i. ■ • ^ ■ i )>■;■, i t
Političen list za slovenski narod.
'U S /11:: 1','ttl
F* poŠti prejeman velja: Za aelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman vel j (i: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., ta. en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inseratil se sprejemajoiin velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat : 12 kr. , e?.«« tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskapji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvžefriši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne.
Štev. 21S.
V Ljubljani, v sredo 19. septembra 1,888.
Letnilc X VI.
Deželni zbor kranjski.
(Tretja seja, dne 18. septembra 1 888.)
(Konec.) i
Za Pfeiferjem o ravno tem predmetu govori poslanec Šuklje, čigar govor objavimo pozneje, ko ga dobimo po stenografičnem zapisniku. Samostalni predlog se potem v pretresanje in poročanje izroči finančnemu odseku.
Dr. Papež vtemeljuje dalje svoj samostalni predlog glede premembe § 13 deželnega volilnega reda, ki se glasi:
11	»Zakon
dne
s katerim se prenareja § 13. voliluega reda ' ia, deželni zbor vojvodine Kranjske.
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
Člen I.
' V prvem odstavku § 13. volilnega reda za deželni zbor vojvodine Kranjske z dne 26. februarija 1861 oziroma zako,na z dne 29. maja 1884, št. 10 dež. zak., se izpuste sledeče besede: „z 9. junija 1. 1850", in se mora torej glasiti ta odstavek tako: ; »Poslance v § 3. naštetih mest in trgov volijo direktno vsi tisti občani, kateri imajo po posebnem občinskem, statutu mesta ljubljanskega! a'' P° občinskem zakonu s 17. februarija 1^66 pravico voliti občinski zastop mest in trgov, sestavljajočih volilni okraj, in kateri niso po § 18. deželno-zborskega volilnega .reda izključeni od volilne pravice, in kateri"
% <• ■ }*>, ■ Člen H-' .' , ;; T" % M
■■Vsi drugi odstavki § 13. ostanejo nepremenjeni. Člen III.
Ta ?akon stopi v veljavnost s tistim dnevom, ko §e razglasi,	' i ,
v. , ,.s .... ; :. -Člen IV.
• i. Mojemu ministru notranjih'stvari je naročeno "ifcv^šiti ta zakon."
Opravičeval je pa ta svoj predlog tako-le:
,3V padnjej seji imel sem čast predlagati načrt postave, s katero se prenareja § 13. deželno-zbor-

skega reda v smislu novegaijubljanskega občinskega statuta; da utemeljujem danes ta1 svoj predlog, mi je treba malo besedij:	■ >
Vsakdo mi bode pritrdil, da je predlagana prenaredba pač sama ob sebi umevna, ravno zato, ker je namen deželno-zborskega volilnega reda, da vsi volilni upravičenci, ki volijo ljubljanski mestni žaštop, — z edino izjemo glede najmanjše svote davkov — naj bodejo tudi upravičeni voliti' deželna dva poslanca ljubljanska — gotovo bi pa bilo tudi samo ob sebi umevno za slučaj, da1 bi ostal § 13. ne-premenjen, da velja potem ža d^žeilno-zborske volitve ljubljanskega mesta ravno le oni statut,: ki je izrečno navedbn v § 13. deželno-zborskega volilnega reda. Potem je pa1 ta prenaredba tudi prkktična — ako uvažujemo; koliko nedostatnov v uradnem poslovanji, koliko troškov bi prizanašali'; da bi še morali volilski imeniki po stanem statutu z novega izdelovati.	-	' 1 ''' "
Konečno je prenaredba tudi nujna glede® ha to, da se bodejo že prihodnje leto vršile nove deželno-zborske volitve.	........i	'•••'• •
Predlagam torej v formalnem oziru,- naj se izroči upravnemu, odseku ta načrt postave v posvetovanje in poročanje. .
Predlog, je bil pri glasovanji; v pretresanje izročen upravnemu, odseku.
Za njim poročal je poslanec Suklje o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada za 1. 1887. Dohodkov z 10% deželno priklado vred je bilo 165.582 gld. 55V2 kr., to je za 3513 gld. 15'/., kr. več, kakor so bili proračuujeni; troškov pa. je bilo za 5814 gld. ,23 72,kr. manj, kakqr se,,je .mislilo, ker so bili proračun.jeni na 265,646 gld. 66 kr., pa so iznašali le 259.832 gld,„42% kr. Vsled tega je dežela doplačala le 87.116 gld. 63'/j, kr.,< ne pa 103.600 gld., kakor je bilo proračunjenq>. a Zbo.r, je brez ugovora potrdil ta račun kakor tudi koaečno skupno .premoženje, ki je iznašalo ll9.,9.3(j gold. 'JO1/, kr. .......... t !f; ,, „
Na.vrsto je prišel proračun deželno-k.ult.urnega zaklada za I. 1885., o katerem j^ poročal poslanec De v, in ki je obveljal brez ugovora po nasvetu
deželnega odbora. Potrebščina bode znašala za šolo na Grmu '3400 gld., za: deželne kulturne namene in razne troške 2080 gld., skupaj 4480 gld., na ravno toliko so proračunjeni dohodki, namreč 2000 gld. globe'za " gozdne in poljske prestopke, 2450 gld. za lovske karte, globe za nedovoljeno spuščanje privatnih" žrebcev in razni dohodki pa 30 gld. Ravno 'tako-je bil brez ugovora odobren računski zaključek istega zaklada za leto 1887; Prihodkov je bilo 4r349f!gld. 18 kr., troškov pa 3949 gld., torej je preostajalo 400 gld. 18 kr.
Potem poroča poslanec Klun o nakupu knjiga »Vrtnarstvo", ki jo je vsled naročila c. kr. poljedelskega ministerstva spisal potovalni učitelj gospod Pire ter na sVetlo dala kmetijska družba. Ker je jako želeti, da se' pouk v kmetijstvu in zlasti vravnava ' šolskih'Vrtov vrši po enotnem vodilu, poročevalec v imenu finančhe^a odseka predlaga:
»Slavni deželni zbor naj sklene:
1'. Deželnemu odboru se naroča, da kupi 300 izvodov knjige »Vrtnarstvo", katero je spisal A. Pire, tajnik kmetijske družbe, in založila kmetijska družba kranjska, in da brezplačno prepusti vsaki ljudski šoli po jeden izvbdl	<"'
2. V ta namen se dovoli kredit v znesku 300 gld. iz deželnega zaklada."
Poslanec Stegnar omenja velikih zaslug gosp. Pirca pri spisovanji te knjige, za katero ni dobil nikakoršne nagrade, in predlaga, naj mu slavni deželni zbor vsaj izreka iskreno zahvalo, deželni odbor ,pa naj posreduje,i da sostavi. tudi »Normativ" za pouk v kmetijstvu pa ljudskih šolah ter skrbi, da ,v roke pride vsem učiteljem.
