Poštnina platana o gotovini
V Hubliani, poncdcl|cK &. februarja 1937
Cena din 1
Štev. 30
Z ilustrirano prilogo ,/leden o slikah4*
leto ll.
Novi odločilni dogodki v španski državljanski vojni
Nacionalisti so prodrli v Malago
Gibraltar, 8. februarja. AA. Reuter: I* glavnega stana nacionalistov se izve, da se nacionalistične čete pripravljajo, da bi danes vkorakale v Malago. Pred pristaniščem Malage je 16 nacionalističnih vojnih ladij, ki hudo bombardirajo mesto.
Gibraltar, 8. februarja. AA. Havas: Reuter jioroča iz poluradnega vira, da so nacionalisti sinoči vkorakali v Malago. Po ulicah so hude borbe. Na obeh straneh so izgube ogromne.
Sevilja, 7. februarja, o. Po nacionalističnih vesteh so oddelki generala (Jueipa do Liana v zadnji ofenzivi prodirali z devet strani proti Malagi. Ofenziva je trajala štiri dni in so nacionalistični oddelki zdaj zavzeli vse gorske grebene na severu in na zahodu mesta. Na jugu so v naskoku z bajoneti osvojili Torre Molinos, kjer so velike sladkorne tvoruicc. Kraj je oddaljen od Malage kakih 2000 m. Tovarne so rdeči branilci mesta spremenili v utrdbe. Vsepovsod so nacionalistične čete naletele na strahovit odpor in sc je vse štiri dni vršil ogorčen boj moža proti možu. Na hribovitem predelu bojišča so morale nacionalistične čete dobesedno osvajati vsako ped zemlje.
Včeraj so de LInnovi oddelki zavzeli obalne kraje Audelo in Veles Malago na severni strani mesta. Po 'nacionalističnih poročilih so zdaj vse poti za umik rdečih odrezane tako, da so ne bodo mogli iz mesta umakniti niti po morju, ker križarijo pred Malago Francove bojne ladje. Če je tem poročilom verjeti, potem je padec Malage samo vprašanje nekaj ur.
Po poročilu iz štaba generala de Liana so vse vosti o kakih vladnih uspehih tako pri Kurdovi, kakor pri Madridu izmišljene in se na teh bojiščih položaj ni premaknil nikamor, zlasti pa še ne pred Madridom, kjer preprečuje boje slabo vreme.
V	Malagi je v nekih okrajih nastal požar, ki se je zelo naglo razširil. Točnosti te vesti pa ni bilo mogoče kontrolirali.
Morje raznaša grozote španske vojne
Nantes, 7. februarja. AA. (Stefani) Zadnje dni je morje vrglo na obrežje blizu Nantesa več trupel, ki kažejo sledove strahovitega trpinčenja. — tako je morje vrglo na suho neko človeško truplo
brez glave. Oblastva so uvedla preiskavo, in sklepajo iz ostankov obleke, najdenih na truplih, da gre za Špance. To odkritje spravljajo v zvezo s tem, da so pred nekaj dnevi videli, v izlivu reke Loire špansko ladjo, ki je last rdečih.
Trupla, ki jih morje še zmerom meče na suho, izvirajo kakor se je domnevalo, res od ljudi iz Španije. Blizu Saint Nazaira so našli neko truplo, in je skrbna preiskava ugotovila, da je pokojnik iz Santandra. Ni še dognano, v kakšnih okoliščinah je kdo ta trupla vrgel v morje. Domnevajo, da gre za večje število Spancev, vkrcanih za na Francosko. Skrivnostni parnik se zdi, da je tisti, ki je pred nekaj meseci priplul v luko Saint-Naznire, in da so ubite ljudi vrgli v morje pred zalivom. Kaže, da so morski tokovi zanesli trupla na razne točke obrežja.
Angleški prostovoPd
London. 8. februarja. A A. Stefani: Po neki vesti lista »Peoplet je angleška vlada soglasno z italijansko vlado sklenila odpoklicati svoje prostovoljce iz Španije. Angleških prostovoljcev je v Španiji okoli 2000. Angleška vlada bo to storila tedaj, ko bodo druge velesile izvršilo isto.
Veličastni konec evharističnega kongresa v Manilii
Manilla, 8 februarja. Včeraj so je končal 33. mednarodni evharistični kongres, ki pomeni v zgodovini katoliške cerkve na Daljnem vzhodu impozanten mejnik. Zn Kristusa Kralja je v Manilii manifestirala vsa Azija, kolikor jo je katoliške. Višek slovesnosti je bila slovesna maša, ki jo jo daroval papežev legat. Mašo ter procesije, ki jo maši sledila, se je udeležilo nad 150.000 ljudi, po ogromni večini azijcev, katoličanov s tihomorskih otočij, s Filipinov, iz Japonske in s Kitajskega. Vsa ta ogromna množica je bila povečini oblečena v belo. tako da je bil prostorni park Lunctav Ma-nilli, kjer so bile vso glavne slovesnosti kongresa, spremenjen v belo morje.
Višek včerajšnjih slovesnosti je bil trenutek, ko so zvočniki prinesli iz Rima glas sv. očeta, ki je poslal pozdrave vsem udeležencem kongresa.
V	svojem govoru je sv. oče opozoril vernike, naj slede Kristusovemu nauku, če hočejo, da bodo deležni sreče in božjega blagoslova na tem in na onem svetu, kjer se ljudstva začno obračati od Boga, tam sc njihova pot obrne v propadanje. Svetu je treba predvsem miru in sicer krščanskega miru. katerega oznanjata katoliška cerkev in njeno vodstvo.
Na koncu govora je sv. oče po radiju podelil svoj blagoslov. Ta trenutek je bil nadvse pretresljiv, saj sc ogromna množica vernikov ni mogla vzdržati solza in glasnega ihtenja. Kongres se je končal s slovesno prisego Kristusu Kralju in z obljubo večne zvestobe katoliški cerkvi.
Danes in jutri bo še nekaj manjših prireditev in zborovanj v okviru kongresa.
Ljubljana, 8. februarja.
Zaključku kongresa v Manilii so se priključili včeraj popoldne tudi ljubljanski verniki, ki so do zadnjega kotička napolnili stolnico, da sledijo besedam svojega škofa ter v duhu pohite med sto-tisoče, ki so bili zbrani na Filipinskih otokih na veliki cerkveni manifestaciji. Škof dr. Gregorij
Rožman je v lepem cerkvenem nagovoru opozoril vernike na pomen kougresa, ki mu je ob dveh popoldne spregovoril po radiju tudi cerkveni poglavar — rimski papež. Nato pa je g. škof poudaril, da so za isti dan sklicali svoj kongres tudi brezbožniki, ki so včeraj zborovali v Moskvi. Nazorno so lahko potem poslušalci spoznali, kakšna razlika je med kongresom katoličanov in kongresom brezbožnikov, kaj je življenje vernemu kato-
ličanu, a kaj brezbožniku. »Naše življenje bi bila muka, eno samo dolgo trpljenje — je dejal g. škof
—	če bi ne imeli v veri odgovor na tista vprašanja, ki jih izven vere in izven božjega razodetja nikjer najti ne moremo.« Pozval je nato vernike, naj s svojimi molitvami in prošnjami prevpijejo brezbožniško divjanje in da z molitvijo preprečijo, da bi brezbožniki cerkve in kapele vsega sveta spremenili v en sam ogromen in jiošasten kres.
Ko so na Filipinskih otokih ladje sprejemale ogromne množice, da jih poneso nazaj v domači svet, so se razhajali tudi verniki v Ljubljani, ki so pod vplivom škofovih besed vsaj del popoldneva v duhu prebili s stotisoči, zbranimi na Filipinskih otrokih na velikem evharističnem kongresu.
Splošen Sredozemski sporazum
London, 8. febr. m. Tukajšnji merodajni krogi vidijo v nedavnih turško-itaiijanskih in jugoslovanskih razgovorih daljnosežno iniciativo glede ureditve razmer na .Sredozemskem morju. Ti krogi zatrjuejjo, da bo Ruždi Aras ob zborovanju zastopnikov držav Balkanskega sjmrazuma v Atenah 15. t. m. predlagal, da Grčija, Romunija, Jugoslavija in Turčija skupno z Italijo podajo skupno izjavo za obvarovanje sedanjega stanja na Sredozemskem morju. Po mnenju merodajnih angleških krogov se tu dela na dopolnitvi italijansko-angleškega gen-tlemenskega sporazuma, kar bo privedlo do sklenitve splošnega sredozemskega pakta. Ti komentarji so bili zelo simpatično sprejeti.
Rim, 8. febr. AA. Agencija Stefani pravi v nekem svojem poročilu, da je bila nedavna izjava predsednika jugoslovanske vlade dr. Milana Sto-jadinoviča v rimskih političnih krogih sprejeta s simpatijami. Ta izjava dokazuje, da je nastala po-voljno in prisrčno ozračje v italijansko-jugoslovan-skih odnosnjih. Popuščanje napetosti, ki je nastopila, odkar se je nova italijanska politika razširila na Jadransko morje, na Podunavje in Balkan, je v splošnem interesu evropskega sodelovanja in obnove.
Poročila o miru v Rusiji
Berlin, 7. febr. TO. »Angriff« poroča iz Moskve, da so tudi včeraj trajale v Moskvi demonstracije. Ponoči pa je tajna policija kolikor toliko napravila red in se je moskovskega prebivalstva polastila velika panika V predmestju Sokol-n i k i so demonstranti porušili nekaj živilskih skladišč, potem ko so jim povedali, da po celodnevnem čakanju ne bodo dobili mleka. Pri snoč-njih demonstracijah je prvič stopila v akcijo avtomatična naprava, s katero sc naenkrat lahko alarmirajo vso postaje moskovske garnizije in tajne policije. Vorošilov je pozval moštvo v Moskvo drugi polk tako imenovane proletarske divizije, ki ima nalog, da vzdržuje red. Vzdržujejo se vesti, da je bil napravljen atentat na državnega tožilca Višinskega. Nekdo je dvakrat iz puške ustrelil na Višinskega, toda streli niso zadeli.
London. 7. febr A A (Reuter) Iz Moskve poročajo, da se veliko čiščenje v komunistični stranki, ki se je pričelo s procesom proti Zinovjevu in tovarišem, sedaj intenzivno nadaljuje. Razen dobro znanih voditeljev, kakor Buharina, Rikova. Ra-kovskega in kakšnih 10 drugih, ki so se zapletli v Trockijevo zaroto, sodijo, da je bilo še aretiranih preko 100 ljudi, ki bodo vsi postavljeni pred sodišče. Med njimi je tudi sin Trockega Sergej in bratranec Zinovjeva. Režim si očividno prizadeva, da bi izločil iz komunistične organizacije vse pristaše Trockega ter Zinovjeva, kakor tudi vse člane desničarske opozicije, ki so- izšli iz Bu-harinovlieve šole '
Notranji komisar in vrhovni šef tajne policije GPU Jež o v je izdal stroge naredbe. da je treba vse nezadovoljneže brez usmiljenja poloviti ter jih spraviti »drugam«, to se pravi v Sibirijo in v severne kraje kjer se nahajajo ogromna koncentracijska taborišča Agenti tajne policije imajo pa velike težave v avtonomnih državah sovjetske zveze,
kjer se pokrajinske in krajevne oblasti upirajo proti naredbam. ki jim prihajajo od osrednjega vodstva tajne policije. V mnogih mestih vsled tega je prišlo do protistalinovih demonstracij.
Na Kremlju je bila dolga konferenca med Stalinom, Vorošilovim in Ježo vi ni. Prisoten je bil tudi maršal Tuhačev-ski ie večje število višjih častnikov z izjemo maršala Bliicherjav ki sc nahaja pri svoji armadi v Sibiriji. Sklenjene so bile nove odrebe za osebno in tehnično preosuovo sovjetske armade in sicer z namenom. da se združi vse vodstvo rdeče vojske na suhem, v zraku, in na morju v rokah maloštevilnega sveta generalov, ki bi mu načeloval Vorošilov sam v primeru, da bi nastopila vojna nevarnost. Nove odredbe imajo tudi namen urediti vse tako. da bi v primeru vojne rdeča armada zanesla vojskovanje takoj na sovražno ozemlje.
