Štev. 2101. Vili. 1927. Oglasnik lavantinske škofije. Vsebina. 54. Popoln odpustek za molitev sv. rožnega venca pred Najsvetejšim. — 55. Mili darovi za naše brate v južni Srbiji. — 56. Račun kn šk. dijaškega semenišča „Ma-ximilianum-Victorinum“ v Mariboru od 1 julija 1926 do 30. junija 1927. — 57. Osebna naznanila. 54. Popoln odpustek za molitev sv. rožnega venca pred Naj svetejšim. Povodom evharističnega kongresa, ki se je obhajal v Bolonji od 7. do 12. septembra 1.1,, so sveti Oče Pij XI. podelili in razglasili popoln odpustek, ki ga morejo pod navadnimi pogoji (spoved, sv. obhajilo, molitev na papežev namen) prejeti vsi verniki vsakokrat, kadar pred Najsvetejšim rešnjim Telesom, bodi daje izpostavljeno ali v tabernaklju shranjeno, pobožno zmolijo enega izmed treh delov sv. rožnega venca. — Čč. gg. dušni pastirji naj vernike poučijo o tej veliki milosti, pa naj jih izpodbujajo, da se je bodo vneto in pogostokrat posluževali. Dotično papeško pismo slove: Pius PP. XI. — Ad perpetuam rei memoriam. — Ad sancti Dominici, Bononiensi in civitate, proximis diebus sollemnissima Conventus Eucharistici habebitur celebratio, quam ad excitandam provehendamque christifidelium pietatem erga Sanctissimum Eucharistiae Sacramentum summopere profuturam confidimus. Generalis vero Magister Ordinis Praedicatorum, cum in amplissimam sui Ordinis Basilicam, in qua Corpus Fundatoris religiosissime servatur, ipsius Congressionis coetus conveniant, enixis precibus Nos rogat, ut peculiari de thesauro Ecclesiae indulgentia, praeclara hac faustaque occasione, chrisfifideles donemus, qui Rosarium Beatae Mariae Virginis, a Patriarcha Sancto Dominico ad honorem Deiparae institutum, ante Augustum D. N. Jesu Christi sub velis Eucharisticis delitescentis Sacramentum recitaverint. Quibus supplicationibus Nos, cognitum ac perspectum habentes opportunum admodum esse ut hanc Indulgentiam concedamus, quae, cum a Sancto Dominico simul atque a pietate Eucharistica suam originem repetat, Conventus Eucharistici Bononiensis, cuius certo quodam modo praefata Sancti Dominici Ecclesia cardo erit, peculiare quoddam mnemosynon ac monumentum exsistat, adnuere statuimus, atque ita praecipua Nostrae voluntatis significatione pii eventus sollemnitatem augere. Conlatis igitur consiliis cum Dilecto Filio Nostro S. R. E. Cardinali Poenitentiario Majore, de Omnipotentis Dei misericordia, atque Ejus Apostolorum Beaturum Petri ac Pauli auctoritate confisi, omnibus et singulis christifidelibus, qui poenitentes et confessi ac Sacra Communione juxta morem sint refecti, ante Sacratissimi Corporis Christi Sacramentum ad publicam fidelium venerationem expositum, vel etiam in tabernaculo adservatum, tertiam Beatae Mariae Virginis Rosarii partem devote recitantibus, quotiescumque id egerint, Plenariam Indulgentiam et remissionem misericorditer in Domirio in perpetuum concedimus. Contrariis non obstantibus quibuslibet. Haec statuimus, decernentes praesentes Litteras firmas, validas, atque efficaces semper exstare ac permanere; suosque plenos atque integros effectus sortiri et obtinere; illisque ad quos pertinent sive pertinere poterunt, nunc et in posterum amplissime suffragari; sicque rite judicandum esse ac definiendum, irritumque ex nunc et inane fieri, si quidquam secus super his, a quovis, auctoritate qualibet, scienter sive-ignoranter attentari contigerit. Datum Romae, apud Sanctum Petrum, sub anulo Piscatoris, die IV mensis Septembris anno MCMXXVII, Pontificatus Nostri sexto. P. Card. Gasparri a Secretis Status. . 