Poštnina plačana v gotovini. OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva drav. banovine »OBRTNI VESTNIK« I izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in stane: celoletno Din 40 — polletno Din 20'— posamezna številka . Din 2'— GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: LJUBLJANA, CANKARJEVO NABREŽJE 9. Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XIX. LETNIK. V LJUBLJANI, DNE 3. JUNIJA 1936. ŠTEV. 11. Beograd, 2. junija. Min. za T. in I. dr. Milan Vrbanič je razrešil nadaljne dolžnosti vse člane predsedstva in vse svetnike Zbornice za TOI v Ljubljani ter postavil za komisarja dr. Franca Logarja, inšpektorja pri kr. banski upravi dravske banovine. Tako ne sme vei dalje! Obrtnik je bil včasih eden najbolj uglednih stanov in v gospodarskih krogih temu primerno upoštevan. Če se ozremo nekoliko desetletij nazaj, vidimo, da je imel obrtnik poleg svojih močnih organizacij tudi svoja zastopstva v vseh javnih korporacijah in ustanovah. In to je bilo tudi popolnoma pravilno, saj je obrtništvo vedno tvorilo jedro našega domačega narodnega gospodarstva. Zato je čisto naravno, da je imel obrtnik tudi besedo pri obravnavanju gospodarskih vprašanj. Tako se je mnogokrat preprečilo marsikateri ukrep, ki bi bil obrtnikom v škodo, s tem pa seveda tudi v škodo vsemu narodnemu gospodarstvu. Obrtnik je danes v popolnoma brezpravnem položaju. Obrtnika danes pogrešamo v vseh javnih zastopstvih. Zato ni čuda, Če je obrtni stan tako zapostavljen, da so drugi stanovi neprimerno bolj zaščiteni, do-čim se doslej na kake zaščitne mere domače obrti še sploh ni mislilo. Morda je temu vzrok naša razcepljenost, odnosno neenotni nastop v obrtniških vrstah. Vse obrtništvo bi moralo složno nastopiti ter jasno in enotno izraziti svoje zahteve. Zato je nujno potrebno, da še bolj poživimo delavnost v naših obrtniških vrstah, in v naših organizacijah, tako prisilnih kot prostovoljnih. Vsak obrtnik bi moral sodelovati v svojih organizacijah bodisi aktivno z inicijativnimi predlogi, ali da samo ma-terijalno podpira organizacijo in s tem daje možnost uspešnega dela. Zavedati se moramo, da so danes obrtniške organizacije vse naše upanje, kajti le v složnem delu bomo potom svojih organizacij mogli računati na uspehe. Nikdar pa ne smemo držati rok križem in pričakovati, da bodo drugi delali za nas. Kar si bomo ustvarili mi sami, to bomo imeli in s tem lahko računamo, kajti vsak je svoje sreče kovač! Za vsakogar od 30. maia do 8. Junija potovanje v Ljubljano na XVI. Ljubljanski velesejem Polovična vozninu na železnici, purobro-dih, avijonili. železniška izkaznica se dobi na odhodnih postajah po Din 2.—. Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). »Sodobna gospodinja«. — Modna revija. Pohištvo. Automobili. Male živali. Razstavni prostor zavzema 40.000 ms. SuSmarstvo, njegov razvoj In kako naj se odpravi Mnogo se je že pisalo o teni zlu, ki izpodjeda obstoj upravičenega obrtništva, nihče se pa še doslej ni upal stvari preiskati do dna in ugotoviti, od kod izvira to gorje. Prejeli smo iz vrst podeželskega obrtništva sledeče vrstice, ki jih navajamo v kratkem. Razvoj šušmurstva je zavzel po svetovni vojni vse večji razmah. Njegov izvor je iskati v dobi svetovne voine same. Ko je vojna pobrala skoraj vse sposobne mojstre in pomočnike, je nastal na mah v obrtniških delavnicah prostor za nastavitev novih vajencev. Cim se je vajenec toliko izučil, da bi bil sposoben za pomočnika, je že bil tudi dovolj star, da je moral v vojsko. Tako je že takrat naraščal kader slabo izvež-banih pomočnikov, ki po končani vojni niso našli redne zaposlitve in so morali kmalu nato radi nastajajoče brezposelnosti iskati zaslužka kjerkoli, bodisi pri poljskem