* Posamezna številka : ■
POŠTNINA PAV5ATjTEAMA .O Gl
60 vinarjev.
.TABoii* izhaja vsak dan, rasten nedelje in praznikov, ob 18. uri z da-.umom naslodnjega ,dne ter stane celoletno 120 K, polletno 60 Kf četrtletno UQ K, mesečno 10 K. In sevati po dogovoru. Tri večkratn-objavi popust-
N&roo- se pri upravi wTAB0RA*» MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4-
& m
m
Leto: I.
Maribor, sredk 22. septembra 1920.
saMsrasnsaTT".'' e:
«
« • • »• V¥ m nimrn n*«r»w» »V»
s	:
'	Posamezna številka:	!
j	*•
:	60 vinarjev.	*
p	UREDNIŠTVO se nahaja v Ifrurl-	m.
«	boru, Jučioova ni. ŠL 4f I, UBd-	"
5	strop je. Teloton interurb. St. 276.	■
»	UPRAVA so n.ilu.ja v Jurčičevi	■
m	ulici stev. 4, pritličje, levo. Tole-	JJ'
■	ton »t, 24. SiiS poštnočokoTiu n,-
euu Slov. 11.787.	"j
»	Na naročilu brez denarja s« n®	«!
c*	ozira. — Rokopisi ce ne vračajo.	"J
"	tf
iiiiiiKiaiinioiiiimii,! wa v
Številka: 22.
v	*
Boliševlški kongres vzhodnih narodov v Saku#
Sporazum rned delavci In delodajalci v Italiji. — Aneksija lužne Tirolske preložena. — pierand bo kandidiral*
I?® SJ
Kolikor je med- njimi bolgarske ali srbske zavesti, je to zavest umetno rodila samo agitacija, ki se je na verski podlagi od obeh strani gojila celo stoletje pred osvobojenjem. Sicer pa Srbi ravno z isto pravico trdijo, da je Macedonija srbska, kakor Bolgari, da je bolgarska,
Bolgari so pozneje, kot svobodni prenesli to borbo za Macedonijo tudi na svoje nemške vladarje, kjer je po-t m z imnerijalističnjrni privesmi germanske duše. dozorela ■do histerične želje po zavojevanja, ki je rodila žalostno vojno med Srbi in Bolgari po skupni zmagi nad Turki, ki pa je končala z bolgarskim porazom. Za ta poraz so Bolgari iskali osveti sedaj v svetovni voini. Mesto sprave, mesto iskanja medsebojnega sporazuma in skupnega nastopa za iste interese, so še podžigali sovraštvo, ki je prešlo po strašnih bolgarskih grozodejstvih med svetovno vojno obojestransko v kri in meso. Sovraštvo med obema narodoma ni danes nič mdnjše kakor med nami in Italijani.
Po groznem ponižanju so ostali Bolgari sedaj sam.', Madžari, katere so med vojno proglašali za svoje brate so itotako na tleh, Nemci imajo dovolj skrbi sami s seboj, vsi drugi pa so jim sovražni. V tej'samosti so najprej iskali pomoči ori — Italijanih. Uoali so namreč, da bo Italija razbila Jugo slavijo, toda bodisi, da so sedaj soo-' znali, da se Jugoslavija ne da razbiti, bodisi, da so jih Italijani premalo podpirali, dejstvo je, da do ožjega zbližala med obemi ni prišlo, in da se sedaj obračajo Bolgari k — mali antanti. Predno sp iskali opore pri Italijanih ;o pa izkusili še z novo Intrigo pri
Bslgari Iti jugoslovenstvo.
Maribor, 21. septembra. -
Zadnje dni se v mednarodni politiki srednje Evrope vedna bolj čuje ime Bolgarske. Zdi se, da išče ta nesrečni slovanski narod onore, ob kateri bi se zopet dvignil iz prepada, v katerega so ga pahnili njegovi nesrečni politiki, hlapci dolgonosega Koburžana Ferdinanda I. Iz tega iskanja pa je razvidno na prvi hip, da se Bolgari še niso poglobili globlje v svoj politični in tudi gospodarski položaj in da niso potrkali še na svojo vest, da bi snoznali, kaj so zagrešili In kaj bi jim bilo treba najprej popraviti. Oni vedo le, da so sami in da morajo najti nekje opore, toda ne da bi za to oporo žrtvovali ono, kar jih je pahnilo v nesrečo in kar bi jih privedlo tudi v bodoče s sosedi v konfiikt. Za nas pa je najvažnejše to, kako razmerje vlada med Bolgari in Srbi, ker le od tega razmeria je odvisno, ali bodo tudi oni kdaj V naši sredi, ali ne.
Kdo je kriv nesrečnega sovraštva fned Bolgari in Srbi, bi bilo težko dognati. To sovraštvo datira že iz davnih starih časov predturške dobe. Če pregledamo zgodovinske podatke, kolikor so zanesljivi in če sodimo po-pclnoma objektivno, moramo priznati, da leži na obeh straneh enako krivde. Isto velja tudi za obojestransko agitacijo v Macedoniji pod turško oblastjo. Macedonci niso ne Srbi, ne Bolgari, oni so npl<ak prehod iz enih v druge, kakor so n. pr. prehod med Slovenci in Hrvati naši Belokranjci.
nas. Izjavili so, da so pripravljeni stopiti v jugoslovansko zvezo s pogojem, da se odstrani dinastija ter da se pretvori Jugoslavijo v federacijo jugoslo-venskih narodov. Sedaj po novem razočaranju, pa so menda, vsaj izgleda tako, te načrte zavrgli.
Na vsak način pa smemo upati, da bo prišlo v bolgarskem mišljenju do prevrata, ki jih bo Zavrnil na pot. ki vodi k zbližanju. Sedaj se vrše v Pragi pogajanja med Čehi in Bolgari. Med njimi ni sovraštva in 'radi tega so ravno Čehi najprimernejši posredovalci med nami in Bolgari. Mi pa stojimo še vedno in kljub vsemu na stališču, da naše ujedinjenje brez Bolgarov ni popolno in da moramo gledati na to, da se nekoč tudi oni združijo z nami v veliko državo, ki bo segala od Triglava do sedmograških gričev ter od Jadrana do Donave, Črnega in Egejskega morja. Takrat bo tudi na Aj! Sofiji cb Zlatem rogu zaplapolala modro - belo - rdeča zastava.
Zahtevajte v vsaki gostilni in kavarni . „Tahor“!
mmmmm ® ®@©@®©©©®©
Nela država In njen gospodarski položaj.
