m Stev. 207 V Trstu, v čatrtak 1. aveusta 1918 Ustnik XUII. zhaja v^ak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: Ulica sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr. — Dopisi naj se poljijajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista , Edinosti". — Tisk tiskarne sEdinosti". — Telefon rfedništva in uprave štev. 11-57. — Naročnina znaša: Za telo leto K 40—, pol leta K 20—, tri mesece K 10 -, za nedeljsko izdajo za celo leto K 3-—, pol leta K 4-—. == Posamezna Številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. == Posamezne Številke zastarele 23 vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vin; osmrtnice, zahvale, prHan?-?, vabili. 0^*3-! denarnih zavodov mm po 30 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20 —; vsaka nadaljna vrsia K —• Mali oglisi po o vin. beseda, naj-mnj pa oj /in. Oglase iprejenia Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se poSiljajo upravi Usta. —. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Uprava in Inseratnl oddelek se nahajata v ulici sv. Frančiška .\3. št. :!•). Poštno!irani!nični račun št. 811.05^. - Posamezna Številka Izven Trsta in okolice: 12 vinarjev.......—> ZUEZriA ARKADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 31. (Kor.) Uradno se razglasa: 3!. julija 1918. V okolišu Sasso Rosso smo z uspešnim podjetjem naskočnih čet zajeli 25 sovražnikov. Na vsej beneški fronti zelo živahno letalsko delovanje. Albanija: Odjenjavajoč našemu trajnemu pritisku, je sovražnik davi na več mestih izpraznil svoje naprednejše črte. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 31. (Kor.) Veliki glavni stan, 31. ju lila 1918. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Na Fiandrskem zelo živahno poizvedovalno delovanje. Pri ponovljenem sovražnem sunku proti Morri-SH je ta kraj ostal v sovražnih rokah. Severno Alberta in južno Somrae zjutraj zgodaj močan topovski boi. Dan je potekel mirno. — Armada nemškega cesarjeviča: Na glavnem bojišču 29. t. m. med Har-tennesom I11 zapadlo Fere en Tardenois je sovražnik zaradi svojega poraza 29. t. m. osial miren. Pred Saponayem smo zavrnili srdit sovražni delni napad. Med Fere en Tardenois in menniereškim gozdom so Francozi in Amerikanci proti poldnevu zopet naskočili v globokih postopih; njihovi napadi so krvavo izpodieteli. Tudi v gozdu samem je razpadel šestkrat ponovljeni sovražni naskok. Naša pehota je na več krajih udarila za poraženim sovražnikom in se je ustanovila v predozemlju i.'egovih črt. Vzhodno Fere en Tardenois je nasprotnik zvečer in tekom noči brez t.soeha obnavljal svoje izgubonosne narise. Ravno tako so se izjalovili sovražni ( Sini napadi pri Rcmignyju. V bojih tekom zadnjih dni smo zajeli nad 4000 mož, s čimer se ie število ujetnikov cd 17. t. m. sem povišalo na nad 24.000. Včeraj smo v zračnem boju sestrelili 19 sovražnih letal. Poročnik Loewenhardt si je priboril 47. in 48., poročnik Bolie 27. zračno zrnato. BEROLIN, 31. zvečer (Wo!ff.) Na bojni fronti je vladal podnevi mir. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorii. BOLGARSKO. SOFIJA, 29. (Kor.) Jugozapadno izvira Skumbija so naši pehotni oddelki prodrli v sovražne postojanke in so zasegli različno volno opremo. Vzhodno Vardarja so angleški izvidni oddelki poizkušali pr> voga in pri Doldzeli, a smo jih pregnali s hiižati našim postojankam južno Stoja^o-streisanjC-H.