjih. Kaj početi? Društvena blagajna je bila res v neprimerno boljšem stanju kakor pred razstavo, ali denar je okrogel. Treba je bilo poravnati več dolgov, za ostalo pa je bilo preračunano, da bo komaj zadostovalo za prehrano živali čez zimo. Za nekaj mesecev je dal brezplačno bivališče direktorij ljubljanskega velesejma. Tam so se živalice dobro počutile. Ko pa je začela pritiskati zima, je bilo treba 6krbeti za tople prostore. V največji stiski je pomagal dr. Megler, ki je društvu gostoljubno odstopil svoj obsežni cvetličnjak. Cvet-ličnjak je bil napolnjen, kletka je stala na kletki. Kljub pridnemu delu odbornikov, ki so poleg krmljenja imeli mnogo dela tudi s snaženjem, pa je bilo v hudih zimskih dneh stanje precej neprijetno. Ko se je bližala pomlad, je bilo treba cvetličnjak izprazniti in ga vrniti svojemu namenu. Prišle eo nove skrbi, posebno še, ker je zima izpraznila tudi blagajno. V tej kritični dobi je priskočil društvu na pomoč župan ljubljanski dr. Puc, ki ve dobro ceniti požrtvovalno delo društva in 6e zaveda, koliko bo Ljubljana pridobila, kadar bodo izpolnjene želje društvenih delavcev. Ljubljanski župan je dovolil, da sme društvo >Zoo< preseliti ves svoj inventar v poslopje poleg Tivolskega bajarja. Pomlad in poletje Kakor vsemu je tudi društvu Zoo pripe- ženja, prav dobro počutijo. Čisto krotka Je priba, prav zadovoljno čebljajo divje race in gosi, ki se veselo kopajo v majhni ogradi, v gornjem zatonku Tivolskega ribnika. Zanimivo je videti, kako se potapljajo v kalni vodi divje race, dočim oba poprej pestro barvana racaka, ki sta se sedaj že precej prebarvala in oblekla bolj priprosta leteneka oblačila, samotarita ter 6tikata v zelenem bičevju. Divje goske tu pa tam preskočijo mrežo ograde, gredo za kaj časa v ribnik, a se kmalu vrnejo v svoje ožje domovje, kjer jih čaka korito, polno rumene koruze. Družbo v ogradi jim dela krotka nočna čaplja, ki je mjbolj srečna, kadar ji mati priroda pokloni debelo žabo .Gorje dolgokraki, zeleni ali rujavj, ki pomotoma zaide skozi mrežo med nikdar sito družbo! Če jo ne zaseže čaplja, jo izvohata racaka. Še bolj pestro je življenje v hišici ob ba-jerju, pred katero čepe na deskah ob oknih ponočnjaki, mladi skovirji. Nekaj časa drem-ljejo, stiskajo debele glave med mehko perje, kadar pa jih kaj moti, obračajo in zavijajo oči. V hišici je vedno hud vrišč. V kotu pri vhodu klepetajo neprestano tri srake, ki mislijo, da imajo zaradi tega, ker so naj-delj v hiši, vso pravico druge stanovalce opravljati. Nič ne zaostaja lepo pisana šoja, ki ima izreden talent za oponašanje. Kar nepričakovano, ko etojiš poleg njene kletke, zaslišiš kosa. Zaman gledaš, kje boš opazil zlatokljunega pevca. Šele pri točnem poslušanju vidiš, da te je potegnila šoja. Ko stopiš k drugim kletkam, kjer sta mladi kukavici, slišiš zopet druge glasove. Zdi se ti, da je v tvoji neposredni bližini zaskovi-kala sova, ali tudi sove ni v tem delu, nahaja ee precej nižje; tudi te oponaša navi- hana Soja. Nato zopet godrnja, kakor Je slišala lisico ali jazbeca Vse elišiS iz njene kletke, le svoje kričanje in hripav glas zatajuje. • Kletka 6e vrsti za kletko. Zlatorumenl kobilar, ki ga ne najdemo baš v vsakem zoološkem vrtu, se masti s črviči. Nad njim škripljejo mladi škorci, malo nižje je v veliki kletki pet prekrasnih smrdokaver, na čijih glavicah so razpeti pestro barvani pernati grebeni. Ko stojiš ob kletki priskače po tleh gospodinja, mlada kavka, ki dela obiske od kletke do kletke, kakor bi hotela izzivati tiste, ki morajo čepeti za mrežami Polno prostost pa uživa tudi mlada lisica. Dočim so njene sestrice in starejše tete zaprte v kletkah, ima ona za enkrat dovoljenje, da dela družbo gospodinji kavki, ki se prav spretno umika mladi kosmati navi-hanki. V precej močnih kletkah se sprehajajo kure, in sicer zlatice in belice, dalje dva stara jazbeca, dehorji in slično. Posebno ljubki so trije jazbečarji, ki jih je društvo dobilo pred kratkem iz Zagorja. Zelo erč-kan je tudi mlad planinski zajček, ki neprestano prosjači skozi žice kletke. Dr. Alfred Šerko, predsednik društva »Zoo« 3 svojima najljubšima gojencema. Največja pridobitev za naš Zoo Je pa gotovo planinski orel, ki ga je poklonil društvu g. Dolenc iz Škofje Loke. Kraljevski ptič se je bil izlegel v pečinah Starca v Kokri. Iz skoraj nedostopne police so ga dvignili Dolenjčevi uslužbenci. Ko ga je društvo prejelo, je bil še čisto bel, zavit v snežno beli puh. Sedaj mu že rase perje. Močni kremplji in orjaški kljun vzbujata upanje na krasno mogočno ptico. Kadar trga meso, se dvigne, ko si pa napolni golšo, leže in leno dremlje. Naš Zoo ima sedaj že večino pri nas nahajajočih se živali, ki željno čakajo, da bodo dozidani novi primerni prostori, kjer ee bodo gotovo bolje počutile, kakor v kletkah. Priprave za bodočnost Zdaj se »Zoo« že pripravlja za letošnjo Jesensko razstavo, ki se bo prav tako, kakor lani, vršila za časa jesenskih velesejm-skih prireditev, v prostorih veleseima. Nekateri člani društva so zaposleni z lovljenjem kač in anfibij, ki naj bi izpolnilo nekatere v terarijih nastale vrzeli, odnosno izpolnile zbirke. Pa tudi za ribe skrbe, tako da bo vsakemu obiskovalcu jesenske razstave dana prilika, da se seznani z vsemi živimi prebivalci naše domovine. Pred razstavo dobi društvo tudi še dva volčiča, samca in samico in ni izključeno, da bo razstavljen tudi medved. Za pridobi* tev novih članov priredi društvo Zoo 14. julija v Ljubljani poseben dan. Na važnih točkah mesta se bodo sprejemali proti pristopnini 20 Din člani za tekoče leto. če bo to društvu uspelo in če dobi še nekaj podpore, bodo že v letošnji jeseni dozidani za prezimovanje potrebni prostori, v prihodnji pomladi pa bo otvorjen krasen zoološki vrt, v pouk in radost mladini in v razvedrilo odraslim. To bo gotovo za Ljubljano pridobitev, kajti zoološke vrte imajo danes že vsa večja mesta. Zakaj bf Ljubljana zaostaiiala, ko so sicer dani vsi pogoji, da se z njim okiti in postavi. Obl. poverjeni inženjer k. tehn. Obl. poverjeni geometer 3ng. Dragotin (justinčič Ljubljana, Resljeva cesta 3 PODJETJE ZA gradbo vodovodov, hišnih inštalacij vodovodov, kopalnic, stranišč, centralnih kurjav, sušilnic ter ventilacij. Lastna montažna delavnica na Selu, Avtogenično varenje. Proračuni brezplačno. 9003 Izvršuje tudi vsa geometrska dela. Veliki ilustrovani cenik dobite zastonj Zahtevajte ga od skladišča MEINEL & HEROLD tvornica glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorger MARIBOR, št. 101-B Violine od Din 95. Ročne harmonike od Dia 85. Ta-nbure od Din 98. Gramofoni od Din 345 dalje. =1 Andersen: Rožna dušica Sredi vrta je cvetel rožni grm in v njegovi najlepši roži je prebivalo drobno bitje. Bilo je tako majhno, da ga človeško oko niti opazilo ni, in ljubko, s svetlimi perotmi na ramah. To je bila rožna dušica. Vsak rožni listič je bil zanjo izba. O, kakšen prijeten vonj je bil po njenih sobanah in kako svetle in prijazne so bile stene! Saj so bile iz nežnih rožnih lističev. Ves dan se je Igrala rožica dušica v toplem solncu, letala od cveta do cveta, se zibala na krilih letečega metulja in hodila na dolge sprehode po zelenem lipovem listu, kjer so bile žile in žilice zanjo ceste in stezice. Trdno je sklenila, da bo vse prehodila. Pa je prej solnce zašlo. Prepozno se je bila odpravila na pot Pritisnil je mraz, padla je rosa in zapihal mrzel veter. Tedaj je bilo najbolje vrniti se domov. Rožna dušica je hitela kar se je dalo, a njena roža se je bila že zaprla; nič več ni mogla vanjo. Vsi cveti so bili že zaprti. Rožna dušica je zatrepetala, kajti še nikoli ni bila ostala ponoči pod milim nebom. Vsako noč je sladko sanjala v nežnih rožnih lističih. Joj! To bo še njena smrt! Tedaj se Je spomnila, da Je na drugem koncu vrta hladnica, poraščena s kozjimi partijci. Cvetovi so bili kakor veliki zla-torumeni rožički. Zlezla bi v enega izmed njih in prespala noč. Hitro je zletela tja. A tiho! V hladnici sta bila dva človeka, ljubka devojka in lep, mlad mož. Tesno sta se držala za roke, nista jih mogla razkleniti, kajti imela sta se rajša nego more imeti najboljši otrok očeta in mater. »In vendar se morava ločiti,« je dejal mladi mož. — »Tvoj brat ne mara najine zveze; zato me je poslal po opravkih čez gore in morja v daljne, tuje dežele. Ostani zdrava, siladka neve-stica, saj to si mi vkljub vsemu.« — Poljubila sta se in poslovila in dekle je ihtelo in mu dalo rožo. A preden mu jo je dalo, jo je poljubilo tako vroče, da se je roža odprla. Tedaj je vanjo hitro smuknila rožna dušica in položila uše-sce na tanke dehteče stene. Prav razločno je čula, kako sta si onadva klicala: »Ostani zdrava, ostani zdrav!« — in čutila je, kako je mladenič shranil rožo na prsih. Joj! Kako mu je bilo srce. Rožna dušica še zaspati ni mogla, tako močno je bilo. A kmalu je vzel mladenič rožo Iz nedrij in ko je sam samcat hodil po temnem gozdu, je poljubljal rožo tako toplo, da se je rožna dušica bala, da je ne bi zmečkal. Čutila je skozi lističe, kako so mladeničeve ustnice žgale in tudi roža se je odprla v tem žaru, kakor bi jo obsevalo poldansko solnce. Tedaj, je nenadoma stopil izmed drevja tuj mož. To je bil zlobni brat mlade neveste. Bil je mrk in hud, v desnici je vihtel oster nož, in ko je mladenič poljubljal rožo, ga je zlobni brat zabodel, mu odsekal glavo in jo pokopal s truplom v rahlo zemljo pod visoko lipo. »Sedaj je pokopan in pozabljen,« si Je mislil zlobni brat. »Nikoli več se ne vrne. Saj je moral na dolgo pot, čez gore ln morja, tam na mnoge preži smrt, tudi njega je dohitela. Nikoli več se ne vrne in moja sestra mi tega ne bo mogla očitati.« Nanesel je na rahlo zemljo suhega listja in se vrnil v temni noči domov. A ni hodil sam, kakor je mislil, spremljala ga je rožna dušica. Sedela je v velem, zvitem lipovem listu, ki je bil padel morilcu na glavo, ko je kopal jamo. Ko si je poveznil klobuk na glavo, je drobna dušica trepetala v svoji ječi od groze in jeze nad strašnim dejanjem. Ko se je svitalo, je dospel zlobni brat domov. Odkril se je in se splazil v sestrino spalnico. Tam je ležala lepa, cvetoča devojka ln sanjala o njem, ki ga je ljubila. Brat se je sklonil čeznjo in se zlobno zarezal, kakor se reži sam hudobec. Tedaj je padel velik lipov list iz njegovih las na odejo; a on ga ni onazll in je odšel, da bi se do jutra soočil. Rožna dušica pa Je smuknila iz lipovega lista, sedla v uho speče deklice in ji po- Tinko Drobižek in vrana Nekoč je živel majhen deček t imenom Tinko Drobižek. Na eni izmed hiš, nedaleč od tiste, v kateri je stanoval, je bila vetrnica v podobi petelina in Tinko ga je rad opazoval, da je videl, kam piha veter. Časih je kazal proti severu, proti jugu, vzhodu in zahodu, vse obenem, zakaj bil je polomljen, časih pa se je tolikanj sukal, da ni kazal vobče nikamor in ga je bilo kar Čudno gledati. Nu, nekega dine je spet strmel proti petelinu, ko je priletela velika, črna vrana in sedla nanj. Kolikorkrat se je zavrtel, se je zavrtela tudi vrana ln Tinko Drobižek se je temu smejal. Smejal se je taiko zelo, da ga je vrana slišala in se je tudi sama jela smejati. Tolikanj se je smejala, da je pad/la s petelina ta je morala zlesti nazaj; tedaj pa se je prestala smejati ln mignila Tinku Drobižku z nogo. Tinko Drobižek ni hotel biti nevljuden, a k vrani vendar nj mogel, ko je sedela prav na vrhu prvega dimnika nasprotne hiše, on pa seveda ni vedel, kako bi zlezel nanj. Zmajal je z glavo, vrana je po-kimala in takisto odmajala in Tinko je spet zmajal z glavo; tedaj je vrana pristavila nožico h kljunu ln zaklicala: »Zakaj pa ne?« »Ker ne morem tja gor,« Je odkliknil Tinko Drobižek. »Pač, moreš,« je zavreščala vrana, vrteč se na vse pretege. »Kar po dimniku zlezi k meni!« Tinka Drobižka ni prav nič mikak), da bi zlezel po dimniku, saj ni bil njegov; bal se je, da ne bi kdo prišel in ga potegnil dol. Toda rad bi bil po-kramljal z vrano in ker se ni mogel domisliti vljudnega izgovora, da bi odbil povabilo, je stekel po stopnicah na cesto in preko trga. Vrata one hiše so bila odprta, skočil je vanjo, poiskal dimnik in zlezel vanj. Strašno tema ln sajasto je bilo v dimniku in Tinko Drobižek Je plezal kvišku in drčal nazaj in spet plezal kvišku in spet drčal nazaj: toda vsakokrat je splezal nekolko više, nego je bil zdrknil, in naposled je priplezal prav na vrh ter pomolil glavo iz luknje — in glej, dimnik ni bil pravi! Tiniko Drobižek je bil ves žalosten, ker ni vedel, kako naj pride nazaj, ln ker ga je vrana pričakovala; zato se je vzpel na rob dimnika, sedel nanj in jel premišljevati. Sklenil je, da se rajši spusti na streho in poizkusi najti dimnik, na katerem je sedela vrana. Lezel je po dolgem slemenu in prilezel v majhno Eno in nato spet po dolgem slemenu in spet v majhno lino in dospel tako do pravega dimnika, baš nasproti petelina, na katerem je še ved-no sedela vrana. Vrana nj opazila Tinka Drobižka, ker je sedela na robu dimnika in napeto strmela v luknio. Prav tedaj se je približal Tinko Drobižek in s tesnobnim glasom vprašal: »Ali me vidiš?« »Hejo! Ali si v dimniku?« *Ne, tukaj sem!« je rekel Tinko Drobižek in vrana je poskočila in pogledala okoli sebe, toda Tinka Drobižka nj mogla videti, ker je stal za dimnikom. »Nu, to je pa res čudno!« Je zagodr-njala vrana pri sebi in jela spet strmeti v dimnik. »Hejo! Kie pa si?« je zavpila. »Tukaj sem!« je na ves glas odgovoril Tinko Drobižek. To pot je vrana poskočila kar tri pednie visoko v zrak in spet pogledala okoli sebe. Šele zdaj je zagledala Tinka Drobižka, ki je stal tako blizu nje. »Odkod si se pa vzel?« je vprašala in Tinko Drobižek je odgovoril: »Po dimniku sem priplezal.« »A kdaj si prišel?« je vprašala vrana in Tinko Drobižek je dejal: »Prav zdajle!« »Nisem te videla,« Je rekla vrana ter jela nekaj godrnjati sama pri sebi in Tinko Drobižek jo je slišal, ko le dejala: »Čudno, čudno. Ne gre nri v glavo ta ml ne gre. Vidim, da se staram.« Nato je povabila Tinka Drobižka, naj pride k njej in prisede. Tinko Drobižek je storil tako ta petelin se je jel vrteti ln onadva sta se vrtela z njim. Kakor je bilo videti, je vrana med tem napeto premišljevala, zakaj molčala je dolgo časa, šele nato je izpregovorila: »Ali z gotovostjo vei, d« si prMezel po dimniku?« »Menda,« je rekel Tinko Drobižek, »ves sajast sem!« Sajast je bil res ln še kako. Vrana je vzdihnila, nato je počasi nadaljevala: »Da, da, čudna reč, staram se ta moje oči niso več tiste, kakor so bile. Ali tj vidiš pajka, ki sedi na drugi opeki tretje strehe tamle na onii strani?« Tinko Drobižek je gledal in gledal, toda pajka nri mogel razločiti. »Ne,« Je dejal in vrana je nekoliko vzdignila glavo ter se iznova zasukala. »V leta grem,« je dejala nato, »in moje oči niso več tiste, kakor so bile, toda — aH tJ vidiš-muho, ki sedi na pokrovu mezgovega lonca v kuhinji šeste hiše tamle na oni strani?« Tinko Drobižek je gledal io gledal, toda muhe mi mogel opaziti, »Ne,« je reke! in vrana je iztegnila vrat in se nasmehnila, nato pa se je zdajci spet našobila in dejala: »Tebe pa vendar nisem videla!« »A jaz sem prilezel po onemle dimniku,« je rekel Tinko Drobižek in vrana se je jela smejaiti na vse grlo. Cez nekaj časa je rekla z zadovoljnim glasom: »Tak tako! Na to nisem mislila!« Veselo se je zavrtela na petelinu in dejala: »Prav mlada sem še ta moj vW je izvrsten. Ali vidiš mušico, ki sedi na najvišji veji tretjega kostanja na onem vrtu ?« Tinko Drobižek Je gledal ta gledal, a mušice ni razločil. Vrana se je zadovoljno namuznila in rekla: »Najmlajša sem v naši rodbini ln od nekdaj sem imela bistre oči! Ali hočeš ostati pri meni na obedu?« Tinko Drobižek bd bil rad ostal, a bal se je, da ne bi mamica skrbela, kod hodi tako dolgo, in zato je rekel: »Prav lepa hvala za ljubeznivo povabilo, a pozno je Že. Domov moram!« Vrana je bila žalostna, ko je začula te besede, in je povabila Tinka Drobižka za drugi dan. Tinko Drobižek je pristal ta vrana mu je rekla: »Pripravila bom dober obed, zakaj rada te imam! Moje stanovanje boš lahko našel. Hišici, kjer živim, je ime vila .Vrana', to je na vrhu košatega kostanja poleg certcve. Potrkaj trikrat na vrata in vedeli bomo, da si prišel ti, ne pa mačka.« Tinko Drobižek se Je prijazno posto- vU ln odhiteJ po Isti poti dol, po kateri je bil preje prišel na streho. Doma si Je brž umi! roke in obraz, da ne bi mamica videla saj. DrugI dan je šel Tinko Drobižek k vrani na obed in vse življenje sta ostala dobra prijatelja. Marija GrošUeva: Dva junaka Janezek uči lesenega vojaka. »Hei rekrut na levo, pravo, kakor sveča ravno stoj, prsi venkaj, kvišku glavo, puške, topa se ne boj. Jaz naj bom ti vzor junaka, to vojaški je pozdrav, Jn takole se koraka, ena, dve, pa bode prav. Zdaj prične se glavna vaja mene glej ln za menoj, res, težko ti bo od kraja, a privadiš se takoj!« MiSka zaškrablja, zacvili, mine ga pogum ln smeh, joče, mamo kliče v sili, končno znajde se na tleh. Le počasi se pobira, pred rekrutom ga je sram, solzno Mce si otira ta ne ve ne kaj, ne kam. Piha, gladi si kolenček: »To skeli, bofi, o, joj!« Strže mu rekrut korenček: »Mene glej jn za menoj!« Rose Fyleman. Koprivji puh Nekdaj je živela ubožma stara ženica sama zase v kočici. Enkrat na teden si je pekla kruh. Nekega dne je opazite, da nima niti trohice kvasa, da bi zame-sila, niti beliča, da bi ga šla kupit »Kaj mi je storiti?« je tarnala v silni zadregi. OdišJa je ven ta se razgledovala Po svojem vrtcu. Nenadoma je puhnilo mimo nje prgišče kopriv j ega puha. »Kakor nalašč,« je rekla ženka. »Kaj bi moglo biti lažtje od puha?« Ujela je dva, tri koščke puha, odšla v hišo ta zamesila testo. Testo je nepričakovano l&PO sfoatfaio ta sitarka, ne bodi lena, je pristopila, da bi napravila kruh, ta se veselila, videč, kako lahko je testo. Ali ko so bili hlebčki v peči, »o pričel strašno shajati, ta preden bi mogel človek našteti deset, so se taiko dvignili, da so se vrata peči razletela ta se je kruh razvalil po sobi. A še vedno se je cbvigmai. Pahnil je starko na vrt, na-rastel do dimnika ta se razlezed skozi okna; kmalu je dosegel streho ta ni preteklo dolgo časa, pa se je streha odmaknila ta kruh Je dospel na vrh hiše. Se nikoM niste videli kaj takega. Starka Je tekla pravit svojim sosedam. Svet Je prihiteli z vseh str ari ta gledal. Bilo je zares čuda videti, dasi se Je peč med tem ohteLe Monde Slave« je izšla razprava Nine Gourfinkelove o novih metodah literarne zgodovine v Rusiji. Prejšnja ruska slovstvena zgodovina in kritika je bila ozko spojena s politično zgodovino, zato je tuji svet sprejemal njene sodbe z veliko rezervo. N S. Leskov je bil dolgo nepriznan, ker ni bil v službi »pro-gresa«; v Golgoljevem humorju so videli zgolj socialno satiro, v Dostojevskem »preroka revolucije«, v Tolstem moralnega pridigarja. Take tendence so se smatrale za največjo umetniško čednost; veliki liriki te- ga časa (Fet, Tjutčev) so ostali skoro neopaženi. Kot reakcija proti temu se je razvila tako zvana formalistična šola, ki so ji mnogo pripomogle k razvoju študije prof. Aleksandra Veselovskega o poetiki, dalje spisi prof. Pereča, ki je filološko metodo ostro ločil od esteske. psihološke, politične in impresionistične metode ter študije Potebuja, ki je razčistil odnose med poetiko in jezikoslovjem in opozoril na važnost, ki jo ima jezik za bistvo poezije. Zmaga simbolizma in 1' art pour 1' artizma, kakor nastop futu-ristov sta pripomogla k razširjenju novih nazorov o formi v lepi književnosti. L. 1916. se je osnovalo v Petrogradu »Društvo za proučevanje pesniškega jezika«, ki je izdalo do 1. 1919. tri zbornike teoretičnih študij. Tu je vse polno novih misli; O. Brik izvaja n. pr. iz problema assonance, da je razlika med prozo ir popzijo zgolj v konstrukciji zvokov; potemtakem .je pesem predvsem formalna tvorba. Boris Ei-chenbaum je dokazal z analizo Gogoljeve povesti »Plašče,. da nje komika ni v smešnih situacijah, marveč izvira iz avtorjevih stilističnih sredstev. Formalistična smer literarnega študija je dosegla velik uspeh in oficielno priznanje, ko je bila 1. 1920. ustanovljena pri Umet-nostno-zgodovinskem zavodu sekcija za literarno umetnost. Kot poglavitno nalogo si jo zastavila proučevanje estetike verzov, si-žejev, stilistika "-f®rai Ta akriin rneua jezika, žanra. Vprašanja poeti- ke«; tudi veliki priročnik prof Tomaševske-ga »Literarne teorije« (v 3. zvezkih) je plod njene pobudnosti. Izšla je še cela vrsta drugih spisov, ki se bavijo e problemi besedne umetnosti. V knjigi »Teorija proze« dokazuje Viktor šklovskij, da umetniško delo vpliva neposredno najprej po svoji formi, potem šele z idejami. Krasno je delo prof. Žirmunskega »Val. Brjusov in Puškinova dediščina« (1. 1922), ki kaže na formalni strani ruske poezije, kako je angleška by-ronovska romantika podlegla pri Puškinu ruski klasični harmoniji. O Puškinu je dokazano, da ni bil takšen »pesniški čudež«, kakor so ga smatrali, marveč da je organski zrasel iz domače klasicistične tradicije 18. stoletja in postal njen genialni višek. Zoper formalizem je nastala — kar se ume samo ob sebi — precejšnja reakcija, ki pa dokazuje zgolj to, da se literatura ne da razlagati enostransko. Sigurno je, da je formalistična šola zelo povzdignila rusko literarno vedo. Danes niti službeni sovjetski kiogi ne nasedajo več nenadarjenim li-teratom, ki so ob pomanjkanju izvirnosti in pesniške veščine zanikavali umetniško, be-sedno-muzikalno stran poezije in hoteli videti v vsaki plehki besedni igrački ali politični budnici mojstrovino, ki odtehta Puškina. Časi literarne demagogije četudi pod krinko proletarske umetnosti, so tudi v Rusiji že minili Umetniško delo je ali umetniško, ali ni. Tretje so samo vaje in posnemanje, ali prazno pisanje za zabavo. želi spoznavati ali uživati slovensko besedno umetnost B. Izbrani spisi Ivana Preglja se naročajo tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in Mariboru. Anekdote o Courtelinu Nekrolog o velikem francoskem ko-mediografu smo že objavili. Tukaj par anekdot Courteline se je silno bal starostu Trdil je, da je star devet in šestdeset let Dve leti je zamolčal kakor odevetajoča žena; v resnici je bil star ena in sedemdeset let Njegovi vnuki ga niso smeli nikdar klicati: dedek. Zelo je čislal pse in mačke. Drugih živali ni maral. Nekega dne se sprehaja po ulici in sreča neznanca, ki je tu vsako jutro vodil svojega psa. — Gospod! — mu reče Courteline, — moram vam čestitati: vaš pes ima glavo spodobnega meščana. Neznanec je bil ljudski romanopisec Ar-nould Galopin, ki je rad pripovedoval to srečanje in pristavil: — Svojemu psu dolgujem hvalo, da me Je bil predstavil Courtelinu. Oboževal Je Hugoa. Gorje mo, kdor W se bil pred njim neprevidno obregnil ob tega velikega romantika. Nekoč so igrali v Francoski komediji neko Hugojevo igro v verzih obenem s Cour-telinovim »Domačim mirom«. Neki petoli-zec Je bil srečal navzočega Courtellna med pavzo na hodniku, in hoteč se mu polaskati, dejal: — Na srečo se igra tudi val komad. Tako vsaj večer ni izgubljen. Courtelin se je nagloma obrnil ln jel teči, kar so ga noge nosile, kričeč s piskavim in hropečim glasom: — Kakšen bebec, moj bog, kakšen bebec 1 Nekoč je bil Courtelin poslal urednika nekdanjega »Gil-Blase« Mortierju sekun-danta. Novinarski prepir. Courteline je prišel z njima v redakcijo in čakal na hodniku, da se domenita z njegovima sekun-dantoma o načinu in kraju dvoboja. Tedajci se pojavi nasprotnik. Na hodniku sta bila dva stolca. Moža sta sedla vsak na svojega. — Vroče je, — Je rekel Courteline. — Ne da se več vzdržati! — je dejal Mortier. — Ali bo dolgo trajalo? — Je vprašal Courteline in pokazal na redakcijska vrata, — Tri ali štiri ure so že noter. — Kaj ko bi stopila na vrček piva? — Lahko bi — Vstala sta in odšla v bližnjo kavarno. Eden vrček, dva, — cela vrsta. Bilo je zares vroče in oba moža sta bila znana junaka v pitju piva. V »Gil-Blasu« so se sekundanti med tem sporazumeli: da se bo namreč dvoboj vršil. — Kje pa sta gospoda? — so vprašali redakcijskega slugo. — Dejala sta. da pojdeta k Ponssetu. Štirje sekundanti so slovesno odšli k Ponssetu. Tam so našli oba nasprotnika, kako zbijata dovtipe pri pivu. Courteline jih prvi opazi. — Glejte, da izginete, pa takoj! Sicer vam pošljeva midva sekundante! * Ob priliki obiska italijanskega kralja Je Francoska komedija vprizorila neki Cour-telinov komad. Gledališka uprava mu je bila poslala dve prosti vstopnici za gala-predstavo. Courteline je odgovoril: — Hvala, jutri ne morem, obljubil sem partijo marijaša._ Novi roman Uptona Slnclalrla. katerega tudi naše občinstvo ceni kot enega naiza-nimiveiši.i ameriških avtoriev. se imenuie »Boston«. Roman opisuie znani slučai Ssc-co - Van-^etti ki ie vzbudil ored leti velik hrup do vsem svetu Unton Sinclair raz-glablia ameriško iustico Nemški orevod ie izšel pravkar ori »Maliku« v Berlinu. »Nemški kniižni klub« v Hamburgu ea ie izbral kot naibolišo kniigo meseca iuniia »Slavische Rundschau.« Šesta številka praškega mesečnika, ki ga izdaiata Pr. Spine in Gerhard Gesemann. ie obiavila med drugim razpravo Vlad. M. Petkoviča o srednjeveški srbski umetnosti (s štirimi ilustraciiami v prilogi) Dve razpravi sta posvečeni filozofiji. J. L. Pischer d!§red vsem za to, da i njeno slamo povežemo snope žita in ovsa, pa tudi za pritrjevanje trte k latnikom. Toda trte je videti čedalje manj; konkurenco ji delajo vina t juga, katerih prevoz ne stane mnogo; tam trta ne smrzuje in tudi uš je ne uničuje. Na drugi strani pa povpraševanje po slami za vezanje snopov pada, ker na roko skoro nič več ne žanje-mo in ker vežejo slamo a strojem, ko pride iz mlatilnice. Mali kmetje rabijo za vezanje snopov vezivo iz lipove skorje ali pa star motvoz, ki jim služi do pet let Velika večina kmetov pa Sanje in veže s stroji. Morda boste začudeno rekli: kake neki amortizirajo tako drag stroj, če ga rabijo samo dva dni v letu? Res je dovolj štiri ali pet popoldnevov, da mali kmet požanje nekaj hektarov njiv s strojem, v katerega sta vprežena dva ali trije konji. Ali mali kmetje premorejo kvečjemu po enega konja! V tem pogledu Je stvar preprosta: več kmetov se združi, pa si skupaj kupijo stroj, konje pa si vzajemno izposojujejo. Ker živali niso vajete skupne vprege, jih morajo ljudje nadzirati, ker pa so njive majhne, zadostujeta dva človeka. Njuna na-.loga je paziti na vprego in spravljati snope s pota. Nekateri poljedelci ne premorejo niti konja, imajo pa nekaj krav in morda kakega osla. Časih vprežejo krave, navadno pa najamejo pri sosedih konja ali dva, za plačilo pa pomagajo pri delu, na primer pri mla-tilnici. Pri tem računajo en dan konjskega dela za en dan človeškega dela, tako da z denarjem sploh ne plačujejo. Po navadi ima stroj tri do štiri lastnike; dele si ga sosedje ali pa člani iste rodbine. O medsebojnih pravicah napravijo ustmen dogovor. Iz vsega navedenega Je razumljivo, da pri nas ni opažati toliko žanjcev in žanjic, kakor 6mo jih videli okoli Ljubljane. Dr. Pierre Larne, agronomski inženjer, Gurgy sur Yonne. Za povzdigo belokranjske sadjereje Pod tem naslovom Je priobčil »Slovenec« od nedelje 7. t m. naslednji mar-kantni dopis iz Črnomlja: »Oblastni odbor si je stavil lepo nalogo, dvigniti v Beli krajini sadjerejo, katera je tu tako zanemarjena, da prav za prav o sadjereji v Beli krajini v pravem pomenu besede niti govoriti ne moremo, četudi ima za to bolj ugodne pogoje kakor mnogi drugi kraji Slovenije. Toda vsa krivda ne pade tu na belokranjske posestnike. N| ga bilo nikogar, ki bi našim belokranjskim posestnikom dajal navodila o sadjereji. da niti nobene poštene drevesnice nI bilo tu, kier bi bilo mogoče dobiti sadnega drevia, da niti šolski vrtovi niso storili v tem. ozira svoje dolžnosti, kl so v prvi vrsti za to poklicani. Zato je oblastni odbor napravil v Črnomlju na lepem prostoru velik oblastni nasad. Ta nasad obstoji iz drevesnice in trtnice. Prostor je deloma ranovo ograjen in pre-rigolan. V letošnji spomladi je bilo v drevesnici zasajenih 2400 Jabl. divjakov in 1000 hruškovih divjakov. To je prvi začetek za povzdigo sadjereje v Beli krajini, ki ga z veseljem pozdravljamo.« Po mnenju tega g. dopisnika, ki najbrže ne bo daleč od kakega oblastnega novona-stavljenega uslužbenca, ni torej niti tako delovni višji sadjarski nadzornik g. M. Hu-mek s svojim dolgoletnim vsestranskim delovanjem na sadjarskem polju v Beli kra- 1 jini ničesar ukrenil, niti se nikdar tam pokazal Če bi se bil g- dopisnik le malo bolje orijentiral, ali le deloma nepristransko sve* farbal, bi od starejših domačinov — seveda pravia možakarjev izvedel, d« je že bivši deželni odbor kranjski v dobi zadnjih 30 let posvetil posebno pažnjo poleg vinogradništva tudi povzdigi sadjarstva v Beli krajini z napravo lepe m prilično obširne drevesnice in trtnice ter vzornega vinograda na Veselici nad Metliko in da Je podpiral tiste šolske vrtove, ki so se pečali mnogo tudi s sadjarstvom. Država pa je imela dolga leta svoio posebno drevesnico v Črnomlju poleg državne trtnice in nekaj tudi v Drašičih poleg jako obsežnega trtnega matičnjaka in vzornega vinograda. Iz vseh teh deželnoodbor-skih (po današnjem oblastnih) in državnih nasadov, kakor tudi iz boljših šolskih vrtov, se je v imenovani dobi porazdelilo na tisoče in tisoče lepih vsakovrstnia sadnih dreves po celi Beli krajini deloma brezplačno, deloma pa po znižanih cenah. Poleg tega so pa tedanji predvojni dt-želni in državni vinarski in sadjarski strokovnjaki: Skalicky, Gombač. Humek, ki so obenem vodili in nadzirali te iavne nasade, priredili po celi Beli krajini nebroj predavanj in praktičnih tečajev tudi o sadjarstvu ln celo nekaj sadjarskih razstav, pri katerih je belokranjsko učiteljstvo krepko sodelovalo. In pa Grmska kmetijska šola. ni ta pod vodstvom Dolenca in Rohrmanna v tolikih letih tudi ničesar naredila v prid ln povzdigo belokranjskega sadjarstva? Ce bi čakala Bela krajina šele na seda-ftjega sadjarskega preroka, bi revni Belo-kranjci res ne imeli še nobenih sadnfa nasadov, tako Jih imajo pa razmeroma veliko, le da Jim belokranjski kmet žalibože zaradi svoje vkoreninjene konservativnosti, ne posveča one pozornosti, ki Jo sadno drevje zasluži, naj raste v vrtu ali na prostem. Pa tudi glede vnovčenja se veliko premalo briga ln težko ga ie pripraviti do kakega zadružnega delovanja. Res Je, da bi se dalo z intenzivnim sadjarstvom v Beli krajini gospodarsko stanje znatno zboljšati, toda kjer vlada prevelika apatičnost in flegmatičnost, ie to težko doseči. O tem se bo sanjavi »Slovenčev« dopisnik že še prepričal, ko ne bo mogel še po desetih letih, vkljub svoji veliki (!) drevesnici, pokazati skoro nikakega pravega uspeha. Drevesnico s 3400 vsajenimi divjaki smatra g. dopisnik že nekako za velikopotezno akcijo. To ni velikopotezna, čeprav Je šele začetek, marveč za Beiokraiiao uprav malopotezno. — Vsaj 10.000 krepkih drevesc se mora lz take drevesnice letno po Belikralini porazdeliti, da bi se v dese* tih letih nekaj poznalo. Povprečna letna porazdelitev bi pa morala znašati 15.000— 20.000 drevesc. 2e iz tega se vidi, kakšno obzorje imajo mladi, o krajevnih razmerah neorijentirani oblastni ali katerisibodi gospodje nastav-IjencL Hvalite se in grajajte svoje predde-lavce šele, ko boste mogli ka) res uspešnega pokazati! Dosedaj pa ni videti še prav nobenega napredka kljub vsemu krdelu Javnih nastavljencev in velikih podpor. Morate pač nadaljevati le to, kar so vaši predniki že zdavnaj in pod slabšimi razmerami pričeli. Ko bi se bile delile in dovoljevale v prejšnjih predvojnih časih take denarne podpore s strani posameznih oblasti kakor sedaj, bi vsa Dolenjska z Belokrajino vred drugače izgledala kakor izgleda. Občno blagostanje bi bilo vse drugačno. Z Belokrajino je kril ie zaradi vedno se ponavljajočih vsakovrstnih uim. Najbolje bi še bilo morda za uspešno gospodarsko rešitev siromašne Belokrajin« sistematično in prisilno pogozdovanje z najprikladnejšim lesom vseh goljav in planot, razen gotovih za trto, sadje, njive in travnike najsposobnejših delov. Na ta način bi lahko izginili izredno raz-sežnl, malovredni praprotni steljniki ter se zakrili vsi goli, kamniti grebenu 5 takim sistematičnim, splošnim pogozdovanjem z najprikladnejšimi gozdnimi sadikami ter deloma tudi s pitanim kostanjem, ki v Beli-krajini izvrstno uspeva in daje lep sad ter prvovrstno kolje odnosno taninski les, bi se sčasoma tudi klimatične razmere izboljšale, da ne tri razne uime, osobito toče, v vsakem letnem času povzročale take škode na vseh pridelkih___Dober poznavalec belokranjskih razmer. OGLAŠUJTE V ,JUTRU"! Odon Para, čsl. gen. konzul: V ljubljanski ječi 1.1917 Dne 19. januarja 1917 zjutraj mi je javil sluga v moji pisarni na jeseniškem kolodvoru: »Gospod inženjer. neka dama prosi za razgovor in čaka zunaj na vas.« Stopil sem venkaj na mraz in dama se mi je predstavila v slovenskem jeziku: »Učiteljica \Volmannova. Pošiljajo me, da bi vam sporočila, da boste aretirani. Orožniki že zaslišujejo priče, ker ste predvčerajšnjim veleizdajniško govorili v slovenski družbi in napili Srbom. Priporočajo vam, da izpoveste orožnikom, da ste govorili za Jugoslo-vene. ne za Srbe. Če bi vas kdo vprašal, kaj sem z vami govorila, recite, da sem hotela od vas kupiti režijski premog.« Po teh besedah je izginila. Gen. konzul Odon Para Odšel sem neopaženo lz pisarne v svoje stanovanje, kjer sem sežgal iz svojih rokopisov in svoje korespondence nekatere stvari, v prvi vrsti koncepte razglasa, kako bomo Slovani prevzeli urade iz rok Nemcev, o čemer smo se že opetovano posvetovali s slovenskimi železniškimi, poštnimi in vojaškimi tovariši. Edino to se mi nI posrečilo: najti pisma italijanskega le-gionarja Jaroslava Lipe. ki mi je v svojih dopisih poročal o uspešnem delovanju dr. Masaryka v inozemstvu. Nato sem se odpravil na snežnem plugu na službeno pot v Trbiž. Tako sem do večera imel toliko časa. da sem se pripravil na prvo zaslišanje. Zvečer so me pričakovali na stopnji-šču kolodvora orožniki z nasajenimi bajoneti. Delal sem se presenečenega. Sprejel sem napoved aretacije vesek). kakor očividno zmoto, in odšel, spremljan po orožnikih, k večerji, pri kateri so navzoči Nemci občudovali moj izredni apetit. Nato sem poročal svojemu šefu o svojem službenem potovanju po progi in o svoji aretaciji. Odvedli so me na orožniško stražnico. Ko je videl, da sva sama, je orožnik potegnil iz žepa zapisnik o zaslišanju svedokov in mi ga izročil, rekoč slovensko: »Prečitajte to-le preje, nego z vami napravimo protokol.« Uvaževal sem sporočilo učiteljice Wolmannove in izpovedal že pri prvem zaslišanju tako. kakor mi je nasvetovala. Da bi mi dokazal, da je slovansko čuteč mož. me je orožnik prosil, naj si pomagam, kolikor si morem, nazadnje pa mi je sam prečital glavne odstavke iz ovadbe. Nato sva vstopila v stražnico in pred ostalimi orožniki je bil spisan protokol. Izvedel sem, da sta me ovadila stotnik Peternel, slovenski renegat. in njegova žena. Razume se. da sem zanikal »veleizdajniške besede« in priznal samo, da sem napil Jugoslovenom. Pa tudi to je bilo. kakor se je kasneje izkazalo. hudodelstvo. Ležeč na orožniškem kavaletu. nisem vso noč nič spal. Zjutraj na vse zgodaj sem se v spremstvu bajonetov odpeljal v Ljubljano. Tam so me v pisarni armadnega vojnega sodišča vpisali v register, mi odvzeli nekatere predmete, denar in poročni prstan ter me odpeljali v preiskovalni zapor. Pri vhodu v šentpetersko vojašnico me je orožnik izročil vojaški straži. Stopali smo po dolgem kamenitem hodniku, dokler se niso odprla okovana hrastova vrata, ki so vodila v tri jet-niške sobe. Vratar ie odprl zadnje duri pri stranišču in me potisnil v sobo z vzklikom: »Zu\vachs«. Vrata so se z ropotom zaprla. Bil sem v ječi. Ozrl sem se naokrog. Bila ie to dokaj velika sobana z dvema zamreženima okni v tolstih zidovih pod stropom, ki so ga tvorili leseni trami. 16 ljudi je od sten in iz kotov pozorno zrlo name. Bil sem v visokih škorniah. v kratkem kožuhu in v črni kožuhovinasti čepici. »Civilist«, se je pridušeno izvilo iz ust nekemu Nemcu. Najstarejši med aretiranimi. takisto civilist, doktor prava in deželni tajnik. Horvat, bled mož upadlega obraza, me ie v svoji službeni funkciji kot »Zimmerkommandant« nagovoril ter me predstavil svojim tovarišem. Bili so vsi. kakor osupnieni. »Smo sicer dokaj dobre volje.« ie pojasnjeval dr. Horvat, »toda včeraj so obesili enega izmed nas. ker je poneveril borih' 12.000 K iz polkovne blagajne. A vendar nam se je smilil. Podal nam je roko ob slovesu, ki je bila ledenomrzla. Dobite po njem njegovo slamnjačo, odejo in »esšalko«. Bil ie tu pred dobrim letom neki kovač, ki je takisto nazdravljal Srbom, pa so ga ustrelili. Spoznali boste šele. da tu ne poznajo nobene šale. Vi ste bili v vojake potrjen in ste prisegli, zato velja za vas preki sod. Sreča vaša. da se ona stvar ni zgodila na bojišču In se začenja vojno ozemlje šele na koncu ieseniške občine. V vojnem ozemlju se taka stvar opravi v 48 urah. Tukaj imate upanie, da se bo stvar vlekla dokaj dolgo. Za vas pa je prava sreča, da se to ni zgodilo pred mesecem, ko ie tu še »deloval« Bublik. krvoločni češki renegat, predsednik vojnega sodišča.« Čakal sem pet dni na prvo zaslišanje. Dobil me je v svoie roke preiskovaini sodnik dr. Levičnik, slovenski klerikalec. Lahko bi bil sicer moj slučaj zavrnil, toda ni si upal. nasprotno, napravil je iz afere političen proces. Advokat, ki sem mu bil poveril obrambo, si ni upal me posetiti v ječi. Medtem so izvršili pri meni doma hišno preiskavo, s katere je g. polkovnik v. Managetta. načelnik civilne špijonaže na Jesenicah, zmagoslavno sam nesel srbsko in rusko slovnico s srbsko in rusko trobojnico na ovitkih. To so bili grozni dokumenti! Jeseniški župan je skušal te knjige dobiti v roke, toda v. Managetta mu jih ni zaupal. Poslali so sodišču 50 kg rokopisov, dopisov in knjig. II. V Ječ! nam je bilo prav hudo. Hrana je bila strašna. Zjutrai kava grenka, brez sladkorja ali »boljhova juha« (bolhe. malo komine in pražene moke). Opoldne v juhi konjsko meso. zjedeno od črvov, in koruzni kruh, ki so ga nam vsipali v ietniške kape. (zdrobljen in plesnjiv), zvečer kava in en edini tenki odrezek salame ali pokvariene slanine. Ker smo bili gladni, je nam meso dobro teknilo, samo črve smo izbirali in jih pokladali na mizo ter tekmovali. kdo jih bo nabral več. S pokvarjeno slanino smo se mazali proti ušem. Radi nezadovoljnosti s takšno hrano je bilo pod kaznijo prepovedano dobivat? na svoj račun za večerjo guljaž ali če- Gospa Rakovčcva trt vina iz kantine. V ječi Je bilo vse polno mrčesa. Vsi smo bili ušivi, čeprav smo dvakrat na dan lovili v obleki mrčes. Slamnjače so bile tako nesnažne, da smo dali sežgati slamo in spali na golih tleh, po katerih so tekali švabi, ščurki, ponoči pa miši. Stenic in rusov tu ni bilo. Bil pa je tu poseben sovražnik. prah. Padal je na nas ves dan z lesenega stropa, na katerem so odmevali težki udarci vojaških peta. Najmanj štirikrat na dan smo skrbno pometali, v kljub temu se ie na telo vsedel neviden, srbeč prah. Na ušivih telesih smo dobivali tvore in zdravniki so se izrekli, da bi nas morali poslati v bolnico, zlasti ko so se v tvorih pojavili črvi. Z nekaterimi tovariši smo se obranili te bolezni na ta način, da smo se dnevno dvakrat umivali po vsem telesu. Bilo je pa takrat mraza skoraj 25 stopinj, no, kljub temu smo se goli umivali »po so-kolsko«. Zakurili so nam samo zvečer, podnevi ,pa je nas tresla mrzlica. Po treh tednih sem obolel na črevesnem katarju. Pri jutranjem raoortu sem se zgrudil od slabosti, nakar so k meni poklicali mladega židovskega zdravnika. Nemca. Prosil sem ga za boljšo hrano. »Le crknite, vas ni škoda« mi je odgovoril ta človekoljub. V tej stiski sem pisal v svojem obupnem stanju prijatelju poštnemu uradniku Ivanu Rakovcu. Njegova goreče slovansko čuteča rodbina mi je pomagala: Njegova stara mamica mi je kuhala kamilice in mi jih pošiljala pod roko po preizkušeni poti. (Blagoslovljena voiaška ljubezen lepih služkinj!) Tako sem mogel že v boljši volji proslaviti vest. da se mi je v Pragi rodil sinček. In dobri Ivan je tako dolgo prigovarja! znanemu pravniku doktorju Jakobu Doljanu, deželnemu sodnemu svetniku in vojaškemu avditorju, da je prevzel moio obrambo kot ex of-fo zagovornik. Dal me je poklicati po dr. Levičniku ter me vprašal, da-li b! bil voljan se odpovedati privatne obrambe in sprejeti njegovo vojaško. Naravno. da nisem prav ničesar vedel o tej patrijotski akciji. Ker mu nisem verjel, sem si izprosil rok za razmišljanje. Ko mi je dr. Levičnik. moj sovražnik, predstavil dr. Doljana. mi ie ta rekel po nemško: »Ne smete na meni videti uniforme«. nakar mi je dr. Levičnik prepovedal vsak razgovor ž njim. Prevda-ril sem vse te okolnosti in nato sprejel njegovo obrambo, na svojo veliko srečo seveda. Dr. Doljan je namreč zor-ganiziral pravo mafiio. da me osvobodi. Medtem se Je v Rusiji Izvrši! prevrat in njega odmev smo v ječi čutili v tem. da je nam bila hrana zbolišana. Bili smo že tudi boljše volje. Bilo nas je od 11 do 27 v eni sobi... Med temi nesrečniki je bil tudi mlad cigan, ki so ca privedli s starim njegovim očetom uklenjenega v verige. Vkfvrli so ga v nekem gozdu, da ga oblečejo v vojaško sukno. or. pa je ubil enega in težko ranil drugega orožnika. Sedel je cele dneve v kotu in ni govoril z nikomur. Vodili so ga na zaslišanje, končno pa so ga obsodili na smrt. Ni se zmenil za to. Poslovil se je od vseh nas z nemim pogledom in odvedli so ga v betonsko luknjo poleg naše sobane. Zbrali smo zanj cigarete, toda on ni ne kadil, ne jedel, ne pil. Prosil je samo, da bi smej govoriti z očetom, ki je bil zaprt v drugi sobani kot on. Odbili so mu to zadnjo prošnjo. Duhovnika ni zahteval, sprejel pa ga je molče. Po treh urah so ga odvedli na morišče. Ko je šel po hodniku mimo sobe. kjer je bil zaprt njegov oče. so tovariši dvignili starčka, da bi še zadnjikrat skozi malo okence na durih videl svojega sina. In potem ie V. sodn. svet. dr, J. Doljan vladala ves dan mučna tišina in tisti večer ni spregovoril nihče izmed nas. Dr. Doljan je mojo stvar pospešil. Dr. Levičnik. ki je čutil, da je dobil v dr. Doljanu močnega odpornika. se ie odpovedal funkciji preiskovalnega sodnika in prevzel proti meni vlogo državnega tožitelja. Novi preiskovalni sodnik dr. Skaberne je bil dosti boljši. Videč, da je dr. Levičnik obravnaval stvar s političnega stališča, sem se takisto postavil na politično stališče, in sicer na državnopravni federalistični program, na katerem sem vztrajal kljub temu, da so mi prigovarjali, da bi to opustil, češ da je bil v procesu dr. Kra-mara program Frant. Palackega obsojen kot veleizdaja. Takrat sem že ris-kiral vse. Pri prvi obravnavi se mi ie slabo godilo. Bil bi obsojen na smrt s svinčenko. Morda bi bil stavljen predlog na pomiloščenje. na kar bi bil obsojen na pet let težke ječe. Obvaroval me je tega okretni dr. Doljan. Vzbudil je v predsedniku di-. Stftcklu sum, da so prevodi iz mojih rokopisov, ki jih je napravil dr. Pavliček, cenzurirani v moj prospeh. Zato je bila obravnava preložena in sodišče je naročilo nov prevod. Dr. Levičnik je ostro nastopil proti meni: Potisnil je v ozadje za me ugodno pričevanje hrvatskega častnika in ni hotel pripustiti k prisegi dve glavni priči. ki bi meni v prilog izpovedali, češ da sta politično nezanesljivi. Bili sta to sestri Marija in Slava Kessler, prva poročena s slovenskim rodoljubom Čopom. Šele na opozorilo, da sta to nečakinji velikega admirala Hausa, jih je sodišče pripustilo k prisegi, s čimer mi je bilo največ pomagano ... Očiten preobrat na boljše je nastal, ko je jel zasedati državni zbor na Dunaju. Sedaj je vložil dr. Doljan proti predsedniku prve obravnave protest, češ da je nacijonaino proti meni zavzet. Dr. Stockl ga je zaradi tega pozval na dvoboj. Druga obravnava se je vršila pod predsedstvom hrvatskega domobranca in slovenska mafija pri ljubljanskem sodišču je zbrala za sodnike samo take. ki so mi bili naklonjeni. Bilo bi priporočljivo, da bi kdo orisal delovanje te mafije tudi v drugih primerih. Pri tei mafiji so sodelovali tudi Čehi: dr. Lany. dr. Pavliček, inž. Uhlir in nadporočnik Justiz. S hvaležnostjo se na tem mestu spominjam, da je to sodišče izreklo v moji stvari oprostilno razsodbo na predvečer amnestije, ki bi me bila sicer spravila v kakšno inter-nacijsko taborišče ali pa na fronto, kjer so zahrbtno streljali slične ljudi. Na dan amnestije 30. junija sem odšel iz ječe... Spominjam se hvaležnega srca vseh slovanskih prijateljev, ki so mi pomagali. Iz teh težkih časov sem odnesel v življenje skalnatotrdno vero v slovansko vzajemnost. Radi te ideje bi skoraj izgubil življenje, a moč te ideje mi je zopet vrnila življenje ter mi pokazala, da se nisem zaman žrtvoval in nisem veroval v nemogoč, marveč v življenia sposoben ideal. KUUC Ameriški Pariz ob Misslssipiju V pokniHjonskem New Orleans u — Počasni ameriški vlak! —• JugosLovenski natakarji — Na jahti največjega veleposestnika na svetu — Ameriška in evropska mladina Pogled na živahno vrvenje v newor!e arrskern pristanišču. — Na levi spodai neworteanskJ župan O'Kette. New Orleans, v juniju. Vlak, ki na* je s severa iz Richmonda vlekel preko brezmejnih planjav proti ju« gu, je imel glavno ime »Canon bali«, to se pravi topovska krogla, toda svojemu ime« nu nikakor ni delal časti, kajti vsaj pol po« ta je vozil tako naglo kot dolenjski vlak. Ko sem to omenil ameriškemu sopotniku, se mi je čudil, češ, da vozi prav naglo. Re« či moram, da evropski brzovlaki vozijo mnogo hitreje kot ameriški, s katerimi sem se dosedaj vozil. Ni pa seveda izključeno, da imajo tudi ameriški ekspresi hitrost 110 do 140 km, kot nekateri vlaki na evrop« skem kontinentu. Po nepretrgani vožnji, ki je trajala dva dni in eno noč. sino dospeli iz Richmonda, nekdanjega giavnega mesta južnih držav, v New orleans. To mesto leži ob Mississippi« ju ne daleč od izliva v Mehikanski zaliv. Ker leži v zemljepisni višini Kaire, si lah« ko predstavljate, kako smo se pekli v juž* nem solncu. New Orleans ima pol milijona prebival« cev in je prestolica nekdanje francoske ko« lonije Louisiane. Mestnemu življenju se pozna korak za korakom, da se v žilah pre« bivalcev pretaka precej francoske krvi. New Orleans imenujejo Pariz Zedinjenih držav in mesto po pravici zasluži to ime. Razlika med hladokrvnim prebivalstvom anglosaškega severa in toplo krvjo franco* skega juga je velikanska. Takorekoč sredi Mehikanskega zaliva le« ži to mesto, ki je bilo za časa solnčnega kralja glavno mesto Nove Francije. Usta> noVljeno je bilo 1. 1718. ter postalo 1721. glavno mesto Louisiane. L. 1762. je bilo prodano Španiji in ostalo nato pod špan« sko vlado, a od 1. 1800 — 1803 je spet fran« coska trobojnica plapolala nad mestom. Le« ta 1803. so kupile Zedinjene države, ali bolje rečeno tedanje Južne države Louisia« no in New Orleans od Napoleona. S tež« ki-m srcem se je ločila Louisiana od latin« skega sveta. Sprejem v New Orleansu je bil v istini izredno prisrčen. Listi so naznanili prihod evropskih publicistov že vnaprej in tako se je zbrala pri slovesnem sprejemu pred mestno hišo velika množica. Da so nas fo» tografirali in kinematografirali z vseh stra« ni, tega smo navajeni že iz drugih mest. Sprejem v mestni hiši je bil ob desetih, a opoldanska izdaja dnevnika ie že prinesla fotografije sprejema ter točen popis % vse« bino vseh govorov. Tu smo videli, kaj je ameriška naglica. Po sprejemu privedejo šestnajstletnega fanta k meni, ki je hotel govoriti z Jugo« slovenom. Bil sem veselo presenečen, ko sem tu, tako daleč, začul domačo besedo. Bil je natakar iz Dalmacije. Pravil mi je, da je nekaj sto Dalmatincev razkropljenih po mestu in okolici. Bavijo se z rejo ostrig, ki je v slanih jezerih v Mississippijevi del« ti ogromna in dobičkanosna. Drugi so nas takarji. Ko sem mu dejal, da bi se rad z njimi sestal v družbi, mi je odgovoril, da je to nemogoče, ker so zelo razkropljeni in nimajo prave organizacije. Mississippi je indijansko ime, zval se je v jeziku rdečekožcev Mešasebč, kar pome« ni »oče veletokov«. To ime je dobil po pra» viei, kajti s svojim pritokom Missourijem je največja reka sveta: dolg je 6530 km in njegovo porečje meri 3.248.00O kvadratnih km. Živahen ladijski promet se na njeta vrši nad tri tisoč km od izliva v morje. Neworleanski bogataš, lastnik največjo* ga posestva na svetu, kot sam ponosno pV še na svoji vizitki, nas je povabil na svojo jahto, da si ogledamo mesto z vodne stra« ni. Mož je francoskega pokolenja in govori razen angleščine perfektno tudi jezik svo« jih prednikov. Poleg raznih osebnosti j« bil na krovu jahte tudi mestni župan, aH kot ga tu imenujejo »mavor«, g. A. J. O* Keefe, ki se je na mojo prošnjo prav rad pustil fotografirati za čitatelje »Jutra«. Za* nimivo je bilo, da na krovu ni bilo nobeno dame, kakor smo sploh v Ameriki opazili, da moški svoje soproge ne jemljejo nikdar seboj, če je le stvar nekoliko oficielna. Ženska je tu svet zase, zato se tudi udej« stvuje v svojih lastnih klubih, za katera se moški prav nič ne brigajo. Celo mla riki, ki se bo tudi igral v Berlina Hirijanski plavači v Karlovcu Zadnji »Ponedeljek« je že objavil rezul« tate plavalnega mitinga llirija»Gradjanski, ki se je vršil prošlo nedeljo v Karlovcu. V naslednjem par besedi o poteku prire« ditve. Predvsem moramo omenit^ da je pla« valu i prostor na Korani zelo pomanjkljiv in neprimeren za plavalipa tekmovanja, kar seveda vpliva tudi na rezultate. Tudi skakalna deska v nobenem oziru ne od« govaTja. Skakač je na njej nesiguren in je vsako eksaktno izvajanje skokov a pri« ori izključeno. Plavači Ilirije so imeli dokaj težko sta« Hšče: nepoznanega nasprotnika na nepo/ polnem »terenu«, prvi nastop v letošnji sezoni z dobršnim delom tekmovalcev, ki so sploh prvikrat tekmovali proti starim, rutiniranim, v mnogih trdih bojih preizku« šenim in utrjenim Karlovčanom. In ven« dar so častno odrezali! Največji uspeh je gotovo bila zmaga Borisa Jenka v plavanju na 400 m prosto v prav dobrem času 9:47. Bila je to ostra, ogorčena borba dveh enakovrednih, ker, dasi si je Jenko takoj po startu zasigural vodstvo, ki ga je obdržal do cilja, ga je proti koncu resno ogražal mladi Tošo Han, vzpodbujan po številni publiki, ki je vneto »drukala«. Časten uspeh je dosegel tudi Igor Sever v plavanju 200 m prsno. Podlegel je sicer t malenkostno diferenco Frankoviču, upo« števati pa je, da je plaval to progo prvič, da je vodil na vsej progi ter podlegel šele v zadnji fazi končnega spurta, kar je breza dvomno posledica pomanjkanja rutine in pravega treninga. Zlata Severjeva, ki je v »oloplavanj-u »t« sedla prvi mesti v 200 m prsno in 400 m prosto je dokazala, da na teh progah v Karlovcu nima Tesne konkurentke. Slab rezultat na 200 m je pač pripisovati dej« stvu, da je v teku dveh ur morala plavati tri proge in je bila že močno izčrpana, po« leg tega pa je tudi plavala brez konsu« renče. V juniorjih imajo Karlovčani izboren materijal in so Ilirijane precej potisnili v ozadje. To velja tako za prsno, kakor za prosto plavanje, vendar pa je velik del poraza gostov sigurno pripisovati jakemu toku vode. V hrbtnem plavanju bi Ilirija lahko komodno zasedla prvo mesto, če bi bila postavila na to pTogo svoje najboljše moči. — Propagandne skoke sta, v koli« kor je sploh bilo mogoče, dobro absolvi« rala Ilirijana Kordelič in Otruba. Poglavje zase pa je bila water*polo tek« ma, oziroma sodnik pri tej tekmi g. Ka« tarinčič. Ilirija je v postavi: Peče*Otruba, Grilc*Bleiweiss (LSK., kot gost) — Kra« maršič, Jenko, Sever podlegla Karlovča« nom z rezultatom 2 : 4, pribijamo pa, da sta dva gola za Gradjanskega bila nere« gularna, in to eden iz očitne šolske off« side pozicije, dočim pri drugem žoga sploh ni prišla do golove črte! — Izbornemn, rutiniranemu moštvu Karlovčanov, ki je doseglo tudi že proti jakim, renomiranim nasprotnikom lepe uspehe, je bila Ilirija skoro enakovreden protivnik. — Prvi gol za Ilirijo je rezultiral iz ostrega strela Se« verja. Kmalu zatem je G. izenačil. — Jenko mora radi nezgode na roki izstopiti, tako da igra Ilirija do odmora le s šestimi igrači. Malo pred koncem oster strel na gol Ilirije. Golman odbije, žogo dobi levo krilo Karlovčanov v čistem off«sidu — pol metra pred golom, se umakne malo nazaj in postavlja 2 : 1. Po odmoru po« staja igra zelo ostra. Foul sledi, foulu, sodnik ne vidi ničesar! Dogodilo se je ope« tovano, da je sodnik, mesto da bi izklju« čil igralca in prisodil nasprotniku prosti strel, metal žogo v zrak! Gradjanskemu se posreči, dati še tretji gol, ki ga je vi« del samo sodnik, in četrtega, dočim za Ilirijo Grilc izrabi ugodno pozicijo in po« stavi končno rezultat 4 : 2. Ilirija je s to tekmo odigrala svojo naj« boljšo igro. Od golmana, ki je ubranil marsikak nevaren strel, pa do poslednjega moža je bil vsak igrač na svojem mestu. Odlikoval se je Bleiweiss (LSK), ki je igral kot gost in mali Turnšek, ki je v drugi polovici zamenjal izstopivšega Jenka. Re» zultat je za Ilirijo velik uspeh! V štafeti 4 krat 50 m prosto je Gra« djanski v soloplavanju pokazal, da ima talentirane juniorje. Doseženi čas 1 : 18 pa predstavlja rezultat povprečne kvalitete. Tudi v mešani štafeti 4 X 50 m Karlov« čani niso mnogo pokazali in da niso imeli v stranskem plavaču izvrstnega Vakšiča, ki mu je plavač Ilirije Kramaršič podlegel za celih 8 m — za to panogo žal nimamo na razpolago nikogar, ki bi mogel biti resen konkurent rutiniranemu Karlovčanu — bi to štafeto Ilirija z lahkoto odločila v svo« jo korist. Zlasti Jenko je v zadnji pro« gi v krasnem stilu občutno zmanjšal znat« ni naskok Karlovčanov, s katerim je nji« hov finalist Balaš odšel s starta. — Tako j« Iliri ia, dasi nekompletna brez Wohlfar« tove, Vavpotiča in Sušteršiča častno zasto« pala slovenski plavalni šport in dokazala opetovano, da bomo tudi v tem pogledu kmalu sila, s katero bo treba resno raču« nati. SK Bfefla 0® tajništva). Seja načelstva se ■vrši v torek ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Oz- odbornika s« naprošajo, da polroo-števttno prisostvujejo tej seji. Odbornaško službo pri tekmi proti celovški Austriji vrši g. Zupan Miroslav. Lahko atletska sekcija se poziva, da postavi k tej tekmi 5 starejših rediteljev, la s« iimajo, javiti pred predigro službujočemu odborniku g. Zupanu. — Odborniško službo na nogometnem igrišču vrše v tekočem tednu Slede« v ponedeljek Široelj M., v torek Berdajs, v sredo Pevalek H, v četrtek Betetto, v petek i*. Lapa Ime, v soboto Cimperman, v ponedeljek SirceH Karel. — Opozarjajo se vse športne organizacije, kakor tudi vsa ostala društva, ki reflektirajo na katerikoli sportnd prostor Ilir!)* razen kopališča za evemtuelne prireditve, da fe naslavljati tozadevne prošnje pismeno na mpra' vo športnih prostorov SK Ilirije, poštna predal 175. Dovoljenja za uporabo športnih prostorov Ilirije izdaja izključno samo uprava športnih prostorov. Prošnje za prepustitev kopališča pa je naslavljati pismeno na tajništvo SK Ilirije, poštni predal 175. Usa, da 'bo zbrala do 1. 193.2 tri milijone dolarjev, koi:kor bo približno stala organizacija te prireditve. Prebivalstvo Los An-gelesa in vse Kalifornije je tako navdušeno za odlično nalogo^ da prav tekmuje med seboj v zbiranju prispevkov. Posamezna filmska podjetja v bližnjem Hollj-voodlu so se z visokimi vsotami udeležila subslkripcije, toda tudi posamezniki kakor Charlie Ohaplin, Douglas Fairbanfcs in drugi, so darovali lepe denarje v ta namen. Prireditveni od,bor namerava zbrati toliko d.enar!a, da bo lahko v pretežni večini bril tudi stroške za bivanje atletov. Glede prostorov, kljer se bodo vršila razna tekmovanja, AJlem še ni mogel podati točnih po-datkov; rekel je le toliko, da bo vse olimpijsko mesto zgrajeno v velikem mestnem parku, ki k zelo razsežen. Tendenca prireditvenega odbora je, da .postavi vse športne naprave ffim bližje skupaj, tako da tekmovalcem in gledalcem ne bo treba hiteti na kilometre daleč k raznim prireditvam. ,V ta na,m en namerava zgraditi za tekme v športnih panotgah, ki se morajo vršiti na kritih prostorih, lesene paviljone, ki jih t» mo. goče postaviti na stadionu samem in po končanih tekmah zopet hitro podreti. Za finale v teniških konkurencah bo imel stadion posebno iglrišče. Plavalni stadion ne bo v kompleksu olimpijske zgradbe, vendar le malo oddaljen. Veslaške tekme se bodo vršile v losangelešiki hikš, konjiške dirke pa deloma v parku, deloma v stadionu. Za zimsko oliimpijadlo, U se bo vršila v prvih mesecih I. 1932, je bilo po dolgem oklevanju izbrano pobočje pogorja AMe«jha«iy v državi Newyork. Uspeh tega dela oiimpijade je najbolj problematičen, ker so snežne prilike v omenjenem predelu, ki leži sicer dovolj visoko, precej nezaneslj;ve. Sioer pa se bo dalo z dolarji tudi temu odpomoči! HA OBROKE! TELEIZBIRA! Bez^0T0 in lipovo snho cvetje tavžent rože, hrastovega mahn in drage zdravilne rastlin kupuje oo najvišjih dnevnih cenah Betka Žagar, Sunja, Hrvatsko KOLEGA OBAMOFOM ŠITALM STROJI j-^ ■ .'i J" '. i : • •V-"'''"'"*4, • •• 1 /S^/j.'*: - .r ■ ; .C • • -''f VH /V ^ r; A.&E.SKABERNE Ali Vam sre v tek Vaša Jed. kadar vidite v kuhinji gornji prizor? Sigurno ne! Da se rešrte te neznosne golaizmi, ki V asm okužuje Va5o jed, uporabljajte najbolj dovršeno sredstvo za uničevanje Razpcšujte Shelltox samo potom SbeHtox pmšllndoe, Id Vam osžgurava maksimum delovanja. Razpršena meglica SdhelMoxa zalotene imsekte SIGURNO UBIJA In v teku nekoliko minut osvobodi Vašo hišo od muh, moifev, komarjev, bolh, stenic, mravelj, ščurkov, njihovih Jajc b ličinki Tfcfcaata navodfila za uporabo boste dota® od Vašega prodaaafca. Uporabljati Shelltac znaČJ vzdrževati hišno hlgi-jeoo v največji meri Dobiva se v vseh mestih. i?: 16 Re&Ot u yn. 15 Oznanilo novega voz. reda avtoproge Ljub)jana-Vevče Veljaven od 15, JufiJa t i Odhod Marijin trgi E ob: 6, 7, 8, 10, 12.05, 13, 14,15^0, 17, 18.05, 1920*. Odhod Vevče: ob: 6,30, 7.30, 9, 11, 12.30, 13.30, 14JO, 1(5JO, 17.30, 18.30, 19JO, 20.30*. * Vozi samo ob nedeljah in praznikih. Ob nedeljah in praznikih vozi od 12.05 naprej vsako uro, ob ravnih nrah od postaje LJubljana Marijin tre, od postaje Vevče pa ob polovičnih urah. "Vozni čas zadnjega odhoda se po naroČilu oziroma pri zadostnem Stevik potnikov podaljša. ■ i Udobna vožnja z najmodterne^im hrkstaznhn avtobusom svetovno znane znamke AustroJ^iat .. Avtopodjetje O. 2užeE, Ljubljana Oznanilo novega voz. reda avtoproge Kašelj-Ljubljana Veljaven od 15. JuflJa t L 1 Odhod Kašelj s »T ob 6, 7, 8, 10, 12, 14, 18.30, 17, 18, 19, 20^ Odhod Lfubljanai ob 6JO, 7JO, 9, 11, 12J0, 14JO, 16J0, 17J0, 18J0, 19J0, 20JO'. * Vozi samo ob nedeljah ta praznikih. Ob nedeljah in praznikih vozi od 12J0 naprej vsako trro ob ravnih nrah od postale Kašelj, od postaje Ljubljana Marijin trg pa ob polovičnih urah. Vozni čas zadnjega odhoda se po naročita oziroma pri zadostnem Stevffo potaftor podaljša. V najkra^em času stavim na to progo novi najmodernejši luksuzni Avtobus svetovno znane znamke Airstro-Fiat, ki bo nu drl cenj, potnikom udobno vožnjo. 9013-a _Avtopodjetje Franc Grad, Kaš elj. Dopisi ŠMARTNO OB PAKI. V nedeljo 7, t m. smo imeli tu pomembno, intimno, zato tem prisrčnejšo slovesnost Tu živeča vpo-kojena učitelja Jožef Kranjc in Josip Ter-čak sta praznovala 40-letnico mature. Leta 1889. sta položila zrelostni izpit na učiteljišču v Mariboru ter bila istega leta skupno nastavljena na tukajšnji osnovni šoli, kjer sta delovala eno leto. Pozneje sta se njuni poti ločili. Dočim je ostal g. Kranjc vso dobo svojega učiteljevanja — 35 let — na šoli v Šmartnem ob Paki, je bil nastavljen g. Terčak na par drugih šolah, 27 let svojega delovanja pa je prebil kot šolski upravitelj v. Sv. Frančišku v Savinjski dolini. Imenovana učiteljska veterana sta delovala požrtvovalno in nesebično med svojim ljudstvom celih 35 let! Bila sta vedno neustrašena narodnjaka in \31eta Ciril-Me-todarja. Občinski odbor v Šmartnem ob Paki je imenoval g. Kranjca svojim častnim občanom. G. Terčaku se baš v dneh jubileja v njegovem vrtu bohotno šopiri eksotična cvetica »Yucca« s svojim en in pol metra visokim cvetom, ki jo je negoval 30 let V nedeljo se je zbrala v prijetnem domu g. Kranjca družba tu bivajočih ožjih prijateljev obeh jubilantov. Občinski predstojnik g. Steblovnik je v spremstvu dveh obč. svetovalcev izročil g. Kranjcu diplomo častnega občanstva, poveličujoč v vznešenih besedah njegovo nesebično 35-letno delovanje v prid občine. ZIDANI MOST. Pri prevažanju tračnic je padla ena tračnica delavcu Jožetu Bero« variču iz Černič na Prekmurskem na no« go ter mu zlomila kost. Težko ponesreče« nega so spravili v bolnico v Celje. — V Breznem je umrla 68 let stara Urška Pe» pelnjak, p. d. Mrzlakova. Bila je 30 let v službi v hotelu »Slon« v Ljubljani. Blag ji spomin; Akoravno je padal v nedeljo 7. t. m. zjutraj curkoma dež, je vendar prihitelo mnogo gasilcev iz sosednjih kra* jev k ustanovni slavnosti našega gasilne« ga društva. Blagoslovila se je brizgalna ter so kumovale gospe Baša, Juvančič, Majcen in Zeleznikova. Vrstili so se lepi pozdravni govori iz ust čednih deklic go» spodu župnemu načelniku, g. župniku in gg. kumicam. Popoldan se je vreme pre« obrnilo na lepo in je bila ljudska veselica prav animirana in upamo, da so bili gasil« ci in posetniki z uspehom zadovoljni. SV. BARBARA V HALOZAH. Smo ro« doljubi iz dežele. Včasih pa nam je vendar treba, da pogledamo v naš Ptuj. Prejšnja leta smo imeli avtozve"zo, ki je bila za nas važnega pomena. A tisti srečni časi so za nami. Če nisi med redkimi srečnimi, ki lahko naprežejo lastno kobilče, si nave« zan na tujega voznika, ki ga težko dobiš in še težje plačaš. Ali pa hodi peš in po« žira j cestni prah 2 — 3 ure daleč! Prej so se gotovi ljudje trgali za koncesijo, a ko so jo dosegli, je ne izvajajo. Govorilo se je zadnje čase, da se zanima za vožnjo več podjetnikov, a zdaj je zopet vse tiho. Zato kličemo v svet: naj se odloči kak lastnik avta za progo P tuj s Sv. Barbara ali obratno! Prepričani smo, da se bo podjet« je pri Tedni vožnji izplačalo. Šolan creme ali olje So&azaao najboljše za solučenje. Dobi se povsod : A. KANC sinova, drogerija, Ljubljana Židovska ulica 1. Iz borovškega kota Kranjska gora, 11. julija. Ustaljeno vreme zadnjih dni je priva« bilo v dolinska letovišča nove goste, tako da je sezona v polnem razmahu. A kljub temu se opaža, da število letoviščarjev še vedno ni doseglo lanskega števila. Privat« nih sob je še dosti na razpolago, dočim so hoteli popolnoma zasedeni. Letošnja slab« ša frekvenca se mora pripisovati edinole dosedanjemu neugodnemu vremenu; sodeč po neštevilnih prijavah bodo pa letovišča, v prvi vrsti Kranjska gora, tekom nekaj dni popolnoma zasedena in bo obisk sko« ro gotovo presegel celo lanskega, ki je bil uprav rekorden. Borovški občinski odbor je na svoji seji dne 30. junija sklenil, da se v Kranjski go« ri pod nobenim pogojem ne bodo spreje« mali na stanovanje tuberkulozni gosti. Vsak novo došli letoviščar se bo moral podvreči strogi preiskavi od strani tukaj« šnjega okrožnega zdravnika in se bo v neugodnem slučaju zavrnil. Ta sklep je popolnoma na mestu in treba bi ga bilo izvajati že pred leti. Kajti odklanjanje gostov, bolnih na odprti tuberkulozi, ni samo v interesu domačinov, ampak v prvi vrsti bolnikov samih. Klimatične razmere v zgornji savski dolini nikakor niso pri» merne in prikladne za zdravljenje tuber« kuloze, ampak bolniku stanje še poslabšajo in mu nakopljejo samo prezgodnji konec. Propagiranje Doline kot nekakega zave« tišča za bolne na pljučih je povsem izgre« šeno in izhaja v prvi vrsti od hrvatskih zdravnikov. Upamo, da v tej zadevi za« vzame svoje pravo in odločujoče stališče naše društvo zdravnikov, da se nadalje onemogoči nepotrebno mučenje bolnikov, ki naj se iz Hrvatske dirigirajo v že ob« stoječa naša zdravilišča, a ne v pogubo v kraje, kjer ne morejo najti zboljšanja v svoji nesreči1. Kar Prisank stoji, se Je pretekli torek zgodila na njem tretja nesreča. Ta nesre« ča je bila povsem čudna in ni bilo po« trebno, da se je toliko časa zavlekla. V Kranjski gori se nahaja že več let rešilna ekspedicija, ki se je vrlo izkazala že v več nesrečnih primerih. Zato je naravnost čudno in reči se mora — prav po ljubljan« ski maniri, da borovška ekspedicija ni ni« česar vedela o nesreči, ki se je dogodila v njeni bližini, in je morala na vsa tele« fonična vprašanja iz Ljubljane in od dru« god odgovarjati negativno. Za nesrečo so Borovci zvedeli šele po prihodu jeseniške rešilne ekspedicije, ki je odklanjala vsako pomoč od strani domačinov. Zato se je g. Kajzelju nepotrebno obupni položaj sa« mo podaljšal, ker bi ga bili Borovci, da so bili obveščeni o nesreči, rešili takoj in ga spravili na vamo. Letošnja sezona je posebno pestra žara« di številnih gozdovnikov, ki tabore v Mar« tuljku, onkraj Loga in na Drčevem rutu. Najbolj so odrezali oni, ki šotore tik nad Kranjsko goro na samotni planotici, ki je najidealnejši prostor v vsej okolici — na Drčevem rutu. Tu gori bi bil popolnoma na mestu hotel, ki bi bil lahko letovišče popolnoma zase in bi se bogato rentiral. Kapitala menda le ne manjka, resnosti tu« di ne, kvečjemu dobre volje. »SCHULZ UNIVERSAL« TEHTNICA' Je priznano najboljši fabrikat, zato jo hvali vsakdo. — Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika. Jugo Schulz, d. z o. z., Ljubljana. Kamenolesenipod EHMII polaga najceneje 1 Ml Iti KERAMIČNA ZADRUGA, Ljubljana, Tesarska ni. 3 Plačilna natakarica 155e mesta v hotelu, restavraciji «1 boJJBi gostilni. Oforvflad« tudi nemščino. Stara )e 21 let ter sedaj nameščena v večji restavraciji. Naslov v oglasnem oddielku ali ponudbe na oglasni oddelek »Jtitra« pod »Vestna«. 