Dve leti je že preteklo od onega časa, ko se je razsula stara, gnila Av-
strija ter je iz njenih ruševin med drugri mi državami vzrasila tudi naša edinstvena Jugoslavija, vendar pa še niko-1 mur nj prišlo na misel, da bi sestavil-pregled gospodarske sile te naše mlada države. In vendar bi bilo to, z ozirom na razna napačno mnenja, ki vladajo; posebno pri gotovih radikalskih krogih v Srbiji, skrajno potrebno. Tl krog! se ne morejo nikakor otresti mnenja^ da sedanja naša država ni nekdanja' mala Srbija, ampak poliilčenin gospo-j darskr faktor, ki si s količkaj pametno gospodarsko politiko v najbFžji bodo-i čnosti lahko pribori prvenstvo v vse) srednji Evropi, posebno ker ima zafij vse potrebne predpogoje. Na drugi strani pa se ti ljudje ne zavedajo, za koliko se je njihova država povečala z ustvaritvijo Jugoslavije. Oni sp še vedno mnenja, da je njihova ožja do-j rnovina vse, a vse drugo, kar je » „pre'<u“ ni nič. Iz teh napačnih nazl-ranj sklepajo potem, da je „prek“ zanje la balast, ki jim ničesar ne daje, ampak le jemlje.
Žalostno je, da moramo o tem go*, vorlti še danes, po preteku dveh let skupnega življenja, toda bolje je,n da govorimo, kajti molčanje nam v tem oziru več škoduje, kakor pa govorjenje.' V svrho pravega umevanja gospodarske sile naše dižave, in posebej še onih delov bivše Avstrije Inj srbskih delov, smo (razdelili celotne podatke v tri skupine, katere tu podajamo v tabelarični obliki:
Pregled je sestavljen po zadnjih zanesljivih Statistikah ter odgovarja sirogo dejanskemu sočasnemu stanju.
Celotno gospodarsko stanje Jugoslavije:
Fran Podg orj an :
Večer na dravskLriviieri.
ipomin na Sokolski zlet v Ptuj 7. sept. 1919.
(Konec). . ■ • -v
Dopoldanski vlaki so pripeljali Zadnje goste.. Med njimi je izstopila tudi velika, krepko razvita Plavolaska iz dozorele dekliške dobe. Pozdravila sva se, kakor so hoteli hudomušneži, ki so iz naju že celo leto preje napravili »ženina« in »nevesto«. Smejala sva se tej vlogi, kaj sva hotela boljšega. To pot mi je prišla ravno prav; ne zaradi najine vloge, ampak zaradi dela, ki ga je bilo tisto dopoldne več ko dovolj. Šla sva ob sprevodu, pomagala mi je pri štetju skupin in pozneje v mestu pri bileženju slavnostnih govorov itd. Po končani dopoldanski slavnosti sva se ločila; ona je imela svoja pota, iaz bi bil moral s šefom na banket, a ker nisem našel ne enega ne drugega, sem šel na kosilo v uradniško menzo, od tam v kavarno na Giavnem trgu. Bila; pa je tam taka gneča, da sem se kar; obrnil.(Že pri izhodu se ozrem še en-; kfat po sobi in glej tam sredi sedi —;! moja »nevesta«. Poskusim se preriti; skozi gnečo. Težko, pa šlo je. V nieni’ bližini je obhajala večja družba, tako. eva dobila prostora za oba-	*
Do tedaj me je moj posel tako s prevzel, da nisem imol'časa misliti tudi inase kot človeka. Le semtertja so moji pogledi izmed tisočere množice iskali moj novi ideal iz slovensko-goriške »metropole« — zaman. Bog zna, če me kdaj zoret slučaj privede na njeno pot. Zdai v kavarni sem se zopet domislil, da sva si s plavolasko po željah hudomušnežev »ženin« in »nevesta«, j A prav ta šala mi je vzbudila resen | spomin na prorokovanie moje dolgoletne prijateljice Nane, namreč, da pride zame nekoč nepričakovano ura, ko ostanem vkljub svojim številnim zpa-njem sam, tako sam, tako zapuščen na širnem svetu. Živo mi stopi pred oči dogodek slovesa malo pred tem slavjem na mariborskem kolodvoru pred odhodom vlaka, ki jo je odvedel xi3 u3.5*aUni sever. A^iene je tedaj obšla bridka, tesna slutnja, da je bil po-, na sapnicah že odhajajočega; vlakavzadtiji v mi, življenju? Dal; oest mesecev pc' me je dobil pri zajutrku v kava; mlral« brzojavo; katerem sem unaj. d a mi prinaš i veselo vest o vrnitvi prijateljice, prinesel mi je kratko' vsebino: Nana Umrla. — Torej že takrat v kavarni v Ptuju sem temno slutil, da je prerokovana j ura žarne že prišla. Moram res ostati#
i sam, tako sam na širnem švefu ? Zate i ker me je zvezal blagoslov sv. Cerkve i za celo življenje v neločljivo zvezo, k i je trajala komaj dva dni, a Še ta polnr i gorja in pekla nesrečnega zakona? V i odgovor na to vprašanje stopi med naju duh mojega novega ideala in mi pogleda globoko v razdvojeno dušo, Začel sem primerjati: tu duh angela, svobodnega vezi te zemlje, tam življenje tega sveta. Dečko stari, tebi treba življenja, veš življenja! Ne veš Ji več, da so te doslej še vsi tvoji ideali varali? Kje so idealj? Ne veš, da vse kar izhaja iz te grešne zemlje ostane zemlja, prst na njivi življenja?
»Gospod Franjo, šfo študirate?« »O saj res, ljuba moja »nevesta«, oprostite, mislil sem na nekaj — čakajte! Rešiva rajše vprašanje, ostaneta tu čez noč?« — »No, zašlo ne?« Torej dobro, tudi jaz-ostanemtu. | V hotelu so imeli ravno še dve sobi, j eno na tem, drugo na drugem koncu j — in ti dve sobi sta bili še tisto uro rezervirani za »ženina« posebej, za »nevesto« posebej, to se razume.
© *
*
Popoldne je bila velika Sokolska telovadba. Meja »nevesta« je odšla v svojo sobo počivat, jaz sem nekaj časa
i delal še spodaj v kavarni, potem sem : šel v svojo sobo se osnažit in nripra* vit za obisk telovadbe. Pri odhodu sem klical »nevesto«, a ker se ni oglasila, sem mislil, naj počiva, pa sem odšel, Ze na stopnjicah srečam starega znanca iz dolenjske metropole, našega slovečega zdravnika dr. Straška. ^Oba šva bila veselo presenečena na tem nepri-! čakovanem svidenju. Povabil me je v j svojo sobo in mi pripovedoval zani-imivosti iz moje domovine. Med drugim j mi je kot zdravnik moje prijateljice Nane potrdil tudi mojo slutnjo: ura, ko ostanem sam, je zame že prišla. Nai>n razgovor je vzbudil poleg dr. n ^xf i'70 sbbe spsčo mojo »nevesto«, 'insla je ven pred najina odprta vrata, j nakar sem jo seznanil s svojim znan-,cem. Ubogi dr. Strašek! Tedaj tudi Ti, ki si tolikim otel življenje, nisi slutil, j da ga nekaj mesecev pozneje ne boš ; niogel oteti v Tvojih jrokah v sobi so-(disca umirajoči tvoji klijentinji, moji j Pr|iatel]ici... in še manj si slutil, da *003 .kratko pred obletnico Sokolskega | slavja v Ptuju, tudi Ti že počival pod | prerano rušo. Če nihče drugj, jaz se i e ob tej obletnici spominjam!
