$1.98 izvsemSI p»nda!jsk. aa zjutfij. UrednMhre: nI Arittegi it 20. L nadstrop|7^| »1 asj se poH - pUma m ne sprejemajo, rpkop na vrsčsjo. lzt Anton O e r b •<. — Laatetk tisama Edinost Ttek tiskar^ ii jftni V Trstu, v tetrtek 24. aprlta1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XL!X za rif»cc L 7.—, 3 Za inoicmstvo mesečno 5 L 19.50, pol leta L 32.— in celo leto L 80i— ielon uredniitra ie uprave SL 1147. EDINOST Posamezna številke v Trstu In okolld po 30 cent — Oglaat se računajo v ■ffofcostt ena kolona (72 maj — Oglati trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnica, zahvale, poslaaice ia vabila po L 1,—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se počiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiika AsiSkega Štev. 20, L nadstropja. — Telefon uredništva In uprava U <47. Srce m duša našega naroda Neposredno po zaključku svetovne vojne, ki je donesla zgodovinske spremembe v državnopravno razvrstitev Evropa, se je zdelo, da so se našemu delu j-a ^slovenskega plemena v Julijski Krajini začeli razmikati temni oblaki na obzorju. V trenutku, ko je italijanska vojska stooib na ta naša tla, smo iz najkompe-tentnefših ust — njenega zapovednika — čuli pomirljive izjave, da bo vsem stran-iu~jn, brez razlike, zagotovljena svoboda uveljavljanja. In potem so prišle v rimskem parlamentu od vseh merodajnih strani, službenih in neslužbenih, tiste slovesne obljube in zagotovila, ki so govorila, da se bodo mogli tudi drugorodni državljani svobodno razvrati v vsakem pogledu, da se bodo spoštovala vsa njihova prava ter da ne bo njihovemu narodnemu obstanku grozila nilcaka uevarnost od nobene strani. Dasi odtrgani od svoje narodne skupnosti, smo se potolažili in smo z lepimi naći ami zri i v svojo bodočnost, zaupajoč danim zagotovilom in v zavesti, da smo prikluiČeni državi s svobodoljubnimi zakoni iri spojeni z narodom s toli slavnimi tradicijami iz epopeji svojega narodnega ujedinjenja. Prišlo je drugače, strašno drugače. Skoro i,.; je začela uveljavljati pioti nam manjšinska politika, ki ?e bila z vsakim svojim ukrepom v diamertralnem navskrižju z onimi danimi zagotovili 'in slovesnimi obljubami. Razvnel se je vihar, kakcar da sta se nebo in zemlja zaklela proti našemu narodu v Julijski Krajini, kakor da sta se združila kopno in morje za boj proti našemil narodnemu obstanku. Naš dosedanji pobožaj je bil tak, da se moramo vpraševati: ali jc sploh še kako zio, ki ga bo moral narod naš pretrpeti?! Ali se nam pripravljajo še kake nove krivice? Življenje naše je bila le dolga bolezen, za katero« — kakor se j& dozdevalo — ni zdravila. In ta zavest bi bila strašna za ljudstvo, ki si želi svoje narodno življenje in ki ima v sebi tudi vse pogoje za tako življenje! Trpimo telesno, trpi nam duša. Pretrpeli smo strahote vojne. Gladovali smo telesno, gladuje nam tudi duša. Naj pogledajo le naši gospodarji v naše hiše, v naše domove, pa bodo videli materijalno beda in duševno muko našega ljudstva. Naj se i«* ponižajo pod naše strehe in verovati nam booo morali. Videli bodo našega seljaka v njegovi težki borbi za življenje. Ali videli bodo še nekaj drugega: kako p od davnine navajen na to težko borbo in na hude čase — kako utrjen je v svojem uboštvu. Viharji časov so ga pritiskali, zh^m*Ii ga pa. niso t To nase ljudstvo ni zaslužilo take usode. Najmanj pa bi mu jo smela krojiti država, ki »e ponaša s slovesom svobodo- in -ravicoljubja, država naroda, čigar sinovi so se proslavili v zgodovini s svojo borbo za narodno ujedinjenje, za načelo narodne jvobvde! Do tega naroda se obračamo z vprašanjem: mari ni tudi naš človek prišel na isti način na svet?! Ali ni tudi njega rodila človeška mati? Ali ni tudi ta naš človek — človek, vaš sočlovek? Ali ni tudi v njem srca, želodca in čustva? Ali nima tudi on naravnih telesnih in duševnih potreb? Svojo hišo ima, a streha njena ga ne brani. Ima svojo posteljo, ne more se pa mirno odpočiti v njej. Moliti hoče Boga v ovčjem jeziku — to mu je odvzeta v naši nučeniški Istri. Govorili bi holel v svojem podedovanem ieziku s svojimi gospodarji — ni mu dovoljeno. Prepevati bi hotel — i^di to mu je zabranjeno! Srce mu plaka in usta molijo, da bi mu bil že enkrat or!vzet ta kelih duševnega .trpljenja. Sočlovek italijanskega plemena: ali res ne razumeš te boli njegovega srca?! Hiša, ki smo si jo postavili, naši vinogradi in naša polja, ki so nam jih ostavili naši predniki — kako dolgo bodo še naši?! To je tista grozna misel, ki se narinja našemu človeku spričo sedanjega položaja njegovega! In potem še tista in še groznejša misel: ali *e g»ozi nevarnost, da nam zli duh odtrga tudi naše sinove in hčere cd rodi-«sga doma, od prsi roditeljskih?! Za vso podložnost našega ljudstva, njegovo skromnost, poštenje in vztrpljivost mu je bila doslej usojena v plačilo trnjeva krona. Vreden je kruha, blage in dobrohotne roke. do danes pa je videl nad sebo, le palico! V nevarnosti je, da izgubi telo in dušo. Ta nevarnost mu stopa pred oci, ko vidi kako je nekaj naših že klonilo, da slepo drvijo v kraljestvo tmine...! Tak" je naš današnji položaj kljub vsem nekdanjim lepim besedam in slovesnim obljubam. Zdi se obupen — a vendar -— ni! Viharji stoletij so besneli nad našim ljudstvom, a vendar se je ohranilo. Zato je trdna naša vera, da ga ne pogubi tudi sedanji njegov položaj. Trdno verujemo, da si bo naše ljudstvo znalo ohraniti, kar je sveto njegovemu srcu in njegovi duši. Tudi Krist je trpel strašno muko v vrtu Getzemani! Umrl in — vstal. Uverjeni smo, da pojde čaša smrti mimo našega ljudstva v Julijski Krajini. Tudi nam pride tolažba z neba. Saj je Odrešenik umrl za pravico vsega človeštoa, torej tudi za našo! Verujemo, da nas sedanji križevi pot še bolj izčisti in utrdi v veri. Mi hočemo zivetij Tudi v nas samih sta: ali življenje, ali V srca in duši pa čutimo, da je v božp pravici jamstvo odrešenje iz sedanjega težkega položaja. Če bi naši gospodarji poznali in razumeli dušo našega ljudstva, hi vedeli, da ravna zato tako intenzivno čuti svoje sedanje boli, ker je v svojem jedru zdravo in nepokvarjeno, ker se zaveda svojega narodnega in človeškega dostojanstva, svoje naravne in božje pravice. Nie poznajo duše in moralne konstitucije našega ljudstva. Zato jim ne zamerimo toliko, da ga ne razumejo in da ne znajo prav ceniti te duše. Zamerimo pa jim z vso pravico, da še nočejo priznati njegovega poštenja napram vnanjemu svetu, posebno pa napram državi. Z vsakim dnem podaja dokaze, kako verno in poštena se ravna po zapovedi: dajaj Bogu, kar je božjega, državi kar fe državnega! Zato ga boK in peče, da drŽava noče dajati njemu, kar fe ni1ŠTtc£ej krivda v njem, da leži senca nad razmerjem med njim in državno upravo, da to razmerje ni tako, kakor si ga naša ljudstvo iskreno želi v svojem in v interesu države. Ta aenca izgine, čim naši gospodarji pridejo do spoznanja, da bi bil zločin proti načelu naravne pravičnosti in proti interesa države, če bi hoteli to pošteno in lojalno ^dstvo še nadalje potiskati v tmino brezpravnosti, mesto da bi ga povztfignffi k luči zadovoljnega življenja. Maši gospodarji naj uvažujejo pouk, Id so ga jim dale sedanje volitve. Tudi te so bile vihar, ki mu je naše ljudstvo v svojem zdravem jedru kljubovalo — frmaškj fai dostojanstveno. Dssvidovlč o zborovanja o Sutotlcl to Zagrebu Posvetovanja se bodo nadaljevala BEOGRAD, 23. (Izv.) Ljuba Davidović je dal časopisju dve izjavi, prvo o razpoloženju po zborovanju v Subotici, drugo o razpoloženju v Zagreba. Davidović pravi, da je ta v njegovem 40letnem političnem \ delovanju prvi slučaj, da mu je bilo razbito 1 zborovanje. Ugotavlja, da je on z zborovanjem zelo zadovoljen, to tem bolj, ker je uvidel, da se narod enodušno odzivlja njegovi politiki Dalje izjavlja «Pravdi* Davidović, da je zelo gjsjen vsled svečanega in uspelega zborovanja v Zagrebu. Zagreb je duša. hrvatskega dekt jugosio-venskega naroda. Davidović je prepričan, da so Hrvatje na poti k državnemu edm-stvu. Ako bi se to razpoloženje na katerikoli način, ali celo s silo upropastilo, je malo verjetno, da bi se tako razpoloženje spet pojavilo. V o&talem opozicija pripravlja in prireja shode. Vlada čaka, kako se bo razvil položaj; z delom prične vlada zopet jutri. V tukajšnjih radikalnih krogih prevladuje mnenje, da bo jutri kralj pozval na dvor načelnike * parlamentarnih skupin in da bo še tekom jutrišnjega dne nadaljeval posvetovanja. Končno trdijo, da bo do 2, maja sestavljena Pašic-Pribičevičeva volilna vlada. Na seji narodne spupščma, dne 3. maja bi bil prečitan ukaz o razpustu skupščine. V slučaju pa, da bi se to ne zgodilo, se bodo posvetovanja krone nada-lejvala in se bo kriza zavlekla še pozno v maj. Voltive bi se vršile v pozni jeseni BEOGRAD, 23. P*».) Večina poslancev je prispela v Beograd, vsled česar postaja politično življenje živahnejše. Dr. Lukinić in Lazič čakata v Beogradu, da ju pozove kralj na posvetovanje. Dr. Korošec je konferiral z Davidovi čem. Tu pričakujejo prihod Predavca ter komentirajo, odhod dr. Mačka na Dunaj k Radiću po postanek na Davkkmćeve sklepe glede na-daljne taktike opozicijonalnega bloka. Kralj se je povrnil danes zvečer v Beograd. Razgovarjal m j» » Popovičem o političnem položaju. Ob 7. uri je pnspeia s posebnim vlakom tudi kraljica s prestolonaslednikom. Marseiile Ninčsč odpotoval BEOGRAD, 23. (Izv.) Po prihodu kralja je dr Ninčič odpotoval v Marseiile k svoji bolni materi Opozicija trdi, da'g e to zborovanje političnega značaja, češ Nmčič noče biti v Beogradu, ko se zahteva sklep jugoslovensk* vlade glede vstopa Jugoslavije v zvezo z Romunijo in Francijo proti Rusiii. __ Poravnav« Komisijske banke BEOGRAD, 23. (Izv.) Komisijska banka se je danes na sodišču poravnala s svojimi upniki Zavezala se je, da položi pri Narocfei banki za pol milijona dinarjev menic in za 20 milijonov vrednostnih papirjev kot zastavo. Nato bo prodala vse svoje imetje in plačala upnike. MacDotiald za zaupanje v dobro voljo Nemčije LONDON, 23. Angleški ministrski predsednik je govoril v Yorku o prizadevanjih izvedencev za rešitev vprašanja vojnih odškodnin ter izrazil pri tej priliki mnenje, da je treba temeljito spremeniti politiko zadnjih let napram Nemčiji, ako nočejo zavezniki uničiti vseh upanj na reparacije in na splošni mir. Predvsem da je treba pripustiti Nemčijo v Društvo narodov ter prepustiti temu društvu reševanje vseh med zavezniki in Nemčijo visečih vprašanj. S tem se bo šele ustvarila organizacija, na katero se bi mogle zidati nade na bodoče --—m a rt rlrirOvami F.VTftnfi. aPfliaV- glijo v bistvu neizpremenjen: taka da je bilo soglasje med izvedenci le površno. MacDonald je zavračal misel na sankcije proti Nemčiji za slučaj, da bi ta ne izpolnjevala svojih dolžnosti, m da je treba zaupati v njeno dobro voljo. To pomeni, da bi se morala Francija zopet zadovoljiti s praznimi iluzijami ter hoefiti novemu razočaranju