Na kremlinski seji je bilo nadalje sklenjeno, da bo v najkrajšem času izvedena temeljita sprememba v vodstvu komunistčne stranke od vrha pa dol do krajevnih odborov, ker se je izkazalo, da so se v stranki nabrali večinoma sami lopovi. Končno je bilo sklenjeno, da se da vila. v kateri je prebival Radek, na razpolago uradniškemu osebju »Izvestij« kot okrevališče. Avtomobili, ki jib je Radek imel mnogo na razpolago, pa so bili vsi konfiscirani.
Tajna policija je aretirala danes tri »teroriste«, ki so vsi člani sovjetske akademije znanosti. J
Belgt.ad, 8 februarja m Včeraj ie fyil tu ustanovni občni zbor Združenja izvoznikov živ;ne v živem in zaidanem stanju Občn zbor ie vodi; -n-dustrhalec cii Benko iz Murske Sobote. Pole* nje ga je bil izvoljen v odbor tudi Janko Predjvič iz Ljubljane.
Carigrad, 8. febr. ni. Včeraj je prispel semkaj turški zun. minister Tevfik Ruždi Aras. Popoldne je podal obširno poročilo predsedniku turške republike Kemalu Ataturku, ki se še vedno mudi v Carigradu. Dobro informirani krogi zatrjujejo, da bo Ruždi Aras po zasedanju zastopnikov držav Balkanskega sporazuma in po obisku romunskega zunanjega ministra Antonesca odpotoval v Bagdad in Teheran. Potovanju v ta mesta se pripisuje velika važnost, ker da bo Ruždi Aras tod delal za sodelovanje štirih prednjeazijskih držav: Turčije, Iraka, Irana in Afganistana v zvezi z zadnjimi dogodki pri reševanju vprašanja Aleksandrete. — Na kronanje angleškega kralja bo potoval predsednik turško vlade Izmet Ineni ter bo obiskal tedaj tudi Belgrad.
T- '.*
! ~ ^
■\
't.
» ' , ' r Čv)
t '»"■ v L J
p*	-	- «■
— V
IV zt-
Drzen vlom v mariborsko tovarno
Maribor, 8. februarja.
V	noči od nedelje na ponedeljek je bil izvršen zagoneten vlom v tekstilno tovarno Doktor in drug. Vlomilec je vdrl v tovarno z Ruške ceste, preplezal 3 m visok zid, nato pa v notranjosti razbil vložke na vratih ter skozi nastalo odprtino prišel v tkalnico. Na petdesetih strojih je prerezal in jioškodo-val osnove ter vse premetal. Ni še ugotovljeno, če je odnesel tudi kaj blaga. Napravil je občutno škodo s tem, da je prerezal osnove. To škodo cenijo nad 10.000 Din in jo trpi tovarna. Še bolj pa so jirizadeti delavci, ker zaradi prerezanih osnov ne bodo mogli nekaj časa delati. Vsako osnovo mora namreč napraviti tkalski mojster. To delo pa zahteva precej časa.
Zdi se, da je vlom bolj dejanje sabotaže, kakor pa, da bi se imel vlomilec namen okoristiti s tujim blagom. Policija je bila danes o vlomu obveščena ter je že piičela s preiskavo.
Zaključek v Banski Bistrici
Banska Bistrica, 8. febr.
Včeraj je bil zaključni dan tekmovanj za vseslovansko prvenstvo v Banski Bistrici s skoki kol samostojno disciplino. Poleg drugih neprijetnosti, ki so zadele naše skakače, je bila tudi ta, da Novšak, naš najboljši skakač ni mogel nastopiti. Skakanje je končala s sledečim rezultatom:
1. Steinmuller (Moravska Ost rova) 363.6 točke, 59, 63 in 63.5 m.
2. Lahr (HDW) 327.4, 69, 59, 63.5.
3. Vrana (ČSL) 323.9. 60, 57.5, 58.
5. Pribošek (J) 315.3. 57.5, 55.5, 58.5.
9.	Jakopič Albin (J) 295.6, 47, 53, 50.
Naši tekmovalci se verjetno že nocoj vrnejo iz Banske Bistrice, nakar odpotujejo jutri ali pa pojutrišnjem v Chamonix. Smemo namreč upati, da bodo zvezni funkcionarji prinesli med tem iz-Belgrada že obljubljeno, a še ne izplačano pod-jxiro v znesku 50.000 din.
Vesti 8. februarja
* Voditelja avtomobilskih delavcev, ki se je
močno izpostavil v sedanji stavki, so na povelje sodišča zaprli. Dolže ga komunizma.
Angleško borilko za žensko pravico, in sicer poslanki spodnje zbornice vojvodinja Atolska ter Elenor Ratborn ter ga. Laytonova so dosjiele v Belgrad, odkoder bodo potovale dalje jx> Balkanu organizirat boj za ženske pravice.
Romunija ne vodi nobenih pogajanj s Sovjeti, da bi sklenila obrambno zvezo z njimi in jih tudi ne namerava začeti, tako je v debati o tem vprašanju povedal romunskim jKislancem zunanji minister Tatarescu.
Roosevelt hoče postati diktator, tako ga dolži ojrozicionalno časopisje v Ameriki, za katerim stoji ameriški velekapital. To pa zaradi tega, ker hoče Roosevelt preosnovati vrhovno sodišče, ki je do zdaj zamotavalo njegove socialne zakone v docela nepolitično ustanovo.
Mussolini je sprejel 4 abesinske rase in sicer Sejuma, Getačua, Cebedo in Mulugeta. Ti so mu v imenu svojih podložnikov prisegli zvestobo italijanskemu cesarju ter čestitali italijanskim vojskovodjem za zmago nad Abesinijo.
53 avstrijskih socialistov je bilo obsojenih v
Celovcu na večje zaporne kazni, po zakonu o zaščiti države.
O	gospodarskem položaju v Franciji se je raz-govarjal predsednik vlade Blum z nekaterimi ministri. Kakor znano, draginja v Franciji vedno bolj rase.
Zborovanje trockistov v Ncwyorku je bilo včeraj dopoldne, prišlo je do velikih demonstracij proti Stalinu, jk> govoru Trockega, ki je govoril jx> radiu iz Mehike. Na koncu so so sjiopadli pristaši Stalina s trockisti ter je bilo v metežu več demonstrantov ranjenih.
Poroka Vittoria in Vita Mussolinija je bila včeraj v Rimu z velikimi slovesnostmi. Ob tej priliki je Mussolini daroval 125.000 za razne dobrodelne ustanove.
Svet naj se zavzame za rešitev Sergija Trockega, tako kliče v svojem jrozivu žena Trockega in prosi, da bi se vse države zavzele za njenega sina, ki so ga boljševiki obtožili, da je hotel zastrupljati delavstvo v Krasnojarsku. Z ozirom na to, da je svet molčal še ob hujših primerih krivice v Sovjetski Rusiji, se da sklepati, da bo to tako tudi pri Trockem.
Poljsko-jugoslovanski tiskovni odbor, ki so ga ustanovili lani v Belgradu, se je včeraj sestalv Varšavi. Pogovarjali so se o uspehu, ki ga je rodila ustanovitev tega odbora.
Angleška vojna ladja »Malaia« se je zaletela v holandski parnik »Kertesono« v Atlantskem morju. Nesreča ni zahtevala nobene žrtve.
Nevarnost poplav v Ameriki pada in upajo, da bo v dobrem tednu voda že toliko nizka, da se bo večina beguncev lahko vrnila v svoje opusfo-šene domove.
Nova japonska vlada bo preosnovala predvsem japonsko upravo, sicer jia ne namerava izvesti prav posebnih reform, kar je razumljivo z ozirom na to, da ji nasprotujeta vojska in zbornica.
Angleški zunanji minister Eden je prišel v Monte Carlo z ženo. Nastanil se je v tistem hotelu, kakor poljski zunanji minister Beck.
Veliko politično propagando proti CSR je za
čelo nemško, romunsko in italijansko časopisje in pravi, da je CSR temelj za predor ruskega boljševizma v Evropo. Nekateri listi pišejo celo, da bo CSR izstopila iz Male zveze, ker sta Jugoslavija in Romunija proti vsakemu koketiranju i boljševiki.
Sovjeti svare Turčijo, kakor kaže pisanje moskovskih listov, preti zvezo z Italijo. Zdi se, da bi radi Turčijo še zadnji trenutek odtrgali od nove politične kombinacije.
Londonski odbor za nevmešavanje v špansko
vojno se sestane v torek in bo določil datum, kdaj stopi v veljavo prejmved pošiljanja prostovoljcev.
Poljski štiriletni gospodarski načrt, ki ga bodo izvedli z zadnjim francoskim posojilom, bo izpopolnil poljsko gospodarstvo s tem, da bodo zgradili v Sandomierzu veliko industrijsko središče, v katerem bodo izkoriščali zemeljske pline ter jmj-stavili veliko elektrarno na Sami.
Gdansk ostane nemški, v tem smislu je govoril včeraj predsednik gdanskega senata, uraiser v Magdenburgu. Gdansk bo ostal nemški kljub gospodarskemu propadu in kljub sovražnosti z vseh strani.
Uradno poročilo o avstrijskem notranjem posojilu v znesku 180 milijonov šilingov je izšlo včeraj. Poročilo se bo obrestovalo po 40%.
Češkoslovaške železarne zvišujejo proizvodnjo.
V	velikih livarnah v Vitkovicah 60 postavili v obrat vse plavže, ki so že več let stali ter grade dva nova velika. Vse to železo gre za evropsko in za sovjetj sko oboroževanje.
Vremensko poročilo
po stanju danes zjutraj.
Hatctc: —1, oblačno, 3(1 cm sre?,«
Planica: —3. oblačno, zahodni veter, -M cm sreža, mala in srodnja skakalnica ter drsališče uporabno. Snop se ponuja.
Kranjska nora: —3, barometer pada, oblačno, mirno, 25 cm srežn. sankališče uporabno.
Vriič. Krnica: 100 cm snepru.
Pokljuka: —3, 7(1 cm snopa s ret.
Bohinjska Bistrica:	+8, zelo oblačno, 15 cm
južnega snega.
Krik s ceste
Ljubljana, 6. februarja.
Življenje naše dobe je prešlo po svoji trdoti, neizprosnosti in absudnosii v tako svojevrstne oblike, da jih sploh ne moremo doumeti. Našlo je poti, ki jih prej ni hodilo in ustvarilo celo nove družabne plasti kakršnih naj bi nam jih življenje ne dajalo. Med te nove družabne plasti spada pred-vsarn ona množica, ki jo je brtthnilo življenje na cesto in se sedaj ta množica giblje naprej j>o cesti v neznano smer, vmes pa pritiska kljuko za kljuko ter sicer brez besed, a dovolj kričeče obtožuje današnjega človeka in družbo, obtožuje one nevidne in povsod delavne sile, ki brezobzirno pačijo podobo zadovoljnega ali vsaj znosnega življenja.
V	tej novi družabni plasti je tudi ono potepuštvo današnjih dni ki oklepa v svoje prisilne okove po-leg demonskega zločinsta tudi žrtve razmer ter druži s poklicnim pocestnim tipom tudi slučajne brezdomce, ki jih življenje ni moglo vpreči v svoj polomljeni voz.
Dva svetova s ceste
In vendar — pocestna masa ni enolična in brezbarvna, samo zločinska in sovražna, ene duše in ene volje. Dva svetova sta danes na cesti, različna po svojem sestavu, čeprav morda po vnanjem videzu brez razlik. Ne razumeta se med seboj, celo odbijata se in drug drugemu sta na poti. Prvi od obeh je fK>klicno beraštvo in potepuštvo, ki ga priklepa na cesto skrit gon. V svoji rasti ta svet ni toliko funkcija socialnih razmer, kolikor neke posebne, morda še ne čisto pojasnjene zakrknjene duševnosti. Ta svet ne pozna notranjih bojev, marveč zgolj samo boj proti vsemu ostalemu svetu. Drugi svet je prikovan na cesto s silo razmer. V njem srečavamo neredko veliko dušo, čeprav zdvo-jeno in polno notranjih sporov, nihajočo med stremljenji za ideale in malodušnostjo. V nasprotju z onim prvim gladuje ta svet razven telesno tudi duševno. Bolj hvaležen, kakor za očitano skorjo kruha, je za odkrito ter prijazno besedo. Že gol razumevajoč pogled zvedri takemu človeku misli ter mu vlije novih nad.