Srebrna mesečina se je razlila nad rajajočim parkom in poleg njega bežečo Dravo. Pot med niinia saominia
■ r <u . i - 2,g..l ■ v ■; ; M O; ; K --'V	ji ('-'-.i -L''2 f a I 3 t, j.D, if. | J - •			vsmrna mi C T5 •- « J* S> :ir. 2	.2 I' 1 1 ŽTS i g S a ! o	o ! Lefni ruji 3 j darski o «5 ! pridelek
	• v f:(n- "didiličh v m|Sjonih frankov			v-procentih površine j v. mi!, kron		
■ 5 ‘ M e;	99.000 y	. j*. i i... 5 ! 10’75 : 2-151 286 j 520		17*—	36-- 19-—	28-— i 13-3
’ .iJt|.160.000 jfB' ’ '!|		n -8	? !" '1,: '1 1» 1 j .21*50 j > 4'40 j 626 j 1500 j 32*3 j. 30*7 ! 30’7 ‘			■ i 6-3
. ‘rt. - Y ■ '•S;	259*000 .	' 13	f | 1' i" 1 32*25 ! 6‘55 ' 91*2 4 j 2020 - 49;3 i -067 1 49‘7 T 4 . ■ i' ' -‘! ■ , G f			I " 'r< 34-3 * 54-9 ' 1 -
k teh pcdatkpv, je, .razvidno.;-’ da/jeJŽ njimi ..pa mora jo, pričeti računati, tud paša drsava močan gospodarski faktor, naši beograjski politiki, pred vsem še 'razvidno pade obenem tudi, kolika je srbski radikalci. !n čimveč bo.prkr.as /gospbtlarpka moč tako omalovsževa- .gospodarske, pametne gospA politike, •fliegji'„brekr“. Pomsfon politik bo pri temboljša bo naša politika sploh. iUravmavi svojihippHtfčnih smernic pred' :*	.	' —k
i’semdgledal na gospodarske činjehlce.
Dotttiba.
: Odtegnjenje dnevnic. Predsednik .parlamenta dr. Stanoje Vučkevič je z • ozirom na poročilo tajništva odredil, da bo 122 poslancem, ki, dne 17. trn. niso prisostvovali sejrnargdnega predstavništva odtegne-. 11 dnevnic,, t. ,j. do driliodnje seje, ki bo 28. t. m. Radi tega bo blagajna odtegnila posiancem-znesck 107.230 dinarjev.	■'	'
* Poljsko vojno poročilo od 39. septembra. V nadaljnem zasledovanju sovražnika smo zasedli spodnji izliv Zbruče ter Osiati, Trembovln, Orehovo, jTarnopol in Brodv: Po trdih bojih so naše hrabre čete zavzele Dubno. V smeri Rovna smo vrgli bolševiške čete iz Kiewa. Na drpgih bojiščih za nas ugodni .boji. Sovražne moči so se koncertrirale pri ■Bujemenu in Szezari. Zapadno Sejmy utrjujejo livinske čete svoje postojanke.
* Kortfdrenca v Rigi. V soboto sta imela predsednika obeh mirovnih delegacij v Rigi svoje uvodne pogovore. Prva občna seja* mirovne konference se bo vršila v torek.
* Novačenje na Češkem. Po poročilu nemških listov je'izročila delegacija
na divrie sprehode, kje na naši južni •rivijeri.. Nebrižan za rajanje v parku in na nasipiftah Drave, sem po tej pofi hodil , gor in dol ob strani svoje male, ljubke rojakinje. Verujte mi, da je bil to zopet slučaj. Se ob 4. pdpoldne, bi se jo bil izognil, če bi jo bil moral srečati. Tedaj sva šia z mojo »nevesto" k 'telovadbi — jaz v s‘rcu z najresnejšimi 'sklepi. V moji zapuščeni jeseni se je 'pojavil pozni cvet — želja po življonju. jGemu se udajaii idealom, praznim sanjam, ali morda večer življenja zapravljala 'v, prijateljstvu, ki ga ta življenja prenasičeni svet ne razume, ga iz čistih višin meče v nižave blata.
In ko sem se udajal tem sklepom In sva dospela na veselico v park, tedaj stopita pred njo dva znanca, katerih pozdrav je pogrial s kruto, roko, vse moje skiepe navzdol pd Dravi. Manino pro-rok ovarij e še je izpolnilo :• sredi tisočere množice sem se čutil tako samega,' tako zapuščenega. Lotil se me je stud do življenja in zapustivsi družbo, sem v gneči parka iskal bitje, ki bi od mene ne zahtevalo nič drugega ko vso mojo trpečo dtršo.
In to bitje sem našel. „0 kakor nalašč mi pridete", je dejala smehljajoč 'proti meni. „Ze celo uro iščem svojega starega prijatelja Blasa in Vas“. — „ln mene?" — »Da, in Vas; Veste, zvedela sem med tem, da je moj prijatelj i Vaš prijatelj in sklenila sem iz nas napraviti .trozvezo", no, in potem, se mi je ne vem zakaj polotila npka slutnja, dazgu-bim v Vas svojega drugega prijatelja"..
Ob obletnici čutim, da sem večer ob Dravski- revijeri v Ptuju našel res ideal prijateljice. In te upi idealu na ljubo rad Žrtvujem zadnje nade na vse, kar svet imenuje »življenje".
nemških parlamentarnih krogov mini strskemu predsedniku noto, v katere zahtevajo razne' pogoje radi novačenja mladine. Minister bode odgovoril po prihodnji ministrski seji.
* Francoska kabinetna kriza. Ako se bqde Millerand odločil sprejeti po želji obeh zbornic'kandidaturo za predsednika, se vedno bolj računa s tem da bode Briandti poverjena sestava novega kabineta. »Echo de Pariš" je mnenja, da bi se lahko sestavilo ministrstvo pod predsedstvom Steega, ker ima Millerand v sedanje zunanje ministrstvo zaupanje. Govori se, da bode tudi Poincare vstopil kot finančni minister v novo sestavljeno ministrstvo. Viviani bode najbrže prevzel zunanji portfel, mogoče pa'tiidi Jounart, katerega predsedniško kandidaturo se je potisnilo v ozadje.
nevna
— Sodni senat za volitve v Mariboru. Predsedništvo mariborske okrožne sodnije je sestavilo senat za posle, ki se.tičejo volitve za ustanotvorno skupščino, iz sledečih gospodov:	predsednik dvorni svetnik Tomaž Canjkar, namestnik in član dež. sod. svetnik dr. Anton Mulej in sod. svet. dr. Ivan Vuk; namestnika sta: sod. svet. FramPosega in Oskar Dev.