55. Mili darovi za naše brate v južni Srbiji. Našim vernikom. Težko mi je ob raznih prilikah trkati na Vaša dobra srca in jih unemati za dobra dela v prilog bližnjemu. Dobro namreč vem, da imate vsestranskih dolžnosti v hiši in okrog nje, pa zato ne morete še tujim ljudem pomagati, če tudi pripoznate, da pomoči potrebujejo. Danes pa Vam mesto mene pošilja milo prošnjo presvetli gospod škof skopeljski dr. Janez Frančišek Gnidovec. On je naš rojak, bivši večletni rektor v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. Kasneje je prestopil k misijonarjem sv. Vincencija Pavelskega. Odtam pa so ga pozvali za škofa v Skoplje v Srbiji. Za sedaj stanuje še v Prizrenu. To Vam je pravi misijonarski škof. Mnogo moli in hodi peš po dalnji svoji škofiji, deloma tudi na konju, obiskujoč raztresene svoje ovčice. In kakšna revščina! Kolika zapuščenost v vsakem oziru ! Poslušajte, kako on sam popisuje svoje razmere. Takole piše: Ko je pred poltretjim letom meni bila poverjena skopljanska škofija, nisem poznal razmer podrobno, samo splošno mi je bilo znano, da so težavne. Sedaj pa čutim težo posebno tudi v tem, ker manjka sredstev. Naj mi bo dovoljeno, da omenim nekatere posamezne potrebe. V Letnici, na jugovzhodni strani Kosovega polja, imamo romarsko cerkev Matere Božje, takozvane „Majke Božje Črnogorske“. Na to znamenito božjo pot prihajajo verniki iz dalj njih krajev škofije, ter se z velikim zaupanjem priporočajo Materi Božji. Tudi nekatoličani visoko cenijo to božjo pot. Priprosta cerkev je pa sedaj v tako žalostnem stanju, zlasti radi potresa pred nekaj leti, da je nevarnost, da se poruši. Popravila bi mnogo stala; po mnenju strokovnjakov je bolje, da se sezida nova cerkev. Druga stvar, ki me mnogo muči, je silno pomanjkanje cerkvic ali kapelic po raznih širnih krajih škofije. Kako mi je težko, da verniki, ki so tako daleč od cerkve, niti takrat, kadar pride k njim duhovnik, n. pr. za velikonočno sv. obhajilo, ne morejo imeti službe božje v dostojni kapelici, ampak v zasebni hiši ali na kakem drugem prostoru. Kolikokrat mi prihajajo na misel lepe poljske in vaške kapelice po Sloveniji! Da bi mi tu imeli vsaj kaj takega, da bi mogli postaviti notri oltar in bi s tem že dobili neko versko središče za vernike, ki so tako daleč od kraja, kjer se vrši redna služba božja! Tretja stvar, ki mi dela velike skrbi, so veliki potni stroški za duhovnike, ki morajo potovati v oddaljene kraje, da delijo svete zakramente in poučujejo otroke. Še ena stvar mi je zelo pri srcu; to je skrb za duhovski naraščaj. Imamo malo semenišče s 14 dijaki; malo število ali vendar veliki stroški. — Obračam se do blagih src, ki hočejo pomagati, da se utrjuje Kristusovo kraljestvo med verniki tukajšnje škofije in prosim, da bi blagohotno prispevali za omenjene namene posamič, ali splošno za namene skopljanske škofije. V prošnji niti omenil nisem drugih zadev, n. pr. karitativne potrebe, skrb za uboge, bolehne, siromake, ki jim manjka — Ib — potrebna obleka itd. Vsem, ki bodo kaj darovali, naj Bog prav obilno povrne, na priprošnjo brezmadežne Device Marije, sv. Jožefa in sv. Terezije malega Jezusa. Naj jih sv. angeli varuhi varujejo in srečno pripeljejo