TRST, petek 6. septembra 1957 Leto XIII.. Št. 212 (3747) PnmtiHSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana y gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — 'lELEFON 93-80» IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — Tel. . št. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak nun višine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravn: 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500. celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10 mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ' Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založna Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcdi radun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1. 2 . 375 . izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Izjava predstavnika sovjetske delegacije v Londonu Pododbor je izčrpa! in je zaključil delo z neuspehom SZ vztraja, naj se z vprašanjem razorožitve čimprej bavi glavna skupščina OZN - Zahodni delegati pa predlagajo, naj pododbor nadaljuje delo 1. oktobra v New Yorku LONDON, 5. — Zahodni delegati so na današnji seji lazorožitvenega pododbora predlagali, naj se delo pododbora konec tega tedna prekine. Prihodnja seja pa baj bi bila 1. oktobra v New Yorku ali pa po končani splošni razpravi v glavni skupščini OZN. Zorin je izjavil, da je pripravljen sprejeti predlog za začasno prekinitev, ne želi pa določiti dneva prihodnje seje ali pa kraja, kjer naj se pododbor zopet sestane. Ker bi bil mogoč sporazum, so sklenili, da se bodo ponovno sestali jutri. Zorin je izjavil, da bi moral pododbor po njegovem Mnenju zopet nadaljevati delo še pred koncem prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN. Predlog za odložitev dela je postavil angleški delegat Noble sporazumno z ostalimi delegati. Noble je izjavil, da bi začasna prekinitev bila v korist vsem prizadetim, ker bi imeli čas, da znova pregledajo vsak svoje stališče. .Zorin pa je stavil že omenjeni predlog. Francoski delegat Moch je tedaj dejal, da bi sprejem sovjetskega predloga pomenil odložiti pogajanja, «kar bi bilo nevarno za atvar miru». Tedaj je Zorin obtožil zahodne države, da se hočejo lzog.niti razpravljanju o razorožitvi pred glavno skupščino OZN. To obtožbo so Stas-sen, Moch in Noble odločno zavrnili. Noble je dejal, da Pododbor ne bi izpolnil svoje naloge, če ne bi izkoristil vsa-** priložnosti, da pride do sporazuma. Pripomnil je, da morali člani pododbora izkoristiti čas med koncem ?Plošne debate v glavni skupščin; OZN in razpravo o raz--ožitv: v političnem odboru “ZN za resna pogajanja o zmanjšanju oborožitve. Zani--1 je nato, da se hočejo za- jmdni delegati izogniti raz-Pr*vi, ter je dejal, da so zahodni delegati mnenja, da se ne sme izgubljati čas. Zato Pzedlagajo, naj se pogajanja nadaljujejo I. oktobra v pod-oclboru ali pa takoj po zaključku splošne debate v glav-1 skupščini. Predstavnik sovjetske dele-?aciJe pa je nocoj izjavil, da j® .Pododbor «izčrpal svoj man-,_** ier zaključil delo z ne-. “'Pehotna. Sovjetska delegaci-Ja Je mnenja, da je nemogoče nadaljevati delo pododbora, »ki je tako ozko sestavljena, ali pa na podlagi celotnega zahodnega načrta o razorožitvi. SZ želi, da se glavna skupščina OZ;N čimprej bavi z vprašanjem razorožitve, vsekakor pa med prvim delom svojega zasedanja. Pododbor bi moral poslati končno poročilo o svojih londonskih razgovorih. Poleg tega ne želi SZ določiti dneva za ponovno sklicanje pododbora, ker bi po njenem mnenju to onemogočilo razgovore o razorožitvi v OZN. Vendar pa ni sovjetski predstavnik izključil možnosti nadaljnjih razgovorov o temeljnih vprašanjih razorožitve. Ni pa hotel izjaviti, ali bo pododbor jutri zaključil svoje delo. Eisenhowerjevo svarilo rasistom NEW YORK, 5 — Guverner zvezne države Arkansas Or-val Faubus je poslal snoči predsedniku Eisenhowerju brzojavko, v kateri trdi, da so federalni agenti pripravili načrte za njegovo aretacijo, ter poudarja, da je poglavar suverene države. Faubus zahteva, naj predsednik Eisenhoiver interveniro, da se preneha neupravičeni poseg federalnih a-gentov v Little Rocku, da bo država uživala notranji mir in da se vzpostavijo redni odnosi med plemeni. Kot je znano, je minister za sodstvo Bronvvell poslal v Little Rook skupino federalnih agentov, da izvedejo preiskavo o položaju, ki je nastal zaradi spora plemenske integracije v šolah. Zupan Little Rocka Woodrow Mann pa je objavil izjavo, v kateri napada guvernerja, ker je ukazal narodni gardi, naj ne pusti črnskih dijakov v šolo. Pri tem obtožuje guvernerja, da je samo on odgovoren za sedanjo napetost. V poletni rezidenci predsednika Eisenhowerja v Rhode I-slandu poudarjajo, da niso zvezne oblasti nikoli razpravljale o možnosti aretacije guvernerja Arkansasa po dogodkih v Little Rocku. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Ha-gerty je nadalje izjavil, da ni gospodarsko vladno politiko in blokiranje plač. pokler ne bo nobene kontrole nad cenami in dobički, se bodo sindikati borili, da se bodo plače višale sorazmerno z višanjem življenjskih stroškov. V resoluciji pozivajo tudi vse sindikaliste, naj napnejo vse sile. da Poziv KP Zahodne Nemčije Komunisti naj volijo za socialdemokrate res, da so dali federalnim 8- ; se vrne na oblast laburistična gentom ukaz, naj spremljajo j stranka. črnce v šole v Little _ Rocku. | sindikati so tudi nasprotni Iz Vvashmgtona poročajo, da j sklepu vlade, da ustanovi svet je ministrstvo za sodstvo ta koj ukazalo izvesti preiskavo v Little Rocku, toda ministrstvo ne namerava pri tem u-porabiti sile. Po drugi strani pa formalni poseg deparmaja za sodstvo pomeni, da ne bo zvezna vlada odlašala z napori, da se uresniči sklep vrhovnega zveznega sodišča s katerim so proglasili ločitev v šolah za neustavno. Minister za sodstvo Brownell osebno obvešča Eisenhovverja po telefonu o položaju v Arkansasu. V Little Rocku se je danes nadaljeval pouk, toda osmih črnskih dijakov ni bilo. Okrog tisoč ljudi je danes stalo pred šolo. V Arlingtonu v Virginiji so ravnatelji treh šol na belce zavrnili šest črncev, ki so se hoteli vpisati v te šole. Predsednik Eisenhower je nocoj pozval guvernerja Ar-kansasa Orvala Faubusa, naj preneha svoj odpor proti določitvi vrhovnega zveznega sodišča, ki je ukazalo, da se uvede plemenska integracija v šolah v Little Rocku. Predsednik je izjavil: «Z vsemi zakonitimi sredstvi, ki so mi na razpolago, bom poskrbel, da se bo zvezna ustava spoštovala.« Trade Unioni za 40-urni delovni teden LONDON, 5 — Na kongresu Trade Unionov so se danes popoldne soglasno izrekli za 40-urni delovni teden za delavce. Odobrili so tudi resolucijo, ki pravi, da ne bi smel delovnik nikoli presegati 8 ur. V drugi resoluciji kritizirajo ^AftlZ, 5 — ^'ledelci so ' —“ 'n vlad° v Franciji ji ,Se Še vedno napeti in po-DoT*z V0 postalo glavno hm 0 Vprašanje ter je tre- port, kjer je predsednik na počitnicah. V ameriških krogih zatrjujejo, da bodo ZDA skušale okrepiti položaj sosedov Sirije, in trdijo, da so sklenile pospešiti vojaške dobave v okviru Eisenhovverjeve doktrine. V Amanu so že sporočili, da bo v ponedeljek prispela na amansko letališče prva pošiljka ameriškega orožja za Jordanijo. Sledile bodo druge pošiljke za skupno vrednost 10 milijonov dolarjev. Zvedelo se je, da so ZDA sklenile pospešiti pošiljanje orožja ne samo Jordaniji, pač pa tudi Libanonu, Turčiji in Iraku, in sicer z letali. V Parizu pa je predstavnik Odnosi med | nifestacijami. Vprašanje je, I Nemčijo, ki jih zahodnonem-! francoskega zunanjega mini- I — m 1 1 1 i 1_ 1 .. 1.1 - — -. 1 n d .. . I • i_ .1 l....... 1_ . - . . .... I.: I C' t »et Uo iviotlil zlo in ITenn/iii ■ >N>,,l|!tmiiiiu»iimimiiiiiiimii milimi n n iiiminui n n n mi mu itn mini iii m mm n iiiiimiiMiiiiiiiiiiiimiiimiii»iiiiiiii'iiiiiii>t' (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — V državnem tajništvu za zunanje zadeve so se danes predpoldne začeli uradni jugoslovansko-britanski razgovori. Britansko delegacijo vodi zunanji minister Selwyn Lloyd, jugoslovansko pa državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, Na razgovorih, ki so se nadaljevali tudi popoldne, so ugotovili pozitiven in uspešen razvoj prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. Na dopoldanskih razgovorih so proučili tudi nekatera mednarodna vprašanja in ugotovili, da je potrebno stalno krepiti napore za izboljšanje mednarodnega ozračja. Razgovori se bodo nadaljevali tudi v soboto dopoldne, ko bo objavljeno uradno sporočilo o njih. »Medsebojni odnosi med Jugoslavijo in Veliko Britanijo so se razvijali v preteklosti ;n se razvijajo tudi danes v duhu prijateljstva in medsebojnega ra: umevanja.« je izjavil v svoji zdravici Koča Popovič na kosilu, ki ga je prire- Illllllllllllllllimnllllllllllllllllll IIIUIII1IIIIIIII11IIIIIIII.IIIIIIII11 ■ 11 III ■ 11 ■ III11IIIIIIIIIIIIII lllllll ■ lllllllll Po Hendersonovem povratku v Washington Pospešeno pošiljanje orožja iz ZDA Jordaniji in državam bagdadskega pakta Pritisk na jemensko in sudansko vlado, naj sprejmeta Eisen-howerjevo doktrino - Komentarji sovjetske note WASHINGTON, 5. — Ameriški državni podtajnik Henderson je sinoči poročal državnemu tajniku Dul-lesu o svojih razgovorih na Srednjem , vzhodu. Kakor je znano, je Henderson včeraj ob prihodu v Wa-shington izjavil, da je položaj v Siriji «zelo resen«. Predstavnik državnega departmaja je sporočil, da bo Dulles osebno poročal Eisenhowerju na podlagi poročila, ki mu ga je podal Henderson. Ce se Eisenho-wer ne bo vrnil v Washing-ton, bo Dulles odšel v New- ■ Vlada skuša doseči kompromis - Pineau se julri sestane v Washinglonu z Dullesom • Pogoji Alžircev za rešitev spora „. hto zameglilo celo vpraša-žira. Vlada je sklicala ^‘»uno zasedanje poslanske s'j ^hce za 24. september, in sk^r za obravnavanje alžir-u ga vprašanja. Sedaj pa pre- skinevarnos*' 3 bo morala (j1 lca'ti izredno zasedanje tu-obravnavanje agrarnih *e?ar*®s se je ministrski pred-»tal ®ourges-Maunoury se-Sosi s Predstavniki zmernih bronuCev’ ba b‘ dosegli kem-p0 j 18 V agrarnem vprašanju. p0janci te skupine, ki sicer u«„„ vlado, so se namreč Blas? ’ 113 ne bi izgubili Podprl' Jrmetovalcev- Zato so ločit, ■ vi višjih cen za žito in teli njihove zahteve po do-za -X1 višjih cen za žito in ea k° in po izrednem skli-tedr,U Pkriumenta v teku dveh Jh°V-.Po drugi strani pa je jaj n' minister Gaillard de- bene , ne bi imeli kmetje žita .koristi od zvišanja cene razvJiS bi se pa zaradi tega Gain .n°hl frank, Pri tem je hrti 3 vzkliknil: «Jaz se bo-VeciM Za st°irankovski banko- »jua^,evi po izrednem sklica-Slavii enta' ki jo je 'po-slanc° ^5 komunističnih po-eiail ,v 'n 100 poslancev na-«e jmega centra neodvisnih, »lat( Pridružilo tudi 21 po-«ialn ev Republikanskega so-tej 8‘bania- Doslej je to-izr6tj,: Poslancev izreklo za Za iL° sklicanje parlamenta, glaSo Pa je potrebnih 298 jo nv; Vsekakor pa skuša-Pom, ^ten zmerni poslanci °ljed i riasProtna stališča. Prve ke organizacije, ki so ho no.kPr°*‘*e to parlamentar-ie 3nn do, pa trdijo, da jim jih bž.Pos'ancev obljubilo, da Podprli. **4i a Se’ 113 skuša vlada do-*reba °mpromis, da bi ne bilo dani« *kiicati izrednega zase- Drl T*l tl Iv, r, — 4 — - L — vatij» Parlamenta za obravna. Vec|4 agrarnih vprašanj. Se-Nj rt .1 morala v ta namen Pril: Ugoc*iti kmetom. C» bja, č- do izrednega zaseda-bevafJ 3 namreč vlada v ?aeije . '*• Kmetijske organi-arhi yeano grozijo s stav. '»»t ’l “‘Okadami pokrajinskih • ojkotom i« aaznimi ma- koliko bo lahko vlada popustila, kajti če finančni minister vsaj delno ugodi kmetom, bo moral ugoditi tudi in-dustrijcem, ki so nezadovoljni z blokado cen. Jutri popoldne prispe francoski zunanji minister Pineau v Washington; v soboto pa se bo razgovarjal z Dullesom. Danes se je francoski poslanik v Washingtonu Alphand sestal z Dullesom in s tajnikom za evropske zadeve Elbrickom da pripravi razgovore med obema zunanjima ministroma Z Dullesom pa je razpravljal tudi o položaju na Srednjem vzhodu in menijo, da mu je ta poročal o rezultatih Hen-dersonovega potovanja. Neki predstavnik alžirske osvobodilne fronte v Švici je sporočil, da je bil pred kratkim v Kairu važen sestanek te fronte. Na njem so vojaški in politični predstavniki podrobno proučili položaj in sprejeli važne sklepe. Voditelj alžirske osvobodilne fronte Ferhat Abbas je v intervjuju, ki ga je dal dopisniku rimskega lista «11 Tempo« v Ženevi, izjavil, da je fronta vedno pripravljena, sestati se z uradnimi delegati Francije, da bi dosegli mirno rešitev spora s svobodnimi diskusijami med alžirskimi in francoskimi predstavniki. Dodal je, da bi v primeru priznanja alžirske neodvisnosti bili Alžirci pripravljeni priznati Francozom privilegije prj izkoriščanju rudnih bogastev v Sahari. Na vprašanje stališča Alžira do obeh blokov je Abbas odgovoril, da je sedaj prezgodaj govoriti o alžirski zunanji politiki. Na vsak način je Alžir sredozemska dežela in bi zato podprla sklenitev morebitne sredozemske pogodbe. Tass o pogajanjih z MOSKVA, 5, — Agencija Tass sporoča nocoj, da je »Sovjetska zveza pripravljena, kakor je bila do sedaj, nadaljevati pogajanja za razvoj trgovinske izmenjave s Zahodno strstva izjavil, da je Francija dobavila letos Libanonu več tankov. Lioanon je edina a-rabska država Srednjega vzho. da, ki ni prekinila diplomatskih odnosov s Francijo med napadom na Egipt. Poleg tega so vladni funkcionarji v \Vashingtonu izjavili, da je pred enim tednom prišla ta juro v Jemen ameriška gospodarska delegacija »na vabilo jemenske vlade«. Ta delegacija je prišla v Jemen, da prouči načrte, glede katerih b: ZDA dajale pomoč na podlagi ameriškega programa o vzajemni varnosti. Pripominjajo, da če bi Jemen sprejel ameriško gospo- ska delegacija skuša prekiniti«. Agencija pravi, da je sovjetska delegacija na pogajanjih izročila nemški delegaciji seznam proizvodov, ki bi jih Sovjetska zveza lahko naročila v Zahodni Nemčiji. Na tem seznamu so predvsem surovine, stroji, in druge naprave v vrednosti 3.5 milijard mark Sovjetska delegacija je predlagala prodajanje žita, bombaža, petroleja m kemijskih proizvodov Zahodni Nemčiji. V sovjetskih krogih poudarjajo, da bi izmenjava med obema drža vama lahko dosegla do leta 1961 