delu, bodisi v tovarni ali pa so se prelevili v šušmarje. Le majhen odstotek se jih je po vojni osamosvojilo. Ko so mojstri po vojni videli, da je vajenec cenena delavna moč so jih sprejemali v še večjem številu, tako da je včasih prišlo na mojstra in na vsakega pomočnika po 3 ali še več vajencev. Saj pa je bilo tudi po vojni dovolj dela in zaslužka. Obrtnik je bil napram šušmarjem brezbrižen. S tem, da je sprejemal novih učencev, je sam sebi delal neprilike, kajti zašel je po lastni krivdi v položaj, ko legalna obrt radi preveč razširjenega šušmarstva nima nobene veljave. Sedaj pa, ko obrtništvu sili voda v grlo, vpijemo: izdajte zakon za pobijanje šušmarstva. Poznam obrtnika, ki ima v neposredni bližini tri šušmarje, katere je sam vzgojil. Neki sodar mi je pravil, da ima kur 5 konkurentov v bližini ter je priznal, da so se vsi pri njem izučili. Bili so celo obrtniki na vodilnih mestih obrtniških orgunizacij, ki so zagovarjali prekomerno zaposlitev vajencev. Tako se je širilo šuš-marstvo, kajti brez števila mladih ljudi po iz-učenju obrti ni našlo zaposlitve. Razvoju šušmurstva je pomagalo (udi previsoko obdavčenje. Ko je leta 1928 izšel novi zakon o davkih so pričeli mali obrtniki po vrsti vračati obrtne liste, nuravnost porazno pa je učinkovala pavšalizacija 120.— Din iz leta 1934, Ker je tudi zgradarina za malega obrtnika krivična, za podeželskega obrtnika pa absolutno previsoka, je večina revnih obrtnikov in obrtnic odložilo obrtne liste. Seveda s tem še ni rečeno, da bi prenehali z delom. Saj se jim ne more ničesar zgoditi. S čim naj plačajo davke, globe, zapor itd. Ali ne bi bilo bolje, ko bi država prejemala od vsakega takega obrtnika 60.— Din letno, namesto da se tolerira brezpravna obrt od katere država ne prejema ničesar? Druga ovira za dosego obrtne pravice, ali pot k šušmarstvu so predragi mojstrski izpiti, odnosno previsoki stroški za dosego te pravice. Mesto previsokih taks naj se pri izpitih raje zahteva strožja in primerna sposobnost. Kje naj dobi reven pomočnik do 2000 Din za razne izpitne takse. Razumljivo torej, da reven podeželski pomočnik mesto, da bi nastopil pot k samostojnosti, zaide v šušmarske vrste. Sedaj pa zasledovanje šušmarjev samo. Legalni obrtnik, ki ovadi šušmarja, se običajno izpostavlja sovraštvu cele okolice. Obrtnik, si s tem stranke ne pridobi, pač pa obratno. Zato bi bilo najbolje, da oblasti same nadzorujejo obrtnike svojega kraja, neglede na to ali imajo dovoljenje ali ne. Orožniki so v državni službi ter niso od nikogar odvisni, ter bi tako lažje izvajali nadzorstvo. Šušmarjem naj se odvzame blago, iz katerega izvršujejo naročeno delo. Po večini je to blago last naročnika in bosta tako oba kaznovana. Šušmarje naj se kaznuje tudi z globo, kjer je to mogoče ali pa z zaporom. Stroške pa naj nosi država. Tako se je zasledovanje nekoč izvajalo, zakaj se danes ne več! Najhujši pospeševalec šušmarstva pa je sedanja kriza. Ko 'bi našel mojster polno zaposlitev ter bi bil za svoje delo tudi pošteno in redno plačan, ‘bi tudi večina šušmarjev našla pošteno zaposlitev in s tem tudi svoj kruh. Odpadlo bi ono gnusno odjedanje koščka kruha od ust drugemu, ki se pa ne vrši le od strani šušmarjev, ampak se je zagrizlo že tudi v vrste legalnega obrtništva. Ko bi poznal povzročitelje krize in bi mi bilo mogoče, bi jim zaklical, da bi odmevalo po celem svetu, besede, ki jih je izgovoril največji učitelj vseh časov »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«. Ko bi vsi izpolnjevali to naročilo, bi mahoma prenehala kriza in z njo vred šušmnrstvo. Končno naj velja tudi ta poziv tovarišem obrtnikom! Kdor želi samemu sebi dobro, si mora tudi sam znati pomagati. Kakor razne kazni do danes še niso iztrebile