ŠTUDIJSKA »HLIOTtU LJUBLJANA Ž5. 152 Poštnina poračun j ena (C. C. con la posla) V Trstu« * sredo. 27. junija. 1938. - Leto VI. Posamezna številka 30 cent. Letnik L!i? Litt izhaja vsaki dan. S m«*ece L L 6*50 več. — t firokosti 1 k' biče, zahvale, jmedeljka. Naročnina: za I muec L 8«—, celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno 30 st. — Oglasnma za 1 mm prostora vske in obrtne ojjlase L 1.—, u oemrt-.50, oglase denarnih zavodov L 2, \ irvi strani L 2.— EDINOST Uredništvo in apravniStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assiai 30. Telefon 11-97. Dopisi na] se pošiljajo izključno uredniitvo, oglasi, reklam maci)« in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost*. Poduredniitvo v Gorici: ulic« Gtosue Carducci Št. 7, L n. — ToJef. št. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Po konferenci Malega sporazuma BUKAREŠT, 24. maja. V petek, pozno zvečer, se je zaključila letošnja konferenca MaLega sporazuma v Bukareštu. Kar se tiče vsebine zaključkov, je naravno, da je javnost predvsem zanimalo stališče, ki ga bodo zavzeli zunanji ministri držav Malega sporazuma napram ogrski propagandi za spremembo trianonske mirovne potrodbe. S tem vprašanjem se je konferenca bavila v četrtek predpoldne in popoldne, nakar je bila objavljena naslednja resolucija: «Po pretresu vseh poskusov za omajanje zgradbe miru in mednarodnega „status guo", so vse tri države Malega sporazuma, zavedajoč se velike naloge, ki jo imajo v srednji Evropi s ciljem ohranitve in utrditve miru v svojih pristojnih predelih v \seh okoliščinah in proti vsem nasprotnim poskusom, sklenile, da bodo neomajno, tuirnodušno* in dostojanstveno nadaljevale svojo skupno politiko, ki jo zasledujejo že deset let, in so pripravljene so zoper-staviti s skrajno odločnostjo in z vsemi prikladnimi in primernimi sredstvi vsakem a poskusu za spre menite v teritorialnega stanja, kot je bilo dolo5eno s trianonsko mirovno pogodbo.» Med konferenco je prispela v Bukarešt vest o pretresljivem dogodku v jugoslovenski narodni skupščini. Novica je napra-viia najgloblji vtis, toda ministri so morali kljub temu misliti na svoje važne naloge ter so nadaljevali delo po določenem programu. Konferenca je bila otvorjena v sredo predpoldne in delalo se ie redno predpoldne in popoldne. Ministri so pretresali splos-na vprašanja, a deloma tudi delna, kot na pr. vprašanje sklenitve posebnega sporazuma med Jugoslavijo in Romunijo glede gol i. dr. Posebna pažnja se je posvečala gospodarskim vprašanjem. Sklenjeno je bilo v tem pogledu, da se osnuje posebna komisija, ki se ji poveri naloga, da prouči tostvarna vprašanja. Glavni del posvetovanj so seveda tvorila vprašanja politične narave. Po zaključku konference so sprejeli zunanji ministri Malega sporazuma novinarje ter jim dali vsestranska pojasnila o poteku konference. Romunski zunanji minister Titu-lescu je izjavil v svojem govoru, ki ga je imel na poslovilnem banketu, da ni padla ves čas konference niti ena beseda, ki bi kazala, da obstoja med državami Malega sporazuma kako nesoglasje. Kakor je bilo pričakovati, je bila ena izmed glavnih točk programa tudi razprava o ameriškem predlogu za sklenitev pogodbe proti vojni in o stališču Malega sporazuma napram temu predlogu ter pridržkom, ki so jih izrazile glede njega nekatere države. Tesno s tem je bila spojena razprava o splošni mirovni politiki, o politiki Družbe narodov, o prijateljskih odnosa jih z zapadnimi državami t. t. d. Prva dva dneva se je v glavnem ugotovilo soglasje držav Malega sporazuma z ozirom na omenjena vprašanja, a še le tretji dan je bilo izdano uradno obvestilo. V njem je rečeno, da vodijo drŽave Malega sporazuma že deset let v interesu evropskega miru skupno politiko, katera jim je rodila že mnogo dobrega. Zc nekolikokrat so te države pokazale dejansko sodelovanje pri ohranjevanju evropskega miru. Večkrat se je njihov glas uvaževal v Ženevi s strar^ Družbe narodov, ka'ere pristaš je Mali sporazum v-d 110 bil. Države Malega sporazuma žele, da hi se ugled Družbe narodov še nadalje dvigal. Važna je izjava v uradnem obvestilu, ki se nanaša na odnošaje Malega sporazuma napram drugim državam. V njem se izrecno naglasa, da se prijateljici odno: aji med Malim sporazumom in Italijo prijateljski razvijajo in konsolidirajo tei da so odnošaji s Francijo, Anglijo in Poljsko trajno-prijatej^ke narave. Mali sporazum bo nadaljeval politiko miru in kon^lida-cije in jemlje radi tega s hvaležnostjo na znanje predlog o zagotovitvi miru na vsem svetu, kateri je bil stavljen s strani a- meriške vlade. Ministri Malega sporazuma so sklenili, da bodo odločno nadaljevali po poti dosedanje politike, vendar pa brez vsakih sovražnih čustev napram drugim, pač pa v duhu sodelovanja na gospodarskem, finančnem in kffiturnem polju. Po prečitanju tega obvestila o dve ali tri onobe. TKOMSOE, 26. Davi ob 5.2G je pristal v tukajšnjem pristanišču italijanski hidroplan «M.i-rina I.». Mm kapetan VMtriia bo rešena tekom treh tednov? RIM, 26. Po poslednjih vesteh, ki so prispele iz Virgo baya, vlada na Svalbardskih otokih lepo vreme. Poveljnik ladje «Quesl» je sporočil svoje mnenje, da se bo skupina, ki je sedaj pod vodstvom kapetana Viglierija le težko rešila,,preden ne bo odje-njal mraz in se meja iedpvja ne bo umaknila proti severu. Za to pa bo treba še kake 3 tedne časa. Glede reševanja poedinih članov ekspedicije meni poveljnik omenjene ladje, da se bo le siež-ka moglo nadaljevati, za kar priča nezgoda, ki je doletela letalca Lundborga pri drugem pristanku na ledovju v bližini taborišča Viglierijeve skupine. Kot vse kaže, bo spričo tega določeno, da se z rešitvijo skupine počaka še tri tedne. Skupina je založena z živežem in drugimi potrebščinami za 1 mesec. Kljub temu pa jo bodo italijanska »in švedska letala Še nadalje zalagala z živežem. Medtem pa se bo po navodilih generala Nobile j a pričelo sistema^-tično iskanje skupine Mariani-ja, ki jo je general 30. maja odposlal proti Severnemu rtu na Severovzhodni zemlji. Kot poročajo nadalje, bo letalo «M ar ina I.» tekom jutrišnjega dopoldneva prispelo na Sval-bardske otoke in bo takoj pričelo z iskanjem letala «Latham 47», na katerem sta odletela A-mundsen in Guilbaud pričet-kom preteklega tedna iz Trom-soja preko Barentsovega morja proti Svalbardom. Koliko Je stala Nobile]era polarna ekspedicija RIM, 26. V kratkem bo objavljena bilanca Nobilejeve polarne ekspedicije. Objavljena bo na pobudo milanskega poteštata. Na podlagi podatkov, ki so Že sedaj znani, niso stroški ekspedicije niti z daleka dosegli vsote 3.5 milijona lir, ki je bila prora-čunjena v ta namen, marveč znašajo manj nego polovico te vsote. Podiji goior so. MoKolioija i leiati in njegov odmev v inozemstva Kaj pravijo francoski listi RIM, 26. Te dni so se francoski listi spet pričeli baviti z govorom, ki ga je imel pred tedni on. Mussolini v senatu. Povod za to so jim dali španski listi, ki komentirajo z zadovoljstvom zlasti oni del govora, ki se nanaša na revizijo mirovnih pogodb. Francoski listi omenjajo simpatijo, s katero je španski tisk sprejel izjave on. Mussolini-ja, in pripominjajo, da so njegove izjave našle ednak odmev tudi v Nemčiji, Madžarski in Turčiji. Iz tega sklepajo francoski listi, da bodo izjave on. Mus-solinija utegnile povzročiti novo kombinacijo evropskih sporazumov. Govor utegne imeti pomembne posledice tudi glede pogodb, vojnih reparacij in Družbe narodov. Posebno značilno je po mnenju francoskih listov dejstvo, da so nemški listi ugodno komentirali govor on. Mussolinija, dočim sicer vedno napadajo in kritizirajo faSistov-sko zunanjo politiko. Nov jugoslovenski parnik RIM, 26. Agenciji «Atmo» poročajo iz Beograda, da je jugo-slo venska paroplovna družba «Oceania», ki ima svoj sedež na Sušaku, kupila na Angleškem nov velik parnik, ki bo obsegal 5000 ton in bo vozil z brzino 13 milj na uro. Parnik je namenjen za prekooceanski potniški in blagovni promet. Novi italijanski poslanik v gradu pii jugoslovanskem zunanjem ministru. BEOGRAD, 2o. Zunanji minister dar. Marinković je sprejel danes doplodnc od 11. uri v avdijenco novega italijanskega poslanika v Beogradu Galiija. To je prvi obisk novega italijanskega poslanika pri j ugoslo venskem zunanjem ministru. El t aar. LJUBLJANA, 2G. Danes ob 7.50 se jo ustavil /a nekaj minut na tukajšnjem glavnem kolodvoru ;'vorni vlak, s katerim se je pripeljala iz Beograda kraljica Marija s princema Petrom in Tomislavom v spremstvu pobočnika polk. -S:iriča. Nadaljevala je svoje potovanje proti Bledu. 1>verni vlak je ob 0. uri dospel v Lesce, kjer je l:raijica izstopila in nadaljevala vožnjo v avtomobilu na Bled. Na Bledu namerava ostati dalj Časa. Komentar rimskega lista RIM, 26. Tukajšnji listi se še vedno bavijo s poslednjimi beograjskimi dogodki. ftLuvoro dTtalvi« naglaša v" članku, v katerem razpravlja o parlamentarnem sistemu v Jugoslaviji, da Račić ni blazen, ka-*ior bi hoteli nekateri dokazati, in nadaljuje taio-le: «Sicer pa je bilo RaČićevo dejanje popolnoma uglašeno po nasilnostih zbornice, h kateri je spadal, in njegove žrtve niso bile v tem oziru nič na boljšem. Je pač ambijent takšen. Ne smemo pozabiti, da se je to zgodilo v parlamentu, kjer je nasilje doma in je takorekoč nalezljivo. Za časa kralja Milana so poslanci opozicije redno umirali na legarju v ječah, v katere jih je vlada sistematično zapirala. Umor kralja Milana in kraljice Drage je bil tako grozovit in odvraten, da je Anglija za kakih 10 let prekinila diploma-tične odnošaje s Srbijo in ni hotela priznati nove dinastije, ker je smatrala kralja Petra kot na-ročitelja umora in v vsakem slučaju kot sokrivca generalov in polkovnikov-morilcev. Dalje naj omenimo, da so bombe, ki so ubile nadvojvodo Ferdinanda in njegovo Ženo, prišle iz srbskih državnih arzenalov lin da, so bili komiti in oborožene tolpe vedno vladno orodje. Divja preganjanja v Črni gori so splošno znana. Potemtakem je jasno, da Račić ni blazen. Izvršil je le to, kar je obljubil in kar je Stjepan Radić od svoje strani opetovano napovedal, da bo izvršil. To, kar se je zgodilo, je le produkt krvoločnega nagona plemena, vcepljen v parlamentarni sistem. Kaj ostane v takšnih. razmerah od parlamentarnega sistema? Navadna fikcija, ničesar drugega. Ves svet je u-rejen po ustavah, vendar pa lahko naštejemo na prste države, v katerih je parlamentarni sistem brezhiben. Če presadimo sistem, ki se je rodil v Angliji in je potreboval stoleija, da se je razvil, na balkanska tla, potem pač mora priti do takšnih pojavov, kakršne smo nedavno videli v Beogradu. Pač ni mogoče premenjati značaja naroda s tem, da se ga na zunaj pre-vleče's tujimi barvami. Tako tudi ni mogoče izpremeniti običajev z zakonom, in tudi ne izvršiti socialne revolucije s karteča-mi, z justifikacijami v masah in z raznimi „ukazi".« Pogreb žrtev poslednjih demonstracij v Zagrebu ZAGREB, 26. Včeraj zjuiraj se je vršil pogreb onih treh o-seb, ki so bile ubite ob priliki zadnjih demonstracij. Policija je prvotno nameravala odrediti tajen pogreb in v zgodnjih jutranjih urah, zato da bi se ne ponovili izgredi zadnjih dni. Ta sklep pa je pozneje preklicala, radi prizadevanja višjih osebnosti in onih društev, ki so plačala pogrebne stroške. Pogreba se je udeležilo preko 3000 oseb. Pred grobom so govorili poslanec KDK dr. Anton Pavelić, zagrebški podžupan dr. Mayer in poslanec Košanović. Par minut, preden so se krste zatvorile, se je posrečilo identificirati tretjo Žrtev, ki je Jurij Bjeloš iz Sjenice, po veri pravoslaven. Spoznala ga je mati, ki je bila tamkaj prisotna. Na zadnji seji KDK je poročal Pribićević o splošnem položaju in o razgovorih, ki jih je i-mel s kraljem in z Radićem. Sklenjeno je bilo, da se vsi poslanci KDK povrnejo v svoja o-krožja, da pomirijo ljudstvo. Poslanci so že zapustili Zagreb Nadalje je parlamentarni klub KDK sklenil, da se seje prekinejo, dokler Radić ne ozdravi. Zdravniško poročilo o stanju ranjenih poslancev BEOGRAD, 26. O zdravstvenem stanju Stjepana Radića in obeh drugih ranjenih poslancev je bilo danes dopoldne izdano naslednje poročilo: «Tomperatura 37.2 stop.; Žila 100; dihanje 24. Proces v pljučih se popravbja. Bolnik sprejema hrano normalno. Črevesa delujejo dobro. Njegovo staroje so je zbolj-šalo. Tudi zdravstveno stanje obeh drugih poslancev /e povo4jno.» Sporazum o najetju jugoslovenskega inozemskega posojila Izjave ministra dr. Spaha BEOGRAD, 26. Spričo vesti, ki so se do sedaj širile glede vprašanja o najetju inozemskega posojila, ki pa niso izvirale iz kompetentnih krogov in radi tega niso odgovarjalo resnici, je zastopnik finančnega ministra trgovinski minister dr. Spaho podal novinarjem naslednjo izjave: Dne 19. junrja se je dosegel v Londonu sporazum med finančn. ministrom dr. Marko vicem in bančno skupino Rotschild glede najetja državnega posojila, ki bi se emitiralo v Londonu ali New Yor-ku, po možnosti pa na kakem drugem švicarskem ali holandskem denarnem trgu. Določilo se je besedilo dogovora o posojilu in prejšnjih obveznosti. Na podlagi tega dogovora se bo izvršila emisija v roku do 15. julija. Kot glavni pogoj se jo označil, da se pred emisijo izda zakon o stabilizaciji dinarja, da so zakonito dovoli najetje posojila in tudi da se uredijo nekatera manj važna vprašanja. Ker bi pa bili po dosedanji praksi na svetovnem denarnem trgu za določitev emisijskega tečaja obveznic novega jugoslovenskega posojila merodajni tečaji prejšnjih jugoslov. vrendostnih papirjev in ker tečaj jugosloven-skih 70-odstotnih obveznic državnega posojila iz leta 1922 na new-yorški borzi večinoma ni bil stalen, smatra finančni minister, da je nemogoče pristati na to, da bi se izvršila emisija novega posojila v tem času, ker bi bili v sedanjih razmerah pogoji za emisijo posojila težji, nego bi bilo pričakovati. Sporazumno z bančno skupino Rotschild & Comp. je finančni minister sklenil, da se emisija odloži do jeseni. Da bi se na ta način med tem časom zagotovila denarna sredstva, ki so državi potrebna za započeta javna dela. bo vlada lahko vzela pri bančni skupini potrebni predu j m, Če se bodo poprej izvršili pogop, ki so zantevajo glede emisije same. Ta predujm se bo vrnil takoj po izvršeni emisiji novega inozemskega posojila. Dementi jugoslovenskega poslaništva v Parizu . PARIZ, 2G. Tukajšnje jugosloven-sko poslaništvo jo izdalo sinoči naslednji uradni komunike: ((Kraljevo poslaništvo kraljevine SHS je pooblaščeno izjaviti, da so netočne vosti o ostavki beograjske vlade in o neuspehu posojila v Londonu. Pogajanja glede posojila med jugoslovenskim fin. ministrom dr. .Markovićem in bančno skupino Rotschild & Comp. so so zaključila s popolnim sporazumom, glasom katerega ima jugosloven-ska vlada pravico, da določi čas prve emisije posjila.» Namen potovanja jufrcsl. zunanjega ministra Marinkoviča v London RIM, 26. Po vesteh iz Beograda, prevladuje v tamošnjih političnih krogih mnenje, da je predstojeće potovanje jugoslovenskega zunanjega ministra Marinkovića v London v zvezi z italijansko-jugoslovcnsko prijateljsko pogodbo, ki bi se morala obnoviti pred 27. julija t. I. Dr. Marinković bo baje poročal angleškim politikom o notranjem političnem položaju v Jugoslaviji ter pojasnil smernice njene zunanje politike, predvsem napram Italiji. Načelnik čehoslovaškega generalnega štaba v Beogradu BEOGRAD, 26. Danes je dospel semkaj načelnik čehoslovaškega generalnega štaba gen. Syvory v spremstvu več štabnih častnikov. Na postaji mu je bil prirejen svečan sprejem. Dobrodošlico mu jo izrazil vojni minister general Hadžič. Dopoldne je sprejel visokega gosta kralj zvečer pa je bila njemu na čast prirejena na dvoru slavnostna večerja. Jutri odpotuje kralj v spremstvu generala Syvoryja in vojnega ministra gen. Hadžića na Cer, kjer se bodo vršile velike vojaško slavno-sti. __ Obraonoua proti Bell Kunu izzvala krizo avstrijske vlade DUNAJ, 26. Takoj po aretaciji Bele Kuna je kazensko sodišče v Budimpešti zaprosilo dunajsko sodišče, naj mu izroči Belo Kuna na podlagi tiralice, ki jo je proti voditelju madžarskih komunistov izdala madžarska vlada. Dunajsko sodišče je predlagalo avstrijskemu ministrstvu pravde, naj dovoli, da se izvrši madžarska zahteva. Toda avstrijski minister se je proti temu uprl na podlagi določbe, da se bo Avstrija v zadevi izročanja zločincev napram Madžarski ravnala po 3. členu avs tri j sko-š vinarskega dogovora. Pričo te določue, se ima najprej preiskati zadeva, radi ka-j tere je bila proti Beli Kunu iz-' dana tiralica, če ni morda obtoženec ravnal pri inkriminira-nem zločinu iz političnih razlogov. V avstrijski zbornici je zahteval klub velikonemške stranke,, naj minister pravde Dinghofer, ki je obenem predstavnik tega. kluba v avstrijski koalicijski' vladi, pojasni, zakaj je pravzaprav odklonil predlog dunajskega sodišča, da se Bela Kun izroči madžarski oblasti, ko je pa vendar žadevna preiskava dokazala, da je zadeva, radi katere je madžarska vlada izdala tiralico proti Kunu, ni bila političnega značaja. Minister Dinghofer pa, ki se nahaja ob tem času v Karlovih varili, je sporočil klubu, da ne namerava prekiniti svojega bivanja v kopališču in da spričo tega ne more odgovoriti na njihovo interpelacijo. Obenem je podal o-stavko na mesto pravosodnega ministra. Pred kazenskim sodiščem v I. okraju se je danes pričela obravnava proti Beli Kunu, ki je bil 29. aprila pod imenom Wag-ner aretiran. Policijsko ravnateljstvo je izdalo izredno stroge odredbe glede dostopa v sodno dvorano. Pripuščeni so bili le odvetniki in novinarji. Dvorana sama je majhna in je prostora komaj za kkih 100 ljudi. Že današnja obravnava je bila precej burna in prišlo je do več incidentov med državnim pravdnikom in braniteljem. Bela Kun obsojen na 3 meseca zapora DUNAJ, 26. Obravnava proti Beli Kunu, Iloni Preuerjevi in Juriju Meyerhoferju se je danes zaključila. Bela Kun je bil obsojen na 3 mesece, ilona Pre-uer pa na 1 mesec strogega zapora. Preiskovalni zapor je bil obema vštet. Jurij Meyerhofer je bil oproščen. Vpfije posoiiis prsii volni Nova Kelloggova nota - Amerika popušča napram Franciji? WA SlllNGTON, 26. Ameriška vlada je izročila vsem prizadetim vladam končni načrt pogodbe proti vojii, ki je bil izpre-menjen v smislu pomislekov, ki so jih druge vlade izrazile ameriški vladi na podlagi |rrve note. V svojem odgovoru zahtevajo Združene države, da podpišejo pogodbo razen šest prvotno označenih držav tudi Belgija, Čehoslovaška, Poljska ter britanski dominioni in kolonialne1 države. Združene države ne« smatrajo za umestno, izpremeniti pogodbo v smislu, da bi se določila juridična definicija o pravici samoobrambe, tudi ne-smatrajo za priporoči j i vo^ «da bi se praktični uspeh pogodbe tvegal s tem, da bi bila odvisna, veljavnost pogodbe od splošnega ali skoro splošnega sprejetja,« kakor so to Francozi priporočali. Glede Družbe narodov in locarnske pogodbe je ameriška vlada mnenja, da bi pogodba proti vojni nikakor ne zmanjšala njih uspešnosti. Združene države so v novem načrtu izpremenile le predgovor, ki se sedaj glasi; «Globoko prepojeni z vzvišeno dolžnostjo pospešiti dobrobit človeštva; v prepričanju, da je prišel čas, javno se odreči vojni kot sredstvu nacionalne politike in na tak način trajno ohraniti sedanje miroljubne in prijateljske odnošaje med narodi; v prepričanju, da mora biti vsaka sprememba teh medsebojnih odnošajev povzročena le z miroljubnimi sredstvi, kakor tudi posledica edino le miroljubnega in urejenega postopanja; in da se morajo odreči oni podpisani velesili, ki bi v bodoče stremela za tem, da se v prilog svojih nacionalnih interesov posluži vojne, vse ugodnosti, ki jih nudi ta pogodba...» Končno pravi nota, da so Združene države prepričane, da bo preprosta izkušnja, da je Človeštvo stoletja hrepenelo po svetovnem miru, v doglednem času doprinesla njeno praktično uresničenje. Pariški listi o novi noti PARIZ, 26. «Petit Parisien» se bavi s Kelloggovo noto glede po- AJI3TOIJ81 ft A^ELIC'T ■EDINOST* V Trsio, (kii« 27. junija 182$. Kfee proti vojni. Časopis je enja, da se nota še ne more pmatrali ca definitivn-j. Mars*-£aka točka ameriškega predloga ni zadovoljiva. v prvi vrati gre tu e& obveznosti, ki izdajajo iz sporazuma Družbe na-fodov. Briand je bil mnenja, da bi te obveznosti veljale ravno teko, kakor vse one predidočih pogodb. V tem oizru je Kellog-grova nota nejasna in «Petit Pa- risien» pravi, da bi morale vse one države, ki so Članice Družbe narodov, odločno zahtevati spoštovanje vseh onih obveznosti, katerim želijo ostati zveste. Drugo vprašanje pa je, s kakšnimi sredstvi doseči omenjene rezultate. Kelloggova nota govori o tej stvari samo v predgovoru, zato bo potrebno, da se tudi ta zadeva dodobra razjasni, preden se pogodba podpiše. DNEVNE VESTI Obtok poDlrnotega denarja Po najnovejših podatkih je dosegel obtok papirnatega denarja v Italiji ob koncu meseca maja 17 milijard 443 milijonov lir. Od te evote odpade 17 milijard 105 milijonov na bankovce izdane po Banki Italije in 338 milijonov tvorijo državni bankovci. Ta Števila pomenijo, da se je papirni obtok v prirheri z letom 1920 (31. decembra), ko je bil največji in je dosegal 22 milijard lir, fcmanjgal za 4 milijarde 557 milijonov lir in za eno milijardo 578 milijonov v primeri s položajem ob istem času lanskega leta. V zadnjem mesecu se je obtok skrčil «a 80 milijonov lir. Zunanja trgovina V prvih štirih mesecih leta 1928. se je uvoz skrčil za 1,08 ►,186.538 lir v primeri z isto dobo prejšnjega Jeta. Izvoz iz Italije je v istom razdobju padel za 797,774.413 lir. V prvih štirih mesecih lanskega leta je bilo razmerje med izvozom in uvozom kot 65 napram 100, dočim je letos kot H4 napram 100. Primanjkljaj trgovinske bilance, ki je znašal lani v omenjeni dobi 2.815.337.622 lir, znaša letos 2:52*5.925.497 lir ali za 288,412.125 lir. Mm prosta luka v Bratislavi Poročajo nam: S 1. januarja 1929. leta se otvori v rečnem pristanišču (Donava) v Bratislavi na Čeh ©si o vaškem posebna prosta luka. Čehoslovaška trgovina si obHa od te naprave velike koristi, posebno z ozirom na Avstrijo. Ogrsko, Poljsko, Romunsko, Jugoslavijo in Bolgajrsko, ker se po Donavi lahko skoro celo leto vrši prevoz blaga. Potrebna skladišča bodo dograjena letos in bodo merila 5.200 m*. Poleg tega se zgradi tudi posebno skladišče za pivo, ki bo obsegalo okoli 1000 m=. Osnovala se je posebna delniška družba za vzdrževanje proste luke in skladišč. Člani družbo so država, mesto, pokrajina, trgovinska zbornice in zasebniki. Predsednik del-nifike družbe je predsednik trgovinsko zbornice v Bratislavi senator Kornel Stodola. Družba nima dobičkarskih ciljev. OBLIKOVANI UČITELJI Tržaški poteštat sen. Pitacco je včeraj predpoldne izročil v dvorani mestne hiše odličja šesterim učiteljem in učiteljicam, ki so bili odlikovani za Šolske zasluge. Odlikovani so bili: ravnatelja Garzo-lini in Meneghello ter učiteljica Perdich z zlato svetinjo, s srebrno učiteljici Picciola in Cupez in učiteljica Di Pauli z brone no svetinjo. NASTOP KAVKASKIH KOZAKOV V nedeljo popoldne se je vršil na igrišču Edere pri Sv. Ivanu nastop kavkaskih kozakov, katerih vrtoglave drzne vaje na galo-pirajočih konjih je občinstvo spremljalo s šumnim ®aniina.njem. V Četrtek se prireditev ponovi na istem igrišču.. Začetek ob 19. uri, ZNIŽANJE TELEFONSKIH PRISTOJBIN Te dni bo objavljen dekret, s ka^ terim se znižajo v doiočeni meri telefonske pristojbine. Naročnikom kategorije B (zasebnikom) se znižajo pristojbine za 14% do 25% v skladu z važnostjo telefonskega omrežja. Odlok vsebuje tudi razne dofočbe, ki se nanašajo na druge kategorije naročnikov in se z njimi uvajajo novi, cenejši načini u-porabe telefona. Rojstva, smrti in poroka ▼ Tiiti dne 24. junija 1928 Rojeni: 12; mrtvi: 1; poroke: 17. Dne 25. junija 1928 Rojeni: 10; mrtvi: 15; poroke: nobena. ' Iz tržaškega življenja Hada nezgoda zdravnika V tukajšnjih zdravniških krogih jo vzbudila veliko zanimanje nevarna nezgoda, katere je bil žrtev zdrav nik-kirurg dr. Ernest Paolina, nameščen v bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni. Pred par dnevi je dr. Faolina operiral v o-menjeni bolnišnici deklico, ki je imela tvor v grlu. Med operacijo je mala bolnica zakašljala in pri tem je nekoliko gnoja, ki se je izlil iz prerezanega tvora, brizgnilo zdravniku v obraz. Dr. Paolina se sprva ni dosti zmenil za to, toda čez nekaj časa je zapazil, da mu obraz zateka. Očividno mu je gnoj prodrl pod kožo skozi kako neznatno rano, ki je niti ni bil opazil, ter mu zastrupil kri. Oteklina, se je v času 24 ur raztegnila Če-z ves obraz in ga neznansko opačila; obenem se je lotila bolnika jako huda vročica. Zdravniki so ugotovili, da je stanje njihovega tovariša zelo nevarno in da so je bati najhujšega. Toda naposled se je stanje obrnilo na bolje, tako da je sedaj dobro upanje, da bo dr. Paolina okreval. Razne nezgode. Z avtomobilom rešilne postajo je bila včeraj zjutraj prepeljana v mestno bolnišnico 45-letna Elda Cenion, stanujoča v ulici Orolo-gio št. €. Ženska je v svojem stanovanju padla tako nesrečno, da si je 7lomila levo nogo v stopalu in se — ker je pri padcu zadela ob stekleno posodo in jo razbila — tu ii precej hudo porezala nad gležnjem. Zdraviti se bo morala najmanj mesec dni. — Pri padcu v javnem vrtu Ba-sevi v ulici P. Veronese, kjer se jo igral s svojimi sovrstniki, si je 15-ietni Ezio Moso, stanujoč v ulici Media št. 9, sinoči zlomtl levo roko pod komolcem. Dobil je prvo pomoč v mestni bolniSnici, kamor ga je spremil oče, nato je bil prepuščen domaČi negi. — Včeraj predpoldne- je prifiel iskat pomoči v mestno bolnišnico 23-lelni mehanik Konstantin Ni-colao, vkrcan na parniku «Mariet-ta >, ki je včeraj priplul v nafte pristanišče. MladeniC se je med vožnjo pri delu precej hudo ranil na desni roki. Ozdravil bo v 2 tednih. - Tržaško sodišče KOKAIN Bruna Stradiot, mlada ženska, stanujoča v ulici Sporcavilla 2, je stala včeraj pred sodniki šeste sekcije, kateri je predsedoval ca v. Savo. Obtožena je prodaje kokaina. ki je glasom i tal. zakonika strogo prepovedana. Ker so agenti javne varnosti na-Sli v njenom stanovanju med špranjami neke omare več zavitkov tega nesrečnega strupa. Stra-diotova ne taji dejstva, da je imela kokain doma, a tudi ne da nika-kega pojasnila, od kod in od koga ima ta strup^ in tudi ne £akaj ga je prav za prav rabila. Iz njene izpovedi se razvidi, da Stradiotova noče izdati kakšnega imena. Zaslišani so agenti javne varnosti, med njimi agent Scmto in pod brigadir Gaetta. Ti povedo, kako so našli kokain. Stradiotova je bila obsojena na pet mesecev in 15 dni ječe in 2200 lir globe. Dri. pravdnik cav. Culot. Branil je obtoženko odv. Poillucri. Mu Stemfeener pred poBsklni Mrotnlkf le štiri dni se vleče obravnava proti tržaškim zločincem bratoma Stemberger in njih družbi — nekemu Blažu Radovan, Ninu Tidich in Tomažu Radovan. Vsi ti so tvorili banditsko tolpo, ki je svojedobno bila strah severne Istre. Čitatelji se gotovo spominjajo tra/-gična smrti brigadirja mestnih stražnikov, Lanzilotta ki je, Žrtev svoje dolžnosti, padel v neki gostilni v Trstu, usnirčen od enega izmed bratov Stemberger. Anton Stemberger priznava na splošno dejanja. Umoril je Lanzilotta — spominja se pa tega, kakor v snu — bil je pijan. Pred zločinom je bil v nešteto gostilnah v družbi. Umoril je nekega pastirja v Istri, ker mu ta ni hotel podariti ene ovce. Klatil se je z obtoženci, ki mu jih je slučaj nametal na pot Življenja, po Istri in jo radi tega, ker je bil iskan in zasledovan po orožnikih, moral preživljati sebe in družbo z zločini. Brat Stemberger:'o v je bil prava kreatura svojega brata. Sledil mu je povsod — ni se dejansko udeleži! zločinov, ni pa tudi imel moralne moči. -da zločine prepreči. Po umoru pastirja v Istri so zločinci skuhali ovco in se pogostili. kakor bi se ne bik) zgodilo malo prej nič hudega. Umora pastirja so se dejansko udeležili Nino Tidich in Blaž Radovan. Med obtoženci je tudi Simon Tidich, brat Nina. Ta se je zabarika-diral za besode: «Ne vem ničesar o zločinih 1» Tudi oče obeh Radovanov je v kletki, češ da je pomagal zločincem. Ta ni jedel mesa od ovc, ki sta bili uropani ena umorjenemu pastirju Jugovcu in ena pastirju Prencu. Da je skuhal ukradeno ovco, je obtožen Blaž Antolovich. On pravi, da je mislil, da je ovca bila kupljena, kakor je trdil Nino Tidich, ki mu je svak. Obravnava se nadaljuje. Zanimanje za to obravnavo je med puljskim občinstvom velikansko in dvorana za porotne obravnave je vedno, navzlic strašni vročim, nabito polna. Vesli zjioriškega Goriške mestne vesti Nov« deli za iiviitianje toba-obrtl Kot je bilo naznanjeno, se je v soboto, dne 22. t. m. ob -L uri popoldne vršilo v Gorici, v ulici del-le Monache £t. 1-4, zborovanje vseh tobakarnarjev goriško pokrajine, na katerem je g. Al do Schiavina, odposlanec iz Rima, pojasnil nove določbe za tobakarne, ki jih je izdala vlada in ki pridejo v veljavo s 1. julija t. 1. V svojem poročilu je gosp. Schiavina poudarjal, da bodo nove določbe dale tobakar-narski obrti boljši razmah. Zagotovljena bo po njih eksistenca tobakarnarjev, ki Že veliko let izvršujejo to obrt. In sicer to na podlagi tega, ker bodo od sedaj naprej odpravljene dražbe. Povišal se bo tudi ažijo (nadatek) pri soli. Prodaja se bo disciplinirala, odstranilo pa se bo v veliki meri preveliko nadzorstvo, ki je pri trgovanju brez potrebno in celo škodljivo. Poročevalec je omenil tudi, da se bodo od sedaj naprej prdvsem protežirali invalidi in pohabljenci ter odstranili marsikateri nedostatkl in prestopki, ki so bili do sedaj mogoči. Sestavile so se žare za žrebanje nagrad za družinske očete s Številnimi otroci Te dni je zato sestavljena komisija izbrala 21 imen družinskih o-četov iz goriške občine, ki imajo 7 ali več otrok, mlajših od 16 let za nagrado 600 lir. ki se bo izžrebala dne 29. t m. (praznik sv. Petra in Pavla) na Travniku. Izbranih je bilo tudi 43 imon družinskih očetov s šestimi otroci, mlajšimi od 16 let za nagrado 500 lir. Istotako 140 imen družinskih očetov s petimi sinovi, ki še niso prekoračili 16 leta, za 3 nagrade po 400 lir. Žare, v katera so bila položena imena, so se nato zaprle in zape- čatile z občinskim in notarskim pečatom. Ti pečati se bodo zlomili v petek ob 18. uri, pol ure p redno se začne tradicijonelna tombola na Travniku. Hesreia pri kepaaju Zadnji vroči dnevi so privabili na Sočo veliko ljubiteljev kopanja, zlasti pa otrok. V vročih popoldnevih jo na bregovih Soče vse Živo. S kopanjem pa prihajajo tudi nesreče. In prva, ki se je letos na Soči pripetila, bo gotovo ta, ki jo bomo v sledečih vrsticah o-pisali. Včeraj popoldne se je neki 14-letni deček po imenu Bruno Jolla, stanujoč v ulici Cappuccini 4t 3, kopal v Soči. Hotel je pokazati tudi svojo umetnost skakanja v vodo iz visočine. Stopil je na pevmski most in z njega skočil v vodo. Pri tem pa je revež z glavo butnil ob neko skalo in se močno ranil. Bil je poklican tako) Zeleni križ, katerega avto je dečka nemodoma prepeljal v mestno bolniSnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je deček zadobil na glavi 20 cm dolgo rano. Ker so kalili nočni mir -Organi javne varnosti so včeraj zaprli Benedikta Nadiča, starega 35 let, iz Gorice in Alojza Gbla-ščeka, starega 31 let, stanujočega na trgu Sv. Antona, ker sta kalila nočni mir. Iz tatinskega Neznani tatovi so pokradli včeraj 11 litrov žganja, 2 kg sira in 2 kg salamov v Škodo grofa Atemsa v Ločniku. Prireditev goriškega Zelenega križa Dne 29., 30. junija in 1. julija priredi goriški Zeleni križ prireditev z obširnim programom. Prireditev se bo vršila v korist Zelenemu križu in sicer na trgu Ce-sare Battisti. Padla je Vilma Cotič, stara 14 let, iz Šempetra pri Gorici, je tako nesrečno padla, da si je zmaknila desno ramo. Zdraviti se bo morala štiri tedne. NA PRETURI Prepovedano je vcziii se s kolesom ob železniškem tira Dornberžani imajo navado zahajati v Prvačino po bližnici ob železniškem tiru, da ne delajo velikega ovinka na levi strani reke Vipave. Zgodi pa se včasih, da si izbere to pot tudi kak kolesar, ne vedoč, da je to kaznivo. Tako je bilo tudi s Francem Kavčičem, starim 47 let, iz Dornberga. Bil je zatožen goriškemu sodniku, da se je vozil s kolesom ob železniški progi. Sodnik ga je v pondeljek kaznoval s kaznijo 30 lir: Ker nista ubogala Jožef Prinčič, star 28 let iz Ce-rovega v Brdih, in Martin Štrukelj, star 47 let, sta bila od goriš-koga sodnika kaznovana na 70 dni zapora, ker sta se vrnila kljub prepovedi iz rojstne vasi nazaj v Gorico. Pobrala sta že nahrani vojni materijal Jožef Jug, star 39 let, iz Solkana, ter njegov sorodnik Franc Sfiligoj, star 27 let, sta se morala v pondeljek zagovarjati na goriški preturi radi tatvine 12 kvintalov vojnega materijala v Škodo Andreja Zavrt&nika, tudi iz Solkana, ki ga je nabral kot nabiralec železnih ostankov ilz svetovne vojne. Sodnik je vsakega kaznoval s pogojno kaznijo enega meseca zapora, SOLKAN Pritožba Naše gospodinje, ki si točijo vodo izpod železne cevi, katera je vpognjena nad koritom kraj ceste blizu Boltarjevo hiše, se pritožujejo nad tem, da teče votla po omenjeni cevi tako počasi, da morajo uboge ženske dolgo čakati pri cevi, predno se natoči le en sam Škaf vode. Koliko časa pa je treba, predno se napolni cela vrsta škafov, in to posebno zvečer. Zato prosimo na tem mestu mestno županstvo. naj poskrbi, da se ta nedo-statek odpravi, da bo namreč prihajala v cev večja množina vode, kot je to svoj čas že bilo. Kajti se laj še ni tako velike suše, da bi prinianjkovaJa voda. Prav bi bilo tudi, ako bi se pregledal izvirek te vode, kajti tudi tam najbrže ni vse v redu. Op ured. - Prejeli smo to prošnjo So?kancev in jo rado volje priebčujemo ter upamo, da bo mestno županstvo ustreglo želji prebivalstva, kateremu je gotovo voda ena najpotrebnejših stvari. KGjSKO Aretacija. Orožniki kojščanske karabiner-ske postaje so zaprli v nedeljo Franca Persoljo starega 22 let. Motivacija aretacije je sledeča: orožniki so hoteli vprašati Persoljo zakaj hodi ponoči po samotni cesti. Ta pa jih je začel v odgovor zmerjati in žaliti. Orožniki so ga preiskali in našli pri njem krivoc, o vzroku nošnje katerega Persolja po zatrjevanju orožnikov ni znal dati povoljnega opravičila. Zato so ga aretirali. ORAHOVO Napeljava elekirike Zadnje čase je pričela napeljevati na Grahovo tvrdka Vigand iz Klavž elektriko. Naše ljudstvo nima nič proti napeljavi, pač pa to celo odobruje, ker znači napredek v naši vasi. Vendar pa je želeti, da bi se pri napeljavi postopalo vedno in povsod po obstoječih zakonih. Vsaka javna naprava (če ni vojaška) mora biti poprej, predno se prične graditi, naznanjena ljudstvu. Tvrdka Vigano je popolnoma zasebno podjetje in bi vsled tega morala ravnotako razglasiti, da namerava napeljati električni tok na Grahovo. Tvrdka toga ni storila. Družba je postavljala drogove po zasebnih zemljiščih, kjer koli se ji je zdelo bolj prikladno, čez njive pšenico, koruzo, ne da bi prej prašala kakega posestnika za dovoljenje. Ljudje so se kregali in prepirali z družbo, šli so se pritožiti celo na županstvo, ki pa o tej stvari ni u-kronilo do sedaj še ničesar. Nekateri pa so stvar celo javili orožnikom. Naprošamo torej županstvo, naj v tej stvari posreduje, da bo družba ljudem izplačala vsaj odškodnino, katera jim po vseh postavah gre. Poleg to družbe imamo tudi domače podjetje, ki skuša napeljati elektriko. Je to g. Ruter, ki pa do sedaj še vodno ni dobil d vol i enja za napeljavo. Županstvo ga je cclo zavrnilo, da njegovo podjetje ne bo razpolagalo z dovoljno električno energijo za vse občane. ŠMARTNO V ERBIH Popravljen vodovod - malo pretepa - pa Se nekaj Kot se je nekoč v «Edinosti» že pisalo, je bila naša vas od vojne sem takorekoč brez vode. Treba je bilo hoditi po njo skoraj pol ure daleč. Imeli smo sicer na trgu vodnjak, ki pa ni bil uporaben, ker je bil popolnoma zapuščen in od vojno vihre poškodovan. V nekem Članku jo «Edinost» svoj čas opozarjala lokalne oblasti, da bi bilo jako koristno in potrebno, da se tako vasi, kot je Šmartno, preskrbi voda, ki je gotovo neobhodno potrebna. In resnično se je te dni vodnjak popravil in v nedeljo popoldne ga je g. župnik ob prisotnosti zastopnikov krajevne oblasti blagoslovil. Sedaj bomo imeli Šmartonci vsaj vodo, katere po-manjkanjo smo do sedaj trpeli. Kmalu po blagoslovitvi vodnjaka se je v gostilni pri «Mariniču» vnel med fanti prepirček, katerega posledice so bile, da jih jo nekdo še v precejšnji meri dobil. Vendar pa ni bilo hudega. Nedolgo od tega je bil v «Edino-sti» priobčen članek iz Šmartne-ga, v katerem je dopisnik tožil o prevelikem pijančevanju v na-*i vasi. Vendar pa ne smemo biti tako črnogledi kot je bil dotični dopisnik. Ne bi smel predvsem kar vseh fantov zmetati v en koš. Naša vas ima tudi tako, ki ne popivajo cele noči in celo nedelje in ki se ne pretepajo. Sploh se je tisto pretepanje, radi katerega so tako zasloveli po vseh Brdih naši fantje, po večini prenehalo. Preteklo nedeljo je bil le izjemen slučaj. Naši fantje so se začeli že nekoliko zavedati, kam vodijo stopinje o-nih, ki se vdajajo vinu. Zato so pijančevanje že v veliki meri omejili. Letina kaže do sedaj dobro, toče letos šc nismo bili deležni, čre-šenj imamo še sedaj nekaj, najzad-nje in najboljše pa dozore šele koncem tega tedna. NajprikladnejSa darila ZA BIRMO dobite pri ALBERTD POUHO.TKt.WIa HazzinIM Reška pokrajina IZ BISTRIŠKEGA OIHAJA Radi važnosti ponovijo Se enkrat predzadnji stavok zadnjega* prispevka («Edinost» od 21. t. m.), ki se glasi: «Ako je na pr. v zemlji toliko dušika, da hI lahko oride-lali 15 stotov zrnja (z% ha), Kalija in apna za 20 stotov, a fosforne kisline le za 10 stotov — si bo* rastlina pomagala le v primeru one hranilne snovi, katero je v dotični zemlji najmanj (fosforne kisline) in bo zato dala — pri najboljšem negovanju, pri porubi najboljšega semena in z najboljšim obdelovanjem zemlje — v navedenem primeru le 10 stotov zrnja.« In sedaj izvajamo dalje: Reki! smo, da žito (zrnje) zelo ljubi fosforno kislino. To so pravi, da Žito fosf. kislino naravnost nujno potrebuje. A naš domači gnoj je na splošno reven ravno na tej hranilni snovi in to tudi, če je jako dobro ohranjen. Ta pojav razlagamo z dejstvom, da živina zavžije jako malo zrnja, kjer je nakopičene največ fosforne kisline. Zrnje pojemo mi. Zato pa je straniščni gnoj bogat na tej kislini. Zato na nas strokovnjaki opominjajo, naj bi ne zgubljali tega gnoja, marveč naj bi ga skrbno hranili in polivali ž njim hlevski gnoj. In sedaj si oglejmo naio kla^e. Žito je lepo rastlo; lepa so stebla in lepi klasi. Čakamo, kdaj sr bodo pošteno nagnili, a ne gre. Skladišče (klas) se je le delno napolnilo in namesto tla bi se zrnje večalo in debelilo — zastane. Pravijo, da žito «presiha». Ce ne vedno, vsaj zelo mnogokrat je vzrok t^mu pojavu pomanjkanje fosforne kislino v zemlji. Mogoče je bilo dovolj za zračbo stebla in deloma tudi za zrnje, več pa ne. — Da se izognemo tej posledici, opominjamo poljetlclce, da pognojijo žitnr nasad z gnojilom, ki vsebuje fosforno kislino, na pr. s Thomasovo (Tomaževo) žlindro ali pa z rud ninskim superfosfatom. Prvo potrosimo na jesen, drugo gnojilo jnt na pomlad, ko je žito za ped visoko. PoskuŠnje so pokazale, da je gnojenje s superfosfatom uspešno tudi, preden so prične polniti klas. Umevno, da jo ta nasvet zasilen, a vendar priporočljiv. V tem slučaju bi potrosili okiog 20—25 kg na 1000 m2. Priporočati je, da bi vsaj poskusili na majhnem prostoru — recimo na par sto ms ja-renine. Seveda pazimo, da paxle gnojilo na zemljo, in ne gnojimo v rosi. Tik pred dežjem bi bilo najboljše gnojiti. BORZNO POROČILO Amsterdam 764.50-770.50, Belgija 2tl5-3(>8. Francija 74.ti6-7i.a5, London 92.70-92.90, New York 18.98-19.04, Španija 213-318, Švica 3*i5.75-3^7.75, Atene 24.40-24.90, Berlin 45150-457.50, Bukarešt 11.45-11.85, Praga 56.22^-56^2^. Ogrska 329-335. Dunaj 2*35-271, Zagreb 33.35-33.t>5. Uradna cena zlata (25. 