v nebeško domovino. V Prizrenu, koncem oktobra 1927. Ljubi verniki! Prvi kristjani so živeli tudi v težavnih razmerah. Pa so zbirali med seboj darove ter jih pošiljali v daljne kraje še bolj trpečim bratom. Sveto pismo nam ponovno poroča, daje sv. apostol Pavel takšne mile darove iz Antiohije in Korinta nesel kristjanom v Jeruzalemu, katerim se je hudo godilo vsled sovraštva tamkajšnih Judov. Dragi moji, naj Vas gane vzgled prvih kristjanov! Zaupajoč na Vašo daleč po svetu znano darežljivost Vas prosim, upoštevajte prošnjo preč. gospoda škofa skopljanskega in mu priskočite na pomoč z milimi darovi, ki se bodo za njegove vernike pobirali v cerkvi prihodnjo prvo adventno nedeljo, dne 27. novembra 1927. Gospode dušne pastirje pa prosim, naj po prejšnjem priporočilu priredijo to zbirko, prispevke pa, kakor običajno, po dekanijskih uradih vsaj do 15. decembra t. 1. vpošljejo kn. šk. ordinariatu, da je bo ob novem letu mogel izročiti njihovemu namenu. Dobrotljivosti pa in darežljiv o s ti za brate nikar ne pozabite, ker plačilo za takšne darove je Bog ! (Hebr. 13, 16). V Mariboru, na god Kristusa Kralja, dne 30. novembra 1927. f Andrej, škof. 56. Račun kn.-šk. dijaškega semenišča »Maximllianum-Victorinum« v Mariboru od 1. julija 1926 do 30. junija 1927. A. Prejemki: Din Din Din Din 8. perilo ..... prenos 268974-65 1. Blagajna 30. junija 1926 73 03 13233-25 2. od preč. šk. konzistorija 172000'— 9. električna luč . 5037"— 3. prispevki gojencev za 10. kapela . . • 3827-15 oskrbo 179820'— 11. knjižnica, glasba . 30780" — 4. mensalia .... 11400' - 12. davki, zavarovalnine 2223 90 5. darovi 9705-54 13. ustanove .... 120 — 6. domače gospodarstvo 159'5'25 14. a) dimnikar 320-— 7_ razno 142212 b) napeljava elek. luči 214561 390384 94 c) klepar .... č) ključavničar d) mizar .... 12926-15 644' - B. Izdatki : 19400 35 1. a) meso 29378-55 e) pečar .... 661" — b) kruh 433 Iti-— f) slikar .... 8500"— c) mleko .... 27*25-47 g) sodar . . 476 50 č) špecerijsko blago . 17705 25 h) steklar .. . 393 75 d) moka. testenine 22344 90 i) zidar 5948 49 e) krompir, sočivje 24951 27 51415-85 f) olje, mast . . g) kuhinjske potreb- 9976 50 15. domače gospodarstvo 5943 30 10061-75 185559-69 16. vožnje 601360 ščine 17. pisarna, poštnina . 18. razno 731-87 1558 — 2. ravnateljstvo . 12000'— 19. blagajna 30. junija 1927 52633 3. uslužbenci .... 22950"— 390384 94 4. dninarji .... 708-75 5. 6. sobna oprava . . kuhinjska oprava 21957"— 2759.25 Maribor, dne 30. junija 1927. 7- drva, premog . . 23030- - Jožef Mirt, odnos 268974-69 ravnatelj. 57. Osebna naznanila. Imenovan je bil g. dr. Vinko Močnik, bogoslovni profesor v Mariboru, za svetovalca cenzurne komisije za tiskanje knjig (21. oktobra 1927). Umeščeni so bili gospodje: Blaž Brdnik, provizor pri Sv. Ožbaltu ob Dravi, kot župnik istotam (1. septembra 1927); Franc Vavpotič, kapelan v Marenbergu, kot župnik na Dobju (29. septembra 1927); Martin Gaberc, župnik pri Sv. Križu nad Mariborom, kot župnik pri Sv. Petru v G. Radgoni; Ferdinand P š un d er, župnik pri Sv. Bolfenku v Slov. gor., kot župnik v Rušah ; Anton Tomažič, provizor v Žičah, kot župnik ravnotam, in Franc Urleb, provizor v Črešnjicah, kot župnik istotam (1. oktobra 1927); Franc Molan, I. kapelan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, kot župnik pri Sv. Bolfenku na Kogu in Alojzij Kramaršič, provizor