— Nemški napad V Studencih. Nedeljski razbojniški napad v Studencih je pobudil y mestu občno pozornost. Vsakdo sc vprašuje, kako1 je bilo mogoče, da so Nemci in nemčurji mogli napasti slovensko družbo, v kateri so bile tudi dame ter večinoma sami državni uradniki, na tako bestijalen način. Skoraj neverjetno, ali resnično. Niti v svoji državi ni Slovenec več varen življenja, ako poje slovenske pesmi. Najlepše pa je to, da se v oni gostilni, kjer so dobili razbojniki čaše, steklenice, drva in kamenje, še danes rogajo in smejijo : „Windische Hunde" .. . ali smo vam dali sveto olje! Pa zakaj bi se tudi ne, saj je bil oni drugi razbojnik, katerega je identificirala .gospodična T. kod napadalca s puško, izpuščen na na prosto „radi pomanjkljivih dokazov". Ako bi se to dogodilo Nemcem ali Italijanom za časa Avštrije, bi žendarji aretirali vse moške in ženske, krive ali nedolžne, kakor sp jč to dogodilo ope-tovano v Istri. Ni'čudno, da postajajo nemčurji v zadnjem času tako predrzni, Dan za dnem se dogajajo slični napadi in izzivanja, ali, merodajni faktorji ravnajo naprarn njim z rokavicami ter zatisnejo tudi eno, oko, če je potrebno, namesti da bi vzeli v roke bič.
— Kako pristni Germani so koroški nemčurji, ki danes agitirajo - za Avstrijo, dokumentira poleg njihovih slovenskih imen tudi njihovo znanje nemščine. Neki tak koroški remčurski trgovec je napisal tukajšnjemu slovenskemu trgovcu frakturo ..Lnuht Rochnuk, Kihlo, Šlascliftnel, Karit, Briinar in Vdlkormarkl“. Pristna kvtobupšniea.
— Anketa po uasfavneni vprašanju
se jo vršila promo nodejjo v Ljubljani. Ankete :se je udeležilo leno' Številu’ na-
predne inteligence, govorili so dr. Žerjav, dr. Sagadin in dr. Sterka. V popoldansko debato pa so posegli dr. Pirkmajer, dr. Kramer, dr. Novak, dr. Oražen, dr. Žerjav, dr. Vošnjak nadz. Jelenc ter. dr. Babnik. Anketa se je izrekla za enotno zakonodajo a decentralistično upravo. Poročevalcu dr. Steski se je poverila nalog, da. izdela načrt, pokrajinke. auto-nomije.
— Nova banka. Varaždinski židi nameravajo otvoriti v kratkem v prostorih sedanje kavarne »Tegetthoff" podružnico svoje banke. Ravnateljstvo prevzame dosedanji podravnatelj. Mariborske eskomptne banke Nemec Herrmann, ki je pri eskomptni že izstopil.
— Hitrost brzojavne pošte. Okrajno glavarstvo v Mariboru je nabavilo v Prekmurju nekaj semenske pšenice. Za semensko žito so se posebno potegovale občine Zabljek pri Poljčanah in Gradiška prj Pesnici. Razdelitev pšenice se je-vršila v četrtek in okrajno glavarstvo je v sredo popoldne brzojavilo omenjenim občinam, naj pošljajo k razdelitvi zastopnika. Razdelitev se prične, a zastopnikov občin Zabljek in Gradiška ni, čeravno so se druge občine, ki so poslale zastopnike, obvestile samo pisemskim potom.' Rešitev te uganke je: Brzojav je rabil iz Maribora v Zabljek,od srede do petka j popoldne, od .Maribora do Gradiške pa od sreda do sobote po poldne. Hitrost brzojavne pošte in ogromne brzojavne pristojbine — kako-se to ujema?
.— Pomnožltev osebnih vlakov na progi Maribor gl. kol.--St. I!j. Da se
ustreže želji prebivalstva, vozita od pon-deljka dne 20. septembra pričenši poleg ,sedanjih rednih osebnih vlakov na progi Maribor gl. ko!.—St. Ilj še vlaka št'. 46 odhodom iz Maribora gl. kol. ob 18.39. uri in prihodom v Pesnico ob 18.48 uri, z odhodom ob 18.49 uri ter prihodom v St, Ilj ob 18.59. uri in št. 825 z odhodom iz St. llja‘ob 19.17. uri, prihodom v Pesnico ob 19.34. uri, odhodom ob 19.35. uri ter prihodom v Maribor gl. col. ob 19.57. uri. Obratno ravnateljstvo juž. žel. Ljubljana.
— Imenovanja. Kanclist Slavko Kobe je imenovan za pisarniškega ofi-cijala v X. činovriem razredy, narednik Aleksander Kuharič za 'kanclista v XI. čmovnem razredu.^ Upravnik Državne posredovalnice v Ljubljani Franjo Erja-
4r\ imnnnvnn	K~ u ^
in - 24*
vec je imenovan za šefa »borze dela činu sekretarija III. razreda, ing. Anton Stobl za inšpektorja dela I. razreda pri ministrstvu Ka narodno politiko; istotam pa za pisarja III. razreda Jožica Les-kovčeva.
— Mariborsko državno žensko učiteljišče je reaktivirano ter počne letos le s prvim letnikom, to smo izvedeli komaj sedaj, ko je vpisovanje že zaključeno. Poverjenik Verstovšek namreč tega ni. razglasit ter je na ta način nemoteno odredil, da se je smelo sprejeti le 40 gojenk. Za začasnega voditelja pa je imenoval klerikalca prof. Valesa.	.	v
— Prihodnja seja mestnega sosveta se vrši dne 24. septembra ob 17. uri v mestni posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: 1. ena osebna in 2. ena upravna zadeva, 3. gospodarsko-finančrie zadeve, 4. obrtne zadeve, 5. domovinske zadeve in 6. ena stavbena zadeva.
— Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. O priliki koncerta v restavraciji Narodnega doma dne 18. septembra sta nabrala gospodična Vanda Trošt in gospod Slavko Devetak med gosti prostovoljne vstopnine v prid Dijaški kuhinji znesek 344 K, med Sokoli in Sokolicani pa na fantovskemu večeVu gospoda Em Ilicha še znesek K 195.60. Vsem p. t* darovalcem prav prisrčna hvala! '
Eno in dvakronski bankovci. Na različne govorice,, ki krožijo po mestu, da so eno irj dvakronski bankovci serij 1300 1500 neveljavni ter na svoje-časno tozadevno obvestilo želcfzniške uprave smo se informirali pri Narodni banki ter izvedeli, da to ni res. Ti bankovci so istotako .veljavni, kakor vsi drugi, samo če so pravilno žigosani ter jih mora vsakdo sprejeti istotako privatnik, kakor tudi uradi in banke.
—< Finančna deželna blagajna v LiubOaui, Krekov trg. bo radi snažčnja!
uradnih prostorov dne 22., 23. septembra strankam zaprta.
— Slovensko planinsko društvo
naznanja, da se zatvorijo planinske koče dne • 20. septembra ; Aljažev dom na Triglavu pa ostane odprt samo do 1. oktobra. Valvazorjeva koča, Obirska koča, koča v Kamniški Bistrici in hotel Zlato rog ostanejo celo leto odprti in oskrbo*-vani.
— Razdelitev sladkorja. Okrajno glavarstvo v Mariboru ima v zalogi še večjo množino sladkorja po K 46.50 na debelo, po 49 K na drobno. Vsi trgovci iz mariborskega političnega okraja, ki žele, da se jim nakaže sladkor, naj to poštno-obratno naznanijo glavarstvu.
— Gospod A. Lesjč, ki je prevzel sedaj vodstvo »Marburger Zeitung" je bil po prevratu L 1918 prvi zapovednik jugoslovenskih Čet v južni Dalmaciji ter prvi jugoslovenski komandant Boke ko-lorske.
