Leto II
Poštnina pavšalirana!
V Ljubljani, dne 21. julija 1920,
Sle v. 30.
GLASILO „KMETSKO DELAVSKE ZVEZE44.
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto K 42'—, za pol leta K 21'—, za četrt leta K 10’50, na mesec K 3'50; posamezna Številka K 1’—. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in pošiljatve za „Ljudski Glas“ in K. D. Z. je fran-kirati in naslavljati: Ljubljana, poštni predal 168. — Tajništvo K. D. Z. se pa nahaja v Ljubljani, Kongresni trg št. 9.
Kako bomo volili?
Volili bomo no novem volivnem redu za občinska zastopstva v Sloveniti, ki so sestavili klerikalci in ki ie stopil v ve~ . liavo dne 15. mala 1920. objavljen ie bil t>a v »Uradnem listu« deželne vlade za Slovenijo št. 71 z dne S. junija 1920.
Kakšen ie bil stari volivni red. ve vsak in tudi mi smo o niem že govorili zcrorak Po starem volivnem redu ni imelo revno liudstvo sploli nobene besede orl občinskem gospodarstvu. Vso moč ie imer la v rokah peščica bogatih gruntariev krčmaric v trgovcev in škricev. liberalne ali klerikalne barve.
No. svetovna volna ie zrevotuciiom-rala ves svet in tudi naši mogotci so videli. da liudstvo nikakor ne bo več trpelo, da bi se tako gazile niegove svete pravice. Klerikalna deželna vlada ie zato zmašda nek drugi volivni red za občinske volitve ki sicer upošteva naiglavnei-še naše zahteve, a vendarle skuša na vseh koncih in kraiih pristriči svete pravice revnega iiudstva v korist dosedaniih ooeatih magnatov.
V naslednjem hočemo na kratko podati naigiavneiiše določbe novega voliv-neca reda. da se bo liudstvo znalo ravnati ob volitvah.
Ne moremo ponatisniti vsega voliv-"oga reda in to tudi ni potrebno: am-nak podamo le glavne točke:
tab] d volitvi v obiska zastopstva v Slovenili.
Izvzet’ od volilne pravice so vsi oni, ki so pod očetovsko oblastjo, pod varstvom ali skrbstvom, potem vsi, ki uživajo iz javnih ali občinskih sredstev kot ubožci trajnb preskrbo ali ki sploh žive ob javni milodarnosti.
Za preskrbo ubožcev ali za dela javne milodarnosti pa ni smatrati: podpor iz bolniških bla-sajnic, rent za nezgode, starost ali onemoglost, brezplačne oskrbe v javnih bolnicah in tudi ne begunskih podpor.
Kako se voli?
§ 4.
Volilno pravico je izvrševati osebno.
Kdo sme biti Izvoljen?
§ 5.
Za občinske odbornike ali namestnike smejo izvoljene biti vse osebe moškega ali ženskega spola, ki imajo pravico voliti, ki so dopolnile 24. leto svoje dobe in ki niso izvzete od volilnostl.
Kdo ne sme biti Izvoljen?
§ 6.
Izvzeti so, da ne morejo izvoljeni biti:
1.	občinski nameščenci, razen občinskih učiteljev:
2.	uradniki onih oblastev, ki neposredno nadzorujejo.
3.	in 4. osebe, ki niso občini plačale svojih dolgov ali niso položile računov o gospodarstvu z občinskim premoženjem;
5. osebe, ki se branijo sprejeti izvolitev v občinski odbor, ali ki pozneje mandat odlože, za dobo treh let.
I. poglavje.
I.	oddelek.
Kdo ima pravico voliti?
§ 1.
Pravico voliti imajo vsi oni 21 let stari naši Zavljani moškega ali ženskega spola, ki imajo *ai že eno leto svojo redno bivališče v občini žel ^ot iavni nameščenci, nameščenci zasebnih ta ^Zn*C ^zvzem5* malih železnic), duhovniki, no-it/1--	inženirji in geometri, zdravniki
z‘vinozdravniki vsaj od začetka prve razgr-V<L volilnih imenikov redno bivajo v občini, lil Za kračun janje časa, kako dolgo biva vo-ra^ v.°hčini, je merodajen dan, ko so bili prvič grnjenl volilni imeniki.
Van' ^Sotnost iz občine vsled vojaškega službo-veljla $e ne smatra za ukinitev bivališča. Isto Vrnit! aIt°- SC vs^ecI voinib dogodkov ni mogel iz inozemstva na prejšnje bivališče.
§ 2.
štv0Ai:ivnl Ustniki in vojaki, oziroma orožni-
nrav' " oni* ki so začasno na dopustu, nimajo v'ce voliti.
hbejitk °r ^ na oro^ni vaii. se vpiše v volilni biti. ’ ne more pa voliti, vendar sme izvoljen
Kdo ne sme voliti, ne voljen biti.
§ 7.
Izključene, da ne smejo voliti, niti voljene biti, so:
1.	Osebe, ki so bile obsojene zaradi tatvine, poneverbe, sleparstva, sovodstva, nepoštenega postopka v kreditnih opravilih, zlobnega oškodovanja svojih upnikov, osebe, ki so bile v prisilni delavnici in ki izvršujejo nečisto obrt. — Izklju-čenje od volitev ugasne pri manjših prestopkih z prestano kaznijo, pri ostalih pa po 5 letih. Ce je bil pa kdo zaradi teh dejanj obsojen na 5 let kazni, pa ugasne šele po 10 letih.