naproti TfKKi zaifkal tbH i nfi ter povdarfl željo Rastjo po mira MOSKVA, 23. V pogovoru z ameriškimi novinarji je T ročki zavrnil trditev, da mobilizira Rusija svojo vojsko. «Rusija je — je rekel Trocki_v svojem hrepenenju po miru vedno ----. . . j j - • r____o pripravljena sodelovati z drugimi državami za pomirjenje med državami Evrope. "Pojav- P P o razorožitev ter tako odstraniti nevar-Ijanje skrajnega nacijonahzma v Nemčiji ^ ^^ Zaenkrat ni seveda izldju- rotrona čo rocnn ftdrn7.ah tvrODO teT I . ___-___A__:_____1 ■ i. m! nlalrn RllCilnr in zna seveda še resno ogrožati Evropo ter ^ možnost vojne med sovjetsko Rusijo in izzvati hude posledice za Nemčijo samo, drugimi državami, «ko promatramo napadalni ampak — je vskliknil MacDonald — moramo priznati, da je politika zaveznikov nemalo zakrivila to novo oživljenje nem škega nacijonalizma. Bila je doba v teh tmperijalizem, s katerim so še vedno prožeti gotovi narodi in ki je edini vzrok, da še obstoja rdeča armada. Niti na misel n stoja rdeča armada. Niti na misel nam ne prihaja vojna z Romunijo, ampak hočemo dati nacm z------ lahko sprejeli zaloge, ki jih nam bo Nemčija dala. «Naj večja nevarnost, ki grozi danes povojnih letih,.ko bi se moglo ojačitin^-| ško demokracijo, a mi smo to pnhko i ^ga^anjih na Dunaju pomeni le zavrnitev s mudili. Ko bomo nehali postopati na tak ^vjctov da bi sankcijonirali čin ban Nemčijo, kakor dosedaj, bomo ditstva Večkrat se nam očita, da delamo i . i- m----M-™- drugih državah propagando in se nam radi te- ga odreka priznamje. Tu bi le pripomnil, da «m,vec,a nBv«uu6h - bomo borili proti uvedbi Evropi od Nemčije, ni njeno orožje, ampak j propast industrije. Nemčija ,e izpolniti prevzete ob politično m vojaško silo prisiljena odpra-,ve2c Hočcmo zbrisati nezaupanje, ki ga go viti osemurni delavnik, uspeh te sile je ... ka italisti proti nam<> bila tudi katastrofa nemške valute in 1 r -- razvoj .stvari nam kaže, da bo marka kmalu veljala manj v Londonu nego v Berlinu. Iz tega sledi, da bo v kratkem angleški de- čin otvorjeno tretlC 2borovanie severnoitau-lavec, ki dela po 8 ur na dan za tedenske jaških katoliških akademikov. Po verskem ob-3 ali 4 šterlinge, bridka občutil konku- Tedu v cerkvi sv. Lovrenca je proi Ferrari z renco svojega nemškega tovariša, ki dela bokrajske univerze obdržal otvoritveni govor po 10 ur na dan za mezdo tedenskih 100 Zborovalcem so poslali pozdravne brzojavke kralj, papež in vlada. Za katoliške žene je govorila markiz« Magdalena Patrizi. Popoldne šilingov ali 2 šterlingov.» Pred novim angleško-lrancoskim sporom? kongres začel svoje delo z referatom dija- V konservativnih krogih sodijo o tem kinje Polestrino iz Genove, ki je govorila cr a M T\ 1 1 • _ !___ _ _ a1 -___* _ * 1 * iri.nbnlAlri it govoru MacDonalda, da bi bil sicer popolnoma primeren za kak socijalistični shod, ne pa kot manifestacija ministrskega predsednika, ker bodo njegove izjave na novo izzvale angleško-francoski spor. Načrt izvedencev je imel tvoriti podlago tudi za reševanje političnih vprašanj, ki tvorijo jedro nesporazumljenj med Francijo in Anglijo. Konservativci niso sicer dvomili, da ne bo poročilo izvedencev moglo odpraviti teh nesporazumljenj, in zato očitajo MacDonaldu, da je izigral svojo zadnjo karto ter tako prekrižal Franciji pot, pre-dno sta Francija in Nemčija odkrili svojo igro. Francoski nacionalisti zavračalo MacDonaidove nasvete PARIZ, 23. Velikonočne izjave angleškega ministrskega predsednika se presojajo v Franciji na različen način. Glasila nacijonalistov jih skušajo smatrati za dokaz, da je ostal kljub ugodnejšim znakom ludt v nas samin si«: «111 ----—»— c * - a« smrt! L« vidno smo zaousćeni od v«d> I mesecev soor med f rsncuo m An- «umetniški kulturi visokošolca.* Dnevni red jugoslovensko-ogrske konference BUDIMPEŠTA, 23. Iz uradnega vira se javlja, da so dovršene vse predpriprave za ogrsko-jugoslavenska pogajanja, ki se bodo istočasno vršila v Beogradu in v Budimpešti V Beogradu bo vodil jugoslo-vensko delegacijo bivši jostični minister Perić, v Budimpešti pa jugoslovenski poslanik Jbvo Popović. Dnevni red beograjske konference je sledeči- i. dvig sekve-strov; 2. režim podonavske plovbe; 3. vprašanje železnic; 4. prenos trgovskih družb; 5. promet potnikov med obema državama. Na dnevnem redu konference, ki se bo vršila v Budimpešti, so ta-le vprašanja: 1. opcije; 2. predvojni dolgovi Avstro-Ogrske; 3. socijalno zavarovanje m medsebojna zdravstvena pomoč Zokon za zaSčlto republike m GrSkem ATENE, 23. Z današnjim dnem je stopil v veljavo ukaz za zaščito republike. Ukaz določa kazen izgnanstva ali deportacije, združeno z raznimi globami za objarve, čine ali besede, lci stremijo za tem, da bi grdili in zmanjšali držav, oblast ter strmoglavili republiko, ali pa ki bi akuiali oporekati veljavnosti plebiscitta. Iste kazni so določene za izrabljanje vere v s vrbo oslabitve republike, za publikacije in govore, ki se nanašajo na odstavljeno dinastijo in ki bi kritizirali razsodbe sodišč, med temi tudi one, s katerimi so bili obsojeni ministri v 1. 1917. Ukaz bo predložen ustavodajni skupščini. Krvav spopad v Berlinu med nacijonalisti in komunisti BERLIN, 23. Napetost med mladinskimi udruženji raznih strank narašča od dne do dne v pričakovanju bližnjih volitev. Včeraj se je podala skupina mladinskega komunističnega udruženja v Bukow pri Berlinu, priljubljeni cilj romantičnih sprehodov. Kmalu za tem je prišlo tja več članov nacijonalističnih organizacij «Bismarck» in «Stahlhelm», dveh znanih bojnih udruženj. Med temi in prvo skupino je prišlo kmalu do pravega boja in nekateri gozdni čuvaji so komaj pomirili bojevite razgrajače. Na «bojnem pol ju» je obležal ubit en nacijo-nalist, ki je bil ranjen z nožem v pljuča, en komunist se nahaja v smrtni nevarnosti. Več lahko ranjenih je pa kar zbežalo s svojimi tovariši Društvo narodov za ustanovitev judovske univerze BERLIN, 23. Komisija Društva narodov za duševno sodelovanje je razpravljala na svoji zadnji seji pod predsedstvom Henry Borgrona o vprašanju zaprtega števila za judovske dijake, katero je uvedeno v nekaterih državah vzhodne Evrope. Sklenilo se je ustanoviti judovsko univerzo. Zastopnik Španske je izjavil, da je Španija pripravljena dati zemljišče za zgradbo te univerze in letno podporo. Medtem pa je bil sprejet predlog, da se bo univerza postavila v področju nemškega jezika in sicer v Gdanskem. _ Strašim železnica nesreča v SviCl 25 ljudi sežganih BELLINZONA, 23. Vlak, ki prihaja iz Italije je danes ob 2.30 na križišču S. Pao4o pri Bellinzoni trčil ob brzovlak, ki je vozil iz Luzerna. Oba vlaka sta imela po 2 električna stroja. Pri trčenju je nastal kratki stik, vsled katerega se je vnel vlak, ki je prispel iz Bellinzone. Oba stroja ter en potniški voz so zgoreli; pri tem je prišlo ob življenje 25 ljudi, ki so povečini Nemci, ki sa se vozili iz Italje. Vlak iz Luzerna je trpel manjšo škodo. Dosedaj je bilo izvlečenih 21 mrličev izpod ruševin. Nesrečo je {>ovzročil baje železniški čuvaj, ki je postavil znamenje narobe. Aretacije radi demonstracij povodom zadušnice po Bnonserviziju v Nizzi NIZZA, 23. Včeraj je bilo aretiranih nekoliko oseb radi demonstracij, ki so bile uprizorjene povodom zadušnice po pokojnem Buonserviziju, fašistovskim časnikarjem, ki je bil ranjen v Parizu in je, kakor znano, podlegel zadabljenim ranam. Are-tiranci so bili ob držani v zaporu. Pri demonstracijah je bilo več oseb ranjenih. Ranjeni sa bili soočeni z aretiranimi. Med ranjenimi je tudi dvajsetletni Ugo Streito, sin kancelarja italijanskega konzulata. Ugo Strert je spoznal med aretiranimi dva svoja napadalca, nekega Luigi Ramazzotti, ki je kotlar in Guglielmo Nanni, ki je mehanik. Oba sta priznala, da sta ranila Streita, toda zanikata, da bi bila rabila nož. Are-tiranca sta bila izročena sodišču. Nemški industrijalci za predloge izvedencev. PARIZ, 23. «Echo de Pariš* objavlja nekatere izjave dr.ja Sorgeja, predsednika sindikata nemških industrij, kateri se je izrekel za sprejetje predlogov izvedencev. Sorge je prepričan, da se nahaja Nemčija na robu svojih zmožnosti za gospodarski odpor in da bi vsako zavlačevanje ureditve lahko postalo usode-polno. Dostavil je, da bi na podlagi zaključkov izvedencev, ako jih bosta sprejeli obe stranki, Nemčija prišla do sporazuma z zavezniki. _ Kongres za versko vzgojo m izobrazbo BENETKE, 23. Sinoči ob 18. uri je v; baziliki sv. Marka tukajšnji patrijarh karcL La Fontaine opravil cerkveni obred ob priliki otvoritve VIII. kongresa za verskoi vzgojo in izobrazbo. Ob 20.30 se je vršila v kraljevi palači prava otvoritev kongresa. Prisostvovali so prefekt, izredni komisar, kardinal La Fontaine ter mnogo družili škofov. S kongresa je bila odposlana vda-nostna brzojavka papežu, ravno tako tudi kralju. _ Masaryk odpotoval v Italijo. PRAGA, 23. Predsednik republike je odpotoval v Italijo. V Taormini na Siciliji bo pre-. živel nekoliko tednov ter se odpočil od napornega dela. _ Smrt odličnega znanstvenika DUNAJ, 23. Profesor Rihard Paltauf, docent eksperimentalne patologije, je umrl. 200-letnica Kanta KOENIGSBERG, 23. Praznovanje 200-Ietnice rojstva filozofa Emanuela Kanta, ki je pričelo že v nedeljo se nadaljuje. Proslavitev vodi društvo «Kant». Tudi na Malti bodo imeli volitve. MALTA, 23. Skupščina je bila razpuščena. Volitve se bodo vršile v najkrajšem času. Sneg v . Varšavi VARŠAVA, 23. Včeraj je v Varšavi zapadel sneg. Župan v Miinchweiienu umorjen PARIZ, 23. «Echo de Paris» poroča iz Speierja, da je bil župan mesta Miinch-weilen g. Helfferich umorjen, ko se je vračal iz Pirmasensa. Morilci so ga ustrelili z revolverji Pripeljali so "se iz Heidel-berga in sa člani «Nordkommissiona». Danska vlada sestavljena KOPENHAGEN, 23. Nova vlada je takole sestavljena: Staunig, predsedstvo, trgonrina in mornarica; Moldke, zunanje zadeve; Bergbjerg. socijalno skrbstvo, Ravmussen, državna obramba; Hauge, notranje zadeve; Dahl, vere; Friis Skotts, javna dela; gospa Nina Bang, prosveta; Brabsuaes, finance; Steincko, pravo; Bor-ding, poljedelstvo. Vstaja v Mehiki končana. WASHINGTON, 23. Tukajšnje mehikansko poslaništvo poroča, da je revolucija, ki je iz- __„____bruhnila v Mehiki meseca decembra pretek- V Budimpešti bo ogrski delegaciji pred-1 leg« leta, končala brez vspeha za vstaše. sedoval trgovinski minister, V Beogradu pa Zvezne čete imajo zopet v svojih rokah vso madžarski ooslanik Horv. - 1 deželo. Pmđ ¥f$rt¥ami nm Transaskem Letošnja spomlad jc značilna po tem, ker se v treh velikih državah vrše volitve v državni zbor. V Italiji smo ravnokar dovršili, na Nemškem bodo voiili prihodnje dni, a na Francoskem se je volilni boj že pričel. Tudi volitve na Francoskem imajo velik mednaroden pomen, zakaj glavne stranke pojdejo v boj z gesli, ki so več ali manj v zvezi z zunanjo politiko posebno pa glede odnošajev z Nemci. Pred vojno so bile politične sile v Franciji tako-le razvrščene: Na skrajni desnici so bili monarhisti, ki so se delili v rojalisle in bonapartiste. Ti se pa niso odkrito nazivali za monarhiste, ampak imenovali so se nacionialci in konservativci; dalje proti levi republikanci. Vse te skupine so skupine kakor demokrati, republikanci, republikanci de gauch i. dr. Vse te skupine se združevale v demokratsko strujo. Za njimi so prišli radikalci. V tej stranki sa sedeli poslanci raznih tendenc od konservativne desnice pa do socialistično pobarvane levice. Na skrajni levici so bili združeni socialisti. Takšen je bil položaj do 1. 