v Galiciji pri Celju, kot župnik ravnotam (l. novembra 1927). V Lavantinsko škofijo je bil sprejet g. Jožef Koželj, duhovnik Ljubljanske škofiie (28. oktobra 1927). Postavljeni so bili gospodje: Jožef Lassbacher, kapelan pri Sv. Lenartu v Slov. gor., za provizorja pri Sv. Bolfenku v Slov. gor.; Alojzij Leben, kapelan v Poljčanah, za provizorja pri Sv. Križu nad Mariborom; Janez Mlakar, provizor v Zagorju, za provizorja v Polju pri Podčetrtku, in Jakob Rauter, župnik na Pilštanju, za soprovizorja župnije Sv. Marija v Zagorju (1. oktobra 1927); Peter Kovačič, I. komi vikar pri stolni cerkvi v Mariboru, kot suplent-katehet na drž. realni gimnaziji v Celju z odlokom ministrstva prosvete v Beogradu, odd. za „Srednju Nastavu'1, dne 20. septembra 1927, S. N. Br. 23.397 (s kanonično misijo od 16. oktobra 1927); Franc Agreš, duhovnik tržaško-koperske škofije, za provizorja v Širju (19. oktobra 1927), Mihael Šket, župnik v Loki pri Zidanem mostu, za soprovizorja župnije Razborje (21. oktobra 1927) oziroma g. Jožef Koželj za provizorja (s 1. novembrom 1927) in g. Štefan Horvat, kapelan pri Sv. Vidu blizu Ptuja, kot provizor istotam (1. novembra 1927.) Nastavljeni so bili gospodje: P. Rupert Suhač, O. F. M., kot kapelan pri Sv. Trojici v Slov. gor. (I. septembra 1927); Jožef Petrovič, provizor pri Sv. Juriju v Slov. gor., kot kapelan ravnotam, in semeniški duhovnik Stanislav Weingerl kot kapelan v Marenbergu (15. septembra 1927); P. Miroslav Godina, O. F. M. Conv., kot II. kapelan pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju; Jurij Lebič, II. kapelan v Konjicah, kot I. istotam; deficient Anton Medved kot kapelan v Dobovi ; Peter P r i b o ž i č, provizor na Dobju, kot kapelan v Rušah, in Jakob Sajovic, provizor pri Sv. Pe’ru v G. Radgoni, kot kapelan pri Sv. Lenartu v Slov. gor. (1. oktobra 1927); Anton Cafuta, III. kapelan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, kot II. in Vincencij Munda (II.) kot I. kapelan ravnotam; Janez Kokošinek, kapelan pri Sv. Marjeti niže Ptuja, kot komi vikar pri stolni cerkvi v Mariboru (1. novembra 1927). Prestavljeni so bili gg. kapelan!: Adolf Adamič od Sv. Martina ob Paki na Pilštanj, Friderik Strnad od Sv. Marka niže Ptuja k Sv. Martinu ob Paki in Gregorij Zafošnik iz Ruš v Koniice (II) (1. oktobra 1927); Viktor Lunder od Sv. Pavla pri Preboldu na Dobrno (15, oktobra 1927); Mihael Čarf od Šv. Miklavža pri Ormožu k Sv. Marjeti niže Ptuja, Jožef Petrovič od Sv. Jurija v Slov. gor. v Hoče (I) in Jožef Žolnir iz Hoč (I) k Sv. Magdaleni v Mariboru (III) (1. novembra 1927). Dopust zaradi bolezni je dobil g. Franc Satler, kapelan pri Sv.Juriju ob Ščavnici (28. oktobra 1927). V stalni pokoj je stopil gimn. profesor veronauka v Celju gospod Jožef Kardinal", kn. šk. titl. konzistorijalni svetovalec (s 7. avgustom 1927). Začasno prazno ostane mesto kapelana v G. Radgoni, pri Sv. Juriju v Slov. gor., pri Sv. Marku niže Ptuja, pri Sv. Pavlu pri Preboldu, v Poljčanah, pri Sv. Juriju ob Ščavnici in pri Sv. Vidu blizu Ptuja. Umrl je P. Pius Vakselj, O. F. M. Conv., upravitelj župnije Sv. Vid pri Ptuju, dne 11. septembra 1927, v 66. letu starosti. R. i. p.! Lavantinski škofijski ordinariat v Mariboru, dne 12. novembra 1927. Izdaje lavantinski škofijski ordinariat. — Urejuje dr. Ivan Tomažič. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru.