Z1Z. številko. Khala ntt ten popoldne, iznosi*! nedelje in praznike. Inseratl: Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 mlm višine 1 K, od 30 mlm višine dalje kupčijski in uradni oglasi 4 m'm K 2—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zcnitne ponudbe, vsaka beseda K 2'—. Prf večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. 0pr?Tnistvo „Slor. Naroda11 in „Narodna Tiskarna11 Znaflora ulica št. 5, pritlično. — Telefon št. 304. velja v Ljubljani In po pošti: V Inozemstvo: celoletno......K 240'— polletno.......„120*— 3 mesečno ..,...„ 60*— ......, 20 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina dopUčati. naročniki nai pošljejo v prvič naročnino veJno UfgT po nakaznici. „Stovemkl Narod1 v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 180*— polletno...... . „ 90-— 3 mesečno......„ 45*— 1 - ........ 15'- Novi Na samo pismem naročila brez ooslatve denara se ne moremo ozirati. Uredništvo „SIov. Naroda" Knaflova ulioa it 5, U nadstropje- Telelon štev. 34. Dopise sprejema le podpisane in zadostno frankovane. Rokopisov ne vrača. Posamezna Številka velja 1 krono. Poštnina plačana v gotovini. „Dominion of Hiisfrin ali minion ol YougosliniM ss 99 do- V Londonu se je sestal poseben komite, kateremu pripadajo razne banke, seveda le prvovrstne, in ta komite si je nadejal nalogo, > da obnovi dežele nekdanje avstro - ogrske monarhije«. Tu ne gre samo za sedanjo Avstrijo, marveč namerava ta komite »of reparation« raztegniti svoje delovanje tudi na druge dežele, najbrže torej tudi na našo državo in jih industrijalizirati. Veseliti bi nas moralo sicer, da smo našli v inozemstvu toliko razumevanja, a bojimo se, da bo namesto naravnega razvoja prišlo v naši deželi z industralizacijo od zunaj do prave katastrofe in da bomo prišli ne samo v odvisnost iu-jega kapitala, marveč bomo doživeli namesto blagostanja, obubožan je našega naroda. Nič ne bi imeli proti temu, če nam hoče priskočiti tuji kapital na pomoč kadar zmanjka našega, tudi gotove kontrole bi ne smeli odklanjati, proti temu pa moramo biti z vso energijo, da bi vsi naši viri prešli v tuje roke in da bi ljudje našega naroda smeli igrati na lastnih tleh le podrejeno vlogo, to pa samo zato, ker nam ni bilo dano dosti časa, da smo se pripravili za nalogo svoje bodočnosti. Z drugimi besedami. Industrijalizacija naših dežel, ki so v agrarnem pogledu pasivne, je nujna potreba. Industrijalizacija pa se ne sme izvršiti skokoma takoj, ker za to nimamo zadostnega števila izvežbanih delavcev, niti ne nrimer-nega števila tehnično izobraženih in-teligentov, najmani pa zadostnega števila vodilnih oseb. Vse to mora pri nas šele zrasti, na industrijalizacijo se moramo pripraviti. Šele tako pripravljeni lahko polagoma snujemo podjetja, oziroma razširjamo to. kr imamo, v velepodjetja in vzamemo 'lahko v pretres raztegnitev naše industrije tudi na druge agrarno pasivne pokrajine. V tem oziru smo gotovo Slovenci'med Jugoslovani poklicani igrati prvo vlogo. Če pa nride tuj kapftal k nam in nas hoče osrečiti z industrijalizacijo, ie čisto gotovo, da bo hotel imeti že od prvega dneva naprej iz naše zemlje, iz naših žuljev, obresti. Za to nam jameČijo imena bank. ki so zastopane v tem komiteju: London Joint and Midland Bank, Lloyd. Morga«. Ooschen, Rothschild. Ne mislite, da velja tu kaj drugega, kakor tudi denar. Gre pa pred vsem za tele panoge: Ko-vinarstvo, predilnice in tovarne za sukno. Gre pri tem še za vse druge potrebščine ter skuša ta angleška kapitalistična družba dobiti v roke še premog, petrolej in celo železnice. Sirovine bi se našle doma, dvigala bi jih družba, torej se pridruži rudarstvo. Kaj ostane potem nam? Kdor bo izmed nas hotel zagrabiti za to ali ono, da se postavi na lastne noge, tega bo že takoj izpočetka ubila konkurenca neizprosnega tujega kapitala. In še druga nevarnost nas čaka. Kjub temu, da bi bili naši kraji prav za prav ena sama tovarna, bi predmeti, ki prihajajo iz te tovarne, ne bili prav nič cenejši, nasprotno, uda družba bi predpisovala, koliko izdelanega blaga se izvozi, ostanek šele bi smel ostati v deželi. Tuji kapital pričakuje torej tudi že, da bo smel in mogel predpisovati naši vladi smernice za trgovinsko politiko. In proč je naša suverenost. Znamenje pa je to tudi, da pričakuje tuji kapital v naših deželah, cenejše delavne sile, torej cenejši človeški materijal. Vse to so slabi izgledi. Kakor želimo industrijalizacijo, na ta način ie ne smemo želeti, ker bi bilo to usodno za naš narod. Hvaležni pa bomu tujemu kapitalu, če nam pomaga čim prej uresničiti prehod industrijsko stanje, da povzdignemo blagostanje nr-ših ljudi, Če odpade potem še nekaj tudi na tujce, ne bo nič škodovalo. Kakor je to zelo.kočljivo vprašanje za nas, je še drugo vprašanje zelo važno. Že danes opažamo povsod silno pomanjkanje delavnih moči. V hipu, ko bodo velike tovarne odprle svoja vrata tisočem delavcem, bo ubita naša mala industrija in obrt. Milijoni bi šli lahko v najkrajšem Času v nič. dočim bi se morala iz domače zemlje vzraščajoča industrija ozirati na te producente in iim om^r:očiti skupno delovanje*z veliko industrijo ali pa jim olajšati prehod v veleindustrijo oziroma v likvidacijo. Spoznanje, da ni mogoče priti v domovini do blagostanja in da se plačajo v tujini delavne moči bolie. kakor v domovini, bi pospešilo tok izseljevanja. Tuji kanital pa bi ne smel trpeti, da se njegovi obrati v neaših deželah ustavijo, zato bi moral ^oskrbeti za pritok cenega človeškega materijala, morda ceneiše-ga kakor je bil naš. Čital sem nedavno, da je v gotovih pokrajina;i Kitaj- ske lakota, sploh so Kitajci zelo cen človeški materijal. Ne rečem, da bi prišli na mesto naših delavcev naravno Kitajci, ker je prevoz vendar za enkrat še nekoliko predrag, toda mi imamo tu blizu Italijane, morda bi se hotel tudi kdo izseliti iz Rusije, iz Romunke, Male Azije. In kmalu bi doživeli, da naša zemlja ne bi bila več naša. Slika, ki sem jo vrgel na paoir, je slikana samo v grobih obrisih, m treba, da bi bila v podrobnostih ora-vilna, v celoti pa gotovo ni po&re-šena. In kaj je naša dolžnost? Ker za enkrat nimamo možnosti prekosati tuji "kapital, moramo skrbeti za to, da nam je samo v pomoč, ne pa c!a zagospoduje nad nami. Pozdravili ga moramo, če nam pomaga ustvariti nacijonalno vsejugoslovensko industrijo, zapreti pa mu moramo por do nas če nam hoče uničiti kar imamo. Vodstva si v naši industriji ne smemo dati izviti nikdar. Zato imamo zakonodajo, zato bomo imeli parlament, ki se nam sedaj pripravlja. Trezna in dalekovidna trgovinska politika je lahko naš spas, je lahko največja sreča zlasti za naš slovenski narod, nasprotno narn lahko vsaka pogreška v trgovinski politiki prinese katastrofalne posledice, da bo celo naša suveriniteta na papirju in da bomo za Avstrijo prišli na vrsto mi kot »dominion of Yougosla\ ia*. E. V. = Poslovnik za konstituanto. Parlamentarni odsek bo imel jutri sejo za sestavo novega poslovnika za konstituanto. Poslovnik se bo izdelal tako, da bo omogočal brzo delo, onemogočal pa obstrukcijo. == Ako ne zrnata nobena skapi-na... Ako ne zmaga pri volitvah v koristituanto odločilno niti demokratska, niti parlamentarna zajednica, bo to, tako piše subotiška 3>Svobodna Štampa«, velika državna in narodna katastrofa. V tem slučaju bi morali nadaljevati delo tem, kjer smo ostali. Dobili bi novo, sicer izvoljeno ali vendar za pozitivno delo zopet nesposobno za-konoda jalno skupščino, ki bi se kretala v istih mejah, k kor staro narodno predstavništvo. Ta izid volitev bi služil obenem za negativen dokaz, da so se današnji mogotci upravičeno opirali in pozivali na narodno zaupanje. Ni nam treba dalje analizirati to strašno možnost, ker smo prepričani, da ni človeka v naši kraljevini, ki bi želel po volitvah živeti v istih, neprilikah, v katerih živimo dandanes. Zivljenski državni in narodni interesi, ki stoje pred ta opasnostjo, govore z živim strahom proti temu in pozivajo vsakega poštenega Srba, Hrvata in Slovenca, pocen-si od našega bodočega kralja, pa do zadnjega dninarja, naj se pravočasno organizirajo z namenom, da se za vsako ceno, in ako je potrebno, z največjimi žrtvami uničijo vsi predpogoji za taksno faktično narodno katastrofo. Državna in narodna katastrofa bi bila zares neizogibna posledica eventualnega kompromisnoga rarUkalno-demokratske-ga volilnega rezultata!-t Morda ima list prav, zato moramo naperi vse sile, da bo poražena parlamentarna zajednica in z njo radikalci, = Kmetska vstaja na Hrvatskem fn ajETarna reforma. Beograd, 15. septembra Kakor se izve, se je obrnila agrarna direkcija v Zagrebu potom bana na ministrstvo za agrarno reformo s prošnjo, da se v onih treh županijah, kjer so se vršili kmetski nemiri, ustavi izvedba agrarne reforme. Minister dr. Krizman ie. odločno nastopi! proti tej zahtevi in obvestil agrarno direkcijo v Zagrebu, da se mora ravno v teh treh županijah izvesti čim najhitreje in čim nairadikalneje agrarna reforma. = Napadi na ministra Svetozar Prl-bičevića. Sarajevo, 15. septembra. Včerajšnja »Srpska Riječ« prinaša izjavo glavnega urednika lista, v kateri ta pravi, da se ne identificira z napadi na ministra Svetozarja Pribičeviča, ki so bili objavljeni v listu za časa njegove odsotnosti in ki so bili posneti po beogradskem »Balkanu«;. = »Bratove« ;z-~:š*;ct;:-.-. Beograd. 15. septembra. Včerajšnji zagrebški »Hrvat« je prinesel izmišljeno vest da so minister dr. Krizman in ž njim tudi ostali demokratski ministri na zadnjem ministrskem svetu zagovarjali vojaško diktaturo, ki naj se uvede radi znanih nemirov na Hrvatskem. Na kompetentnem mestu se zatrjuje, da je ta vest absolutno netočna. Za enkrat se konstatira le toliko, da se je hrvatski ban dr. Laginja ob priliki znanih nemirov, obrnil brzojavno ra ministra notranjih zadev Draškoviča in ministrskega predsednika dr. Vesnlča, za-klinjtijoč jih, da pošljejo hitro energično vojaško pomoč. O ostalih dogodkih se bo javnost še podrobneje informiralo. ss Obisk madžarskih parlamentarcev v Becr:'2^y. Beograd. 15. seotembra. Predsednik Narodnega predstavništva dr Vukčevič je obvestil madžarsko vlado, da ne odkjania naša vlada poseta madžarskih parlamentarcev v Beogradu, da pa naj tfr počakajo, da bodo pozvani. = G'oHttl pripravljen za pogajanja z Jugoslaven?. Iz Aix-Les-Bainsa poročajo italijanski listi, da je Giolitti izjavil, da je pripravljen za pogajanja z Jugosloveni. Millerand je na to izjavil, da hoče skupno z Llovd Georgom vplivati na Jugoslovene, da bi rešili jadransko vprašanje s koncili-iantnostjo, umerjenosrjo in pravičnostjo. Francija in Anglija se ne bosta umeŠavall v italijansko-jugoslovenske pogovore, pridržujeta si le pravico nasvetov za obe strani in izjavljata, da sta pripravljeni pripoznari sporazum, ki bi se dosegel med Italijo in Jugoslavijo. Žurnalistom je rekel Giolitti, da na obeh straneh bo treba koncesij. Italija je pripravljena za nje, al! đ« gotove meje. ss Obletnico D' Annunzi.ievega pohoda iz Roakov na Reko so proslavili nekateri Tržaeani, na čelu jim »Fascia Triestlno«, v Ronkih na svoj kričaški način. Ta »Fas-cio« je izročil občinskemu upravitelju zlato kolajno za Ronke v spomin na D' Armun-zijev pohod. Na hiši, iz katere "Je Šel D* An-nunzio proti Reki, so odkrili spominsko ploščo, na kateri je napisano, da je bil odšel D' Annunzio proti Reki ob navzočnosti velike sence Viljema Oberdanka. Potem so bili pa govori, pristno italijanski. »Fascio Triestino« je proslavljal D* Annunzijevo obletnico tudi doma v Trstu in je poslal na Giolittija brzojavko, da naj prizna takoj svobodno kvarnersko državo in Izvrši londonski pakt. Na Reki je bila tem povodom zopet velika komedija. Prišlo je neltaj gostov. D' Annunzio je zopet govoril na trgu, hoteč poravnati vsak spor med meščanskim zastopom in poveljstvom. On je ravnal, kakor je moral, v njem govori usoda. Vsi dvomi in spori morajo izginiti, je Izvajal D* Annunzio in nato poljubil in ob;c! predsednika Grossicha in sindikata Gtfiitr ta, rekoč, da poljubu je in objema s tem vse meščane. Bila je volaška parad«, godbe so igrale in razvili so noy prapor »kvarnerske države« D* Annunzio je govoril in govoril, sam sit, prebivalstvo pa gladno. Koliko časa Se bodo prenašali Re-čani gladovanje ob D* Annunzijevi mu-ziki? = Češkofugoslovenska zveza In Jadransko vprašanje. Rimska »Agenzla Volta * piše: K zvezi med Češkoslovaško in, Jugoslavijo' se je baje razpravlja! tudi poseben dogovor, da se ima smatrati Jadransko vprašanje za skupno zadevo Jugosb-viie in Češkoslovaške. Zdi se nam pa, da je minister Tusar v pogovoru s conte Sforzo dementiral to vest. =r Vladimir Bnrcev o bolj*evikfli. Praski Narodni Listih prio^čujejo na uvodnem mestu razgovor z znamenitim ruskim revolucionarjem Vladimirom Burcevim, ki je nedavno tega prispel v Pragro. Burcev se je izrazil o Rusiji in o boljševikili med drugim takole: >Opažam v poslednjem časti, da nekatere vaše češke no vine, da celo mno^o vladne enunciiacije zamenjavajo "Ruse z boljševiki in Rusijo s sovdepijo. Zabeležite, prosim, v svojem listu, da to boli vsakega poštenega Rusa. Boljševik i, to niso Rusi. Rusija, to ni Sov-depija. Ako me kdo vpraša, v čegavem imenu jaz govorim, odgovarjam ponosuo: Govorim v imenu te Rusije, ki je 1. 1914 sprejela drzno vojno provokacijo Avstro-Ogrske. V imenu te Rusije, kateri so Nemci dvajsetkrat ponujali se-7>aratni mir. katerega pa je Rusija odklonila, tisti separatni mir, katerega so boljševiki hoteli imeti in katerega so potem podpisali z ohema rokama. Jaz in moji prijatelji, vsi govorimo v imenu one Rusije, ki se bojujo z boljševiki in Fran Govekar: 101 SirifuHl-zu (Dalje.) XIX. Tiha nedelja, že preko dneva nemirna in glasna, je prinesla Ljubljancem na noč še največje razburjenje. Predno se je zmračilo, je mesto preplul glas, da se bliža nova velika francoska vojska. Kje naj jo nastanijo, kam naj jo spravijo, kako naj nasitijo in napoje še to armado? Že zdaj je bil vsak prostor oddan, po vseh hišah, skladiščih, hlevih in svislih polno ljudi in živine, in zdaj dospe še nova vojska? In že okoli devetih zvečer se je od glin-ške strani začul hrup in ropot. Bobni so grmeli, piščali brlizgale in rogovi peli vedno bliže in bliže. In ko je godba utihnila, se je začulo čudovito, grozno in vendar krasno petje. Kakor bi se valil po oblakih počasen grom, je odmevalo zdaj viharno, zdaj tiše. Ogromno dolga vrsta francoskih vojakov je pela isto pesem, a slišati je bilo, kakor bi se glasilo hkratu stotero napevov, ki se love, izvijajo in zopet prelivajo drug v drugega, se potapljajo v odmevih ter se dvigajo iz njih, da bi prekosili drug drugega. Strašna, a veličastna Je bila ta pesem, grozeča in navdušujoča, vesela in obupna hkratu. Tako poje le revolucijonar, ki-biti v slavne zmago in smrt obenem; tako doni le pesem o ljubezni do domovine, o fanatsko strastni, a vse žrtvujoči ljubezni junakov-mučenikov. Nikoli niso še slišali Ljubljanci take pesmi, nikoli niso še čuli takega petja. Zona jim je oblivala telesa, ko so jo poslušali, in dasi niso razumeli njenega besedila, njih duše so jo pojmile in njih srca so trepetala od zanosa in čudne groze. »Allons enfants dela patrie . . .« contre nous de la tyranie . . .!« V besnem obupu, k nebu kipečem navdušenju in smrt in peklo na osveto pozivajoči strasti porojena, na gorečih in s potoki krvi poškropljenih barikadah, v neštevilnih krvavih bojih in v sijajnih zmagah posvečena mar-seljeza! Peli so jo artiljeristi, karabinjerji, kira-sirji, lovci, dragonci, huzarji in grenadirji, ša-serji in vozataji, moštvo in oficirji, in pela sta jo na čelu vsem jezdeča generala Murat in Bernadotte. In konji so brzali in priiali, strigli z ušesi, metali glave in bliskali z očmi, votlo bobneči topovi pa so dajali tej divji melodiji grmeč kontrabas. Bil je prizor, kakršniK Ljubljana ni doživela mnogo. Po nebu je plavala svetla luna fn oblivala mesto s čarobnim svitom, okna in ulice so bile polne meščanov in vojakov, konj, topov in voz, iznad vsega pa se je dvigal iz tisočerih silnih grl napev kakor grom in vihar. Na Glavnem trgu pred magistratom se je ustavila vojska, rogovi so zarohneli in župan dr. Podobnik z nekaterimi občinskimi svetovalci je pozdravi! divizijskega generala Ber-nadotta. »Iskali ste me že na Vrhniki,« je odgovoril general in podal županu roko. »Žal mi je, da me niste našli. Hvala vam za lepi sprejem moje divizije! General Murat je poln priznanja o vas in vaših someščanih. Prosim, povejte jim, da naj ostanejo zaradi nas popolnoma mirni in brez skrbi. Francozi se hočemo vesti do vas in vašega mesta kakor vaši rojaki, vaši prijatelji!« In zopet so zabučali rogovi, začula so se povelja, vojska pa se je polagoma razhajala in končno razšla po ulicah in trgih. Le generala in več višjih častnikov je odjezdilo v škofov dvorec. Škof Franc Borgia baron Raigersfeldski jiH je sprejel s kavalirsko jovijalnostjo in ob strani mu je stal konsistorijalni svetnik Juri Gollmayer. Vsi drugI kanoniki, plemenitaši in mrki sovražniki francoske armade in ž njo ši-rečega se ,duha časa' so se poskrili in razbeg-nili, knezonadškof . baron Brigido pa je ležal bolan v duhovniškem semenišču ob Ljubljanici. Pogrešali niso nikogar. Stari, elegantni kavalir, rdečelični škof Borgia je igral ulogo hišnega gospodarja in go- stitelja z nedosežno ljubeznivostjo in gracijo, zdravi in grčavi Gorenjec Gollmaver pa je razširjal s svojo preprosto prijaznostjo in skromnostjo občutje odkritosrčnosti, ki je bila častnikom na prvi hip simpatična. Izvrstna škofijska kuhinja in vzorna klot sta le pospeševali dobro voljo gostov. Ko pa je začel govoriti škof Borgia o konjih in lovu na divjega petelina, na srnjake, jelene in medvede, je postala družba živahna in glasna. Škof Borgia je znal pripovedovati zanimive doživljaje z vladarjem naših gozdov, div-iim petelinom. Že večkrat ga je zalezoval za Turjakom v horjulskih in polhograških lesih v jutranjem polmraku. Krasno je pomladno jutro! Prve se prebude drobne taščice in začno s svojo srebrno pesmijo klfcati solnce z nebeške postelje zgodnje pomladi; za njimi se polagoma razživlja ves tičji roj in začenja žvrgoleti, se izpreletavati v zaljubljeni nestrpnosti z veje ua vejo. In samci se poskušalo mrsiti okoli samic. Takrat se končno vzbudi ljubezenska sla tudi v krilatem kralju gozdne perutnine, ki slep in gluh od strasti in ljubezni, zapoje tudi on pesem bolestnega hrepenenia in kliče jo, roti. zaklinia po svoje, naj ga usliši samo za hip, za kratek, sirov, a nad vse blažen stisk telesa k telesu ... Kakor možu, je tudi divjemu pevcu našiti borštov najčešče predolgo neusmiljena, strastno opevana grahasta devica: muči ga in drasti, se mu roga m mu zoprvuje, da siromak omu-hava dolgo okoli nje ter golomiši z drevesa na drevo. *, m b njimi nikdar in nikoli ne izmirL.. In zakaj smo proti boljševikom? Za nas so to izdajalci domovine, sovražniki, lopovi! Njih poglavar Ljenin je še pred revolucijo leta 1916 tajno, ne da bi za to vedeli njegovi najbližji somišljeniki, potoval iz Chiriha v Bern, se oglasil v nemškem poslaništvu, sprejel tam denar, postal nemški agent, v času vojne izpolnjeval vse nemške uka-$e in opravljal tudi po vojni isti posel. O vsem tem imam nepobitne dokaze. Kaj bi vaša češkoslovaška vlada napravila s človekom, kateremu bi se dokazalo takšno delovanje v vojnem času? rfe dvomim, da bi bil tak človek pri vas postavljen pred sodišče in ustreljen. Jaz sem to svojo trditev pred mesecem napisal v >Vos»ische Zeitung« v Berlinu, a gospodje Nemci in z njimi bolj-ševiški poslanec Kopp mi niso mogli odgovoriti na mojo trditev niti besedice. Izjavljam, da se ne bo osmelil izpodbijati tega, kar trdim o Ljeninu, niti v Pragi sedaj bivajoči zastopnik boljševiške vlade dr. Gillerson . . . Ime Vranglovo pomeni za nas Ruse dandanes predstavitelja onih Rusov, ki so se bojevali z Nemci, v katerih vrstah je stal Ljenin s svojimi boljševiki. Vi, Čehi, bi si morali dobro premisliti, s kom se boste združili? Spominjajte se samo tega, kje so bili vaši voditelji ko je leta 1916 Ljenin v Bernu vstopil v službo pruske Viljemove vlade? Vaš --sedanji prezident Masarvk je bil v prognan-stvu, njegovo ime je bilo v bivši Avstriji na sramotnem odru. Vaš dr. Kramar, Klofač in Rašin in toliko vas drugih je sedelo v ječah ... A sedaj se še pomišljate, s kom bi se združili? Z Ljeninom ali z Vranglom?« Telefonska in hrzm&una poročila. MADŽARSKI VPAD. — d Zagreb, 15. septembra. »Jutarnji list« poroča iz Subotice: Pred dvema dnevoma so madžarske čete poiskušale vdreti v Mednutrje. Pri Senorezu je prišlo do spopada med našimi in madžarskimi vojakr, ki so poizkušali vdreti. Naše čete so odbile Madžare, ki so imeli nekoliko mrtvih. Pozneje Madžari niso več poizkušali napadati. An vojna proti bolj. — d Dimni, 15. septembra. Dunajski večerni list objavlja obvestilo fubllnskega tiskovnega urada, da je tretja poljska armada zavzela Kowel in pri tem zajela 2500 ujetnikov. — Kakor poroča »Neue Freie Presse«. |e poljski vojni minister z ozirom na frontni položaj in na bližajočo se zi- | mo odredil delno demobilizacijo. PRODIRANJE JUGOSLOVENSKIH \ ČET V ALBANIJI. Tirana, 13. septembra. Jugeslo-venske čete prodirajo dalje, zasedle so Singore v dolini proti Tirani. POLOŽAJ NA JADRANU ZA ITALIJO NEUGODEN? — d Zagreb, 15. septembra. »Novosti« iavljajo iz Beograda: Iz zelo zanesljivega vira se doznava, da je položaj na Jadranu za Italijo vsled lanskih D* Annunzievih korakov in vsled zadnjih njegovih činov zelo nepovoljen. Italijanski krogi uvide-vajo, da je Albanija zanje izgubljena. Da pa obdrže premoč na Jadranu, jim preostaja edino še nada v Dalmaciji. Naš minister za zunanje stva^-ri dr. Trumbić bo v kratkem donil poziv italijanskega ministra za zunanje stvari za direktna pogajanja. Zato dr. Trumbić bržkone ne bo prevzel vodstva agend v ministrstvu za zunaje stvari v Beogradu. OPASEN POLOŽAJ V ITALIJI. Lugano, 15. septembra. Polozai V Italiji se označuje za jako opasen. Zveza industriicev in tvorničariev Lombardije je zavzela napram zahtevam delavcev odklonilno stališče, kar je imelo za posledico, da so tudi zmerni socijalisti skrajno ogorčeni "n so se priklopili radikalnim zahtevam ekstremistov. Delavci so nanovo zasedli nadaljnih 360 tvornic. ŽENSKI KONGRES V KRISTIANIII — d Berlin, 15. sept. Listi javljajo iz Kristianije: Tu je bilo otvorje-no zasedanje mednarodnega ženskega kongresa, ki se ga udeležuje 340 žensk iz vsega sveta. Nemška govornica je pozdravila kongres v imenu nemški žena in izjavila, da se kongresa ne bodo udeležile, ker bi ne imelo pomena sodelovati pri oosve-tovanjih. dokler Nemčija ni sprejeta v zvezo narodov. Francoska in angleška zastopnica sta nredlagali, naj se izrazi nemškim ženam obžalovanje, da se ne morejo udeležiti kongresa. Na kongresu je zastopana tudi Jugoslavija. Slovenke zastopa gdč. Cirila Pleškova. KRIZA V ČEŠKOSLOVAŠKI VLADI — d Praga, 14. sept. Zastopniki socialno demokratske delavske stranke so imeli danes popoldne sejo v poslanski zbornici. Po političnem referatu poslanca Nemca se je prečital dopis socialno demokratskih ministrov. Ministrski predsednik Tusar je k temu dodal daljšo izjavo. Prošnja ministrov po odstopu se je sprejela, odklonila pa prošnja predsednika zbornice Tomaška. Nato se je z 30 proti 18 Pasovom sklenilo odgoditi kongres. Poslanec Bechvne je v imenu takozvane socialno demokratske desnice izjavil, da se bo ta struja v socialno demokratstki stranki likvidirala. — d Praga. 14. sept. (ČTU) Večerna izdaja »Prava Lidu« naznanja, da bo danes ali jutri odstopilo celokupno ministrstvo. Sledila mu bo uradniška vlada. Dosedanji ministri 'dr. Beneš, dr. Engliš in dr. Hotovetz ostanejo v vladi. Kot bodoči ministrski predsednik se imenuje černv, predsednik moravske deželne uprave. Za ostale resorte prihajajo v oo-štev državni tajniki ali pa prvi od-dehi načelniki. Kandidat za ministr« stvo za narodno brambo je general Husak, načelnik vojaške pisarne predsednika Masarvka. — d Praga, 15. septembra. Kakor doznava »Čas« od dobro poučenega politika, ostane političen kura po izstopu socijalnodemokratičnih ministrov iz vlade neizpremenien. Poleg Černega se imenuje kot kandidat za ministrskega predsednika tudi kancelar tarnal. — d Praga, 15. septembra. Praški listi javljajo odstop berlinskega poslanika Koernerja. Kakor poroča -Prager Tagblatt« odide Tusar v Berlin. — u Praga, 15. sept. (DKU) »Narodni Politika« sodi, da se smatra vsled dogodkov včerajšnjega dneva akclia češkoslovaške demokracije glede sodelovanja z nemškimi socialnimi demokrati začasno odgođena. FINANČNA KONFERENCA V BRUSLJU. London, 15. septembra. Kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogci, bodo vse države, tudi severoarneri-ške odooslale na finančno konferenco v Bruslju, ki se prične 24. t m., po tri delegate. Avstrija, Nemčija In Bolgarska bodo na to konferenco poslale istotako po tri delegate, ki pa bodo imeli na konferenci le posvetovalen glas. DESCHANEL NEVARNO OBOLEL. Pariz, 15. septembra. »Mattn« poroča, da se je zdravstveno stanie predsednika francoske republike Deschanela znatno poslabšalo. Imenujejo se že kandidati za predsedni ško mesto in sicer se čujejo ime na ministrskega predsednika Milleranda, ter politikov Gonarda, Bourgeoisa in Pamsa. FRANCOSKO - BELGIJSKA ZVEZA. — d Pariz, 15. septembra. Belgijski poslanik je včeraj izročil francoskemu minstrstvu za zunanje stvari izvod belgijsko - francoske vojaške pogodbe. S tem je pogodba postala pravomočna. MADŽARI KUPUJEJO OROŽJE. Dunaj, 15. septembra. V zadnjih tednih se jemudilo več madžarski častnikov na Dunaiu, ki so skušali po nalogu madžarske vlade nakupiti v Avstriji za Madžarsko večje množine orožja in municije. Vsled pazljivosti poklicanih oblasti se jim njihova nakana ni posrečila in je dunajska policija aretirala večje število oseb. ki so skušale nakupiti orožje. Pri enem izmed aretiranih častnikov so našli pooblastilo madžarske vlade za nakup in prevoz 100.000 re-petirk v Madžarsko. Mnogo madžarskih častnikov je bilo izgnanih z Dunaja. MORILCI GROFA TISZE. — d Budimpešta, 15. sept. Vojno sodišče je danes dopoldne razglasilo obsodbo v procesu proti morilcem Tisze. Štefan Dobo in Tiger Sztan-kovszky sta bila obsojena v smrt na vešalih, Aleksander Hiittner na petnajstletno težko ječo in Evgen Vago-Wilheim na trimesečni zapor, ori čemer se mu všteje doba preiskovalnega zapora, ki je že potekla. Nadalje so bili obsojeni vsi obtoženci v izgubo vojaških činov in odlikovanj. Hilt-tner mora vsako leto 31. oktobra, ob obletnici usmrtitve grofa Tisze, prebiti ves dan v temnici. Nadalje odreja obsodba, da se ima najprej obesiti Sztankovszkv, nato Dobo. VOJNA PROTI BOLJŠEVIKOM. — d Moskva, 15. sept. (Brezžično) Frontno poročilo z dne 14. t. m.: Severno od Kobrina srditi boji. Pri Wladimiru Wolynskem se vrše boji ob Bugu. Rohatvn je zopet osvojen. — d VarSava, 15. sept. Frontno poročilo od 14. t. m.: Boljševiške čete, katerim se je posrečilo vdreti v okolico Rohatvna, smo zadržali ob reki Swirzi. Na ostalih frontah Male Poljske mir. Pri Sokalu so naše čete prekoračile Bug in v krvavem boju zadale sovražniku krvave izgube. Naše v boju z Budjeninovo konjenico prodirajoče divizije so zasedle Wla-dimir WolynskL pri čemer so ujele 3000 sovražnikov in vplenile topov, dva oklopna vlaka, 3 popolnoma nepokvarjena letala. 4 železniške lokomotive, 300 vagonov in veliko množino vojnega materijala. V ozemlju Bresta Litovskega se vrše znatni boji. Snoči so litvanske Čete, navzlic temu, da so napovedale premirje, napadle naše odelke in prodirajo v sever o-zapadn i smeri. neodređena domo-ulna. — Poveljnik križ arke »PugHa«. Novi poveljnik italijanske vojne ladje »Puglia*. Denti Amari je včeraj ob 11. posetil predsednika vlade dr. Krstlja in delegata centralne vlade generala Milica, želeč dobrih odnoSajev. Isto željo sta izrazila tudi predsednik dr Krstelj in delegat Milic, ki je danes poveljniku »Puglie« vrnil poset. Redarstvo je ukrenilo najobsežnejše odredbe za ohranitev miru. — d — D' Annunzio ne misli na nove oknpacije. Iz Jakina se je raznesla vest, da je D' Annunzio okupiral Su- šak, Rab in Bakar. Sedaj pa poročajo italijanski listi z Reke, da D' Annunzio ne misli na nikake nove okupacije glede na delikatnost sedanje situacije. Vest o okupaciji je bila nastala, ker je D* Annunzio potem, ko je govoril na Dantejevem trgu, korakal s sprevodom proti mostu na Sušak. Vest so prinesli v Jakin italijanski gostje in italijansko časopisje je napravilo ž njo okupacijo imenovanih krajev. >La Vedetta d' Ita-lia< dostavlja k temu, da je D' Annunzio pripravljen zasesti bližnji teritorij, ako bi ga Italija izpraznila. — Odprava vojne sodni je v Trstu. Končno bo vendarle odpravljena vojna sodni ja v Trstu, ki je prizadejala toliko gorja našemu prebivalstvu na zasedenem ozemlju. Dekret za odpravo se pričakuje vsak dan. Razne še viseče zadeve se odstopijo vojaški sodniji za vojsko in mornarico in deloma rednim sodnijam. — Pred vojno sodnijo v Trstu je bil obsojen >alpin< Igino Eli na dve leti vojaškega zapora, ker se je branil iti iz Trbiža v Albanijo in je hotel nahujeka-ti ves bataljon k uporu. di©£en korak. Deželna \ lada za Slovenijo je včeraj podala ostavko in sicer radi sklepov plebiscitne komisije na Koroškem, ki so naperjeni direktno proti našim interesom v glasovalni coni A. Ta odločni korak naše pokrajinske vlade pozdravlja vsa slovenska javnost brez razlike strank z največjim zadoščenjem. Odkar je namreč pričela delovati na Koroškem takozvana mednarodna plebiscitna komisija v Celovcu, so se razmere na Koroškem jele razvijati v smeri, ki morajo izzvati naš odločen odpor. Medzavezniška komisija, ki bi morala zgolj čuvati nad tem, da se izvedo pripravljalna dela za plebiscit na temelju uveljavljenih predpisov in se izvrši ljudsko glasovanje svobodno, nepristransko in v smislu določb, ki jih vsebuje saint, germainska mirovna pogodba sama, je postala takorekoČ zgolj izvršilni organ koroškega »Heimatsdiensta«. Karkoli so Nemci zahtevali, kakršnokoli željo so izrekli, vse jini je takoj izpolnila plebiscitna komisija. Stvarni ugovori z naše strani, sklicevanje na jasne določbe mirovne pogodbe, vse to ni nič zaleglo, stališče Nemcev je bilo pred komisijo, ki bi morala biti strogo nepristranska in objektivna, vedno in vselej zmagovito. Poleg tega so se jeli poedini člani te komisije še celo aktivno udeleževati politične borbe ter nastopati odkrito kot protektorji Avstrije in njenih neupravičenih aspiracij po slovenskem ozemlju. Naša delegacija je v obrambi naših pravic storila, to priznavamo brez vsakega pridržka, svojo dolžnost v vsakem oziru. Ako ni mogla doseči uspeha, ni njena krivda, krivda je na tistih, ki sc menili in morda Še menijo, da se naši stvari najbolj koristi z doslednim in večnim popuščanjem, s slepo pokorščino pred voljo »velikih naših zaveznikov«. In mi smo popuščali in se pokorili, dokler ni to popuščanje presegalo že vse meje, dokler se ni po- kazalo, da bi vsako nadaljno popuščanje značilo naravnost narodni samomor. Do tu in ne dalje, na to stališče se je postavila vsa slovenska javnost z našo deželno vlado na čelu. V znak protesta proti doslednemu in zlonamernemu zapostavljanju naših interesov, ki so notabene obenem tudi interesi zaveznikov, je deželna vlada podala svojo ostavko. S svojo ostavko hoče glasno in jasno povedati vsemu svetu, da je mera jagnečje potrpežljivosti slovenskega naroda polna in da se bo ta narod, o katerem mislijo gotovi mogotci, da se lahko igrajo ž njim kakor z žogo, zatekel k orožju samoobrambe in samopomoči. Gospoda, dovolj narodnega mesa ste nam že iztrgali z živega našega telesa v Primorju, da bi mogH ravnodušno in brez najskrajnejšega odpora trpeti, da nam izsečete kos mesa še na Koroškem! Nikdar in nikoli! Ako je nam že usojeno, da moramo narodno poginiti, je bolje, da poginemo častno v Oorbi na življenje in smrt takoj kakor da osakačeni še desetletja životarimo, dokler nam milostna usoda ne pristriže niti životarskega in ietič-nega našega življenja. Ukloniti sedaj svoj tilnik, bi po-menjalo samomor. Na samomor pa danes ne pomišljamo. Prekrepko S« Dolje v žilah naša kri, titanska moi je še v naših mišicah. Ne vdamo se. raje se udarimo! Koroška ie in ostane naša In ni le sile na svetu, ki bi io nam mogla ugrabiti! Za Koroško stoji ves naš narod od prvega do zadnjega m <ža, glede Korotana ne pozna nobenih kravjih kupčij, nobenih diplomatizi-ranj. v Korotanu ie tekla našemu rodu zibelka. Koroško je trojedni narod osvobodil lani sam s s vejo krvjo in to ped svete jugoslovenske zemlje bo branil s krvjo in orožjem proti vsakomur, če treba tudi proti takozvanim zaveznikom. To si naj zapomnijo gospodje pri plebiscitni komisiji v Celovcu in to naj uvažuje tudi gospoda v Beogradu ! Dneung pesti. V Ljubljani. 16. septembra 1920. — Jugoslovensko Sokolstvo za Koroško. Starešinstvo Sokolskega Saveza je izdalo poziv na vse Sokol-sfro, da priskoči v zadnjem trenot-kn zatiranim Korošcem tudi z denarnimi sredstvi na pomoč. V to svrho se vrši dne 2 6. t. m. »Koroški dam po vsi državi. Dolžnost Sokostva je, da nastopi ta dan kot disciplinirana četa in stori v vsakem oziru svojo dolžnost. Vsako društvo mora organizirati nabiranje darov in storiti, kar je v njegovi moči. — Pritožbe proti carinski oblasti Neprestano nam prihajajo pritožbe proti poslovanju tukajšnjih carinskih organov. Na kolodvoru stoji nepregledna vrsta vagonov, natovorjenih z najrazličnejšim, prebivalstvu nujno potrebnim blagom, a posluje se tako počasi in malomarno, da bo kolodvor že skoro nabit z vozovi. Intervencije ne pomagajo nič. Carinski organi se izgovarjajo, da jim ne dostaje časa in osebja za poslovanje. V koliko so ti izgovori utemeljeni, kaže naiboll dejstvo, da se carinsko poslovanje takoj in brez vsakega odlaganja uvede, čim se pojavijo pri carinskem uradu tovorni avtomobili, ki or"ha-jajo dan za dnevom naloženi z blagom iz Trsta. Naj se nam poiasni. ka. ko je mogoče, da se za te takoj nm'de dovoli časa in tudi dovolj osebi i da se Izvrši zacarinjenje. drug! pa morajo čakati na to dneve in tedne ter plačevati vsled tega horendne leža-rine* — Zanimiva pravda. Pred sodiščem v Mariboru se vrši danes zanimiva obravnava na tožbo suspendiranega župnika Alojzija Rudolfa proti odvetniku dr. Ravniku zaradi raz-žaljenja časti. Rudolf le bil svoje dni župnik v Čatežu ob Savi. kjer le bil suspendiran. Kasneje je bil župnik na Suhi na Koroškem. Tudi tu je bil suspendiran, a državna oblast ga je vrhutega še kot državi nevarnega izgnala iz Koroške. Suspendiranega župnika zastopa vladni komisar v Mariboru dr. Josip Leskovar. — Trgovska akademija v LJubljani je dovoljena. Z letošnjim šolskim letom se otvori. V I. letnik se sprejemajo tisti učenci, ki so dovršili 'V. razred tuzemske srednje šole (humanistične gimnazije, realne gimnazije, realke) ali pa IV. razred štirirazredne meščanske šole, in sicer v matematiki, realijah in učnem jeziku najmanj z dobrim uspehom, v vseh drugih predmetih vsaj z zadostnim uspehom, in ki so dopolnili 14. leto al? ga dopolnijo v teku sprejemnega solarnega leta. To velja tudi za učenke gori imenovanih sredniih šol in dekliškega liceja ali dekliške realne eim-nazfie. ako sta * '--*« Wna zavoda ali imata vsaj pravico Javnosti, ter za učenke štirirazredne meščanske š^le. Prf soreiemu Imaio Dred-nost tisti, ki se izkažejo z vsaj zadostnim redom iz kakega modernega Jezika (francoščine, nemščine, itali- \ fanSčine). Dokler pa štirirazredne de- ške in dekliške meščanske Šole Še iif-so povsod ustanovljene, se morejo sprejemati v I. letnik tudi absolvent-je in absolventke trirazrednih meščanskih Šol pod istimi pogoii. ki so zgoraj določeni. V slučaju prevelikega števila priglašenih, se bodo upoštevala le najboljša izpričevala. — V abiturijentski tečal se sprejemajo le absolventje in absolventke humanistične in realne gimnazije ter realke. Matura ni potrebna. — Prijave za vstop sprejema Josip Qogala, nadzornik trgovskih šol, v svoji pisarni na Kongresnem trgu št. 2, in sicer dne 17. in 18. septembra od 11. do 12. ure dopoldne in dne 20. seDtembra od 10. do 11. ure dopoldne. Prijavitt se more tudi pismeno. Končni sklep glede sprejema bo objavljen pred ravnateljsko pisarno. Pričetek Šolskega leta se bo razglasil po Časopisih. — Razmejitvena komlsOa odpo* tovala v Beograd. Ententni člani razmejitvene komisije so v sredo odpotovali v Beograd, da se tam predstavijo naši osrednji vladi. Ker bodo več dni odsotni, se ta teden ne vrši nobena seja razmejitvene komisije, pač pa se delo tehničnih odsekov intenzivno nadaljuje. — Zaloga šolskih knilg. Vlada Je kupila vse dunajske zaloge šolskih knjig, kolikor je bilo tiskanih za slovenske pokrajine. Zaradi pomanjkanja izvežbanih moči jih pa ne morejo razpečavati v prodajo in kmige leže danes v muzeju, kjer je sk1aJi-šče, dijaki so pa brez knjig, ker jih ne morejo kupiti. Želeti je, da se poskrbi, da se knjige čim prej oddajo v prodajo. — Iz socijafno-poHtične stroke. Za šefa »borze dela« v Ljubljani ie imenovan v činu sekretarja III. razreda upravnik Državne posredovalnice v Ljubljani Franjo Erjavec, za inšpektorja dela I. razreda s olačo 6062.40 din. na leto ing. Anton Štab! (pri ministrstvu za narodno politiko), istotam pa za pisarja III. razreda Jo«-žica LeskovČeva. — Iz finančne službe. Za pisarniškega oficijala v X. razredu je imenovan kanclist Slavko Kobe za kan-clista v XI. razredu narednik Aleksander Kuharic. — »Ni treba, da živim, ko propada domovina.« Bivši ministrski predsednik Ljuba Davidović je poda! na svojem shodu v Sarajevu to-le ginljivo sliko o našem kralju: »Bilo je to v času, ko se je leta 1915 umikala srbska armada preko Albanije. Kralj Peter je bil takrat v Prizrenu. Pred poslopjem vrhovne komande, v katerem je stanoval kralj, so se z mrzlično hitrostjo delale priprave za odhod. Na dvorišču so se sežigal! spisi in vse, kar se ni smelo ostaviti sovražniku. V mali sobici je sedel sivolasi starček, obkrožen od svojih ministrov. Ministri so mu dokazovali, kako je potrebno, da čim naiprei zapusti tudi ta poslednji košček svobodne srbske zemlje. Toda kralj \\\n je z izmučenim glasom odgovoril: »Ni treba, da živim, ko domovini propada. Tu hočem umreti, braneč Dušanov Prizren!« S težkim trudom se jim je posrečilo, ga prepričati, da zahtevajo državni interesi, da zaou-sti Prizren in se umakne sovražniku. In kralj je stopil na četverovprežni volovski voz in se odpeljal oroti Albaniji.« — Z Goriškega. Na železniški postaji na Grahovem je v jutranjih urah vse lepo tiho. Mir motijo sam« potniki, ki bi radi dobili vozne listke, ali gospoda uradnika ni od nikoder. Vlak prisopiha, gospod uradnik ves zaspan odda par listkov, potem pa zapre, pa če je pred okencem še toliko ljudi. Ljudje vstopajo brez listkov in do Sv. Lucije po navadi tudi nI sprevodnika v vlak, pa se tam more izstopiti brez listka. Tako ie na železnici pod laško upravo! — Okupac-J^ ska oblast je odredila rekvizicijo pridelkov, pod katero bo naše ljudstvo zopet grozno trpelo. Po tolminskih hribin bodo imeli žita komaj za svojo rabo, mnogi pa še zase ne. Potem pa bi se jim še to odvzelo? To bi bilo vnebovpijoče! — Na Dobrovem priredili dobrovski In biljanskl dijaki na počitnicah 12. t. m. veselico, na katere sporedu je bilo petje, godba ln predstavi dveh manjših iger Tud: v zapadnih Brdih se gibljejo naši Slovenci. — »Gor. Straža« poroča nekaj nečuvenega, da imajo nekatera slovenska županstva že samo italijanske pečate! Ali je to res. aH ie to mosroče, kje je goriška odločnost in neupogljivost? Treba bi bilo obiavltl prizadeta županstva. V Standreru pri Gorici so hoteli neki brezves:reži napraviti na šoli samo italijanski m-pis. pa je odločen nastop preorecil to zlobno nakano, katere izvršitev b; b'-la Standr^žu v sramoto. — Discipliniranje mariborskih carinskih uradnikov. Iz Maribora nam pišejo: Skandalozno obnašanje mariborskih uradnikov carine, ki so izvali po raznih kavarnah in oficlr- • skem domu nečuvene izgrede« Dri katerih so grozili z revolverji in raz- I kjer se nahajajo srednje šole. išče lastne kandidate, ki bi potem v vseh bijali, je izzvalo splošno ogorčenje Šolski odsek Narodnega sveta za ne- korporacijahzastopali interese v Ljubljani. med prebivalstvom. Na ovadbo z vo- osvobojeno domovino jaške strani so uvedle sedaj pristoj- , P: ažakova ulica 3-1. ne oblasti proti razgrajačem discipli- t Pharm. mag. Ivan Lamne. Pi-narno preiskavo in bodo razgrajači sejo nam: 11. t. m. je zatisnil v Kra-občutno kaznovani, dva od njih pa nju za večno svoje oči pharm mr. baje na mestu odpuščena iz službe. Ivan Lampe. Pokojnik je bil rojen 25. — Postopanje mariborskega sta- , jan. 1855 v Zadlogu pri Črnem Vrhu novanjskega urada. Iz Maribora po- | in je vstopil leta 1875 v lekarno mr. Šavnika v Kranju, kjer je služboval kot asistent do kvoje smrti, torej celih 45 let. Ves svoj prosti čas je posvetil čebelarstvu in je bil dolgo časa let predsednik čebelarskega društva in kot tak znan po vsi Gorenjski. Ka- hišnih posstnikov. Sprejeto priobčimo ob priliki. resolucije Kultura. ročajo: Deželna vlada za Sloveniio pošilja dan na dan več slovenskega uradništva v Maribor, ne da bi se pri tem brigala za nastanitev tega uradništva. Zlasti mnogo pošilja nižjega uradništva poštna uprava, zlasti brzojavnih in telefonskih ženskih moči. ki pa za nobeno ceno ne morejo dobiti v Mariboru stanovanja, ker se državni stanovanjski urad zanje ne briga, ker ima dovolj posla s privat- go občinstva, posebno uradništva. Kranjska Čitalnica mu je pela ginlji-ve žalostinke. Farmacevtski stan je nimi zadevami. To uradništvo je čez I izgubil z njim enega najstarejših in — Iz gledališke pisarne. Danes je izšla prva številka >Gledališkega lista«, ilustrovanega tednika, ki ga izdaja uprava Narodnega gledališča in ureja Oton Župančič. List prinaša zasedbo in vsebino dramskih in opernih del, ki se vprizore tekom tedna v obeh ljubljanskih gledališčih vesti o gledališki umetnosti pri nas in drugod, članke o važnejših dramskih in opernih delih in njih avtorjih. Dobiva se pri gledali-ko je bil priljubljen, je pokazal njegov ških blagajnah, pri biljeterjih in v knji-pogreb. katerega se je udeležilo mno- garnah. Cena številki je 2 K. dan po večini zaposleno po pisarnah in nima Časa iskati si stanovanja. Državni stanovanjski urad se ne briga zanje. Stanovanjska beda je narasla v zadnjem času tako, da ie ori-morano bedno uradništvo plačevati za sobo, oziroma luknje, v katerih stanuje, mesečno 200 do 400 kron. Dobro bi bilo, da se v interesu točnega izvrševanja službe pri maii-borskem stanovanjskem uradu napravi že enkrat red in odpravi pro-tekcijonizem, ki se ie razpasel. — 25 - letni jubilej. Predvčerajšnjim je poteklo 25 let. odkar deluje gospod korektor Ludovik B u k -v I ć neumorno pri tiskarstvu. Imenovan je vstopil namreč dne 16. septembra 1895 v tiskarno Ig. pl. Klein-mavrja in Fed. Bamberga v Ljubila--ni, ki je prešla lansko leto v posest nove delniške družbe. Vrlemu daše vn emu delavcu in vsakdar zvestemu narodniaku iskrene čestitke! — Poročila se je v Bukarešti gdč. Vera Vidmar, hčerka bivšega poštnega ravnatelja v Pulju, z r^~ munskim fregatnim kapitanom g. Orestom vitezom pl. Zopa. — Poroka. Iz Maribora poročajo, da se je 14. t. m. poročil g. dr. Jež, sekcijski šef v ministrstvu za scci-jal. skrbstvo z gč. Pavlo Povalaievo. — Mariborska kronika. Iz Maribora poročajo: Pri mariborski javni bolnici se je orvoril oddelek za spolne in kožne bolezni, katerega vodi dr. Hugon Robič. — V neposredni okolici Maribora v Studencih, Pobrežju in Krčevini se še vedno bleste po ulicah izzivajoči samo-nerrrški napisi, ki dajejo potuho tamošnjim zagrizenim nemškutarjem. Tako se blesti še danes v Pobrežju napis »Bismark - Gasse«, in so oblasti primorane rabiti za označbo te ulice enostavno prestavo: Bismarko-va ulica. To je neprimerna brezbrižnost, proti kateri so bili doslej vs! protesti brezuspešni. — Pri trgovcu Lauferju je danes pri belem dnevu odnesel neznan uzmovič z mize listnico z 34.800 K. Tatvine je osumljen neki trgovski potnik, ki se ie za časa tatvine mudil v trgovini. — Kaznovati znajo, poslovat! pa ne! Carinska oblast je obsodila iužno železnico na kazen 120 milijonov kron, ker Je leta izročila gotove tovore, ki vsled malomarnosti carinar-ne niso bili pravočasno zacarinieni, strankam, ne da bi bilo blago zaca-rinjeno. Da se razumejo carinske oblasti dobro na odmero kazni, kaže jasno slučaj, ko je bila južna železnica obsojena na globo 8 milijonov kron radi enega samega vagona do-hištva. Vse dosedanje pritožbe lužne železnice na razna ministrstva v Beograd so ostale doslej brez uspeha. — Začasna rešitev vpraša nia ženskega učiteljišča v Mariboru. Glasom obvestila deželne vlade za Slovenijo se smejo sprejemati na državno moško učiteljišče v Mariboru tudi gojenke in sicer v prvi letnik do 40 gojenk. v višje letnike pa samo najboljših kolegov in žaluje ob njegovem grobu. — Pogreb ge. Mimi Reisnerjeve se je vršil včeraj popoldne ob veliki udeležbi damskega sveta; mo- j ponedeljek vsi v Union! k štvo so zastopali tudi po en časni- — Vzpored n. komornega večera — II. komorni večer godalnega kvarteta Zika. Po sijajno uspelem kon-certiranju v Kranju, na Bledu in v Rogaški Slatini nastopi Zikov kvartet v ponedeljek zvečer ob 8. v Unionu z izbranim, krasnim vsporedom. Zanimanje za ta komorni večer je upravičeno jako veliko. Vstopnice v trafiki Dolenc v Prešernovi ulici. Sezite po njih! V kar, en pisatelj in en igralec. Tragična usoda pokojnice je zbudila v mestu vseobče sožalje ter je bila Sodna ulica polna gledalcev in gledalk. — Smrtna kosa. V Rožni dolini pri Ljubljani je umrl gojenec I. peša-dijske podoficirske šole v Beogradu g. Ivan A. K e r v i n a. v Ljubljani na ga. Maruška D e ž e 1 a k. N. v m. p.! Zborovanje miniti posestnllrov. V sredo 15. t. m. se je vršil v veliki dvorani hotela Union dobro obiskan shod hišnih posestnikov, ki je trajal od 16. do 19. Zborovanju je predsedoval predsednik društva hišnih posestnikov g. F r e 1 i h, ki je pozdravil zastopnika vlade g. poverjenika dr. VL Kavniharja, župana dr. Iv. Tavčarja, predsednika Trgovske in obrtne zbornice g. Iv. Kneza, tajnika Zveze indu-strijcev, g. ing. M. Šukljeja, zastopnike raznih društev, v prvi vrsti pa delegate društev hišnih posestnikov iz Beograda, Osjeka. Zagreba i. dr. Občinstvo je gostom priredilo prisrčen pozdrav; zlasti iskreno pa ie bil pozdravljen g. župan, ki se je shoda udeležil vzlic | 1U-bolehnosti. Nato so govorili najprej za- godalne:ra kvarteta Zika, v ponedeljek v Unionu. 1. L. van Beethoven: Godalni kvartet C-moll, op. 18. št. 4. 2. Rim. sky - Korsakov, A. Liadov, A. Boro-din, A. Glazunov: Godalni kvartet B-dur na temo B-la-f, posvečen ruskemu založniku Belajevu. 3. E. Grieg: Godalni kvartet G-moll, op. 27. Vstopnice v trafiki Dolenc v Prešernovi ulici. — Orkestralno društvo Glasbene Matice pričenja zopet svoje redno delovanje. Prva skupna vaja se vrši v nedeljo 19. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani filharmonič-nega društva. Vabijo se vsi dosedanji člani k polnoštevilni udeležbi. Novi čianS se sprejemajo isti dan med 9. in 10. uro. k — Vežbenica hrv. srbskega jezika za srednje šole, ki jo je sestavil profesor Ilešič. se še le začenja tiskati. Toliko v vednost onim, ki povprašujejo po njej. — Razstava Meštrovičevlh del v Zagrebu. Znani naš umetnik-kipar Ivo Me-štrović priredi v Zagrebu razstavo nekaterih svojih skulptur. Čisti dohodek te razstave je namenjen emigrantom iz okupiranega ozemlja. Slavnostna otvoritev razstave bo 18. t. m. v umetniškem paviljonu na »Trgu L« in bo razstava otvorjena do 10. oktobra stopniki organizacij hišnih posestnikov iz Srbije in Hrvatske, ki so vsi dokazovali velike krivice, ki jih morajo prenašati danes hišni posestniki. Prišli smo tako daleč, da hišni posestnik ne more svobodno razpolagati z imetkom, ki si ga je sam nrislužil, pristradal in prištedil. Komunistična načela so se začela uveljavljati najprej pri veleposestnikih, se raztezajo sedaj na hišne posestnike, na to pridejo na vrsto kmetje in končno še vsi ostali ljudski sloji, ki so stebri patrijotizma ter dela in reda v državi. Med tem, ko so se zvišale cene vsem potrebščinam, ne smejo hišni posestniki povišati najemnin tako, da ne donašajo hiše danes niti toliko, da bi se mogle izvršiti vsaj najnujnejše poprave. Dohodkov pa nima hišni posestnih danee iz hiš prav nobenih ter žive razni hišni posestniki in posesfni-ee danes naravnost bedno. Temu se mora napraviti konec, ker če propadejo hišni posestniki, propadejo tudi občine in propade davčna moč. ki je glavna opora državi. Na današnji shod so bile povabljene vse politične stranke, a se vabilu niso odzvale z edino izjemo našega g. župana ter se je rudi pri tej priliki pokazalo, da poznajo neke stranke hišne posestnike samo ob času volitev, sicer se pa zanje in za njihove pravice ne briga nihče. Toliko imamo narodnih predstavnikov, pa niti eden se še ni oglasil proti nečuvenim šikanam, ki jih mora danes prenašati najbolj patrijotični del jugoslovenstva, hišni posestniki. Vsem govornikom iz Srbije in Hrvatske se je burno pritrjevalo ter se jim je predsednik Frelih za njihov trud, ki so ga imeli s potovanjem na ta shod iz daljne Srbije in iz Slavonije, prav prisrčno zahvalil. Na to je nastopil g. župan dr. Ivan Tavčar, ki so ga zborovalci prav demonstrativno iskre- no pozdravili. Govornik je naglašal, da najdejo hišni posestniki spas iz današ-One tukajšnje gojenke, ki SO Že absrl- j njih neznosnih razmer le v tesni orga-virale kak prejšnji letnik drugje. Pri- j nizaeiji, ki oklenaj hišne posestnike glasiti se je takoj. I celokupne Jugoslavije. Danes je hišni — V Studencih ori Mariboru se i posestnik igrača raznih poverjeništev, je poročil g. Aleksander Alt z gdč. ki. p ometavajo z različnimi naredba-Adelo Smidovo, nadučiteljico istotam. g™ k*pai}.siro" Bilo sreorm I maica, ki se ne more braniti. Prišli smo j interesov. S tem pa se z daleka ni reče- brecno. ri/\\M« ' tako dale^' da 30 danes hišni posestniki no, da je to oredpogoj, odnosno v zvezi LICeiSKa IlUaSKa SOia.^UOien- j v resnici le še beraški portirji v last- s podelitvijo koncesije tem družbam. noua zavarovalnica. S strokovno poučene odlične strani smo prejeli sledeče: K Vaši včerajšnji notici pod tem naslovom je potreba nekaj komentarja, kajti načrt g. generalnega ravnatelja Morpurga ni tako nedolžen, kakor na prvi pogled izgleda. Njegov namen je, združiti židovsko-ita-lijansko >Assicurazioni Generali< z madžarsko >Herceg-Bosno< pod domačim jugoslovanskim imenom v eno telo in tako delovati dalje kot domača jugoslovanska zavarovalnica. Da bo >Assi-curazioni Generali« bolje krit hrbet, jugoslovanski javnosti pa oči, hoče g. Morpurgo svoj načrt uresničiti s pomočjo hrvatskih židovskih bank in poleg tega napraviti fuzije s >Herceg-Bosnoc ki je v bivši monarhiji veljala kot domača zavarovalnica, kar je bilo takrat v Bosni samoumevno, ker so imeli v rokah Madžari dobri dve tretjini vseh delnic. Gre se torej za Čisto navadno pavovo perje, s katerim hočeta ti dve družbi še nadalje v naši državi pobirati jugoslovanske premije za zaveznico Italijo in Horthvjev pašalik. če misli gospod generalni ravnatelj Morpurgo, da se pod besedo >nacionaliza-cija< v Jugoslaviji pravi, našemiti se s pavovim perjem, potem se zelo moti, kajti če naša vlada da dovoljenje za take vrste finančnih transakcij, kakor je g. Morpurgova, ni to nič drusrega, kakor na stežaj odpirati vrata tujemu kapitalu tam. kjer tega ni potreba, ampak je domačemu kapitalu na važnem gospodarskem polju naravnost škodljivo. Vsaka podelitev koncesije mora biti utemeljena z narodno-gospodarskimi in državnimi interesi. V tem oziru je prošnja >Assicurazioni Generali« in >Her-ceg-Bosne« naravnost izzivanje naše vlade in naše javnosti, kajti tako daleč računati z balkansko potrpežljivostjo pa vendar ne gre. Po vladnem odloku je avstrijskim in madžarskim zavarovalnicam prepovedano sklepati nove zavarovalne kupčije, dokler ne položijo zadostne kavcije za eventuelne obveze naših državljanov. Ta odlok je nekaj samoumevnega s stališča varstva naših ke. ki so sprejete v I. razred lic. ljud. šole, izvedo to danes, četrtek, 16. septembra ob 5. uri pop. v pritličju poslopja »Mladike«, kjer se naj zanesljivo zglasijo. — Gospodinjski tečai na Hceju. S l. oktobrom leta 1920 se otvori na liceju gospodinjski tečaj, ako se zgla-si zadostno število gojenk. Tečai traja 10 mesecev. Oojenke naj se zg-asi-jo do 24. t. m. v pisarni ravnateljstva, kjer dobe natančna pojasnila. — Spremembe ori mariborskem sodišču. Iz Maribora poročajo, da ie Prestavljen sodni nadsvetnik dr. KVonvogel od okrajne sodnije v Št. 1 *"ard" k okrajnem" sodišču v Maribor, dosedanji vodja okrajne sod-nhe svetnik Mulej pa prevzame vodstvo civilnega senata pri okrajni sod-niji v Mariboru. — Dijaška stanovanja s hrano nih hišah, portirji, ki pa nimajo ničesar ukazovati, nego morajo le ponižno molčati in trpeti. Skoro vse ee smatra za milijonarje, dasi ne premorejo niti toliko, kolikor si zasluži navaden delavec. Koliko je hišnih posestnikov, ki so si s štedenjem in delom tekom vsega življenja zaslužili toliko, da bi imeli danes od svojih hiš na dan 90 do 100 K, kolikor zasluži danes že vsak delavec? Komunizem, ki je zavladal spodaj, se pojavlja tudi že od zgoraj ter hoče negirati vse pravice do osebne posesti. Temu komunizmu se morajo v prvi vrsti upreti hišni posestniki ter vsi pridobitni inteligentni* sloji, zato pa je treba močne organizacije v rešitev našega meščanstva. Gospoda županu se je viharno ploskalo in vzklikalo ter se mu je predsednik najtopleje zahvalil in priporočil za nadaljnje podpiranje pravic hišnih posestnikov. Razpravljalo se je nadalje o vprašanju, ali bi pri dodočih volitvah ne ka- mcesij« Korak rujezemsKih družb, kakor je zgoraj imenovani, pa ni nič drugega, kakor zasigurati si daljne delovanje pod domačo firmo s tujim kapitalom v naši državi. Opozarjamo na to našo vlado in naše narodne zastopnike, da posvetijo podobnim poizkusom tujega kapitala največjo paznost, ker bomo sicer od njega preplavljeni najprvo prav na onem polju, kjer nam je tega najmanj potreba. Te vrste »nacionalizacije«, ki niso nič drugega kot delovanje tujega kapitala pod izposojenim domačim imenom, je treba a limine odkloniti; s tem je najbolje ugodeno narodno-gospodarskim in državnim interesom, kakor jih naš zakon zahteva. Pred očmi moramo imeti le svoje lastne interese in jenjati mora vsako kavalirstvo in obziri, katere smo imeli do sedaj do tujega kapitala tam, kjer ga nismo potrebovali. Sva-j rimo našo vlado v naprej, da se ponovi kaj podobnega aH še hujšega kot se je lansko leto, ko se je tuje družbe proti ali brez nje V vseh mestih Slovenije, i zalo, da bi hišni posestniki postavili * domačim jugoslovanskim skoraj favori- ziralo takrat, ko je bila napetost in odpor med občinstvom največji. Napisali smo te vrstice brez vsakega postranskega namena. Hočemo le opozoriti naše merodajne faktorje, da posvetijo korakom, ki so jih v obrambo tujega kapitala napravile tujezemske družbe največjo pažnjo in jim povedo, da v Jugoslaviji za nacionalizacijo« ne zadostuje, prilastiti si samo drugo, t. j. domače, lepo doneče, jugoslovansko ime in poleg tega, v okrepitev tujega kapitala, fuzionirati se med seboj, kakor kaže velikopotezna akcija »Generali c, V hoče pritegniti k sebi še madžarsk >Herceg-Boeuo«. To napravi častit > Assicurazioni Generali« lahko na ite lijan&kih tleh; svetujemo ji na pr. * Trstu. Naravnost v obraz pa bije našii gospodarskim interesom njen namer da hoče na jugoslovenskih tleh en. eama italijanska družba s fuzijo nacio nalizirati madžarsko >Herceg-Bosno ali pa obratno! Zato pa: Pozor nas vlada! da ne bo prepozno. nainonelša pnr@cila» URADNIŠKO VPRAŠANJE. — d Beograd, 16. septembra. Na seji ministrskega sveta zo razora v-ljali o rešitvi uradniškega vprašanja. Sklenili so, naj ministri dr. La^a^ Marković, Ivan Kovačević in dr. Ku-kovec izdelaio načrt zakona, in sicer na podlagi poprejšnjega načita izsa vlade Stojana Protića. Dokler se to ne izvrši, se bodo izplačevale vsem uradnikom v kraljevini draginjske doklade. Doklade za uradnike v pokrajinah preko Save, Drine in bona-ve bodo višje, ker so bile doslej manjše nego so jih dobivali uradniki v Srbiji. Razen tega ie vlada odredila, da morajo biti uradniki vse kraljevine člani uradniških konzumnih zadrug, katerim morajo redno plačevati vstopnino in članarino. Tem zadrugam bo vlada dala obratni kapi'al. VOLITVE V KONSTITUANTO. — d Ljubltana, 16. sect. Pred-sedništvo deželne vlade je prejelo iz Beograda nastopno uradno brzojavko: Volitve narodnih poslancev v ustavotvorno skupščino se bodo vršile v vsej državi dne 28. novemhra t. 1. Po predpisih zakona o volitvan natodnih poslancev v ustavotvorno skupščino se pozivlje ustavotvorna skupščina na dan 12. decembra t. I. v Beograd. ODŠKODNINA BOSNI. — d Sarajevo, 15. sept. Ministrski svet je v odškodnino posestnikom zemlje v Bosni in Hercegovini določil vsoto 10 milijonov dinarjev kot predujme na račun začasne renta in haka iz leta 1918. Agrarno ravnateljstvo v Sarajevu bo to predujmd Izplačalo, čim prejme denar. SESTANEK ZA POGAJANJA TEKOM TEDNA? Trst, 15. sept. Italijanski listi prinašajo vesti, da se poroča iz dobro poučenih krogov v Beogradu, da se prično pogajanja v jadranskem vprašanju med Italijo in Jugoslavijo še ta teden, in sicer v kakem kraju blizu demarkacijske črte. PRED POGAJANJI Z ITALIJO, — d Split, 15. sept. »Nova Doba* je prejela iz zanesljivega beograjskega vira vest. da je bil naš minister za zunanje posle dr. Trumbić nred svojim odhodom iz Pariza službeno obveščen, da je Italija pripravljena nadaljevati pogajanja, ki bi se imeia kmalu začeti. Popustljivost Italre je pripisovati pritisku Anglije. MESO ZA DUNAJ IZ JUGOSLAVIJE. —d Dunaj. 15. sept. Na dunajski trg je dospela danes velika količina mesa iz Jugoslavije. Nove pošiljatve so na potu. »TEMPS« O JADRANSKEM VPRAŠANJU. Pariz, 14. sept. »Temps« vidi v sestanku v Aix les Bains začetek delovanja, ki naj se nadaljuje. To je eks-celentna politika, žal, da se ni vršila že od preteklega leta. Glede na vprašanje izvedb dogovorov je brezpogojno potreben angleško-italijansko-francoski sporazum za vzdrževanje miru. Potreben pa je tudi sporazum med Francijo in Zedinjenimi državami. V jadranskem vprašanju daje prav Millerandu, ki se ni hotel baviti z njim. Sicer pa se ta stvar razvija spontano. »S nripoznanjem albanske neodvisnosti in evakuiranjem teh krajev, prikazujoč se Albancem kot protektorji njihove narodne neodvisnosti, je uvedla italijanska vlada pravico samoodločbe narodov. Z razglasom italijanskega regentstva na Reki in okupacijo otokov, ki jih hoče anektirati k Italiji kakor Reko. j* D* Annunzio raztrgal londonski dogovor in postavil na njegovo mesto pravico samoodločbe narodov. Torej na temelju te pravice, ki Je naravna, bo treba rešiti s popolnim sporazumom vsa vprašanja, ki nastaialo na vzhodni obali Sredozemskega morja.« DEMISIJA TUSARJEVEGA KABINETA. —dPraga, 15. sept. Češki tiskovni urad javlja: Danes ob trinajstih se je sestal ministrski svet S kratki seji, v kateri je bila podpisana ostavka celokupnega kabineta. Po seji ministrskega sveta se je sešel stalen odsek, kateremu je Tusar naznanil sklep ministrskega sveta. Na to se je zasedanje odseka za 14 dni odgodilo. Popoldne so bili pri predsedniku Masarvku posvetovanja glede sestave novega kabineta, katerega lista bo že jutri objavljena. Nocoj ob 12. se bo stvar odločila. NOVA ČEŠKOSLOVAŠKA VLADA. — Praga, 15. sept. Predsednik Masaryk je danes imenoval nastopno novo ministrstvo: Predsednik ka-» bineta in notranji minister predsed. politične deželne uprave na Moravč skem dr. Černy, brambni ministar; general Husak, minister za pofte dr. Fatba, minister za poljedeljstvo dr. Brdlik, minister za železnice dr. Burger, minister za Slovaško dr. Mi-cura. minister za socialno skrbstvo dr. Gruber, minister za vseučilišča dr. Fajnor, prehranjevalni minister, Prusa, minist. za zdravstvo dr. Pro-chazka, minister za zunanje posle dr. Beneš, upavmk finančnega ministrstva dr. Engliš, minister za šolstvo dr. Pusta, justični minister dr. Popolka, trgovinski minister in upravnik urada trgovine z inozemstvom dr. Hotovec. Gospodarske oesfl. — g Ljubljanski trg. Vsled podraženja prašičev se zvišajo cene klobasnim izdelkom za producente sledeče: Kranjske klobase pol prekajene 46 K, suhe 54 K, hrenovke 36 K kg. Vsled visokih ponudb iz inozemstva je pričakovati nadaljnjega podraženja prašičev v Hrvatski ln Srbiji, zato opozarjamo občinstvo, da se pravočasno preskrbi z mastjo — g Ekspozitura ljubljanske trgovsko - obrtne zbornice v Mariboru. Iz Maribora poročajo: Kakor se zatrjuje v dobro informiranih krogih, se bo že tekom prihodnjega tedna nastanila v bivših prostorih trgovskega gremija, ki se preseli v Stritarjevo ulico, ekspozitura ljubljanske trgovsko - obrtne zbornice. — Naš konzulat se osnuje v Diissel-dorfu v Nemčiji, kjer ima naša država velike gospodarske interese in kjer biva