3.) 3.70; vojnood-škodninske obveznice 77.50. Ob priliki 25. letnice poroke Ivanke Cerkvenik roj. Poiksj m Antona Cerkvonilc čestitajo hvaležni oiroci Trst, 27. junija 1928._ MALI OGLASI DNE 1. JULIJA t. 1., ob 15. uri. bo t> krb niStvo graščine pl. Schiwitzhoffena v Podbrjah, pri St. Vidu pri Vipa-vi. pioda-lo potom javne dražbe, blizu 4000 korccv, nekaj planet, strešnih stolov, kamenitih oken in vrat. Kupci se vabijo. 709 PEKARNA, dobro vpeljana, na prometnem kraju, se proda. Naslov pri triaškem upravništvu. 706 Na obroke Zadnje novosti, izgotovljene obleke in po meri, blago, svi-lenine, perilo, platno, povr5n:ki i. t. d. i. t. d. Via Roma 3, lil. notmroDis PODLISTEK V. J. KR12AN0VSKA: (124) Pajčevina Roman v Štirih delih Iz ruščine prevedel I. V. — Kakor pravi Uhland: «Er sass aul seinem Throne so finster und so bleich; denn was er flinnt, iflt Schrecken und was er blickt ist Wut ■und wag er spridit, l»t Geissel und was er *c3ireil>t, ist Blut*. (Na prestolu sedi mračen in bled; *akaj njegova misel Je groza, njegov pogled le boe, njegov govor — bič, njegovo pisanje — kri.) _ vaj Nietssche je pravi zlodejl Kdor pro-poveduje takSna človeštvu sovražna načela, je gotovo poosebljen satan. Kako vam more> kaj takega ugajati?1 žrtvovati množice ljudi »aradi (nekaterih pot>esnelih ljudi, smatrajočih se ta ♦polbogove« in hotečlh uveriti vae, da je njihov ostudni nauk. najvišja nravnost, to naj bo nekaj velikega, — je odgovorili Milica. Ludolf jo je pogledal z očitnim pomilovanjem. — Niste na vifiini, grofica. Ženski mozeg ne more hkratu pojmiti te globoke filozofske koncepcije, in jaz bi vas moral, da odkrito povem, pustiti v nevednosti, toda ker ste Egonova žena in ker, kakor eem že rekel, predstavljate tako dovrSen eksemplar nižjega plemena, hočem poskusiti razsvetliti va» in vzgojiti, skratka napraviti iz vas vredno mater germanskih bojevnikov. — Vaše velikodušje je prav... ginljivo, — je odgovorila zaničljivo Milica. Ludolf ni razumel podsmeva. — Nasprotno, jaz izpolnim z veseljem svojo, dolžnost, — je rekel pokroviteljski. — Ne tajim, da je teorija o izboru aristokracije pogubna za množico; toda kaj hočete? Ti «viSjl» ljudje se morajo ravnati po delu narave, ki, po Schoppen-hauerjevem pravilnem mnenju skrbi samo za obranite v rodu, ne da bi pri tem računala s posamezniki, katere žrtvuje brez milosti. In isti naravni zakon, ki ustvarja vifija bitja, usmerja usodo narodov. V stoletnih bojih in dejstvo vanj ih se je germansko pleme povzpelo nad ostalim človeštvom in je danes po svojih sposobnostih gospodujoče pleme, ki bo zavladalo nad svetom. Gotovo je bila velika nesreča, da je to pleme polbogov padlo v past, ki jo je človeštvu nastavila sekta judovskih sužnjev pod imenom «krščan-stva», ki je s svojo revno moralo oviralo povzdigo Nemcev; ko se pa ta zabloda preživi, tedaj se sila našega naroda razvije v vsej svoji veličini in izpolni naloženo mu poslantstvo^. Nihče ga ne more ustaviti na tej poti, ker prednjači vsem ostalim narodom po moči in lepoti telesa, geniju in sili svojega duha in ker je končno obdarjen s poglavitno in najpotrebnejšo lastnostjo vodje in zavojevalca: z neupogljivostjo, ki je nasprotna vsakemu lažnivemu, rahločutnemu idealizmu in ki pelje naravnost k smotru, ne zametujoč nobe-nil sredstev. Njegova železna peta stre vse «g_no-jilne» narode, ki bodo služili za tla, na katerih z&kraljuje svetlolasi, modrooki vitez, brezobziren in neizprosen, «smejoči se lev», združujoč v sebi smelost orlovskega poleta in kačje prekanjenosti. Tedaj nastopi končno kraljestvo zla — edinega, resničnega gibala vsemir j a!... Med govorom je baron vstal. Njegovo prsteno bledo obliCje je pokrila rdečica, široko odprte oči so bile vprte v daljavo, kakor da vidijo pred seboj tevtonskega velikana, vladajočega nad svetom, s glas mu je vedno glasneje grmel, kakor zvok trobente, naznanjajočo to zmago. Toda navdušeni baronov govor ni napravil na Milico nameravanega vtisa, a v njenih očeh se je blestel izraz zaničevanja. — Med takozvane «gnojilne» narode prištevate bržkone tudi Slovane? — ga je vprašala in v njenem zvonkem glasu je zvenel takšen pod-smev, da se je Ludolf zbudil iz svojega zanosa. Toda preveč «nadČloveka» je bilo v njem, da bi ga kaj spravilo iz ravnotežja, zato je prepričevalno odgovoril: — Brez dvoma, pa tudi vsi ostali narodi. Slovansko pleme je mehko, manjka mu čuta samozavesti, izčrpava se v notranjih sporih, je leno in nevedno, zato je obsojeno v pogin. Ti ne-dostatki pa so usodne posledice manj vrednega plemena, kar dokazuje celo oblika črepinje; toda če bi vam hotel vse to pojasniti z znanstvenega stališča, moral bi vam držati majhno predavanje o antropologiji (nauk o človeku), toda to napravim rajši doma, kjer im.am slike.