2.	Osebe, ki so bile obsojene zaradi kršenja kakršnekoli volivne svobode. Izključenje.preneha 6 let po prestani kazni.
3.	Osebe, ki so bile obsojene zaradi oderuštva, navijanja cen, kopičenja blaga, verižništva, tihotapstva ali nerodnosti pri aprovlzacijah. Ti Izgubijo volilno pravico 3 leta po prestani kazni, če so bili obsojeni vsaj na 2000 K globe ali 1 teden zapora.
4.	osebe, katerim je sodišče odtegnilo očetovsko oblast nad njih otroki, dokler so otroci pod tujim varstvom, vsekakor pa tri leta po sodni odredbi;
5.	osebe, ki so bile zaradi pijanosti ali pijančevanja že dvakrat obsojene na zapor, za dobo treli let po prestani kazni;
6.	osebe, nad katerih imovino se je razglasil konkurz, do konca konkurza;
7.	osebe, ki so bile odpuščene iz javnega urada ali službe zaradi pregreška iz dobičkaželj-uosti, za dobo treh let, odkar so bile odpuščene;
8.	ženske, ki so pod nravnostnopolicijskim nadzorstvom.
II. oddelek.
Priprave za volitve v občinski svet.
§ 8.
Za volitev občinskega odbora mora župan sestaviti volilni imenik po abecednem redu, in sicer ločeno za moške in za ženske. V občinah z vsaj 2000 prebivalci more župan določiti več moških in več ženskih volišč in v ta namen razdeliti volilstvo po okrajih. V tem primeru je za vsak volilni okraj napraviti poseben volilni se-znamek.
Občinski odbor sestoji v občinah:' z manj kakor 500 prebivalci iz 10 odbornikov in 10 namestnikov,
z manj kakor 2000 prebivalci iz 16 odbornikov in 16 namestnikov,
z manj kakor 5000 prebivalci iz 24 odbornikov in 24 namestnikov,
z manj kakor 10.000 prebivalci iz 32 odbornikov in 32 namestnikov,
z manj kakor 20.000 prebivalci iz 36 odbornikov in 36 namestnikov.
z manj kakor 40.000 prebivalci iz 40 odbornikov in 40 namestnikov,
s 40.000 ali več prebivalci iz 48 odbornikov in 48 namestnikov.
Merodajno je zadnje ljudsko štetje.
§ 9.
Volitev se vrši po proporcu in z obveznimi kandidatnimi listami.
Volilni imeniki se morajo razgrniti osem dni, da jih vsakdo lahko vpogleda. Tekom te dobe se smejo zoper nje vlagati pri županu pismeni ugovori (reklamacije). To je razglasiti na občinski deski in vrhutega z oklicem pred cerkvami. V razglasu je navesti tudi dan, s katerim se prične osemdnevna reklamacijska doba.
Ugovore sme vlagati vsaka oseba, stara vsaj 21 let, ki redno biva v občini.
Ugovor je vložiti za vsako reklamacijo posebej in morajo izdajati vsi uradi brezplačno v to svrho potrebna dokazila.
Vložene reklamacije mora predložiti župan tekom 3 dni okr. glavarstvu, ki odloča o reklamacijah.
Župan mora po razsodbah okr. glavarstva popraviti volilni imenik. Ko so volitve razpisane, se morajo popravljeni volilni imeniki zopet razgrniti za 3 dni vsakomur na vpogled.
Kdo lahko dobi volilni imenik?
§ 10.
V	občinah z lastnim Statutom mora mestni magistrat dati volilne imenike razmnožiti in Jih na zahtevanje izročiti proti povračilu napravnih stroškov.
V	ostalih občinah lahko vsak volivec prepiše volivne imenike v občinski pisarni v navadnih uradnih urah in sicer od 9. do 12. ure dopoldne.
v večjih občinah (z več kot 2000 prebiv.) pa tudi popoldne od 3. do 6. ure. Občina mora v ta namen napraviti vsaj tri poverjene prepise volilnih imenikov, in sicer mora vsekakor vsaka politična stranka, že dejansko obstoječa v občini, imeti priliko, da ga prepiše.
Kjer ni župana?
§ 11.
Kadar bi se razpustil občinski odbor, pre- i vzame opravila, ki so glede občinskih volitev izročena županu, gerent.
Kako se razglasi volitev?
§ 12.
Volitve se morajo razglasiti vsaj 4 tedne preje na občinski deski in z oklicem pred cerkvijo. V tem razglasu se mora naznaniti vse, kar se tiče volitev, zlasti še število odbornikov in namestnikov. o razgrnitvi vol. imenikov, o načinu prijave kandidatnih listin i. dr.
O volilnih listinah.
§13.
Vsem volilnim upravičencem Je vsaj osem dni pred. volitvijo proti dostavnici vročiti volilne izkaznice in glasovnice.
Volilne listine, ki se ne dado dostaviti, je shraniti pri županu in izročiti le volilnemu upravičencu ali izkazanemu zastopniku. Ako je istovetnost dvomljiva, se mora izkazati po pričah.
Tudi je volilne upravičence pri razglasitvi volitve opozoriti na to, da lahko pridejo osebno k občini po svoje volilne listine, ako bi jih ne bili prejeli iz kakršnegakoli vzroka najkesneje 48 ur pred volitvijo.
Volilne izkaznice in glasovnice.
§ 14.
Volilna izkaznica mora obsezati tekoče številke volilnega imenika, ime in priimek volilca, kakor tudi volišče in dan ter uro volitve.
Pri volitvah se smejo uporabljati le uradno izdane glasovnice, ki imajo pečat.
Namesto izgubljenih ali nerabljenih izkaznic ali glasovnic mora izdati župan duplikat izkaznice, oziroma drugo glasovnico vsakemu volilnemu upravičencu, ki to zahteva.
Volilni upravičenci, ki se izkažejo z volilno izkaznico, dobe proti odškodnini tudi pri glavarstvu uradne glasovnice.
Namesto izgubljenih ali nerabljenih glasovnic mora izročiti predsednik volilne komisije na dan volitve volilnim upravičencem na njih zahtevo drugo glasovnico.
Kandidatne liste.
§ 15.
Občinske odbornike in namestnike je voliti po obveznih listah.
Zato morajo politične stranke do določenega roka predložiti županu kandidatno listo za volitev občinskih odbornikov in namestnikov.
Kandidatne liste se morajo vpisati na uradno izdanem, z županovim podpisom, datumom in uradnim pečatom opremljenem tiskanem obrazcu, i ki ga po končanem reklamacijskem postopanju j proti odškodnini dobi pri županu vsak volilni upravičenec.
Le vsaka 4., 8., 12. itd. oseba na kandidatni listi sme biti ženska.
Pri kandidatih je navesti krstno ime, priimek, poklic in stanovanje.
Vsaka skupina mora predložiti kandidatno | listo, ki mora obsezati toliko imen, kolikor je iz- | voliti občinskih odbornikov in namestnikov.
Kandidatne liste morajo biti najpozneje v petih dneh po ra/položitvi volilnih imenikov pred- j ložene županu. Zupan mora v razglasu o volitvi , objaviti dan in uro, do katere se smejo vlagati kandidatne liste. V kandidatno listo smejo spre- ‘ jeti stranke kandidate izmed vseh oseb, ki morejo biti izvoljene.
§ 16.
Kandidatne liste morajo svojeročno podpisati ^ vsi kandidati. Vsak volilec sme kandidirati samo | pri eni stranki. Na kandidatni listi kandidati tudi potrdijo, da bodo volitev sprejeli.
§ 17.
Nepravilno izpolnjene kandidatne liste mora župan vrniti tekom 3 dni po vložitvi strankam v i popravo. Zloraba imen raznih političnih strank | ni dovoljena. Vrnivšo kandidatno listo se mora j tekom 3 dni popraviti in jo nanovo predložiti žu- ] panu, sicer je neveljavna. Zoper poziv je dopuščena pritožba na okr. glavarstvo, ki končno-veljavno razsodi o njej. Pritožbo je vložiti tekom treh dni po izročitvi pri županu, ki jo mora v 24 tirali predložiti pristojnemu okr. glavarstvu. Politično oblastvo mora pritožbo rešiti tekom 3 dni.
Kdo zastopa politično stranko?
§ 18.
Na vsaki kandidatni listi je imenovati izmea podpisancev eno osebo in nje namestnika, katera naj v imenu podpisancev občujeta z županom (mestnim magistratom) kot pooblaščena zastopnika dotične politične stranke.
Ako take prijave ni, se smatra prvi podpi-sanec za zastopnika, drugi podpisanec pa za njegovega namestnika.
Ako ima. več kandidatnih list enake, podobne ali take označbe, ki bi utegnile provzročiti zamenjavo, mora župan pozvati zastopnike pozneje | vloženih kandidatnih list, naj izpremene označbe.
Vsak mora voliti!
§ 27.
Vsak volilni upravičenec mora priti med določenim časom na določeno volišče k volitvi.
Volilne komisije.
8 28.
Volitev vodijo volilne komisije.
Za vsako volišče imenuje župan pravočasno posebno volilno komisijo in določi obenem, katero volišče je glavno volišče.
Vsaka volilna komisija sestoji iz župana ali enega občinskega svetovalca kot predsednika in iz štirih volivcev.
Volilna komisija je odgovorna za to, da se volitev izvrši vestno. Nje članom se je zdržati vsakega vplivanja na glasovanje volilnih upravičencev.
Okraj, glavarstvo sme odposlati k volitvam na vsako volišče po enega zastopnika, ki mora paziti na to, da se ravna po zakonu. Pripuščati ne sme da bi volilna komisija prestopala svoje področje; upravičen je, da tudi med volitvijo odredi odpomoč zoper nezakonitosti.
Kjer je občinski odbor razpuščen, določi sestavo volilne komisije, ter imenuje prosto po svoji izberi predsednika komisije in druge člane.
§ 19.
Osebe, ki podpišejo kandidatno listo, ne da bi bile vpisane v volilnem imeniku, ali ki so podpisale več kandidatnih list, kaznuje okr.’glavarstvo z globami do 2000 kron ali z zaporom do 14 dni. Olobe se stekajo v občinski zaklad.