. Poročevalec • KI u n odgovarja, da ta predloga randarlei: predaleč segata. Priznanje za izvrstno knjigo, ki ne obsega samo vrtnarstva v ožjem po-•.menu, ampak tudi sadjerejo, vinarstvo, zelenjadarstvo in lepotično vrtnarstvo,'je izrečeno že v poročilu in bi bilo od.več,nto izrekati še po posebnem sklepu deželnega zbora, ker sostave te knjige ni bil naročil deželni.^bor, ampak ministerstvo in kmetijska družba. Za.izdajo »Np.rmati.va".pa .tudi nima skrbeti deželni zastop, ampak deželni, šolski svet. Pri glasovanji se
LISTEK.
Iz,, tržiških toplic na Primorskem.
2. septembra, i. Vsled strogega ukaza zdravnikovega, da moram • ▼saj tri leta za drugoma obiskati toplice, ako se hočem nadejati povoljnega in trajnega učinka glede na zdravje,"napotil sem se zopet letos v začetku septembra v, najbližjo jrai kopel tržiško. To "lepo, do .6000 duš. broječa, mesto se imenuje po laško Mon-falcone (Montefalcone), in sicer'zaljo, ker ima v ' svojem mestnem grbu sokola, kar pomeni v laščini „falcone", -— pri kraških sosedih pa še vedno veljii za trg in nosi staro ime Tržič, dasi je' kraj popolnoma italijanski. Sploh bivajo tu ob levem bregu dolenje Soče le Italijani, ki so nekdaj spadali pod republiko beneško, dočim so stanovalci na desnem bre'gh" spodnje Soče Furlani.
'V vsem mestu Tržiču ne dobiš pet SlovencšV. 'MOgočO, da jih je kaj v službi pri veliki tovarni za izdelovanje kotehine. — Našel sem vendar letos ondi rojakinjo iz Kranjske Gore kot poštno odpravi-
teljico. Kopat so se prišli letos še trije' drugi Kranjci, jeden iz Idrije, dva iz Logatca.'* Tako nisem bil popolnoma osamljen med'tujci.
Ko sem še pripeljal v Tržič v nedeljo zvečer, ugledam glavno šetališče mestno vse v zastavah. Delavsko društvo je imelo veselico v korist svoji blagajnici. Vhod na veselični prostor je bil z deskami, zaslonjen. V sredi pa jo stal lep slavolok z napisom: ».Uno per tutti, 4utti.peK uno.". Vdel^žba je bila videti prav živahna, ker se je IjudstHo. vedno gnetlo ven in notri pri vhodnih vratih. . Imeli so tombolo,' 'streljanje na dobitke, pa kot, tretjo, in glavno tričko' plete. Akoravno se1 tudi naša slovenska mladina rada zasuče, vendar nisem Vido! nikjer take . norostne navržeuogti na ples, kal$or pi;i teh Lahih tržiških. Brž ko ,se. oglasi godba,, jame.se vse vrteti, mlado in staro. Videl sem pod vsakim drevesom mestnega drevoreda kopico, otrok* majhni koti ajdovi snopki, pa so ti jo pobirali sparoma 1 na okrog, da je bilo' kaj. Odrasli mladini je odločen za ples poseben prostor, na kateri se, položi po tleh. navlašč za to pripravljen lesen, pod. .Kdor hoče na tem plesišču poskusiti urnost svojih nog, plača za jeden ples 10 kr. Mestna godba tu igra na vzvi-
šenem .odru vsako . nedeljo po letu od '/„8. ure do polunoči, iu sicer same koračnice. Za jeden ples svira komaj; 6 minut, po kratkem premolku zopet toliko, tako,-da strasten plesalec v jednem večeru prav z lahka par goldinarjev zadrsa. Pravili so, da i je, veselica donesla blagajnici delavcev čistih 300 gl.
Tudi zvečer prihodnjega dneva, ponedeljka, se je. nadaljevalo plesanje.., Zopet je. godba igrala in po njenih taktih na vse .pretrge rajala tržiška ple-spnpra mladina. Vstopnina pa .je bila ta večer znižana na polovico. Ža.5 kr* so plesali in zateptali še od. prejšnjega večera ostali drobiž.
..i' Mestna- godba šteje ,nad 30. mož in priznati moram, da, je prav vrlo. izvežbana, posebno okrogla zna izvrstno,,in strogo po taktu trobiti. Vsak četrtek zvečer svira..zdaj pred to, zdaj pred drugo gostilno, • ob nedeljah pa, .kakor sein že opomnil, pri javnem .plesu., v, drevoredu. Mnogokrat je tudi godba povabljena v .okolico, odkoder. «e.vselej z obilnim zaslužkom vrača domov. Malokedaj prigode manj od 80 gld i pri jednem plesu, — to pa na kmetih, med ubogim, priprostim ljudstvom, ki živi o sami polenti. Naš Slovenec rad pleše, toda jeden Lah za deset Slovencev.
>S£C
m
predloga finančnega odseka sprejmeta, predloga poslanca Stegnarja pa odbijeta.
Potem poroča dr. B 1 e i \v e i s o računskem zaključku deželnih dobrodelnih zavodov za 1. 1887. Bolniški zaklad je imel dohodkov 12.286 gl. 44 kr., troškov pa 62.218 gld. 46 kr., torej je moral deželni zaklad dodati 49.932 gld. 2 kr. Premoženje tega zaklada je koncem 1. 1887. znašalo 169.878 gld. 42 kr. — Pri blazniškem zakladu je bilo dohodkov 10.458 gld. 7, troškov pa 51.067 gold. 64 kr. Primanjkljej 40.609 gld. 63Y2 kr. je poravnal deželni zaklad, lvonečne imovine pa je bilo 245.326 gld. 19Va in sicer v zastankih 3785 gld. 44 kr., v glavnicah 1588 gld. 15 kr., v lastninah in inventarju pa 239.952 gld. 60V2 kr. — P o r o d n i š k i zaklad je imel dohodkov 1073 gld. 25 kr., troškov pa 6028 gld. 9S kr. Deželni zaklad je moral torej tudi tukaj dodati 4955 gld. 73 kr. Konečno premoženje je znašalo v zastankih 264 gld. 61 kr., v glavnicah 1800 gld., v inventaru 3988 gld. 58 kr., torej skupaj 6043 gld. 19 kr. — Najdeniški zaklad kaže dohodkov 298 gld. 20 kr., troškov pa 4488 gld. 13V2 kr., torej je primanjkovalo 4189 gld. 93l/2 kr., ki jih je dodal deželni zaklad. Konečnega premoženja je bilo v zastankih 124 gld. 25 kr., v glavnicah 7100 gld., torej skupaj 7224 gld. 25 kr. Vsi ti računi se odobre brez ugovora; ravno tako obvelja naslednja resolucija:
„Iz računskega zaključka dobrodelnih zavodov za 1. 1887. je razvidno, da so se oskrbovalni troški za bolnike zaradi tega tako pomnožili, ker se je ordiniralo bolnikom v preobilni meri meso in vino.