— Ne umor, le detomor. Kr. stol seciinorice kot kasacijsko sodišče v Za-grebu s privoljenjem vrhovnega državnega pravdništva po zagovorniku dr. Haasu predloženi ničnostni pritožbi Eve Goričan zoper sodbo okrožnega kot porotnega sodišča Maribor, z dne 36. junija 1920 s katero je spoznana za krivo hudodelstva umora po § 134 kaz. zak. v smislu § 5 zak. z dne 31. decembra 1877 št. 3 drž. zak. za 1. 1878 na nejavni seji ugodi, izpodbito sodbo in pravdorek porotnikov razveljavil in vrnil, okrajnemu kot porotnemu sodišču v M;k ribori^ da v tej kazenski stvari1 vnovič . razpravlja. (Razloge, ki bodo zanimale juriste in pravnike, priobčimo jutri).
— Zaloga šolskih.knjig. Že pred letom je ustanovil Višji šolski svet v Ljubljani zalogo šolskih knjig, da na ta način odppmore silnemu pomanjkanju. Ta zaloga je naročila iz Dunaja celotno, zalogo slovenskih šolskih knjig ter jih tudi dobila, sedaj pa leže v Ljubljani že več tednov skrbno zabite, kakor so bile ,na Dunaju. Trgovci,- ki so jih že zdavnaj naročili pa čakajo in čakajo Panje', toda še vedno zaman. Zakaj se ni dovolilo, da bi bili knjigarn te knjige svoječasno sami naročili iz Dunaja? Bile bi že zdavnaj v prometu. Pomanjkanje je sedaj, ko so se šole že pričele,naravnost neznosno in nezadovoljnost z malomarnim poslovanjem zaloge šolskih 1<nj'T.v Rubijam vsesplošna, tako pri učitelju ^ kakor pri starših in mladini. Skorajšni čas je, da se vendar kaj ukrene.
— Demokratsko misleči Inteligenci v vednost! V nedeljo dne 19. septembra 1920 sem sedel kot polic, končeptni uradnik v loži tule mestnega gledališča, ki je posebej določena za politične uradnike. Seveda se nisem hotel siliti kot mlad končeptni uradnik med starejše, višje stoječe gospode, temveč sem se hotel poslužite te pravice še-le potem, ko sem se prepričal, da je bila loža popolnoma prazna. Med prvim odmorom pa je prišel v ložo neki višji gospod tukajšnjega okr. glavarstva. Ko sem tudi jaz vstopil potem, ko je gospod že zavzel svoj prostor, me je le-ta nahrulil s sledečimi besedami: »Kako si drznete Vi . vstopiti v mojo ložo, en tak policijski agent." in še nekaj ponižujočih izrazov.,i To dotičnemu gospodu v pomislek, da bo drugič znal, da tudi navaden policijski pes noče in ne more pogoltniti vsako trdo in debelo kost.
J. H.
— V nedeljo se je vršila v Ljubljani 31 skupščina Ciril-Metodove družbe, katero je mtvoril ob 10. uri družbin predsednik Andrej Senekovič pozdravil zastopnike Primorja in Maribora ter orisal delovanje družbe v preteklem letu, posebno pa težkoče v zasedenem ozemlju. Razvaline družbine šole v Gorici so se prodale za 135.000 K, Proda se tudi šola v Krmi nu; Za njim je govoril ljubljanski podžupan dr Triller v imenu mestne občine. Družbeni tajnik inž. MačkovŠek je podal tajništvo poročilo ter razložil razliko med C.-M. družbo in Jugoslovansko Matico, ki nista eno in isto, ampak- se le^ spopolnjujeli. Govoril je tudi o Koroški. Iz blagajniškega poročila g. Hudovernika je razvidno, da je imela družba 1. 1919 skupnega prc-nfpžcnjjr Ufl,7.074 K Mn 12 vin, znižalo šc ie torej za 107,022 1< in 47 vi-
nnrjev. Če se naše ljudstvo za družbo ne bo boij zanimalo, bo morala svoje delovanje zmanjšati ali pa celo ustaviti, čepravo je zdaj mnogo bolj potrebna kakor pa kdaj poprej. Nadzorstveno poročilo je podal ‘g. Kante. V imenu Primorja je govoril dr. Rybaf. Odboru se je podelil absolutorij. Pri volitvah so bili za nadaljna tri leta izvoljeni vsi dosedanji odborniki, mesto cdstopivšega župnika Vrhovnika pa ga. A. Podkraj-škova. Popoldan se je vršila v Narodnem domu veselica.
— Velikanska poneverba. Poštni cficijal Stanko Kalat v Pragi je poneverit pred enim letom dve priporočeni pismi z več kot 30.000 kronami vrednosti. Radi svojih nretiranih izdatkov, kateri niso bili v ni kakem skladu s prejemki, je bil aretiran. Pri razpravi se je dognalo, da je poneveril vsega skupaj nad pol milijona kron.
— O eksploziji v Newyorku se poroča naslednje podrobnosti: Popolnoma izključeno je, da bi se zgodila ta nesreča čisto slučajno. Nekateri dokazi govore za to, da je bil to bolševiški atentat. V bližnjem poštnem nabiralniku se je našlo 3000 letakov; na enem, ki je bil pisan z rudečilom, je bilo sledeče: »Dovolj, je naše potrpežljivosti. Osvobodite politične jetnike ali vam je smrt gotova! Ameriški spartakovski borci.* Aretirani Fischer, ki je izročil pred atentatom večim ljudem svarilna pisma in ■katerega se je odvedlo v norišnico, je izjavil,' da'je prihodnja bomba določena predsedniku Wilsonu.
— Prostovoljno gasilno društvo v Hotinji vasi priredi dne 26. septembra 1.1. ob 15. uri vinsko trgatev v prostorih gospoda M. Lesjaka v Slivnici z mnogobrojnim sporedom. Svira -prijub-ljena godba. Prijatelji iz mesta in okolica se najtopleje vabijo.
— Čebelarska podružnica zgornje Dravsko polje priredi dne 3. oktobra v Vseh prostorih gostilne g. Bandura, po domače „Spengl“ v Orehovi vasi veliko ljudsko veselico z jako mnogobrojnim1 vsporedom, vsled česar se vsa sosedna društva prosijo, da se ozirajo na omenjeno prireditev.
Porotniki so potrdili glavno vprašanje na tatvino v družbi med tem časom pobeglega tovariša, Pintar je bil obsojen na tri leta težke ječe.
Mlada tatica.
Pri drugi razpravi popoldne je sedelo na zatožni klopi čedno dekle, staro komaj 20 let, kateremu, bi človek ne prisodil, da se je tako udaia tatvini v večjem obsegu od februarja do junija letos.'
Lojzka Hren je služila pri lesnemu trgovcu Mihaelu Kogelnik pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Tako gospodar kakor "njegova žena Marija sta v tem času večkrat opazila da je zmanjkalo denarja iz zaklenjave ročne blagajne; v suknji, ki jo je gospodar včasi odložil in v gospodinjstvu perila, tobaka in raznega blaga.