štirikrat večjo vrednost kakor v letu 1956. „„„„„ . Zasedanje poslansk napovedano za darsko pomoč, bi to pomenilo «velik uspeh za ameriško diplomacijo na Srednjem vzhodu«. V istih krogih izjavljajo tudi, Via ameriška vlada upa, da bo lahko razvila program za gospodarsko pomoč tudi v Sudanu. V ta namen bo ameriška delegacija petih članov prišla iz Jemena v Sudan. V Kairu pa je Jemenski odpravnik poslov izjavil, da je mnenja, da so vesti o prihodu ameriške delegacije v Jemenu izmišljene. Dodal je, da je Jemen javno obsodil Eisenhoiver-jevo doktrino in ne bi bilo nobenega vzroka za tajen prihod ameriške delegacije v Jemen. Ce bi delegacija prišla v Jemen, bi jemenska vlada to sporočila. Ni znano, ali je Henderson dosegel kak uspeh pri sosedih Sirije v svojem prizadevanju, da bi te države izvajale pritisk na Sirijo, zato da «ne pade v celoti pod komunistični vpliv«. Opazovalci so mnenja, da ta spletka ne bo mogla uspeti brez popolne podpore Saudove Arabije. Poleg tega so v ZDA do sedaj upali, da se bo Egipt postavil proti Siriji, kar pa se ni zgodijo. Nasprotno, prav včeraj so javili, da sta se obe državi sporazumeli o gospodarski uniji. Naserjev osebni svetovalec Ali Sabri pa je danes dopisniku agencije «Sreonji vzhod« izjavil, da bo Egipt imel vsak napad na neodvisnost Sinje za napad na neodvisnost Egipta. Pripomnil je, da je kam- panja, ki jo zaho-dne države vodijo proti Siriji, podobna kampanji, ki so jo vodile proti Egiptu po nacionalizaciji Sueškega prekopa. V zvezi s Hendersonovim potovanjem po Srednjem vzhodu je dejal, da so nekatere a-meriške uradne osebnosti napravile podobna potovanja, ko je egiptovska vlada sporočila, da se je sporazumela za dobave orožja s Sovjetsko zvezo. Pripomnil je. da se arabski na-lodi ne bodo dali več ustrahovati in da se bodo pogumno postavili proti ameriškim spletkam. Kar se tiče obnovitve diplomatskih odnosov s Francijo in Veliko Britanijo, je Ali Sabri izjavil, da bo Egipt zavzel stališče pa podlagi rezultatov sedanjih finančnih pogajanj med tremi državami. Na vprašanja novinarjev o položaju v Kubi je predstavnik državnega departmans, ZDA izjavil, da so prišle do sedaj samo novinarske vesti, da pa niso prejeli še nobenega uradnega sporočila od a-meriškega poslaništva. Neka druga osebnost pa je izjavila, da nimajo spopadi v Havani nobene zveze z uporom v mestu Cienfuegos. Kubanski ministrski predsednik Andres Rivero je izdal poročilo, v katerem trdi, da so upor v Cienfuegosu zatrli. Šest pokopanih pod plazom zemlje TURIN, 5. V Verrua Savoia se je s skalnatega pobočja u- V zvezi s sovjetsko noto za- i J1!83 plaz ^kamenja in zemlje hodnim državam je sirski zu- 1 I* porušil eno hišo ter po-nanji minister izjavil: «Ta no-i^°Pal Poc* razvalinami h oseb. ta je v skladu s stališčem, ki I . Turina so takoj odšle sku-ga je Sovjetska zveza vedno 1 P|ne Krilcev in druge skupi-zavzemala, t. j. da je najbolj- : ne *er zac'ele odkopavati ru- dil po dopoldanskih razgovorih. Pripomnil je, da različno gledanje na posamezna mednarodna vprašanja ne sme ovirati, kakor ni niti doslej oviralo, naporov za še večje sodelovanje, zaupanje in razumevanje. Med Jugoslavijo in Veliko Britanijo ni pomembnih nerešenih vprašanj. Zato so napori obeh vlad za čini boljše gospodarske, politične in kulturne odnose dali zelo dobre rezultate. Današnji mednarodni položaj daje realne možnosti za nadaljevanje tistega pozitivnega razvoja in-delovanja tistih pozitivnih ten. dene v mednarodnem življenju, ki jih je lani ovirala začasna zaostritev mednarodnih odnosov. Hrabrilno je. da so v glavnem bili v kratkem času vzpostavljeni pogoji za nadaljevanje pozitivnega razvoja. Med mednarodnimi vprašanji je vsekakor najvažnejše vprašanje razorožitve »Verjamemo, je poudaril Koča Popovič, da bi tudi delna rešitev vprašanja razorožitve ? ustreznim sistemom nadzor stva pripeljala do precejšnjega izboljšanja mednarodnega položaja in ustvarila boljše pogoje za ureditev ostalih mednarodnih vprašanj«. Popovič je dejal, da je praksa pokazala, da ni realno pričakovati, d., bi katera koli velesila ali skupina držav lahko pridobila odločilno prednost v oborožitvi, in da je zato potrebno še dalje ohraniti ravnotežje n.ed velesilami, ne z oboroževalno tekmo, temveč s postopno omejitvijo oborožitve. Popovič je dejal, da je Jugoslavija kot evropska država posebno zainteresirana pri rešiti i nerešenih vprašanj med evropskimi državami in vprašanj odnosov evropskih držav a drugimi državami, posebno z manj razvitimi. To je mogoče doseči samo če bodo evropske države in Evropa v celoti prilagodile svoje politične koncepcije in prakso no-im pojavom in tendencam v .valu in če bo potnika, ki jo zastopajo in izvajajo, v skladu z zahtevami današnje zgodovinske dobe, Popovič je dalje izrazil mnenje, da se vsa nerešena vprašanja lahko rešijo samo na liniji zmanjšanja napetosti, v duhu miroljubne koeksistence in ustvarjanja zaupanja med vsemi državam:, zlasti med Vzhodom in Zahodom. »Po drugi svetovni vojni, v dobi največje napetost' ko se je realistično ocenil položaj, 'so se našle možnosti za premagovanje težav, pri čemer je Velika Britanija dala velik prispevek. Iz tega razloga nas vesele koraki, ki so bili zadnje čase storjeni v smeri normalizacije odnosov med vašo državo in Egiptom, kar je v . interesu vse mednarodne skupnosti«, je poudaril Popovič Dodal je še. da sploš- Razpravljali bodo o zakonskem načrtu agrarnih pogodb Zagari svari pred katoliškim integralizmom (Od našega dopisnika) RIM, 5 — Predsednik vlade Zoli je po razgovoru s predsednikom poslanske zbornice sporočil novinarjem, da se bo poslanska zbornica sestala v sredo 18. septembra. Dnevni red bo naslednji: 1. razpravljanje o proračunu ministrstva notranjih zadev; 2. nadaljevanje razpravljanja o zakonskem načrtu agrarnih pogodb. Novinarji so pripomnili, da so ob zaključku pomladanskega zasedanja parlamenta, sklenili, da bodo agrarne pogodbe prva točka dnevnega reda ter vprašali, zakaj se niso držali tega sklepa. Minister Del Bo jim je odgovoril, da so spremenili dnevni red tudi zato, ker bo predsednik Leone 18. septembra odsoten. Poslanska zbornica se bo ukvarjala tudi s proračuni drugih ministrstev, vmes pa bo razpravljala o agrarnih pogodbah. Do 31. oktobra bo namreč moral o-dobriti proračune tudi senat. Glede načrta predčasne razpustitve senata, da bi se izognili dvojnim volitvam, se Zoli ni hotel izreči. Ce bi namreč prezgodaj razpustili senat, ne bi bila mogoča odobritev zakona o agrarnih pogodbah, Zdi se tudi, da senat verjetno ne bo sprejel besedila o zakonu o agrarnih pogodbah, ki bi ga utegnila sprejeti poslanska zbornica, ter zato prevladuje mnenje, da bodo prepustili rešitev tega vprašanja bodočemu parlamentu. Zoli ni hotel povedati nič jasnega o predčasni razpustitvi senata, za kar je predložil zakonski načrt minister Go-nella, ker se zdi, da nasprotujejo temu senatorji in tudi predsednik senata Merzagora. V Rimu še vedno razpravljajo, zakaj se italijanska vojna mornarica ne bo udeležila pomorskih vaj NATO v Sredozemlju. Pojasnila o tehničnih vzrokih odsotnosti italijanske mornarice z vaj namrej niso skoraj nikogar prepričala. Tu pravijo, da se francoska mornarica res ne bo udeležila teh vaj, da pa pojde na vaje na severni Atlantik, prav tako se Še vedno jirijo vesti o nesoglasjih med Kvirinalom in palačo Chigi glede zunanje politike. Nocoj so objavili besedilo poročila Zagarijeve struje v PSDI, ki jo imenujejo »socialistična enotnost«. Poročilo pravi, da pomeni konec hladne vojne tudi "konec centriz-ma in frontizma. Toda hkrati se skuša Krščanska demokracija s tem okoristiti, da bi dosegla absolutno večino in u-vedla korporativen katoliški režim. To nevarnost lahko prepreči le socialistična združitev, ki jo je zato treba doseči. Zato bi morali vsi socialisti sestaviti za bodoče volitve vsaj skupen program, če ne morejo sestaviti skupne liste. To bi vsekakor ugodno vplivalo na volivce. A. P. še sredstvo za mir na Srednjem vzhodu v prenehanju slehernega pritiska ali grožnje proti arabskim državam.# Egiptovski list «A1 Gumhur-ja» pa piše v zvezi s to noto: «Mi v celoti odobravamo note, ki jih je Sovjetska zveza poslala Franciji, Veliki Britaniji in ZDA, ker smo prepričani, da se morajo države Srednjega vzhoda posvetiti v celoti in s svojimi sredstvi lastnemu gospodarskemu razvoju brez tujega vmešavanja. List dodaja, da Sovjetska zveza omenja nedavno izjavo Nehruja, da je vmešavanje treh zahodnih držav v zadeve Srednjega vzhoda vzrok sedanje napetosti na Srednjem vzhodu na tem področju, kjer je mnogo petroleja in ki je velike strateške važnosti. Predstavnik Foreign Officea pa je izjavil, da je bila sovjetska nota izročena v izbranem trenutku, da se odvrne pozornost od prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN o Madžarski. Dodal je, da sovjetsko noto še vedno proučujejo, da pa ne vsebuje novih elementov. Dejal je tudi, da je ravnanje Sovjetske zveze v očitnem nasprotju s predlogi, ki jih vsebujejo note. «Dobave orožja Egiptu, Siriji in Jemenu ter poizkus, rušiti zaupanje med vladami in narodi držav bagdadskega pakta, je dejal predstavnik, so dokaz politike, ki se zdi preračunana, zato da se zavleče namesto pospeši rešitev sporov na Srednjem vzhodu.« Upor na Kubi HAVANA, 5 — pristaši kubanskega voditelja upornikov Fidela Castra so se po poročilih neke newyorške radijske postaje polastili poveljstva policije v mestu Cienfuegos v o-srednji Kubi. Pri tem so se pridružili upornikom tudi mornarji. V Havani krožijo vesti, da so se vladne čete napotile proti mestu. Letala mornarice krožijo nad mestom Cienfue-gom in se ne ve, ali pripadajo upornikom ali vladi. V bojih je baje bilo nekaj mrtvih in ranjenih. Do spopadov med policijo in oboroženimi skupinami je prišlo tudi v Havani, pri čemer so bile tri oseb« ubit e. ševine. Plaz je zajel tudi grad, ki se je dvigal na vrhu griča, kateri je zdrknil v doiino. Točno število žrtev pravzaprav še ni ugotovljeno, računajo pa, da je pod plazom ostalo najmanj 6 oseb. Skupine gasilcev, karabinjerjev in agentov nadaljujejo tudi ponoči odkopavanje ruševin, da bi naši trupla ponesrečencev. Soglasnost o sprejemu Malaje v NE\V VGRK, 5. — Varnostni svet OZN je danes soglasno priporočal, naj se Malajska federacija sprejme v OZN. fo priporočilo mora sedaj odobriti še glavna skupščina OZN Jutri zjutraj pa bo Varnostni svet obravnaval jordanski protest proti Izraelu zaradi kršitve sporazuma o premirju Izraelska delegacija pa je za h-tevala, naj se vpiše na dnevni red izraelski protest, ki našteva kršitve sporazuma o premirju, ki naj bi jih izvršila Jordanija. Danes so imeli v Varnost nčm svetu razpravljati tudi o ponovni potrditvi Hammar-skjoelda za glavnega tajnika OZN. Zadevna razprava pa je bila odložena na 20. septembra na zahtevo sovjetske delegacije. Hammarskjoeldov mandat poteče aprila prihodnjega leta. Karamanlis o Cipru ATENE. . 5. — Predsednik grške vlade Karamanlis je izjavil, da želi Grčija razpravljati o prihodnosti Cipra »s komer koli in kjer koli«, ce se pokaže dobra vera in če bodo razgovori lahko omogočili rešitev. _,—«»---- (cKrvavi prestoli) so Japonci pokazali res dobro delo (Od našega posebnega dopisnika) BENETKE, 5. — Danes je bil zopet na festivalu dober razgibali in zanimiv dan. Dopoldne je imel tiskovno konferenco igralec Henrg Fonda, ki igra glavno ulopo v filmu «Beseda porotnikom». Fondu se je izkazal zelo simpatični! osebnost, v kateri že na pogled lahko slutimo dobrega igralca, Popoldne pa smo na tako imenovanem informativnem sporedu cideli ta film v italijanski sinhronizaciji (in menda se že tudi po Italiji predvajaj. Ves film se razvija v sobi porotnikov, ko se morajo izreči o krivdi ali nedolžnost nekega osemnajstletnika, ki je obtožen očetomora. V začetku glasuje enajst porotnikov za krivdo in en sam za nedolžnost. Sicer tudi on sam ne ve, ali je obtoženi kriv ali ne. Toda zdi se mu, da je pač treba stvar že pretresti. Tako se začne diskusija, ki preide včasih v zelo ostre oblike. Toda glasovi za nedolžnost obtoženega naraščajo, dokler ni končno spreobrnjen it dvanajsti. Film je režiral i* mlad re User Sidnej Lumet, ki je ni imel filmske izkušnje, toda na svoje delo se je temeljito pripravil. Film je že doživel razne pohvale na mednarod nih festivalih. Razen ploboke humanosti ga odlikuje dramatičnost in sijajna igra vseh doanajstih porotnikov. Na glavnem sporedu pa e mo imeli japonski film »Komono-šu-Djos (uKrvavi prestol*). Film je režiral Akira Kurosa-va, isti režiser, ki je dosegel velik uspeh in svetovno slavo s filmom «Rašomon» in pozneje še z drugimi. Film nas postavlja v dobo, k« je po Japonskem divjala državljanska vojna med posameznimi fevdniki. Ko st Vašizu in Miki vračata domov, potem ko sta ukrotila neki upor, naletita v gozdu na nekega duha, ki prerokuje Vašituju napre- dovanje in gospodstvo fevde. Mikiju pa napove napredovanje, toda gospod fevde bo postal šele njegov sin. Da oba napredujeta, se takoj izpolni. Vašizu ima kruto in častihlepno ženo, ki ves čas podpihuje moža, naj umori gospodarja gradu, da bi tako sani postal gospodar. Vašizu se temu *-pira, toda končno podleže. S pomočjo Mikija se potem polasti tudi fevda. Toda žena je ne miruje. Nagovarja moža, naj umori Mikija in njegovega sina. In zares Vašizu umori še Mikija, medtem ko se je njegovemu sinu posrečilo pobegniti k sosednemu fevdniku. Ta izkoristi nezadovoljstvo Vašizujevih čet, ki slutijo resnico, in se z vojsko napoti proti njemu. V njegovi vojski je tudi Mikijev sin. Vašiztijena žena prav « tistem času rodi dete, tod« mrtvo, in ponori, Vašizu gre ponovno v gozd k duhu vprašat za svet. Ta mu odgovori, da se mu ni treba bati, kajti dokler se gozd ne približa gradu, bo ostal nepremagljiv. Zdi se mu nemogoče, da bi se to kdaj zgodilo. Toda druga jutro mu sporeče straž«, d« se gozd pomika. Vojake popade panika in se najprej «* maknejo, potem pa s puščicami uničijo Vašizu ja. Gozd, ki se je pomikal, pa so bili samo sovražni uojaki, ki so se zakrili z veliki vejami, Jap-nct so si lahko v tvesti, da so s svojim filmom pokazali zares dobro delo. Moto filma, da vedno vse propade, kar je Ustvarila zloba, je dobro izpeljan. Zloba je » tem filmu personificirana » Vašizujevi ženi. Kazen za njeno zlobo je prišla že takoj. Pusta pokrajina z žalostnimi razvalinami pa št priča kake je propadla oblast, ki s« j« dvignila z zlobo. Mogoče postaja počasi tudi za žirijo nekoliko lažji položaj po nekaterih filmih teh zadnjih dni. K. ft. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25, najniija 15,2, zračni tlaik 1011),1, vlaga 37 odst,, .morje skoraj mirno, temperatura morja 20,8. Vreme danes: Pretežno jasno, te.ftipef._§e bp nekoliko dvignila. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 6. septembra Ida, Kadomca Sonce vzide ob 5.31 in zatone ,ob 18.35. Dolžina dneva 13.04. Luna vzide ob 16.58 in zatone ob 2.50. Jutri, SOBOTA, 7. septembra Regina, Mirna Sestanek pokrajinskega odbora KD v zvezi z občinsko krizo Malodušnosti __ vv . . . .. .. v ni na mestu! Krscanska demokracija odločena komisarsko upravo občine V krčeviti borbi, ko si misel resnične enakopravnosti med narodi ped za pedjo pridobiva mesto v človeški družbi, je tudi prizadevanje za enakopravnost šolstva vseh narodov kronano z vedno novimi uspehi. Ta vzporedni napredek je povsem razumljiv in nujen, saj je vprav svoboden razvoj šole eden prvih pogojev resnične enakopravnosti vsakega, pa še tako majhnega naroda. Ne bomo šli daleč po dokaze za našo zgornjo trditev. Poglejmo samo med naše rojake na Koroško. Znani so vztrajni in žolčni napadi bivših nacistov in drugih avstrijskih nestrpnežev na šolstvo koroških Slovencev. In vendar je ta nenehna ofenziva ostala brezuspešna. Dogodilo se je prav nasprotno: avstrijska vlada je končno priznala koroškim rojakom tudi pravico do slovenske srednje šole in prav te dni pričenja s svojim delom slovenska gimnazija v Celovcu; Tudi gradiščanski Hrvati v Avstriji so na tem, da jim uredijo manjšinsko hrvatsko šolstvo. In pri nas v Italiji? Poglejmo n. pr. v Bene- za ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV OBVEŠČA svoje člane, da je Banca d'Italia začela izplačeva-ti jugoslovanske vojne invalidnine (pokojnine). Zainteresirani bodo o izplačilu dobili pozivnico za dvig nakazanega zneska. Zato naj ne hodijo na banko brez pozivnic. Sestanek predstavnikov strank «male !evice» ško Slovenijo. Tam slovenskega šolstva še ni. Črnogledi med nami si celo ne upajo postavljati tega vprašanja. In vendar je sam bivši minister Rossi v razgovoru s predstavniki slovenskega učiteljstva priznal beneškim Slovencem načelno pravico do slovenske šole, četudi je obenem poudaril neke »nepremostljive« ovire. Da nepremostljivih ovir ni, so najbolje dokazali beneški Slovenci sami, ki so poslali že nekaj desetin svojih sinov in hčera v slovenske srednje šole. Nočemo ničesar precenjevati; malodušne-žem pa le povejmo: cin vendar gre!» Ta razvoj, četudi ponekod zelo poča-. sen, je nezadržen, ker je sestavni del celotnega razvoja odnosov med narod1. Meje pa niso več tako neprehodni kitajski zidovi in neprobojne zelezne zavese, da bi se ne moglo pogledati preko njih in se pri sosedih - zgledovati. Zato bi rad opozoril na položaj italijanskega manjšinskega šolstva v bivši coni B. Ne bi bilo odveč, če bi si majsikda v. Trstu pre-čital pazljiveje' odlomke o šolstvu in poročilo, ki ga podal pa seji okrajnega ljttdškega bdbofa v Kojiru njegov predsednik. Iz tega poročila je jasno razvidno, da si tamoŠnja oblast nalaga izredha bremena, da more očuvatl enakopravni položaj italijanskega manjšinskega šolstva, še marsikaj, kar je vredno posnemanja, bi se dalo razbrati iz omenjenega poročila (glej «Pr!morski dnevnik* štev. 176 z dne 25. julija t. 1.). Ali je možno po vsem tem, da bi slovenska šola na Tržaškem in Goriškem nazadovala? Menimo, da ne. Splošni razvoj ne more ostati brez vpliva na razvoj naše šole, se manj pa da bi šla sola celo v nasprotno smer. Možno Je sicer še kako zaviranje sovražnih sil, ki pa je v svojem končnem učinku obsojeno na neuspeh. Od nas in samo od nas je odvisno, koliko bodo še uspevale te negativne, zaviralne sile Enotnost vseh slovenskih skupin, strank in organizacij, ki se je tako lepo ma-, nifestirala ob akciji za pravičen zakon O slovenskih šolah ter podpora Italijanskih naprednih sil nas morata utrditi v odločnem odporu proti malodušnosti in popuščanju v vprašanju slovenske Sole in pravilnega šolanja slovenskih otrok. Povejiho odločno malodušnim staršem, da bi pomenila odtegnitev njihovega slovenskega otroka slovenski šoli očitno pod poro propadajoči raznarodovalni šovinistični kliki in zaviranje razvoja pri jateljskih enakopravnih od nosov med narodi. Nobena slovenska mati, noben slovenski oče si ne bi smel te krivde prevzeti na svojo vfst’ D. L-čič Sinoči je bil sestanek pokrajinskega odbora KD katerega so se udeležili tudi de-mokršeanski občinski svetovalci, ki so skupno razpravljali o stališču stranke glede občinske krize Kazprava je bila zelo »vroča«, tako da je spočetka celo kazalo, da bodo preložili končno glasovanje na novo zasedanje, vendar so pozno v noči nekako vskladili različna stališča in izdali u-ladno poročilo. V poročilu se podčrtuje že znano stališče KD do občinske krize in ugotavlja, da ni nastopil noben nov činitelj, ki bi omogočil možnost nadaljnje demokratične uprave občine. Zaradi tega KD meni, da so izčrpane vse možnosti stranke relativne večine za sestavo novega občinskega odbora. Po mnenju KD bi bil vsak poizkus drugih demokratičnih strank za sestavo odbora, ki bi ga naredili brez sodelovanja KD, nujno povezan s podporo «protinacional-ne» levice. Pokrajinski odbor KD se zahvaljuje županu, občinskim odbornikom in svetovalcem za njih delo v občinskem svetu in jim predlaga, naj na o-snovi nastalega položaja zavzamejo svoje stališče. Iz zgoraj objavljenega uradnega poročila KD je razvidno, da je ta stranka po dolgotrajni debati sklenila odbiti vsak poizkus, da se reši občinska kriza s sodelovanjem strank male levice in da je odločena za komisarsko upravo. V tej zvezi je značilno pisanje včerajšnjega desničar, skega tiska, ki komisarsko u-pravo celo zagovarja in trdi, da bo komisar občino v določenih pogledih celo bolje u-pravljal kot svobodno izvolje-predstavn-iki prebivalstva. Vendar pa se na osnovi tega uradnega poročila lahko tudi zaključi, da obstajajo v KD zelo ostra notranja na-protja, saj uradno poročilo le po ovinkih poziva občin-.ike svetovalce KD, da bi ^podali ostavko in tako skušali nemogočih sestavo občinske-a odbora. Značilna je tudi huda bojazen KD. da bi druge stran-e prevzele pobudo za rešitev bčinske krize, ker se KD pač očitno boji, da bi lahko dobila kaka druga stranka, pa eiprav le začasno, vpogled v občinsko upravo. Vendar pa se iz vseh vesti lahko zaklju-i. da prevladujejo v vodstvu KD predvsem huda notranja zvezanimi ugodnostmi. Sinoči so Se sestali tudi predstavniki strank ((demokratične levice«, ki so podrobno proučili nastali položaj in razpravljali o možnostih rešitve krize tržaške občine, tako da bi se preprečila komisarska uprava. Vendar pa na sinočnjem Sestanku te stranke niso sprejele nobenega sklepa, ker takrat še ni bilo znano uradno stališče KD. Poleg tega pa je vladni generalni komisar Palamara odpotoval v Rim in je treba čakati njegovega povratka, da se vidi, kakšno stališče bo zavzel. Prefektura lahko namreč p-ozove občinski svet za nov poizkus rešitve krize, lahko pa tudi v najkrajšem času imenuje komisarja, ki bo upravljal občino. Dokončni sklep prefekture pa. je seveda tesno povezan z rezultati razgovorov vladnega komisarja. Protest delavcev ladjedelnice FeLszegy Delavci v ladjedelnici Fels-zegy v Miljah so na sestanku sklenili, da danes ne bodo delali nadurnega dela v znak osebna nasprotja, ki so pač tesno povezana z raznim’ upravnimi mesti in z njimi protesta, ker jim vodstvo podjetja noče izplačati 10.000 lir nagrade, kakor je bilo sklenie-no že v juliju. Kot smo tedaj poročali, je bil v juliju sklenjen med sindikalnimi predstavniki in v. d-stvom omenjene ladjedelnice sporazum glede izplačila letne nagrade. Vodstvo podjetja je pristalo, da bo dodelilo delavcem na račun nagrade 10 tisoč lir. nato pa da se bodo še pogovorili za morebitni dodatek. Kazalo je, da bo šlo vse v redu, toda nenadoma je neki funkcionar rotacijskega sklada sporočil, da podjetje ne sme na ta način izplačevati nagrad, da mora spoštovati Svoj statut in razdeliti morebitne dobičke šele ob koncu poslovnega leta. Člani notranje komisije so posredovali pri vodstvu ladjedelnice in predlagali, naj se izplača obljubljena nagrada, kakor je bilo dogovorjeno, o razdeljevanju dobičkov pa naj bi govorili pozneje. Vodstvo podjetja je ta predlog odbilo z opravičilom, da bo zadeva rešena v nekaj tednih. To zavlačevanje pa ni ugajalo delavcem, ki so sklenili, da se bodo v znak protesta vzdržali danes nadurnega dela. Postopna likvidacija pomembne ustanove Zaskrbljenost zaradi nedelovanja Selada Bliža se zima in nič ne kaže, da bi ustanova SELAD pripravila kake večje načrte za bodoča dela Kakor je znano, je začela pod upravo bivše ZVU delovati ustanova Selad, ki je bila ustanovljena z namenom, da bi omilila brezposelnost in zagotovila vsaj nekaj zaslužka delavc?m. 'ki nimajo druge zaposlitve. Jasno je torej, da bi morala ta ustanova delovati dokler ne bi bili odstranjeni vzroki, zaradi katerih je bila Selad ustanovljena. Toda vse kaže. da hočejo sedanje oblasti Selad likvidirati, čeprav je na našem področju registriranih nad 16.000 brepo-selnih delavcev. O tem je bilo govora ze lansko leto, toda oblasti so takrat izjavile, da nimajo nikakršnega namena razpustiti Selad. Dejstva pa govore drugače. Zadnja leta se stalno krči število zaposlenih delavcev pri Selad, tako da jih je zdaj o-stalo komaj 500, zadnje mesece pa še manj. Delovanje te u-stanove je zdaj zelo skrčeno; lahko rečemo, da Selad le životari. Pred leti so v okviru Selad. tako v mestu, ko v o-koliških občinah napravili precejšnja dela. ki so v korist skupnosti. Zdaj so načrti glede tega skrajno skrčeni in je skoraj izpadla zamena delav cev, razen nekaj posameznikov. Poleg tega pa je zelo za- u umnim ................... Statistični podatki o prometu skozi Javna skladišča Ugoden razvoj pristaniškega prometa deželami onstran Sueškega prekopa z V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je promet dosegel 282.4.10 ton, v istem razdobju lani pa le 249.823 ton ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH /RTEV vabi vse demokrate 'n antifišute, da se na dan obletnice smrti bazoviških junakov poklonijo njih spominu na svečanosti, ki bo danes ob 17.30 na pokopališču pri Sv. Ani. * * * Danes ob 7.30 bo v cerkvi v Bazovici muša zadui-nica za bazoviške irtve-. * * * V nedeljo 8. t. m. ob 15. uri bo na strelišču pri Bazovici glavna svečanost v počastitev spomina bazoviških junakov Na sporedu so govori, petje in recitacije. Statistični podatki o prometu tržaškega pristanišča govore o določeni stagnaciji, ki se jo občuti v letošnjem letu, vendar pa podrobna proučitev teh podatkov priča, da se je zelo ugodno razvil in razširil promet proti določenim geografskim področjem. Predvsem gre tu za procet z deželami onstran Sueškega prekopa, ki je prvih sedmih mesecih tega . .1 _ . - a l -Zl__ .. OU<) ! ni 51.277 ton), z Arabijo 30.694 ton (39.512 ton), Hong-Kon-gom 13.502 ton (2098 ton), 11* lipini 17.954 ton (lani nič), Indijo 128.638 ton (lani 126.442 ton), Indonezijo 2712 ton (10.507 ton), Iranom-Irakom 9695 ton (17.512 ton). Iz teh podatkov je razvidno, da se je povečal promet z skoro vsemi clržayami in edino izjemo prav-aprav predstavlja padec pro- leta dosegel Skupno 282.4;>0 ; meta z Iranom in Irakom, med-ton, medtem ko je v preteklem letu v istem razdobju dosegel le 249.823 ton. Ti podatki se nanašajo na promet Javnih skladišč in torej ne u-poštevajo prometa s petrolejem, ^premogom in rudami za 1LVA’ ter prometa lesnega pristanišča. Zgoraj navedeni podatki že sami po sebi pričajo o izrednem pomenu teh področij za tržaško pristanišče odnosno tržaško zaledje. Upoštevati pa je treba, da je bil Sueški prekop letos od januarja do marca zaprt in da v resnici primerjamo podatke štirimesečnega letošnjega prometa s podatki prometa, doseženega v sedmih mesecih 1956. Stvarno povečanje prometa z deželami onstran Sueškega prekopa je torej letos v resnici mnogo pomembnejše kot je na prv pogled v statističnih podatkih, kar tudi priča o ugodnih perspektivah za nadaljnji razvoj prometa s temi področji. Zanimive so tudi primerjave obsega prometa med Trstom in raznimi deželami onstran Sueškega prekopa. Promet z Adenom je tako letos od januarja do julija dosegel 4644 ton lani od januarja do tem ko lahko padec prometa proti Indoneziji pripišemo na račun nove proge proti Filipinom, tako da se je večina prometa preusmerila na to progo. Zlasti je pomembno povečanje prometa s Hong-Kongom, saj je do nedavnega to pristanišče predstavljalo skoro edino odprto okno proti Kitajski za uvoznike in izvoznike tržaškega zaledja. Položaj se je sedaj nekoliko izboljšal, ker obstaja nova redna jugoslovanska proga, ki povezuje Trst neposredno s kitajskim pristaniščem Takubanom, kamor vozijo nove 10000-tonske moderne jugoslovanske ladje. Delno pa so ostale še vedno v veljavi ovire za razvoj prometa proti temu izredno obsežnemu trgu, ker še vedno velja ameriška zapora Izvoza blaga na Kitajsko. Izboljšale pa so se tudi nekatere druge redne tržaške pomorske zveze z Daljnim vzhodom in drugimi deželami, ki so onstran Sueškega prekopa. Med njimi je treba predvsem omeniti redno pomorsko progo, ki jo je ustanovil Tržaški Lloyd in na kateri že vozijo tri nove moderne ladje: «Adige», «Tsonzo» in ttCellina«, katerim se bo pro- ti koncu leta pridružila še ladja «Livenza». Pomorska družba ((Adria Lines« vzdržuje redno pomorsko zvezo s Perzijskim zalivom, koder vozi pet kostariških ladij in kateri se bo v kratkem pridružila še šesta ladja «A1 Ku? wait». Skupno bo vozilo na tej progi šest ladij s tonažo 53.006 ton. O V soboto ob 19. uri bo na igrišču športnega krožka «In-ternazionalea v Ul. Pindemon-te 9 tradicionalni «Prazmk Avantijai), ki ga priredi PSI. Ob začetku bo prisotne po- julija 2475 ton), promet z Vzhodno Afriko 75.211 ton (la- .............................M............H,......................... M,..,,.,,,..................................................... j" Najprej