zločincev, tako tudi noben zakon proti šušmarstvu ne bo zalegel, ako ga ne bomo z združenimi močmi zatirali vsi, ki nam je to mogoče po svoji zmožnosti in upravičenosti. Opisal sem razmere na deželi, mestne pa naj opiše nekdo, ki jih pozna. Štefan Rižnar. Uredba o volltvi svetnikov zbornic za TOI (Konec.) Glasovanje (čl. 29—33). Glasovanje za volilno telo obrtnega odseka je tajno in osebno. Vsak volilec, ki je pripadnik zbornice in je vpisan v volilni imenik dotičnega volišča, kjer more izvršiti svojo volilno pravico, se poda v volilni prostor, pove svoje ime, stroko in sedež obrtu, oziroma se mora legitimirati s pooblastilom ali potnim listom in pod., ako nobenemu elanu volilnega odbora ni znan. Čim prejme volilec od predsednika odbora glasovnico z ovojnico, se poda na določeni, oddeljeni kraj, kjer more na samem označiti na glasovnici s križcem krog, ki ustre- za listi, za katero glasuje. Nato vtakne izpolnjeno glasovnico v ovojnico, jo zalepi in izroči predsedniku odbora. Predsednik prevzame ovojnico in vrže vsako posebej zaprto v volilno skrinjico. Ko je volilec izročil ovojnico z glasovnico, mora takoj oditi iz volilnih prostorov. Glasovanje mora trajati od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Če se je glasovanje zaradi nereda prekinilo, se sme za isti čas prekinitve nadaljevati po 6. uri. Vsaka agitacija v prostorih poslopja in pred poslopjem, kjer je volišče, je prepovedana. Čl. 31. predpisuje določila za krajevni volilni odbor glede zaključka glasovanja, Obrtnik, ki podpira svoje glasilo, podpira ssmega sebel čl. 32. pa glede posebnega volilnega zapisnika, ki ga voli volilni odbor in v katerem 6e morajo zabeležiti vse podrobnosti glede glasovanja kakor tudi izid glasovanja. Čl. 33. obsega določila glede onih volilcev, ki smejo izjemoma glasovati pismeno po pošti (to so razna industrijska, denarna itd. podjetja). Izid glasovanja (razdelitev mandatov). (Čl. 34.) Izid glasovanja ugotovi glavni volilni odbor, čim prejme od krajevnih volilnih odborov ves volilni material. V volilnih okrožjih, kjer je voliti samo enega kandidata, je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil relativno večino glasov. V drugih volilnih okrožjih pa se ugotovi izid glasovanja za poedine kand. liste tako: Skupno število glasov, ki so jih dobile poedine kandidatne liste v poedinih volilnih okrožjiih, se razdeli z 1, 2, 3 do številke, ki ustreza številu mandatov v dotičnem okrožju za dotično telo. Iz delitvenih rezultatov ž vseh list, ki so se dobili s takim deljenjem, se izloči toliko največjih, kolikor ustreza številu mandatov, ki se naj dopolnijo. Vsaki listi pripade številčno toliko svetniških mandatov, kalikor se je na ta način izločilo njenih največjih delitvenih rezultatov, Mandate je razdeliti po vrstnem redu kandidatov. Razdelitev mandatov sc izvrši na podlagi Čistega proporca in odloča glede prvenstva kandidatov samo vrstni red kandidatov na kandidatni listii. V tem se nova volilna uredba razlikuje od prejšnjega volilnega reda iz 1. 1927, ki je za kandidatne liste predpisaval razdelitev kandidatov v tri skupine glede na cenzus in zaradi tega predpisoval tudi natančen vrstni red kandidatov posameznih skupin ob razdelitvi mandatov. Glede dopolnitve mandatov predpisuje uredba posebne določbe, na podlagi katerih je pri razdelitvi mandatov upoštevati tudi stroko kandidatov. Ob enakih delitvenih rezultatih odloča žreb. Pravica pritožbe (člen 35, 36). Vsak volilec, ki se je volitev udeležil, ima pravico, pritožiti se v 15 dneh glavnemu volilnemu odboru, ki o pritožbah odlo- ča v roku 7 dni. Ako se ugotovi kršitev določil volilne uredbe, more glavni volilni odbor razpisati nove volitve za dotično volilno okrožje odnosno volilno telo, ki se morajo opraviti v mesecu dni po preteku pritožbenega roka. Objava izida volitev (čl. 37) se mora uradno izvršiti najkesneje tri dni po volitvah. Konstituiranje zbornice (čl. 38). 15 dni po objavi potrjenega izida volitev mora dotedanji zbornični predsednik sklicati vse zbornične svetnike k seji sveta. V zaključnih členih 39—42 vsebuje uredba še določila o roku za vršitev volitev, o končnih določbah (glede združenj, proti katerim more postopati pristojna zbornica po § 389. ob. 3.. če ne zadostijo pravočasno vsem dolžnostim) ter o prehodnih določbah. V naslednji tabeli naj nazorno še pokažemo razmerje posameznih važnih rokov, ki pridejo pri volitvah v poštev: 1. RAZPIS VOLITEV. 2. Razgrnitev volilnih imenikov, ki jih 14 dni po razpisu volitev pošljejo volilnim odborom združenja. — S tem dnem se začne rok za reklamacije. 3. Zadnji dan reklamacij je 15 dni po razgrnitvi volilnih imenikov. 4. Odločba glavnega volilnega odbora o zadnjih volilnih reklamacijah 7 dni po Zadnjem dnevu teklamacij. 5. Rok za vlaganje kandidatnih list poteče 10 dni po roku, ko morajo biti rešene zadnje reklamacije. 6. Objava potrjenih kandidatnih list se mora izvršiti 15 dni pred glasovanjem. Razpošiljanje volilnega materiala. 7. GLASOVANJE. 8. Rok za pritožbe proti volitvam 15 dni po glasovanju. 9. Uradna objava potrjenih volitev tri dni po glasovanju. 10. Konstituiranje zbornice 15 dni po uradni objavi rezultata volitev. 11. Odločitev o pritožbah 7 dni po preteku pritožbenega roka. 12. V mesecu dni, ko preteče pritožbeni rok, vnovične volitve. ■j" Ivan Rebek: iiviienje in trpljenje slovenskega obrtnika Zbogom lepa Vipavska dolina! Krasue sanje in lepi načrti za bodočnost so mi pomagali, da sem z lahkoto prestajal trud in dnevno vročino. Vendar me je misel, da grem v tujino brez znamja tujega jezika stisnila pri srcu, toda takoj sem se opogumil: saj so šli po isti poti mnogi moji predniki, saj je šel po isti poti tudi moj brat, ki ume sedaj pisati tako lepa pisma. Poslednji pogled mi je uhajal nazaj v kraje, kjer sein preživel drugi del svoje mladosti tja proti lepi vinorodni vipavski dolini. Vrh hriba pod Krajem sem sedel na obcestni kamen in premišljeval svojo usodo; zapuščen, mlad in neizkušen nimam nikogar, na katerega bi se mogel nasloniti. Bog vedi, ali bom te kraje, ki so mi bili moja druga domovina, še kdaj videl. I oda zaupanje v samega sebe, z zaupanjem v božjo pomoč in s spominom na dobre nauke svoje nepozabljene tete sem nadaljeval pot v svojo boljšo bodočnost. Cesta se vije navzdol, po zaraslem in temnem gozdu proti Hrušici. Sredi gozda ob cesii, je imel sivojo hišo nad- gozdar kneza Windischgriitza, g. Jakob Sa-jevic. Tu se ustavim. Njegova žena, sestra moje matere, katero dotlej tudi še nisem poznal, mi naloži v vrečo popotnico in mi še poleg tega stisne dva goldinarja v roke. Da nisem imel teh dveh goldinarjev, ne bi mogel nadaljevati poti v Gradec. V Logatcu sem prvič sedel na ivlak, katerega sem komaj poznal po slikah. S tem se je končala prva etapa do mojega cilja. 2. V Gradcu brez znanja nemščine. Izmučen od dolge poti sem v vlaku trdno zaspal. Nekje pri Mariboru sem se prebudil sredi tujih ljudi, katerih tudi nisem razumel, kajti govorili so meni neumljivo govorico. V nemirnem pričakovanju je vlak končno zavozil pred veliko postajo z dolgim peronom. Sprevodnik me je pozval, naj izstopim. Na kolodvoru me je čakal oni kovaški pomočnik, o katerem sem že govoril ter me peljal k učnemu mojstru. Mojstra nisem ničesar razumel. Sporazumeli smo se s pomočjo nekega pomočnika, Čeh po rodu. Toda ta je imel akordno delo, zato se ni imel časa z menoj baviti. Vsem sem bil v veliko jezo in izpodt.iko in že kmalu prve dneve sem bil deležen