Deželnemu odboru se torej naroča, da ukaže vsem v deželni bolnišnici nastavljenim zdravnikom, da postopajo tudi v tem oziru kolikor le mogoče varčno, vedno ozirajoč se na ogromne troške, katere ima dežela vsako leto za dobrodelre namene."
Konečno je poročal dr. B 1 e i w e i s o prošnji občine Dol v kamniškem okraji za podporo 500 gld., ki jih ima plačati občini Raka za oskrbovanje neke hirave osebe ter predlaga :
»Prošnjo občine Dol za dovolitev podpore v poravnanje oskrbovalnih troškov se odstopi deželnemu odboru v primerno rešitev."
Tudi ta nasvet obvelja brez ugovora. Ob eni popoludne deželni glavar sklene sejo in prihodnjo sejo napove za petek, 21. t. m., ob 10. uri dopoludne.
Kriva pota.
i.
Znani slavjanofil Vladimir Lamanskij, profesor na petrograjski univerzi, izrazil se je nedavno o slovanskih narodnostih v Avstriji zelo pikro in ostro. Podobni smo v hrepenenji po slavi, po ravno-pravnosti osiromašenemu rodu z proslulim, podedovanim imenom, ki zabavlja bogatim sosedom, sam pa vendar živi „na veliki nogi", toda ne po svojih sredstvih, temveč vselej več potroši nego ima in vselej več zahteva nego zasluži. Dohodke imamo krajcarske, toda muhe in želje milijonarjev, zaslepljeni smo po slavohlepji in velikaštvu in zraven še
Pustivši plesoljubne Monfalkonce, ki se od lani niso prav nič poboljšali, zavijem jo v svojo gostilno »pri Italiji" in si najmem sobo pri krčmarju Vio, pri katerem sem tudi lani gostoval in bil vseskozi zadovoljen s postrežbo. Gosp. Vio je obiskoval šole v Ljubljani, torej govori tudi dobro kranjski, o slovenščiui noče nič vedeti.
Kopalcev je bilo letos v Tržiču silno malo. Jaz sem došel že proti konci kopališke dobe in bil še-le 313. topličar. Zdravnik je rekel, (la deževna vremena letošnjega poletja so odvračala kopalce. Se celo rednih, vsakoletnih obiskovalcev ni bilo v Tržič. Izmed prej navedenega števila so bili večinoma Goričani in Tržačani, dva gosta sta došla celo iz Rima, jeden iz Gradca in jeden iz Rusije, štirje pa smo bili kranjski Slovenci. Toplice tržiške se čedalje bolj opuščajo in propadajo od leta do leta. Kriva je temu nekoliko pomanjkljiva postrežba, najbolj pa oddaljenost od mesta, skoraj pol ure z vozom. Kopališče bi se povzdignilo le tedaj, ako se napravi večje poslopje v mestu samem in vanj napelje zdravilna voda. Kupovala je toplice od sedanjega lastnika dr. Rabl-na južna železnica. Ako se kupčija dožene, utegnejo toplice zopet dobiti svoj stari sloves.
P*ijnsa nimamo o istiniti noči »roji — česa zmo-rimo, in fesa nepremoremo.
Priznavamo, da smo biSv pračitavši te besede, nekoliko nemilo zadeti, zlasti zaradi tega, ier jih je pisal Slovan; toda če hladna- vso- stvar umžujemo in mi skozi drag©' kukalo vse gibanje narodnega na-žega življenja ogledamo, prizaati moramo, da v teh besedah tiči mnogo resnice. Mi v istini ijvimo v narodnih stvareh nad svoje potrebe, svoji® pože-ljenjem ne moremo postaviti ioločene, gotove meje, skratka mL se obaažamo in po-Senjatno lik isti osiromašeni plemenita^, koji z vnanjim- lišpom ia.^izda-vostjo,. za kojo je dolžan krojaču in židu, h»6o napraviti v svojih krogih vtis — bogataša.
Razvade iu hibe naše so prerazlično; toda. jedna najčelnejših, najprvib ia. najškodljivejšLb, ki izpodjeda in izpodkopava korenine našega narodnega življenja, je: luksus ali potrata in poželjenj®' po tajstvu. Ta rakovina se ni razširila samo po. slovenskih mestih, temveč tudi po deželi, po kmetih,, in je strup, koji treba iztrebiti in odpraviti iz< zdravega telesa slovenskega ljudstva. Nevarnost to tajiti, prikrivati ali pa se na časovne, sedanjedobno razmere izgovarjati, bila bi največja kratkovidnost, nepremišljenost in pregrešna nerodnost.
O potratnosti in zapra^ljivosti, in opičenji so po gospodi pisali so mnogo Slomšek, Jusčič, Stritar (v dunajskih pismih) in drugi prijatelji naroda ter ga svarili s plaintečimi besedami, zlasti pred. posnemanjem gospode.
Že pred petdesetimi leti je narod naš posszaval po tujini, in dandanašnje ni drugače, kajti vsega se poprijemljemo in vse posnemljemo, kar vidimo pri naših sosedih, bodisi dobro, aH pa ničevo — in kar je glavni greh — naše odnošaje slačimo in za-sramujemo.
Narod slovanski je mehiik, nadarjen, marljiv, neumoren, neomahljiv, toda tudi lehkomiseln in sa-pravljiv, neskrben za bodočnost. Kaj bode neki z nami, ko minolost našo zametavamo, za bodočnost se pa še brigamo ne? Marsikomu med nami se lehko posreči, pridobiti si imenja in blaga, toda vse to obdržati in ohraniti skoro ne umemo.
Obrtnik naš ve zaslužiti, a pri tem ne umi štediti; jedva si je pridobil majhno imenje, že igra gospoda, bega za gizdavostjo, vtika se med višje stanove, in ne misli več na nesreče, koje preže nilnj, in ga možno jutri polože na posteljo.
Rokodelčič zapravi še danes zaslužek, in morda jutri nema česa deti v usta. Zlasti žene se ne umejo brzdati, in ni ga pač na širnem svetu skoro kraja in naroda, kjer bi se boginji »Šega" toli žrtvovalo nego pri nas. Kdor je z odprtima očesoma potoval po domovini naši, moral je vse to opaziti.
Glej, čitatelj dragi, to drvenje po gizdavosti, potratnosti iu tujstvu okužilo je že jedro naroda ■— kmetski stan: v marsikakem slovenskem kmetu zadušeno je čutstvo in ljubezen do njegovega poklica — on slači, kar so pradedi njegovi gojili, negovali in čislali sto in sto let — jezik in kroj.
Hčere svoje, nastajajoče prihodnje slovenske matere, pošilja v nemške šole in samostane, sam pa krasno in okusno narodno nošo svojo zamenjava s cunjami — židovskih tovaru. Ni li vse res ? Ako se kmalu ne obrne na bolje, pripetiti se zu&, da povede oče sinka svojega v »Rudolfinum", rekoč: »Vidiš, sinko, tak je bil svoje dni slovenski kmet!"
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. septembra. Notranje dežele.