§ 20.
Kandidatne liste mora župan pregledati, ali so na njih imenovane le take osebe, ki smejo biti izvoljene, in ali niso posamezni kandidati vpisani na večih listah. V tem primeru je dotične kandidate črtati iz vseh kandidatnih list.
Stranke smejo nadzorovati volitve!
§ 29.
K volitvi je na željo strank pritegniti tudi zaupnike, ki imajo pravico biti navzočni pri volitvi, dokler se ne konča volilno opravilo.
Te zaupnike imenujejo stranke pred volitvijo županu, ki določi za vsako volišče in vsako stranko izmed predlagancev po enega zaupnika. Zaupniki so zgolj priče volilnega opravila in nimajo nobenega nadaljnega vpliva na volitev.
Začetek volitev.
§ 30.
§ 21.
Če se kakega kandidata izbriše iz kandidatne liste, mora župan to takoj naznaniti do\ičnl stranki, da priglasi tekom 3 dni drugega kandidata.
§ 22.
Če stranke ne priglase novih kandidatov, ostane na koncu kandidatne liste toliko mest praznih, kolikor kandidatov je odpadlo. Lista jc pa veljavna vseeno.
§ 23.
Pravilne kandidatne liste mora objaviti župan najkasneje 8 dni pred volitvami na občinski deski. Samo kandidatne liste, objavljene na ta način, je smatrati pri volitvi za veljavne.
Volitve brez volitev!
§ 24.
V občinah, kjer je bila vložena le ena sama veljavna kandidatna lista, proglasi župan brez volitve vse kandidate, predlagane v tej listi, za izvoljene.
III. oddelek.
Kako se voli.
Čas volitev.
§ 25.
Volitve se morajo vršiti na nedeljo. Začetek in zaključek volitve določi župan po potrebi; vendar mora doba za glasovanje trajati najmanj štiri ure. Točenje alkoholnih pijač je na dan volitve in dan poprej v vsej občini prepovedano.
Kie je volišče?
§ 26.
Za volišča je izbrati primerne prostore izvun gostilen in krčem. Volišče za ženske mora biti ločeno od moškega. Ako je določenih več volilnih okrajev, mora župan za vsak okraj določiti posebno moško in posebno žensko volišče v dotičnom okraju.
Volilno opravilo je javno.
Preden se začne glasovanje, mora predsednik volilne komisije opozoriti zbrane volilce, kako se bodo oddajale glasovnice in šteli glasovi. Volilna komisija določi po potrebi tudi posebno čakalnico za volilcc.
Kakšne pravice ima volivna komisija?
§ 31.
Namen volilne komisije je, da zabrani volitev osebam, ki^nlso upravičene voliti. Volilna komlsb3 mora v vsakem posameznem primeru Izreči razsodbo, preden se voli dalje. Sklepa z nadpolovK no večino. Predsednik glasuje le pri enakosti gla‘ sov.
Kako se vrši volitev?
§ 32.
Pred začetkom glasovanja sc mora volil113 komisija prepričati o tem, ali je volitvena posoda, določena za vlaganje glasovnic prazna.
, Glasovanje je tajno in se izvrši po uradno 2 danih in z uradnim pečatom opremljenih glasov nicah.	,
Najprej oddado glasovnice člani volilne koo
sije.	tl)
Nato oddado drugi volilci glasovnice po Vr kakor so prišli pred komisijo, prej pokazavši 1 kaznico predsedniku.	^
Predsednik volilne komisije prevzame ^ vsakega volilca glasovnice, dene vsako P°s‘inria ne da bi jo odprl, v volitveno posodo In to, da nihče namesto ene same ne odda vce
sovnic.	volil'
Oddajo glasovnic je zaznamcnovati v ^ ^ nem imeniku in v poverjenem prepisu. 1 raZ_ znambo naj bo v volilnem imeniku poseben
predelek.	volilceV
Razen tega se morajo vpisati imena v glasovalnem zaznamku po vrsti, kakor ^ se Ako se volilcu ni dopustilo glasovanje^ ^ ni dognala njegova istovetnost, je to PoS,^ beležiti v volilnem imeniku in njega Prcl’
(Konec pri" )
K. D. Z. za kmeta.
Z ozirom na najnovejši klerikalni zločin nad našim kmetom je storila K D Z. takoj svojo dolžnost in poslala našemu poslancu A. Kristanu, ki je član proračunskega odseka naslednji telegram:
Sodrugu
Antonu Kristanu narodnemu poslancu
v Beogradu.
Protestirajte takoj proti plačevanju zemljiškega davka v dinarjih.
Načelstvo Kmetsko del. zveze.
Kolikor je plačeval kmetič doslej zemljiškega davka v kronali, naj bi ga plačeval bodoče v dinarjih. Torej klerikalna vlada, v kateri ima glavno besedo dr. Korošec in njegov kompanjon Protič, hoče povišati zemljiške davke našega kmetskega reveža za štirikrat. To je navadna klerikalna tatvina na kmetskih žepih. In taka stranka si še upa trditi, da je prijateljica in zastopnica našega kmetskega ljudstva.
Kaj bo reklo k temu naše revno kmetsko ljudstvo? Ali mu tudi to ne bo še odprlo oči?
Ljudstvo, obračunaj s temi tvojimi „prijatelji11 ob volitvah!
&&& Po svetu. 0S3K
Naši poslanci bodo naredili svojo dolžnost za kmeta v polni meri, ne vemo pa, kaj bo rekla klerikalna vlada.
BSS£» Dopisi.
■
Poglejte voditelje »Kmetske zveze«!
Kmetski list piše. Razbojniki, banditi, pretepači, brezverci! Tako kriče nad nami- že čez leto dni klerikalni listi »Slovenski gospodar ;. ■Domolmb« in drugi. Mi smo to vse lepo. in mirno prenašali, zavedajoč se. da poie čuk vedno le od sebe in da pride za vsako hudobiio dan plačila. Kako so vnili zaradi pretepov v Šmarju, kako slavili Žebota kot svetnika-mučeni- | ka in kako so naše Hudi zmerjali z le njim j orinoieno eleganco. No. sedai ie oa sodišče preiskalo to stvar in spoznalo, da so zakrivili vse to oočetie klerikalci sami. ti.
2 e bot. Kranic in tovariši. Sodišče iih ie obsodilo na občutno kazen. Žebot. tajnik KZ. na Štaierskcrn, ki vas kmete v »Zvezi« za nos vodi. ie bil nadalie kaznovan, ker ie hotel podkuriti uradnike mariborskega magistrata. Proti vsem trem ^pošt eniakovičem okoli vodstva KZ. na Štajerskem. ter »Slovenskega gospodarja« in »Straže« Žcbotu. Kranjcu in Golecu pa se bo vršilo v kratkem nad 30 sodniiskih ' obravnav, med temi 14 slučajev pred poroto. To je višek, dosežen ne samo v naši državi, temveč snloh v Fvropi. Kadar bo j svetovna razstav?, tedai bo ta mariborska ; Gospoda dobila prvo darilo. Proti tem ljudem in njihovim časopisom ie bil bivši 1 Eniški »Štaierc« pravcati nritlikovec. In v'i. pošteni kmetie. se Pustite še vedno za ^os voditi takim liudem! Ali so vam res izoili vso pamet? Kdo bo plača velikanske stroške teh tožb? Gotovo »Kmetska zveza« iz sklada, za katerega beračiio Ce,lo no cerkvah. Vi. kmetie.. si pritrga-V;,te nri ustih, da firn morete dajati sred-s*va. s katerimi vas nainrei ozmerjajo. Poten> na še nlačaio sodniiske stroške. Gbogo luidstvo!
Klerikalci hočejo oropati kmeta!
, . Znano je, da našega malega kmeta, ajtarja in kajžarja najbolj tare zemljiški nvek, ki je razmeroma zelo visok in je g j1 Vl vrsti on vzrok, da zemlja našemu ma-klp111) *°netu malo ali nič ne nese. Velikemu nkalnemu gruntarju se ta davek ne po tari t^nog,0' a P™ malem kmetiču in baj-SvJH kil pa pogosto le on vzrok, da je da h0Tn° nosestvece čez mero zadolžil, v Arner^3' ^on^no prec* dolgovi zbežati
Parlmn«a! klerikalna vlada predložila sko 'iet n.tu Proračun za bodoče proračun-1Pv tern proračunu je previden
,n kakšln?di Zemljiški davek-
V ospredju vseh dogodkov stoje danes
laška barabstva
v Trstu. Italija drvi z vso paro v propad. Laška vlada ,v kateri imajo glavno besedo klerikalci, ve, da stoji dežela pred popolnim polomom in revolucijo. Kakor obeše-nec išče vseh sredstev, da bi se rešil, skušajo obrniti pozornost sestradanega in prevaranega ljudstva na zunanje dogodke, v to svrho naroča razna grozodejstva v zasedenem ozemlju. Tako so laški pandurji pred kratkim v Prvačini napadli mirno slovesno procesijo in prelili nedolžno slovensko
kri.
Dalje so izzivali v Splitu, trgali naše zastave in končno je priplul na obalo še italijanski motorni čoln, ki je začel brez povoda streljati v naše ljudi. Naša varnostna straža je seveda odgovorila na ta napad in poveljnik laške bojne ladje „Pu-glia“ je plačal svoje nesramno izzivanje s svojim življenjem. V torek, dne 13. t. m. so pa uprizorili podivjani laški nacijona-listi v Trstu grozodejstva, kakoršna se pri nas niso še vršila že od turških časov sem. Pod zaščito
laške vlade
je nekaj brezvestnih zločincev nahujskalo tržaške laške barabe, da so vprizorile strašen pokolj Slovencev in razdejanje našega imetja po Trstu. Zažgali in popolnoma so uničili veličastno stavbo slovenskega „Narodnega doma“ v Trstu, popolnoma so razbili in uničili skoro vse naše denarne zavode po Trstu, uničili in razdejali so srbsko pravoslavno cerkev ter celo
napadli naš konzulat,
kjer so razbili vse. Napadli so tudi več zasebnih stanovanj znanejših osebnosti, odkoder so odnesli vse. To je barbarstvo,^ki presega res že prav vse meje in vse kaže, da Lahi
hočejo vojno z Jugoslavijo.
Mi upamo, da se naša država ne bo dala zapeljati od takih zločinskih izzivanj laške vlade in laških tržaških barab in da bo ohranila mirno kri, ker to bo — najgroz-nejša kazen za vladajočo laško liberalno-klerikalno kliko. Naša vlada ne sme posegati v te dogodke in izzvati kakega spopada. maščevanje naj prepusti ubogemu laškemu ljudstvu, ki bo samo in grozno maščevalo to zločinsko početje klerikalnih laških mogotcev, kajti to le pospešuje revolucijo v Italiji. Laško klerikalno-libe-ralno kliko, ki danes vlada tam, čaka ista usoda, kakor ruskega carja in njegove hlapce. Ljudstvo samo je pa nedolžno in njega ne smemo delati odgovornega za ta početja.
Tudi iz drugih primorskih mest
prihajajo poročila o laških barbarstvih in požigih, zato je tem potrebnejše. da ohranimo mirno kri in da ne damo niti najmanjšega povoda
za novo vojno,
ki H prelila zopet le ogromno nedolžne krvi. Vsako hujskanje neodgovornih ele-
mentov na vojno moramo brezpogojno že v kali zadušiti.
Angleži
so sklenili mir z ruskimi boljševiki. Doslej se je ententa trdovratno upirala stopiti v vsak stik z boljševiki, ker je pa opazila, kako nevarni ji postajajo povsod, ji ni pre-ostajalo drugega, nego pobotati se z njimi. Prvi so uvideli to Angleži in sklenili z r.iimi dogovor, no katerem se vznostaviio med obema državama zopet normalne razmere.	i
Iz Kmetsko delavske zveze.
Vse zaupnike iz ptujskega okraja, ki se zanimajo za „Kmetsko del. zvezo“ in jim je na tem. da bi se ista razširila tudi po tem okraju vabimo v nedeljo, dne 25. iulija 1920 ob 9. uri dopoldne na važen za-upniški sestanek v Ptuj v prostorih strokovnih organizacij v Prešernovi ulici št. 27 I., da se porazgovorimo, kako naj se začne z organizacijskim delom v tem okraju. Pridite vsi, ki vam je na tem, da se KDZ. razširi med ljudstvom in prepreči vsako izkoriščanje kmetsko-delav-nega ljudstva po kapitalističnih in meščanskih strankah.
Osrednje tajništvo.
Pravila podružnic so razposlana in ponovno opozarjamo vse kraj. organizacije, da jih čim preje predlože svojim okraj, glavarstvom. Če jih bo kaka podružnica pomotoma ne prejela, naj javi to takoj osrednjemu tajništvu KDZ. Raz-pečajte tudi vse brošurice, ki ste jih prejeli.
Občinske volitve. Danes prinašamo nov občinski volilni red, ki ga naj vsak shrani. Odbori krajevnih organizacij KDZ. naj začnejo čim preje pripravljati občin-! ske volitve v smislu volilnea reda. Se-: stavite sami zase seznam volilcev, ki bodo volili 7. nami in sezname onih, katere bi se dalo še pridobiti in začnite potem nemudoma z agitacijo.
Kraj. organizacija KDZ. v Ljubnem priredi dne 25. t. m. popoldne veliko ljudsko veselico v korist KDZ. Poživljamo vse naše pristaše iz sosednih občin, da se je udeleže v obilnem številu.
Celje. Jugoslov. soc. dem. stranka priredi v nedeljo, dne 25. julija 1920 ob 9. uri predpoldne pri lepem vremenu na vrtu, pri slabem v veliki dvorani hotela Unijon veliki javen ljudski shod. Na shodu poročata ss. Anton Kristan in Svetek iz Ljubljane. Na ta shod vabimo tudi vse zaupnike iz celjskega okrožja. Kmetje! udeležite se .tega shoda tudi Vi!
Shodi K. D. Z.
KDZ. priredi z nastopnim dnevnim redom: L Ljudski shod; 2. vpisovanje v krajevno organizacijo KDZ.; 3. ustanovni občni zbor KDZ.; — naslednja zborovanja po Sloveniji:
V nedeljo 25. julija 1.1.
V Žužemberku ob 8. uri dopoldne.
Dvor pri Žužemberku ob 15. uri (ustanovni občni zbor odpade).
Št. Lenart v Slov. Goricah ob 9. uri dopoldne pri Kurbusu.
Ruše pri Mariboru ob 8. uri dopoldne v gostilni gosp. Prevca. (Ustanovni občni zbor odpade).
Velike Lašče na trgu pred Navrtni-kovo hišo ob 7. uri dopoldne.
Zaupniki, skrbite za obilno udeležbo ter nam takoj naznanite lokale za gori napovedane shode, kje naj se vršijo in čas, če bi bilo drugače bolj na mestu, n. pr. kje popoldne namesto dopoldne in
obratno. Na teh shodih se bo tudi razpravljalo o občinskih volitvah, zato so zelo važni.
Osrednje tajništvo KDZ.
S Iz naše države. N
Pokrajinske vlade ne stneio več kovati naredb. Dosedai ie sipal posamezni povevienik kar na svoio roko nove naredbe. s čimer se ie bila iavnost že vsa zmešala. Sedai ie ministrski svet sklenil, da ne sme nobena pokraiinska vlada izda iati zakonov in naredb brez nopreišnie-sra dovolienia ministrstva.
Voina sodišča so razpuščena po vsei naši državi.
Občinske volitve se bodo vršile najbrže koncem meseca septembra, volkve v parlament pa meseca novembra ali decembra. Ako pa bo šlo narodno predstavništvo. kakor se čuie. za dva meseca na počitnice, se bo seveda vse zopet zavleklo.
Koliko poslancev dobi Slovenija? Novi volilni red za naš državni zbor določa za vso državo 56 volilnih okoožii s 414 poslanci. Slovenila dobi tri volilna okrož-ia z 38 poslanci.
Belgrajska vlada je v stalni krizi. Ministri sami ne vedo ali bi se skregali in šli zopet narazen, ali naj bi ostali še skupaj in pod firmo „koncentracijska vlada" vlekli ljudstvo za nos.
Uublianska vlada, ki sestoji iz 7 zagrizenih klerikalcev očividno še vedno ne misli odstopiti, čeprav ne uživa med ljudstvom prav nobene zaslombe, obratno vzbuja največjo nevoljo. Po pravici tudi, saj gazi pravice ljudstva z vsemi 14 nogami. Pre4 kratkim je izdala dve naredbi, ki sta nrotioostavni ;n ž mirna ie vzela občinama Celje in Ptuj vso avtonomijo. In ti sleparji še pravijo, da so demokratični.
Parlament se bavi sedaj večji del z dogodki v zasedenem ozemlju, nato pa pridejo na vrsto ratifikacije mirovnih pogodb.
Naše meje bo v prihodnjih tednih natančno določila posebna internacijonalna komisija. Najpreje se natančno določi meja proti Avstriji. Skrajni čas je že in mi tudi upamo, da se potem vendarle že enkrat uvedejo zopet mirovni odnošaji in se odpravijo tiste velike obmejne sitnosti.
Zakai ie treba moliti in agitirati za klerikalne časopise? Pred kratkim so ukazali naši škofie vsestransko agitacijo za takozvano katoliško časopisje. Vpreči se ie morala vsa duhovščina v službo prižnice, spovednice i. dr. Sedai smo zvedel vzrok. >;Slovenskemu gospodarju« le padlo število naročnikov od 30.000 na 17 tisoč. »Straža-.-, pa ima sploh le borih 3000 naročnikov. Klerikalna barka se potaolia.
Nova duhovniška hira. Po novem fi-i/ančnem zakonu bo moral vsak davčni obvezane.; še oosebei plačevati po dva drnaria na leto. Na >a način se bo zbralo blizu štiri milijone domnev, ki iih bo ministrstvo razdelilo med posamezne župnije 'iorazmc.no f o š;3vihi davčnih obvezan cev. Ali bo potem odpadla dosedanja hira v blagu? Padovedni smo. če bedo duhovniki sprejeli ta denar? Mi bi rekli, da ne. ker pravijo, da niim nima država ničesar ukazovat!, zato bi iim morda ne smela tudi ničesar — plačati.
Brez kart ne hodite na vlak! Dosedaj je bilo treba doplačati le eno krono, če se ie vstopilo v vlak brez karte. V bodoče bo pa znašala globa 40 kron, a vrhutega bo treba plačati tudi še dvojno voznino.
Razprava proti Stjepanu Radiću, voditelju (pravzaprav zapeljivcu) hrvatskih
ZaložbB in la«t konzorcija .Ljudski (»las*.
kmetov, se vrši v Zagrebu in bo trajala osem dni. Radič je obtožen veleizdaje proti naši edinstveni državi.
Izvoz opeke je naša vlada dovolila za dinarsko valuto. Sedaj šele bo drago zidanje doma!
Kuhanje špirita prosto. Dosedaj je imela Srbija monopol za proizvajanje alkohola, sedaj pa je kuhanje špirita prosto. Obenem ie dovoljeno, da se otvori v državi 20 novih tovarn za špirit.
Cena sladkorni ie padla v Ljubljani od 84 kron na 50 K.
Papirnati drobiž mestne občine ljubljanske ostane v veljavi še do 31. decembra 1920.
Plače prometnemu osobiu na železnicah so se zvišale za 50 odstotkov.
ie s slikami), ter znanstvo (iznajdbe, zgodovino. zemljepis in potopise, umetnost, ki bi bila v nekem oziru muzei za oitrioke-tei glasbo z enostavnimi notami, humori-stiko in karikature. Posebna rubrika bi bi bila na razpolago otroškim sotrudni-korn.
Nacijonalizaciia otrok v Franciji. Po
nekem načrtu bi ostali francoski otroci pri stariših poslej samo do svojega osmega leta starosti. Pozneje bi prevzela od roditeljev otroke država, ki bi iih tudi vzgajala. Roditelii ne bi imeli pravice, da soodločajo o bodočem poklicu svtoiih otrok. Mladina bi pohajala skupno šolo do 14. leta. o nadalini smeri njihove vzgoje, ki nai hi bila ali intelektualna ali profesijo nalna bi odločala država. Stroške za vzgojo in izobrazbo bi seveda krila država sama.
Enotno blaeo za obleko in perilo nameravalo vpeljati na Češkem, vsled česar bi bilo blago cenejše in bi sc ga mnogo več izdelalo. Moški se bodo že vdali, toda ženske?
Gospodarske vesti.