takratne vajeniške vzgoje. Prvo nedeljo nato me je obiskal oni kovaški pomočnik, kateremu sem potožil, Velika obrtniška razstava v Škofji Loki Priprave za veliko obrtno-industrijsko razstavo v Škofji Loki se bližajo koncu ter je razstavni odbor z ozirom na široko zasnovano delo v stalni permanenci. Med drugimi važnejšimi akcijami se je razstavnemu odboru posrečilo pridobiti širok krog odličnikov, ki tvorijo reprezentančni odbor razstave. Pokroviteljstvo je prevzel ban g. dr. Marko Natlačen, ki je ob tej priliki pokazal razumevanje za obrtniški pokret. Reprezentančni odbor tvorijo: dvorna dama ga. Franja dr. Tavčarjeva, minister n. r. g. Ivan Mohorič, načelnik ministrstva notranjih poslov dr. Rudolf Andrejka, predsednik Zbornice za TOI v Ljubljani g. Ivan Jelačin, podpredsednik Zbornice za TOI v Ljubljani g. Josip Rebek, obrtni referent Zbornice za TOI v Ljubljani g. dr. Josip Pretnar, načelnik sreske izpostave v Škofji Loki g. Ivan Legat, komandant l. planinskega polka v Škofji Loki g. polkovnik Mikajlo Lukič, nje-ov pomočnik polk. g. Markulj Ivan, starološki anonik g. Mrak, mestni župnik v Škofji Loki g. Jernej Podbevšek, predsednik občine g. Matevž Ziherl, predsednik občine Stara Loka g. Hafner Anton, predsednik združenja obrtnikov v Škofji Loki g. Ivan Lotrič, predsednik združenja gostilničarjev v Škofji Loki g. Ivan Kavčič, Sredsednik združenja krojačev v Šk. Loki^ g. afner Ivan, sreski šolski referent g. Vinko Za-Urastnik, ravnatelj meščanske šole, v Škof ji, Loki g. Karel Sovre, ravnateljica Uršulinske meščanske šole v Šk. Loki č. m. Justina, ravnatelj mlekarske šole v Šk. Loki g. ing. Srečko Šabec, starešina sreskega sodišča v šk. Loki g. Franjo Ustar, dalje predsednik, združenja obrtnikov v Žireh, Gorenji vasi in v Železnikih. Ta imena jamčijo za popolen uspeh razstave, ki si ga iskreno želi sleherni občan, posebno pa obrtnik škofjeloškega okraja. Paralelno z razstavnim odborom poslujejo vsi drugi odbori kot n. pr. tombolski odbor. Tombola se bo vršila tekom razstave, predvidoma 9. avgusta t. 1. z bogatimi dobitki, izključno obrtniškimi izdelki; glavni dobitek pa je 10.000 Din. Pasijonski odbor, ki mu predseduje lekarnar g. Burdych Oto, pripravlja uprizoritev »pasijona«, tipično škofjeloško, okrog 400 let staro igro s sodelovanjem ca 200 oseb. Predstave se bodo vrSile na prostem v svitu reflektorjev.. V kratkem začne poslovati tehnični odbor za razstavne prostore. Prav tako že agilno posluje stanovanjski odsek, še posebno pa odbor za sestavo brošure, ki bo že v kratkem izšla iz tiskarne. Sodelujejo g. dr. Rudolf Andrejka, profesor Planina Franc, profesor dr. Pavel Blaznik, prof. dr. Tine Debeljak itd. Brošura bo izdana v propagandne svrlie razstave. Obsegala bo ca 880 strani z bogatim ilustriranim gradivom o zgodovini Škofje Loke in njene okolice. Apeliramo že sedaj na vsa obrtniška društva in združenja, da posetijo razstavo v Škofji Loki od 12. julija do 16. avgusta t. 1. kako slabo ravnajo z menoj. Vsega potolčenega od 'udarceiv me je privedel na policijo, kjer so mi zabranili, da se vrnem k prejšnjemu mojstru. V skrbeh, kaj počnejo sedaj z menoj, sem že premišljeval, kam naj grem, samo da se mi ne bo treba vrniti v Lokavec. Toda obrnilo se je drugače, kovaški pomočnik mi je preskrbel drugega mojstra. Pridno sem gonil kovaški meh. Z veseljem sem se lotil dela, ki me je zanimalo, kajti mojster mi je vse natančno razložil, kako moram ravnati z ognjem in železom. Pri mojstru sem dobival večerjo in prenočišče. Nekega dne so me pozvali na policijski komisarijat. Tam sem našel mojstra, pri katerem sem se pričel učiti. Na policiji je bil uslužiben neki Slovenec, ki se je zavzel zame, ker je spoznal mojo revščino in zapuščenost, »Kamorkoli prideš«, mi je dejal, »ne pozabi naukov, ki si jih prejel od doma. Bod.i pošten. Vidim, da si na svetu zapuščen ter nimaš nikogar, ki bi Ti pomagal. Toda ne obupuj. Zaupa j v Boga in vse se bo še na bolje obrnilo.