__ SOVRA2NA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 30. julija. — Na vsej fronti zmerno delovanje sovražne artiljerije, proti kateri se je borila naša. V Judikarijah in Vailarsi so naše predstraže zavrnile sovražne oddelke. Ob Piavi so izvidr.e patrulje zasegle orožje in opremo. Obojestransko letalsko delovanje je bilo povečano. Z dobrim učinkom smo bombardirali letališča in* vojaške eilie za sovražnimi črtami. V zračnih bojih smo ]£ sovražnih letal spravili na tla, 13., sadeto po arteriji, je padlo v okolišu Asona. — V Albaniji so ■ase namaknjene čete ob Semeniju vzhodno Osu-ina in Devotija dokončale uredbo svojih odpornih črt. Njihov pritisk 11a sovražne čete je popustil in bojno delovanje se je zato znatno skrčilo. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 31. (Wolff) V Sredozemskem morju 50 naši podvodniki potopili pet parnikov s skupaj 19.000 tonami.___' Z zapadne fronte. AMSTERDAM, 30. (Kor.) Po poročilu Reuter-jevega urada se je položaj na fronti malo izpre-menil. Na vsej fronti, posebno pa v marnskem odseku so Nemci izvrševali srdite protinapade. Po nadaljnein poročilu Reuterjcvcga urada so Nemci v marnskem odseku vrgli v boj 71 divizij, med njimi tudi divizije iz armade kraljeviča Ru-prehta. \ BEROLIN, 31. (VVolff) Ponovno metanje bomb na Donai je zadalo francoskemu prebivalstvu težke izgube. BEROLIN, 31. (Wo!ff) Na vzhodnem robu Mez-nieresa po enourni artiljerijski pripravi 29. t. m. ob 1 zjuti^ nričeti sovražni napad se je končal s popolnim fPpehom za naše tamkajšnje boreče čete. Dalje vzhodno proti Ville de Tardenois so Francozi in Angleži napadli proti 7 zvečer. Tudi ta napad je razpadel ob težkih sovražnikovih izgubah, Jdoma v protisunku. Pri sunku južno Fichtel-berga, s katerim smo dobili postojanko, ki jo je še imel zasedeno sovražnik od 27. t. m. sem, so Nemci zajeli nad 150 Francozov. Izgube zavezniškega in nevtralnega ladijskega prostora. LONDON, 30. (Reuter.) V dolnji zbornici je prvi lord admiralitcte Geddes podal pregled vojnega položaja v zvezi z načrtom za zgradbe ladij. Pred enim letom, je dejal, je znašala izguba ladijskega prostora pri zaveznikih in nevtralcih 550.000 ton, med temi 400.000 ton angleških. Tekom zadnjih dvanajstih mesecev so se razmere polagoma iz-premenile. Zadnje četrtletje je pridobitev ladijskega prostora presegala izgubo za približno 100.000 ton na mesec. Zavezniki in nevtralci so 30. junija bili enako na dobrem kakor 1. januarja 1918 (1917?). Angleški letalski napadi v Nemčiji. LONDON, 31. (Reuter) Sporočilo zrakoplov-nega oddelka pravi: 29. t. m. smo napadli kolodvor v Offenburgu in Rastattu (Badensko), kakor tudi v Stuttgartu in Solingenu. 30. t." m. smo kolodvor v Offenburgu uspešno obmetali z bombami. Razbili smo tri sovražna letala. Eno angleško letalo se pogreša. Vesti iz Rusije. NEMŠKI GENERALNI VOJNI MARŠAL ŽRTEV ATENTATA. BEROLIN, 30. (Woiff) Iz Kijeva se poroča: Na generalnega vojnega maršala v on Eichhorna in njegovega osebnega pobočnika, stotnika von Bresslerja, ie ob 2 popoldne na potu iz kazine proti domu v najbližji bližini stanovanja izvršil človek, ki se jima je približal v izvoščku, bombni atentat. Ofca sta zelo težko ranjena. Napadalec in kočijaž sta bila aretirana. Dosedanie ugotovitve kažejo na socijalnorevolucijonarno stranko v Moskvi kot povzročiteljico atentata, stranko, za katero, kakor pravi izkušnla, stoji ententa. KIJEV, 30. (Kor.) Gcneraini vojni maršal von Eichhorn je danes ob 10 zvečer