Cesar je podaril vsled povodnji ponesrečenim tirolskim prebivalcem 20.000 gld.
Hrvatska regnikolarna deputacija je v svoji včerajšnji seji potrdila predlog opozicijonalca dr. Brliča, po kojem bo deputacija nadaljevala svoja posvetovanja še-le potem, ko jej bo ogerska vlada doposlala obračunski ključ skupnih dohodkov in troškov z Ogersko, oziroma avstrijsko državno polovico. To se je naznanilo deželni vladi in predsedniku ogerske regnikolarne deputacije.
Bivšega državnega poslanca generala Tro-jana Hoda je aradsko sodišče na podlagi enoglasnega izreka porotnikov obsodilo zaradi državi nevarnega hujskanja na dveletno ječo in globo v iznesku tisoč goldinarjev. Zagovornik zatožencev je prijavil ničnostno pritožbo, državni pravdnik pa zaradi premajhne kazni apelacijo.
Vnaitfe države.
Bolgarski uradni tisi; »Svoboda" je očital Turčiji, da daje potuho roparjem. Mejne oblastnije spuščajo lopove v turško oaemlje celo. do Soluna, ako jim le plačajo po eno medjidijo (bliao 2 gl. a. v.). Glasilo turškega ministerstva zunanjih zadev „Tarik" pa »Svobodo" ravno tako odtirno zavrača, trdeč, da bolgarska vlada sama vzgaja roparje. — Ministru Načeviču se v Bukareštu ni posrečilo dobiti posojila, kakor mu je to izpodleteJo tudi v Oarjigradu. Poroča se pa iz Sofije, da ga pri vseh nezgodah, koje je doživel na svojem brfiavspešnem potovanji, veudar ni popolnoma zapustila sreča. Kiselov, ki je šestkrat ustrelil na svojega nekdanjega zaščitnika, meril je jako slabo, kajti Načovič se je že predvčerajšnjim odpeljal v Sofijo. — Princ Ferdinand je odpotoval v Lom-Palanko, od tod v Ruščuk, iz Ruščuka pa v Crnavodo, od kodar bo vodil vojaške vaje pri Sumli. S svojo materjo, princesinjo Klementino, ki bo došla prihodnji teden, mudil se bo nekaj časa v samostanu Sandrovu ter se bo povrnil v Sofijo še-le v šestih tednih.
Srbska vlada je storila aadujo potezo aoper Natalijo, a tudi ta skoraj gotovo ne bo ničesa koristila. Primorala je čačaškega škofa Nikanora, največjega nasprotnika ločitvi zakona, da je vložil svojo ostavko. Na njegovo mesto bo imenovan bivši namestnik metropolitov, Mojsije. Sinoda pridobila bo ž njim odločnega pristaša kralja Milana. S tem pa slednji ni ničesa pridobil, kajti neverjetno je, da bo izrekla sinoda ločitev v očigled jasnih kanoničnih predpisov in pa splošnjega mišljenja mej narodom.
Vspehi petrograjskega sestanka so šli po vodi, kakor se to razvidi iz pisave ruskih poluuradnih glasil. Politični pregled »Norda" obravnava preteče težave mej Anglijo in Nemčijo v osrednji Afriki ter jako simpatično omenja potovanje Caruotovo po Normandiji. Petrograjski dopisnik naglaša izredni značaj vojaških vaj, kojim je prisostvoval car, ter kon-statuje potem, da je Davstala v Petrogradu politiška tišina po odpotovanju carske ob-itelji. O kralju Milanu in njegovem postopanji nasproti kraljici piše »NordoV poročevalec malo spoštljivo ter dostavlja, da je Milana že davno obsodilo javno mnenje. — Najodličnejši moskovski trgovci so podpisali veliko svoto za ustanovitev novega velikega dnevnika, ki bo neodvisno zastopal Katkove ideje. Kot vrednika se imenujeta Cernajev in Ilovajsky.
Nemški državni minister grof Herbert Bismarck je odpotoval v Rusijo, da obišče veleposlanika Suvalova. Temu dogodku se splošnje pripisuje po-litiško važnost. — Neko berolinsko pismo v »Inde-peudauce Belge" trdi, da je cesar Viljem sam odločen pristaš načrta, po kojem naj bi Bismarck, ako že ne odstopi, vsaj nekaj svojega delokroga izročil mlajšim močem. Vsi politiški krogi so bili iznenadeni, ko je »Nordd. Allg. Ztg." namesto običajnega preklica, da je ta vest neresnična, objavila članek, v kojem pravi, da mora biti dopisnik v „Indep. Belge" jako dobro poučen z berolinskimi nazori. Jasno je tedaj, da kanclerska kriza ni izmišljena, marveč da bo v resnici nastopila. Le toliko dostavlja »N. A. Ztg.", da se premembe v državnih uradih ne bodo še tako hitro izvršile.
Francoskega predsednika Carnota je spremljal na potovanji ministerski predsednik Floquet, ne da bi se bil kje oglasil k besedi. Listi pravijo, da bi bil to podrejeno vlogo igral lahko kak drug minister. Glavni povod Floquetov, da se je ponižal za nemega spremljevalca, bila je ljubosumnost nasproti vojnemu ministru Freycinetu, kojega ni hotel samega pustiti na Carnotovi strani. Splošnje se sodi, da bo v kratkem navstala kriza mej Floquetom in Frey-cinetom. — Boulangisti razširjajo v pospeševanja svoje propagande novo sliko »vrlega generala". Slika predstavlja Boulangerja v veliki generalski uniformi, okrog vratu ima verižico velikega mojstra častne legije, kojo sme nositi le državni poglavar. Podpis slove: »General Boulanger, protekter francoske republike."
Pred kratkim še so pisali italijanski liberalni listi, da ni nič naravnejšega in priprostejšega, kakor da se misijoni vdajo vladnim zahtevam. A že sedaj, po preteku malih tednov, je odprl celo liberalni »Popolo Romano" svoje predale razpravam nekega bivšega konzula, ki jako dobro pozna vshodne pokrajine. Ta nekdanji državni uradnik temeljito dokazuje, da italijanski misijoni niso mogli sprejeti predlogov vsled vladne krivde; Crispija je tukaj, kakor že mnogokrat, zapeljalo besno sovraštvo zoper cerkev k nepremišljenemu dejanju. Ostalo vladno časopisje, kojemu je bila poprej ta zadeva jako »pri-prosta", izgovarja sedaj vlado s tem, da imenuje ta predmet »jako resen iu zelo zamotan".
Rumunski kmetje v okraji Brotosaniju so jako razdraženi. Naščuvani po neznanih agentih zahtevajo, naj se razdele državna zemljišča. Vlada je odposlala vojake, da napravijo mir in red.
Izvirni dopisi.