Ta dva svetova sta nekak pečat sedanjega časa. Mi pa, ki tvorimo ostali svet, postajamo za krik ceste gluhi, z nevoljo se ga otepamo. Nič več ne čutimo v njem onega tona trpkosti ter premražene in lačne beraške duše, ki zaman išče svetlega in toplega žarka. Tak krik ceste zveni iz pisma, ki nam je prišlo slučajno v roke. S pol poti do mature in s kovinarsko stroko na cesti ga je napisal življenjski brodolomec, morda kje na kakem obcestnem kamnu ali kje na kakem skednju. Namenil pa ga je dobremu človeku, pri katerem je našel nekaj dm toplega kotička. Saj ga je napisal v imenu vse svoje brezdomne družbe in kakor da bi ga naslovil vsemu onemu svetu, ki ceste ne more ali noče razumeti, jo povšalno prezira in tako množi gorje današnjih dni. Takole piše ta fant s polovico srednje šole in z izučeno kovinarsko obrtjo svojemu dobrotniku:
„Enolična pocestna druhal"
»Morda se še spominjate tiste nesrečne beraške zgube, ki je pri Vas drva žgala in pred božičem ves teden smeti delala. Zelo dobro sem se počutil, pa tudi srečen sem bil zaradi prezanimivih stvari, o katerih sva sr pogovarjala in pa radi le-jiega, neprisiljenega razpoloženja, ki vlada v Vaši rodbini.
(“■' Med tem pocestnim tavanjem — tako nadaljuje ta siromak v svojem pismu — srečavam ljudi vseh vrst in vseh mogočih in nemogočih značajev: drzne, ošabne, bahave, domišljave, bedake, sadiste, Sploh vse, kar se da zajeti z besedo značaj Na vseh vrstah teh mešancev in zmešancev se odražajo večinoma samo najslabše lastnosti — ki se navadno strnejo v lakomnost po veljavi ter v beraško maščevalnost. Skoro vsi se zavzemajo za isto stvar: vsak hoče več vedeti, dasi so vsi obupno nevedni, fizično in duševno lačni in sploh nezmožni, da bi kaj mislili ali všaj kaj poslušali. Ni pa to nič čudnega, ko jih pa lakota ovira, da bi se sploh bavili 6 čim, kar ne spada med beračenje, kvanlanje in med podtalna nagnenja.
Berafka in ušiva k»rl?cra
Nameraval sem iti — pravi brezdomec naprej v svojem pismu — v inozemstvo. Bil sem že na meji, pa je pritisnil tako hud mraz, da sem odložil vse skupaj za nedoločen čas. Zelo klaverno se počuti človek v zimskem času kot gost nezakurjenih skednjev. V tem času tudi policija rada pomaga človeku, da se še bolj kot je potrebno, navžije stra-deža in mraza. Glede mraza se lahko pohvalim, da ga prav junaško prenašam. Sem pa — po domače povedano — bos in tudi vse drugo, kar je na meni, ni vredno prebite pare. Kje se bo končala ta moja beraška in ušiva kariera, ne vem. Vse bolj pa prihajam do mnenja, da sem postal suženj lastne slabe volje, in sicer — zavestno. Nerazumljivo, a vendar — resnično! Dobro se zavedam, da letim z veliko naglico v neko brezčutno sfero Ljudem se bližam brez duše in misli in brez prave želje po življenju. Postajam živo breme in izgleda, da bom ostal tudi brez imena. Pomikam se naj>rej r>o pocestnem življenju v neznano smer, brez slehernega načrta, brez vsakega cilja. Misli mi ne gredo dalie kakor en dan naprej, ko včasih premišljujem, kje se bom naslednjega dne zaril v seno med uži, miši in podgane. Največkrat pa ne mislim niti za en dan naprei. navadno niti za uro. Vse prihaja samo od sebe brez mojega sodelovanja, brez moiega vpliva. Valovi pocestnega beraštva me zanašajo, kamor me pač zanesejo Nimam več volje, da bi se upiral, nimam možnosti, da bi smer svojega življenja uravnaval. Kadar se zresnim in grem — kakor pravijo v knjigah — v samega sebe, tedaj tudi takole približno vidim svoj konec, ki more biti po mojem gledanju rmč «amo v kaki zanikrni koloni-jalni ali na:emni*»ki armadi, kjer človek samega sebe nroda za obnošeno uniformo in čutaro cenenega žganja.
Topla beseda fe kakor krnel prigrizek
Nazorno popisuje riromak v svojem pismu, kako je naletel na svojih pohodih največkrat na ne-zaupne ljudi, ki mu vržejo kos kruha, samo da se Hitro znebijo nadležnega potepuha. Nekajkrat pa
Cene ištu
Sombnr. Pšenica baS. okol. Sombor 156—158, gorbač. 153—155, sreni. 153—155, slov. 154—150, južban. 151—153, gorban. 156—158, bač ladja Be-gej 163—165, ban. potiska Slep 161—163, bač. potiska šlep 168—170, oves bač. 117.50--120. sreni., slov. 106—108, koruza bač., srern. suš. 85- 87, moka bač 0c Ogg ‘237.50 -252 50, 217.50-23250,
197.50—212.50, 180.50-195.50, 150 50 160.50,105.50
—110.50, otrobi bač 89-91, srem. 92-94, fižol bač. 225—230. Tendenca neizpremenjena. Promet 32 vagonov
Pocestna masa - nova družabna plast sedanjosti
| je potrkal tudi na usmiljena vrata, za katerimi ni
| našel samo sovražen pogled in suho skorjo, marveč tudi topel prigrizek in — tople besede. »Take besede« — pravi »me naVadno bolj razvedre. kakor izdatno kosilo. Saj so kakor svetel žarek, ki z vso milino posveti v moje razburkano življenje. Fant zaključuje pismo takole:
»Prepričan sem. da tako ne bo šlo več dolgo. Sam sebi se čudim, kako morem prenašati tako tantastično revščino. Prav lahko pa razumem, kako morejo ljudje izgubiti veselje in ambicijo do vsega, kar se imenuje delo in življenjski red. Ta jx>t, polna bede in siromaštva, tako tlači duha, ruši živce, da se človek ne more znajti in se je tudi otresti ne more. Je to kakor težak in neodločljiv svinčen jarem one črne usode, ki bremeni dušo, da ostane pri tleh. Žalosten sem, ko mi življenje ne dopušča prav nobenih jx>letov Niti tega mi življenje ne privošči, da bi se vsaj s sojx>tniki mogel raz-govarjati o čem, kar me zanima. Njihovo delo je usmerjeno zgolj na beračenje. Večinoma govorim pač sam s seboj, ali pa kvečjemu s kakim voznikom: odkod, kam? Potem pa se ljudje čudijo, če se bitje, ki živi v takih okoliščinah, začne baviti z zločinom, s samomorom ali blaznostjo. Cesto pridem na rob življenjskega prepada. In če se v takih trenutkih zresnim, če začnem zopet premišljevati o samem sebi, j>otem mi je tako, da bi najraje samega sebe opljuval, ker sem človek brez energije za življenje, nezmožno bitje, navezano na jx>moč in dobroto tujih ljudi. Sem popoln suženj ceste in cestnega potepuštva.
Pismo končuje ta suženj ceste s prošnjo, da mu dobrotnik tudi prihodnjič, ko se bo pri njem zglasil, nudi jx>leg skromnega prigrizka tudi urico duševnega razvedrila.
Podprimo Kolodvorski misijoni
Ljubljana, 8. februarja.
Tiho in nesebično je delo, ki ga vrše žene in dekleta v Kolodvorskem misijonu. Tiho, zato pa tembolj resno Saj je to posebnost, ko v ženskih društvih tako redko naletimo za resnost. Vse veliko delo, ki ga Kolodvorski misijon vrši, smo lahko spoznali na včerajšnjem občnem zboru tr>ga vzornega društva. Ob navzočnosti posebne konceptne uradnice iz policije, zastojmikov oblasti in zastopnic sorodnih organizacij so podale posamezne članice poročila odbora »Društva za varstvo deklet«. Iz poročil je razvidno, koliko dobrega je društvo storilo za dekleta. Društvo ima svojo pisarno na Masarykovi cesti, posredovalnico pa v Kotnikovi ulici. Glavno delo članic pa je vedno na kolodvorskem peronu. Marsikateri potnik ali nadut meščan, ki s prezirom greda na žensko, ki ima ovit okrog rokava znak Kolodvorskega misijona, niti sanjati ne more, kako požrtvovalno in kako potrebno je delo Kolodvorskega misijona. To so spoznale že davno tudi vse oblasti, ki gredo društvu pri vsaki priliki na roke. Z društvom samim pa sodeluje tudi policija, ki je našla v društvu izpopolnitev one vrzeli, ki je policija sama težko nadomesti.
Vsa poročila so bila sprejeta soglasno in soglasno je bil izvoljen tudi ves dosedanji odbor. Na občnem zboru pa je jasno prišla do izraza okol-nost, da se društvo ne inore razmahniti tako, kakor bi članice želele. To jim ovira pomanjkanje sredstev. Zato apelira društvo na vse dobročuteče meščane, da podpro delo društva bodisi z denarnimi prispevki, bodisi z raznimi predmeti, kakor s staro posteljnino, staro obleko, obutvijo itd. Z vsem tem, kar ponekod zametujejo, lahko društvo obriše marsikatero solzo in olajša marsikatero gorje, ki ga je več, kakor navadno mislimo.
Vesela in zabavna filmska opereta
Silvifa in nfen šofer
polna dražesti in toplega razpoloženja s pravim dunajskim humoriem.
WoIf Albach-Rctty, Olga Čeho-Leo Slezak, Gusti Hubcr.
va,
Najodličnejši zabavni film, v katerem prinaša Leo Slezak svoie najnovejše humoristične in komične domisleke
pride v kino UNION!
Ljubljanski predpust
Ljubljana, 8. februarja.
Letošnji predpust je kratek — slišimo na vsak drugi korak, v Ljubljani pa to tudi lahko vidimo. Ni sicer po lokalih tistega življenja, kakor smo ga navajeni iz prvih predpustov po letu 1920, vendar je toliko spremembe, da lahko na prvi pogled spoznamo, da smo v predpustu. Če v ničemer drugem, vidimo predpustno dobo v krofih, ki jih po kavarnah prinašajo h kavi, kakor prej kifeljce ali soljence.
Zadnja sobota in včerajšnja nedelja sta bili zadnji v predpustnem času. Sobote in nedelje so že same na sebi živahnejše, kakor ostali dnevi ali
—	bolje rečeno — večeri, a sinoči ter predsinočnjim je bilo še posebno živahno. Izza pouličnih in pod-uličnih gostilen so bolj kakor sicer hreščale harmonike, iz beznic se je bolj kakor sicer slišalo zategnjeno »petje«, že v ranih večernih urah si lahko v soboto naletel na odtekajoče se postave; povsod ista slika; danes je sobota, pustna sobota — Ljubljana pije ...
Za to predpustno dobo so poskrbeli za posebno razpoloženie lasti Iki lokalov tudi z opremo in dekoracijo. S stropov, ki so bili prej navadno goli, so zabingljale papirnate figurice, dolgi spleteni trakovi so prepletli ves strop in zamrežili celo električne žarnice In ko v takih lokalih violinski lok zdrsi po strunah ter jih poboža, da vztrepetajo, sprelete zvoki glasbe kakor mravljinci tudi živce gostov, da vztrepetajo kakor strune; gosti se začno dvigati, vse se vali na sredo dvorane, na plesišče,
Zborovanje diplomiranih tehnikov
Ljubljana, 8. februarja.
V	beli unionski dvorani je bil včeraj dopoldne občni zbor stanovske organizacije diplomiranih tehnikov. Vodil ga je predsednik Janez Brilli, ki je po uvodnem pozdravu podal obširno predsedniško poročilo, iz katerega je predvsem razvidno, kako narašča število brezposelnih tehnikov in kako bo treba v tem oziru ukreniti kaj za zboljšanje razmer. Ostali del poročila se je nanašal na organizacijo, njeno članstvo ter njeno obično ter uspešno delovanje. Ravno tako je bilo tudi tajniško poročilo, ki ga je fiodal Ivo Golič, dokaz 'velike živahnosti, ki vlada v društvenem delovanju. Po blaaajniškem poročilu, ki ga je prečital predsednik Brilli, so sledile volitve, pri katerih so bili izvoljeni: predsednik Janez Brilli, podpredsednik Stane Miklavčič, tajnik Marjan Kremžar, blagajnik Franc Kraigher, gospodar Valentin Kokalj, odborniki Pero Pavšič, Milan Mozetič, Anton Sluga, Mirko Luin, namestniki Ivan Bavčar, Ivan Golič, v nadzorstveni odbor pa Jože Šenk, Lojze Krulc in Stane Premru.
Zborovalci so med drugim sprejeli tudi posebno resolucijo, v kateri obravnavajo vsa svoja najbolj pereča strokovna vprašanja in ki jo bodo predložili pristojnim oblastem.
Dve nočni tatvini
Ljubljana, 8. februarja.
Predpustno razpoloženje sta izrabila danes ponoči dva tatova, ki sta si privoščila dve izložbeni okni. Verjetno je, da je izvršila obe tatvini ena in ista roka. Prva tatvina jo bila izvršena v neko izložbeno okno v Kolodvorski ulici. Tu so storilci odnesli par čevljev, več stvari pa je izginilo iz izložbenega okna trgovca Flajsa na Tyr-ševi cesti. To okno je obrnjeno na dvorišče, kjer ie storilec lahko neopaženo opravil svoje delo. Tatvine so v obeh primerih opazili šele danes zjutraj.
Kozolec in pod pogorela
Moravče, 8. februarja.
Pred nekaj večeri se je okrog 7 nenadno oglasil rog, ki ie klical gasilce na požrtvovalno delo. Ljudje so preplašeni hiteli iz hiš, ker so se v žarenju plamenov že belile moravške hiše. Gorel je Lisičkov kozolec, stoječ nekoliko niže pod vasjo; pa je bilo le nevarno, da bi veter ne zanesel isker na bližnje strehe. Razen kozolca je pogorel tudi leseni skedenj, kjer je bila spravljena krma. Nevarnost, da bi se požar razširil na druga poslopja, pa
kjer nastane gneča — en sam klopčič plesalcev in plesalk, ki v ritmu godbe in drsajočih stopal iščejo
—	mestnega razvedrila K razpoloženju mora prispevati svoje tudi razsvetljava: svetle električne žarnice ugasnejo, nad dvorano pa vztrepeta zatemnjena, barvasta luč, v katere sijaju postane bela damska toaleta plavkasta, barvani lasje dobijo novo barvo, šminke pa postanejo nekako naravnejše, ker ne udarjajo tako v oči in ker se v poltemi ne opaža, kako se barvila med plesom, ko se dame pote, tajajo od kože in dajejo obrazom podolgovate poteze.
Višek iznenadenja je pripravil svojim gostom Nebotičnik. Ni sicer nič novega, če se tam gori visoko nad Ljubljano zavrti na ozkem plesišču kaka ženska s pičlim kostumom, tudi ni nič posebnega, če prineseta med goste malo »ognja« temperamentni plesalec in plesalka; je pa tokrat v Nebotičniku posebnost v tradicijah, ki jih izvaja bolgarska štiričlanska družba. Nastopi, s kakršnimi so presenetili Ljubljančane štirje mladi Bolgari, presegajo vse cirkuške in druge atrakcije, ki smo jih kdaj videli v Ljubljani. Nastopajoči žanjejo seveda tudi temu premeren aplavz in tudi materijalen uspeh. Da med nastopajočimi nista dva mladoletnika (ki pa s svojo gibčnostjo ravno največ pripomoreta k pestrosti programa), bi mirno lahko zapisali, da je tak program vsekakor primernejši od onega, ki se neprestano vrsti po naših lokalih, kjer vedno in vedno gledamo lahko samo ženske, samo v drugih kostumih in v drugih varijantah.
Zlet smučarfev v Saraievo
Gotovo je, da bo združil zlet v Sarajevu nad vse močno število smučarjev. Saj je za aktivne smučnrje, to je za oue,^ ki se bodo s smučkami in smuškem d^esu udeležili slavnostnega sprevoda, odobren popust 75%, tako da stane vožnja iz Ljubljane v Sarajevo in nazaj v tretjem razredu brzega vlaka 130 Din, osebnega pa 103.50 Din, v drugem razredu pa 195 Din ozir. 155.50 Din. — Za vse ostale obiskovalce Sarajeva, ki pridejo v skupinah vsaj po dva in se izkažejo z zletno legitimacijo, je odobren popust 50%, tako da stane vožnja v brzem vlaku 260 Din v tretjem in 390 Din v drugem razredu, v osebnem vlaku pa 207 Din v tretjem in 311 Din v drugem razredu.
Filmi
ki |ih velja videti... ali ne videti
»Ugrubljenjo« (Kino Sloga). Nekaka komedija, ki izpopolnjuje pustni program. Dejanje je preprosto skonstruirano, da Ima nekaj res komičnih scen, pa nič razburljivega. Takega značaja ni niti doživljaj hčerke imenitne rodbine, ki jo razočara nezvestoba njene matere do očeta, da pobegne od doma in s tem neposredno izpametuje svojo mater. Okrog tega dogodka se suka vse dejanje. To je tudi zrnce, ki ga je treba šteti filmu v dobro. Sicer pa lahka zabava ob svojem času.
»Vražje dekle« (Kino Matica). Tudi to je film, ki nosi v sebi vse dobre in slabe strani dunajske komedije. Ima pa za nas to prednost, da se vse dejftnje odigrava v Dubrovniku in da je dejansko večji del filma tam tudi posnet. V niz slikovitosti Dubrovnika in okolic«} so vpleteni nekateri narodni običaji, narodne noše, kolo itd. Vsekakor 'dostojna in lepa propaganda za lepote našega Jadrana. Zraven pa nekaj šale in prav toliko smeha.
Iz Dravske doline
V Vašem cenj. listu smo nedavno čitali, kako je g. prosvetni minister zaradi interpelacije nekega g. Doberška iz Prevalj skoro omedlel. »No, vendar enkrat se imenuje tudi častivredno ime gosp. poslanca K. Doberška,« je vzkliknil neki radovednež, ki se je udeležil Doberškovega shoda pred znanimi in zgodovinskimi Jevtičevimi volitvami pred približno dvema letoma. Takrat je obljubil g Doberšek, da nas bo kot poslanec večkrat obiska' ter nam sporočil o svojem delovanju v skupščini za kmeta, delavca itd. Da bi si zapomnili, kdo je g- Doberšek, nam je zapustil precejšnjo naklado volilnih letakov z velikim naslovnim vprašanjem: Kdo je Karel Doberšek? Če je to uganka, potem še do danes ni rešena, kajti o g. Doberšku še danes veljajo besede: »Al’ njega od nikoder ni!< Ko bi nain vsaj sliko poslal po tistih redkih JNS-arjih, ki še hodijo^ k njem po »trošte! Med temi je tudi g. Janko Gačnik, ki ga poznamo od vseh strani. Saj pravimo: Gliha vkup štriha — kajne g. poslanec? Vaša interpelacija je storila isto delo. kakor ga stori pepelnica: Razkrinka ljudi. — S tem pa ni rečeno, da se g. Doberšek ne bi udejstvoval, v:.',	,"v,v	,	»'»	»	v	*	v/
Mlad apaški poglavar aretiran
Ljubljana, 8. februarja.
V kamniške sodne zapore so domžalski orožniki pripeljali mladega, ze za vlomilske podvige specializiranega in izučenega L. Sotovška, ki je star okoli 25 let in doma iz brežiške- okolice. Pošteno delo mu smrdi že več kilometrov daleč. Čeprav mlad, je že postal nekak glavar apaških vlomilcev. Njegova družba jo lani vlamljala po deželi, v mestu in okolici. Pred malim kazenskim senatom je bilo 9 članov Sotovške družbe sojenih na večje in manjše zaporne kazni. V decembru je ta družba večjidel zapustila ljubljanske sodne zapore. Takoj so šli ti mladi apaši na svoje tatinske in vlomilske posle. Tudi Sotošek, ki se je prav elegantno oblekel, je začel voziti svojevrstno življenje. Potikal se je po okolici in ogledoval okrog po primernem kraju za vlom. Na Svečnico je prišel že dopoldne v Jarše, tam si je ogledal gostilno Angele Boršt-narjeve. Naročil je samo eno Šilce.
Zvečer ja vladala prava tišina v gostilni. Sedeli so tam trije bratje Škofiči. Vrtel' se je navaden pogovor o domačih zadevah. Kar naenkrat je gospodinja vzkliknila:
/-■Slišite ropot? Tatovi so pod streho!«
»Ah! Mačka praska!« so se bratje norčevali. Ropot se je ponavljal. Tudi bratom Škofičem se je čudno zazdelo. »Pojdimo pogledat gori! Mogoče je res tat,« so pripomnili. Odšli so gori po stop-njicah. Na hodniku so opazili človeka, ki se jo v prvega zagnal z vso silo, ga podrl navzdol po 6 m visokih stopnjicah in vsi so zleteli doli. Neznan človek jo je skušal popihati, toda eden bratov ga je prijel in se ga oklenil. Druga dva brata sta se pobrala in z združenimi močmi so elegantnega gospoda prijeli, ga zvezali in zaprli. Bil je velikanski hrup. O dogodku so hitro obvestili domžalske orožnike. Ti so kmalu dognali in ugotovili, da je neznanec drzen vlomilec Sološek. Pri njem so našli velik šop vitrihov in železen drog, s katerim je skušal dvigniti vrata v posebno sobo, kjer bi lahko dobil velik plen v gotovini in razne dragocenosti.
Orožniki so ga po ugotovitvi dejanskega stanu in po zaslišanju prvič odvedli na orožniško postajo v Domžale in nato v Kamnik. Proti njemu je za enkrat uvedena kazenska preiskava zaradi posku-šanega vloma. Iz Kamnika, kjer se sedaj vodijo nadaljnje poizvedbe o Solovškovih drugih tatvinah, bo zadeva izročena ljubljanskemu okrožnemu sodišču, kjer bo mladi glavar apašev dajal odgovor pred malim kazenskim senatom.
Kmetijska družba - oživljena
Ljubljana, 8. februarjal.
Po svej Sloveniji poznajo Kmetijsko družbo, ki naj bi v smislu svojin pravil delala za dobrobit našega kmetskega podeželja. Leta 1932 je ta Kmetijska družba na svojem občnem zboru sklenila, da se družba razide, vse njeno premoženje pa da se prenese na novo osnovano društvo z istim imenom in le s to razliko, da je bilo novo društvo zadruga, ki ji je bil na čelu kakor pri prejšnjem društvu tudi še naprej Oton Detela, veleposestnik iz Preddvora. Podpredsednik v novi zadrugi je bil dr. Kovačič, posestnik iz Krčevine pri Mariboru, drugi podpredsednik pa ravnatelj »Ekonome« Anton Soršak.
V	izvršilnem odboru so bili Ivan Deu, posestnik iz Mokronoga, Franc Hočevar, posestnik v Strugah, Milan Mravlje, nar. poslanec v Ljubljani, Petovar Lovro, posestnik v Ivanjkovcih, Senica Vilko, posestnik v Žalcu ter Urek Ivan, posestnik v Globokem. Med člani ostalega odbora pa so med drugim bili Ivan Pucelj, senator v Vel. Laščah, Avsec Ivan iz Votare, Ažman Ivan iz Hraš, Glažer Joško iz Kapele, Kifar Štefan iz Puconcev, Koman Albin iz Vižmarij, Križnik Alojzij iz Konjic, Jožef Rauter iz Kamnika, Verbič Josip iz Vrhnike itd V nadzornem odboru pa se med drugim bili; ing. Teržan iz Ruš, Sancin Ivo iz Ljubljane, dr. Spiller-Muys iz Ljubljane in drugi.
Lansko leto je banska uprava imenovala posebno komisijo, ki je revidirala poslovanje te zadruge, kakor tudi poslovanje prejšnjega društva.
IIIIIBIIII——H—HIHMII—IM——
je bila kmalu odstranjena, ker so gasilci s pomočjo hidrantov ogenj takoj pogasili Sodijo, da sta zažgala dva postopača, ki sta baje na kozolcu prenočevala.
Komisija ie med drugim ugotovila, da so bili na občnem zboru z dne 8. junija 1932 storjeni sklepi doseženi proti pravilom in da je ravno tako bil proti pravil jtn dosežen tudi sklep o prenosu premoženja prejšnje Kmetijske družbe na novo ustanovljeno zadr jgo Na podlagi obširnega poročila, ki ga je komisija predložila upravi ljubljans te po-liciie, je upravnik policije dr. Lovro Ha;;n izdal od^k, s katerim so razveljavljeni vsi skleai, sprejeti na občnem zboru dne 8. junija 1932, mej njimi torej tudi sklep o razidu prejšnje Kmetijske družbe in o prinosu društvenega premoženja na novo ustanovljeno zadrugo. Na ta način jo staro društvo zopet ož-vljeno in bo moralo imeti nov občni zbor. Proti odloku policije je dopustna pritožba na bansko upravo.
Akademsko prvenstvo pretoieno
Državno smučarsko prvenstvo jugoslovanskih univerz, ki bi se moralo začeti prihodnji četrtek, dne 11. t m. s tekom na 12 km na Rakitni, je zaradi neugodnih snežnih razmer preloženo na nedoločen čas. Drugi del akademskega prvenstva (alpska kombinacija združena z mednarodnimi akademskimi tekmami) se pa vrši nepreklicno dne
11.	in 12. marca t. 1. na Rošci. Prireditelj akademski športni klub je povabil na te mednarodne tekme devet držav (ČSR, Poljsko, Avstrijo, Italijo, Švico, Francijo, Nemčijo, Romunijo), vprašanje pa je, koliko se mu jih bo odzvalo. Doslej so pritrdilno odgovorili samo Čehoslovaki, dočim prireditelj z gotovostjo računa še na Avstrijce in Italijane.
Kulturni koledar
Matlfa Maiar ZfPski
7. februarja 1800 se je rodil v Goričah v Ziljski dolini narodopisec, jezikoslovec in narodni buditelj Matija Majar Ziljski. — Pri očetu krojaču se je naučil branja, z 12 lelom je stopil v norraalko v Celovcu, pozneje v gimnazijo, ki jo je dovršil leta 1831. Po končanem liceju v Gradcu jo stopil v celovško bogoslovje, kjer je bil 1836 ordinirnn. — Kaplanova! je po raznih krajih Koroške, dokler ni dobil gorjanske župnije v Ziljski dolini, kjer je ostal do 1870. L. 1883 je odšel v Prago, kjer je ludi 31. julija 1892 umrl. — Čeprav je bil že v mladosti navdušen za sloven£čino, ga je vendar šele Slomšek kot spiritual semenišča uvedel v literarno delovanje. Za njega je prevedel tudi Kr. Šmida. V teh letih je imel tudi tesnejše stike z Vrazom in je za njega nabiral narodne pesmi in pisal za vKoIck. Leta 18-14 je začel pisati tudi v »Novice« (Nekaj od Slovencev). Narodna pesem mu je bila | IX) načelu romantikov vrhunec estetskega ustvarjanja. Leta 1852 je izdal cerkvene narodne pe-sini v Pesmarici cerkveni. — Leta 18G7 je bil v Moskvi na etnografski razstavi. V svojih narodopisnih razpravah je dostikrat zašel predaleč. Ljubezen do Slovanov ga je omamila tako, da je slovanske narodne običaje spravljal v zvezo z antičnimi običaji in slovansko slavno preteklost dokazoval z citati Homerja, Vergila itd. Toda poleg narodopisnih stvari je pisal v Novice, Slovenijo, Drobtinice, Slovensko bčelo, kjer se je posebno zavzemal za pravice slovenskega jezika. — Toda njegovo glavno dolo je hranitev ilirske odnosno vseslovanske jezi-kovnO-kulturne vzajemnosti. — V tej smeri je na njega vplival predvsem Vraz iu Kollir. V knjigi Pravila kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slovenski jezik (Lj. 1848) je razložil svojo teorijo stapljanja. Čeprav je videl, da v praksi ni mogoče vsega uresničiti, je vendar napisal v tej smeri precej stvari, ki pa nimajo nobene pozitivno vrednosti.
—	Matija Majar je bil tudi narodno-budi tel jako in politično izredno aktiven. — Kadi svoje slovenske in slovanske usmerjenosti je bil tudi preganjan. — Njegove ideje za federativno ureditev Avstrije, za »slovensko kraljestvo cso izredno simpatične. — Matija Majar je lip skrajnega slovenskega idealista in požrtvovalnega narodnega delavca.
Razprava o načrtu zakona za telesno vzgojo
Od tu in tam
Ljubljana danes
Koledar
Danes, ponedeljek, 8. februarja: Janez Mat. Jutri: Pu3t.
•
Nočno službo imajo lekarne: Mr. Levstek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, TržaSka cesta.
•
Drama: »Repoštevc.
»/pora: Zspr*o.
Kino Union: sPetrograjski slavček Kino Sloga: »Ugrabljenjec.
Kino Matica: »Vražje deklet.
UNION
Danes posledntiči
Petrograjski slavCeh
Manla Cebotarl m svotialav Petrovič Film poln razkola, Jene glasbe ln očarljivih pesmi.
Vesela muzikalna komedija Geze v. BolwaryJa
Ugrabljenje
Gustav Proellch ln Manelnlse Claudins
i!-« M ATI CA
Vesela muzikalna Igra
Vražje dekle
Koszl Cslkos, Tlbor v. Halmsy Frlti Imboft, NailepSl posnetki ls Dubrovnika m okolice, dlvno dalmatinske nofte la narodni plesi!
(J\jexjUijCLnx. o& l&.jlP.15 in. 21.,5.uA£
s
Klub Železničarjev J. R. Z. Ljubljana obvešča svoje članstvo in klube s proge, da ima klub svoj« prostore v Kolodvorski ulici 26 na dvorišču. Tam se dajejo potrebne informacije in se tudi vrši vpis v klub J. R. Z.
Gospa Petrouela Foerster, vdova po pokojnem komponistu in vodji stolnega kora, jc darovala ob priliki svoje 90 letnice za ljubljanske reveže 200 Din. Za velikodušen dar iskrena hvala.
Jugoslovanski Touring klub, podružnica Ljub Ijana, obvešča vse člane, da se vrši letni reclni občni zbor dne 16. i. m ob 20 zvečer v hotelu Miklič.
V	primeru nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. Prosi se za polnoštevilno udeležbo. Jugoslovenski Touring Klub, podružnica Ljubljana.
Dr. Lavo Čermelj bo predaval o temi »Rudjer
Boškovič kot predhodnik Einsteina«. Pokazal nam bo genialnega Dubrovničana, profesorja jezuitskega kolegija v Neaplu, polihistorja in diplomata, ki se je živahno udejstvoval na vseh poljih znanosti tedanje dobe Predavanje se vrši pod okriljem Prirodoslovnega društva v ponedeljek 8. t. m. ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstopnina 2 din, za dijake 1 din.
Skladatelj Emil Adamič je znal sijajno prirediti razne narodne motive ter jih deloma porabil v svojih skladbah. Znano plesno pesem »Potrkan ples« je tudi obdelal v obliki Scherza za veliki orkester. To delo se bo med drugim izvajalo na kom certu v petek, dne 12. t. m. v veliki filharmonični dvorani, ki prinaša izključno le Adamičeva dela. Poleg del, ki bodo zastopana na tem koncertu, ima Adamič še več drugih del za orkester, med njimi tudi fantazijo na koroške narodne pesmi, s katero je zaključil svoje glasbeno delovanje v čast našega naroda. Opozarjamo na ta koncert, Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice
Liubifansko gledališče
Drama. Začetek ob 20 uri.
Ponedeljek. 8 februarja Zaprto.
Torek. 9. februarja ob 15 uri- »Repoštev* Dijaška predstava Cene od 14 do 2 Din.
OPERA Začetek ob 20- uri.
Ponedeljek. 8. lebruarja: Zapfo.
Torek. 9. feb; nar ja: »Navihanka«. Izven.
Belgrad, 7. febr. Danes se je vršila v Relgradu konferenca predstavnikov našega športnega življenja. Konferenca se je vršila v ministrstvu za telesno vzgojo, ki so ji prisostvovali vsi delegati jugoslovanskih športnih zvez, po številu 18, poleg teh j pa še ves olimpijski odbor. Za konferenco je vladalo med šf>orlnimi krogi izredno zanimanje, kar je bilo znano stališče vseh delegatov naprain novemu načrtu ministrstva za telesno vzgojo. Vsi delegati so namreč na svojem sestanku že preje odklonili v celoti ta načrt ministrstva, ki po njihovem mnenju preveč posega v avtonomijo športa v Jugoslaviji.
konferenco je otvoril minister dr. Rogič, ki je v svojem uvodnem govoru najpreje omenil, da_ se mu zdi napačno, da so vsi delegati naprani načrtu novega zakona zavzeli odklonilno stališče in da so na zagrebški konferenci javno izpovedali, da ta novi načrt ne smatrajo za dober. Minister je nadaljeval, da ta novi načrt še ni poslal zakon in da je napačno, da se je v Zagrebu razpravljalo o tem, da hoče novi zakon uničiti avtonomijo našega športa in da ima ta novi načrt nekake fašistične cilje. Minister je to popolnoma zanikal in izjavil, da je današnja konferenra namenjena samo razpravljanju o tem novem načrtu in prosi posamezne delegate, naj povedo o tem novem načrtu svoji mišljenje. Pač pa smatra minister g. dr. Rogič, da je nujno, da dobi ministrstvo za telesno vzgojo malo večji vnliv no športno življenje v Jugoslaviji.
Za ministrom g. dr. Rogičem je kot prvi govoril Ilrvoje Macanovič v imenu olimpijskega odbora ter je izjavil, da ta novi načrt ukinja vso dosedanjo avtonomijo. Čeprav so v tem načrlu stvari, ki bi našemu športu mnogo koristile, kot n. pr. osvoboditev prehudih športnih taks in davščin, dalje da bi srednješolci mogli jiostati člani vseh športnih klubov in to da bi dobili posamezni športni klubi, ki potujejo z železnico na kake tekme popust, imu vendar ta novi načrt mnogo negativnih jiotez. V prvi vrsti preprečuje športnim zvezam, da odločajo same celo o strokovnih stvareh in da na svojih skupščinah ne morejo definitivno odločati, ker morajo imeti vsi ti zaključki odobrenje ministrstva za telesno vzgojo. Dalje smatra govornik, da ni primerno in niti v skladu z mednarodnimi športnimi pravili, da minister sam določa člane v olimpijskem odboru. Skratka je govornik smatral, da l>odo šj>ortne zveze s tem novim predlogom izgubile vse dosedanje pravice, pridobile pa ne bodo ničesar.
V	imenu jugoslovanske nogometne zveze je govoril g. dr. Kosta Hadži, ki je pravtnko kritiziral ta novi načrt. Govornik jc smatral, da bi ludi šport-
Metlika
s
Metlika, 7. februarja.
Čez sedem let pride vse na dani Ta narodni iregovor se je uresniči! te dni v bližnji okolici etlike. Pred več leti je bilo ukradenih posestniku Kokalju Jožetu iz Trnovca par volov, ki so tehtali okrog 1400 kg. Voli so imeli takrat popolnoma dru-' go ceno kakor pa danes, in je Kokalj sam, ki ni posebno premožen, v najtežjih časih z veliko težavo preživljal in šolal svojo številno družino in se tudi zadolžil, da je prišel do novih volov.
Vse iskanje za ukradenimi volmi je ostalo brezuspešno. ».Čez dolgih sedem let« pa je povedal Mušič Jože, sedaj čevljar na Trnovcu, da je on videl, kako je neki posestnik iz Trnovca pred leti ponoči odpeljal Kokaljeve vole, on sam pa se je skril v grmovju, da mu tat kaj ne naredi. Iz strahu, da mu kaj ne naredijo, je ves ta čas molčal.
Osumljenec ie kmalu potem odpotoval v Ameriko, kjer je še danes.
Ukradeni voli so bili odpeljani v Zumberak, menjali več gospodarjev in končno prišli v klavnico.
Zadevo ima sedaj v rokah okrožno sodišče v Novem mestu in bomo o rezultatu ie poročali.
Vinarski tečaj v Metliki. 20. marca bo otvoritev vinarskega tečaja v Metliki. Tečaj je razdeljen v dva dela tako, da se bodo udeleženci spoznali s spomladanskim in jesenskim delom. V tečaj bo sprejetih 20 fantov in sicer iz vsake vasi po dva.
Smreka je udrla v hišo
Maribor, 7. februarja.