« Kovaški pomočnik, ki mi je preskrbel učno mesto, me je hotel kmalu nato izrabiti za nepoštena dejanja, kar sem pa odločno odklonil. Njega so kmalu nato prisilnim potoni poslali domov. (Dalje prihodnjič.) Vestnik itaSIh organizacij V nedeljo, dne 7. junija t. 1. proslavlja Obrtno drnštvo za Zg. šiško in okolico 15 letnico svojega delovanja. Pričetek proslave je ob 10. uri dopoldne s slavnostnim občnim zborom v dvorani prosvetnega društva »Vodnik«, pri Kamniti mizi. Ob 16. uri popoldne se vrši vrtna veselica pri Birtu v Zg. šiški s srečolovom, godbo in plesom. Združenje krojačev in krojačic v Trbovljah je imelo svoj občni zbor v nedeljo, 24. maja t. 1. v Laškem. Občni zbor je vodil predsednik Škrbec, ki je uvodoma pozdravil delegate jornice in Okrožnega odbora obrtniških združenj v Celju. Vsa poročila kukor tudi računski zaključek in proračun so bila soglasno sprejeta. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi socijalen fond, v kateregii naj plačujejo moški člani po 1.50 Din, članice pa 1. Din mesečno. Predsednik Okrožnega odbora g. Iglič je podal izčrpno poročilo o delu in alccijah Zbornice v zadnjem letu. Na občnem zboru se je mnogo kritiziralo postopanje davčne uprave v Laškem. Zlasti se le povdarjalo, da sp lcrojačice v primeru s krojači mnogo previsoko obdavčene, prav tako predpisuje davčna uprava v Laškem pavšalno pridobnino od vajencev kakor od pomočnikov, kar pa ni v skladu z zakonskimi določili. Sre-sko načelstvo se tudi premalo ozira na upravičene ovadbe proti šušmarjem ter premilo postopa proti njim. Navzoče obrtništvo je v raz- firavi v obrtno-nadaljevalriih šolah izrazilo žejo, da bi na teh šolah poučevali tudi mojstri sami. .! , ' - »j,,,- Združenje krojačev na Rakeku je priredilo svoj občni zbor 17. maja t. 1. v Žirovnici pri Cerknici. Skupščina je potekla v popolni harmoniji. Navzoči obrtniki bi želeli zlasti izboljšanja v davčnem vprašanju in vprašanju pobijanja šušmarstva! Predsednik g. Vivoda je j>ovdarjal v svojem poročilu, da se v oblačilni stroki položaj v zadnjih . mesecih, ni izboljšal, vendar lahko z veseljem ugotovimo, da se vsaj ni poslabšal. Skupno združenje na Jesenicah je imelo v iiedeljo 24. t. m. dopoldne svojo redno letno skupščino v restavraciji Kazino. Skupščino, ki je bila prav dobro obiskana, je otvoril predsednik g. Filip Lazar. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je združenje v preteklem letu bilo prav pridno na delu in je po svojih močeh storilo vse za izboljšanje gospodarskega položaja svojih članov. Združenje ima sedaj 93 članov raznih strok. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Petač Anton, izkazuje v pretek-rem letu 14.648 Din dohodkov in 11.697 Din izdatkov. Vsa poročila kakor tudi proračun za tekoče leto so bila soglasno sprejeta. Glede minimiranja mezd so navzoči enoglas-podvzeli stališče, da se naj minimalne mezde določijo za vso državo enotno. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Filip Lazar, za podpredsednika pa g. Višnar Drago. Po daljši debati o neurejenih razmerah v obrtno-nadaljevalni šoli je predsednik g. Lazar zaključil uspelo zborovanje. Združenje prevoznikov v Ljubljani je imelo svoje zborovanje dne 17. maja t. 1. Organizacija se zlasti ostro bori proti šušmarstvu, ki grozi uničiti prevozniški stan. Dalje je podčrtal predsednik g. Taškar previsoko davčno obremenitev ki skoro onemogoča prevozništvo. Uprava drž. železnic pa vrši nekako kontrolo nad automo-bilskimi prevozniki, da postajajo od nje skoro popolnoma odvisni. Automobil je moderno, prometno in prevozilo sredstvo ter je smešno, da bi mogla v gotovih prilikah prevzeti njegovo nalogo železnica. Zastopnik Zbornice poslanec dr. Koce je združenju obljubil, da se bo krepko zavzel za njihovo zboljšanje. T______________________________________ Razno Obiščite ljubljanski velesejem. Izkoristite priliko otvoritve ljubljanskega velesejma za poset naše bele metropole. Posetite velesejmsko razstavo, ki je letos bogato založena z najraznovrstnejšimi novimi in praktičnimi izdelki domače obrti in industrije. Poset velesejma naj služi k spoznanju, da sami zmoremo z marljivim in vztrajnim delom kriti neodvisno od inozemstva, vse svoje lastne potrebe. Obisk razstave je priporočljiv posebno naši obrtniški mladini. Še je čas, da se zavarujete pri »OBRTNIŠKI SAMOPOMOČI«. Ne odlašajte! Zahtevajte takoj brezplačne informacije! Osnovni davek na dobiček Bate za 1933 in 1935. Beograjska trgovska zbornica je na trgovskem kongresu poročala o obdavčenju jugoslo-venske tvornice gume in obutve d. d. v Borovu za 1933 in 1935. leto. Podatki so vzeti iz uradnega spiska savske finančne direkcije v Zagrebu št. 37865/III. od 4. oktobra 1933. ter 1936/111./ 1936 od 29. februarja 1936. leta. Iz spiska, ki ga prinaša »Zanatlija« št. 21 je poleg ostalih podatkov razvidno sledeče: • 1. v letu 1933 je imel Bata v Jugoslaviji 127 prodajalnic, v letu 1935 pa 399; 2. v letu 1933 je znašal skupni osnovni davek na dobiček 163.317 Din, v letu 1935 pa 924.108 dinarjev: .r : 3. Osnovni davek za prodajalnice (brez davka na Borovo kot center) se je gibal sledeče: (933. leta za 127 prodajalnic skupaj 130.653.60 Din; ... , J Zbornica za TQI v Ljubljani je, sestavila statistiko o prijavah in odjavah trgovskih in obrtnih obratov v I. letttšnjehi četrtletju. ki: podaja žalostno sliko propadanja obrti. j Pri obrtih je od začetka 1932. zabeleženih žeŽ 8646 odjav, dočim je bilo v istem času prijavljenih na novo 5012 obratov, tako da se je od začetka leta 1932 števjlp obrtnih obratov zmanjšalo za'3634. ' ‘ ^ Med obrtnitni obrati vidimo znatno 'nazado-< vanje zlasti pri mizarjih, kjer'je bilo letos pr^ 32 odjavah le 16 prijav, dalje čevljarji^, kjer, je bilo 88 prijav in le 20 prijav, pti; krojačih, kjer je bilo 32 odjav_ iij: 21 prii^v, šiviljah z 54 odjavami in 18 prijavami. ,sedlarjih( ter kolarjih. kjer je bila pri 19 odjavah ;?e 1 prijava. Krojači! Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudf podloge In pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri: Češko-jugoslovenska veletrgovina blaga ANTON H0BL D. D. Zagreb. Trenkova ulic« itev. 7 Zajamčeno enako trde bruse, skalce, kašarje, razpošilja najceneje kamnolom ROJS, ROGATEC. AGA-RUSE združene jusoslov. tvornice acetilena in oksisena d. d. Ruše m iinirnmrir n dobavlja OBRTNIŠTVU za RUTOGENO Vfl- RENJE najboljši KISIK v jeklenih valjih po j \V’ i -! 5 in 6 m3, pod pritiskom 150 atm. Ta ki- , 'VV sik ie popolnoma suh, brez škodljivih pri- mesi ter se dobav,ia s čistočo 99%, kar je za tehniko autogenega varenja in rezanja izredno velike ekonomične važnosti. Jekleni ** flH&tt kisikovi valji se morejo uporabljati le s po- .JE : redučnega ventila HK ; • ki mora biti dobro konstruiran in solidno izdelan. Te prednosti ima: Reduinl ventil „Aga-RuSe“ z navzdol obrnjenim regullrnlm vijakom. RMUEIIINE 1U605LRIME 9. D. PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6. Centrala Beograd. Delniška glavnica Din 75,000.000 Udeležba države Din 30,000.000 Glavna podružnica Zagreb Podružnica Sarajevo PODELJUJE obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in rriviligirane Agrarne banke. SPREJEMA na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve. UPRAVLJA imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »Zanatska« Ljubljana. — Telefon št, 30-20. — Račun Poštne hranilnice št. 14.003. Obrtniški pokojninski fond Kraljevine Jugoslavije v Beogradu j Osnovan je v letu 1898, od 1. 