1914. in ki je odgovarjal v splošnem cepljenju v dve veliki skupini, ki so bili spočetka republikanci in monarhisti. Pozneje, ko je bil ta boj dobojevan in so monarhisti bili potisnjeni v neznatno manjšino, se je začela prava grupacija v levica in desnico. Politični razvoj Francije od 1. 1870. dalje kaže neprestano na levo. Omeniti je treba, da nima Francija velikih organiziranih strank kakor druge države. Edine takšne stranke so socialistična, komunistična in takozvana Action Fran^aise. Ta poslednja je nova monarhistična stranka, ustanovljena 1. 1898., ki se javno poteguje za vzpostavitev monarhije in predstavlja danes skrajno desnico in zasleduje reakcionarne smotre. Ti monarhisti pripoznavajo orleanskega vojvodo za zakonitega francoskega kralja in ga nazivljajo tudi osmega (VIII.). To so absolutni monarhisti, t. j. oni ne priznavajo ustavne monarhije s parlamentom, kakeršno je imela Francija ped Ludovikom XVIII, ali Ludovikom Filipom. Glede zunanje politike so skrajni nacionalisti. Ta stranka je revolucionarna, ker hoče nasiloma strmoglaviti sodanji režim in ne pripoznava parlamenta v toliko, ker se noče potom parlamenta dokopal' do oblasti, ampak le potom revolucije. Dasi vedo, da je le manjšina naroda za monarhijo, jih to ne moti. V tem oziru so podobni komunistom in anarhistom, kateri so tudi za vsako sredstvo, da le zmagajo, torej tudi nasilje in revolucijo. Vprašamo se seveda, koliko moči ima ta stranka v narodu, da si upa tako glasno propagirati strmoglavljenje republike? Pristašev in somišljenikov ni dosti. Večinoma so to nacionalistični dijaki, plemenitaši in nekateri koristolovci. Najboljši znak, da so brezpomembni je ta, ker jih pusti vlada do mile volje rogoviliti. Bonapartistov pa je prav malo in ne pridejo sploh vpoštev. Razni Bonaparteji so pač dovolj slabega nakuhali francoskemu narodu, da bi si jih želel nazaj. Druga organizirana stranka, ki je tudi revolucionarna, je komunistična. L. 1920. se je francoska socialistična stranka razcepila v socialistično in komunistično nekaj podobnega kakor v italijanski na kongresu v Livornu. Komunisti so revolucio-narci in stoje pod vodstvom Moskve, njih program je oni tretje internacionale. Tudi komunisti nimajo bogve kakšne moči, dasi so veliko močnejši od monar-histov. To je tudi razumljivo. Francija je dežela maKh kapitalistov. Večina ljudi ima nekaj premoženja in kak kos zemlje. To je torej dežela, ki je najmanj pristopna za komunistično propagando. Sicer utegnejo komunisti pridobiti nekaj mandatov, toda da bi mogli oni postati nevarni imperialistični Franciji je izključeno. Najvažnejša skupina je takozvani nacionalni blok. V njem so zastopane razne ■rednje stranke brez monarhistov in socialistov seveda. V glavnem so to demokratične in republikanske stranke, katerih |e štiri. Nacionalni blok se je sestavil že pri Moiitvah 1. 1919. in je od tedaj na vladi. •Ta blok je seveda mogoč le potom kompromisov, zato vidimo, kako se včasih maje stali&če vlade, ker je momentano ena ali druga struja v enem ali drugem vprašanju nasprotna vladi ali posameznim osebam v vtacli. Nacionalni blok pojde torej tudi letos skupno v volilno kampanjo in njegova zmaga je gotova. Pripomniti je treba, da Je izid letošnjih volitev na Francoskem v mnogem odvisen od izida nemških volitev Cim več glasov in poslancev dobe ca Nemškem desničarske struje, ki so sovražne \ ersaillskemu miru in ki nastopajo z ostrimi demagoškimi protifrancoskirni gesli, tem verjetnejše je, da bodo polem tudi na francoskem zmagale radikalne pro-tinemške struje. V tem oziru je Poincare na dobrem, ker se vrše volitve v Nemčiji pred onimi v francoski državni zbor. Poincarejevo stališče je znano. On brani svojo večletno politiko napram Nemčiji in zamore pokazati velike uspehe. Zadnja zadeva valutne krize je dvignila njegov prestiž, prvič ker je z energičnimi koraki preprečil grozečo katastrofo francoske valute in drugič, ker je mogel to valutno krizo izrabiti sebi v dobro, zakaj Nemci so se zopet pokazali kot neizprosni in nevarni nasprotniki, s katerimi je treba uporabljati le politiko močne roke. V tem oziru je imel torej Poincare srečo. Če mu pa bodo dale nemške volitve v roke še eno agitatorično sredstvo^ tedaj je njegova sijajna zmaga zagotovljena, in sicer tako sijajna, kakor jo je učakal ma!okateri fran coski parlamentarec. Tudi Angleži se zanimajo za izid volitev v Nemčiji, posebno z o::irom na Francijo. Predobro se zaveda tudi MacDonal-dova vlada, kakšne važnosti so oboje vo- da je postala Amerika prebogata in ai vedela več kaj bi začela s svojimi gorami zlata. Njena valuta je ostala nedotaknjena, a valuta skoraj vseh evropskih držav je padla tako nizko, da je bila obnovitev trgovskega prometa med Evropo in Ameriko izključena. Tako je postalo ameriško zlato vzrok hudih gospodarskih tei-koč, vzrok zastoja v izvozu in dosledno tudi v industriji. Ogromna trgovska mornarica, ki so jo zgradile Zedinjene države v zadnjih letih, počiva vsled tega po pristaniščih in paroplovne družbe so morale deti veliko število teh ladij na prodaj. Z gospodarsko krizo gre navadno roko v roki tudi socijalna, ali vsaj nevarnost take krize, ki je tem večja ia se tem lažje razpase, čim večja postaja brezposelnost, ki jo povzroča gospodarska kriza. Ta strah je v vladajočih krogih Zedinjenih držav gotovo mnogo večji in igra mnogo odločilnejšo vlogo, nego se je dosedaj naglašalo tostran morja in priznavalo onstran oceana. Ta strah bi se torej dal drugače označiti tudi z besedo strah pred rusko socijalno revolucijo, ki je najvažnejša in najdalekosežnejša posledica svetovne vojne. Najočitnejša oblika protiev- j v red svoje finance in svojo valuto. Če se to ropske reakcije v Zedinjenih državah obstoji 4 doseže, potem bo mogla Nemčija plačati na Jtedaj a« ćelo države ter prejela nepopularno delo sprejetja mirovne pogodbe, tedaj ji gre hvala, ne pa graja. Skrajne struje so mogle torej izrabljati neugodni položaj države v boj« proti zmerni socijalni demokraciji in jo tako polagoma izpodrivati. In hipno repuHikanstvo meščanskih množic je začelo izhlapevati in danes se more reči, da so nemški republiki dnevi šteti, če se ne zgodi kakšen nepričakovan obrat. Volitve v bavarski državni zbor so očitno pokazale, kako se jačajo ekstremne struje. Komunisti in skrajni nacijoaalci so silno na-rastti na škodo socijalne demokracije. Držav-nozborske volitve za celo državo so tu in v strahu se vprašujejo resni in trezni nemški krogi: kaj potem, če zmagajo skrajneži, ki hočejo diktaturo, eni rdečo, drugi belo? Toda povrnimo se za sedaj k reparacijskemu vprašanju. Naloga izvedeniške komisije je torej bila, dognati, koliko zamore Nemčija SlaČevati. In prišla je do sledečega zaključka: Najprvo mora Nemčija prejeti posojilo v znesku 800 milijonov zlatih mark, da spravi v tem, da se ameriški stric noče vtikati v evropske zadeve. In stric zna kaj dela. Nihče pa mu ne verjame, da bi se ne nad vtikal, posebno pa. ker so po vojni v igri v našem starem svetu tako ogromni finančni in gospodarski interesi Zedinjenih držav. Zedinjene države vedo, da bi bile vsled vtikanja v evropske zadeve tudi izložene vsem vplivom in vsem nevarnostim, ki jih krijejo v sebi te naše evropske zadeve. Amerikanci naglašajo račun reparacij v prvem letu 1 milijardo, v drugem 1220 milijonov, v tretjem 1450 milijonov, v četrtem dve milijardi, v petem 2500 milijonov zlatih mark. V naslednjih letih bo mogla Nemčija sorazmerno s svojo gospodarsko okrepitvijo morebiti še več plačevati. Na prvi pogled se zde te številke prevelike, toda sledeča primera nam bo dokazala, da niso številke pretirane. V L 1913. je Nemčija izdala za celokupno v tem oziru predvsem nevarnost novih vojnih vojsko in državni dolg: za armado 1463'4 irot«™ ma«!; vr.™;* nn. mjjj mark, za mornarico 430*6 milj. mark, za državni dolg 237*7 milj mark; skupaj 2131*7 milj. mark. Za I. 1924. so se stroški tako-le skrčili: Prispevki za vojne oškodovance [pohab-ljc>^ vajne vdove in sirote) 810 milijonov jflrm a r^feo j s ka in mornarica 450 milij. zl. mark, državni zapletljajev, v katere bi ne marali vnovič po seči. Toda na dnu tega vprašanja je zopet vprašanje razmerja med zapadno Evropo in novo Rusijo. Gre torej na koncu koncev zopet za strah pred Rusijo, za strah pred socijalno revolucijo in sorodnimi »dejami. Dejstvo, da Amerika nima od zmagoslavnega konca vojne nikakega neposrednega do- dolg 156 miKj. zl. mark; skupaj 1416 milij. zlatih mark. Iz te primerjave vidimo, da pride prisilno a nega J _ . j bička, dalje dejstvo, da se je Anglija, njena tekmovalka na svetovnem (posebno petrolej- ^ _______ skem) trgu osilila, vse to in še razni drugi razoroževanje nemškemu gospodarstvu v do-pojavi povojne krize so zakrivili protievrop&ko I bro. In polom nemške papirnate marke je reakcijo v Ameriki. Razmerje med Rusijo in j prinesel znatno znižanje državnega dolga in Ameriko pa to reakcijo še poostruje, zakaj ljetni znesek 156 milijonov zlatih mark je tako ostali Evropi, ki trpi na posledicah svetovne j malenkosten, da skoraj ne pride v resen pre-litve za nadaljiii razvoj evropske politike, vojne, ameriški stric še lahko odpusti, da ji • tres, če pomislimo, da morajo zmagovalne če pokaže Nemčija, da goji še vedno re- ine vrača dolgov in da nima Amerika tistih ne- j države veliko več plačevati samo za obresti vanšne ideje in da noče miru, tedaj bo posrednih materijalnih koristi od svetovne voj- s vojnih posojil, nikakor pa da bi mogle misliti mogel težke zavračati poskuse Francije ne- ^i i**1 ic pričakovala, medtem ko je nova [ na amortizacijo vojnih dolgov. Edina izjema da trajno oslabi Nemčije. Vsakdo ima pra-iRusii?, tisti činitelj, ki bi znal uničiti vse j v tem pogledu je Anglija, vico braniti svojo kožo, in kakor hitro je' na drugi strani, so se po vojni korenito spremenili. Amerikanci so prišli na perooč zaveznikom z velikim navdušenjem in niso štedili žrtev, samo da se oddolžijo Franciji za pomoč, ki jo je dala Ze-dinjerum državam koncem 18. stoletja v njihovi borbi za osvoboditev izpod angleškega gospodstva. Pomoč iz Amerike je prihajala v veliki meri v ljudeh in denarju. Tudi navdušence Areerikancev za vstop Zedinjenih držav v svetovno vojno je bilo veliko in njihove armade so se borile hrabro in vztrajno, kakor da bi branile svojo lastno ameriško zemljo. Ameriški finančniki in bankirji, ameriška velcindustrija — z eno besedo tudi vsa gospodarska Amerika je sodelovala pri tem z iaio navdušenostjo* in ^požrtvovalnostjo®, kakor diplomacija in armada. 