Ker dekle izgleda res kot sama nedolžnost in poštenost, se jo nista upala osumiti. Nekoč pa je le prišlo tako daleč, da je sum moral pasti ravno na Lojzko. Gospodinja'je res našla v kovčku služkinje pogrešano blago. To je dalo povod za obdolžitev tudi za vkradeni denar.
Obtožba jo obdolžu je: da je vkradla iz zaklenjene ročne blagajne znese r 4400 K ; iz. odprte listnice gospodarjeve 1600 K; gospodinji razno blago v vred nosti nad 300 Iv
Obtoženka prizna' skesano svoje dejanje, omejuje, le visočino tatvine denarja in pravi, da je le enkrat vzela' iz zpprte blagajne bankovec za 1000 K in en bankovec za 100 dinarjev, iz suknje pa enkrat 1600 K ter vse blago razen par rokovie.
Tudi za Hrenovo Lojzko so porotniki soglasno potrdili prvo glavno vprašanje. Ker je vse lepo priznala, je do bila samo eno leto težke ječe.
Sloven. Ttarodsio gledališče.
Repertoire bodočih dni:
V torek 21.: „Samski dvor".
V sredo 22.: „Na dnu".
V četrtek 23.: »Hlapci*. Ab. A—1.
. Vsi oni, ki se mislijo abonirati, naj to takoj Morijo, da bo mogoče urediti abonement.
Sodišče.
Porota.
Maribor, 20. septembra.
Konjski tat.
Pod predsedstvom viš. dež. sod. svet. Ravnikarja se je danes pričelo tretje porotno zasedanje. Porotna dvorana, v kateri se v imenu Nj. Veličanstva kralja SHS odloča usoda nad* svobodo in smrtjo državljanov Jugoslavije, je vkljub vsem opominom ostala istotako avstrijska, kakor je bila od vsega početka.
Kot prvi v tem zasedanju sedi’na zatožni klopi mlad Madžar Ivan Pintar iz Dol. Lendave. Obtožen je, da je v noči dne 10. decembra p. 1. v družbi tatinskega tovariša Lakija ukradel iz zaprtega hleva posestnika Franceta Kod-njaka v Dol. Lendavi' nad 20.000 K vredno lepo kobilo, jo vtihotapil preko demarkacijske črte na Madžarskp v vas Radič ter jo tam ,v neki gostilni prodal Madžarom, ki so na to kupčijo že čakali. Kodnjaku se je po .svežih sledovih, v snegu posrečilo potom orožništva kobilo izslediti; toda Madžari so kobilo oslepili, ^ bodisi iz maščevanja, ali da otežkočijo zasledovanje. Pintar, ki zna samo ipadžarsko in se zagovarja potom tolmača, prizna, da je kobilo gnal preko demarkacijske črte, pravi pa, da je bil uverjen, da jo je le 'iztihotapil in da ni Yf5*’ ki jo bil tovariš Laki vkradel. Madžari so mu dali 2000 K nagrade, a ta denar tako trdi on — so mu ob povratku, na ineii. naši vojaki odvzeli.
Okrajno sodišče.
Maribor,-20. septembra. Od Sv. Duha župnik in njegovi petelini
Med tem, ko "so se v porotni dvorani mudili z dolgočasno konjsko tatvino mladega prekmurskega Madžara, se je pri okrajnem sodišču v sloveči sobi štev. 15 razgrnilft vse drugače zanimiva slika 'o župniku pri !j5v. Duhu nad Falo oziroma Selnico in njegovih petelinili.
Jakob Roschman, župnik pri S. Dului nad Selnico, torej na kritičnem obmejnem ozemlju, ima, to se pravi, je ob tistem fa\T	med	drugo	domačo zverino
tudi tri peteline. ■ Kakor je to že pri tej iahkonogi zverini navada, so radi zaha-jalis k sosedovim kokošini v vas; ta najbližji sosed_ pa je ondotna orožniška postaja. Župnik trdi,, da orožniki, med njimi zlasti komandir Oman, nišo preradi gledali tega vasovanja in se je po zatrdilu župnika — zgodilo, da je tupatam za njegovimi petelini prifrčal od orožniške postaje tudi kak krepelee. .
Na večer 24. julija je kaplar (orožnik' Obersnel na njivi nekaj zakopaval, pri čemer ga je župnik skrivaj opazoval. Ko se je orožnik vrnil domov, je prišel župniki s svojim mežnarjem do njega' in s poveljujočim naglasom zahtevah takoj mi odkopljite jamo in mi pokažite, kaj ste ravnokar zakopali. To je storil župnik, kakor rečeno, v navzočnosti podrejenega mu mežnarja, kateremu bi bil lahko izdal ukaz. kakor ga je dal napranr orožniku. V boljše razumevanje tega župnikovega nastopa služi v pojasnilo, da so župniku ob tistem času zginili trije petelini; zato je župnik mislil, da je orožnik Obersnel na njivi zakopal osku-no Perje teli petelinov. Orožnik .Obersnel seveda ni raežnar in ni šel ne od-3 3«hne, niti ni pustil, da bi bila zuppik in niežnar to storila. Pač pa je
niško •Vele,i; miJ Bre ž njim na orož-
nm/isisi- J0, .ie župnik osumil celo
netolinn^ f0(slai° tatvine njegovih treh petelinov, katerih slednii J il i«n
-	*«vviuc;	llJl3g[UViU	flCU
spokorjen	56	jG iSti d-1"
Vnruviir „	.	svojega	vasovanja.
k Ja v	svojem	sumu šel	že en korak
dalje češ, da je Obersnel ravnokar zakopal pelelinje perje. Izdal j0 ponovno ukaz, naj mu jamo odkopljejo Sr pri tem prijel orožniku za rokav? Orožhištvo je božjega namestnika opozorilo, da nima nobene pravice, orožništva izdajati ukaze, zato so tu s$mo	predpostavljeni. Tedni
se je božji namestnik razkoračil, češ, Ludi jaz sem predpostavljena oblast nad orožništvom, tudi jaz vam morem ukazovati. Imam tudi moč, odstraniti orožnike od Sv. Duha, kar bi bil že lani storil, česar pa nisem, ker se mi je smilila orožmška kuharica in pa ker je bilo orožniš \ lani na meji še potrebno.
Orožnik je potem iz proste volje peljal župnika in mežnarja na njivo. A župnik je tu vnovič ukazal; naj. orožnik odkoplje jamo, česar orožnik seveda ni storil; prepustil je to delo božjemu namestniku in mežnarju. Z očevidno slastjo maščevalnosti, da izkoplje za svoj sum tudi „corpora delicti*, je božji namestnik pomagal pri odkopavanju jame. He, vraga, kaj je to? Namesto pričakovanega perja njegovih petelinov je v jami našel — smrdljivo telečje meso, 'ki ga je orož-ništvo zaplenilo pri nekem tihotapcu, na kar ga je, kakor sfno zgoraj videli, orožnik Obersnel kot neužitno, zakopal. Božjemu namestniku so je povesil dolgi nos, nakar je obema orožnikoma podelil na licu mesta — odvezo, češ, zdaj sta vidva sama oproščena. Ko seje ta obmejna »Petelinja pogrebna komisija* vračala proti domu, ji pride nasproti župnikova kuharica Julka Jurčeva, ki se je takoj začela vmešavali v pogovor. Nato je prišel'še komandir postaje Oman. Božji namestnik ga takoj naskoči s krikom: „Vi, kam ste mi moje peteline spravili ? Danes mi je že tretli zmanjkal, povejte, kam ste jih spravili?? Oman je bil mnenja, da tako važna obmejna zadeva ne spada kar na vaško ulico in je pozval colo komisijo na orož. postajo. Božji na mestnik je odšel raje z Julko domov.