1935 dalje je uveljavljen na teritoriju cele kraljevine z preurejenimi pravili in s popolnoma novim sistemom pokojninskega zavarovanja in družinske rente. OBSTOJAJO TRIJE SISTEMI ZAVAROVANJA: I. Zavarovanje osebne in rodbinske pokojnine: Obrtniki v starosti 20—55 let se lahko zavarujejo za najmanjšo pokojnino 3600.^- in najvišjo 36.000.— Din letno, po prvi (dražji) ali drugi (cenejši) tarifi. II. Zavarovanje kapitala in dote otrokom: Vsak obrtnik lahko zavaruje otrokom doto ali kapital do svoje 50 letne starosti in 12 letne starosti otrok za 3000.— do največ 36.000.— Din. III. Rodbinsko rento si zavaruje lahko vsak obrtnik z vlaganjem v fond rodbinske hranilnice, mesečno najmanj e 40.—/največ pa 5000.— Din. Rento prejema po 10 letih član, za njim pa njegoVa žena in otroci. Obrtniški pokojninski fond plasira svoj kapital neposredno v prvi vrsti za posojila svojim članom. Bančni posli so popolnoma oddvojeni od zavarovanja. Poslovanje s posojili in plasiranjem kapitala bo vodil poslovni odbor za Dravsko banovino v Ljubljani. Temeljna načela novih pravil so sledeča: Zadružno načelo, da se dobiček ne deli; soci-jalen pomen načela vzajemnosti in solidarnosti; načelo urejenosti in kontrole za zavarovanja na strogo računski bazi; načelo neposrednega plasiranja kapitala. OBRTNIKI! Vedite, da z vsakim zavarovanim dinarjem polagate zlate temelje rodbinskega blagostanja* širite družinski mir, srečo in zadovoljstvo! OBRTNIKI! Zmanjšajte izdatek za pijačo, kajenje vsaj za dva dinarja dnevno, kajti za 60.— Din mesečno si lahko zavarujete pokojnino 5000.— do 6000.— Din letno. — Odtrgajte si od ust, da dvignete ugled svoje družine. Ubogajte svojo vest! Zagotovite pokojnino sebi in družini. OBRTNIKI! Čitajte izvleček iz pravil, objavljen v 10. štev, »Obrtnega Vestnika« ter zahtevajte informacije in formularje za vpis od Zveze obrtnih društev za Dravsko banovino v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10, ali pri svojem krajevnem združenju! ŽENE OBRTNIKOV, pomislite na negotovost jutrišnjega dne! Zahtevajte, da Vas mož takoj zavaruje in da nato redno vplačuje zavarovalnino! OBRTNIKI, ZAVARUJTE SE, kajti zavarovanje je edina podpora in upanje novodobnega gospodarskega življenja. EDEN ZA VSE, VSI ZA ENEGA!! »SLAVIM« jugoslovanska zavarovalna banka Zavarovanja poslopij, pohištva, avtomobilov, oken, blagajn, življenja, dote, pogrebnih stroškov itd. Glavno ravnateljstvo v Ljubljani, Gosposka ulica 12 Ekspozitura v Mariboru, Aleksandrova 6 Ekspozitura v Celju. Kolenčeva ulica 6 Podružnice: Beograd,Zagreb,Sarajevo, Novi Sad,Osijek,Split Kreditno druStvo MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice In kredite v tekočem "računu vsem kredita zmoinim osebam in tvrdkam » INDUS, tovarna usnia in usnienih izdelkov, družba z o. z. Ljubljana Tovarna gonilnih jermen izdeluje v najboljši kakovosti: Vse vrste transmisijskih jermen znamke »Panther«, »Kron«, Indus »Special-Citrontan«. Tehnične predmete za tekstilno industrijo kakor Pikerje, udarne kapice, udarna jermena, manšete, tesnila itd. Tovarna usnja izdeluje vse vrste usnja, krom in galunski stroj, telečji in goveji boks, kravine, dulboks, blankusnje, L usnje za knjigoveze, svinjsko usnje za galanterijo in sedla. Tovarna galanterijskih izdelkov izdeluje kovčege, gamaše, opasače, žoge, aktovke itd. DOMAČI KAPITAL! DOMAČI DELAVCI! Odgovorni urednik Rudolf Lavrenčič. - Za konzorcij »Obrtnega vestnika« Josip Rebek. — Tiska tiskarna Slovenija (predstavnik A. Kolman). — Vsi v Ljubljani.