V	Zgor. Boču pri Selnici ob Dravi se je včeraj pripetila nenavadna nesreča, ki bi bila skoraj usodna za deset člansko družino. Na strmem hribu nad hišo, v kateri stanuje najemnik Ludvik Knaits s svojo ženo in osmim otroci, so podirali drvarji smreke ter jih po drči spuščali v dolino. Drče so sedaj zledenele ter drve jx> njih hlodi z bliskovito naglico. Pri tem	spuščanju	je debel, 13 metrov
dolg smrekov hlod dobil tako hitrost, da ga je ni Koncu drče zagnalo kakor puščico dalje po zraku ter ga treščilo v Knausovo hišo. Uaaril je najprej v plot ter ga je podrl, nato pa je priletel v steno hiše ter io gladko prebil. Domači so bili takrat vsi v hiši, ki se je	pod silnim	udarcem stresla ter so mislili,	da se	jim	bo vse	skupaj 6esulo
nad glavo. K sreči ie poprej že plot in potem še stena omilila silo udarca, da je hlod obtičal prav red posteljo, v	kateri	sta	ležala	oba najmlajša
'nausova otroka.
K
Mariborsko gledališče
Ponedeljek. 8. februarja: Zaprto.
Torek, 9. februarja ob 20: »DR«.
V	mariborskem gledališču pripravlja režiser Peter Mal ec učinkovito ljudsko igro ;-Č e vljar A n t o n K i U, kjer nuni mladi avstrijski poet in drnmatik Orlner, ki je znan v literarnem svetu predvsom po svoji dramatični legendi o včudež-uem Tobiji«.; z veliko ljubeznijo in hkrati neusmiljeno riše in kaže nemško alpsko vaško življenje z vsemi njenimi žalostnimi in veselimi dogodki ter njih originalnimi tipi, kjer je Orlner pravi mojster, še posebej velja omeniti, da jo to delo krepko in barvilo prelil v naš jezik dr Miha Šmalc, kar bo nedvomno gotovo velika novost in privlačnost za naše gledališče. Glavni vlogi igrata g. P. K o v i č in gdč. C. Kraljeva, kar obela gotovo velik uspeh.
Zatem pa bo začel glavni režiser Jože Kovič s pripravami za slovito Sha\vovo dramo :Sveta Ivan a«, ki jo doživela pred leti z Elizabeto Bergnerjevo in pravzdaj z Pavlo Wessely v Berlinu in na Dunaju naravnost triumfalne uspehe. — Kot prva opereta bo uprizorjena izvirna R a s b e r -ge r jeva ojierela -Rdeči nagi ji , ki bo obenem tudi ‘!5 letni jubilej avtorjevega delovanja pri gledališču. Vsekakor lep in zanimiv program v teh mesecih v mariborskem gledališču.
ne organizacije morale lako kot druge organizacije biti podrejene občim državljanskim predpisom. Zlasti je kritiziral ono odločbo v novem načrtu, s katero ima ministrstvo pravico kaznovati jiosamezne funkcionarje društev in igralcev in da proti tej kazni nima nihče pravice pritožbe in navaja, da se smejo celo državni uradniki pritožiti na državni svet, dočim bi bila možnost kake pritožbe športnih delavcev s tem novim načrtom poginoma odvzeta. Dr. Hadži je v svojem govoru javil, da je nespremenljivo, da bi smel minister kaznovati športne delavce izven delokroga njihovih skupščin. Predlagal je, da so ta njegov predlog da vsem športnim zvezam, da ga proučijo in da napravijo sporazumno z ministrslvom za telesno vzgojo in vlado nov načrt, ki bo sprejemljiv.
Kot delegati Zveze planinskih društev se je g. dr. Pretnar poj>olnoma pridružil izvajanjem svojega predgovornika. Za njim je govoril dr. Oton Gavrančič, ki je izjavil, da ta novi načrt ni dosleden in je zahteval, da se izpremene nekatere točke, zlasti to, da sokolstvo ne bi spadalo pod ta novi načrt zakona o telesni vzgoji.
Nato so govorili še drugi delegali kot dr. Dobrin v imenu olimpijskega odbora, dr. Mlinarič, dr. Čop v imenu teniške zveze, dr. Drago Marušič v imenu Zimskošportne zveze. Od vseh športnih zvez, ki so včlanjene v Zvezi športnih zvez, je edini dr. Tritsch zastopal stališče, naj se razpravlja o poedinih paragrafih tega novega načrta, ne pa, da bi se ta novi načrt naredil znova.
Isto stališče je zastojial načelnik ministrstva za telesno vzgojo dr. Aracič, ki jc prav tako predlagal, naj se novi načrt ne zavrne v celoti, ampak naj se razpravlja samo v posameznih paragrafih.
Delegati Športnih zvez so Izjavili, da za enkrat ne morejo govoriti o mišljenju posameznih športnih zvez, ampak, da je to za enkrat le njihova osebna kritika. Po nadaljnjem razpravljanju v poedinih paragrafih zakona je bilo predlagano, naj se ustanovi posebni redakcijski odbor, ki naj se sestane v roku 14 dni in ki naj razpravlja o tem novem načrtu, med tetp pa bodo posamezne športno zveze napravile nov načrt in stavile svoje pri-I>ombe.Ta redakcijski odbor naj bi pa na temelju jKKlatkov, ki bi jih dobil od športnih zvez napravil nov načrt, ki bi ga vlada tudi odobrila. V redakcijskem odboru so dr. Mohor, dr. Pavlin iz Ljubljane, Macanovič, dr. Gavrančič iz Zagreba, dr. Hadži in general Gjukič. Tako se je torej doseglo, da bodo športne zveze stavile svoje predloge in da bo na temelju tega napravljen nov zakonski predlog. Konferenca je bila zaključena okoli 3 popoldne.
Putivkov koledar
za avtokar-izlete v letu 1937:
13.—15. februarja: Dunaj, svetovno prvenstvo v umetnem drsaniu, hokej na ledu itd. 240 din.
28. februarja do 7. marca: Leipzig, Praga, Dunaj, obisk velikih mednarodnih velesejmov, 1000 din.
13.—14. marca: Planica, dan smuških poletov (prenočevanje na Bledu). 250 din.
25. marca do 3. aprila: Velika noč v Rimu (obisk večnega mesta preko Trsta, Benetk, Rimini, Pisa, Ference, Padove, Bologne itd.), 2400 din,
27.—30. marca: Velika no£ v Benetkah, 900 din.
10.—21. aprila: Italijanska in francoska revi-jera: Venezia, Milano, 'Genova, Monte Carlo, San Remo, Monaco, Nice, Lago di Gprda, Verona, Bolzano, Cortina d'Ampezzo, Dolomiti itd., 2800 din.
27. aprila do 11. maja: V Pariz na svetovno razstavo (preko Trsta, Padove, Milana, Genue, San Rema, Monte Carla, Nice, Toulona, Marseillea, Lyona in nazaj preko Strassbourga, Bassla, Ziiri-cha, Konstanze, Innsbrucka, Brennerja, Dolomitov itd.), 3900 din. Cena je upoštevana z aranžmanom.
Vsa potovanja se izvedejo v modernih, udobnih, hitrih in v zimskem času kurjenih avtokarih. Sedeži so numerirani.
Vse informacij« in prijave pri PUTNIKU, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22. Zasi-gurajte si čim prej mesta!
Licitacija za nabavo cepil
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 82 — 105 zakona o državnem računovodstvu licitacijo za c. 1500 litrov seruma za zaščitno (simultano) ce|>lje-nje prašičev proti rdečici. Ponudbe jc staviti za
1	liter seruma, vključno ambalažo. zamotovanje, poštnino in prometni davek. Cepilo bo treba dostaviti na c. 35 mest v banovini v dozah od 50 do 300 ccm in sicer količine do 30 litrov najdalje 10 dni po naročilu, ostalo pa v 2 do 3 obrokih najkasneje do 15. maja 1937.
Licitacija se b:> vršila 22. marca 1937 ob 11 v sobi štev. 38/11 nadstropje banske uprave v Knafljevi ulici žtev. 10 in sicer ustmeno ali pismeno. Ponudbe opremljene s predpisanim kolkom v zapečatenem ovitku z zunanjo označbo: »'Ponudba za nabavo simultan seruma proti svinjski rdečici« se vpošljejo do dneva licitacije predsedniku licitacijske komisije v veterinarskem odseku banske uprave. Voak ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da os mu pogoji v celoli znani in da na nje pristaja.
To velja v prvi vrsti za vsa določila odloka ministrstva poljoprivrede, odelenje za veterinarstvo z dne 19. septembra 1936 Br. 56349/IV. ki je bil vsem serum zavodom neposredno dostavljen in pa na vse člene zakona oziroma pravilnika o državnem računovodstvu, ki se tičejo nabav iz javnih sredstev (čl. 82—105 zakona in členi 13, 29, 30, 31, 53, 60, III., IV., V., VI., VII. in IX. del pravilnika).
Najkasneje do 10. ure istega dne mora ponudnik pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave položiti predpisano kavcijo v višini 5% skupne vrednosti ponudene nabave. Vložne knjižice denarnih zavodov se praviloma ne siirejc-majo za kavcijo. Dalje mora ponudnik predložiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo o zdražiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov, priznanico o položeni kavciji in končno jx>-trdilo centralnega bakteriološkega zavoda o množini preiskanega seruma, ki ga ima v zalogi in o številu imunitetnih ediuic, ugotovljenih pri jireis-kavi, iz katerega se lahko zaključi, da bo zaščitna doba po uporabi tega seruma traja vsaj 4 do 5 mesecev.
Potrebne količine kultur, ki jim cena ne sme biti višja kot 50 do 75 par za 1 dozo (pol ccm) morajo veterinarji brez izjeme naročiti pri istem zavodu, ki je izdražil cepilo in to na lastne stoške. Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Haročajte Slovenski dom!
Dajalci krvi r Zagreb so se organizirali. Se do
nedavnega so bili ti ljudje gostje ceste in zaslužili nekaj le takrat, \adar so dali svojo kri. Prvo se jih je sjiomnilo časopisje, vendar pa je imel tu apel kaj malo odmeva v javnosti. Eden redkih, ki se jih je usmilil, je bil neki gostilničar, ki jim je dal na razjiolago eno sobo in zraven telefon. Tu so se dajalci krvi potem zbirali, da so mogli biti vsak trenutek rm razpolago bolnišnici. Drugi pa je bil neki univerzitetni uradnik, ki je organiziral vse priprave za ustanovitev društva dajalcev krvi. Društvo bo imelo to nalogo, da se bo borilo za fond, iz kalerega naj bi se plačevali honorarji za vsako dajatev krvi in za prostore, v katerih se bodo ti ljudje zbirali.
Goljufi in žepni tatovi, ki stolujejo večinoma v Zagrebu, najdejo vedno kak nov trik. Trik z izgubljeno listnico ljudje že precej dobro poznajo. Pred dnevi sta dva mlada prevejanca na ulici srečala nekega gospoda in mu ponujala za 40 dinarjev v nakup zavitek, v katerem naj bi bilo angleško sukno. Gosjiod se je z nasmehom obrnil od njiju, vendar pa ga je skušnjava premamila, da se je začel z neznancema pogajati. Glavni dobitek bi bil za 40 dinarjev dobili prvovrstno blago zh obleko. Kupčija je bila sklenjena, gospod je odnesel blago domov. Bil pa je zelo razočaran, ko je odvil zavitek in našel v njem le travo z rušo vred. Sram ga je bilo, da se je dal tako prevarati in zato o dogodku ni obvestil policije. Pač pa je policija za tak trik zvedela šele po nekem delavcu, ki je goljufoma nasedel na enak način.
Hrvathki književniki so imeli včeraj v Zagrebu svoj občni zbor, ki je potekel v svojevrstnem ozračju. Vodil ga jc namreč najstarejši Član, ker sta predsednik in podpredsednik podala ostavki, drugi podpredsednik pa je odjiotoval. Preden so začeli raz|>ravljali o dnevnem redu, so nekaj ur razpravljali o tem, ali je imel stari odbor pravico sprejemati nove člane ali ne. Seveda so vsi posegli v debato, nakar so zborovanje zaključili s sklepom, da bodo o točkah dnevnega reda raz-j>ravljali enkrat drugič.
Tolpo volkov so se zadnje dni pojavile r Bosanski Krajini. Napadajo kar cele vasi in pokoljejo na stotine ovac. Do sedaj sta znani tudi dve človeški žrtvi volkov. V planini Jablanička je delala večja skupina delavcev. Iznenada so jih napadli volkovi. Delavci bi se prav težko ubranili. Če ne bi prav ta čas prišel do njih lovski čuvaj, ki je enega volka ubil, ostali pa so zbežali.