podlegel svojim poškodbam; nekoliko pred njim tudi stotnik von Dressler. KIJEV, 30. (Kor.) 23!ctni atentator je izjavil, ko so ga zaslišali, da je iz rjezanske gubernije in da j je snoči po nalogu nekega kumunističnega odseka prispel iz Moskve v Kijev, da umor! vojnega maršala von Eichhorna. BEROLIN, 31. (VVolff) Preiskava o atenta«? je doslej podala naslednje: Atentator se imenuje Boris Donskij. Star je 23 let in je zaupnik levičarske socija!no-revolucijcnarye stranke v^Moskvi. Tudi, da je šele pred nekaj dnevi prišel iz Moskve v Kijev, ko je prejel od osrednjega odbora svoje stranke nalog, da usmrti generalnega vojnega maršala. V ta namen so ga opremili z okroglo bombo, dvema revolverjema in denarjem. DUNAJ, 31. (Iz v.) Odlični voditelji ukrajinskega naroda poudarjajo ^lede na zadnje kijevske dogodke, da so ti dogodki pač neizogibne posledice v Ukrajini za-grešenih grehov proti ukrajinskemu narodu in njegovi samostojnosti. Stvar je dozorela, in ni moglo priti drugače. Generalni vojni maršal von Eichhorn ni bil toliko osovražen zaradi svoje brutalnosti, kakor zaradi svoje nerazsodnosti. Ni se znal, če se že ni ravno hotel, vživeti v mišljenje po resnični svobodi hrepeneče -ga naroda. Ukrajinska vlada je bila sestavljena, v tej vladi je bilo 13 ministrov, a med njimi vsemi so bili samo — trije Ukrajinci, drugi vsi pa so bili kadelje m oktobristi. Vse je šlo za tem, da Ukrajina izgubi svojo svobodo, svojo samostojnost in neodvisnost, in podpirala se je z vsemi sredstvi ona politična smer, ki je šla za^tem, da se Ukrajina zopet združi z RusTjo. Najhujše pa je bilo, da se je v Ukrajina v polni meri zopet uvedla — tlaka. Ukrajinski kmet naj bi bil zopet stari tlačan poljskega plemiča, poljskega velikaša. Takšne, po nemškem vojaškem poveljništvu zopet uvajane nasilnosti proti ukrajinskemu narodu so morale končno izbitu sodu dno, in prišla je. kar se ni dalo odvrniti. DUNAJ, 31. (Izv.) Ukrajinski poslanik Liparskij je danes v imenu ukrajinske vlade nemškemu veleposlaniku v imenu ukrajinske vlade in ukrajinskega naroda izrazil svoje obžalovanje na umoru generalnega vojnega maršala von Eichhoina. Ruski v6Hfu knezi v Petrogradu. BEROLIN, 31. (Izv.) freko Stockholma se poroča iz Petrograda, da so prepeljali* tjakaj velikega kneza Jurija Mihajla Mi hajloviča in Dimitrija Konst&ntinoviča ter ju nastanili v Smolenskern zavodu, kjer se jiina godi prav dobro. Uživata tako-rekoč skoraj popolno svobodo. Prehranjujeta se sama in si tudi lahko dobavljata čtivo, kakor sama želita. Določeno je, da prideta pred vojno sodišče. Boliševiški poraz v Sibiriji. BEROLIN, 31. (Kor.) Boljševiki so v Sibiriji takorekoč dogospodarili. Del če-ško-slovaških čet, ki so zasedle Vladivo-stok, se je združil v smeri proti Nikolske-11111 s kozaki, ki se bore proti boIjševiškLu četam'" ob mandžurski meji. Boljševiške čete štejejo samo še 4000 mož. Češko-sfovaški častniki aretirani. KODANJ, 31. (Izv.) Iz Moskve se poroča, da je bilo v Moskvi na jarosiavskem kolodvoru aretiranih 45 češko-slovaških častnikov, ki so hoteli odriniti k češkoslovaški armadi. Bili so v dveh vagonih, ki jih je obiast dala odklopiti od vlaka. Francoski konzul je protestiral proti aretaciji, a njegov proiest ni nič izdal. Komisar za zunanje stvari Čičerin je ostal na svojem ukrepu. Ententa želi, da Čeho-SIovakl ostanejo v Rusiji. STOGKHOLM, 31. (Izv.) Češkoslovaške divizije so na vsak način hotele oditi na evropsko bojišče, toda ententa jim je nujno priporočala, da naj ostanejo v vzhodni Aziji v svrho izvedbe ententnih načrtov. Kerjenski) proti boljševikom. BEROLIN, 31. (Izv.) Iz Rotterdama se poroča, da je Kerjenskij pred odhodom iz Pariza konferiral z velikim številom ruskih častnikom in jih navduševal za boj proti boljševikom. Iz Pariza gre Kerjenskij v Solun, da tudi tamkaj pridobi čast-ništvo za boj proti boljševikom. Člani kemskega sovjeta ustreljeni. MOSKVA, 28. (Kor.) Kakor poroča list »Izve-stija«, je zaradi ustrelitve članov sovjeta v Kemu odpotovala komisija v Murman, ki je potrdila, da je bil sovjet v Kemu odstavljen in so bili člani ustreljeni. Komisija je prinesla s seboj veliko gradiva o pripravah Angležev na zapadni obali Belega morja. Gradivo se v kratkem objavi. Poštni promet s Sibirijo ustavljen. MOSKVA, 28. (Kor.) Kakor poročajo listi, se je z ozirom na vojno stanje poštnih pošiljatev v Sibirijo. ustavilo ^sprejemanje KoK-fa v Petrogradu. KOVNO, 30. (Kor.) število za kolero obolelih oseb v Petrogradu še vedno narašča. 20. t. m. so zaznamencvall J 70, naslednji dan pa 209 slučajev. Rusko-fm ka mirovna pogajanja. BEROLIN, 31. (Kor.) »Lokalanzeiger* poroča, da je rusko odposlanstvo za rusko-finska mirovna pogajanja snoči prispelo v Eerolin. NemŠko-ruska pogajanja. BEROLIN, 31. (Kor.) K poročilu berolinskega urada petrograjske brzojavne agencije, po katerem naj bi se nemško-ruska pogajanja o glavnih političnih vprašanjih niti še ne bila pričela, izjavlja, »Lokalanzeigerc, da so pogajanja glede nekaterih va.:nih političnih vprašanj dosegla do popolne razjasnitve. Semkaj spada odtrganje Livonske in Estonske od ruske države. Sovjetska republika se je načelno zadovoljila z odtrganjem obeh pokrajin in je poslala tozadevno izjavo v Berolin. Proces proti poljskim legijonarjem. DUNAJ, 31. (Izv.) »Morgenzeitung« poroča, da je bilo v marmaroškem procesu doslej obsojenih 83 poljskih legijonarjev in da se je obtožba razširila še na nadaij-nih 428, ki da so v Ukrajini prešli k sovražniku in so bili potem ujeti po Nemcih. Pravi, da se za obravnavo proti tem novim obtožencem določi drugo sodišče. Zadušnica po car]« Nikolaju. RIM, 31. (Štefani.) Danes se je v ruski cerkvi vršila zadušnica po carju Nikolaju. Obtožba romunskega vojnega kabineta. BUKAREST, 30. (Kor.) V zbornici je sporočil predsednik, da se je poročilo informacijskega odseka o obtožbi Bratfanu-Take Joneskove vlade v smislu zakona naznanil obtožencem in se objavi v uradnem listu. Pet diii nato se prične posvetovanje v zbornici. Cesar Viljem ob začetku petega vojnega leta. BEROLIN, 31. (Kor.) Cesar Viljem je povodom početka petega vojnega leta izdal oklic na nemški narod, armado in mornarico, v katerih govori z občudovanjem o dosedanjih delih naroda, armade in mornarice. Sveta dolžnost da zapoveduje, da se stori vse, da dragocena kri ne teče zastonj. Se nočejo sovražniki miru; zato se je treba bojevati dalje m delovati, dokler ne bedo sovražniki pripravljeni, da nam priznajo pravico do življenja. Oklic na ar m a:do m mornarico se končava z besedami: Moramo se in bomo se borili dalje, dokler ne bo zlomljena sovražna uničevalna volja. Za to bomo žrtvovali vse in napeli vse svoje moči. V tem duhu sta armada in domovina zvezani neločljivo. Njuno složno sodelovanje, njuna neupogljiva volja prinese zmago -v boju za Nemčije pravico in Nemčije svobodo. JESENSKO ZASEDANJE PARLAMENTA. DUNAJ, 31. (Izv.) Ministrski