v bližini tudi mnogo naših državljanov. — g Koliko krav ima češkoslovaška republika. Po uradni statistiki so našteli na Češkem 928.425, na Moravskem 360.746, na Slezkem 61.594, na Slovaškem 415.564, vsega skupaj v vsej republiki 1,766.334 krav; vštete so tudi krave v Podkarpatski Rusiji. Borze. — d Zagreb, 15. septembra Devize: Berlin 190—205, Italija 405—510, London 3S5—390, Newyork 116—117, Pariz 750 do 755, Praga 166—168, Švica 1725—0, Dunaj 38.50-39. Valute: dolarji 114—116, avstrijske krone 40—41, carski rubiji 120—125, francoski franki 745—750, napoleondor 390 do 405, nemške marke 208—209, romunski leji 230—234, Italijanske lire 480—500, angl. funti 390—395, čeSko-slovaške krone 165—172. —d Beograd, 15. sept. Borza. Valute: francoski franki 198—0, dolarji 28.20—28.60, italijanske Ure 127, ru- rn unski leji 59.90,—61, nemške marke 53.75—56, avstrijske krone 10.45—10.50. Devize: Pariz 192.20—193, London 103—0, Ženeva 430—0, Dunaj 10.30 do 10.04, Rim, Milan 127.20—127.50. LDU. Curih, 15. sept. (CTU.) Devize: Berlin 10.60, Holandija 192, New York 624, London 21.55. Pariz 40.65, Milan 26.30, Bruselj 43.30, Kodanj 85, Stockholm 125.50, Kristijanija 85.50, Madrid 90. Buenos Aires 230, Praga 9, Beograd 21.25, Zagreb 5.40, Budimpešta 2.30. Varšava 0, Dunaj 2.97H, avstrijske žigosane krone 2.50,. LDU. Dunaj, 15. sept. (ČTTJ.) De-vize: Amsterdam 8000, Berlin 503.50, Curih 4100, Kristijanija 3700. Kodanj 3700, Stockholm 5150. Valute: nemške marke 497.50, rumunski leji 515, bolgarski levi 380, švicarski franki 4075, francoski franki 1700, italijanske tire 1090, angleški funti 850, ameriški dolarji 235, carski rubiji 280. — Tečaji v prostem prometu 242—262, Budimpešta, plačila v nakazilih poštne hranilnice 98—109, plačila v žigosanih kronah 98—109. madžarske žigosane krone 98—109,Praga 405—431, Varšava in Krakov 100—116, češkoslovaške krone 5000aki 405—431, manjši bankovci 405 do 431, dinarji 975—1025. LDU. Praga, 15. sept. Devize: Beograd 245, Dunaj 23.50, Zagreb 60.50, Valute: dinarji 240. avstrijske krone 22.50. Raznoterosti. * Nesreča na morju. Iz Montreala poročajo, da je nasedel pamik >Meta-gama<, last družbe Canadian Pacific Rai!way. 170 potnikov se je rešila 800 pa jih je še ostalo na krovu. SokolstuSc — Sokol na Vlcu priredi v nedeljo, dne 19. t m. povodom veselice »Društva za zgradbo Sokolskega doma« svojo prvo letošnjo javno telovadbo. Vabimo tem potom | vsa bratska okoličanska društva, kakor tudi vse prijatelje Sokolstva, da se v čim večjem številu udeleže te naše prireditve. Zdravo! — Sokolsko društvo v Tržiču priredi v nedeljo, dne 19. t. m. svoj letošnji javni nastop. k — Sokol Litija-Šmartno priredi v nedeljo, dne 19. t m. pešizlet v Kostrcvnico ? javnim nastopom in ljudsko veselico. Ob priliki ustanovimo našega društva »Odsek Kostrevnica« k — Vsa bratska sokolska društva, ki poselijo v nedeljo dne 19. tm. javno telovadbo >Sokola Vič«, se zbirajo ob pol 2. popoldne pred Narodnim domom in odkorakajo ob 2. z godbo dravske divizije na Vič. k — Ljubljanski Sokol. Odslej se vrši zopet redna telovadba obrtnega naraščaja pod vodstvom brata Tomaža Burgštalerja ob torkih in sobotah od pol 9. do pol 10. zvečer v društveni telovadnici v Narodnem domu. k — Vaditeljski zbor Sokola v Ljubljani opozarja vse telovadce in telovadke, kakor rudi starše naraščajnikov obojega spo-V«. da se vrši telovadba v Narodnem domu po sledečem redu: Člani: v ponedeljek, sredo in petek od 8. do pol 10. zvečer; starejši člani: torek in soboto od 7. do 8. zvečer; članice: torek in soboto od 7. do pol 9. zvečer; moški vaditelj-s k i zbor: v četrtek od pol 9. do 10. zvečer; ženski vadit, zbor: v četrtek od 7. do pol 9. zvečer; obrtni naraščaj: v torek in soboto od pol 9. do 10. zvečer-dijaki od 14 do 18. leta: v sredo in soboto od 4. do pol 6. popoldne; gojenke od 12. do 16. leta: v ponedeljek in četrtek od 5*A do 7. zvečer; dečki do 14. leta: v torek in petek od 5. do pol 7. zvečer; deklice do 12. leta: v ponedeljek in četrtek od 4. do 514 popoldne Prijave sprejemajo V* ure pred telovadbo vsakega oddelka in sicer: za člane moški vad. zbor, za starejše člane br. Poženel, za članice žen vad. zbor, za obrt. naraščaj br. Burg-staler, za dijake br. Gostič, za gojenke sestra Babnikova, za dečke br. Kostnaptl, za deklice sestra Franchetijeva. k S prvim posebnim sokolskim vlakom, ki je odhajal v soboto, 28. avgusta v Maribor, se je pri presedanju v Poljčanah izgubil siv volnen kvačkan pled. Pošten najditelj se naproša, da ga proti povrnitvi stroškov odd;i v pisarni jugoslov. sokolskega Saveza v Narodnem domu. (k) Tiirisfi&s §si sport7 —- Nogometne tekma Ilirija - Concor-dia, Zagreb. Na prostoru S. K. Ilirije se vrše v soboto in nedeljo ob pol 18. uri nogometne tekme med Ilirijo in zagrebško Concordijo, ki je poleg Gradjanskega S. K. najmočnejše moštvo v Jugoslaviji. V nedeljo ob 16. predtekma Ilirija rez. - Primorje. Vstopnina običajna; v nedeljo veljajo vstopnice za obe tekmi. Dijaške in članske vstopnice se dobe le v predprodaji v petek od 17. do 19. ure pri blagajnah na igrišču. — Slov. planinsko društvo naznanja, da se zatvorijo planinske koče dne 20. septembra; Aljažev dom ostane odprt do 1. oktobra, Valvazorjeva koča, Obirska koča, koča v Kamniški Bistrici in hotel Zlatorog ostanejo celo leto odprti in oskrbovani. poldne in dokažite tudi svojo narodno požrtvovalnost s tem. da se udeležite družbine veselice in da pripomorete s svojim obulusom k gmotnemu uspehu. (V "slučaju slabega vremena se vrši veselica v notranjih prostorih Narodnega doma.) Pri veselici sodeluje godba dravske divizije in pevsko društvo >Ljubljanski Zvone — Bolniška blagajna zadruge kro-jačev in krojačič v Ljubljani ima iz- vanredni občni zbor dne 19. tm. ob pol 10. v hotelu Llovd, Sv. Petra cesta. k — V septembru je najlepše na Klopinsketn jezeru. Hotel otvorjen celo leto. Izborna postrežba._ Glavni urednik: Rasto Pustosletnšek. Odgovorni urednik: Božidar V o d e b. Društvene mzfi In prlredlfue. — Združene ženske ljubljanske Ciril Metodove podružnice prirede povodom velike skupščine Družbe sv. CM.< v Ljubljani v nedeljo dne 19. tm. popoldne ob 3. v Narodnem domu na vrtu veselico v korist ->Družbi«. V poletju je bilo sicer veliko veselic, toda le malo, ki bi imele za narodno prosveto tolik pomen, kakor ravno ta. Veselica bo nudila tudi vsem vnnnjim udeležnikom pobližno medsebojno spoznanje. Vsi, ki čutite narodno ter imate zmisel za prosveto, udeležite se velike skupščine po- gaHas ■ V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom in prijateljem, da je naša iskienoljubljena, nenadomestljiva mamica, sestra, teta, gospa Maruška Deželak v sredo, 15. t. m. ob 7. uri zvečer, boguvdano preminila. Pogreb nepozabne poko;nice t-o v petek, ob polu 5. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 17. septembra 1920. ZaMoIa ostala nNu MEH is MM Viki. Ti i 2 It 3 ]Z zaseQ,enega ozemlja iščeta i/1J 41*4 stanovaje. Ponudbe pod Šifro: .Poutdbe 7038' na upr. Slov. Naroda. • Zm na Giavnl ulid v Celju na pro-»^** daj. Lokal in stanovanje takoj na razpolago. Ponudbe na: Medved, Krčevina, Maribor. 7020 f*roda se nekaj ponoSene moške obleke, par usnjaiih gamaš in gorski čevlji št. 42. Vpraša se Vojvode Mišića cesta št 23./I levo. 7055 Rabljene steklenice odCoiougne kupuje po najvišjih cenah drogerija I. C. KOTAR, Ljubljana, Wolfova ul. ste v. 3. 7u60 Iščem meelovano mesečno sobo. Potrebujem jo s 1. oktobrom. Plačam dobro. Ponudbe pod »Dobra plača 7065* na upravništvo Slovenskega Naroda. dp^jrr crftgjcrm ^ na deželi ob drž. ^IOSIISigCI cesti s cel.m inventarjem in vse zraven spadajoče se odda v najem. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7062 uAAfi A v PriJaznem kraju na de-W§b£Af želi z moderno opremljenim komfortom in obsežnim vrtom se odda v najem. Naslov pod ,Vila 7063" na upravo Slov, Naroda. 7063 Dijak išče stanovanje s hrano ah' brez nje v mestu ali okolici. Ponudbe pod .Okolica 7015" na upravništvo Slovenskega Naroda. 7015 Proda se dobro ohranjen pi- 9HA (Konzertfliigel). Pogleda se pop. aRu od 2.—4. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7019 Apno, strežno lepenno šdr&š*. ščine ponuja Ljubljanska komerc družba v Ljubljani, Bleivveisova c. 18 5013 Prodajo se trije šivalni stroji, eden za šiviljo, dva za krojače So stari, a dobro ohranjeni. Franc Šifrer, Sv. Petra nasip 53/1. 7039 Trslje za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m2 po K 4*80 pri večjih naročilih znaten popust Steiner Anton, Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. 4256 Prodom mobilije Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7043 prve vrste napol krita, se proda. Več pove M a ti i a Enapic. Tacen pod Šmarno goro. 7053 j