Iz Šmarija, 18. sept. Umrl je v soboto 15. t. m. zjutraj v Paradišči poleg Šmarija pri svojih stariših ulanski stražmešter, g. Fran Janezi č, v najlepšej dobi še ne 30 let star. Služboval je pri domačem polku nad 8 let, in malo čez 2 leti pri ulancih na
Dunaji. Bolehal je že lansko leto in zopet letos prišel v svoje domače selo na odpust, da si opomore, — a neizprosljiva sušica ga je pobrala. Pogreb v ponedeljek bil je dokaj lep, ljudi zbralo se je nenavadno veliko, saj je pa pokojnika tudi vse ljubilo. Tudi več vojnih tovarišev podčastnikov iz Ljubljane skazalo mu je zadnjo čast, spremilo ga na pokopališče in mu okrasilo gomilo z venci. Blagi mir njegovej duši, lahka mu zemlja domača!
Iz Borovnice, 18. sept. (Zopet nesreča.) Pred par leti, kakor je bilo poročano, je neki delavec pri tukajšnjem velikanskem železniškem mostu doli pal, da je bil takoj mrtev, in zopet včeraj se je velika nesreča prigodila. Tukajšnji delavci zidarji (Primorci) popravljajo železniški most in imajo prav pod vrhom oder narejen vse na tako imenovanih perankah; ta oder od ene kolone do druge premikajo. Ko pa so hoteli zdaj tudi oder doli spustiti po vryeh, je enemu zidarju prišel prst med vrvi in ga je tako močno prijelo, da mu je prst odtrgalo in je moral izpustiti. Med tem je pa oder začel doli padati; na njem so bili trije devalci. Prvi se je tako prebesil, da je padel kakih 34 metrov globoko in bil takoj mrtev. Oder se je mej tem nekoliko zadel na obrobek; drugi delavec je tako naglo na rob skočil, da se je ujel in na njem čepel toliko časa, da so ga rešili. Vse se čudi, kako je mogel t je skočiti in tam čepeti. Ko bi ga ljudje ne bili videli, ne bi verjeli, ker se ni mogel nikamor prijeti. Tretji zidar pa, ko je do srednje kolone priletel in se oder nekoliko po konci postavil, ker so na jednem konci vrvi bolje držale ko na drugem, skočil je na prvo kolono z največjo smrtno nevarnostjo, ali vendar Bog ga je obvaroval hude nesreče. Tak strah pa je zdaj med zidarji in delavci, da se ne upajo več na tacih odrih in vrveh obešati, ker vsak se je čudil, da se ni že prej kaj tacega pri-godilo, kajti pred nekoliko leti so delali velike odre in se je dosti lesa potrebovalo, ker je pa južna železnica začela silno stiskati, pa delajo tako, da le ceneje narede.
Slovstvo.
„Sokrates im Verhilltnisse zu seiner Zeit." Oflentliche Vortriige von Dr. J. Ogorek, k. k. Professor am deutschen Staats-Obergymnasium in Lembei-g. Im Selbstverlag. Lemberg 1888. 8°., str. 188. — Znani gosp. pisatelj, sedaj profesor v Lvovu, nekdaj službujoč tudi na Kranjskem, v Ljubljani in v Novem mestu, podaja nam tukaj svoja javna predavanja, katera je imel meseca marca leta 1876. v Novem mestu v korist podpornega društva za ubožne dijake. „Takrat — pravi pisatelj — so se razumniki živo vdeleževali predavanj in so jih sprejemali zelo pohvaln o." Zato jih sedaj objavlja upajoč, „da bodo ta predavanja, ker so lahko um-ljiva, tudi v tej obliki za marsikaterega olikanca prijetno in poučljivo berilo". (Predgovor.) Zares se prepriča čitatelj kmalu, da je knjiga kaj lahko um-ljiva, pa tudi zanimiva. Pisatelj se ogiblje strogo učenjaškega razkladanja in težavnih izrazov, razlaga kolikor se da poljudno in ponuja povsodi toliko podatkov, da umeva čitatelj ves razvoj in si predočuje vse razmere. Prav v tem se knjiga vrlo odlikuje od drugih enakih del in zasluži, da pride mnogim v roke, zlasti dijakom, ki se pečajo s starim slovstvom, pa si ne morejo pridobiti takoj potrebnega zanimanja za ta predmet.
Pisatelj sam je navdušen za svojega junaka, a pozna ga tudi, kolikor je mogoče poznati ga iz virov, na katere se vestno ozira. Opisuje ga vsestranski: v vzgoji, kot učenca, modrijana, državljana, moža iu očeta, kaj lepo tudi njegovo smrt. Lahko umevamo, zakaj ga kot modrijana ali mo-droslovca opisuje najobširnee in res temeljito. Saj je kot modrijan zaslužil si nevenljivo slavo. Da pa moremo umeti njegovo modroslovje, razvija nam ■pisatelj skoro vse dotedanje modroslovje in sicer natančno, da ima čitatelj v knjigi lep kos grške modroslovne zgodovine. Seveda, pisatelj ni imel modroslovcev pred očmi, ko je poslušalcem govoril ali čitateljem pisal, kajti sicer bi bilo moralo marsikaj izostati.
Ker ima gotovo gosp. pisatelj pri nas mnogo znancev in tudi precej učencev, ker je bival deset let na slovenskih tleh, upamo, da smo mnogim | ustregli opozorivši na to knjigo, akoravno je v nemščini pisana. Dobiva se v knjigarni: J. Mili-kovvski (P. Starzyk) v Lvovu in stane 1 gld. 80 kr. Kdor pošlje pisatelju naravnost po nakaznici 1 gld. 30 kr., dobi knjigo na dom.	L.
Naj dostavimo še ocene drugih listov. Najprej ocenila je ta spis „Gazeta Lwowska" v št. 16. od 21. januarija t. 1., katera je objavila dolgo kritiko in svojo razsodbo zaključila tako-le: „Pošiljajoč dr. Ogorku iskreno zahvalo, da je obelodanil ta krasna predavanja, vroče je priporočimo čitateljem, želeč, da bi njih branje ravno toliko provzročilo jim prijetnosti, kolikor jih je čutil sporočevalec, ki piše te besede, pod vtisom dela temeljitega in z ljubeznijo k predmetu napisanega."
Ravno tako prikupljivo presoja ta pismeni trud jako cenjeni časopis „Muzeum. Crasopismo towar-zystwa nauczycieli szkot wyzszych. ftocrnik IV., renyt 4. kvviecieri 1888.", str. 205. sqq.
Nadalje obelodanil je precčj obširno in laskavo oceno dnevnik „Przeglad" v št. 16. od 19. maja t. 1.
„Wochenschrift fiir klass. Philologie" v. Bero-linu izhajajoči strokovnjaški list piše: „Diese Vortriige geben ein aus echter Begeisterung entwor-fenes, treues und feines Bild jenes grossen Mannes (des Sokrates) und iiihren in klarer und itn besten Sinne popularer \Veise den Leser auch in die tieferen Probleme der Untersuchung ein." Tu navede presojevalec zadržaj knjige po posebnih oddelkih in zaključi: „Dieses fast an der Grenze der deutschen Kulturwelt veroffentlichte Buch verdient freundliche Aufnahme." Tako piše prusijanski Nemec, dr. W. Nitsche, profesor v Berolinu, kjer redko kedaj hočejo učeni krogi odobravati, kar se pri nas v Avstriji obelodani.