Strašen zločin je bil pred meseci izvršen v Ri-gici pri Soinboru. Na posestvu uajbogatejšega kmeta Antona Steina so živeli [>od istim krovom oče s svojo ženo in njegov sin z mlado ženo. Nekega dne sta odšla oče in sin na jiolje in delala pozno v noč. Ko sta sc	pa	vrnila domov, »la	našla v	hiši
strašen prizor.	Pri	vratih je ležala razsekana	nje-
gova žena, zraven nje pa sinova žena. Na obeh 6e je dalo videti, da sta se pred morilcem branili. Sumnja je padla takoj na bivšega Sternovega slugo in njegovo ženo. Ta dva pa sta doslediu? zanikala vse, česar so ju dolžili. 5 mesecev sta morala po nedolžnem presedeti v preiskovalnem zaporu, da., kler ni preiskava prinesla na dan pravo senzacijo. Po odtisu čevlja, ki so ga našli ob žrtvah, 60 sedaj ugotovili, da je bil morilec sam stari Stein. Mož je slišal, da so ljudje šušljali nečedne stvari o njegovem sinu in njegovi ženi, to je sinovi materi. Ljudje so vedeli jiovedati, da se je mati s sinom preveč zastopila. Starca je to jiotrlo, da je bil dalje časa oložeu in potrt. Nič pa ni zinil o tem, da veruje v govorice, ki so se sirile v vasi. Zato je sklenil, da bo svojo In sinovo ženo spravil s svela ter tako preprečil	vse	govorice. Tako je	tudi naredil.
Zastopniki	klubov Železničarjev	JRZ v	Bel-
gradu. Minuli mesec dne 22. in 23. so se mudili v Belgradu zastopniki klubov Železničarjev JRZ iz Ljubljane in Maribora. Ob tej priliki so bili sprejeti od g. ministra dr. Korošca in so mu obrazložili vse težnje in potrebe slovenskih železničarjev z ozirom na predstoječi proračun.
Glede delavskega vprašanja, predvsem gradbene stroke, se je prosilo, da se zastavijo sile, da se z dosedanjo prakso zaposlitve osebja preneha in to tako v interesu službe same, kot v interesu osebja.	>
Naprosili so g. ministra tudi, da bi omogočil, da nastavljeno osebje napreduje v položajnih grupah, ker imamo veliko število osebja, ki ima izpolnjene vse zakonske pogoje za napredovanje, ni pa za to potrebnih mest in to radi preozkosrčnega odmerjanja mest, ki je značilno ravno v prometni ustanovi.
Mnogo dosluženih uslužbencev je bilo radi onemoglosti v službi predlaganih za upokojitev, upokojitev pa se ni izvedla, osebje je bilo službe razrešeno in čaka sedaj že po pol leta na upokojitev in ves ta čas ne dobiva niti aktivnih prejemkov niti pokojnine niti kake akontacije na pokojnino, vsled česar je prepuščeno največji bedi in pomanjkanju. G. ministra se je naprosilo, da bi se za te ljudi zavzel in izposloval upokojitev, da bi na ta način prišli do svojih pravic.
Deputacija je bila sprejeta tudi od ministra dr. Kreka, ki mu je vsa ta vprašanja obrazložila in ga naprosila tudi za njegovo pomoč.
Istotako je sprejel deputacijo senator g. Smodej Franc, ki je obljubil, da se bo za vsa vprašanja na merodajnih mestih zavzel.
V	Varaždinu se je ustrelil pred tedni neki nameščenec trgovine t jajci Klil. Strel pa ga ni zadel v srce, temveč nekaj milimetrov nižje. V bolniš-
nici so mu življenje ohranili, le krogle mu niso mogli potegniti ven. Mož je segel po revolverju zato, ker je iz blagajne izginilo 24,000 Din in je sum padel nanj. Ko pa je ozdravel, je začel sam zasledovati tatu Iskal je tako dolgo, da je res našel denar in tatu. Osumil je namreč nekega trgovskega vajenca in Sel za njim na njegov dom blizu Križevcev. Odkopal je ves denar, ki ga je tatič zakopal v zemljo, tatu samega pa izročil orožnikom
V	Somboru imajo velikega Čudaka milijonarja snndorja Falzioneja. Mož ima velik muzej, v katerem ima zbranih mnogo kraval, pip, rogov in korobačev. Za vsak primerek da velike denarje. Za neko pipo je dar kar kravo, za neki korobač pa 5000 Din. Poleg vsega tega pa je tako .skop. da se brije brez mila. Samo zato, da si prihrani denar za svoj muzej, za katerega je baje zmetal že več. kakor milijon dinarjev. Svojo posteljo pa ima pod stropom.
Belgrad, 6. februarja, m. Iz Peči poročajo, da se je včeraj popoldne v Rugovski soteski od-krušila ogromna skala ter z višine 400 m zgrmela v dolino in zajezila reko Bistrico. Ta reka je sko-ro popolnoma zaprta in je nastalo precejšnje jezero. Skalo bodo morali razstrelili, ker bi prišlo v nasprotnem primeru do velikih povodnji in bi bilo ogroženo celo ineslo Peč samo.
				
mamiti
Sven Elvestad:
Zlodej se dolgočasi
»Moj sin je govoril s šefom kriminalne policije. Zadeva je popolnoma pojasnjena. Na vašem prijatelju ne leži niti najmanjši sum. Policija išče morilca, ki je ali nek sumljiv človek iz Napolija ali pa nek Amerikanec. Lahko se popolnoma pomirite ...«
»Zdaj pravzaprav niti ne gre več tako zelo za ta zločin sam,« je dejal Brede. »Zločinci morda niso niti slutili, da je njihov načrt prekrižan. Vsekakor so izpeljali še drugi del svojega zlodejstva, ki mi z njim hočejo najbrž čim več denarja iztisniti.«
Povedal je zgodbo, kako so Ido odpeljali.
Komendator je iztegnil roko, kakor da bi hotel prekiniti pripovedovanje, nato je nekaj-krati prikimal in se smehljal, bila je podoba, da se mu način zločincev zdi naravnost sijajen.
»Ali ste tudi to naznanili policiji?« je vprašal.
»Še ne.«
»Ali dragi gospod, tako stvar morate vendar čim preje naznaniti policiji.«
Tudi vsi drugi so začeli zatrjevati, da je stvar treba policiji naznaniti.
»Vendar boste razumeli, da čas naglo teče, in da je uradna pot vedno dolga.
»Da, čas hiti,« je priznal komendator, »zadeva postaja pereča Mlada dama je v nevarnosti Dobro, toda kaj želite, da vam napravim, dragi gospod?«
In vsi po vrsti: »S čim vam lahko pomagamo?«
»Samo malo potrpljenja,« je pristavil komendator, »trenutek bi rad premislil.«
Temu pogovoru so sledile pomembne kretnje vsega komendatorjevega spremstva, potem pa je nastala mrtvaška tišina: on misli!
Čez nekaj časa se je komendator obrnil na svojega sina:
»Ali je tvoj avto pred hišo?«
»Da, avto je pripravljen.«
»Ali se lahko takoj odpelješ?«
»Takoj.«
»Opiramo se namreč lahko le na eno stvar,« je dejal komendator. »Mlado damo so odpeljali v avtomobilu. In ta avto je videl don Bebe. Ali me razumeš, sin moj?«
Mladi advokat se je že dvignil.
»Mi smo v zvezi z organizacijo,« je razlagal komendator, »z neke vrste zasebnim detektivskim uradom, ki dela izredno hitro, nemara hitreje od same policije. Če gre za to, da je treba čim prej zaslediti nek avtomobil, potem mislim, da se je pametneje zanesti na tak urad, kakor pa na policijo.«
Mladi advokat je že odšel, Brede pa je vprašal:
»Ali naj odidem v svoj hotel in naj tam počakam razpleta vse zadeve?«
Komendator je iztegnil svojo majhno bla-zinasto dlan. kakor da se je strinja, in vprašal:
»Zakaj pa ne bi tu počakali?«
»Preveč sem nemiren.«
Monsignor se jc obrnil k komendatorju in ponovil:
»Nemiren je.«
»Poskusili bomo, da vas pomirimo,c je dejal komendatar. »Moj sin je obljubil, da bo telefoniral «
Plemenitaš se je lagodno naslonil nazaj v svojem naslonjaču. Oči je napol zaprl, njegov obraz je zadobil lokave poteze.
»Zelo bi me veselilo, ko bi lahko zvedel za vzroke, ki so vas privedli do tega, da ste me poiskali,« je dejal.
»Predvsem prepričanje, da mi tak človek, kakor ste vi, lahko pomaga, če treba. Človek, kakor ste vi, ne more mirno gledati, če drhal inozemskih in napolitanskih prekanjencev tako oblastno nastopa v tem mestu. Računam tudi na najino bodoče sodelovanje. V meni boste našli človeka, ki se iz gospodarskih ozirov zanima za vas in za podjetja v tem mestu. Zato pač ne boste hoteli, da bi se takemu človeku vse to pristudilo radi par malopridnežev. Na tem temelji torej moje zaupanje do vas. Razen tega poznam moč denarja To je edina zavarovalna družba na svetu, ki resnično drži.«
V komendatorjevih očeh se je pokazalo svetlikanje, prvič je bilo videti v njib nekaj ostrega in trdo lesketajočega se. Ponovil je besedo: »Malopridneži« in mrmral: »Ti ljudje naj se varujejo ...«
Toda skoraj istočasno je zdrsnil nazaj v svoj udobni položaj in poprijel svoj šaljivi I način govorjenja:
»Prepričan sem,« je dejal, »da ste prišli k meni zato, ker ste najbrž slišali kake čudovite pripovedke, ki jih posebno v inozemstvu razširjajo, pripovedke namreč o čudni, skrivnostni organizaciji.«
Začel se je smejati:
»Mi Napolitanci se tem bajkam kajpak sladko smejimo. Nemara so mislili celo tako: Komendator je v tem mestu velik človek, vsi se ga boje, najbrž je tudi on eden med mogočniki v okrilju te organizacije, ki vedo o njej toliko povedati. Saj pripovedujejo, da so najvišji predstavniki družbe členi te organizacije in da ime svojega gospodarja le šepetajo in z največjim spoštovanjem izgovarjajo. Da ta človek komaj nekaj zapove, pa se njegova zapoved po skrivnih potili prej razglasi kakor uradno povelje. Da se njegova volja mora slepo izpolniti in da neposlušne doleti neizbežna in kruta kazen. Da so tisti, ki mu hočejo nasprotovati, že v naprej zapisani svoji žalostni usodi. Da se vsaka stvar, ki jo ta mogočnik hoče najti, v resnici tudi najde. Če bi, postavim za primero, mogočnik hotel, da bi mu pripeljali avtomobil, ki so v njem odpeljali vašo damo. potem bi ga cel Napoli iskal in v teku nekaj minut tudi našel. Da, take bajke si pripovedujejo, dragi gospod, poglejte si samo prijatelja monsi-gnorja, kako se tudi on tej stvari smeje. In 6e bi se nazadnje tudi zgodilo tako, kakor gotovo verujem, da bodo avtomobil našli, potem v tem dejstvu ne smete iskati potrdila za navedene bajke.
»Slovenski dom« izhaja vsah delavnik oh 12 Mesečna narnfiniria 12 Din *a inozemstvo 25 Din DredniStvo- Kopitarjeva ulica S/TTL Telefon 2994 in 2996. (Jpravai Kopitarjeva U
Telefon 29Sf2. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; EL Ceč. izdajatelji ivau Rakovec. Urednik; Jože Košioek.	*
Stran 4.	 »SLOVENSKI	DOM«,	dne	8.	februarja	1937.
Konec ..Hudičevih otokov"
Nekega sivega hladnega zimskega jutra se je pomikala na pristaniški obali v Dieppu mala skupina kaznjencev, ki so bili* namenjeni na daljno pot, da odslužijo svoj delež. Bilo jih je kakih dvanajst, povezanih s težkimi* okovi na rokah in nogah. V pristanišču je čakala nanje stara, že napol razbita ladja, ki je imela v svojem medkrovju železne kletke in ki jih bo skoraj odpeljala na seve-rozapadno obal Južne Amerike. Nekaj fotografov, novinarjev in kinooperaterjev ima pripravljene svoje aparate, da bodo poslednjič ovekovečili te ugasle, temne in zagrizene obraze, ki so postali znameniti vsak po svojem senzacijskem procesu. To je poslednja ločitev teh ljudi od svoje domovine, kajti sirena že tuli za odhod in »garde mobilen s svojimi karabinkami je neizprosna.