nova stano vanja, m nemarje.no tudi vprašanje u-pravnega osebja, ki je zaposleno pri tej ustanovi od začetka njenega delovanja. Nerešeno je na primer še vprašanje Vključitve tega osebja v kategorijo uslužbencev nekdanje ZVU: uslužbenci še vedno prejemajo plače kot leta 1953 brez nikakih poviškov, nimajo let- I nih dopustov ter ne uživajo raznih drugih sindikalnih pridobitev in jamstev. Vse je o-stalo na mrtvi točki, kot da bi bila ustanova Selad ze mrtvo telo. Delovanje te ustanove je bilo koristno za mesto in deže- ] lo, saj si je marsikateri brezposelni delavec zasluzil vsaj nekaj, da je lahko preživljal sebe in družino. Po okoliških občinah, kakor smo že omenili, so v OKviru Selad napravili razna dela, popravili ceste itd., pri Seladu pa so dobili začasno zaposlitev tudi brezposelni na podeželju, zlasti v zimskem času, ko je na deželi težko najti zaslužka. To velja zlasti za občino Devin-Nabrežina in dolinsko občino, kjer je brezposelnost precej občutena. Zaradi tega so zaskrbljeni prebivalci v teh ob-1 činah, ker se bliža zima, ni pa nobenih znakov, da bi Selad še nadalje delovala v taki meri kot pred leti; oziroma kaže, da bo sploh prenehala. Na reklami posvečenem zasedanju Razstava osnutkov za zaščitni znak V okviru petega nacionalnega zasedanja posvečenega reklami, ki bo v Trstu v prostorih pomorske postaje od 28. septembra do 1. oktobra bo delovala tudi posebna sekcija. ki bo proučevala vprašanja tržišč. Poleg tega bodo podelili sedmo nacionalno nagrado za reklamo in priredili razstavo osnutkov za zaščitni znak, ki naj podčrta vrednost tipičnih italijanskih proizv' dov. Med zasedanjem bodo odprli razstavo «Art director’s club» iz New Yorka, ki prikazuje način reklame tega velikega ameriškega pristanišča. Na pobudo ameriškega informativnega urada To 30. septembra prvi pregled italijanskega reklamnega filma. Končno bodo v okviru teh manifestacij nagradili tudi najlepse izložbe tržaških trgovcev. SNG v TRSTU Jutri, 7. septembra ob 20.30 na stadionu ((Prvi maju, Vrdelska c. 2 Proslava 250-letnice rojstva CARLA GOLDONIJA pod pokroviteljstvom SPZ in SHLP Primorske zdrahe komedija v treh dejanjih velika uprizoritev na prostem Spisal CARLO GOLDONI Priredil MIRKO RUPEL Režiserja J02E BABIC in MODEST SANCIN Scenografa J02E CESAR in ing. arh. VIKTOR MOLKA V nedeljo 8. septembra ob 20.30 uri na stadionu ((Prvi maju • Primorske zdrahe Posiovilna predstava Tee Starčeve Prodaja vstopnic na sedežih SPZ in SHLP, v Trž. knjigarni, Trst, Ul. sv. Framčiška 20, tel. 37-3-33 ter eno 'uro pred pričetkom predstav pri blagajni na stadionu. | Kulturne prireditve DANES, ob 21. uri bo v Avditoriju prvi ljudski koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Giorgia Cambisse in s sodelovanjem pianistke Nataše Kalza. Na sporedu so Rossini, Beethoven in Brahms sameznih izpitov sta na vpogled na razglasni deski šole. Ravnateljstvo industrijskega stro. kovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom v Dolini sporoča, da se bo ’ vpisovanje za šolsko leto 1957-58 zaključilo 25. septembra. Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda vsak dan od 9. do 12. ure. Popravni izpiti za I. In II. razred se bodo začeli dne 9. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored Izpitov Je objavljen na šolskih vratih. Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ima poleg razredov z real-im učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom bo vpisovanje za šolsko leto 1957-1958 do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio št. 9-11. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Ravnateljstvo držav, trgovskega strokovnega tečaja na Proseku sporoča, da se pričnejo popravni izpiti za I. in 11. razred v ponedeljek 9. septembra ob 8.30. Raz. pored izpitov je razviden na oglasni deski. Ravnateljstvo obenem obvešča, da so v teku vpisovanja za I. in II. razred, in sicer vsak torek in petek od 10.30 do 12. ure do vključno 25. sept. Vpisovanje v slovensko drž, učiteljišče v Trstu (Piazzale Gio-beru 4) se zaključi dne 25. septembra. Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu sporoča, da je čas za vpisovanje do 20. t. m. Vpisati Se morejo vsi, ki so že obiskovali šolo in tudi tisti, ki so opravili sprejemni izpit v poletnem roku. Navodila glede vpisa dobite v tajništvu šole — Ul. delle Scuole Nuove št. 14 — vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega dvoletnega trgovskega tečaja s slovenskim učnim jezikom na Ka-tinari sporoča, da se bo vpisovanje za šolsko leto 1957-58 zaključilo 25. septembra. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. Popravni izpitii se bodo začeli dne 9. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda. Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja v Nabrežini 7. oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se bo vpisovanje začelo 7. in bo trajalo do 25. septembra, dnevno od 9. do 14. ure. Popravni izpiti se pričnejo 9. t. m. ob 8.30. zdravil poslanec Giusto Tolloy, iiiiiiiiiimiiiilliliiiliunuimiiiiiiiiMiiiHlllliiiiiiiiMiilluiiiimuiini« Spet vrsta nezgod na delti Zaradi Kosa železa |(; 20 dni v bolnišnico Železo je težaku padlo na glavo - Ostale nesreče V spomin na ALBERTA SIRKA slikarja našega morja ob 10. obletnici njegove smrti V nedeljo, 8. septembra ob 17. uri v dvorani Ljudskega doma v Križu KONCERT U ČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA cEMIL ADAMIČ* iz Ljubljane ob vrnitvi z mednarodnega pevskega lestivala v Arezzu Prosvetni društvi ((ALBERT SIRK« in »VESNA)) v Križu KAZNA OKVIONTII.A Včeraj dopoldne bi moral sodni uradnik izročiti prvim štirim družinam v Ul, Coro-neo 5, akt o prisilnem sodnem izgonu iz stanovanja, v naslednjih dneh pa še ostalim družinam, 30 po številu. Toda zjutraj, ko so možje odšli na delo, so se žene z otroki zabarikadirale v stanovanja, na oknu in balkon pa izobesile primitivne tranopareute, s katerimi javn° zahtevajo, da jim pred izgonom preskrbijo stanovanja, ki bodo dostojna človeka. Na pločnikih Ul. Coroneo so se seveda začeli takoj zbirati ljudje, ki so v svojih komentarjih izražali solidar- nost » prizadetimi družinami Na mesto je prišla tudi poiicija, Ki je začela mirno stoječe ljudi razganjati in je zaradi tega padla marsikakšna pikra opazka, Jti pa je policisti seveda niso slišali. Vprašanje sodnih izgonov postaja iz. dneva v dan bolj pereče. Pred dnevi je bila delegacija Združenja stanovanjskih upravičencev pri podprefektu Molinariju. ki je sporočil, da vladni generalni komisar ne namerava preklicati svojega ukaza o sodnih izgonih, češ da bi s tem škodovali zasebnikom, ki nameravajo ziduti nove hiše Delegacija je bila tudi pri na- čelniku oddelka za skrbstvo dr. C.asparotu, ki je povedal, da bo v kratkem na razpolago okoli 70 stanovanj za izgnane družine, To sicer nekaj pomaga, vendar še zdaleč ne odpomore rešitvi celotnega vprašanja, posebno še če upoštevamo, da bodo samo iz Ul. Coroneo izgnali 30 družin, Menimo, da je skrajni čas, da pristojni organi začnejo nekoliko resneje in odločneje reševati to vprašanje, predvsem tako, da se rekvi-nrajo vsa razpoložljiva prosta stanovanja v mestu in druge zgradbe, ki so pod državno ali občinsko upravo. Včeraj ob 14.20 so z rešilnim avtom RK pripeljali v splošno bolnišnico 43-letnega Matijo Puntarja s Kontovela št. 5. Zdravniki so mu ugotovili udarce na levi strani glave, praske na levem laktu in levi nogi, zaradi česar so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku a prognozo okrevanja v 10 ali najkasneje v 20 dneh, V bolnišnici je puntar povedal, da je malo prej delal v Skednju in ko je z nekega kamiona razkladal opeko, je po nerodnosti padel na tla. Malo kasneje so pripeljali V bolnišnico 4()-letnega težaka Francesca Granierija iz Ul. del Veltro 17. Sprejeli so ga na I. kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 15 do 20 dneh. Zdravniki so mu u-gotovili rano na sredincu desne roke z verjetnimi kostnimi poškodbami, povedal je, da je med delom v neki tovarni padel ter z nogo udaril ob lo: pato, ki je stala ob zidu. Ta se je prevrnila in mu poškodovala prst. Ob 15.35 so pripeljali v bolnišnico 22-letnega Carla Sauri-na iz Ul. Pozzo 15. Mladeniča so pridržali na sprejemnem oddelku, kjer se bo zdravil okoli 9 dni. Dežurni zdravnik mu je'ugotovil udarec na desni nogi. Kaurini je povedal, da je malo prej delal na nekem žerjavu v starem pristanišču. Po nerodnosti je z nogo udaril v kos železa in padel na tla. Nekaj ur kasneje so z rešilnim avtom rK pripeljali v splošno bolnišnico 49-letenega težaka Giovannija peccjiiarija iz Sv. M. M. Spodnje 53. Mož je povedal, da mu je med delom na ladji «San Fortunato«, ki je zasidrana v tržaškem pristanišču, padel na glavo kos železa. Moža so sprejeli na I. kirurškem oddelku, kjer se bo zaradi ran na glavi zdravil o-koli 20 dni. «#-------- Usoden padec Včeraj ob U. uri so z rešilnim avtom-pripeljali v bolnišnico 63-letno upokojenko Mario De Lorenzi s Trga Fo raggi 2. Zdravniki so ji ugotovili zlom desne stegnenice, zaradi česar se bo morala zdraviti na ortopedskem oddelku dva meseca. V bolnišnici je povedala, da je pri posprav- ljanju stanovanja nerodno stopila in padla na tla. Z rešilnim avtom Rdečega križa so včeraj pripeljali splošno bolnišnico 14-letnega dijaka Bruna Della Valle iz Vrtna zabava na Opčinah. PD »Andrej Cok» priredi v nedeljo 15. septembra popoldne veliko vrtno zaoavo v Prosvetnem domu na Opčinah 7. bogatim, pestrim in zabavnim sporedom. Vabilo prejšnjim gojencem Ul. Ruggero Manna 15. Dežur- igralske šole SNG ni zdravnik mu je ugotovil Uprava Slovenskega narodnega hudo rano na levi rami, zara- gledališča v Trstu vabi gojence di česar se bo moral zdraviti igralske šole iz pretekle sezone približno 20 dni. Mladenič je 1956-57, da se zberejo na razgo-povedal, da se je ponesrečil, I vor s predstavniki uprave v četr tek 12. septembra 1957 ob 20. uri v prostorih SPZ, Trst, Ul. Roma 15-11. Uprava SNG GLASBENA MATICA Vpisovanje v šolo Glasbene Matice za šolsko leto 1957-1958 bo do 12. septembra od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure v šolskih Včeraj zjutraj se je 60-letn I prostorih v Ulici Ruggero Manna Giacomo Straniero iz Ul. San 29-1. (tel. 29-779). Poučujemo ki Nicolč sprehajal po tržaškem vir, vse orkestralne instrument ko je hotel na dvorišču šole G. Corsi preskočiti neki zid, a je pri tem padel. «»------- Padel v morje ker mu je postalo slabo nauk o glasbi in harmoniko, Sprejmemo tudi prijave za sodelovanje v šolskem pevskem zboru in orkestru. Ravnateljstvo ( SOtSKE VESTI kogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Priljubljene melodije; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Haendel: Koncert v h-molu za vioio in orkester; 18.15 Ravel: Daphnie in Chloe, baletna suita: 18.30 Dvo. rakovi in Brahmsovi samospevi; 18.45 Kmečki motivi; 19.00 Glasba za štiri klavirje; 19.15 Zena in dom; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz opernega sveta; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov: 21.50 Lahka glasba; 22.C0 Večerni pogovori Francesca Car-neluttija; 22.15 Mozart: Koncertna simfonija v Es-duru: 22.45 Večerni ples; 23.30 Glasba za lahko noč, insi i. 14.30 Tržaška kulturna kronika; 17.30 Igra Giannj Safred; 18.45 Igra orkester Cergoli; 19.15 Iz arhivov znanstvene policije; 21.00 Simfonični koncert; 22.30 Glasbena fantazija; 23.00 Plesna glasba. K U H E R Poročila v italijanščini: 6.30, 12.30. 16.30, 17.3U, 1915, 3300 Poročila v slovenščini: LJU, 13.30. 15.UO. 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.43 Jutranji koledar; 8.00-12.00 Spored iz Ljubljane; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Tisoč in en takt, 14.30' Spoznavajmo našo domovino: Dubrovnik, biser Jadrana, 14.40 Zabavne melodije: 15.10 Zabavna glasba: 15.25 Madžarski narodni motivi; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane- 17.00 Ritmi m popevke; 17.25 Operni odlomki. 18.10 Od melodije do melodije-19.00 Poje George Brunis: 19 20 Lahka glasba- 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč. ■SLOVENIJA 327.1 m 202,1 m. 212.4 m Poročila: 5.UU, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.UU. 17.00. 19.30, 22. (JU 7.30 Cicibanom — dober dano 8.05 Jutranji divertimento; 9.0U Utrinki iz literature — Konstantin F edin: Transvaal - II.: 9-20 Pisana vrsta narodnih in domačih viž- 10.10 Dopoldanski operni koncert; 11.00 Plošča v ploščo (zabaven glasbeni spored); 11-» Mladinska povest — Miloš Maiy-Janošik; 12.00 Mali koncert solistične glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Franc Kovač: Kolika konj; 12.40 Pesmi o planinah poje Ljubljanski komorni zbor. 13.15 Za vsakogar nekaj; 14.2» IZLETI Zanimivosti iz znanosti m teh- 1ZLET K IZVIRU SOCE Prosvetno društvo »Andrej Cok» obvešča izletnike, da bo odhod v nedeljo 8. t. m. ob 5. uri izpred kino dvorane na Opčinah. Izlet SPDT. V nedeljo 15. septembra priredi SPDT izlet v Postojno in v novo otvorjeno kočo na Pečnem rovu. Istočasno bo ogled Notranjskega in Jamarskega muzeja v Postojni. Vpisovanje Se danes v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29-11. od 19. do 20.30 ure. IZLET NA SLAVNIK V nedeljo dne 22. sept. priredi SPDT izjiel na Slavnik. Ob odprtju nove planinske koče, v največji vročin-i, n-i bil primeren čas za obisk. Sedaj pa naj si vsak planinec, vreden tega imena, ogleda novo planinsko postojanko. ŠKOCJANSKA JAMA V NEDELJO RAZSVETLJENA V nedeljo 8. t. m. bo Škocjanska jama, po ogromni veličastnosti morda še lepša kot Postojnska, razsvetljena. Od bloka v Lipici bo vozil avtobus v Ma-tavun do jame. Iz Bazovice do tja je prekrasen sprehod. nike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Za- bavna glasba; 15.40 Carl Zelie"* Odlomki iz operete »Ptičar*. 16.00 Mojstri koncertnega odra. Kugene Ormandy; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Družinski pogovori — Dr. Jakob Meško: Bližina me« starši in otrokom; 18.10 Skladbe slovenskih avtorjev pojeta Mariborski moški in ženski komoro zbor; 19.00 Zabavna glasba; 20.uu Richard VVagner: Simfonija v L-duru; 20.45 Tedenski zunanje-P?-Hii.