Jako lepo je pisal o tej knjigi tudi ruski časopis „Červonaja Rusi>".
Dnevne novice.
(Deželni zbor štajerski) imel je včeraj 14. sejo. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo šolskega odseka o ustanovitvi deške meščanske šole vMariboru. Proti temu predlogu je govoril dr. E a d a j ter navajal več razlogov. Za šolo nista prosila niti mestni zastop niti mestni šolski svet. V Mariboru je več učnih zavodov, katere lahko dečki obiskujeje, kot: trgovska šola, gimnazija in realka. Meščanska šola je le nadaljevalna ljudska šola, in če se ta ustanovi, ponehala bo s časom realka. Dalje so troški za šole že itak veliki. Zato nasvetuje, naj se preide na dnevni red. Ker zbornica ni bila sklepčna, je deželni glavar zaključil sejo.
(Pogreb A. Raiča) bode v petek, dne 21. t. m., popoludne ob 5. uri s kolodvora Rudolfove železnice, kamor bodo pripeljali truplo iz Prage.
(O nesreči v nunski cerkvi) smo prejeli to-le zanesljivo poročilo: Neko ženo, ki je tudi na duhu bolna, iz moravške duhovnije, je danes med šolsko sv. mašo božjast vrgla. Žena je bila sicer z lepo odpravljena iz cerkve, a čez nekaj časa se je zopet povrnila in sicer mirno proti velikemu altarju, le da si je šiloma prilastila prostor v prvi klopi. Nekatere deklice so se je tako zbale, da so zagnale krik in potem še druge za njimi, ne vede, kaj je. V kratkem se vzbudi tolik nemir iu tako tiščanje proti vratom, da so jih gosp. katehet in drugi navzoči komaj nekoliko potolažili; vendar so bile tri deklice zdatno ranjene, drugim se ni razun straha nič zgodilo; umrla, kakor se je govorica napačno raznesla po mestu, ni nobena hvala Bogu; tudi noža ni imela žena, kakor se je brž raztrosilo; šibka oseba je imela toliko moč, da jo je rednik s težavo iz cerkve odpravil.
(Gimnazija ljubljanska) šteje začetkom tega šolskega leta 906 dijakov v 21 razredih, ako ministerstvo dovoli že obljubljeno delitev osme šole. Prva šola ima štiri razrede: a (nemški) 48, b 67, c 68 in d 68 učencev, skupaj 251. V drugi jih je 147, v tretji 121, v osmi 58. Ker so sobe nekdanjega dvojnega muzeja v porabo dane gimnaziji, in ker ima knjižničar licealni stanovanje svoje v tem poslopju, razdeljene so sobe na novo, dokler se prihodnje leto izseli tudi I. mestna Jjudska šola v svojo hišo. Ker je mladine in razredov tolikanj več, treba je i novih učiteljev. Kranjske gimnazije bivši ravnatelj g. Wi e s t h a 1 e r ima biti pomočnik direktorju g. S u m a n u in v šolah poučevati le 12 ur. Razun njega sta nastopila službo profesorja g. G e r d i n i č iz Kranja in g. D e r g a n e c iz Novega Mesta, pa trije novi suplentje gg. Š o r n , Fon in morebiti g. Virbnik. Sploh je čuti, da toliko množino v jednem ter istem poslopju bode težko vladati, in svetovali so že mnogi, naj se druga . slovenska gimnazija napravi v drugem mestnem oddelku, n. pr. pri sv. Jakobu, in naj se zopet pri-
voli nižja gimnazija v Kranju ali tudi v Idriji. Kakor se množijo ljudske šole po deželi, tako bode zmiraj veči pritok tudi v srednje šole, in prav bi ne bilo, ako bi se odvračevali sposobni mladenči od nadaljnega izobraževanja.
(V prvi razred velike realke) je vpisanih 115 učencev.
(S Pivke) se nam danes poroča: Včeraj je potovala na Reko večja družba Ljubljančanov, kateri sva se pridružila še dva Notranjca. Razen mnogih znamenitosti reških, kakor slavnega svetišča Matere Božje na prijaznem griču trsaškem, raznih stavb, živahnega pristanišča in rajske Opatije smo si ogledali tudi morskega volka, katerega so ribiči vjeli v nedeljo večer blizu Senja. Videti je za 10 kr. Grozna zver meri 5 metrov na dolgost in tehta 3000 kg. Vjeli so jo v mreže ki so je nastavili ribam. Zapletla se je vanje, tako, da se ni mogla iz njih izmotati vkljub srditemu prizadevanju. Eden ribičev je volka še s sekiro mahnil za vrat in ga omamil. Mrež je toliko raztrgal, da imajo ribiči škode do 300 gld., premija od vjetega volka znaša pa le 100 gld. V njem so našli samo mnogo požrtih rib. — Odkar so se ti požeruhi udomačili v dalmatinskem morju, tožijo ribiči, da je ribji lov čedalje slabejši. — Pri ogledovanju te morske pošasti se ni čuditi, ako ribiče strah obhaja, kader taka riba strašno butico iz morja pomoli, in njih ladijo spremlja. Ta „pesce cane" je že četrti letos vjeti.
(Dramatično društvo) priredi na čast veleslav-nemu deželnemu zboru v nedeljo dne 23. septembra t. 1. slavnostno predstavo. Igralo se bode prvikrat „Svetinova hči", igrokaz v treh dejanjih. Po Adoltu \Vildbrandtu poslovenil Anton Trsten-jak. Začetek ob 7. uri. — Sedeži se dobivajo v društveni pisarni le v nedeljo od 10. do 12. ure dopoludne in na večer pri kasi.
(V Cerknici) so bile pri slavnosti cesarjeve štiridesetletnice izžrebane sledeče številke: 1685, 367, 229, 2792, 2889, 961, 170, 1473, 6, 1282.
(Iz Opatije) se poroča, da bodo dne 30. t. m. slovesno odprli vojaško hišo za onemogle častnike. K tej slovesnosti bodo prišli grof Taaffe, vojni minister baron Bauer in več višjih častnikov.
(0 potresu), ki smo ga včeraj ob 1/i4. uri zjutraj čutili v Ljubljani, poroča se nam tudi iz Komende in Kamnika. Dopisnik iz Kamnika dostavlja, da od 1. 1857. tam niso čutili tako močnega. Posebno so se prestrašili stanovalci v prvih nadstropjih. Drugi dopisnik iz Kamnika pristavi, da je letos ta že drugi potres.