8978 Uglašnje ter popravlja klavir)« io harmonij« itrokovna tvrdka 9. Qu\at>WS samo. ako imaš zdrav želodec, ki dobro prebavila. 4. BODI OPREZEN tudi v. taberi rdravifl sa čiščenje 6reve« in pojačaole ielodca 5. VZEMI kot lifDiroo j»ei«ku4en lefc proti neredni prebavi, zaprtju, boiczmm v žetfodeu ter vsem ž njimi zvezanimi bolezni Jeter, ledvic, ziavobola, hemoroidov itd. znani FIGOL-elejcir dr. Sem«lit*. Figo! izdeluje in pošilja po pošti lekarna dr. Semellč, Dubrovnik 2. Cena: tri steklenice 105 Din, 8 steklenic 245 Din, a poskusna steklenica 40 Din Zahtevajte na ogled prospekte ki mrc-ozo- števiilme na hvalnic« ln priznanja o FlgoJu 8861 Fo&atol Kristijan Kazalu ra, npravnft elimcga kina Maitict v LJubljani, se H 1. marca 1939 zavaroval pri banki »Slavij!« za Din 20.000, a dne 2«. aprila 1926 al )t nenadoma končal ttvUeflJfc. Pokojnik J« bi! do lin.k prt »Grad jamski ittocičM Redfooi« v Daritvam in raodiv« podpisana poroka bi bila morala plačati ta dol« h avojega. To nama Je prihranila banka »Slavi/Ja« s tem, da Je kttab izrednemu načina smrti in ne glede na to, da Je bik) zavarovanje v ve-kjavi ic4e tri tedne, plačala upnici Oradjamskl Stedioodca v Daruvarn znesek D5n 20X100 in natjia re43a plačilne obveze. Vsled tega. nama Je dolžnost, da ta kmHaiutni 8n banke »Slavife« Javno pritrijeva. WUaepart Franc L r. iwuM| t k hitel |wmu(iA T Rožni doU, e je podati na: Fric Žemljic. Ljutomer. 24251 Vzgojiteljico Inteligentno Nemko. če mogoče diplomiral" otroško vrtnarlco, z dolgoletnimi spričevali sprejmem za svoji 2 dekletci (4 in 6 let stari) v Novem Vrbasu (Bajka). Ponudbe s sliko na po. dr. Vero Fflrst. TP2 M«. 24405 Osebni avto znamke Oldsmobil, petse-dežni, s 6 cilindri, popolnoma nov, še nerabljen — radi opustitve zastopstva po ugodni ceni naprodaj. Istotako tudi še malo rabljen avto, vendar v nai boljšem stanju proda Vik-tOT Bohinec. Ljubljana. Dunajska cesta 21. 24431 Auto 1 % tonski, v najboljšem stanju ugodno proda Viktor Bohinec, Ljubljana, Dunajska cesta 21. 24432 Motorno kolo B. S. A., 250 cm', dobro ohranjeno prod* Juvan, Vodmat 117. 24446 Auto dobro ohranjen, najraje nov Ford ali Chevrolet kupimo takoj. Ponudbe pod »Dober auto 211« na oglasni oddelek »Jutra«. 24211 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah C e r n e — juvelir Ljubljana. VVolfova ulica 3. 38 Več čistih ogledal štirih kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ogledalo«. 24426 Srebrne krone Prešer 113 kupuje t. Čuden, nova ulica. Pohištvo in razna posoda, vse dobro ohranjeno in v dobrem stanju zaradi 6elitve naprodaj v Kamniku, Glavni trg 37. 24299 Stelaže manufakturne, specerijske, pulte,, vse iz črešnjevega lesa, in ves inventar prodam radi opustitve trgovine. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24347 Pohištvo dflbrn ohranjeno, radi se-litvB prodam v Zg. Šiški 117 (mitnica). 24294 Kompletno spalnico dobro ohranjeno in drugo pohištvo radi preselitve prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24-140 Dve postelji dobro ohranjeni, poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 24368 Lepe spalnice 2700, kuhinjo 1250 Din. Priznano solidna izdelava. Prodaja Vidmar, Zg. Šiška 2. 24356 Motoro kolo popolnoma dobrem stanju prodam za 2300 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24146 Motorno kolo B. S. A., specialne konstrukcije, 8.49/17 k. s., dovolj močno za prikolico, z električno lučjo in reflektorjem, z električno in ročno hupo, « socius-6edežem, dobro ohranj6i o in v brezhibnem stanju ugodno proda Vekoelav Kramarič — Ljubljana, Poljanska c. 8 (blizu finančne direkcije). 24283 »Sarolea« Svetovnoznani motoclkli. — General, zastopstvo za Jugoslavijo: Lampret in drug, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 1 23999 Kopalno banjo dobro ohranjeno, poceni. Naslov v delku Jutra. prodam ogl. od-24358 Tehtnico in pult za trgovino prodam. Naslov v ogl. odd. J. 24245 Pult in bilančno tehtnico prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24441 šamotno opeko 350, malo rabljeno prodam na Kodeljevem 269. 24366 Pisalni stroj dobro ohranjen proda Ver-bič, Stritarjeva. 24464 Čoln (Kielboot) skoro nor, sa 5 oseb, uporaben za jadrnico, prodam za 2400 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24457 Peči železne ln lončene naprodaj v hotelu Štrukelj. 24450 Blagajna Wertheim, dobro ohranjena poceni naprodaj na Reslje-vi cesti 15/1. 24172 Dinamo ln svetiljka za moter naprodaj zs 600 Din. Istotako prodam tudi Dinamo in svetiljko za navadno kolo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 24147 Berkel-vago novo, nerabljeno, prodam pod ugodnimi pogoji. Naslov oovt oglasni oddelek »Jutra« 24144 Izložbeno okno veliko in vrata, dobro ohranjeno radi prezidave prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24066 Za knjigoveza vso opremo, kakor stroje za rezanje.in razn, črke radi smrti ugodno prodam. Pojasnila daje M Bastian-čič, Slovenjgradeo. 24048 Poltovornl avto vožen 13.000 km — takse prost, v prav dobrem stanju, s kompletnim orodjem in rezervami prodam za 16.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Radi selitve«. 23970 Motorno kolo Harley-Davidson, 750 ccm, za prikolico, zadnji model, malo vozen, pod ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24083 Pozor! Prilika! Harley Davidson motorji 1200 ccm > prikolico ln popolnoma novimi obroči za 16.000 Din D-Rad 500 ecm, s prikolico, skoro nov za 19.000 Din Ariel 500 ecm, e prikolico za Din 18.000 proda pod ajrodnlmi p o g e j i Autozavodl Rosa LJubljana Poljanska cest« iter. 69. 24489 Otroško košaro poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24469 Stare mobillje za biro kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »BflromObel«. 23998 Različno pohištvo kakor tudi hladilne omarice (Eiskasten) po nizki ceni prodaja, dokler traja zaloga samo tvrdka Sterniša, mizarstvo v Zavodni št. 68, pri Ribniku v Celju. Po naročilu se izdeluje vsakokratna zahteva in velikost. 24513 Dve trg. polici (stelaži) skupaj S.6 m dolgi, 3 m visoki, 28 cm globoki, deloma s predali, poceni proda Zeleznikar, Marijin t"g. 24204 Gorenjsko avbo krasno, prodam. Na ogled r trgovini Serbec, Stari trg. 24484 Drva, lesno oglje stalno kupuje Desider Le derer, Sombor. 23517 Starine prvovrstne in slike, nizozemske in italijanske kupim in dobro plačam. Adamec, Bled I, viia Zelenica. Pri dem v Ljubljano. 24413 Štedilnik večji za gostilno v dobrem stanju kupim. Ponudbe z navedbo cene in velikosti pod šifro »Gostilna Triglav 1885« na ogl. oddelek Jutra. 24173 Tehtnico declmalko. dobro ohranjeno, od 150 do 300 ig kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »2000«. 24436 Štedilnik star, še dobro ohranjen, t in pol plate, z navedbo cene, kupim Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »štedilnik«. 24242 Kozarce od kumaric po 81 kupi Pr Kham. Miklošičeva cesta 8. 24279 Do 100.000 Din vložim v sigurno podjetje kot družabnik ali če se mi nudi služba. Ponudbe pod »Brzo« na oglasni oddelek »Jutra«. 24439 Družabniki s kapitalom od 150.000 Din naprej se vabijo za ustanovitev opekarne v velikem industrijskem kraju — brez konkurence. Ponudbe pod »Keramika 414« na oglasni oddelek »Jutra«. 24414 Trgovec se &eli udeležiti pri kakem zdravem podjetju v Ljubljani s kapitalom do Din 200.000. Ponudbe pod »Zdravo«. 21895 Parcele Interesenti za iste v Spodnji Šiški naj javijo naslov pod šifro »P 10« na oglasni oddelek »Jutra«. 24280 Vinograd, posestvo pri Mariboru, gosposko ln rentabilno proda Zagorski. Maribor, Tattenbachova 24412 Parcela 20 minut od pošte naprodaj Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »800 m'«. 24067 Vsak pod svojo streho! prid« le po splošni stanovanjski akciji. — Pojasnila daje »Mojmir«, kreditna stavbna zadruga, Maribor, (5 znamk). 24335 Usnjarna s potrebnimi stroji, edina ▼ mestu Slovenije, stanovanjska hiša. po ugodni ceni naprodaj. Prodam radi starosti. Pojasnila daje Pre-bevšek. Maribor, Lekarniška ul. 7. 24337 Družabnika išče izredno rentabilno, le vpeljano produktivno podjetje v svrho razširjenja delokroga. — Trgovsko izobraženi, ki imajo veselje do potovanja uživajo prednost, vendar sodelovanje ni pogoj. Obširnejše ponudbe z navedbo razpoložljivega kapitala na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »D 3«. 24347 Parcele v Rožni dolini, cesta H (na Končanovem) prodaja gospodarska pisa-na Jos. Tribuč na Glincah. TeL 2605. 23612 Vinograd z gosposko hišo, haložan-skega ali ljutomerštega kupi Slivar, Ljutomer. 24403 Drva 20 vagonov mešanih polsuhih okroglic takoj prodam in dobavim po zmerni ceni. Pojasnila daje TrepSe, kavarna »Slon«, Ljubljana. 24459 Drva bukova in hrastova, za takojšnjo in poznejšo dobavo, cepljene in z okroglicami kupim večjo količino proti takojšnjemu plačilu _ Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bukova drva«. 24286 Llpovlno in Jelševlno bi kupila t plohih tvrdka Julio Fischer & Co., Sušak. 21825 Waffenrad dobro ohranjeno kolo In par nizkih lakastih čevljev št. 41 ugodno naprodaj na Sv. Petra cesti 24 — leva veža. 24427 Več ženskih koles starih, še dobro ohranjenih, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Žensko kolo«. 24369 Kolo prodam za 600 Din Trfaška c. 24. Merhar. 24377 O Orodje ključavničarsko Io kovaško okrogel meh. skoraj nov. 80 cm premera, po zelo nizki ceni proda Franjo Ran, Sevnica ob Savi. 21101 Vina 20 hI belega. 6 hI rdečega, priznano najbo'jših žlahtnih vrst. po ugodni ceni prodam Naslov v oglasnem oddelku '»Jutra«. 24213 vno pri parku v Mariboru proda Zagorski, Maribor, Tattenbachova ul. 19. 24411 Gostilno s trgovino pri farni cerkvi, oziroma na prometnem kraju, kupim. Ponudbe z navedbo cene je poslati na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Gostilna«. 24334 Posestvo obstoječe iz gospodarskega poslopja, hleva za svinje in vsem pripadajočim — zemlja obdelana — prodam. Po-nudDe na porjtžnico Jutra v Celju pod šifro »Blizu mesta«. 24231 Dobro gostilno na prometni točki, pet oralov posestva. 1 kilometer cd m«sts, rodam. Na :ov v oglasiiem oddelku Jutra 23976 Posestvo stanovanjska hiša, v kateri se je izvrševala gostilničar, ska obrt čez 40 let, gospodarsko poslopje, 3 orale zemlje, večinoma sadono*-nik prodam za primerno ceno. Posestvo leži v promet, nem kraju 10 "minut oddaljeno od trga Velenje. — Dopise na L. S. Kavče 5, pošta Velenje. 23*360 Posestvo s trgovino in gostilno, oboje vpeljiano, čez 2 orala obdelane zemlje (njiv, travnikov), v Bukovcih pri Ptuju, ob glavni cesti, neodno prodam. Ceno in vsa nadaljnja vprašanja za pojasnila na oglasni oddelek Jutra ood »Posestvo v Bukovcih. 24351 Vilo »Zlatorog« ▼ Rogaški Slatini, na najlepšem prostoru v kopališč-nem rajonu, po zelo ugodni ceni prodam. Vila ima pet popolnoma opremljenih sob, kopalnico, sobo za služkinjo, verando, majhen vrt in električno razsvetljavo. Podrobnejšo informacije s« dobe v Eskontni banki — Beograd, Skopljanska ul. S 24124 Tvorniškl prostori s skladišči, pisarno in ev. enim stanovanjem, vodovoc in elektrika že inštalirana. Prostori so suhi in sveti; ter pripravni za manjšo industrijo, oddaljeni 20 minul od centra, se oddajo v n*. jem za avgust, event. tu± prej. Ponudbe pod »Snažei predmet« na oglasni odd» lek »Jutra«. 2398C Hišo aH vilo r centru mesta Ljubljane kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »cen-trum«. 243^ Drogerija Al. Florjančič, Ljubljana. Sv. Petra cesta 19 "npuje vsako množino lepo sušeno arnika cvetje po najvišjih dnevnih cenah 147 Štedilnik že rabljen, majhen, kupim. Naslov-v'oglasnem oddelku Jutra, 24380 Reglstr. blagajno dobro ohranjene kupim. Ponudbe na oglas oddelek Hišico z vrtom v okolici Ljubljane kupim. Plačam v gotovini. _ Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »100.000/91«. 