čni pregled; 21.00 Z orkestrom Mantcvani v tričetrtinskem taktu; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Plesna glasba. - ELE VIZI.I A 16.00 Reportaža z mednarodnih univerzitetnih iger; 17.30 OddaJ za ou-oke; 20.30 Vesti; 21.00 Charles Vildrac: ((Razprtija«, komedija v 3 dejanjih. KINO nabrežju, V bližini grške cerkve se je ustavil in opazoval skupino mornarjev, ki je bar. vala ladjo. Med gledanjem se je preveč nagnil proti morski gladini, zaradi česar mu je postalo slabo in je padel v morje. Mornarji, ki so opazili nesrečo, so takoj priskočili po-I Ravnateljstvo državne nižje tr. nesrečencu na pomoč in ga govske strokovne šole s sloven-povlekli na suho. Na kraj ne- skim učnim jezikom v Trstu, sreče so poklicali rešilni avto Piazzale Gioberti št. 4, sporoča, Rdečega križa, ki je moža od- da traja vpisovanje za šoisko le. peljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalnem oddelku. Zastrupitev z barvo Včgraj ob 17.30 je prišel v bolnišnico 21-letni Mario Zuc- to 1957-58 do vključno 25. septem bra 1957. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12, ure. Popravni Izpiti čez 1. In II. razred ter nižji tečajni izpiti se pričnejo 9. septembra 1957 po razporedu, ki je bil objavljen na oglasni deski zavoda. Ravnateljitvb državne trgovske ca iz Čampo Marzio 3. Mlade- akademije s slovenskim učnim ie-mča so sprejeli na 1. kirur- zikom v Trstu sporoča, da se boškem oddelku, kjer se bo mo- do vpisovanja za šolsko leto 1957. ral zdraviti zaradi zastrupitve 58 zaključila 25, septembra 1957. 7 h-irvn okoli 10 dni Povedal Podrobna navodila za vpis do-z barvo okon 10 oni. poveaa prosl|ci v tajništvu zavoda , 0 . vsak dan od 10. do 12. ure. na novo pobarvane čevlje, to- da kmalu je opazil, da so ? ^^VkV^^rvne^šo.e"1^slo«": zatekle noge. Barva mu je sla skjm uSnjm Jezikc)m v Trstu (Ro- numreč skozi kožo v kri, za- jan y| Montorslno št. 8-111.) ob- radi česar je nastopila zastru- Vešča prizadete starše, da bo vpl. pitev. sovanje za I., II, in 11L razred za šolsko leto 1957 - 1958 do „ . vključno 23. septembra t. 1. vsak Prometna nesreča delavnik od 10. do 12. ure. . ,, Istočasno opozarja učence In Včeraj okoli 17. ure se je 52- uSenke kl ^ biM prjpuščeni k letni Bruno Costam iz Ul. Maz- nim , ltora v jesenskem zim vozil na svojem motor- ^ da ^ pritno tefajm nem kolesu po Ul. San Andrea ln razredni izpiti v ponedeljek, proti Tovarni strojev. Na zad- , one 9. septembra t. 1. ob 8.30. njem sedežu pa se je peljala | Podroben razpored in urnik po-njegova 17-letna hči Loredana. Ko sta privozila v bližino bara Paserella, je Costani izgubil oblust nad vozilom in zletel na tramvajske tračnice. Na Pri čiščenju nekega vodnja-kraj nesreče je kmalu nato ka pri Sv, M M. Spodnji so de-prišel rešilni avto RK in oba lavci včeraj našli večjo koli-ponesrečenca odpeljal v bolnik- čino orojžja, K vodnjaku so nico. Mladenko so sprejeli na prišli agenti javne varnost: 1. kirurškem oddelku s pro- iz Milj in tržaški gasilci. Ga-gnozo oklevanja v 12 dneh, silci, ki so se spustili na dno ker so ji zdravniki ugotovili vodnjaka, so naili dve pušk rano na glavi in nezavestno modela «91», eno kratko pu-stanje. Njenega očeta so tudi ško, ročno granato vrste «Ot-sprejeli na 1. kirurškem od-| to«, 13 nabijačev in okoli 100 delku, kjer bo ostal zaradi ran i izstrelkov. Vse najdeno orožje na glavi okoli 10 dni. 1 je bilo v dobrem stanju. ^ MVBNHA I*HOSVKTA J Izvršni odbor SPZ bo imel sejo danes, 6. t. m. ob II. url na sedežu. Mlad‘na iz Trebč uprizori ljudsko burko v treh dejanjih »Izgubljeni in zopet najdeni mož« v ljudskem domu v Trebčah v soboto 7 t.- m. ob 20.30 uri in v nedeljo 8, t. m. ob 18. uri. Vabimo k šlevilni udeležbi. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. avgusta t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 11 oseb, porok pa je bilo 12. POROČILI SO SE: delavec Mario Log!i in gospodinja Norma Olivieri, železničar Francesco Lbsurdo in šivilja Cateri-na Min-ca, uradnik Giuseppe Marussl In baristka Lidia Buecalon, mesar Pietro Cresevich in delavka An-nainaria Novak, električar Giuseppe A rdi to in gospodinja Biari-ca Ančonaz, uradnik Amedeo Al-legrelti in uradnica Licia Ragu-sin, uradnik Umberto Manca in gospodinja Blanca Casiro, uradnik Claudio Dornl in uradnica Calenina Gregorač, bančni uradnik Glorgio Mirol in učiteljica Aida Uarich, uradnik Dlno Le-pre in uradnica Luciana Zelenca, delavec Gino Guštin in gospodinja Marija Dega-n, industrijski izvedenec Bruno Roberti in prodajalka Eleonora Paoli. UMRLI SO: 81-letna Ernesta della Torre vd. Belleli, 74-letna Blanca Bonnomo vd. Pallt, 77-letni Giorgio Tesser, 75-letna Tereza Kalšek vd. Valenti, 66-letni Silvio Del Fabbro, 82-letna Angela Alvonl vd, Ferri, 78-letni Alessa-ndro Perco, 58-letni Mario Rlccobon, 60-letna Francesca Testa por. Zennaro, 77-1 etn-i Antonio Cischič, 69-letrei Emesto Gai-des, NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Ple-ro 2; De Colle, Ul, P. Revoltella 42; Depangher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanettl, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43: Harabaglla v Bar- kovljah In Nicoll v Skednju. Excelsior. 16.00: «Skoraj zaseOhZ tajnica« Cinemascope, tecnn*" color. S Tracy, K. Hepburn. Fenice 16u00: ((Pustolovščine ‘ ljubezni Omara Khayyam»»-Vecnnicolor. C. VVilde, D. PajrT Nazionale. 16.00: «Obroč mase vanja«. Cinemascope. R. Scom J. Craig. _ , Filodrammatico. 16.30: »Dekle brez imena«, M. Van Dore ' Lori Nelson. Za mladino Prt povedano. ... Grahacieio. 16.00: «Triptik U bezm«, G. Kelly, T. Tounia- nova. .. Supercinema. 15.30: «Trije h1 šketirji«, Lana Turner. , Arcobaleno. 16.00: ((Grof Max», Sord-i in V. De Sica. - Astra Rojan. 16.30: »Kralj jaz (Zgudba Bennyja Goodman' S. Ali en, D. Reed. TechnicOK>‘; Capitol. 16.3U: »Maruzzella«. nicolor, M. Allasio, Massi Serato. . su,p Cnstallo. 16.30: «Bengalski el- Alabarua. 16.30; ’«Preko Mhnlt)n se«, Technicolor. C. Wilde-Reed. .-»p Aurora. 16.30: «Moj prijatelj b ly», Van Johnson, t. Armonia. 15.00: «Vohunska sa», S. Hayden, R. Roman. , »Prepevajoč Tajoli, N. pizzi« Ideale. 16.30: zvezdami«, L. A, Togllani. j,, Imperu. 16.30: ((Ljubimci sam J. Jones, J. Cotten. f, Italia. 16.30: »Bes v telesu*. Arnoul in R. Pellegrin. Mi letnim prepovedano. 0p Moderno. 16.00: »Zakopan ver«, G. Ford, J. Uram. ,, San Marco. 16.00: «Stavka zen } Cinemascope, technicolor. Crain, G. Nader. n>- Savona. 16.00: «Napoleon parte«, J. P. Aumont, D- v uieux in O. VVelles. lull, Vlale. 16.00: «Zarota v M. Rooney in govoreči Francis. . Vltt Venelo. 16.15: ((AvtoStov J.' AHyson Technicolor. d,. Helvedere. 16.30: «Beg na ZaP j, Massimo. 16.30: ((Pustolovščine p pitana Hornblovverja«. Te, color. W. Mayo in R. Bei,r2nU Novo cine. 10.00; »Zaklad kov«, R. Dellgen, V. Lau* Odeon. 16.00: »Zaseda stotih ščic«, v barvah. Radio 16.00: «Zemlja Apas Cinemascope. ,o/1d90 Secoio Sv. Ivan. 16.00; «Z8 se Je v Berlinu«, J. Mason. — «»— ■ KINO NA PROSTEM )(t Arlston. 20.00 in 22.00: «S« ljubezni«, De Sica. Arena dei flori. 20.t)0: «Sm znanih«, R. Mllland. uoO- Marconi. 16.30: «Meč Robin 11 da«, v barvah, ,|ji- Paraolso, 20.00: «PionlrJI * ir ske«. Technicolor. A. Baxte J. Chandler. p««*1* RADIO Najdeno orožje PETEK, 6. septembra 1957 THS I POS TAJ A A 11.30 Lahka glasba; 12.00 Življenja in usode - Harry Ferguson m njegovi izumi; 12.10 Za vsa- ponziana. 20.00: «Moški brunelke«. Technicolor. «Patrulja rde ei*1 všCl',e Stadio. 20.00: suknjičev«, ,, Valmaura. 19.45: «Porou1v Don Juana«. Technicolor. j(, Rojan. 20.00 in 22.00; «Sedem na za enega moža«. Techm Klp» Skedenj, 20.00: Gledališka c »La Triestina«. V četrtek 5. t. m. nas je za vedno zapustila nasa draga sestra in teta ALOJZIJA SOSIČ Obveščamo sorod like in znance, da ho pogreb dra.^e pokojvuct* danes. d. t. iti. ob 17. uri iz hiše* za* los ti na Opčinah. Žalujoči brat Viktor z. druzi^ ter družini Valič In KerlulO Opčine, d. septembra 1957. B Razen Postojnske jame skriva naš Kras še drugo, veliko, a premalo znano lepoto — fantastično divje Škocjanske jame pri Divači. Med skalnatim Tržaškim Krasom, Notranjskimi planotami in gole Čičarijo v Severni Istri leže Brkini kakor zelen otok sredi Krasa Medtem ko se širijo naokoli puste, rjave planote in razbeljeno skalovje, kjer ni potočka, niti skromnega studenčka, pokrivajo v Brkinih doline in bregove prijaznega gričevja zeleni travniki in cvetoči sadov»jaki, vmes pa hite potočki z osvežujočo vodo v Notranjsko Reko. Reka Izvira pod Snežnikom in teče po lapornatih skrilavcih, ki leže na debelih slojih močno razpokanega apnenca. Skrilavci ne prepuščajo vode in razpadajo na zraku v rodovitno prst. Zato je dolina iniiiiiilliiniiiiiiiMiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiniiHiitiiiiiitliiiiiiiiiiinillllllliiilllllliiiliiiiiiiliiiiiitilliniiiiiiiiiiitiiiiiiiiMniiiiniMiHiiilliliiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiHitinilliillnlllllllitllllllilililiHlliliiiiiiilillilMiiiililiiiiiuiinilMiiliiiniiiiiii MLADOLETNI ZLOČINCI SO RESNO VPRAŠANJE SODOBNE DRUŽBE Proti mladinskemu edini lek - primerna zaposlitev Samo 8 odstotkov mladoletnih zločincev iz revnih družin, a 47 odstotkov jih je iz «boljših» slojev - Mladina je brez idealov, brez zdravih nazorov o življenju Resno je že začelo skrbeti ameriško družbo vprašanje mladinskega kriminala. Vedno pogostejši so izpadi raznih tolp mladoletnikov, ki delujejo v raznih mestih ZDA in ki se ne ustavljajo niti pred u-morom. In ves policijski aparat z vso najmodernejšo opremo jim ne more prav nič. Tu pa tam sicer morda koga aretirajo, morda tudi preprečijo kak zločin, toda tolpe delujejo dalje, ne glede na še tako stroge varnostne ukrepe. In je tudi razumljivo, da jim ne morejo do živega. Računajo, da deluje samo v New Yorku kakih osem sto tolp mladoletnih zločincev, ki štejejo skupaj okoli 8000 članov. Ko so pred let' zaznamovali prve take prestopke mladincev, so policijske oblasti precej na lahko obravnavale to vprašanje. Naglo so si ustvarili sodbo o nagibih teh mladoletnih zločincev: otroci ceste, brez vzgoje, brez doma so ti zločinci, zaradi tega jih je pač treba strogo prijeti in jih vtakniti v pobolj.ševalnico. In tako so tudi napravili. Niso se poglabljali v to vprašanje. Za večino je bila zadeva jasna in preprosta. Toda zločini so se množili. Zdaj je bilo čuti od tu, zdaj od tam, da so se spoprijeie tolpe, da so napadli mladoletniki mirnega meščana, ali pa izropali banko, trgovino, bar. umorili šoferja, posilili majhno deklico.. . Čudna in kaj zveneča imena so si nadele te tolpe. «Egyp-tian Kings« (Egiptovski kralji), ((Jesters» (Žonglerji), «Zmaji», »Kraljevi vitezi«, «Komanči». «Teddy boys» itd. Tudi na Angleškem so se že pojavili podobni primeri. Prav te dni so pisali časopisi, da s o zabeležili v zadnjih šestih mesecih 90 umorov, da je izginila 4-letna deklica, in da še niso mogli zaslediti zločinca. Li-sti pišejo, da je sedem umorov na mesec le preveč in Ja bi bilo treba nekaj ukreniti, j da bi se zaščitili mirni prebivalci. A v Rimu so pred kratkim karabinjerji polovili vse člane dveh tolp mladoletnikov, ki so jin iskali že pol leta. Varnost- IIIIHHiillllIlIHIimilllllllllUIHlIllIlIlllllllllllimilllllllllllllllllllMIIIIIIIIlllllllHHIIIIIIIIIIIIIIlir POMENEK 0 JEZIKU Daleko -daljno - NI PRAVILNO: To so dalekosezni ukrepi. Ni vedel, da bo imelo tako dalekosežne posledice. Postal je dalekoviden. Hiša je I ---------------- daleko večja od naše. Vs.kakor je daleko bolje tako. PRAVILNO JE: To so daljnosežni ukrepi. Ni vedel, da bo imelo tako daljnosežne posledice. Postal je daljnoviden. Hiša je mnogo večja od nase. Vsekakor je mnogo bolje tako. * * * NI PRAVILNO: Jajca so po 30 lir komad. Naj bo, pet komadov vam bom dal! Sto komadov opeke ''e je razbilo. Prignal je pet komadov živine. PRAVILNO JE: Jajca so po 30 'ir. Naj bo, pet kosov vam bom dal! Sto kosov opeke se je razbilo Prignal je pet glav (ali repov; živine. Komad kos Pokonci po koncu * * # NI PRAVILNO: Drži vendar glavo pokoncu! Sem mislil,, da ga boš poslavil pokoncu. Pokoncu prsta je prilezla mravlja. Ne morem je držati ppkoncu. Kako hodi pokoncu! PRAVILNO JE: Drži vendar glavo pokonci! Sem mislil, da ga bos postavil pokonci Po koncu prsta je prilezla mravlja. Ne morem je držati pokonci. Kako hodi pokonci! Po koncu je potem ko je konec, d pokonci je prislov in ga ne moremo rabiti drugače. Pokoncu ni nič. Ce bi vzeli dobesedno, ko pravimo. DLAKO CEPI bi bilo takole. V prenesenem pomenu pa le nekaj pomeni. ne oblasti v Rimu Su se začudile, ko so videle, da so ti zločinci mladoletniki. Vsi so zatrjevali, da pri nas ni nit; govora o takih zločincih. «V Ameriki, da! Tam se razume! Toda pri nas? Ne! Bilo je nekkj malega takoj po vojni, kar pa je pripisati o-stankom vojnih razmer in neurejenega življenja. Toda to je bilo s koreninami zatrto. Ni niti sledu več!« Tako! Sedaj pa se je izkazalo, da ni prav natanko tako, kot so mislili tisti, ki jim je zaupana skrb za javno varnost in blaginjo državljanov. Ne samo. da ni tako, kot je bilo takoj po vojni,, še hujše je. Sedaj pa skušajo prikazovati te mladinske zločine kot posledico slabih filmov in »fumetov«, Samo to je krivo, če je mladina zašla na kriva pota, če je zabredla v kriminal! Tam se je zgledovala, tam se je učila tehnike, tam je dobila ideje! Tehnika? Ideje? Morda. Verjetno. Da, precej verjetno! Vendar pa ne more samo to biti vzrok za taka dejanja. Ni samo to tisto, kar je dovedlo ljudi na slaba pota Vzroki, zaradi katerih so ti mladoletniki začeli krasti, zaradi katerih so se vdajali prostituciji in so celo morili, so precej globlji. Da bi spoznali te vzroke, je potrebno poznati razmere, v katerih živijo njih starši, njih družine. Pa tudi razmere, v katerih živi današnja mladina vobče. Njeno zaposlitev v poklicu in izven njega, razmere na delu. njih poglede na bodočnost, njih želje in njih hrepenenje. Torej cela vrsta vprašanj, ki je vsako zase na moč zapleteno in važno. Tako je pri nas. tako je v Ameriki, tako je drugod. Ameriški mladinoslovci so se lotili tega vprašanja prav s te strani. In so ugotovili med drugim tudi naravnost presenetljivo dejstvo, da ti zločinci ne izhajajo samo iz revnih slojev, da niso samo otroci, ki jih je vzgajala cesta, marveč, da so v veliki večini otroci iz tako imenovanih ((boljših družin«, otroci bogatih in cel > jako bogatih staršev. 