(Premovauje konj v Novem Mestu.) Pri pre-movanji konj dne 12. sept. so dobili: Za kobile z žrebeti: J. Kuntarič iz Kostanjevice 40 gld., J. Gorenjec z Vrha 25 gld., Anton Barborič iz Oadrež 20 gld., Florijan Zor ko iz Belecerkve srebrno svetinjo. Za mlade breje žrebice: Anton Planinšek z Mirne 50 gld., Alojzij Vovk iz Zbur 30 gld., Ant. Maj zel j iz Št. Jerneja 20 gld., J. Marinšek iz Cirkelj 15 gld., Martin Rangus iz Sel 10 gld., Anton Štravs iz Kostanjevice, Fr. Ne čimer iz Tomaževasi, baronica Borš iz Ple-terja vsak po jedno srebrno svetinjo. Za eno- in dveletne žrebice: Anton Majzelj iz Št. Jerneja 20 gld., J. Stroj in iz Ostroga 15 gld., Frane Stergar iz Leskovca, J. Gričar iz Malenc, Fr. Vide z Žvabovega in Aut. Barborič iz Čadreža po 10 gld., Fr. Zupančič iz Prekop, A. Smola z Grma, J. Marinšek iz Oerkelj, A. Luser iz Novega Mesta vsak po jedno srebrno svetinjo.
(Kontrolni shod) za brambovce stanujoče v Ljubljani bo dne 1. oktobra v vojašnici na Poljanah št. 1. Priti morajo vsi brambovci, ki letos niso bili pri vajah. Kontrolni shod za rezervnike
bo dne 11. oktobra ob 9. uri dopoludne v sv. Petra vojašnici.
(Ponarejen denar.) Neka Marija Bizjak iz Debenca hotela je te dni na kolodvoru v Škofji Loki kupiti vozno karto z goldinarskim listkom. Dotični uradnik je listek spoznal kot ponarejen. Žena je trdila, da je dobila denar od nekega žganjarja z leskovskega Vrha. Preiskava se je pričela.
(Vabilo) k slavnosti, katero priredi š m a -rijska občina združena z požarno brambo, bralnim društvom, krajnim šolskim svetom in farnim uradom v spomin štiridesetletnega vladanja Nj. veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I. v nedeljo dniS 30. septembra 1888 v Š m a r i j i. Vspored: 1. Ob 9. uri zjutraj sprejem tujih gostov in društev na Razdrtem. 2. Ob 10. uri slovesna sveta maša z asisteuco v farni cerkvi v Šmariji s
latjvaluo pesmijo. J? o ,^ v p t i fp ^ š i dt$lirflnje vseh društev, občipskega .odbor^, krajnega šolskega sveta, šmarij^kih deklet. v,, narpdui noži ifl ^ske mladine z godbo na čelu pred blagQrodnim gospodom c. kr. okrajnim glavarjem., J;Solqk^. mladina se poda z gg. učitelji v šolo, kjer bodo govofi i,n Reklamacije učencev in učenk. 5. O b, ijr.i, banket v gostilni g. V, Ogo.relca ,na Slfotelci, , 6. Po banketu ob B. ur i pozdrav vseh slavnostnih gostov na slavnostnem prostoru na. Šljofelci. 7. Ob 3. uri slavnostni gpvor, kateri govori cesarski svetnik, deželni poslanec in častni občan občine Siparije, g. Ivan M u r n i k. 8. Govor jn pozdrav, blagor,od-nemu glavarju gospodu c. kr. okrajnemu gjavarju, kot namestnik^ Njih veličanstva, od šmarijskih parod-niU deklet, katere mu podelijo šopek cvetlic. ,9. Petje, tombola (dražba) in prosto razveseljevanje. 10. O b 7. u r i zvečer se zberejo požarna bramba z drugimi društvi in odličnjaki ter napravijo bakljado od J^aniš proti Škotelci, kjer priredijo pred stanovanjem gospoda c. kr. okrajnega glavarja kot namestnika Njih veličanstva cesarja Igrana Josipa I., serenado s petjem in godbo; potepi razsvetljava hiš po vsi občini, in po hribih se prižgejo kresovi in na Sko-. felci se prižge bengaličen tjmetalni ogenj. —.Slavnost se vrši pri vsakem vremenu. — li obilnej vde-ležbi najuljudneje vabi	Odbor.
(Razpisane; so učiteljske službe; Na novi ljudski šoli na Sv. Gori z letno plačo 45.0 gld,,. doklado 30 gld. in stanovanjem. Prošnje do 10. oktobra. V litijskem okraji so razpjsane: Druga učiteljska služba Podgabrom z letno plačo 400 gld. in stanovanjem, četrta učiteljska služba v S t. Vidu z letno plačo 400 gld. Prošnje do 5. oktobra.
Raznoterosti.
—	Neki pr o t e s t a n t s k i pastor je imel navado, da je v svojih govorih prodajal izreka slavnih teoiogjov kot svojo duševno lastnino. Necega dne je bil' mej njegovimi poslušalci tudi star gospod, ki je jako temeljito poznal bogoslovno' književnost. Koncem tretjega odstavka pastotjeVega govora je je rekel učenjak precej, glasno j ^To so Zschbk-kejeve besede". Pastorja, je, to nqkoliko osupnilo, a nadaljeval je v svojem predavauji. Toda kmalu je zopet zaklical stari gospod: „To je spisal Jakobi". Pastor 'še je vgriznil v ustne, prenehal' je nekoliko časa, potem pa zopet pričel pridigO^ati. Toda ni bilo dolgo,, ko je vskliknil stari gospod: *To so misli Schleiermacherjeve". — „Tepec". je sedaj zagromel nid njim pastor, „le še eno besedo in dal Te bom vreči iz cerkve!" Učenjak je mirno vstal ter mu odhajaje hladnokrvno odgovoril: „To je njegova lastnina!" ■ ■'->	>■'■■■ i
.,.. Koliko, stane volitev predsednika ameriškihZj^dinjenih držav. Troški jednega okraja i zbašejo do 7000 dolarjev (dolar gld.), a v'Newyorku 2,500.000. Tu niso všteti troški. za volitev uradnikov, ki iznašajo 290.000 dolarjev. Javni meeting stane 3—4000 dolarjev. Ako vračunimo troške pojedinih držav, moremo, reči, da volitev predsednika stane, (Jo 20 milijonpv dolarjev, ali'; do petdeset milijonev goldinarjev.	...rt
—	O'izseljevanj u. Od 1. julija .188,7 do 30. julija -T888 izselilo se je iz Evrope'v Ameriko 539.810 ljudi: Iz Nemčije 107.624, iz Anglije 83.132, .iz Irske 73.238, iz, Švedske 72.915, iz Italije 5}.075, iz Rusije 33f4Q7, iz Avstrije 19.927, iz Danske 8981, iz Švice 7737, Francije 6427, iz Nizozemske'5845 in iz Poljske 5845 oseb. .,.