Vsak še tako slabo izmišljen roman ima nekaj trdega ozadja, tudi ta petelinji roman od Sv. Duha ni brez njega. Očevidno ima župnik Jakob Roschman neko »piko* na orožnike. Zakaj? Poglejte! Lani o kresu je finančna straža s pomočjo orožništva sestri župnikove kuharice, Ivani Jarc iz Vel. Boža,. zaplenila kravo, ki jo je mislila vtihotapiti v Nem. Avstrijo. Dalje: Župnikova kuharica je poslala po dekli Mariji Bečeln večjo množino jajc v Lučane, da jih tam proda za višjo ceno. Na meji zasačena, so ji jajca zaplenili. Tega jim ne more pozabiti ne kuharica in samoobsebi umevno, tudi ne župnik.
Župnik Jakob Roschman, pravijo, da je velik naš patrijot. Ne bere maše za rojstne in godovno dneve naše kraljeve rodbine. Olj priliki vpeljave novega časa je dobil tudi on tozadeven ukaz, na katerega pa se ni oziral. Na ponovno opo-zoritev je odgovoril, da on ne pozna ukazov iz ^Maribora, okrajnega glavarja se ne boji, če,bi bil kaznovan, ne sprejme cazni, on je še vedno podrejen nadškofiji v Gradcu. 'Dne 6. junija je med svojo pridigo dekleta svaril pred . znanjem z orožniki, češ, da orožniki dekteta samo zapeljujejo. —
Tako je ozadje in take so konture te slike do danes. K razpravi je prišel samo' župnik, ki se mora zagovarjati radi obdolžitve tatvine orožnikov in pa radi njegove pridige. Hoče nastopiti dokaz resnice. Orožniki sovražijo njegove peteline; videl j p komandirja lučati lcre-pelicc za njegovim petelinom. Glede pridige je že mogoče, da je imel v mislih posebno orožnike; on pač želi svoja dekleta obvarovati pohujšanja in zapeljivosti. Znano mu je, da je eden orožnikov lazil ,za neko pastarico, drugi je imel z nekim dekletom otroka, tretji je še zdaj zaljubljen in tako naprej. Po naročilu sodišča poda obširnejši zagovor v dokaz resnice, do tedaj je razprava preložena.
Sporazum med delavci in delodajalci v Italiji.
DKU. Rim, 20. sept. (Stefani) Po konferenci notranjega ministrstva so podpiJ sali delavci in delodajalci protokol, v) katerem se ugotavlja, da se ima- delavcem izplačati nova jnezda od dne lh.i julija, vendar brez odškodnine- za one dni, v katerih so bile tvornice zasedene,
Aneksija južne Tirolske preložena,-
DKU Inomost, 20. sept. »Innsbrucker! Nachrichten* javljajo, da je aneksiji južne Tirolske baje preložena na nedo-! ločen čas.	’ ' >
Millerand bo kandidiral.	j
DKU Pariz, 20. septembra. ,Agi Havas* poroča, da bode Millerand kandidiral za predsednika.
Koroščevo zdravstveno stanje.
Maribor, 21. sept. O zdravstven#« stanju ministra dr, Korošca je izdal ptiJ marij tukajšnje javne bolnice, docent dr. Ivan Matko danes nastopno zdravniško izveslje: Zdravstveno stanje min' dr. Korošca je vobče zadovoljivo. Bolečine v žolčnem mehurju, ki so se v zadnjem času pojavile, pojemajo. Obstaja upanje, da zapusti bolnik v najkrajšem! času bolnico, morda že početkom pri-' hodnjega tedna.
Rusko vojno poročilo.
DKU Moskva, 20. septembra. Pri Kubinu boji z menjajočim uspehom. Pri Rovnu napreduje sovražnik, pri Dubnn se pomika severno-zahodno. Pri Brodyjtt in Tarnopolu se naše čete boje umikajo. Na Krimu trajajo boji proti sovražni konjenici še nadalje, Pri Orjehovu trdi boji.
I	...
Ustreljeni komunisti.
DKU M o s k v a, 20. sept. (Brezžičnoja V Sebastopolu se je vršila na vojaškem! sodišču obravnava napram 23. komu-! nizma osumljenim osebam. 11 obtožencev je bilo ustreljenih.
Ruski zrakoplovi bombardirajo.
DKU Moskve, 20. septembra. (Brezžično.) V Črnem morju so ruski zrakoplovi metali bombe na sovražne vojn®1 ladje. V Azaškem morju se. je moral*' sovražna flota po izgubi 2 ladij umakniti proti Krču.
Norveška ne pusti uvoza v Rusijo;
DKU London, 20. sept. (Reuter.)
»Times* javljajo iz Christijanije: Vlada ne dopusti prostega prevoza za Rusijo določenega tujezemskega blaga.
Kongres v Baku.
DKU. Moskva, 20. sept. (Brezžično) Envor-Paša Je označil v svojem govoru na bolševiškem kongresu v Baku Rusijo kot odkritega prijatelja Turške in poživlja na boj proti imperijaližmu, naj pride od katere koli strani. Prečitalo ge jo poročilo Kemal-Paše, polno napadov na francijo. Nazadnjo sc je sprejel predlog Bele Kuna, naj .se podpira vse teptane narode v boju proti imperijaližmu.
Punti ruskih mornarjev.
PKU Kopenhagen, 19. sept. Iz Helsingforsa poročajo »Nationalti. dende*: Sef ruske flote Vzhodnega morja Razkolnikov je vpoklical 100 mornarjev pod orožje. Ti so se vprli -temu pozivu ter pričeli agitacijo proti Razkolnikovu, katerega so imenovali krvnika. Razkolnikov je pustil mornarje ustreliti, nakar je bil red zopet vzpostavljen. Potniki; ki so dospeli iz Petrograda poročajo, da je tam vse mirno.
Avstrijske časnikarske race.
.. Dunai< 19- septembra. Dunaj-, ski tisti so prinesli poročilo, da se je1 oborožen kmetski punt napram srbskim uradnikom in policistom razširil na -t okraje, ter da je bilo na Hrvatskem proglašeno obsedno stanje, tflada hoče vausiti revolto z vojaško silo, kar je do nov’b pobojev. Poslaništvo V., 5 komentira ta tendencijozna poročna, ker absolutno ne ogovarjajo res-, nici ter imajo sama namen, razburjati! javnost.
Stran 4;
J,T A B on'
Maftoctp, 22. septembra 1920.
y
E
trgovina.
| Cene sladkorja na Češkem se vsled zvišanih produktivnih stroškov primerno podražijo.
| Španska vlada je podaljšala Franciji dovoljen predujem za nadalj-Ite 3 mesece.