8 odst. jih je iz ((izkoreninjenih« krogov, otroci beguncev in potepuhov. 18 odst. je iz revnih družin, ki zaradi revščine in zaostalosti niso mogle nuditi otroku prave vzgoje. 27 odstotkov izhaja iz dobro stoječih družin. 47 odstotkov pa je takih, ki izhajajo iz zelo premožnih družin, kjer so vzgajali svoje otroke v blagostanju in največjem lazkošju. Torej ni denar tisto, kar je večino teh mladoletrvh krim-nalcev vleklo na zločinsko pot. Saj je očitno razmerje Siromašne družine, ki jih je največ, so «dale» najmanj zločincev. Številke govore jasno in nepristransko. Premožni starši nimajo časa za svoje otroke. In tako so otroci prepuščeni sami sebi, svojim željam, hrepenenju in idealom. Starši jim dajo denar, ker mislijo, da je denar vse, da se z denarjem da vse kupiti. In potem se taki starši silno čudijo, ko izvejo, da je njih sinček, ki mu nikoli ni nič manjkalo, zagrešil tatvino ali pa še kaj hujšega. Iz dolgočasja, iz želje po doživljaju, po uveljavljenju. Kdo b' si mogel misliti kaj takega o otroku, ki je imel vsega v izobilju! Zanimivo je pri tem še to, da so med temi mladoletnim' zločinci tudi dekleta. Sedaj, ko vemo iz kakih družin izhaja večina teh mladih kriminalcev, je seveda še bolj zagonetno to vprašanje za tistega, ki ne bi rad videl, resnice. Avantura? Da, tudi želja no pustolovščini je prav gotova pri nekaterih. Zelja po tem, da bi se pred tovariši izkazal . Da ne bi pokazali, da se kogar koli bojijo. Zelja, da bi o njih pisali v listih. Zelja po senzaciji, po slavi! Zelja po uveljavitvi. Mladoletnik je sam sebi prepuščen prav v tisti dobi, ko je mlad človek najbolj potreben skrbne, pametne ter ljubeče roke, ki bi ga vodila skozi vse ovire in zagate, ki se mu stavljajo na pot v življenju Sam, s sebi enakimi. Z enakimi duševnimi boji, enakimi pogledi in nazori o tem in onem, z enakimi ali istim: vzorniki. Ameriški zakon prepoveduje zaposliti človeka pred 17. letom. Mlad človek ne sme nič delati, dokler nima 17 let, Le pohajati sme. To ni prepovedano. To so pravi razlogi, zaradi katerih je večina mladoletnikov zabredla v zločin. Do sedaj s. še niso lomili, odstranjevanja teh vzroKov, Nekateri menijo, da bi morali začeti z moralno prevzgojo mladine. Zlasti cerkev se za to zavze- Reke tudi tako rodovitna in nalikuje zeleni oazi sredi gole puščave. Kakor hitro pa Reka pod Vremami prestopi na goli apnik, se slika mahoma spremeni. Prijazna zelena pokrajina, ki je doslej spremljala reko, se konča, dolina pa se polagoma zoži v divjo sotesko, ki jo po dveh kilometrih in pol zapira velikanska skalna stena. Tam ponikuje Reka v podzemlje. V davno preteklih časih zemeljske zgodovine je Reka naletela pri Divači na mogočen apniški branik, zato je bila prisiljena izdolbsti si v velikanski prelomnici njegovih skladov podzemeljsko strugo. Pri tem pa je izoblikovala take jame, kakršnih ni sicer nikjer na našem Krasu. Ponori Reke ali Škocjanske jame so mimo sistema Postojnskih jam gotovo največja in najveličastnejša prirodna znamenitost našega Krasa. Vendar je razlika med Postojnsko jamo in Škocjanskimi jamam; tako očitna in tako izrazita, da je vsaka primerjava nemogoča. Kdor je videl prvo, si niti približno ne more predstavljati druge. Medtem ko u-činkuje Postojnska jama z razsežnostjo in preobiljem kapnikov raznih velikosti, oblik in barv, bo obiskovalec Škocjanskih jam presenečen nad divjo romantičnostjo skalnih sotesk, ogromnih nebotičnih sten, divjih prepadov in mogočnih podzemeljskih prostorov, skozi katere divja Reka, ki ji lahko sledimo ure in lire po drzno speljanih stezah v drugače sicer nepristopnem svetu. Od železniške postaje Divača do Škocjana, male vasi na Krasu, je po avtomobilski cesti dobro uro, po turistični poti skozi Dolnje Ležeče pa komaj uro hoda Spotoma lahko opazujemo vse značilnosti Tržaškega Krasa. Skalovita tla so porasla z borno, uvelo travo, med pečevjem pa se je naselilo trnje in brinje. Tu ir. tam vidimo redko hrastičevje in majhne borove gozdiče. S kamnitimi ogradami obdane njivice na dnu vrtač so edino polje tamkajšnjega prebivalstva. V žareči vročini in sočni pripeki je poleti tod vse mirno in tiho, le škržati, skriti v grmovju, neutrudno cvrče svojo enolično pesem. Po eni uri hoje čez gmajne med. vrtačami in udori sc sredi boroveca gozdiča odpre z razgle.dal.išča veličasten prizor. Začudeni strmimo na sliko pred in pod seboj. Stojimo na robu velikanske udorne doline Velike doline, 164 m glv bokega in pol kilometra širokega skalnega kotla. Onkraj Velike doline bolj slutimo kakor vidimo Malo dolino, nad katero čepi na robu globokega prepada vasiea Škocjan. Med hkrati pa se odločno branimo I obema dolinama se razpenja pomagati graditi novi svet!« skalnat greben, v njem pj To so besede nekega rimske- zija velikanska odprtina, iz ga dekleta. katere se s šumom poganja /a potrebno še kaj? 1 slap v spodaj ležeče jezero. ma, ker bi rada izkoristila to priložnost ter napeljala vodo na svoj mlin. Ellen Hall pa vodi gibanje, ki se zavzema za to, da bi bilo treba dati možnost mladini, da bi se primerno zaposlila, namesto Ha pohaja. Mislijo predvsem na športno udejstvovanje. To je vsekakor resen poskus reševanja bolezni prav pri korenini. Tudi pri nas so se sedaj začeli nekoliko resneje ukvarjati s tem. Poleg tega, da je pri nas morda razmerje glede porekla mladih zločincev nekoliko drugačno kot v Ameriki, in je verjetno le glavni nagib zločinov denar, oziroma sredstvo za življenje, je med mladino čutiti neko neuravnovešenost, nemir in nezadovoljstvo, ki včasih dovede Ido naravno.'1,t histeričnih nastopov, kot je na pr. rock and roli in dr. «Da, vojna nam je ukradla mladost. Snobizem pa je napravil vse drugo. . . Ničesar več ne želimo, nimamo nobenih velikih smotrov. In če na n kdo začne govoriti o dolžnostih ali pa celo o ((upravičenosti našega obstoja«, se mu bedasto smejemo . . . Nočemo priznati resničnega življenja, Nad slapom visi most, do katerega držijo drzno speljane stezice. Nekaj niže, levo od Škocjana, je naselje Betanja, na desni pa se skriva vasica Matavun, izhodišče v Škocjanske jame. Levo od Škocjana se v ozadju dviga 1026 m visoki hrbet Vremščice, ki jo krasijo spomladi bele ključavnice. V dimni daljavi, desno od Škocjana se dviga za zelenimi Brkini Notranjski Snežnik, ob njegovem podnožju pa izvira Reka, ki se po 47 km dolgem površinskem teku spušča pod našimi nogami v podzemlje. Kdor pa ima dobro voljo in čuti potrebne sposobnosti, kdor hoče videti fantastično lllllllllllItlllllllllllHIliaillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllMIIIIIIIHIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllltIMIIIIIlllllMlIlIllllMllliltliHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniililiiUiiHi JV Žargon ameriškega podzemlja Nedavno so v Londonu izdali ponatis najnovejšega slovarja žargona ameriškega podzemlja (The Dictionary of A-merica Underworld Lingo). To je povzročilo ostro ((jezikoslovno« polemiko med londonskim in ameriškim podzemljem. Hoteli so drug drugega prepričati, da je njihova latovščina boljša, da je izražanje pestrejše, bolj živo, bolj slikovito. Slovar, ki so ga v Londonu ponatisnili, vsebuje 5000 izrazov, in je jezik, v katerem se ameriški gangsterji sporazumevajo. med seboj. Trideset pravih gangsterjev je sodelovalo pri urejevanju. Založnik je s posredovanjem nekih zaupnih oseb dosegel, da so mogli pritegniti gangsterje, ki sede v Sing-Singu. Njih prispevki so zaradi tega nadvse dragoceni, saj so na ta način mogli vnesti v slovar res pristne izraze, izraze, kakor jih uporablja «narod». A ti sodelavci niso dopustili, da bi omenjali njih imena med «uredniki». Nič se ne ve . . . Toda nihče ne more podvomiti v njih »strokovno usposobljenost« v tej stroki. So tako rekoč ((avtoritete«. Brez tekmeca. ((Hudobni Bill« na primer pozna v tej stroki do najmanjših podrobnosti in odtenkov vse predele dežele, saj je »deloval« že na vseh področjih kaznivih dejanj in je bil že v vseh zaporih. Potem je Butch, ki je posebno spreten za vlome v banke, in sicei specialist za vlamljanje skozi pod izpod zgradbe ali zid. Znan je ,tudi po drznih volilnih goljufijah in se je že večkrat »odlikoval« z roparskimi napadi z o-rožjem. Dippo, usposobljen ropar, ki je bil že 42-krat zaprt. Potem Iggy, »specialist« v trgovini z mamili. In potem še ((Polkovnik«, ki uživa v 36 državah velik «ugled» kot ponarejevalec. Torej zajamčena izvirnost in stoodstotna strokovna usposobljenost vseh sodelavcev. »Ni ga slovarja na svetu.# je dejal založnik, «ki bi se mogel meriti s tem po svoji popolnosti, pristnosti in svojih posebnostih.# Nimamo povoda dvomiti v te trditve. Navedli bomo nekaj primerov iz tega slovarja. Zal pa moramo priznati, da je slovenščina precej nebogljena glede «pestrosti» jezika :n krepkih izrazov. Prevod bo zaradi tega mogel nudit: zelo medlo sliko tistega, kar zmorejo drugi jeziki, ki so mnogo bolj »kulturni«. ((Angelska torta in vino« po meni zapor ob kruhu in vod', «Pek« je električni stol. " «Genij» pomeni kreten. ((Prepričevalen« rečejo, ko mislijo na samokres. «Hollywood-ska pečenka« pravijo navadni jetniški menaži, ki jo Slovenci imenujemo tudi »ričet«. Kadar hočejo povedati, da Je bil nekdo zelo dolgo v zaporu, rečejo: »Se je vzgajal v Gre'rstonovem zavodu«. »Kvadratno jajce« je oseba, ki se ji lahko zaupa. Takega pa, ki je lahkoveren, ki ga id moč breri ml* U.» je rekla »Vem.« sem ji odgovoril cedasto in e sme* ■jal- Nato sem jo pričel vpraševati; «'n kdaj mi boš povedala ‘knvnost? Ne verjameš, da te že dovolj ljubim, da me skrivnost ne bi ve"; ustrašila?« «Se ne.» Gledala me je resno in nisem vedel početi nič drugega, kakor da sem jo poljubil. Postajala je vse bolj bleda, raztresena in nemirna. ((Preveč te utrujajo hišna opravila,« sem ji govoril. Ljubkovala me je in vprašala; «Tako me ljubiš?« Nekega večera je rekla: «Ce me tako ljubiš, zakaj se ne potrudiš, da bi me bolje spoznal, do dna? Čakam na ta trenutek, da ti odkrijem skrivnost.« »Vse vem o tebi, ti si kakor zrak, ki ga diham. Poznam te kakor tiskano knjigo,« sem odgovoril. »Oh, norček,« je rekla in v njenem glasu je bil skupen prizvok ljubezni in žalosti, tako da sem se pozneje vedno spomnil na ta glas. Slonela sva na ograji, veter je pihal in park je bil pokrit z oblaki: dve vrsti uličnih svetilk sta nekje daleč izginjali v njih. Crna reka je kakor velika masa drsela pod arkadami. slišati je bilo razbijanje njenih stalnih napadov na stebre. Vanda je rekla: »To je opsesija. Ti vedno praviš; vem, vem. In vendar ničesar ne veš. Zakaj sem bleda? Ali veš zakaj?« »Bleda si zato, ker sl,» sem rekel. »Ne, ne bi smela biti bleda. To je opsesija. In ljubim te. In zakaj te ljubim? Ti go-tovo veš. Zakaj? Jaz ne vem. .Vem samo to, da te ljubim in ne uspe mi najti za to razlog.« Bila je čudno mirna, samo pomen njenih besed je bil zapleten — njen glas, poln nežnosti, toda nežnosti tistega. ki je pretrpel neko zlo in želi, da bi mu bilo oproščeno. «Ti seveda vse veš,« je ponovila. «Veš tudi to, da se re^a izliva v morje. Ne ve.š pa. da še nikoli nisem videla morja. Glej, dvajset let mi je in še nikoli nisem videla morja in nikoli nisem bila " vlaku. Ali vej to?« »Norica mala.« sem rekel. »Ali je to tista skrivnost?« Nagnila je glavo med roke, lakti je naslonila na ograjo. Rekla je: «Zdaj misliš, da je to bila skrivnost. To je opsesija.« Položil sem ji roko na ■ramena in obrnil njen obraz k sebi; opazil sem. da joka. Vzel sem ji solzo s prstom in ovlažil z njo svoje ustne. «Glej,» sem rekel, »morje je tako slano.« Poljubil sem jo na lice. «V nedeljo bova šla na morje. In to z vlakom. Zvečer se bova vrnila. Si boš že izmislila kak izgovor za o-četa.» «Ni treba.« je odgovorila počasi in gledala predse v reko. »Oče je odpotoval m bo nekaj časa odsoten.« »Ali je odšel k sorodnikom?« «Da,» je rekla. Medtem ko sem jo spremljal domov, se je obrnila in pogledala kipe na mostu. Rekla je; «Kaj nam pripravlja pomlad to leto? Ali veš?« U-darila me je narahlo z majhno pestjo v prsi, preden mi je ponudila usta. Toda oči so ji bile spet vlažne od solz. O-brisal sem jih z robčkom. To noč me je mati prebudila. ko je stopila v mojo sobo; «Prišla sem, da bi videla, če imaš zaprta okna. Ne vidiš, kakšna nevihta je zunaj?« Dež je pljuskal in oknice so udarjale v vetru. Ko je odhajala, je rekla; «Jutri ho reka narasla.« Zjutraj je bil most razsvetljen od sonca in na ulicah je vladal občutek svežine, ki nas prevzame po nevihti. Reka je narasla do oken srebrarjev, ki so bila zaprta z železnimi oknicami. Čakal sem Vando, a ni je bilo Obšel sem vso tržnico, a je nisem srečal. Pomislil sem, da je od mraza prejšnjega večera dobila temperaturo. Odločil sem se, da jo obiščem. Potrkal sem in odprla mi je neka ne več mlada ženska z očali. Imela je na sebi obledelo svetloplavo domačo haljo; v rokah je držala posodo in jo brisala s krpo. ((Vande ni doma,« je rekla neprijazno in zdolgočaseno. »Najbrž je odšla že zelo zgodaj. Ze dvakrat jo je prišel iskat bolničar, toda ni je bilo . . .» «Bolničar, zakaj?« sem vprašal. -Njen oče je nocoj doživel napad, kaže, da to pot . . .» Bil sem še na pragu, zmeden, in komaj sem zbral toliko moči, da sem vprašal: »Ali je njen oče bolan?« Zenska je položila posodo na krpo na bližnjo mizo, si popravila obleko in rekla: «Ste s policije?« «Ne.» sem rekel, »njen prijatelj sem« »Oh, morate mi oprostiti, vsak čas prihajajo Da. Van-din oče je zblaznel pred tremi meseči, ker so ga vrgli iz službe kot Zida. Zblaznel je od obupa« «In Vanda?« sem vprašal. »Ne vem, kam je šla,« je odgovorila ženska. »Morda poskuša kje najti po-sujilo. Veste, pomagamo ji, kolikor moremo, ker je tudi ona izgubila službo, toda m! ne plavamo v zlatu . .