''— Slavnega a n g 1 eškeg a' igr alc a Gar-rika je hotel neki; lord spraviti v parlament kot poslanca.; umetnik pa je odklonil to'izredno' 'čast z besedami:. „Hvala lepa, prečastiti; ako hočem igrati „no|-ca", storiti morem to ravno tako tudi na odru ter imam poleg tega v slednjem slu,čaji, še več koristi?"	' ' ! • :"J -	\
—KakorzaMfuje 'č as o p ?s „San'Fran-ciscio .Nevvs Ledger"rjei ravno petsto let, odkar je ^adnjipot napovedala konkurz.oekji kitajska banka. Vzrok tej izredni trgovinski, poštenosti v Kitaji je ta,' ker načelniku one tvrdke, ki prijavi svojo, plačilno nezmožnost, z vsemi uradnik^ in trzinskimi pomočniki vred po veljavn'ih postavah — odsekajo ■glave. ' »'.<»> • »'": t '«• •	f 'i ■
"ii1
Telegrami.
Dunaj, 18. septembra. Pri sestanku Kul-nokjjevem 'z fiismarčkom. razjira vi j ft) ase Ij o do tudi trgovinska' in carinska vprašanja.
Belgrad. '18. septembra. Avstro-ogerski poslanik pl! ifengelmuller in nemški poslanik grof Bray sta %q odpeljala v Glcicheiiberg, 'kjer se bodeta baje posvetovala s kraljem Milanom o tezavaii v ločitveni zadevi.
Peierburg, septembra.. Kakor se eujo, določene so velike mornarične vaje v Črnem morji na zadnje dni meseca septembra.
I! I
Umrli ho:
1 10. aeptenllira. Jovana Oorup, kramariea, 44 let, Slonove ujice »t 40, jetika.	- (
17- septembra. Marija Jesenko, gostija, C8 let, Streliške ulico št. 8, marasmus. — Aleksander Orešek, trgovčev sin, 2 leti, sv. Petra cesta št. 46, škrlatica pri davicl. ' 1 ' "	V b o i nišn i c i:
14. septembra, tfatra Moliar, delavka,' 2G let, tubercul. •'pulmonum: " - " r t
17. septembra. Karol Župevee, ,26 let, tuberculosis pulm.
';• i ■ ...... t
Tujci.
t	•' ' ■ 16.-in 17.'soptenjbra.
Pri Malitu i Malletb, tovarnar, U. Gladbuh, K. Kulik s i Češkega. — Peter Natko'vičv s soprogo, z Hrvaškega. — fClizabeta^n KdvaiiJ Kiihrer, zasebnika, z Dunaja. — Mutter, stotnik, iz Gradca. — Mikeseh, inženir, s soprogo, , iz Kočevja.
—	Justi" tfgovec, z Dunaja. — Vratislav Port, uradnik, s ■Češkega! — Petri iz Gradca/ — Thomic iz Kočevja. — vitez Paller, namestniški sOvetnik, iz Gradca. — Latoschinsky, nad-poroiinik, iz Gradea. — Latosehinsky, c. kr. stotnik, iz Trsta. Kolin, trgovec, z Dunaja.
Pri Slonu: Anton Riedek, profesor, iz Kočevja. — I. Konc, trgovec, s Štajerskega. — Dr. Bruner, zdravnik, z Oger-skega. — Murgel, z družino, iz Kranja. — Fischbach, Jeglič, Lechner, Bittner, Klement z Dunaja. — Kesmanovič, s soprogo, iz Srbije;pl. Wirkner, uradnik, z ^Ogerskega. ■
Pri bližnem kolodvoru: Al vian,potovalec, z Dunaja.
—	Bertčič in Crajšek iz lteke. — Martinčič, iz Beljaka.
Trementiko sporočilo.
opazovanja
18.
/. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.
Stanje
zr&komera t mm
wr
7400 7240
toplomera po Celzija
19.8 130
Veter
"iT. szap!" sr. vzh. ■ si. szap.
Vreme
'C ^ S
oN R
s «
m! oblae del. jasno p jasno
COO
Srednja temperatura 15'3°C., za 15" nad normalom. -:-t-
/i ■
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
" 1 19. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl.
Sreberna „' 5% „ 1.00 „ , „ 16%	82	„
4% aVstr. zlatk renta, davka prosta ; . .	110	„
Papirna renta, davka prosta . . . .j . .	97	„
Akcije avstr.-ogerske banke ..."...	879	„
Kreditne akcije .......i . .	314	„
,London . - •• . . . .'. .'. . .	121	„
Srebro ..........................—	p
PraiicOški napoleond. . . . . . . . . .	9	„
Cesarski cekini ...,/....:...	5	„
Nemške marke . . ........59	„
60	kr.
75	„
45	„
45	„
n
io „
90 „
63 " 77 „ 52"„ „
Ustanovljena leta 1847.
J. J. NAGLAS-A
T^ij 11 bljana,
Turjaški trg št. 7,
priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa
cerkvene, hišne in gostilni-čarske oprave
jx> linjnižjlli ccnnli.	(76)
CcnUniJil gratis in franko.
X Brata Eberl, x
^ Izdelovalca oljnatili barv, firnežev, lakov £ in napisov.	JC
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. £
^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
X	St
TT priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastib pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem lirneži najlineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
y l^r- Ceuilro na zahtevanje. '•H ^
i
Janez Dogan.
mizarski mojster v Ljubljani
na Punajskl cesti St. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo, raznovrstne
(lOlitovane in likarie: altarne podsfavke po 5 gld. ,;50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po £0 gld., vozičke za otroke, okvire' za svete in posvetne podobe i po* mogoče nizke) cejil. "Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. .Oenilnik s podobani zastonj in franko.
iigiti. a.v.::
(glej podobo), naj"
bolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim • blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gohU a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekoratšr
v Ljub^jnni, Šelenbnrgove ulioo ^t. -A,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO tri. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto : altarne preproge.
Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevanje.
X© zamcuiti z Radgonsko, to je
Radkorsiburjrcr. _
'--1-
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci, na T§lov.1 Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric.
"K"flt 7flrP Vllnp vnfln Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleci največ J.VUU ZjU.1 (A) V IJ-l-tCb V UU-Cv« natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, kojo dobi človek 'vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnd v želodcu, 1 mehurji in' ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji,.pri zasliženjih, kadar .se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
TCnt TIPnni7TI£l vnflfl Vsletl ol)'lne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega J.\.UU iiaililiZjlia) VUUCti 'okusa in močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem jo močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
(lilVP TOVPI1 TI fl 7flT,flV'iln Jako razširjena je in npogo se rabi pdenska kisla voda kot \Jkl\ Cbl U V CblUU ZjUI Ci V ilU. varstvo in zdtavilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero.
TTmiPll ITI Pi TI n VP TI 1 fl Kopeli se {irirejujejd iz želežnate in kisle vode z raznovrstno iVUJJCll lil O UCbliU V CollJ Cvi gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. ((,'ena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr..dp.l gold.)
Ogljeno-kisli litij kot zdravilo, S^t^t^giiS^iS
to1 je množina, ki se tožko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti jo ta jako lpočan liižnik kot
napotil«," da je zapel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavnlško prevlake so postajale • manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspelii, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki.
Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na
'"(41) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Knstner v Ljubljani.