24491 Posestvo z 2 hišama na Gorenjskem In parcelo v Ljubljani prodam. Ve« t agenturni in komisijski trgovini Študentovska ulica 7 — Ljubljana. 24467 Enonadstropno hišo z dobro vpeljano gostilno na najlepšem prostoru ob križišču cest. iz zdravstvenih ozirov poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 24453 Rapid — Maribor t . j t» • o,Prodam več lepih vil, veli-»Jutra« pod »Blagajnag840. kjh ^ P^,; ^ Kontrolno blagajno za trgovino kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kontrolna 79« trgovko hišo z več stanovanji, Din 150.000. Gostilno dam v najem ali prodam za 100.000 Din. PosesFvo, 23 oralov 150.000 Din in majhno posestvo za 60.000 Din. Realitetni biro Kaprid, 21179 Gosposka ulic« 28. 21430 Izredno ugodna prilika! Prodam krasno posestvo, četrt ure od kolodvora, obstoječe iz vile s petimi sobami in kuhinjo. Dve sobi sta kompletno meblirani, kuhinja opremljena z vso posodo. Hlevi, gospodarsko poslopje, betonirana shramba, nekaj njiv in travnikov, 35 ha gozda, kateri je nekaj sekan, za ceno 300.000 Din. Zamenja se ev. za vilo ▼ Mariboru. — Ponudbe pod »lepo posestvo« na upravo Jutra v Mariboru. 24323 Gostilna na prometnem letoviškem kraju blizu farne cerkvs naprodaj. Letovišče je vsako leto bolj obiskano. Hiša obstoji iz 2 gostilniških in 6 drugih sob, kuhinje, 3 kleti, ledenice, gospodarsko poslopje, zelenjadni in sadni vrt, v hiši in na vrtu vodovod, elektrika. Hiša je enonadstropna in starozna-na, dobro obiskana. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V lepem kraju«. 23877 Nova vila (hiša) s krasnim sadnim la velikim vrtom za zelenjavo, 955 m«, 10 minut južno Maribora, podkletena. 4 sobe_ s komplet, pritiklinami in elektr. razsvetljavo, vse zagrajeno, solidno izvršeno, krasna zdrava solnčna lega, brez prahu in mirno, davka prosta, dve minuti od mestne autobue-postaje, pripravna zlasti za zdravnika ali vpokojenca, ugodno naprodaj. Potrebna gotovina 130.000 Din. Ponudbe pod »Din 180.000« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 23701 Prostovoljna dražba. V nedeljo, 21. Julija, se bo razprodajalo na licu mesta v Polhovgradcu posestvo 13 oralov s pritlično, za gostilno zelo pripravno hišo in zidanimi gospodarskimi poslopji. Pri hiši več oralov rodovitnih njiv v ravnini, poleg travnik", ter v bližim gozdovi in še 2 travnlsa. Prednost imajo kupci vsega posestva. 24328 Več parov golobov pavčkov prodam. Naslov ** ogl. oddelku »Jutra«. 24357 Golobe angiefk« golšarje In hut»-šeke, lepe plemenske pral poceni oddam. Naslov po vi oglasni oddelek »Jutra«. 2449 Trgovski lokal S event. stanovanjem in hrano cddim t novi hiši r •rediol mesta solidnemu ii »možnemu necienjenemu tr govcu * manufatturo, ali pa klobučarju — poleg že dobro vpeljane žpectrijske ln delikatesne trgovine — Ponudbe na naelor: R Mttl-ler treovec, Slov. Bistrica 24298 Gostilno in trafiko na najpametnejšem mestu, prodam radi odhoda iz Za-gTeba. Alojz Sarotar, Za-ereb, Vinogra&eka la. * 24054 Lep lokal pripraven za garažo, ekladl-l?.e ali delavnico, oddam na Celovški cesti. Naslov v cgl. oddelku Jutra. 24393 Gostilno in mesarijo rfohro idoio, na prometnem kraju kupim. — Ponudbe s ceno na oblačni oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilno kupim«. 24190 Mesnico na prometnem kraju oddam takoj. Pismene ponudbe na o^las. oddelek »Jutra« pod »Mesarija 30«. 2-1430 Novo barako s dobro IdoSo prodajo živil prodam, ozir. dam v najem Naslov ▼ oglasnem oddelkn »Jutra«. 24433 Čevljar, delavnico le dobro vpeljano oddam v najem. Prednost imajo _sam-ei. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23501 Čevljarsko delavnico la dobro vpeljano, oddam t najem. Prednost imajo samci Naslov, v oglasnem oJd. Jutra. 23501 Pekarno ■» okolici Ljubljane, dobro vpeljano z v.-em inventarjem oddam zaradi družinskih razmer v naiem ali tudi prodam Ponudbe je poslati na oglasni oddelek tega lista pod »kavcija«. 24273 Gostilno Ba de?eli oddam v na]em dobri stranki. Naslov pove •glasni oddelek »Jutra«. 24443 Tvorniške prostore pripravne za kakrSnokoli obrt, velike, svetle in su-1-". v bližnji okolici Ljubljane oddsm v naj^m Po-T-urlbe na oglasni oddelek »Jetra« pod značko »91«. 24494 Stanovanje t okoliiu Mirj«, obstoj««« i» 1 reftje in g manjših eob, 1 kabineta za služkinjo, kuhinja in drugih pritiklin, želi mirna stranEa brez otrok '•» 1. oktober t. 1. Ponudbo t označbo stanovanja in rižin« najemnine, prosim poelati pod šifro »Letovišče« Begunje pri Lescah. 24082 Stanovanje 2 sob s kopalnico, solnčno in zračno, želi boljži zakonski par brez otrok za 1. sept. ali preje. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »1. sept.« 24276 Stanovanje 2 sob. kuhinje, 2 kabinetov, drvarnice, oddam. Alešev-čeva c. 34. 2IŠ64 Sobo in kuhinjo želim. Na željo plačam 1 leto naprej. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Snaga 65«. 24365 Stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin, solnčno, v novi hiši, takoj oddam. Poizve se v Rožni dolini e. VIII-24. 24387 Vso dosmrtno oskrbo ln prosto stanovanje nudim starejšemu gospodu ali gospe (po dogovoru tudi zakoncem) za 15.000 Din v lepem kraju na Dolenjskem. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Dolenjsko 50«. 24350 Stanovanje 2—S sob, kuhinje in pritiklin, želi mirna stranka ne predalefi Iz mesta za avgust aii september. Cenj. ponudbe pod »Mirna stranka« na ogl. oddelek Jutra. 24391 Stanovanje 2 sob, kuhinje i 'pritiklinami, oddam. Ponudba pod 56 na oglasni oddelek J. 24396 Stanovanje sobe in kuhinje ali prazno sobo s kabinetom išče s 1. avgustom stranka, ki je čez dan odsotna. Ponudbe na og!as. oddelek »Jutra« pod »Mesec avgust«. 24174 Stanovanje S—4 sob iščem za takoj ali s 1. avgustom Ponudbe na oel. oddelek »Jutra« pod »Stanovanje takoj 031«. £4081 Več oseb sprejme« u dobro domačo hrano na Poljanski cesti št. 17, pritličje. 23386 'J Večjo prazno sobo e kabinetom, elektr napeljavo in separirano, iščem s 1. avgustom. Ponudbe na ogla9. oddelek »Jutra« pod »Duševni delavec«. 23647 Mesečno sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 24419 Opremljeno sobico ali kabinet, po zmerni ceni išče za takoj solidna gospodična Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Snažna 10S«. 24478 Sobo • prehrano oddam t Jlja-koma v starosti do 15 let, po zmerni ceni. — Nemška Knverzacija, klavir in kopalnica. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 24452 Prazno sobo iščem za avgust ali september. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prazna« 24311 Prazno sobo veliko, oddam takoj. Naslov ▼ oglasnem oddelkn »Jutra«. 24289 Eno ali dve gospo, dlčn! solidni, zdravi, (prednost učiteljice) v starosti nad 35 let sprejmem za sostanovalke r posebne, čiste, opremljene sobe, ev. s posebnim iLodom ic uporabo klavirja. Cena nizka, dogovor ustno. Dopise na ogl. oddelek Jutra pod »Mestni trg. družinsko življenje«. 24302 Prazno sobo « separatnim vhodom za takoj ali pozneje želim. Dopisi na oglasni oddelek Jutra pod »boljša soba«. 24304 Sobo •oln&no la tračno oddam t boljšima pre«podoma, oziroma gospodičnama Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 24103 Danes v Tomačevo na kozlovo žegnanje. Po hladni kopeli t Savi se snidemo vsi pri Kovaču na plesni vrtni brezplačni za-baTi- 24258 msmi Slovenci ki potujete v Crikvenlco obiščite slovenski pension »Triglav«, kjer bo-te poceni in prvovrstno postrežem Štajerska vina in Izvrstna kuhinja. — Zgradba nova. elegantne sobe, razgled na morje Se priporoča restavrater Makso ReS Hotel »Velebit« Mallnska, otok Krk. Novo urejen hotel s prvovrstno kuhinjo, dobra vina in dnevno eveže pivo, vse po zmernih cenah. Celodnevna oskrba Din 60,— Postrežba točna in soiid na, priporoča se prejšnji dolgoletni restavrater in lastnik »Slavija« na Su-šaku Franjo Cvetko, po slovodja »Hotela Velebit 163 Pljuča! Pljučne bolezn' ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat Lungenheilanstalt) Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 8,— Din. 23395 Stanovanje v visokem pritličju, 6 4 sobami, sobico, kuhinjo, kopalnico in piitiklinami, vrt, lomfon, oddam v Alešev-čevi ulici 29, Ljubljana Vn — mansarda. 24023 Stanovanje eno- ali dvosobno s kuhinjo ▼ mestu iščeta zakonca brez otrok s 1. ali 15. avgustom Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna«. 24342 Stanovanje 8—S sob iščem za november Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod »Cisto 220«. 24320 Stanovanje eobo, kuhinjo in pritikline Išče učiteljica. Ponudbe na oglasni i oddelek »Jutra« pod »Snažno in solnčno«. 23922 Stanovanje 8 sob z vsem komfortom, lepo solnčno, oddam v no-•vi vili s 1. septembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23911 Stanovanje i 8 sobami in pritiklinami, električno napeljavo, mirno Jn udobno iščem za 1. avgust Ponudbe na ogla=ni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka L avgust« 23646 Moderno stanovanje v centru mesta, s krasnim razgledom, obstoječe iz 4 gob in vseh pritiklin, se da z avgnstovim terminom v najem mali družini najraje sa-no odraslih oseb. V stanovanju sta elektrika n plin Podnajem je »abranjen. Ponudbe do 15. julija pod značko: »Moderno stanovanje« na oglasni oddelek »Jutra«. 2-3316 Stanovanje obstoječe iz 3 sob. kuhinje tn pritiklin, z nekoliko vrta oddam na Kette-Murnovi cesti, nasproti Kolinske tovarne. Več se izve na Du najski cesti žt. 25. 24442 Stanovanje 8 rob in pritiklin oddam takoj mirni stranki Naslov V ozla*nem oddelku Jutra. 24460 Stanovanje 8 sob s kuhinjo, po možnosti v mestu, želi mirna stranka 3 oseb za avgust. Ponudbe pod »Mirna stranka« na oglasni oddelek Jutra. 24316 Stanovanje 1 sobno s pritiklinami Seli ra takoj ali pozneje, v mestu aH periferiji, oienjen jnasristratni uradnik v pokoju brez otrok Eventueina popravila izvrši stranka na lastne stro-Ske. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Enosobno 186«. 24186 Stanovanje zelo čedno, dam za bTez obrestno posojilo 40.000 Dii Več ustmeno. Ponudbe poi »Stanovanje« na podružnic« »Jutra« v Celju. 2397! Stanovanje 2—3 sob z električno razsvetljavo, v centru mesta išče mirna družina 8 oseb. Obenem iščem 2 prostorni sobi z elektr. razsvetljavo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec 43«. 24243 Stanovanje enosobno. z vsem' pritiklinami išče mirna uradniška družina brez otrok v bližini gl. kolodvora za takoj ali pozneje. — Ponudbe na oglas, odedlek »Jutra« pod »Redni plačnik 55«. 24255 Stanovanje S sob, B kabinetom, ozir. 4 sobami in kuhinjo ter pritiklinami iščem e 1. avgustom t. 1 — Ponudbe na poštni predal 19. 24277 Stanovanje S sob, čisto in z elektriko, v mestu, z nizko najemnino zamenjam z enakim stanovanjem v mestu z 2 večjima *obair» in pritiklinami. Ponudbe na poštni predal št. 210. Ljubljana. 24287 Stanovanje 1—2 sob s pritiklinami išče miren zakon-ski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Predplačilo 291«. 24291 Stanovanje večje in manjše oddam v Novem mestu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23792 Dijakinjo iz boljSt družine sprejmem na brano in stanovanje. — Na razpolago je zračna In solnčn3 soba. kopalnica in klavir Ponudbe na naslov: Josip Delakorda, Celje — Mariborska cesta štev. 15. Uradnik (akademik) sprejme dva dijaka (inji) v popolno eskrbo ter iste tudi inštruira. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strogo nadzorstvo«. 23993 Katera vdova ki Je tudi dobra kuharica, vzame starejšega gospoda v vso oskrbo. Dopise na ogl. oddelek Jutra pod »Preskrba 98«. 24898 Dekletce 2 mececa staro, zdravo ln srčka no oddam za svojo Poizve se pri Juriju Str.is-serju, Guštanj, zidarski mojster. 24223 Prazno sobo veliko, zračuo, novo ple-skano, e separiranim vhodom in elektriko, oddam za 400 Din mesečno. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod: »Mirno«. 84306 Za prazno sobo v sredini mest« plačam pol leta naprej. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 24232 Opremljeno sobo elegantno, ■ elektr. razsvetljavo In strogo separiranim vhodom oddam stalnemu gospodu v Florijan-ski ulici 31/1. 24444 Lepo sobo parketirano, z elektriko in posebnim vhodom oddam i—2 osebama v Kolodvorski ulici št. 34,® — desno. 24447 Opremljeno sobo iščem v sredini mesta za takoj ali « 1. avgustom — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gospod«. 24421 Sobo lepo, i dvema posteljama, oddam za Din 250.—. Naslov v oglasnem oddelku J. 24367 Gospodično pošteno, sprejmem na stanovanje. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 24353 Gospodična želi prostorno mesečno sobo v STedini mesta za mesec avgust s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, najraje s hrano. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Mirna gospodična«. 24363 Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 24361 Sobo r. 2 posteljama oddam za avgust ali september. 24381 Opremljeno sobo oddam. Levstikova ulica 19.-ITL, desno. 24382 Dva zakonca miroljubna, brez otrok, sprejmem na stanovanje. Več v oglasnem oddelku .T 24393 Prazno sobo oddam takoj. Zg. Šiška, Kosovo polj« št. 160. 24397 Mesečno sobo oddam gospodu v StrellSki ulici 10/1. 24456 Dve prazni sobi iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Centrom«. 24470 Sobo s posebnim vhodom, sredi mesta oddam s 1. avgustom 2 gospodoma f hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 241S1 Dvema gospodoma oddam snKo z domačo hrano n» Poljanski cesti št. 541. 58474 Dve sobici s skupnim vhodom in dve strogo se^ariranl oddam ta-koi na Mirju, v nepereflni bližini obrtne šole Naslov v oglasnem oddelku »Jntrs« 24485 i Dopisi »Ne obupaj« Težko pričakovano svidenje določeno t pismu. 28476 »Marja« Dvignite pumo. 24458 Kristijana Ni bilo mogoče. Pošljite prosim naslov na oglasni oddelek »Jutra« 24407 Mladenka fine duševnosti želi odkritosrčne, sebi »orodne duše Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Poštenje«. 11115 »Golob 5555« Pismo dvignil. Hvala. Prosim, dv;?n!te zadnje pismo ▼ torek popoldne — ne poprej 1 24379 Doslednost! Zakaj ne odgovorite na pismo? — »Krog e kredo« 24478 Dve preprosti mladenki želita dopisovati z istotaki-mi gospodi pod šifro »Na-geljček, Vrtnica« na oglas, oddelek »Jutra-. 24465 Mladenič dobro situiran želi dopisov i gospodično dobrega značaja. Resne dopise pod šifro »Miloš« na oglasni oddelek Jutra. 24281 Kolesar išče kolesarko v svrho Izletov. Ponudbi- na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izleti«. 24284 Srčkan okrasek ognjevite barve sprejmem za vožnje n3 »Moto-socius«. Ponudbe pod »Šport in mladost« na oglasni odd«lek ►Jutra«. 24222 Kmečko dekle strogo vzgojeno, želi dopisovanja z gospodi dobre preteklosti. Ceni. ponudbe na podružnico Jutra v Ma riboru pod »Zadovoljna ljubezen«. 24153 Mladenič lepe zunanjosti, se lell seznaniti z ist.otako gospodično. — Provincijalke imajo prednost Cenjene ponudbe a sliko na podružnico Jutra v Celju pod značko »Smaragd« 2333 »Ignotus Notus« Gospoda, ki mi je jeseni 1924 pisal troje pisem anonimno, slednjega z gornjim podpisom, prosim, da dvigne pismo v oglasnem oddelku »Jutra« pod značko »Ignotus notusc. 24121 Mlada deklica leli prijateljstva s simpatičnim boljšim gospodom, v starosti od 30—24 let. Ponudbe s sliko, ki se na ta-htevo vrne pod šifro »Zvest prijatelj 76« na oglasni oddelek »Jutra«. 24376 »S 1175 —A 5711« Pismo prekasno prejel. — Prosim za sestanek na Istem mestu In ob Istem Č3«u v sredo 17 ali soboto 20. oz. 27. julija. Jaz pridem vsakokrat 24448 Moje misli so pri Tebi. Pismi 28.. 59. junija b karto sem prejel. Pisal sera Ti 1. julija. Težko sem čakal odgovora. 24371 Mlada gospodična lepa in inteligentna, prosi Stare^eora dobrosrčnega go-pT»da denarne pomoti. — Cenjene neanonlmne dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Hvaležna črnolaska«. 24165 Gospodična visoko naobralena, stara 40 let, »efc spremljevalca u počitnišk« izlete. Dopise a« oglas, oddelek »Jutra« pod »Spremljevalec«. 84300 Gospod 88 let star, a 35.000 Din gotovine, želi znanja z gospodično vdovo ali ločenko lepe zunanjosti. brez otrok ter • 80 000 Din gotovine ali posestvom Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Domačija«. 23978 Dva gospoda trgovsko naobražena, 30 let, želita v svrho rajšnje osamosvojitve -— nja s dvema t;nii«i'čnima gospodičnama Oz.Ta 6e n» lepo zuninjoft. r" »oženje ni pogojno. Ponudbe a «15-ko — diskretnost častna — deva — na oglasni oddelek Jutra pod »Do cilja 930«. 24343 sko-zna- Železniški uradnik sTednjih let želi znanja i svrho ženitve i gospodično ali vdovo od 25—32 let. Dopise pod »Pošten 403« oglasni oddelek »Jutra« 24402 Učiteljica Ljubljančanka, velika, bri-netka, srednjih let. živahna in temperamentna, se želi poročiti « njej primernim inteligentnim eospo iom, nad 40 let starim Na željo — skupno letovišče. Dopise s polnim naslovom na oglasni oddelek Jutra pod »Mar-cheta, Ljubljana«. 24385 Obrtnik inteligenten in dobro »Itu iran, radi takojšnje ženitve želi znanja t ietotako gdč. ali vdovo brez otrok Do hre gospodinje Imajo prednost. — Dopise na oglasni odelek »Jutra« pod_ »Dobra in pridna gospodinja,«. 84250 Pošten gospod 24 let star, i lastnim po-•Mtvom in trgovino, se žeti poročiti z gospodično s trg naotrazbo in nekaj premoženja. Ponudbe s sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča v bodoče« 24271 Trgovec star 34 let, z lastno dobro vpeljano trgovino, želi resnega znanja t izobraženo gospodično ali vdovo brez otrok, staro 85—30 let, i priličnim premoženjem — v svrho ženitve. Samo resne ponudb« na upravo »Jutra« v Celju pod »Trgovec« 24148 Državni uradnik H. k., vdovi jen, s 3 precej odraslimi inteligent. otroci, s« želi poročiti a 25—85 let staro, srčno izobraženo gospodično ali vdovo brez otrok, s primernim premoženjem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko Srečna 1929«. 24202 šttrldesetletnlk miren in dobrosrčen, s stalno službo ter prijetnim domom, želi takoj poročiti gospodično sebi enako, z Din 30.000 gotovine. Resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »30—40« 24355 Samostojna dama s 70.000 Din in stanovanjem želi poročiti starejšega gospoda od 50 let naprej, ki e še v državni službi. — Šobrosrčni in solidni vdovci bre» otrok se vpoštevajo. Ponudbe, 6e mogoče 8 sliko. ki se na željo vrne. na oglas, oddelek »Jutra« pod »Merilca 416«. 24416 Krojaški mojster samski, mlad in Inteligenten išče r svrho ženitve 20 do 241etno samostojno šiviljo, v svoji strok! popolnoma verzirano in praktično v gospodinjstvu, lepo zunanjo 6ti ter neoraadeževane pre teklo"ti. t nekaj gotovine, v svrho povečanja skupnega obrata Ponudbe s sliko, ki se na željo takoj vrne. je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samotar« Tajnost zajamčena«. 24197 Klavirji Strokovnjaško popravilo klavirjev in harmonijev, kakor tudi f.vto uglaševanje izgotavlja najoeneje tcvar na glivirjev WARRINKl Ljubljana, Gregorčičeva 5 (v bližini univerze). 24872 Klavir zelo dobro ohranjen, eeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jotra. 24878 Planino kupim Ponudbe z navedbo znamke in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Takojšnje plačilo 206«. 24206 /■ Salendrove ulice. Posten najditeli se naproša, 1« ga proti dobri nagradi odda naslovljenki ali pa v oglasnem oddelku »Jutra«. 24417 Pisalni stroj »Ondenrood«, dobro ohranjen malo rabljen, kupim. » -eno na oglasni oddelek »Jut; a« pod šifro »Pisalni stroj«. 24045 Pletfln! stroj osemključni, St 10/90 in 8/60 poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 23784 Bencinski motor 4—6 konjskih sil kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »V vsakem stanju«. 24339 Lokomobile Prodam 2 lokomobili 65 k. g. skoro novi. Vprašanja na oglasni oddelek Jutra pod »lokomobile 99«. 24399 Dleselmotor 15 k. s., znamke Klimaks. prodam. Prodam tudi elek-tro-dinamo. 220 voltov, 15 k. a., elektro-motor, 220 v., 6 ln pol k. s. Vee v najboljšem stanju. Cena po dogovoru. Jakob Mavsar, Vel. Ligonja št. 13, p. Vrhnika. 24378 Pletilnl stroj 8/70 cm, skoraj nov, naprodaj. Kupca naučim plesti ter mu preskrbim delo. — Obenem oddam stanovanj« stranki brez otrok. Angela Zevnik, Dravlje 121, pošta Št. Vid nad Ljubljano. Jaquard stroj skoraj nov. 80/9, s 6 vzorci, 2 od teh za osemključni vzorec, poceni in ugodno prodam. Pri takojšnjem plačilu popust. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 24279 Šivalni stroj popolnoma nov poceni naprodaj na Sr. Petra cesti št. 74. 23853 Avtotaks. koncesijo prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro •Ljubljana« 23812 Za trajno kodranje z najnovejšim Mayerjevim aparatom se priporoča dainsko-frizeri-kl salon En-gelbert Franebetti, Ljubljana. Dunajska cesta 20 166 Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-precizr.eje Franc VVfJlfing. nrar, Gosposvetska c. 12. 24384 Zimnice po 35 Din predelujem. Vsa tapetniška dela po konkurenčnih cenah Šiavič Franc, tapetništvo. Emonska eesta 10. Zabjak 14 Pridem delat tudi na dom. 21969 Najrazličnejše predmete dobro kupit« in prodaete ▼ Agenturni in komisijski trgovini v Studentoveki uliei št. T, Ljubljana. 24468 Osebno pravico za gostilno dam onemu, ki mi preskrbi stanovanje, 8 sobi in kuhinjo, pripravno za krojaško obrt v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Priložnost«. 24098 Preklic! Obžalujem v s« žalitr«, ki sem jih izrekel o gospodični M. P. iz Hrastnik« v gostilni Senar n« posetjs, izjavljam. d« nisem imel namena odnosno povoda škodovati imenovani na časti SI. Drnovšek v Trbovljah. 24846 Ukradeno Je bilo iz veže trg. zbornice moško kolo znamke »Prinoess« — rdeče-ruiavo pleskano Dirkalna balanca, št. 508 919 Izsleditelj dobi 200 Din nagrade. — Pred nakupom se svari! Prijaviti na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ukradeno kolo«. 28475 Lisičje, polhove kože in rseb drugih divjih živali kni-aje stalno skozi e«lo leto D Zdravič trg usnja. Ljubljana Florijan •k* ulica '9 188» a f etikete, graverstvo\ iSVETEKj LJUBLJANA i SITAR. j®tra c«j 1 II S. pller - i sinovi - prvi hrvatski graditelji biljardov Zagreb Vreče nove ta rabljene vseh vrst ter juto za embalažo ima vedno v zalogi Mirko Mlakar Ljubljana, Slomškova ulica IT. CEMK brezplačno In tranko! Petletno jamstvo! A. KIFFMANN specijalfcl aamn boljših ar Maribor 36-a Ljubljana Ga]eva ulica 2 izvršuje slikai sko in pleskarsko obrt. Delo zelo solidno in po nizkih cenah. Za naročila se cenjenemu občinstvu priporočam. razstava slin Velika Izbira okvirjev A. KOS. Mestni trg št 25 Nasproti magistrata Vse vrste rudninske vode deli katesa Josip Vitek Ljubljana Sv. Petra c. 13 prvovrstno, novo, moderno urejeno, t dobrimi prosperrtetaml, prodam radi družinskih razmer. Cena 180.000 Din. Ponudbe na SpKt, poštni pretioac 101. 8989 la. gonilne jermene n vse ostale mlinsko tehnične potrebščine priporoča tvrdka CADEŽ & BRCAR LJUBLJANA Kolodvorska ulica 35 acu™ pasori najceneje pri tvrdki A. Besednik Ljubljana, Šelenbargova 6 to Je zlato! * veliko Izbiro po najnižji ceni. Motorje* nt vr* Stalinih m«M Mtnerctlc M«t« OttotUk mltkn. Športnih tožilko t. TncftH** Stafro. HokadcrVm OtfoUUh »rtoAcbiloc Stottc u •£«»(« hojt Trlc&lf* u prmi blifk Del« u ntkoratoe atrat« ta toleu. Cccfti frUlko. Prodaja tudi a« obrok«. V ywcb«l oddelek m iprefcm*}* m popra. A* »TOMJNA" F. 6. L Jat »km d»okoia l* otroiue rori brez-pfačno, ako sam pošljete n stroške v znamkah Din 2.—. Originalne trioglate puščice dobite po ceni od Dbi 15.— v vsaki boljši strokovni trgovini. S pošto pošlje: 112-a Apoteka BLUM. Subotica 3. POZOB! POZOR! POZOR! Vsemu cenjenemu občinstvu priporočam svojo na novo urejeno delavnico za brušenje in poliranje britev, IkariJ, orodja za manikiro, risalno orodje, raznih no-iev itd., posebno pe g. brivcem in krojačem. — Za delo jamčim. — Cene solidne. 8974 FBAKCVOVK, Ljubljana, TrfaSka eesta 5 (vis-a-vis tobačne tovarne). ,9$pectrum" d. d. tvornlea ogledal ln brnftenega stekla ■■ Ljubljana VII, mm Celovška cesta 81. Tel. 2343 Zagreb, Osijek. — SrediSnjica: Zagreb. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, Izbočene plošče, vsteklevanle v med. — Pina — navadna ogledala. 82 aa TT Opekama F. P. VIDIC & Komp L)vbl)ava, Prešernova nllea Tov ara »ka zaloga stavbnega materija!«, krasnih lončenih pefli m Štedilnikov, čeških emajliranih belih ploJčks za Štedilnike ki obkrfitev sten, češke Samotne opeke itd. — nudi v poljubnih množinah prvovrstne — zarezane strešnike — Pravilno žgano gosto blago, prežim/ dobro In a« n« luSči; ker ne vsebuje apna, tudi ne vsrkava tako vode kakor nekateri drugi i*. delkL — Prekrije ravno kakor bobrovec, ter doseže dobro zaprto streho in gost strešni krov Ifoočina p tU Ca ! Katere, branite sroje otroke i ivicarsko mlečno moko »B E B E« Priporcia . I>. BEOORAD, Karadjonfieva ul. 75. Tel. 23-90, 44-33 ZAGREB, Drnškovičeva ul. 27. Tel. 55-87 se poslovodja xa znohot&hnisfii a teVt Naslov v oglasnem O oddelku „Jutra" AGILNE POTNIKE železninarske stroke s prvovrstnimi referencami za »Flugs« patentirane kose s kosirji SPREJMEMO. — Ponudbe na: »Fiugs« generalno zastopstvo, Maribor, Koroščeva 36. 8936-a prvovrstne kvalitete ,Weka" Maribor 9 Zahtevatajte cenik in vzorce. Najpopolnejši Sto@wer tivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje te za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to iziednost pri tvrdki Luct. Baraga, MubUana. Selanburgova ulioa 6 1. Irttalačan jouk I5-Ietn< qerer,tljt Telefon št. 980. * Francoska linija - French Line Cie Gle. Transatlantigue Za Severno Ameriko in Kanado Ha vre—Newyork samo 5 H dni čez mor}« V Južno Ameriko Argentino, Chile, Urugnajr vsak teden iz Havre, Bordeaui in Mar-silile: CIE CHAROEURS - REEUNIS SUD ATLANTI0UE TRANSPORTS MARITTMES. Izvrstna hrana, izbora a postrežba Vino brezplačno. Vsa pojasnila