# Dva dni pozneje je reka daleč, poleg ustja, odložila Van* dino truplo. no si Škocjanske jame! Gorisko-beneski dnevnik Nezaslišana razsodba kasacijskega sodišča Udeležence » bodo sodili zaradi veleizdaje S tem je bil sprejet priziv generalnega prokuratorja na porčinjskem procesu Kasacijsko sodišče je pod predsedstvom dr. Eula sprejelo priziv državnega prokuratorja na procesu zaradi dogodkov v Porčinju ter odločilo, da se osebe, ki so se morale zagovarjati zaradi o-menjenih dogodkov, prijavijo sodišču zaradi veleizdaje, češ da so delovale proti državi. I-sto zahtevo je že med procesom postavljala civilna stranka vendar je sodniki niso u-poštevali. Kakor piše videmski «11 Gazzettino«, bo obnova procesa čimprej pred porotnim sodiščem v Perugi. Razsodba kasacijskega sodišča je demokratično italijansko javnost presenetila samo do neke mere, ker se ta razsodba popolnoma strinja z gonjo, ki se je proti bivšim pripadnikom odporniškega in partizanskega gibanja v Italiji razširila zlasti v tem letu. V Furlaniji so letos obsodili večje ji vilo protifašistov in ga-rifc icev, ker so med osvo-hou....o borbo storili dejanja, ki so bila v vojnih letih neizogibno potrebna za zmago zavezniških sil in za osvoboditev narodov, ki s.o bili P°d nacistično peto. Poleg tega se je že pred časom izvedelo, da bodo v kratkem pričeli s procesom proti bivšim pripadnikom briško-beneškega odreda, ki so se na ozemlju Beneške Slovenije borili proti nacistom. Lahko bi še naštevali, če bi imeli pri rokah sodna poročila italijanskih dnevnikov, ki so izmed zadnjih let zabeležili letos rekordno število procesov proti borcem za svobodo. Toda odločitev kasacijskega sodišča presega vse omenjene razsodbe in sodne priprave na druge procese, ker ustvarja precedens, ki ga kljub izrednemu pogumu, ki so ga pokazali meščanski krogi v zadnjih letih, vse doslej še niso upali ustvariti, to je. da so furlanskim borcem za svobodo sklenili soditi zaradi veleizdaje samo zaradi njihovega sodelovanja z jugoslovanskimi partizanskimi formacijami, s katerimi so koordinirali svoje vojne operacije. Lahko si predstavljamo, kako bo italijanska in svetovna demokratična javnost reagirala na to nečastno odločitev, ki spravlja v slabo lug uradno italijansko politiko, čeprav bi kdo utegnil trditi, da ta odločitev z uradno politiko nima nobene zveze, češ da je italijansko sodstvo suvereno. Odločitev kasacijskega sodišča je toliko bolj nerazumljiva, da ne rečemo groteskna, če upoštevamo, da smo pred nekaj dnevi brali v vseh meščanskih listih obsežne članke o Mussolinijevem pokopu, ki je sedaj prav gotovo na pol poti k svoji popolni rehabilitaciji. Po odločitvah, kakršno smo zabeležili te dni, in po kronikah o Mussolinijevem pogrebu ni potrebno nič drugega, kot da se tudi pri nas najde neki dr. Behn, ki je med volilno kampanjo v Nemčiji rekel, da niso zločini Anglije med zadnjo svetovno vojno nad nemškimi mesti nič manjši kot preganjanje Zidov v Nemčiji, da ne bi več vedeli, ali živimo v republiki ali fašizmu. Toda demokratične množice, ki so priborile med zadnjo vojno Italiji dostojno mesto v družini evropskih narodov ter s tem popravile fašistično napako, bodo tudi sedaj preprečile vse poskuse, da bi se o-blatila partizanska borba, da bi se skušala zavirati nadaljnja okrepitev prijateljskih od- nosov med Italijo in Jugoslavijo in da bi se v državi ponovno uvedli sistemi, ki jih nekateri nostalgični ljudje ne morejo pozabiti. Obletnica doberdobske godbe V nedeljo koncert v Doberdobu Nastopita tudi godbi na pihala s Proseka in iz Nabrežine Pred desetimi leti se je večje število Doberdobcev odločilo ustanoviti godbo na pihala. Misel je med vaščani naletela na ugoden sprejem. Doslej so godci priredili že več koncertov. Nastopili so na raznih prireditvah ter bili vsakikrat deležni obilo priznanja. Da bi obletnico ustanovitve godbe proslavili čim dostojneje. so sklenili organizirati v nedeljo 8. septembra ob 16. uri koncert, na katerem bosta sodelovali tudi godbi s Proseka in iz Nabrežine. Goričane vabimo, da se udeležijo koncerta treh priznanih godb s Tržaškega in Goriškega. Koncert bo pred poslopjem osnovne šole v Doberdobu. Smrtna nesreča v Zagraju Kolesar pod kamion podjetja Miklus V sredo ob 14.30 se je pripetila pri mostu v Zagraju prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje agent tržaške policije 40-letni Francesco Pui-sello iz Gradiške. Puisello se je s kolesom peljal proti Gradiški in se zaletel v zadnja kolesa tovornega avtomobila, ki je prav tako vozil v smeri proti Gradiški. Tovorni avt/v do zagoreli kresovi ter umetni ognji ter oznanjali prebivalstvu, da stojimo pred obletnico priključitve. Naslednji dan bo v parku ob Erjavčevem drevoredu pozdravil zbrano množico tov. Tvan Regent, prvoborec za pravice delovnega ljudstva ter član CK ZKS. Popoldne bo razvitje prapora DPD «Svobode» iz Nove Gorice, kateremu bo sledil zelo pester kulturni program. Poleg domačih pevskih zborov bodo sodelovala še razna druga društva z godbo, zbori in folklorno skupino. Nič manj živahne niso priprave v občinah Šempeter m Kanal ob Soči, kjer bodo praznovali občinski praznik ter 10. obletnico priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. September mesec trgatve Pozdravil nas je z dežjem in mrazom September smo začeii s slabimi upi: pozdravilo nas je slabo vreme, ki je v nekoliko bolj oddaljenih visokih gorah-streslo prve snežinke; le-teh ne moremo smatrati za slovo lanske zime, ampak že za pozdrav bližnjega mraza. Kljub temu pa nad septembrom nismo obupali. Znano ie. da je bil september vedno zelo hvaležen mesec; ni tako vroč kot julij ali avgust in tudi »moker« navadno ni toliko kot prav najhujsa poletna meseca. Zaradi teh lastnosti je zlasti v svoji prvi polovici zelo primeren za izlete v naravo, ki je v tem času nadvse privlačna in očarljiva. In res nam že nekaj dni potrjuje to naše prepričanje. September pa je tudi mesec trgatve. Od njegovih sončnih dni je v veliki meri odvisna kakovost vina. 'Letos pridelek zaradi spomladanskega mraza ne bo kdo ve kolikšen. Komur je slana uničila mladike, skoraj ne bo imel kaj brati. Nekateri vinogradniki pa so se še kar dobro izognili nesreči in bodo imeli letos skoraj povprečni pridelek. iiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiii iiiiiiniliiiiiiiiiif ii iiiiniiiilHiHiiiiliiitiif liiiMiiiikiiniaillllililimiHii Nov uspeh CRDfl iz Tržiča Lacija «Ausonia» prične voziti Vozila bo potnike na Srednji vzhod Športni dnevnik Študentovske športne igre v Parizu Oddane prve zlate kolajne za zmagovalce v atletiki Višina: Slepa nov (SZ) 2,12 - Disk: Kompanec (SZ) 53,38 ovire ženske: Babovic (Jug.) 11 "8 80 m 5. avgusta 1956 so ob prisotnosti žene predsednika republike Carle Gronchi splovili v tržiških ladjedelnicah 10.900-tonsko potniško ladjo «Auso-nia», ki so jo zgradili za družbo Adriatica, ki vzdržuje potniški promet s Srednjim vzhodom. Včeraj je ladja zapustila ladjedelnico in odplula v Benetke, kjer jo bodo izročili lastniku. Z 21. septembrom bo stopila v promet. Ladja je zgrajena po najmodernejših načelih z največ- mobil je vozili 26-letni Alojz jj0 udobnostjo. Ima ogrevalne Komjanc iz Steverjana, ki vozi za avtoprevozno podjetje A. Miklusa iz Gorice. Kolesar je bil na mestu mrtev, ker si je pri nesreči razbil lobanjo. Vse kaže, da je Puisello od go. stilne «A1 J?,onte» prečkal pot, ne da bi opazil nevarnost. Križišče pred zagrajskim mostom (na levi strani Soče) je prav tako nevarno, kot križišče, ki so ga pred 'e*' popravili in na katerem je bilo precej smrtnih nesreč. Večkrat je bilo že poudarjeno, naj bi namestili semafor, da bi preprečili ponavljanje hudih nesreč. Sedaj se je ta potreba pokazala še enlkrat. 10-letnica priključitve Te dni proslave v Novi Gorici Prejeli smo: V znamenju 10. obletnice priključitve k FLRJ bodo po vseh večjih krajih Primorske velike kulturne prireditve. V Kanalu, Šempetru ter Novi Gorici se pripravljajo na dostojno praznovanje tega dogodka. Posebno živahno potekajo priprave v Novi Gorici. Dne 7. t. m. zvečer bodo priredili gasilci iz Nove Gorice štafeto in s tem otvorili slovesnosti. Drugi dan bo večja gasilska prireditev z vajami. Na sam občinski praznik, to je 9. septembra bo slavnostna seja občinskega ljudskega odbora ter polaganje vencev na spomenik padlim borcem v Solkanu. Popoldne bo priredila Zveza borcev razna tekmovanja. Navečer dmeva priključitve dne 14. t. m. bo- in hladilne naprave, pripravo Danny - Brown, ki preprečuje neprijetno gibanje, radar itd. Dolga je 159 m, široka 21, pri komandnem mostu pa je visoka 11,60 m. Opremljena je z dvema motorjema po 8000 konjskih sil, ki bosta poganjala popolnoma obteženo ladjo s hitrostjo 20 vozlov na uro. Opremljena je s kopalnim bazenom in kinematografom za sto oseb. Sprejela bo 605 potnikov v treh razredih. «»------- Nesreča motociklista V Ul. Aquileia Prejšnjo noč ob 2.30 sta se pri podvozu v Ul. Aquileia prevrnila z motociklom 28-let-ni Ezio Amerigona iz Sveto-gorske ceste 99 in 24-letni Gio-vanni Sinigoi iz Ul. Sovetti 10. Najbolj se je potolkel A-merigonia, kateremu so v bolnišnici Brigata Pavia ugotovili zlom lobanje in možganski pretres, zaradi česar so ga pridržali na opazovalnem oddelku. Sinigoiu pa so ugotovili rano na desni nogi in šok. «»------ Rojstva, smrti in poroke Od 25. do 31. avgusta t. 1. se je v Gorici rodilo 14 otrok, umrlo je 7 oseb, 9 je bilo oklicev, bili pa sta 2 poroki. Rodili so se: Roberto Sever, Renato De Vetta, Fabiana Vittor, Vanda Ceroglig, Cla-ra Spessot, Ester Luis, Maria Nadriz, Paola Carrieri, Si-monetta Debeus, Fabio Baldi-ni, Anna Metus, Massimiliano Gardner, Egidio Pezzetta, Au-gusto Pupin. Umrli so; 74-letna gospodinja Ilaria Stanta vd. Spazza-pan, 74-letni pesnik-pisatelj Umberto Saba, 72-letna gospodinja Josipina Paulettig vd. Miliaviz, 63-letni odvetnik Gia-como dr. Biondi, 74-letna gospodinja Elisabetta Merluzzi vd. Della Rocca, 74-letni kmet Ugo Spessot. Oklici; zavarovalni agent Gilberto dr Salmasi in prof. Graziella dr. Dattilo, Silvano Martellani in Elisabetta Maria Hoffmann vd. Martellani, mehanik Bruno Oblak in blagajničarka Angela Prinčič, učitelj Giuseppe Marchi in gospodinja Edoarda Sigon, agent PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! PS Silvestro Grimi in učiteljica Licia Lorusso, trgovec Fio-rello Feola in uradnica Anna Maria Matteotti, šofer Italo Monetini in delavka Gabriel-la Bortolan, študent univ. Mario Candussi-Gandrua in prodajalka Mariagrazia Hahn de Hahnenbeck, bolničar Giorgio Malfatti in prodajalka Leni Bello. Poročili so se: električar Giuseppe Coceani in gospodinja Ivana Renčelj, krojač Ce-lio Pieri in šivilja Norina Su-sterini. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Albane-se, Korzo Italia 31, tel. 24-43. - KINO - CORSO. 17.15: «Souvenir d’Ita-lie», De Sica, Alberto Sordi, cinemascope. VERDI. 16.30: «Alarem v New Yomku», M. Held in M. Tiller. VERDI. 16.30: «Alarm v New ljenje», Doris Day, v oarvah. VITTORIA. 17.00: «Ljubil sem lepotico«. E. Cianni, cinemascope. CENTRALE. 17.00: »Pristaniški sindikat«, L. Carroll; mladini pod 16. letom vstop prepovedan. MODERNO. 17.00: «Tisoč in i ena noč«. PARIZ, 5. — V okviru mednarodnih študentovskih športnih iger so se danes začela tekmovanja v atletiki. Najprej so bile na programu kvalifikacijske tekme v skoku v višino in v metu diska za moške. V skoku v višino je samo 10 atletov preskočilo minimalno mero 1.85 cm in med njimi tudi italijanski rekorder Roveraro. Da so dopoimli število tekmovalcev za finale, so sodniki pripustili v finale tudi Braziiljanca Oliveira in Poljaka Bezega. Za finale v metu dihka se je kvalificiralo 14 atletov, ki so presegli minimalno mero 43 m. Najboljši met je dosegel Nemec Buhrle z rezultatom 48 78. Sledili so predteki na 80 m z ovirami za ženske. V finale so se uvrstile po prve tri atletinje iz vsake skupine. Zanimivo je, da sta bili že v predtekih izločeni Italijanki Greppi in Norsa, ki je bila s časom 12”6 šele četrta v svoji skupini. V izločilnih tekih na 100 m za ženske se je za na-daljne tekmovanje kvalificirala od Italijank samo Leone s časom 12”5. izločeni pa sta bili Peggioin (13”) in Taffi (13”6). V predtekih na 100 m za moške je dosegel najboljši čas Amerikanec Ira Murchison in sicer 10”8, kar je za njega slab čas. Noben drug atlet ni tekel izpod 11”. Od Italijanov so se kvalificirali za četrtfinale Vazzola (U”4), Boccardo (11”4) in Ciardello (11”5). Prvi finalni zmagi pa sta danes odlnesla Romunka Diti v metu kopja z rezultatom 52.38 (nov romunski rekord) in Poljak Szyszka v teku na 10 km. s časom 31’10”3. V predtekih na 400 m sta se kvalificirala v finale tudi Italijana Achilli in Catola, Paoietti pa je bil izločen. Eden izmed favoritov teka Rus Ignjatev ni nastopil. V finalu v skoku v višino je zmagal svetovni rekorder Rus Stepanov z rezultatom 2,12, poskus rušenja rekorda na 2,17 pa mu je trikrat spodletel. Drugi je bil Rus Kačka-rov z 2,01, Roveraro (It.) pa je bil šesti z 1,90. Medtem ko je' Kaokarov stal na podstavku za zmagovalce ga je zadel disk in resno ranil. V finalu v metu diska je zmagal sovjetski atlet Kompanec s 53,38, v skoku v daljino za ženske pa je zmagala Rusinja Krepkima z rezultatom 6.03 m. Norse (It.) je bila šesta s skokom 5.39. V finalu na 80 m z ovirami za ženske je zmagala Jugoslo- vanka Babovič s časom 11 ”8. V četrtfinalih na 100 m sta se kvalificirala za polfinale poleg drugih tudi Italijana Giar-dello (11”) in Boccardo (11”1), Cazzola pa je bil izločen s časom 11”4. Najboljši čas v četrtfinalu sta imela Murchison (10”8) in Nemec Germar (10”9). Plavanje: V plavanju so bila predtekmovanja na 100 m prosto za ženske in na 400 n. prosto, 100 m hrbtno m 200 m prsno za moške. Po 7 najboljših za' vsako disciplino se je kvalificiralo za finaie, ki bodo jutri in v soboto. Sabljanje: Z zmago nad Lu ksemburgom z 9:5 v finalu, je Italija osvojila prvo mesto na ekipnem turnirju v sablji. Pred tem je ekipa Italije v tretjem turnusu premagala Poljsko z 9:4. V berbi za 3. mesto je Madžarska premagala Francijo z 9:5. Končini vrstni red: 1. Italija, 2. Luksemburg, 3. Madžarska, 4. Francija. TENIS: Moški (polfinale): Gulyas (Madž.)-Moreira (Brazilija) 6:4, 6:4, 6:4, Benda (ČSR) - Perreau-Saussine (Fr.) 6:1, 6:1, 6:a. Zenske (polfinale): Ramorino (It.) - Horcicko-va (ČSRj 6:0, odstop. Košarka: (polfinale): Francija - Italija 63:47. Consolini: 53.48 ŽENEVA. 