Kazn enske kolonije in nihovi prebivalci
V tej koloni molčanja ne stopajo morda kaki uporni kmetje ali študenje, ki so pripravljali socialne preobrate, kot je bilo to v caristični Rusiji, ko so odhajali v Sibirijo. To so ljudje, ki so v svoji nizkotnosti in propalosti zagrešili najtežje zločine in katerih obsodba ni usoda ni nič drugega, kot počasna nekrvava smrt. Vsi ti ponižanci prav dobro vedo, kaj jih čaka: trdo delo pod žgočim tropskim nebom in njihovo upanje je le eno samo: beg. Pa še to je negotovo, kajti mnogim, ki so se 6inatrali že za rešene, je krogla iz paznikove puške končala to bedno življenje. V petih letih jih bo gotovo polovica že mrtvih. Oni redki pa, ki bodo kazen prestali, bodo morali še prav toliko časa ostati v koloniji. Njihova usoda je morda še težja, kot pa ona navadnih kaznjencev, kajti taki ljudje skoraj ne morejo najti dela. Vsi ti odpuščeni kaznjenci veljajo kot nevarni ljudje, ki delajo še manj in slabše kot najslaši delavec.
Na smrt!
V romanskih deželah izvajajo obsodbo z največjo strogostjo. Veliki pariški procesi, pri katerih so znali odvetniki porotnike ganiti do solz in jih pripravili celo tako daleč, da so obdolženca, ki mu je bila krivda dokazana, celo oprostiti, so postavili romanska sodišča v čisto napačno luč. lo veliko popustljivost pa so porotniki poznali samo pri kakih res težkih ljubavnih dramah. Oprostili so ženo, ki je ustrelila moža, ker jo je varal. Prav tako so popustljivi pri obsodbi, kadar gre za kake velike finančne škandale, ki jih je Francija vedno imela. Pri tem pa je vedno igralo veliko vlogo politično ozadje, čeprav je bila ljudska sodba ravno glede teh ljudi najostrejša in je take oprostitve vzela na znanje z velikim nezadovoljstvom.
Kadar pa je zločinec zagrešil kak težak in ogaben zločin, tedaj je francosko ljudstvo zahtevalo od sodišča najhujšo kazen z vso neizprosnostjo. Neštetokrat se je dogodilo, da je razjarjena množica obkolila voz, v katerem so peljali obdolženca pred sodišče in nujno zahtevala smrtno kazen. V mnogih primerih je moralo nastopiti vojaštvo, da je obdolženca rešilo pred razburjeno maso, ki je hotela zločinca linčati, še predno bi bil obsojen. Kadar je francoski narod zahteval kazen, takrat ni bilo prostora za milost.
Proti pregnanstvu kaznjencev v Bagno na Gu-ggni,-ki je bilo uvedeno že leta 1854., pa se je za-
Marokanske predstraže na
čelo zlasti v zadnjem času vedno bolj in bolj nastopati. V ostrih polemičnih člankih so začeli nastopati zagovorniki teh olajšav v prid kaznjencem in zatrjevati, da pomen in smisel kazni daleč presega mejo. Kazen je za zločinca le radi tega, da se očuvajo ljudje pred njimi, ne sme pa biti nečloveška. Pri svojih opazovanjih je dr. Rousseau ugotovil, da so vsi ti pregnanci zapisani dokončnemu propadu, ker rimajo nobene mcžuosii. 'la b; se vrnili nazaj. Za 62 odstotkov pomeni to pregnanstvo pravo Sodomo. On zagovarja stališče, da se mora dati itazniencn možnost da se poboljša, četudi je ta možnost še tako majhna iri da ni prav to popolnoma izključiti.
K vsemu temu pa se je pridružilo javno mnenje, ker 6e je izreklo nekaj napačnih sodb, pa so bili nekateri pregnani na Guayano, čeprav niso nič zagrešili. Dr. Marchaux je pisal o nekem pre-nancu, ki je bil nedolžen toda vendar pregnan, nekaj letih se je izkazala njegova nedolžnost in je bil izpuščen toda prepozno: v nekaj letih je <
postal slep in popolnoma bolan. Pa tudi z ozirom na kolonijalno politiko je bil »Hudičev otok« veliko blagajniško breme francoske države. 'I reba je vzdrževati ves upravni aparat, kar je pa pomenilo zelo velik izdatek. Vsi tamkajšni* uradniki in pazniki so zahtevali za svoje delo velikanske plače radi obupnega podnebja, ker ga nihče ni mogel zdržati več kot nekaj let. Delo kaznjencev je pa tako minimalno, da ni nikakor sorazmerno z nečloveškim trpljenjem.
Zato je naletel ukrep francoskega pravosodnega ministrstva, ki je bil pred kratkim izdan, da bo
pohodu proti Malagi
še v letošnjem letu odpravil pregnanstvo na »Hudičeve otoke«, povsod na najtoplejši sprejem. Dosedanji pregnanci bodo ostali tam kjer so. ker si francoska vlada ne upa prevzeti odgovornosti zalo, da bi jim dovolila povratek. Ker pa v petih letin umrje vsak drugi pregnanec, bo potem v desetih letih otok prazen. V bodoče bodo vse kaznjence zaprli v Franciji v posebnih zavodih, kjer bodo morali tri leta odsedeti v osamljeni celici, potem bodo pa smeli z ostali kaznjenci zjutraj skupaj na delo, dočim bodo ponoči zopet izolirani.
Kako bo xdai
Seveda povzroča navi način kazni, ki odpravlja kaznjensko kolonijo na Hudičevih otokih, nova gospodarska in še neka druga vprašanja, ki jih bo francoska zbornica morala rešiti. Preosnova bo v prvih letih povzročila znatne stroške, zakaj treba bo nove zemlje in novih zaporov.
Francozi so izračunali, da se bodo nove naprave sorazmerno naglo amortizirale. Sa| so kaznjenci v Guayani veljali državo vsak 15 frankov dnevno, medtem ko bo v Franciji za to potreba samo 4 do 5 frankov na dan. To pa zaradi tega,
ker bodo v Franciji delavce lahko koristneje zaposlili.
Čuden pa je vsekakor odziv, ki ga je nova uredba rodila v francoskem podeželju. Nekateri , okraji se na vse kriplie branijo novih jetnišnic, ker prebivalci skrbe za dober glas svojega kraja. Od tu prihajajo v Ptriz neprestano ugovori in spomenice. Drugi kraji pa spet prosijo, naj bi jetniš-nice še ostale, ker bi jim premestitev preveč škodila. To so zlasti kraji, ki so pri transportu kaznjencev služili kot prehodne postaje.
Zlasti bi bi! zaradi premestitve kaznilnice prizadet San Martin del Re, ker je večina njegovega prebivalstva bolj ali manj navezana na dohodke, ki jih ima od kaznilnice, kamor se zbirajo vsi zlo-cinci, namenjeni za izgon v Guayano.
Po tretji strani pa ugovarjajo proti novim ietniškim delavnicam obrtniki in tovarne, ki se boje umazane konkurence, kakor pravijo Vlada je zato odredila, da l>o izdelke kaznjencev kupovala država in vojska.
ICazivend hore‘o na otoke
Najzanimivejše pri vsej zadevi pa je, da kaznjenci, kar jih je zbranih v San Martinu de Ro, nočejo nič slišati o tem, da bi ostali v Franciji in naravnost viharno zahtevajo, naj jih |X»šljejo na otoke. S tem postajajo odrešilni in človekoljubni načrti Blumove vlade nekam nesmiselni. Ko so izvedeli kaznjenci za novi zakon, so vprizorili burne demonstracije, da so jim morali pobrati vse orodje, celo rezila za brivske aparate. Obsojenci mislijo, da jih na otokih čaka vsaj nekaka prostost, v Fran ciji pa samo kaznilniško zidovje. Zdi se jim, da bodo z novo uredbo izgubili »zakonite« pravice, ki bi jih sicer uživali na Hudičevih otokih.
N pa iz nove uredbe videti, ali bodo odpravili kaznjenške kolonije tudi za domačine, za drugo-polte zločince. Razmere v njih, tako zlasti v Poulo-clondorju. so strahote v kolonijah za bele kaznjence, še močno presegale.
Lindbergovo letalo, s katerim je tu slavni letalec letel z angleškega pristanišča Lympne v Egipt.
V krogih Lindbcrg iu njegova iena.
Stev. 30.
Gasilci iz Nizze na pustni torek.
SSano in sladko jezero - vsehterati
V bližini trojne meje med Rusijo, Finsko in Norveško leži majhen otok Kildin, na katerem je lepo jezerce, ki posebno v zadnjem času vzbuja veliko pozornost znanstvenega sveta. V tem jezeru lahko lepo razločimo pet, med seboj ]>opolno-rna različnih plasti votle, ki ima vsaka svoje posebne lastnosti tudi glede tega. kakšne živali in rastline morejo živeti v njej. Plasti se med seboj ne mešajo, malenkostno mešanje se dogaja le v naj-zgornejših plasteh. V najbolj spodnjih plasteh nad temnim ilovnatim dnom je voda polna neke žveplene spojine, ki uničuje vsako življenje. V tej plasti ni živali in ne rastlin. Nad to plastjo leži druga, ki ima nekam rdečkasto barvo. To barvo dobiva zlasti od velike množine bakterij, ki v njej žive in ki rabijo za svoje življenje z razliko od drugih živali zelo mnogo žveplo-vodika. Tega porabijo toliko, da strupeni plini preko te plasti navzgor sploh ne pridejo. Te bakterije torej očiščujejo jezero plinov, ki so nevarni za živali in rastline. — Nad rdečkasto plastjo pride na vrsto pla6t slane vode, nad njo saiuo kakšne tri ali štiri metre debela plast malo slane vode ter končno le meter debela plast sladke vode. Vsaka teh plasti ima svojo lastno temperaturo in gostoto. Vprašanje, zakaj se plasti med seboj ne mešajo, ali skoro ne mešajo, je ostalo še do danes nerešeno, vsaj do vseh podrobnosti ne.
Posebno zanimivo je jx>gledati malo med živa-Iice, ki žive v tem čudnem jezeru. So to sladkovodne in morske živali. Posebno značilno je to, da so se v drugi plasti, torej v tisti, kjer je voda le malo slana, morske živali že čisto prilagodile, so pa te živalice vse bolj pritlikave. Tako lahkQ;^i-diš tu polenovke, morske zvezde, jeg-ulje, v višjih bolj sladkih plasteh pa žive sladkovodne živali,i)J rastline. Ko poginejo, padajo na dno jezera, žveji-lov vodik, ki nastaja pri tem razpadanju, pa daje zopet življenjski pogoj za prej omenjene bakterije.
Nastane vprašanje, zakaj tudi to jezero ne postaja, kaikor je to bil že primer pri drugih jezerih, vedno bolj sladko. Razlaga je naravnost presenetljiva. Na jezeru so opazili plimo in oseko! To se pravi, da je jezero v zvezi z morjem. Po kakih 100 m dolgih peščenih tleh se preceja morska voda. ki se obenem tudi na ta način nekoliko čisti. Voda med morjem in jezerom se vedno izmenjava in zato je tudi razumljivo, zakaj morejo živeti v tem jezeru sladkovodne in morske živali in zakaj je voda razdeljena na toliko čisto različnih plasti.
Društvo „SmiSh"
Imamo društva in klube vseh vrst, toda takšnih ne kot jih imajo v Ameriki, čeprav tudi tam ne še tako dolgo. Pred dobrim lelom so se v ameriškem Newyorku sešli štirje prijatelji, ki so vsi imeli isto ime Smith. Prišlo jim je takoj na misel, kako bi bilo lepo, če bi ustanovili kar društvo »Smithov«. Kakšen je namen tega društva, ni znano, pač pa je dejstvo, da ima danes po enem letu svojega obstoja to društvo že kar svoje pododbore v okoli 300 ameriških mestih. Sredi februarja letos bo v Newyorku tudi kongres tega društva. Mogoče pa le kar tako!