] Tvornsca vagonov se je csno-ala v Mali gospi in Brodu. Začetni aoital 5 milijonov dinarjev se bode [pozneje znatno povišal.
| Oddaja Sivine Nemčije, Kakor ,piše »Deutsche Tageszeifung«, jo določila reparacijska komisija nemške 'vlade skupno število oddaje živine (Nemčije. Po tej določbi mora oddati 'Nemčija antanti 800.000 glav živine ter 150.000 konj.
j Produkcija klobukov na Češkem. Na podlagi privatne statistike (se ceni letošnja produkcija klobukov na Čehoslovaškem okrog 6—7 mil* jono stotov. Poleg Amerike in Nemčije je Čehoslovaška toraj 3 država (na svetu, kar se tiče produkcije klobukov.
| Svobodna prodaja petroleja je dovoljena na podlagi odredbe uprave državnega monopola po celi naši državi.
| Denarni papirni promet na Poljskem se je dvignil na 78.000 milijonov poljskih mark, napram 25.000 milijonov v polletju 1920, 5000 milijonov koncem 1919 in 808 milijonov y oktobru 1918.
| Sccijalizacija laških tvornic. V flimu, kakor v Milanu se vrše pogovori med zadrugami in vlado radi prevzetja tvornic po zadrugah.
j Denarna cirkulacija v Nemčiji. Statistika nemške državne banke izkazuje, da je bilo prošli teden v prometu 72 milijard papirnatih mark. Kritje pa znaša samo l in pol milijarde.
|4|
IshI lil
-j- Bob in Tedi. Dva neugnanca. Po John Habbertonovi knjigi Helenina otročička slov. mladini po svoje povedal dr. Ivo Šorli. Ilustriral Anton Koželj. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1920. Broširana knjiga velja K 24’—, vezana K 30'— Slovensko mladinsko literaturo je obogatil dr. Ivo Šorli z jako lepo povestjo, ki opisuje porednosti dveh amerikanskih bratov, 5-letnega Boba in 3-letnega Tedija. Njihova, mati je mnema, da' sta otroka dva angeljčka, v resnici sta pa škrateljčka, ki na vse mogoče nagajati ujcu Haronu. Da se bo otrokom knjiga še bolj prikupila, jo je okrasil A. Koželj z 20 slikami. Knjigo toplo priporočamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6.
0 !/>' iw L. V«'' O
o Sokol v Studencih vabi k predavanju br. Joška Vokača, ki bd, yr-nivši se od orožnih vai iz Albanije, predaval o tamkajšnih šegah in navadah in tudi o Macedoniji. Ker bo to predavanje jako zanimivo, vabi k obilni udeležbi v četrtek dne 23 t. m. ob 20. uri v ^Sokolskem domu« v Studencih — odbor! Zdravo 1
• Spsrf.
: Ilirija — Concordia 2:0. v tekmi med Ilirijo in zagrebško Con-ccrdijo, katera se je vršila dne 18. t. m. v Ljubljani je Ilirija zmagala po zelo zanimivi igri. Ilirija je igrala kompletna in v novi sestavi, pri Concordm sja nedostajala dva igralca, Dubravčič in Cindrič. Temno igre je bil oster. Tekmi je prisostvovalo mnogobrojno občinstvo.
Glavni urednik: R a d i v o j Rehar.
Odgovorni urednik: Fran V o g 1 a r,
*
Plata oznaka. | Jugpslcvenska matica priporoča
SacnoBtaSna Maria za;
vso sprejme se z 1. okio-; brom. F\!nča 160 kron. Na-j slov: Kočevar, Krekova ul. J St. 2.	.521	2-1'
S*ro«Sa sra posestvo na ravnini, sredi vasi, 00 oralov. Gozda 12 oralov, drugo njive in travniki. Cena po dogovoru. Anton Mlakar, Spod. Račje 112.	522
tlsSa ec sEaitovr.nje z 2—3
sobami, kuhinjo in mogoče z vrtom v mestu ali okolici lahko pol ure oddaljeno. Ponudbe na upravništvo pod »Stanovanje«.
SSFOiSa sa gjJasotjSs'. Ro-
seggerjeva ulica št. 7, Fo-brežje.	515 2-2
Gsdrvts mata feSSa z dobro idočo trgovino, 15 minut od državnega mosta, se po ceni proda. Vprašati pri Toma-schitz, Slovenska ulica 1.
511	2—2
ihevsSis ucS) popolnoma nov, se po zmerni ceni proda. Vprašati: Pir.ter & Lenard, trgovina z železnino, Aleksandrova česta. 513 3—2
Prva lugoslovaaska to varna za usnja in čevlje j d. na Bregu pri Ptuju
ima na prodaj prvovrstne
gonilne in Si j valite jermene
j inozemske provenijence v več- ! jih množinah po zmernih ce- j 504	nah.	3—3	]	j
krilila lonraia
rodom iz Sv. Barbare pri Mariboru. Bil je najboljši krojač v Pulju, postal nedavno žrtev italijanske druhali, Jd mu je požgala hišo z vso opravo in živi' sedaj kot begunec v Mariboru, VotDcmarjev^ ulica St. 1, Švabova hiša. Prosi pomoči s krojaškim delom. Izvršuje vsa dela točno,^solidno in po najnižjih cenah.	502	3—3
® Zaloga spalnih sob po najnižjih cenah ^
« t
66
1 a w 4* tii
&	Šolska	ulica	št.	5	36i	20-11	©
1©$©©©®©®©©©©$®®^©®®®®®©®©©©®
13 Gr
—cip—cira-
-CiG—
ZSK
495
Odvetniška pisarna
Karl 'Koderman-a
se je preselila na Aleksandrovo cesto št. 12 (ob vogalu Sodne ulice).
serše
IMiipaii
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem na Glavnem trgu št. 20 v Mayer* jevi hiši odprl
lekarno „Pri sv. flrehu“
založil z vsemi zdravili in zdra-
sbščinami.
Mr. Ph. Ivan Vidmar
328 10—9
lekarnar.
■lili "-fTCT "nin——""
J '	s,s	: ..
ti
d* d«
issica. Sisksrn Kralik in Rabič)
priporoča
»'V. •< .••»jV ‘ V •• '.	'	.
vsakovrstne tiskovine, vizitnice, pro-
■imim irjriiiimnu —■■ii inMiaii>iiiaiiTi>r--T^L  itlpi»i |T— lrTnrrrr---~^'^'T‘*rMMM"" —iii—■«»— umi um m> ^ »um—
grame, lepake, letake, vabila itd. itd.
-fv i.i.. jih m .....J m I	---- - -rn-1--
1 '
', # /
Kljub jako zvišanini cenam pri delavskih mezdah,
>«w.n>uni—W»HIWIIIIU II mni7.»nw)ni i»nm — im	'"■*—<111
se cene, za izdelke niso razmeroma tako zvišale.
H lil flT t !■! I'I«—
,.„p      _________________________________________________
uasaaamm"
£■
%
m
%
S
s
%
I-
Izdaja: Tiskovna aadrtfga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.