5. — Na sinočnjem atletskem mitingu v Ženevi je v metu diska zmagal Consoli-ni z rezultatom 53,48, drugi pa je bil Francoz Alard z metom 47.09 m. V hitri hoji na 3000 m je zmagal Italijan Dordoni s časom 12’31”4 pred Švicarjem Marquisom, ki je zaostal za 5”. * * * OSLO, 5. — Norveška atletska zveza je suspendirala znanega rekorderja v metu kopja Egila Damelsena od vseh nastopov v inozemstvu za tekočo .e/.ono zaradi tega, ker je bojkotiral vrsto atletskih mi- Trening tekma proti CRDA iz Tržiča Kljub izdatni zmagi (6:0) Triestina ni zadovoljila Pomanjkljivosti v ožji obrambi in v krilski vrsti ■ Bantlini že V formi TRŽIČ, 5. — V trening tekmi je danes popoldne pred precejšnjim številom gledalcev, ki so prišli tudi iz Trsta Triestina premagala lokalno enajstonco CRDA z rezultatom 6:0 (4:0). Gole so dosegli: v prvem polčasu v 6’ Milani, v 8’ Mazzero, v 19’ in 33’ Milani; v drugem polčasu v 6’ Mazzero, v 28’ Clemente. Triestina je nastopna v postavi: Baldini; Belioni, Casta-no; Rimbaldo, Tulissi, Szoke (Varglien), Olivieri (Clemente), Mazzero, Milani, Petris, Attili (Szoke). Kljub visokemu številu golov. ki jih je Triestini uspelo spraviti v mrežo nasprotnikov, igra tržaškega ligaša tudi danes mi zadovoljila, če izvzamemo prvo polovico prvega polčasa. V začetku, ko so bili še spočiti, so igralci Triestine še nekam igrali, toda kot na prejšnjih tekmah, jim je tudi tokrat le prekmalu zmanjkalo kondicije z vsemi posledicami za igro, ki je postala neorganizirana brez vsakih taktičnih zamisli in tehničnih vrednot. tingov v domovini. 8. in 9. septembra v vodah Malega Lošinja IV. evropsko prvenstvo v podvodnem ribolovu Na prvenstvu bodo nastopile reprezentance 11 držav, med njimi tudi Italije in Jugoslavije Posebno v - drugem polčasu so se pri Triestini pokazale znatne luknje. To velja predvsem za branilca Castana m ■ srednjega krilca Tulissija, katera so sicer zeio povprečni igralci dokaj šibke CRDA z lahkoto prehajali. Razmeroma zadovoljiv pa je bil Baldini v vratih, katerega poškodba očitno ne bo prav nič ovirala. V. napadu je bil tudi tokrat najboljši Milani, ki ima nesporne kvalitete srednjega na. padalca in le škoda, da njegovi soigralci niso na njegovi višini. Od zvez je bil Mazzero boljši v zaključnih fazah, Petris pa kot konstruktor skupno s Szokejem. Olivieri na krilu je bil zelo aktiven toda malo koristen. Naj omenimo, da je med drugim zastreljal tudi 11-met rovko. Trener Oiivieri ima na vsak način še minogo dela s svojim moštvom preden bo godno za prvenstvene nastope in glede na to, da je do njih le še kratka doba. prognoze ne morejo biti najboljše za Triestino. MOTOCIKLIZEM REKA, 4 — Odbor za podvodni ribolov mednarodne zveze športnih ribičev s sedežem v Rimu je poveril izvedbo IV. evropskega prvenstva v podvodnem ribolovu Zvezi športnih ribičev Jadrana, ki ima sedež na Reki. Prvenstvo bo v nedeljo 8. septembra v vodah okrog Malega Lošinja. Po dosedanjih prijavah sodeč bodo na njem sodelovale reprezentance Italije, Francije, Monaka, Španije, portugalske, Grčije, Švice, Libije, Maroka, ZDA in Jugoslavije. Prva od inozemskih reprezentanc, in sicer iz ZDA, je že prispela na Reko. Sestavljajo jo trije tekmovalci in trener. Kmalu po prihodu so odpotovali na Lošinj in začeli s treningom. Na Lošinj je dopotovalo tudi 9 kandidatov za sestavo jugoslovanske reprezentance, ki je lani na III. evropskem pr- luiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiriiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiMnMiiiiii Mednarodni ženski košarkarski turnir v Viterbu Triestina-Stock zadnja kljub zmagi nad Udinese Prva ekipa pariške univerze pred beograjsko Crveno zvezdo venstvu na Korziki osvojila v ekipnem plasmaju 6. mesto, v plasmaju posameznikov pa 8. mesto, kar je glede na močno konkurenco in večjo rutino drugih bil vsekakor uspeh. Zdi se, da bodo tokrat v reprezentanci Hočevar in Drzugta iz Pulja, Zele m Armanda iz Opatije, Balenovič in Pekič z Lošinja in Medur ter Legac z Reke. Tekmovanje bo trajalo nepretrgoma 6 ur in v tem času bodo tekmovalci lahko lovili na katerem koli kraju določenega področja. Rezultati posameznikov se bodo šteli tako, da bo dobil vsak tekmovalec za ulovljeno ribo po 250 točk in še po eno točko za vsak gram teže ulovljenega plena. Za ekipni plasma se bodo šteli rezultati treh najboljših tekmovalcev ekipe. Organizatorji so imeli s pripravami na to evropsko prvenstvo obilo dela, saj je bilo treba poskrbeti za okrog 70 tekmovalcev 70 čolnov in za vsak čoln po enega sodnika in veslača, razen tega pa še za 6 do 7 večjih čolnov-vla-čilcev, za kontrolne čolne, telefonske zveze, za prvo pomoč, za potapljaško ekipo itd. Za prvenstvo vlada veliko zanimanje ne samo med domačini, temveč tudi med številnimi inozemskimi turisti, saj ima ta lepi šport vedno večje število ljubiteljev. gra v svojem matičnem klubu Partizanu. * Spartak odpotoval MILANO. 5. — Ob 7.10 zjutraj je odpotovala iz Italije nogometna ekipa moskovskega Spartaka, ki je odigral na svo. ji.italijanski turnej tekmi proti Fiorentim (4:1) irt Milanu (3:3. Pred odhodom so na postaji. kamor jih je spremilo večje število simpatizerjev in italijanski funkcionarjev, sovjetski nogometaši izjavili, da so bili zelo zadovoljni s sprejemom in da upajo, da se bo prihodnje leto zopet vrnili Italijanski motociklisti na dirki po Češkoslovaški MILANO, 5. — V soboto se bodo zbrali v Milanu italijanski motociklisti, ki bodo zastopali Italijo na 6-dnevni motociklistični dirki po Češkoslovaški, ki bo od 15. do 25. septembra. Poleg Italijanov bodo dirkali še Nemci. Rusi in seveda Čehoslovaki. Proga bo razdeljena v 6 etap v skupni dolžini 2000 km. Dirka se bo zaključila s hitrostno 1-urno vožnjo. Odgovorni urednnt STANISLAV HENKO Tiska Tlskarsk* zavod ZTT • Trst KINO SKEDENJ Danes 6. septembra Variete: De Rose Marcelli VITERBO, 5. — V Viterbu se ie danes zaključil mednarodni košarkarski turnir ženskih ekip Triestine, Udinese, Crvene zvezde iz Beograda in pariške univerze. PrY? mesto je osvojila ekipa pariške pni-verze s 6 točkami pred Crveno zvezdo, Udinese in Triestino, ki imajo po 2 točki vendar pa ima Crvena zvezda najboljše razmerje košev. Od vseh ekip je prikazala tehnično najbolj dovršeno igro prav Crvena zvezda, katero pa je posebno v igri z ekipo pariške univerze spremljala smola. Posebno dobro so Jugoslovanke zaigrale proti Triestini, katero so premagale z 79:39. Tržačanke so se morale zadovoljiti z zadnjim mestom, v zadoščenje pa jim je lahko zmaga, pa čeprav zelo tesna, nad ekipo Udinese. Rezultati v posameznih kolih: I. kolo: Univerza (Pariz) -Udinese 60:53 Crvena zvezda . Triestina -Stock 79:39 II. kolo: Udinese - Crvena zvezda 50:47 Univerza (Pariz) - Triestina-Stock 63:46 III. kolo: Triestina-Stock - Udinese 63:62 Univerza (Pariz) - Crvena zvezda 37:35 NOGOMET NOGOMET Del Vccchio k Veroni SAN PAOLO, 5. - 24-letm italo-brazilski nogometaš Del Vecchio je obnovil pogajanja s pooblaščencem Verone za angažma. Pogajanja bi se morala zaključiti do 10. t. m. Del Vecchio igra na mestu srednjega napadalca pri Santosu. Zebec - srednji krilec jugoslov. reprezentance BEOGRAD, 5 — Zvezni kapetan Aleksander Tirnanij je danes na tiskovni konferenci sporočil imena igralcev, ki jih je določil za skupne priprave v Novem Sadu za tekmo proti Avstriji, ki bo 15. septembra v Beogradu. Ti igralci so: Vratarja: Beara in Stojanovič; Branilci; Belin, Crnkovič, Radovič; Krilci: Krstičj Zebec, Bo- škov, Mitič; Napadalci: Rajkov, Milutinovič, Vukelič, Mujič, Pašič, Bo-hek in Kostič. Zanimivo je, da je Tirnanič rini no il Vphpra t. m. z začetkom barvni film: predvaja danes Igrajo: STERLING HAVDEN, VERA RALSTON in DAVID BRIAN KRAIGHER kontrolor] ŠKR0BAR r„- Tudi četrti dan sem se napil... A zjutraj navsezgodaj se hipoma zbudim. Vagabund ziblje nad menoj svoje preklaste veje — ležal sem v gozdu pod smreko —• in sonce mi blišči v oči, odbijajoč se milijonkrat v rosnih kapljah. Dvignem se na komolce in pogledam skozi grmovje na prostorček, kjer sva bila po navadi s Tiliko. Kaj je to? — Moja zlata sončna pega... V trenutku sem pri nji. Tilika vztrepeče in me gleda s strahom — a jaz jo oklenem v naročje in poljubim... In njo zalijejo solze... «Zakaj si se odrekla, ljubica?* In ji razložim ničvrednost nevoščljivcev. Ona pa zmajuje z glavo in po dolgem plaču se ji izvije poluglasno: «Jaz pojdem v samostan... Oče je že pisal...» Nazadnje pride na dan, da je bila zvedela o moji nezakonski deci. In sugerirali so ji idejo, da ne sme ukrasti ženina zapuščenim materam. Zdaj sem se razjokal jaz. Sledila je izpoved — edina mojega življenja — in sledila je odveza. — A prišla je tudi pokora. Sumničenje, da se mi je obesila samo zato, da me ujame za moža jo je tako potrlo, da je sklenila neomajno: nikdar z mano pred oltar! - Ona tako ni za zakon. Bolehna je. Ves rod je jetičen. — Naj še pridem včasih v gozd = domov ne smem — očeta je že v nedeljo komaj brzdala. Jokala je — in jaz sem jokal z njo. Najhuje me je udarilo, da sem razumel njen sklep in da se mi je zdel upravičen in — potreben. Spoznal sem, da nisem ves čas ni za hip verjel na trajnost te ljubezni. Zavedel sem se v sanjah, v sladkih sanjah, in se sem živel v njih — saj mi je ležal v naročju najslajši sen — a čutil sem, da je že konec tu, da že stoji pri vratih angel z mečem... In ker sem slutil ta izgon že od začetka, zato sem klonil tem hitreje v mrtvilu in obupu... A prihajal sem pogosto v les. Zjutraj in zvečer; in če je bilo vreme količkaj ugodno, sem prenočil v gozdu. Gledal sem, da sem bil zmerom — nad točko svoje mere. Sanjal sem nazaj o kratkih dneh, ko sem se držal v višini polne sreče... In včasih sem jo mučil, nedolžno dušico, v zlobi obupa in zavisti, hoteč priklicati nazaj nebesa. Ona je trpela. Čutila se je kriva pred menoj, ker se ji je zdelo, da me je osleparila za srečo, ki jo je obetala. Ciliki Košarjevi sem bil pisal, da je seveda laž, kar je slišala o meni. Jaz da se nikdar nisem bil izrazil v onem smislu. Za opravljivost drugih pa da nisem odgovoren.. Suhoparna opravičba torej. Zdelo se mi je celo, da je razžaljiva ta kratkoča. A ob zadnjem stavku sem tudi čutil, da mi je bila ušla ~ obsodba tete Verone. In to sem Tiliki v trenutku zlobne škodoželjnosti povedal. Deklica je prebledela in me pogledala prestrašeno. Revica, ki je bila tako docela nesposobna za prenašanje ostudnosti vsakdanjega življenja, je vztrepetala, čutila je že prej, da je teta grešila, in trpela je zaradi tega. A da sem prišel zdaj še jaz z očitki, jo je obremenilo preveč. Ni čutila grdobije v mojem dejanju, a čutila je tem bolj Veronino pregreho. In kakšen greh je to pri stari ženski: bahavo ponašanje z uspehi svoje nečakinje?. Pri kmetiškem človeku je to naivnost in ljubezen. Tista trohica škodoželjnosti, ki je tudi poleg, ta ne šteje mnogo. A za Tiliko je že ta trohicakamen na srcu. In jaz sem ji ta kamen izpremenil v svinec. Postala je še bolj zamišljena. Pritiskala se je k meni nevede tesneje in včasih me je v razmišljenosti poljubila — ko da prosi odpuščanja. V tem času se je bila namreč navadila, da me ni objemala in poljubljala kakor prej. Trpela je moj poljub in moj objem, a sama — kot kandidatinja za samostan — mi ni dajala teh dokazov ljubezni. In zdaj... Ali se zopet maje njerja odločitev? Včasih sem se malce opotekel, ko sem ji prišel naproti, hoteč pospešiti korak. S skrbjo me je pogledala in me ujela za roko — jaz pa sem zamahnil: uče pirnarn tebe, Tilika, mi je ves svet figa! Naj gre k vragu tudi zdravje!* In ko sem jo objemal ob slovesih, tu in tam celo surovo, je ona ostala mirna, a jaz sem ji očital: «Ti me ne ljubiš, Tilika! Ti si lagala, ko si rekla, da me ljubiš!* Ko se ml je bila odtegnila in je prenehalo tisto ljubko razmerje, ko je bilo treba samo iztegniti roko — in bi bil morebiti tudi greh nedolžen — je zopet prišel na površje v meni zapeljivec: «To ni ljubezen, Tilika! Ti si hotela gosposkega moža; saj poznam dekline.* Ubožica je prebledevala; njeni poljubi so postali daljši in toplejši, njeni objemi krčeviti in skoraj nekoliko prisiljeni. Nenadoma mi reče neko jutro: «Arnošt, pridi danes k nam! Hitro po uradu pridi! Oče je bolan; naduha ga je vrgla v posteljo. Hlapec bo na travniku; dekla tudi. Teta Verona pa bi rada govorila s tabo.» Teta Verona je sedela, napravljena samo za dom. še slabša je bila videti in še ostrejši je bil duh zdravil. Tiho mi pokima za pozdrav, me prime za roko in čaka, da odide Tilika. «Tu sedite, gospod!* Pa me izpusti in sklene roki pred obrazom: «Oh, ti moj bog! Ali vidite nesrečo? Ali vidite, kakšno je revše? Vas pa od nikoder ni. S kolom bi napadli starega in ga prisilili, da vam jo da! — A saj ni nič! Trd je kakor hrastov hlod.* «Samo to vas prosim: ne zapustite revice! Strpite vsaj ta čas še! Saj ne bo več dolgo zemlje tlačil. Bolan je in oteka..> Z rokama oriše vodenico v nogah. »Bolnišnica je naša hiša. Da bi vsaj Tilika vzdržala — ki jo čaka sreča!...* Zopet se zamisli — in plane jezno: «Nekdaj mu je natvezel dr. Njivar, da dekle ni za zakon- Takrat je kašljala, res — a kdaj zdaj kašlja? Še nikdar ni bila tako zdrava, kakor zadnje tedne. No, zdaj, te dni — a kdo j® kriv, da je zopet shujšala? On sam je kriv, trma trdoglava.* Pogled se ji zasrepi v tla in šele čez trenutek nadaljuje z globljim glasom, ne da bi se naravnost ozrla vame: «Lepih stvari ni slišal o vas. Vi ste hujši kakor je bil moj adjunkt.* Potem se le obrne k meni, na pol resno in na pol šegavo. «Kolikerim ste naenkrat mešali glave?* «Samo ena jo je meni zmešala.* Njen pogled zasije in sreča se ji razlije po obrazu: «Kajneda? Tak bleščeč cekin je lahko najti izmed bakre* nega drobiža!* Pa me zopet zgrabi za roko: «Potrpite! Počakajte! Jaz vam prisegam, da bo vaša! Zakaj bi ne užila troho sreče, ubožica? Ali naj živi zastonj kot jaz. Ali naj jo pošljemo na češnjo? — Dajte ji malo sreče, gospod! Ne zapustite je, rotim vas! Ne bo vam treba dolgo čakati--Kakor tudi težko hodim, vsaki dan se vlečem k njemu in mU piham na dušo. A če ostane trdovraten — bolan je, zelo bolan-Tudi dr. Njivar se boji...* In ob slovesu me še enkrat spomni: «Ne pozabite: brzdajte se nekoliko! Za troho sreč® angelu!...* Tilika me spremi za vogal. Mirna je in zadovoljna, ko bi bilo vse že zopet v redu. Roki mi ovije krog vratu in stop na prste pa me poljubi na ustnice. , h Nič več niso otroške njene kretnje. To je zrel polju"’ premišljen in občuten. «Ali boš prenočil danes v lesu, ljubček?* «Morda, dušica!* «Lepa noč bo...» , (nadaljevanie sledil \