Gospodinjski tečaji po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi tudi v letu 1920./21. več gospodinjskih tečajev po de-tobra do 24. decembra t. 1. in drugi tečaj 10 tednov. Prvi tečaj se vrši od 18. oktobra do 24. decembra t. 1. n drugi tečaj od 3. januarja do 15, marca 1921. Za te tečaje lahko prosijo županstva, župni uradi, kmetijske podružnice in druga dru- i štva. V gospodinjski tečaj se sprejema po 16 do kvečjemu 20 udeleženk. Stroške za prehrano (kosilo) nosijo dekleta, stro- | ške za učiteljice in učne pripomočke pre- | vzame poverjeništvo za kmetijstvo, po- j trebne prostore s pritiklinami za tečaj in za 2 učiteljici kakor tudi potrebna drva pa mora preskrbeti dotično županstvo, župni urad, društvo itd. Imenovani interesenti, ki želijo prirediti letošnjo jesen ali po zimi gospodinjski tečaj, naj se obrnejo na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani zadnji čas do 20. julija 1.1.
Prodaianie smodnika. Volni minister ie izdal sledeči odlok. Dovoliuiem, da se sme smodnik iz državnih skladišč prodajati cerkvam, samostanom, šolam, državnim in občinskim oblastvom im napravam kakor tudi zasebnim korporaciiam zaradi-cerkvenih im drugih verskih in posvetnih svečanosti in slavnosti za streliame iz topičev. Pri kupovanju smodnika ya. te namene moraio kupci orošnii za nakun 'naložiti tudi dovolitev ooliciiskeca oblastva. da iiim ie nakup v ta namen dovoljen.
Radi pomanjkanja premoga. Znane steklene salone barona Rotschilda na Du-naiu bodo radi nomanikania premoga podrli. Vseli takih cvetličnih soban ie bilo Sl. V niih so se goiile nainežneiše cvetlice. Da so imeli steklem,i saloni vedno primerno temperaturo, ie bilo treba pokuriti 500 vagonov premoga vsako li to. kar ie vendarle prevelik luks;;s v teli časih t Dtnanikania premoga.
Listnica tajništva K. D. Z.
Pazite na naslove in podpisujte se razločno! Nekdo nam je poslal odrezke neprodanih „Ljudskih glasov", ne da bi bil kaj pripisal, niti na kuverto ni napisal svojega imena. Ker je poštni pečat nečitljiv, ne vemo niti iz katerega kraja je.
Vse krajevne organizacije KDZ. prosimo. da naznanijo shode ali druge prireditve, če mogoče najmanj 2—3 tedne pred določenim dnevom. Vse dopise, objave itd. za „Ljudski glas" naj pošiljajo najkasneje do vsake sobote.
Osrednje tajništvo KDZ.
Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj kako tu ublažujejo bolečine in utrujajo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza-fluidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni steklenici 36 kron.
Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se je Fellerjevih pravih Elza-krogljic; 6 škat-Ijic 18 kron. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 358, Hrvatska.	F.
Plesnoba v kleteh škoduje, ker kvari posodo in zrak. V slabem zraku ne more biti dobrega vina. Plesnobo v kleteh zatremo na najenostavnejši način tako-le: Plesniv zid, ki je itak vedno tudi vlažen, poprašimo s prahom živega apna. Prah se na zidu ugasi in s tem uniči obenem plesnobne in druge škodljive glive. Drugi dan se zid omete z ostro metlo in klet po-snaži. Klet je dobro še pobeliti.
Papir zoper muhe. V 190 gramih vode raztopi tri grame kobalovega klorida, ki ga kupiš lahko v drogeriji, in prideni še 10 gramov sladkorja. V tekočini namoči pivni papir in ga razprostrl na krožnik ter postavi tja, kjer hočeš muhe uničiti.
Drobiž,
Dnevnik za'otroke v FrancHi. Na zborovanju v Toursu ie sklenila skupina francoskih učiteljev in učiteljic, da začne izdajati dnevnik za otroke. Dnevnik ho eolii literaturo (nesmi. pripovedke iz bioerafi-
TinkM „IToitftljtika liskama" v Ljubljani
== registrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilno vlojte vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obreatuje po Čistih
Mr 47. "Mi
Rentni davek plača drufttvo iz svojega. Obresti se kapitoliz>r*l° polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru* daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na oseb*1 kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menic® so eskomptujejo po bančni obrestni meri.
Mr Eii, res delavski dmrai zavod.-*«
Miši-podsaite stenice-š&irki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate jnoj® najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredst kot; proti poljskim mišim K 10—, za P0<,Kane,„fl miši K 10' - ; za šćurke K 10‘	, a posebno m°c'
vrsta K 20* — ; posebno močna tinktura znage|{
In
niče K 10*—; uničevalec molje za uši v obleki in perilu K 6'
mravljam K10'— ; proti ušem pri perutnini prašek proti mrčesom K 6-— in V2'—, proti u pri ljudeh K 5'— In 10-—; mazilo za usi p ^ vini K 6 — in 10tinktura proti "irčes« _. sadju in zelenjndi (uničevalec rastlin) K mazilo proti garjam K 10'
Pošilja po povzetju Zavod za ekspoit ^
M. Jttnker, Zagreb 45., Petrinjska
Oblastem je odgovoren Ign.Mihevc.