2c pred koncem vojne pa se je začelo opažati, da- so se pojavile v splošnem razpoloženju Amerikancev rezke spremembe. Prvotno Bavduseiije se je začelo umikati čustvu razočaranja. Dalekovidni finančniki in bankirji z onstran Atlantskega oceana so začeli čutiti še pred koncem vojne, da se jim njihova «po-moč*, ki so jo dali Evropi, ne bo izplačala v isti meri. kakor so predvideval: in računali. Gotovo so slutili že tedaj gospodarsko propast Evrope, kateri bo sledila popolna nesposobnost odplačevanja dolgov za dolgo dobo let. Razočaranju na tem polju se je pri-d ružilo ra mirovni konferenci tudi politično razočaranje, a vsemu temu le sledila reakcija, iii oa se je pojavita najprej odzdol, t. j. v ameriškem javnem mnenju, pozneje pa tudi v vladnih krogih, toda tu menda prepozno, tako da se je izpremenila v znani tragični neuspeh predsednika-idealista Wilsona in vse njegove vojno-mirovne politike. Reakcija ameriškega javnega mnenja je rodila v zunanji politiki Amerike posledice, ki so bile ravno nasprotne vojnim ciljem Zedinjenih držav. Obrambno pogodbo med Franci io. Anglijo in Zedinjenimi državami so te poslednje zavrgle kakor tudi ves versaille-»ki mir, ki ga ameriška vlada, kakor znano, ni ratificirala. Te in druge dalekosežne izpre-membe so bile s stališča notranje politike Zedinjeniii držav neposredna posledica poraza Wilsona in demokratske stranke pri volitvah državnega predsednika, toda notranji poraz demokratske stranke je bila le prva stopnja sploSnega preobrata v ameriškem javnem mnenju, ki je sledil zmagoslavnemu zaključku svetovne vojne. Na vse to je mnogo vplivala tudi najsplošnejša posledica vojne, ki ie objela ves svet, namreč gospodarska kriza in gospodarski zastoj na vseh poljih. Medtem ko je Evropa obubožak in prišla skoraj do splošnega faii-menta, se je zgodilo v Zedinqenih državah ravno nasprotno: kleti ameriških bank so se Črez mero napolnile z evropskim zlatom, tako število priseljencev na minimum, je za Evropo pač velik udarec. Toda stari svet se mu bo monal prilagodili in iskati za prebitek prebivalstva druge izhode. Razmerje med Evropo in Ameriko pa je zadobilo na ta način novo vsebino, nekak sentimentalen značaj, vsled česar se bo «zamera» med starim in novim svetom še povečala. Na tem ne izpremeni ničesar dejstvo, da je Amerika pripravljena sodelovati pri ureditvi vprašanja nemške vojne odškodnine s tem, da bo prispevala k mednarodnemu posojilu za Nemčijo. Ni pač težko ugeniti, da se Zedinjene države rade odkri-žajo enega dela svojega zlata, ki ga imajo itak preveč, posebno če se jim nudi prilika, da ga posodijo s tako gotovimi jamstvi, kakršna ho morala dati premagana Nemčija. Tako vidimo torej, da ima povo|no raz- izvedencev je izdelala tudi načrt, iz katerih dohodkov naj Nemčija plačuje gori označene letne dajatve. V ta namen so vzeli v pošte v dohodke nemških železnic, dalje hipoteko na celokupno nemiko industrijo in dalje prometni davek na Selezmcc. Poleg tega mora Nemčija zastaviti svoje carine, monopol na alkohol, davek na pivo, tobak in sladkor. To poštenje pa samo kot garancijo, da se bodo dohodki omenjenih ustanov zares uprabili v plačilo reparacij. Izvedeniška komisija je tudi določila, kako je Nemči.o prisiliti k odplačevanju. To se da doseči le s kontrolo. Notna banka in železnice se prenesejo na mešane drnfbe, v katerih bodo udeleženi Nemci in inozemci. Tako bi mogle inozemske države nadzorovati nemško denarstvo ui dohodke jfteleznk:. Tudi prt omenjenih hipotekah na nemško industrijo bi sodelovali inozemci. Vse te račune in kalkulacije j« izvedeniška merje med Evropo in Ameriko (Zedinjenimi komisija napravila vitevši tudi Porenje in državami) svoje določeno gospodarsko, poli- 1 Porurje. Z drugimi besedami: le če se prepu-tično in socijalno ozadje in vsled tega spadajo sti uprava tistih ozemelj Nemčiji, le tedaj se odnošaji med «starim» in *novim» svetom v, ^ (a načrt izvesti. vrsto važnih svetovno-političnih vprašanj, ki lahko rodijo dogodke enake pomembnosti. Nemčija in reparacije Vse kaže, da se bliža reparacijsko vprašanje rešitvi. Vendar pa si ne bo nihče prikrival velikih težkoč, ki še ovirajo sporazum glede reparacij. Komisija izvedencev je delala skoraj tri mesece na svojih načrtih. To dokazuje, da je tudi med njimi bilo mnogo spornosti in nesoglasja. Končno pa so se vendar zedinili glede besedili, ki so ga predložili prizadetim vladam. Načrt te komisije utegne kmalu postati za Nemčijo zakon, čc ne prav v tej obliki, vendar pa le v nebistvenih točkah malo izpremenjen. Nemčija se je dolgo časa upirala plačevanju svojih obveznosti. Iz nesloge zaveznikov so nemški državniki in veleindustrijalci skušali kovati zase kcr^ntaL Različno stališče Anglije in Francije glede Nemčije je bil glavni vzrok, da so Nemci toKko časa klju-*bovali. In če pomislimo, da je Cuno, ta naj-nesposobnejši^ državnik povojne Nemčije, dal povod Francozom za zasedbo Porurja, ker je odbil neko malenkostno zahtevo .Francozov, (šlo se je za nekaj tisoč brzojavnih drogov), tedaj si moremo predočiti nemško naivnost in ošabnost, ki jih je zapeljala, da so izvajali požrešne zaključke iz takih premis. Videli smo, kam je Cunova politika dovedla nemško državo in nemško ljudstvo. Strahovita valutna kriza je resno ogrožala ves družabni organizem šestdesetmilijonskega naroda. In Nemčija je morala od enega poni* žanja do drugega baš zaradi nesposobnosti .svojih voditeljev. Nemško republikanstvo je pognalo v težkih jesenskih dnevih poraza 1. 1918. Socijalna demokracija je tedaj prevzela vodstvo države. Prevzela je težko odgovornost, zakaj vzeti je morala nase dedščino vse zgrešene politike kajzerjevega sistema, ki je zakrivil vojne in poraz. Socijalisti niso imeli energičnih in sposobnih mož, da hi znali nastopiti s .potrebno energijo proti onim, ki so hoteli naprtiti odgovornost za nemški poraz takozvani revoluciji iz 1. 191 (L Kakšne uspehe pa naj bi dosegla tedaj še tako bojevita vlada? Nemčija je bila premagana in treba je bilo vzeti nase pokoro. In če se je socijalna demokracija postavila Kaj vsebuje ta načrt za Nemčijo dobrega, kaj je v njem slabega za njo. Če se ta načrt, četudi v nekoliko popravljeni in izpremenjeni obliki sprejme, tedaj je gotovo, da bo mogla Nemčija urediti svoje razdrapaae finance in ^valutno vprašanje. Nastopila bi valutna stabilnost, kar bi zelo ugodno vplivalo, da se normalne razmere v notranjosti vzpostavijo. Posojilo 800 milijonov zlatih mark bi končno Je prišlo v dobro nemškemu gospodarstvu. Sporazum v reparacijskem vprašanju bi znal prinesti novo znosnejše ozračje v povojno Evropo. Bila bi to solidna garancija za mir v Srednji Evropi, kar bi prišlo v dobro vsem evropskim državam in narodom. Bridko pa mora biti za Nemce priznanje tuje kontrole nad dohodki. Izročitev železnic tujim družbam je tudi zelo kočljivo vprašanje. Na ta način zapade Nemčija tujim jerobom, ki bodo viseli nad njo kot Damoklejev meč. Kje je potem suverenost nemške drŽave? Ali bo mogla Nemčija v doglednem času sploh voditi še svojo politiko, ko pa bo v gospodarskem pogledu tako odvisna od svojih sovražnikov in tujcev. So pač vprašanja, ki si jih stavi marsikateri nemški patrijot, ko vidi, kako gineva ugled nemške države in nemškega naroda. Mnogi se tudi po pravici vprašujejo, ali je bilo treba, da je prišlo do tega. Če bi se bila Nemčija takoj spočetka odločila, da se bo z vso resnostjo lotila ureditve odškodninskega vprašanja, tedaj bi ne bilo treba danes takega ponižanja, kakor ji ga pripravlja predloženi načrt izvedeniške komisije. Francozi in Nemci se niso še jasno izrekli, ali so za ali proti ^načrtu. Velik napredek pa je že to, da ga je reparacijska komisija zaveznikov sprejela. Sicer pa so Francozi že povedali potom Časopisov svoje mnenje m ni dvoma, da si bodo izgovorili nekatere pridržke. Nemški zmerni Krogi so v splošnem za načrt, dashavno bodo skušali znižati postavke, ki jih je fiksirala komisija izvedencev. Notranji položaj v Nemčiji pa je takšen, da se nobena stranka ne upa preveč angažirati v vprašanju, ki je tako obsovraženo in nepopularno v Nemčiji. Zaradi tega ne bomo prišli na jasno, dokler se ne izvrše državnozbor-ske volitve. Brez dvoma boda Francozi zahtevali varnostne garancije z« slučaj, da se odloče zapustiti zasedeno ozemlje. Reparacijsko vprašanje ima za Francoze ne samo gospodarski, ampak tudi političen pomen. Storjen je sicer korak naprej, vendar pa je z reparacijskim I zapletljaji. Njegovo najbolj prikupno delo vprašanjem zvezano toliko drutfih vprašanj, | utegne biti «Epikurov vrt», kjer se udobno da smo še-le pri prvem delu. Vojni dolgovi j obletava njegova domišljija, zaveznikov in nemške reparacije so v med-1 ^ i , . ,, .... - - r iAMuala vse svoje domislice je preizkusil na številnih posetnikih, ki so hodili v nje-govo bogato vilo Said, okrašeno na vse mogoče načine. Z vsako dobo njegovega življenja se strinja sijajna piast umetniških naplavin: na roman Thais cikajo helenski kipci, sohe, štele; na Rdečo lilijo italijanske beloprstene posode: na Ivano d'Arco-vo preproge iz 15. stoletja: na roman -Bogovi so žejni» pa pohištvo in bakrorezi izza Ludovika XVI. in revolucije. Najbolj pa se očituje slog iz konca 18. stoletja, ki se strinja z idejo, oživotvorjeno v. «Kuhinji kraljici Gosji Nožici»... Ko je pozvonila pred leti ruska dijakinja pri Franceu, se je tolikanj ustrašila vse te gizde in raz-košja, da je kar obrnila pete in se ni nikoli več pojavila. Rusi so često prihajali na pogovor. Nekoč je mlad Slovan povlekel bombo izpod halje, češ: «Na dva dela je, če vrtim oba vijaka, bo raznesla vso to hišo*. Fran« e (prijazno: «Ne vrtite jih, prosim. In verujte, prijatelj, dokler imamo drugih pripomočkov, jih je treba uporabiti. Spominjajte se tega: Krvoločna Pravica, tudi če jo izvaja narod, ki se osvoboja, je vselej zgolj žalostna Pravica! Ni doi>ro, napajati s krvjo žejne bogove.» Ruska prekucija ga je silno mikala. «Če bi bili revolucijonar^i poraženi, bi zadela kriza svobodnega duha po vsej Evropi. Njih zmaga pa bi noćno podkrepila soeija-lizem pri vseh drugih narodih in zlasti pri nas.» Posebno dosti je France občeval z R. -som Rappaportom, ki je postal Francoz. In gotovo je la mož odločilno vplival, q* se je zadnje čase Anatole France bolj in bolj nagibal proti komunizmu. Kako in kaj pifie g. Bergerel — ta pri imek se mu često daje, vzet pa je po glavnem junaku njegove zajetne tetrciogije «Sodobna Zgodovinam — kako piše ta «magijec objektivnostih, o tem je razpravljal v .«Slovanu» 1. 1915 pokojni dr. V. Zupan in avtor teh vrstic v dodatku k poslovenjenemu < Pingvinsksmu otoku , ki predstavlja zgodovino Francija in vsega človeštva. Saj ga menda ni človeka pri nas, da ne bi bil čitc-,1 česar koli izpod Bergeretovega peresa. Domala vsi dnevniki in večina obzornikov sc že kaj njegovega priobčili. Dolgo vrsto je otvori! menda «Rdeči prapor» I. 1903, potlej «Mir», «Zarja» itd. O. Župančič je ponašil »Kuhinjo pri Gosji Nožici» in nekaj novci, upr. v Lj. Zvonu. Posebno dusli je priobčenih krajših povesti, katerih iz,'a dr. Pretnar celo zbirko. Tiska še čaka drja Šturma «Thais», Fr. Albrecht in J. Tavzes prevajata «Le erime de S. Bon-nard>, P. Flere je menda prikrojil «Le Lys rouge>\ dr. Zupan je obelodanil «Craic-qtiebillea». Ne vem pa, Če se jc kdo lotij ^Žejnih bogo-v» in »Upornih angelov-*. Ni dvoma, da bodo sčasoma presadili vsa) najbujneše cvetje z njegovega vrta na slovenske lehe. (Po «Nar. Dnevniku».) Dr. A Debeljak: Anatole France (Ob osemdesetletnici pesnika) Anatole France je ugledal beli dan kakor kralj Peter, pisatelj Jurčič in pesnik Gregorčič ali filozof Nietsche leta 1844 (16. aprila) in vendar, kje so že davno v^si njegovi vrstniki! Ta pristni Parižan se je pisal prav za prav Jacques Anatole Thibault. A že njegovemu očetu, skromnemu knjigarju in antikvarju, so prijatelji po domače rekali «France» namesto Fran^ois, in ta očetov priimek si je sin vzel za psevdonim, pod katerim ga edino pozna široka javnost vsega zemeljskega kroga. Vendar omenim, da pravi Paul Gsell v Pomenkih Anatola Francea: «Tako verno ljubi sladko Francijo («France»), da si je izbral to nežno ime za psevdonim, hoteč se spojiti s svojo domovino.« Prvi svoj roman «Zločin Silvestra Bon-narda» je izdal v svojem 37. letu. Z odlikovanjem Francoske Akademije mu je začela kliti slava. Kot 70leten starček je hotel žeti še bojne lavorike: prostovoljno se je javil za bojevnika, vendar pa se je boril samo s peresom zoper barbare: «Na noge za poslednjo vojno! O Velika Britanija, kraljica morja, ki ljubiš pravico, o sveta Rusija, velikanska s prenežnim srcem, o lepa Italija, ki te obožava moje srce, o junaška, mučeniška Belgija, o ponosna Srbija in ti Francija, , draga n^i očetnjava... zadušite pošast in jutri si boste z veselim nasmehom stiskali desnice v osvobojeni Evropi!» (Na slavni poti, 1916.) Pred štirimi leti se je poroči! s postrež-nico prijatelja pisatelja ViUiersa de 1'Isle Adam. Zato si je utegnil kedaj misliti, kakor je dejal naš Vodi 'k: «Ne hčere ne sina po meni ne bo, do-volj je spomina: me pesni pojo.» Stihov in stikov nimamo kdo ve koliko po njem, edini zvezek v vezani besedi se zove * Zlate popevke« (1878). Tudi iger ni zapustil več tfcakor «Korintsko svatbo» (1876), ki je zasnovana na idejnem razdoru med staro grško vero in novim krščanstvom. Bolj plodovit je kot kritik. Do leta 1892. je izšlo četvero sno-pičev «Književnega življenja*, zamišljenih po načelu impresionistične Hterarne ocene. Kdor je kedaj kramljal z Anatolom Franceom, je navadno dejal sam pri sebi: «To vam je čarovnik, ali kakšen obupen skeptiki« Ako razumemo pod izrazom «skeptik« modrijana, ki dvomi o vsem, česar ne ve in za kar nima razlogov, da bi verjel, ki zasmehuje zlokobne predsodke, razdira napihnjeno sebeljubje, biča bedajste ambicije, potem je France knez med skeptiki. Da pa bi bil brezbrižen napram vsemu, to je nasprotno goli resnici: «Vsi mojstri francoske misli so bili skeptiki: Rabelais, Montaigne, Moliere, Voltaire, Renan..., ki jih drhte spoštujem in ki sem jim zgolj ponižen učenec«, je dejal on, ki ga često naziva jo «cvet latinskega duha». Vendar vsi ti dvomljivci so zastopali veličaisten čredo. Rabelais, šaljivec, je tisto fino čustvo, da se v krilu naše matere zemlie vsi njeui otroci spokojno pomirijo. Za kontrast omenjam sledečo <*kulturno» kurioziteto: V mojem rojstnem kraju, na klanja^kcm groblju, so «kultuini», «človeianski» miro-nosci razbili bronasti reljel, portret pokojae ta, da, dobrota, kajti ta veliki satirik je bil žene mo>c*a brata- samo kcr »c bil moj zloben le do zlobnežev in bedakov. In) brat kandidat demokratske stranke za usta- Renan je ostal svoj živi dan svečenik in je izčistil religijo. Veroval je v Božanstvo, v znanost, v človeško bodočnost. Vsi ti veliki ideali so navzlic vsej ironiji, ki se iskri in blesti v skoro vseh njegovih spisih, ^ obenem tudi Franceovi: odkritosrčnost, toleranca, usmiljenje. — Vkljub bridkim izkušnjam je očuval svoje zaupanje v počasen in gotov napredek pravice in blagosti. Kolikokrat je pustil svojo pisalno mizo in šel na ulico, da bi branil Idejo! Kakor mu je bilo pač težko, vstaviti svoj slono-kosteni stolp, vendar je nesel svoj evangelij preprostim bratom v delavske okraje. Slednjič in predvsem obožuje prijateljstvo. To njegovo pozitivno veroizpoved je v prvi vrsti ocenila švedska akademija, ki mu je 1. 1921. podelila Noblovo nagrado za leposlovje. Leposlovje! Mi ga slovstvenika, ki bi bil ohranil tako krepko vero v tekoč in prosojen slog, vero v sočne in zvočne besede in plemeniti predsodek o skladnih, složnih m soglasnih stavkih. France je bil najbolj izbran kramijavec. Njegovi številni romani 90 koncem koncev zgolj filozofski pomenki, zvezani z rahlimi votvorno skupščino«...! Profesor Ivekovič vzklika: «Kuriozna je ta naša evropska kultura!* Res je: »balkanci", «porkari», «ušivci», ^cincari* — in hakor jih že zasramujejo emisarji takor.vane evropske kulture — so često vendar-le..,.. kulturnej^i ljudje! Profesor Ivekovič opisuje družbo, ki se je zbrala pred zgradbo načelstva okrožja kosovskega in štaba kosovske divizije v Prištini. V hladu parka je svirala godba. Svirala je ♦Naprej*. «Lepo našo«, «Ustaj rode», «U boj!*. Neke gospe so zapele «Po jezeru». Profesor Ivekovič je, ves vzradofčen zaklical »svojim Hrvatom in Slovencem*: «Gospoda, nekoliko kasno smo došli na Kosovo. AH, če tudi kasno, vendar smo došli!! Spominjajte se ob vsaki priliki .Dijaške Matice* DNEVNE VESTI Uničevanje — plačilo totojakein! | Pred volilno komisijo v Volotkem j« pri6el k0n400 lep. • rtanovitneji« »olike, rodom U triaške okolice. Nekdaj j« " «"eml° ^S^^^T.f $ Slovenec tudi po mišljenju. Izročil je ligi. P^cem priliko ,e navzrti v pnpta, m ve- timacijo in rekel Sa gU*uje za _IUW.I To - S'.'oL".'^^ Sv. Andreja točno ob 5.25 zj. z vlakom do Herpelj, nato peš skozi Rodik na Artviže. Lepa razgledna' točka. Pri prijazni cerkvici obed iz nahrbtnika. Iz Artviž peš mimo Na-klega, kjer se dodobra odpočije, nato do Divače, odkoder z vlakom domov. Prihod v Trst z besedami, da bi razžalili Italijane, če bi rekli, fla je bilo to italijansko. Predsednik mu je lepo raziolmačil, da ga to ne briga, kako glasuje. Naj le gre v kabino in tam naj glasuje po svoji volji. Izročil mu je glasovnico. Ker pa ta novopečeni Italijan ni razumel niti besede tega, yace kar mu je predsednik govoril po italijanski, i V. 9nn , '-i - l i • i • ~ -i, ob oziroma £\.zu. ic potegnil iz žepa nekak mizarski svinčnik a . . _. _ . . . , __ ter začel na mizi pred presednikom črtati po ' Sredn^šolska »kupin«: Danes ob 4. un toč-glasovnici. Ma no — ma no. per amor de Dio no seja vodstva. Družabni sestanek danes od- — ga je poučeval predsednik. In mu je zopet pade. — Vodstvo. — seveda po italijanski — začel razlagati, da j Izlet v vipavsko dolino. Šentjakobska «Ci-mora v kabino! Seveda ni mož t - 1 * zumel, kaj mu govori predsednik mazal po glasovnici. Hotel je na vsak način, letniki bodo potovali z v to svrho najetimi se mu ljudstvu in smešijo sebe. Vsa komisija Romagna št. 26, H. — Dnevni red: 1) Pozdrav j Da se je naše ljudstvo to pot otreslo tujega —.. i— A.'nln nn.nlinn čo lf/1 IO VlTlola K3' ____J_____ H -__*«■>«> valivnlHi nrp/lvcpm c vrv— govori sv. Ivana, — azil! Če je oblastim prav, nam tudi.» Za vso vipavsko dolino je razmerje oddanih veljavnih glasov sledeče: za narodno listo 68%, za komuniste 22% in za fašiste 10%. Fašisti so v naši dolini, izvzenjši Sv. Križ, Vipavo in Črniče, stranka razpršenih glasov R-mu je smejala, posebno še, ko je videla, ka- predsednika, 2}' čitanje ~in odobritev zapisnika mu fašizma, se lina zahvaliti predvsem svo- I n^ b^bUo6 to- ke lepo in dostojanstveno so nastopali naši zadnjega občnega zbora, 3) Tajniško poročilo, jemu zdravemu smislu, močnemu vzgledu ^ "as ♦ , . priprosti, a razumni in značajni kmetje! Taki 4) blagajniško poročilo, 5) poročilo računskih ljudi, ki jim zaupa, in pa razšhjenosti našega ^ l; biirudeležba oovsod odpadniki naj si ne domišljajo, da jih drugo- pregledovalcev,6) volitve novega odbora, 7) časopisja. Vlada ne dovoljuje, da bi delovala "Žt a gZ t TpS- ^^rn^^t^r^ »rob '-30- -K ^ode- trst To občuti potem, ko _drugi lie -----__ _ bi bm riceT^oHli uspešno citirati, ko se v "V v pr.bod,.,e bo treba dmgirat. za ta vipavski dolini skoraj niši mogel ganiti, povsod so te zasledovali fašisti, na kolesih, S^aSt^ tržaikeaa 2MI«nla dobiva izdajstvo! Zvesto bodi sebi! Dr. Kari Tinzl in dr. Pavel Sternbach Dramatičen prizor na trgu Ponterosao. — Ljubosumen mož streljal um lastno soprogo. Predpreteklo noč okoli 24. ure so nekateri j motorjih, avtomobilih, če si govoril z enim liudie, ki so šli do trgu Ponterosso. nenadoma načjm človekom, takoi nato sta govorila ž cija in posel izvežbane, energične može v vaške komisije, četudi bi jih bilo treba vzeti iz središč. «Wilfan je besen», tako se je glasil glavni ijivo spojeno z domovino. Mirno in trdno ste ženega moža, ki je naglo bežal proti kanalu, j tudf delil klofute in si nakopal kazensko dali izraza svoji zavesti, da vaše glasovanje Poročnik se je spustil za njim, ga dohitel ter ovadbo. Ali fašisti so se silno urezali, ko so ne pomeni sovraštva do države, marveč da ga po kratki borbi razložil. Nato ga je izročil menili, da nas uženejo s tako nasilno vihra-hočete kot Nemci zvesto vršiti svoje držav- ; orožnikom, ki so prihiteli na lice mesta. Mož vostjo, nestrpnostjo, pretnjams. Vse to, kar Lnske dolžnosti. Dokazali ste, kako se zave-; se je izkazal za 48-letnega Nikolaja Antonino- i So uganjali ljudje Vaccove vrste in uganjajo date, da pravo in trajno uspešno politiko more yicha, stanujočega v ulici Rena št. 6; izjavil §e danes, naše ljudstvo le odbija, naš mirni, tirati le Ijudetvo, ki pred vsem ostaje zvesto je, da je streljal na svojo ženo Josipino, rojeno resni značaj zahteva vse nekaj drugega nego samo sebi, ne pa ljudstvo, ki izdaja to zvesto- SerŠen, staro 48 let, stanujočo v ulici Genova mtt kaže in nudi dan na dan fašizem. Kakor bo radi trenutnega navideznega uspeha! Izka- §t. 4; hotel se je na ta način maščevati, ker ga Se sliši paradoksno, vendar je res, da je faši-zali Ste čas sebi in svoji domovini. Sedaj pa na je zapustila. j zem v vipavski dolini vsaj indirektno mnogo delo! Na naši strani ne bo nedostajalo volje, ; Ženska pa je po sreči ostala nepoškodova- j pripomogel do zmage narodni listi. To pa da se uresničijo besede ministrskega predsed- na; bila pa je Še hudo razburjena. Pri asasliša- ravno zato, ker so bile njegove metode pre-~ika, na.) bodo prihodnja lela — leta plodo- j nju na kvestnri, kamor je bil odveden tudi njen računjene na «ljudstvo» z izločitvijo vseh vo-nosnega in mirnega dela v blagor prebivalstva ' mož, je izjavila, da jo je soprog že delj časa diteljev, vse inteligence, in je to ljudstvo in deželi. zalezoval, ker je bila svoječasno prisiljena, da smatral za nezavedno in nerazsodno. Tako so Zvesto bodi ljudstvo sebi in svoji narodno- Se je ločila od njega. Povod tej ločitvi je bilo agitirali n. pr. med delavstom: Če volite fa- sti, ker le tako ljudstvo more delati pravo in s&sporazumljenje, ki je vladalo med njima, šiste, bo vaše podjetje razširilo tovarno, da uspešno politiko! Tako učita prvaka Nemcev Mož je bil delomržen in ona je morala s svojim b0 v njej zaposlenih do 4000 delavcev — v Poadižju. Ugotovitev te resnice bodi odgo- delom preživljati njega, sebe in njuna otroka; kakor da delavstvo ne bi vedelo, da je raz- vor tistim prerokom, ki kričijo, da je nacijo-, vrhutega je bil mož silno nestrpljiv in siten, girjanje tovarne odvisno od kapitala in pa Tializem — hudičevo delo! [tako da so bili prepiri na dnevnem redu. od tega, koliko bombaža se bo lahko prodalo I Antonovich pa je izjavil, da je izvršil svoje ;_ v Jugoslavijo. Gospoda faiisti, sedaj ste Juaosiavlia In Rušila dejanje iz ljubosumnosti, ki ga je mučila, po- se lahko prepričali, da raziskovanje med vo- L" Q r c o mm lo^i.1 Afl cvruo von o. Irrivfl J!l vnln flrllf flir- iTI Aa Glasom najnovejših vesti odklanja Jugosla- sebno odkar se j« ločil od svoje žene; kriva ditelji in ljudstvom ne velja prav nič in da vija — z ozirom na spor med sovjetsko Rusijo ločitve je bila baje ona; zapustila ga je, ker je sega injgligenca globoko v ljudske plasti, in Romunsko radi Besarabije — vsako proti- bil že delj časa brezposeln, a ne po lastni Nismo intransifentni in prav lahko se pome- rusko zvezo. Tudi to kaže na konsolidacijo Ju- kridi. 1 nimo mnogo pametnega in koristnega, toda goslavije v nje vnanji politiki, kaže, da se je Antonovich je bil odveden v zapor v ulici ker nismo neorganizirana masa in imamo ta politika jela usmerjati k edino pravi poH- Coroneo. i svoje izvoljeno zastopstvo tiki v nje razmerju do velike slovanske ■ Jdkopavanje mrliČev. Zdravstveni urad xom Po*Jicai» v lesna »uauui poa onwmjt:iar » ------------— , -----_ : , . . • —' . , • . . . . r> , kajšnje občine javlia: V smislu posebnega pra- kjer se je pri delu, ponesrečil 23-letni težak s slovenskim ptičem sokolom. Tak sokol je volilec izpolnil svojo dloiznost. fo tusan vilnika o mrtvaški policiji, ki je bil odobren Karel Vidotto, stanujoč v Carboli zgornji št. bU župan, učitelj aH kaka draga drago pla- ^ hodile posebne patrulje, ki so gnal« l._ _JI_I____ j oc < ono xi AAO .« ui i • ji _ i_______. . - * • J—---1— i— « «u ---1 -'--'— —- —1:SA* " Kako je volila Kozana, Čeravno se niso vršila v Kozani nikaka nasilja za časa poslednjih volitev, vendar so vesti o nasiljih, ki so dogajala v drugih vaseh, tako razkačile in obenem navdušile naše zavedne Kozance, da je bilo na dan volitev vse rta nogah, mlado in staro. Takoj po maši je vrli Jože Debenjak z improviziranim govorom navdušil može in žene, fante in dekleta, da naj gredo neustrašeno volit za slovansko listo. Kmalu nato je prispela iz volilne sekcije v Kojskem vest, da je bil tamkaj s silo odstranjen zaupnik naše liste Podvršič. Takoj se je podal naš junak dneva Jože Debenjak v Kojsko, da nadomesti izgnanega tovariša, kjer je navzlic grožnjam vztrajal do samega jutra, dokler ni bilo delo volilne komisije končano. S svojim odtočnim nastopom je otel veliko slovenskih glasovnic, katere so hoteli razveljaviti, ker je bil znak z lipovo vejico prekrižan. Medtem se je v kozanski volilni sekciji le p^tom 1 navdušenje stopnjevalo, ustanovil se je Iz fr2a£ke pokrajine Iz Slavine. Z ozirom na izjavo gg. Graibig-Nizzatto in Del Ftume Ugo v »Edinosti > od 23. t. m., da ona dva nista izvršila bombnega atentata v naši vasi, sporočamo, da sc nabirajo sedaj podatki in izpovedi raznia prič v namen ugotovitve napadalcev. !Mi hočemo, da pride popolna jasnost v to zadevo. Ena pa je gotovo, to namreč, da se je atentat izvršil in da sta bili vrženi dve bombi sistema «sipe». Ena je eksplodirala, druga pa ne! Ugotoviti pa moramo vnovič resnici na ljubo, da so orožniki v tej stvari povsem nepristransko postopali. otnahljivce na poetojonke, na volišče, blatu m dežju so se podajali volilci po legitimacije v Kojsko in se vračali zopet na volišče, O Vuku Brankovi ču v Krasnem so se prepevale pesmi, polne za- s kr. odlokom od 25. julija 1692, št. 448, je za i0. Mladeniču je padel na desno nogo težak čana ugledna oseba, ki je pljunila na svojo odkop mrliča potrebno dovoljenje župana. Ti- hlod, ki je zdifcnil raz nek«ga sklada. dosedanjo čast, pa s« sedaj ic bridko *e»a ati, ki bi hoteli dati odkopati trupla svojih so- Zdravnik je dognal, da je ud zlomljen pod svoje lahkomiselnosti Ljudje, ki *> se v usod- j lodnikov. naj predložijo zdravstvenemu uradu kolenom. Po prvi pomoči je bil ponesrečenec nih, kritičnih trenutkih izneverili narodu, so ■ (ul. Riccardo Pitteri št. 2/1, vrata št. 9) prošnjo prepeljan v mestno bolnišnico. ; svoj ugled zapravili, ne spadajo več v našo | na kolkovanem papirju 1 lire in s kolkom 2 Padel z irsgna« 44-letni Leabald Ago stini, družbo, in treba bo pač, da dejansko napra- . - lir. Prošnji je treba priložiti tudi mrtvaški list siufa pri družbi «Wagon lits*, stanujoč v ulici vijo narodu mnogo, mnogo dobi«ga, predno . mčevanja. t . pokojnika. Pristojbina za odkop znaša 212 Ur, Cisternone št. 15, je včerai popo«ldne posprav- bo njih madež izbrisan, pozabljen pa ne bol z.lasti živahno je bilo na volišču, Kjer ako gre za trupla, in 72 lir, ko gre za ostanke ];ftj v železniških vor~ ----—t« omahnili? Za- » shiral« rfruče naših mozakariev. lani (t. j. po desetih letih od smrti). Pristojbina se na glavnem kolodvoru plača zdravstvenemu uradu, ko izda dovolje- na zadnjem koncu nje za odkop. SO Vesti iz Istre Ilirska Bistrica. Dramatična predsiava. Na velikonočni pondeljek je uprizorila bistriška Čitalnica priljubljeno narodno igro «Divji lo-vec». Uprizoritev te igre je vsakemu podežeU skemu odru v ponos, ker so njene zahteve toliko od posameznih igralcev kolikor od skupin še precej visoke. Diletanti bistriike Čitalnice lahko s ponosom kažejo na to svojo uprizoritev. Glavne vloge, ki so v ospredju igre, Janez, Majda, Rihtar, Gašper, Tonček so bile dobro zasedene in mestoma izvrstno podane. Rihtar (g. P. Šket) je s 6Vojim temperamentnim nastopom in posebno s svojo izvrstno igro v III. dejanju žel splošno priznanje. Majda (gč. S. Žnidaršič) ie bila v zadnjih dveh dejanjih pa bi morala biti njena igra bolj topla. G. Ličan je v vlogi Janeza potrdil svoj sloves dobrega ljubimca, ki s svojo igro že sega čez meje diletantstva. Če bi svoj močni glas v gotovih nastopih bolj ublažil, bi bila njegova igra še pestrejša. Gašper (g. Samsa) je bil dober v svoji vlogi, ki ne spada med najlažje; ta mladi diletant s svojo resno voljo nam bo lahko še prinesel kako presenečenje. Simpatije občinstva si je seveda v prvi vrsti pridobil Tonček, tipična figura narodnih iger, ki jo srečujemo pod imeni Krjavelj, Blaž Božol, Jež itd. Bistrica i;na v g. Alojziju Gartner izvrstno moč za te tipe, ki se zna spretno izognili nevarnosti pretiravanja. Tončkova igra je bila lepa in se je srečno uvrstila v harmonično celoto predstave. Od manjih vlog moram pred vsem omeniti Grozdka prav dober tip krčmarja in pa kovača Jurija (g. M. Ambrožič). Ta poslednji ima brezdvomno poseben, prirojen igralski talent in Čitalnico izrecno opozarjam nanj. Tudi Jež (g. Josip Mikuletič) je nastopil tako, da si lahko od njega še marsikaj obetamo. Tine (g. F. Barbiš) je bil v III. dejanju dober, drugače nekoliko premedel. Gaber, Rožman, oba biriča so bili nekoliko preveč okorni, dober je bil Eržen (g. R. Batista). Ne smemo pozabiti še Jurčka (g. Jež), ki je znal napraviti iz male vlogice prav lepo stvar. — Petje je bilo dobro, posebno ženski zbor. Zunanja oprema igre prvovrstna, vredna vsakega velikega odra; vesela, živa gostilniška scena s krasnimi, razkošnimi narodnimi nošami je bila naravnost očarujooa. Pogreške: Nekateri igralci preveč ljubijo dijalekt; to ima stroge meje. Grobo pogreško pa so zagrešili nekateri igralci, ki so, v gorenjski narodni noš«, pričeli sem ter tje kak stavek z udobnim primorskim «ma*. To se da preprečiti in mora izginiti. — Občinstve je bilo praznično in izvrstno razpoloženo. Splošno se je izrekla želja, da bi se igra ponovila. Kakor se sliši, se bo to tudi zgodilo in bodo posebno pevske točke zboijšane z nastopom novih dobrih moči. C. : precej vinjen, preveč nagnil, izgubil ravnotežje ga tudi silili, naj voli tattste, da bo ljudstvo M vrača grešnik, ki je zagrešil božji rop, Opozarja se, da odkopavanje trupel v mese- in paa«l na tir; padel je tako nesrečno, da si videlo njegov zgled, saj vendar tudi n)e«a ; izored oHaria, tako so se vračali oni iz « ™i—n -----1 in W katoliški duhovnik ven" ; Voiišča s popačenim obrazom. Tudi v Ko- I zani se je našlo na dan volitev nekaj ne-- j značajnežev s fif. Jakom Vugo in Obljub plačuje vlada in kot katoliški^ duhovnik dar ne more deW kar na kratko cih maju, juniju, juliju, avgustu in septembru je zlomil desno nogo. ni dovoljeno. Trupla pokojnikov, ki so umrli Prepeljali so ga v mestno bolnišnico, cd divjih kozr. od škrlatice, pegastega tifusa,1 Krvava osveta odpuščenega podnajemnika, difterije in kolere, se smejo odkopavati še le Nevarno ranfl gospodinjo in po preteku treh let od dneva smrti in na pod- ljenca. Včeraj popoldne okoli lagi dovoljenja pokrajinskega zdravstvenega Greti odigrala krvava trafc____ ___________ ___ . sveta. skoro zahteve dve človeiki žrtvi. i plačuje niti njegove kuharice. Tako nastopajo Nalezljive bolezni v našem mestu. V tednu O žalostnem dogodku so nam znane sledeče j možje, vse drugače ko slovenske fašisiovske od 12. do 19. t. m. so bili v našem mestu sle- podrobnosti: — mevže. deči slučaji nalezljivih bolezni: Davica 10, prj družini zakonskih Laurencich, stanujo-' Nad vse pričakovanje dobro sta se obnesla ■ ~ — - ' -- rejeU demično vnetje možgan 2. Umrlo je: vsled da- zidar Društvene vesti Slov. akad. fer. društvo «Balltan> ima vi^Tvsled škrlatice 3 in vsled ošpic 7 oseb. star 31 Ut, rodom k južne Italije. Pred , jim je menda divje IotJco nzpdtoienje o.b tr- ' od gospod.^ MUutma Vv^e od^Sv - mi 14 dnevi je prišel Aessia rai neke ta.v»e novskem Tv'. LeSeiv on^Topifu, Tb! bS°onna v zapor. Ko se je predvčera šnpm vrnil do- Take Šal« si niso prtvoičih mtt Ajdovci, m iey, YU, K ' ob mov, mu je gospodinja, 32-letna Ema Lauren- že imajo svojo repubKko. To j« republika sv^ čelu agxtaci]e za neko tujo tvrdko^ .s: ____T_- • j_____*______i_____ KrM«-...ir, MuncVam mostu, že od V «£dmosti» x dne z. aprua i. 1. f,ka točno in po.noš.evilno udeleži,o. -|v bišo. M^se ™ I ^ ^^ ^S^i'^ Klavtah DAROVI V počeščenje zopetnega vstajenja našega dr.a Wilfana je pri g. Črnigoju zbrana arv.žba ob kozarčku zlate kapljice iz naših Žabelj darovala L 43 Šolskemu društvu. Da bo so-udeležna pri tej iskreni veselosti, je dodala hčerka Vida L 5; skupaj L 48. — Iskrena hvala vsem! V Bertokih so o priliki velikonočnih praznikov darovali L 19.50 Sol. društvu. — Srč.ia hvala! Za podružnico Sol. društva pri Sv. Jakobu je zbrala vesela družba na Trsteniku pri Petelinu L 16, in sicer so darovali: Bramisel F. 2, Taučer R. 2, Fakin A. 2, Stegovec F. 2, Ko-cjančič J 1, N. N. 1, N. N. 1. Gulič K. 2, Ogrizek M. 1, Jamšek 2. — Neki dobrotnik podružnice je daroval 100 kg ližola za šentjakobsko refekcijo. Rodoljubi iz rodoljubnega trga v Julijski Krajini so darovali L 1157 Šolskemu društvu. (Ta objava je pomotoma zakasnela, kar naj nam cenjeni darovalci blagovolijo oprostiti). Predsednik. v hišo. ljutil in NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE! PODLISTEK W. Collins: P REZ IMENA (H) Roman. «Drži se Norine strani-, je jx>redno dodala. «Nisem jaz ona, ki ga privlačuje, torej ne delajte mi nikakih očitkov.* Bile so že blizu doma. Ko so bile pri zunanji ograji, se je gospodična Garth ozrla in zapazila, da je tujec pospešil svoje korale« z očividnim nameno, da bi jo ogovoril. Velela je dekletoma, naj gresta s psi v kišo, sama pa Okoli poldneva se je vreme zjasnilo, ob eni je počakala pri ograji, kaj s« dalje razvije, in pol je solnce že svetlo sijalo, in dame so | Komaj je na tihem i2r«kla zadnje besede, ko šle na izprehod v spremstvu psov. Sle so črez | je tujec stal pred njo m se vljudno odkril. Ko-reko, se napotile na grič onstran vode ter se mu je bil tujec podoben? Revnemu duhov-obrnile na levo in se vrnile domov po stranski niku. poti, ki je peljala skozi vas v Combe-Raven. ( Na glavi je nosil visok klobuk s širokim Pri prvih hišah so srečale na potu nekega : zmečkanim črnim trakom; izpod klobuka j« moža, ki je stal in pozorno motril najprej gledal bled obraz, - t-*-«.*. Magdaleno, potem še Noro. Bdi je nizke postave, črno oblečen in njim popolnoma tuj. Ne da bi se dalje zanj zanimale, so nadaljevale pot proti domu. Ko so imeli vas za seboj, je Magdalena pre- hlad obraz, v katerega so kos« zarisale globoke brazde, a oči so bil« raznobarvne: eno žolčastozeleno, drugo žolčastoruja-vo, obe sta zrli ostro in prebrisano v sv«L Lasje so bili železnatosive barve in skrbno počesani Črez sence. Lica in brada gladko obriti. senetila gospodično Garth s pripombo, da jim ; nos kratek, rimski, ustnic« dolge, tanke, na tujec sledi. I koncu gibke in zaokrožene v krotek smek^aj. Beli ovratnik je bil visok, trd in umazan njegova gibka, majhna postava od«ta v resno toda revno črno obleko. Frak j« bil spodaj zapet, zgoraj pa se y« prešerno razkoračil. Roke so bile odete v črne volnene rokavic«, ki so bile na koncih prstov skrbno zakrpan«. Njegov dežnik je bil raztrgan, vendar pa je skrbno tičal v prevleki iz voKcnega platna. Od spredaj je bil vid«ti star, človek bi mu privodi! petdeset ali še več let. Če pa si ga videl samo od zadaj, bi mu po hrbtu in ramenih prisodil p«tintrid«set let. Njegovo obnašanj« i« bilo smešno resnobno. Govoril je v globokem basu, tekoč«, jasno izgovarjajoč tudi večzlofo« besede1. Iz dkftovfh ponižno zavitih ustnic so besede kar lile in kakor je bil reven, ga je bila vendarle sama vljudnost. «Tu stanuje gospod Vanstone, če se ne mo-tkn?» j« pričel % zaokroženo kretnjo roke, s katero j« pokazal proti hiši. «Ali imam morda čast govoriti s čunom družine Vanstone?» «Da,» j« odgovorila gospodična Garth suho, «vi govorite z guvernanto gospoda Vansto- neja.» . Zgovorni mož je stopil korak nazaj, občudoval nekaj trenotkov guvernanto gospoda Vanstoneja, stopil nato zopet za £orak naprej in nadaljeval pogovor. «In obe mladi dami, ki sta bili v vašem spremstvu, sta bržkone hčerki gospoda Vanstoneja? Spoznal sem ono temnolaso, ki se mi zdi starejša, po tem, ker je podobna, lepi materi. In mlajša —» «Torej ste zna« z gospo Vanstone?* je prekinila gospodična Garth tujca, ki je bil po njenem mnenju vendarle preveč zgovoren. Tujec je odgovoril z globokim poklonom in nadaljeval začeti stavek: «Mlajša dama se je vrgla po očetu, sklepam. Zagotavljam vas, da m« j« njen obra* presenetil. Moj« prijateljsko zanimanje za družino mi pravi, da je ta obraz značilen. Sam pri sebi s«m dejal drti«st«n, izrazit, pomemben. Ni podobna ne sestri, ne materi — brez dvoma torej mora biti pvedpodoba očeta.* Gospodična Garth je poskušala vnovič ustaviti tujčevo zgovornost. Očividr.o ni poznal gospoda Vanstoneja niti po videzu, sicer ne bi se bil tako hudo zmotil glede Magdabnine podobnosti z očetom. Morda je poznal gospo Vanstone bolje? Na tozadevno vprašanje ni dal odgovora. Kdo je bil in kaj je hotel ta vsiljivec? ^Bržkone ste znanec družine, dasiravno se ne snominjam vašega obraza*, je rekla. čim vam morem ustreči? Ali ste morda hoteli obiskati gospoda Vanstoneja?» «Najprej bi me veselilo govoriti z gospo Vanstone,* je rekel vljudni mož, *kje i« ona?» «To je pa preveč,* je rekla gospodična Garth, ki je bila že na koncu s svojo vljudnostjo. «Ali je doma?* «Ne.» «Ali bo več časa odsotna?» •Odpotovala j« z gospodom Vanstonejem v London.« GOSPODARSTVO TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG Sladkor: Zaradi neodločnega zadržanja poglavitnejših trgov in neznatnega povpraševanja s strani kupcev so bile kupčije v zadnjem času zelo majhne. Lastniki si prizadevajo. da bi svoje obveze na kak način skrčili. Cene so: ogrski sladkor v prahu in kristalih (april, maj) 27.10 do 27.15 šterlingov, čehoslovaški sladkor v kristalih 28 do 28.15 štelingov, sladkor v kcckah 29 do 29.10 šterlingov, Cubes 31. do 31.10 šteriingov, Concasse 29—29.10 šterlingov. Za novi pridelek ni zanimanja in notacije imajo bolj imenovalno vrednost. Ogrski sladkor v prahu (za oktober-de-cember) 22.5 do 22.10 šterlingov, v kockah 24—24.5, Cubes 25.10 šterlingov. Kože in kožuhovine; Cene jagnječjih kož naraščajo še vedno in vsa zaloga iz 1. 1923. je — kakor se zdi — že razprodana. Kupčije z letošnjimi kožami so na vzhodu začele in novo blago se plačuje po najvišjih cenah. Promet tega meseca bo dosegel kakih 60.000 komadov. Cene: srbske iagnečje kože (težina 65 do 67 kg) 12—13 lir, macedonske (78—80 kg) 15.75—16 lir, Vol o (80—85 kg) 15—15.50 lir vsak kos. Zale Je vzhodnih in balkanskih ovčjih kož se tudi nagibljejo h kraju. Povpraševanje pa je živahno in cene gredo navzgor. Naj-\ ažnejši kupci so še vedno nemški in čehoslovaški trgovci, toda tudi italijanska in avstrijska industrija sta pokupili precej blaga. Ker se je mnogo kož prodalo neposredno že na vzhodu, je šlo veliko tega blaga skozi Trst kot tranzitna pošiljatev. Kupčije zadnjih štirih tednov so znašale 50—60.000 komadov. Cene: domače ovčje koče ftežina 180—2C0 kg) 12.50—13 lir, hrvatske in dalmatinske (180--200 kg) 1150—12 lir, maloazijske {170—175 kg) 11.75—12 lir. Po kožah mladih kozličev se še vedno mnogo povprašuje, toda z vzhoda se ne dovaža sveže blago. Kozje kože niso poskočile kakor druge kožeT ker so tako na vzhodu kakor na tukajšnjem trgu na razpolago še velike zaloge tega blaga. Zraven tega so ameriški trgovci občutno odnehali od nakupovanja. V zadnjih tednih je bilo prodanih nekoliko albanskih kozjih kož. Kupili so jih domači stro-irji. Cene 7.50—8 lir komad. Kupčija z diviimi kožami je zastala, ker so cene močno padle, a jih lastniki blaga nočejo priznali. Notacije imajo vsled tega le imenovalno vrednost in so bile sledeče: domače in albanske kunice 10—12 dolarjev, severno-albanske lisice 4—5 dolarjev, domače lisice 5—6 dolarjev. Kupčije z govejimi kožami so bile zelo klavrne. Cene pa niso tako močno padle, ker je padlo tudi Število zaklane živine, a to vsled tega, ker se uživa sedaj mnogo zmrznjenega mesa. Domača industrija ne kupuje govejih kož že več časa in sega raje po inozemskem blagu. Ita-ijanski stro-jarji so prosili vlado, naj bi prepovedala izvoz govejih in telečjih kož, toda do sedaj ni znano, kako stališče misli zavzeti vlada napram tej prošnji. Cene: težke goveje kože 6.70—6.80 lir, srednjetežke 7.80—8 lir. ^ahke 7—7.10 lir kilogram. Cene telečjih kož so precej stalne, kupci večinoma nemški, dalje tudi čehoslovaški, ogrski in ameriški strojarji. Cene se gibljejo po kakovosti med 14 m 17 lirami za kilogram. Volna; Cene neizpremenjene. na isti višini kakor do sedaj. Povpraševanje razmeroma majhno. Kljub temu pa se predvideva. da bodo cene albanski in grški volni novega striženja poskočile. Položaj na trgu nt še jasen. MOČNO GIBANJE TEČAJEV NA ITALIJANSKIH BORZAH. Pretekli teden je stal v znamenju borbe med obema interesiranima taboroma za nadvlado v upravi «Credito Italiano». V začetku tedna so se tečaji dvigali, potem pa je postal znan odlok o odpravi eskomptne pravice zu bančne vrednostnice in to je položaj popolnoma izpremenilo, tako da se je trg zaključil s stremljenjem navzdol. Obenem se opaža močno gibanje za to, da bi se eskompt-na pravica (t. pravica, da kupec, ki se je pogodil za bančno akcijo za ob koncu meseca, sme zahtevati, da se mu papir takoj izroči, ako plača takoj v gotovini dogovorjeni kupni znesek) ali čl. 15 borznega zakona iz 1. 1913. končno odpravil. Pristaši popolne ali končno- veljavne odprave eskomptne pravice poudarjajo, da omenjeni člen nikakor ne odgovarja cilju, ki se je hotel z njim doseči, da bi se namreč onemogočilo nenadno padanje tečajev, temveč da služi le brezvestnim špekulantom kot sredstvo, s katerim lahko vznemirjajo borze. . * Nadaljnje gibanje tečajev bo odvisno od pod al j šan j v mesecu maju. V začetku so bili finančni krogi v nekakem strahu glede tega vprašanja, a sedaj je prevladalo splošno innenje, da se bodo izvršila ta podaljianja brez posebnih težkoČ. Pri tečajih državnih vrednotnic so se opažale le male izpremembe. Avstrijsko posojilo, najeto pri Društvu na-ordov, stoji še vedno dobro na višini okoli 518 lir. Novo poljsko posoipo si je že napravilo pot na prostem trgu. Ta efekt se plačuje povprečno po 500 lir. Največje spremembe so se pojavile v bančnih vrednoinicah. Delnice «Credito Italiano* so se gibale med 1050 in 935 lir. Delnic« veleindustrije so padale. Delnice «Terni» so padle od 564 na 530 lir. Delnice prometnih in plovnih podjetij so tudi kazale stremljenje navzdoL Tržaška borza je bila na splošno pod vplivom tečajev na borzah v starih pokrajinah, vendar pa je bil položaj delnic tržaških plovnih podjetij razmeroma povoljen. Samo delnice «Adria» so močno padle; in sicer na 466 lir, a so se potem proti koncu povzdignile zopet na 495 L. Delnice tržaSkih industriskih podjetij, posebno delnice tvornic cementa, so dalje naraščale. Jugoslovenski izvoz ▼ februarju. Po statističnih podatkih jugosl. carinam je znašal izvoz v februarju letos 228.436 ton v vrednosti 646,073.582 dinarjev. V primeri s februarjem lanskega leta je jugosl. izvoz porasel tako z ozirom na količino, kakor tudi z ozirom na vrednost izvoženega blaga. Februarja 1923 je namreč znašal izvoz 166.847 ton v vrednosti 463,096.614 Din, torej letos februara več 61.589 ton v vrednosti 182,976.968 Din. Skupaj dosedanji izvoz letos (januarja in februarja) dosega 448.546 ton v vrednosti 1.315 milijonov dinarjev, dočim je dosegel v prvih dveh mesecih lanskega leta 353.771 ton v vrednosti 859,848.734 Din; torej presega letošnji izvoz v prvih dveh mesecih istočasnega lanskoletnega za 94.775 ton (26.78 odstotkov) v vrednosti 455,213.880 dinarjev (52.94 odstotkov). Številke so torej skoroda zadovoljive. Z ozirom na lanskoletno izredno ugodno letino bi bile najbrž še ugodnejše, če ne bi oviralo jugosl. izvoza občutno pomanjkanje gotovine. Gotovo in brez dvoma pa bi se navedene številke spremenile v zelo veliki meri, Če bi že imela Jugoslavija novo carinsko tarifo, ki bi res odgovarjala potrebam gospodarstva. Deloma je tolažilno dejstvo, da bo taka carinska tarifa kmalu gotova; seveda pa bo spremenilo to dejstvo jugosl. izvozne številke šele v bodočnosti. Največja postavka jugosl. letošnjega februarskega izvoza je — kakor običajno — stavbni les (67.563 ton v vrednosti 114,800000 dinarjev). Te številke pričajo, kako vežnost zavzema les v jugosl. zunanji trgovini), kajti pomisliti moramo, da je februarski rezultat sicer nezadovoljiv, toda vendar precej velik, m to vkljub vsem velikim težkočam, s katerimi se mora boriti naša lesna trgovina in industrija. Na drugem mestu stoji sveže meso (2292 ton v vrednosti 65,300.000 dinarjev. Največ svežega mesa se je izvozilo v Avstrijo; slede Madžarska Nemčija in Italija. Nesorazmerno manj se je izvozilo mesnih izdelkov, komaj 223 ton v vrednosti 9,000.000 Dm. Ti pa so šli v prvi vrsti v Italijo 5.1 milijon dinarjev), dalje v Avstrijo in Cehoslovaško. Izvoz goveje živine je dosegel 9.137 ton v vrednosti 41,100.000 dinarjev ter stoji na tretjem me9tu. Zelo važen izvozni predmet so jajca. Izvoz jajc je dosegel v februarju Četrto mesto (1.054 ton, vrednost 35,900.000 dinarjev). Skoro enako višino je dosegel tudi izvoz suhih sliv (4.054 ton v vrednosti 35,500.000 dinarjev). Dalje slede {približno v milijonih dinarjev): koruza (26.4), svinje 25.5, 7.606 repov), kože divjačine (22.1), konji (16.8), lan (16.2), les za kurjavo (11.4), svinec v ploščah 11.3), sir kaškavalj (9.7), pšenica (9.2), kalcijev cija-nonid (tudi (9.2), kalcijev karbid (8.4), in pšenična moka (8.1), milijonov dinarjev). Jajca je uvažala pred vsem Avstrija, ki je sedaj najboljši kap'sc, Italija, Švica in Čehoslo-vaška. Italija stoji na prvem mestu pri uvozu jugosl. živih goved; slede ji Avstrija, Čehoslo-vaška in Grška. Suhe slive je uvažala tudi največ Italija, dalje Avstrija, Nemčija, Madžarska in Švica. Avstrija pa stoji na prvem mestu še pri jugosl. izvozu koruze in živih svinj; oba predmeta je uvažala v večjih-količinah tudi Cehoslovaška koruzo pa tudi Nemčija, Književnost in umataost Zever Jul.: Tri legende o razpelu. Iz češčine prevel dr. Bradač. «Prosveti in zabavi* 5. zvezek. V Ljubljani1 1924. Cena vez. knjigi 20 Din., s poštnino vred 1 Din. več. Izmed leposlovnih del znamenitega češkega romanopisca Jul. Zeyerja so psezati kojih 16 šiarrprnih araka u osmini. Izdat će ga u nizu svojih edicija društvo cBraća hrvat. Zmaja»« pa re za koji dan u tisak. Imena autora jamstvo su nara za ovu povijest Istre, a .nadamo se ujedno, da će naći i odziva u narodu, jer znamo, da nema rodoljuba, kojemu ne bi bio na srcu udes naše istarske braće. Knjiga će se štampati u ograničenoj nakladi, a stajat će u pretplati 30 dinara, dok će knjižarska cijena biti 40 dinara. Pretplate se šalju na račun «Braće hrvat. Zmaja* na «Hrvat. Eskomptnu banku» u Zagrebu. Poraz «Gradjanskefa» v Turinn ia Milanu. V včerajšnji številki ^Edinosti* smo javili v rubriki za sport, da je nastopil zagrebški športni klub «Gradjanski» v Turinu. Zal je po pomoti izostal v poročilu zadnji odstavek vsled česar je ves zmisel izpreobrnjen. Dotični odstavek bi se moral pravilno glasiti tako-le: Na Velikonoč sta nastopila v Italiji $e dva jugoslovenska kluba. Jugoslavenski športni klub iz Zagreba v Puli in »Gradjanski* iz Zagreba v Turinu. Te poslednji, ki je eden najboljših klubov v Jugoslaviji, je bil nedavno i odnesel v Zagrebu zmago nad turinskim klubom s 5:1. Enako zmago je odnesel sedaj nad njim športni klub «Torino» v Turinu. Tekma ! je izpadla: 4 goale v prid Torinu proti 0 na strani Gradjanskega. Tekma med «Gradjanskim» in klubom »Milan* v Milanu je izpadla: 8 goalov v prid Milanu, 2 V prid Gradjanskemu, tekma med Jugo slo venskim športnim klubom «Orienit» Sn klubom «Grion — Edera» v Puli je izpadla: 5 j v prid Grion — Edere, 2 v prid Orientu. Sploh so se te velikonočne praznike itaK-; janski nogometni klubi izvrstno držali ne samo proti Jugoslovenom, temveč tudi proti Švicarjem in Angležem. Najbolj zadovoljen bo «'Torino», ki je opral težak poraz, katerega je bil doživel nedavno v Zagrebu. Naročajte in Sirite „EDINOST" Bonna poročila* ogrske kron«...........| UL0250 —0-0360 avstrijske kron«.........0j0m 04326 češkoslovaške krose.....« . .66 50 66 26 dinarji .......... . . .«7.76 37.90 leji •••••■•«■••••■■1 12.— marke • ••••»•..•••• .— —,— dolarji.............. 22.26 SOAO francoski franki..........147.60 148.50 Švicarski franki..........895.— 398.— angleški fanti papirnati ...... »8.16 98.40 Teč«k Adrlatica..................... Cosulich • ••••»•••• 576 Dalmatia.............................330 Gerollmich ................ 1470 Libera Triestina , . .......... » , 493 LIoyd .........................2550 Lussino • ••••••».*•••••••• 766 Martinolich • »•••..•••••••••• 169 Ocean ia 158 Tripcovich 491 Ampelea •#•••••«»••••«•••• 493 Cement Dalmatia 893 Cement Spalato. . » . • . • ........488 Mali oglasi SEDLARSKI POMOČNIK, dobro izvežban se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Franc DidiČ, Idrija. 477 DEKLE, pridno, se išče. Gostilna, via S. Laz-zaro 7__478 SKLADIŠČE olja, dobro vpeljano, z okroglo žago in zaloga, zidarskega materijala, se proda. Naslov pri upravništvu. 476 OBČINSKI TAJNIK dobi službo takoj. Plača po dogovoru. Zglaarti se je pismeno aH osebno pri županstvu na Premu (Primano) ___451 MAJHNO vilo ali hiiico v mestu, z vrtom, kupim brez posredovalcev. Via Pondare« 6/1 ______466 ROJANSKO KONSUMNO DRUŠTVO je preuredilo svoje prostore popolnoma na novo ter priporoča svoja izborna rojanska vina. _464 RAD BI ČITAL «ISTARSKO RIJEČ« IN NE VEM, KJE SE PRODAJA. — Če hočeš čitati 4Istarsko Riječ*, obrni se na knjigarno in papirnico J. Stoka v Trstu, via Milano 37, in tam jo dobii. Posamezna Številka stane le 20 centerimov, 458 ODLIKOVANA MODERNA KROJAČNICA F. MULINO, CORSO GAKIBALDI 6/H izdeluje moške obleke po najmodernejšem kroju, cene brezkonkureačns od Lit. 200.— naprej (delo samo Lit 130.—). Velika izbera tu — in inozemskega sukna. Za uradnike in delavce 20 % popusta. Prepričajte se It 457 KOZA, z mladiči, prrs vrste. Švicarske pasme, se proda. Sonarje 26, pri Sežani 455 MLADENK, 37 leten, zmoten knjigovodstva (eno-dvostavnsga in amerikanskega), strojepisec is Šofer, vefč slovenskega, italijanskega in deloma angleškega jezika iSče kakršnokoli mesto kot začetnik. Ponudbe pod »Priden* na upsavniStvo. 456 Žveplo, galico, žveplalnike, škropilnice, gumijeve trake za cepljenje, kose „Merkur*, semena, umetna gnojila, klajno apno, laneno seme, pluge, drugo kmetijsko orodje L t. d. prodaja po najugodnejših cenah fiKTUS8B-ISG6VSK8 SBDSliB L BHJ9l£«La Trst, Via Rafflnerla 4 — TeL 36-75. Opaska 1 Ponudite asm Vafit pridelke: drva, oglje, via*, zgodnjo Mlenjro, krompir itd. (228) PETE PODPLATI Zobozdravnik dr. Lojz Mm specialist za bolezni v ustih In na zobeh »njenu za tu zitarfiavniSka is zsteMka optaiib v Gorici, oa Travnika 20 (Firaa iilla tfittoria 28) od 9-12 In od 3-5. <72 Iz pristnega kaučuka. 32 „PUHA" Trst, on Coroneo 9. POZIV. Podpisani dr. Dioniz Godina, Trst, Via Tor- re bianca 41, kot zastopnik in likvidator Kmetijske zadruge, r. z. z o. z., v likvidaciji, v Trstu, poživljam vse člane-zadružnike te zadruge, da plačajo v 14 dneh in v moje roke znesek L 72.— (sedemdeset in dve). Ta znesek je vsaki član dolžan plačati v pokritje zgube likvidacijske bilance gornje zadruge glasom sklepa 3. izrednega občnega zbora j dne 13. 4. 1924 in sicer na podlagi v zadružnih pravilih označenega in prevzetega jamstva ter na podlagi razdelilnega načrta sodnijskega izvedenca Josipa Pertota, dne 2. aprila 1924. Člani, ki se na ta poziv ne bodo oglasili, bodo morali nositi troške opominjevalnega pisma, troške eventualne tožbe in eksekucije. TRST, 19. aprila 1924. Dr. Dioniz Godina Trst, Vi aTorre Bianca 41, II. «■1111111 Starodavna tovarna teliti, utež in m Giuseppe Florenz & P o Via Ant. Caccia 6, Telefon 13-64 z bogato izbero utež, mer in tu-in inozemskih pravilno žigosali (MM telil Sprejemajo se popravila vsakovrstnih tehtnic po zmernih cenah. Tekom popravljanja posodimo druge tehtnice popolnoma brezplačno, (183) Miši tasti mm zavod. registrovana zadruga z omejenim poroštvom uradu)« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Šola Berlitz Trat — Via Tam Mai it 91. 28. aprila. ZaMk vtovfti tečajev: ANGLEŠČINE FRANCOŠČINE ITAUANŠĆINE NEMŠČINE ŠPANŠČINE PORTOGALŠČINE SRBOHRVAŠČINE SLOVENŠČINE Vpisnina s ob nedeljah »-21, delavnikih 10-12 Sprejema navadne hranilne vloge na jj knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje 0,: Jffifirpre&ča&ze gvotpođinfe.. Tovarna s Fimne Zastopniki: Fratelli Finzi Trsi, Vla Eno Tarabochla 5. (u) večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orodne ure za stranke od 9 do 13* Ob nedeljah in praznikih /e urad zaprt Št. telef. 25-67. s Insirlrsjfg s „ESinestr sa ar- W a GIUSEPPE SPECHAR - TRST Via S. Caterina 7, vogal Via Kazzini naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel (|0) Veliko izbero tu- in inozemskega blaga za inoSke In ienske obleke po konkurentom cenah Specijaliteta: ANGLEŠKO In ČEŠKO BLAGO j izuršsje m tiskarska dolu točno in solidno > i M lite s sim v ili li Frančiška IMm it. 20 i m m m i a fiszs a s časa 11 ssszi □ □ □ □ a □ □ □ m □ □ a □ a a a a a □ □ a □ □ a d D D O □ D D D D D D □ □ D D Q □ D O □ D Q O □ □ □ □□□PODUČI □ D □□□□□□ □ O □ Q □ □ BANCA ADRIATICA Ustanovljena leta 1905. PoBnlika glavnica Uft. 15.000.COO-- popolnoma vplačana. 9 Trat, via Sm Nftcoto O (Lastna palača). Podružnici: ABBAZIA, ŽARA. □ OlaJSuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo In z vzhodnimi deželami Dale subvendle na blago, efekte in vrednosti Informacija — Kupuj« m prodaj« oporodj« po aaJuaodnoJMh pogojih. po 4»/. flot 00 not t o. o »topo oa tokoO raCun ter Jtti obrestuje najbolje po dogovoru. rUn za Jugoslavijo ooaoaooDOOOOoaaaooa aooaa □□o o □ □ □ □ □ □□□□□nooaaoa □ D, □ □ □ a! □ a I a □