predsednik bar. Hussarek iii poljedelski minister grof Sylva-Tarouca sta bila sprejeta pri cesarju. Baron Hussarek bo v petek konferiral z zastopniki parlamentarnih strank. Namen teh konferenc je, da bi se zagotovila mirna/rešitev davčnih predlog v jesenskem zasedanju v času od 17. do 30. septembra. Trdi se, da baron Hussarek s strankami v poslanski zbornici ne bo imel velikih težav, pač pa da ga take težave čakajo v gosposki zbornici. DR. HORBACZEWSKI MINISTER ZA JAVNO ZDRAVSTVO. DUNAJ, 31. (Kor.) Kakor doznava c. kr. kor. urad, je bil minister dr. Horb«czew-ski imenovan za ministra za javno adrav-stvo. Zakon, s katerim se izpMminjajo določbe o delokrogu posameznih ministrstev, se objavi Jutri v državilem zakoniku in »Wiener Zeitung«. Novi centralni urad se udejstvi tekom najkrajših dni. Skupina bar. Pantza izstopila iz nemško-nacijonalne zveze. DUNAJ. 31. (Kor.) *Parlaments-Kor-respondenz« doznava, da je načelnik nemškega središča bar. Pantz po glasovanju zbornice o proračunskem provizoriju najavil izstop nemškega središča iz zveze nemškonacijonalnih strank. Poklonitev Slovakov cesarski dvojici. DUNAJ, 31. (Izv.) Povodom slavnosti v Požunu se je poklonilo cesarju tudi odposlanstvo 72., slovaškega pešpolka s poveljnikom dr. Ivanom Steianijem. Cesar je govoril z odposlanstvom po češko. Poklonilo se je obenem cesarski dvojici stotine slovaškega naroda in slovaške žene so izročile cesarici venec iz zrelega žita. Spor med Hrvati in Madžari zaradi domobranstva. BUDIMPEŠTA, 31. (Izv.) Zaradi imenovanja enostranskega domobranstva v vladni naredbi se je oglasilo 20člansko odposlanstvo hrvatskega zastopstva v skupnem hrvatsko - ogrskem državnem zboru pri vladi z zahtevo, da naj se ne uporablja naslov »kr. ogrsko domobranstvo (honved)«, temveč »kr. ogrsko in hrvatsko domobranstvo«. Odposlanstvo ie tudi konferiralo z ministrskim predsednikom dr. Wekerleiem, ki pa je hrvatsko zahtevo krackcmalo odklonil in izjavil, da ostane samo naslov »kr. ogrsko«. Odposlanstvo se je oglasilo tudi pri domobranskem ministru Szurmayu sn ministru za Hrvatsko, Unkelhauserju. Jutri pa izpre-ffavori tudi v parlamentu. Španska nI dobila nemških mirovnih pogojev. MADRID, 30. (Kor.) Minister za zunanje stvarš Dat©, formalno zanika vest, ki so jo objavili be-rolinski listi In po kateri bi bila Španska prejela od nemške vlade podlago za mirovno konferenco. Ameriško posolilo zaveznikom. WASHINGTON, 30. (Kor.) Zakladni urad je zaveznikom posodil 112 milijonov dolarjev in sicer Franciji 100, Belgiji 9 in Srbiji 3 milijone. Teufli! Nemška politika je sedai res volčja in vražja. Volkovi zahtevajo plena in vra- \ U petem Bolnem ieiu! Zagreb, 26. julija 1918. Zdi se, da ste nemška ofenziva in proti-ofenziva entente končali, ne da bi se bilo ne eni ne drugi vojskujočih se skupin posrečilo, kar ste pričakovali od svojih podjetij. Nemci se niso približali Parizu, niti niso Francozi pognali Nemcev iz klina, ki so ga ti zabili v francosko fronto od Soissona in Reimsa do Chateau-Thier-rya. Bila je torej zopet bitka, od katere so naivneži pričakovali odločilne zmage, in ki so jo nekateri listi z^elikimi In bučnimi naslovi označali »kot odločilno bitko pred zvršetkom svetovne vojne.« Ne le, da je ostala brez odločitve, marveč nas ni tudi niti za korak približala — miru. In s to neodločilno bilko, ki sicer traja dalje, je končalo istočasno tudi četrto leto tega strašnega svetovnega vojevanja ter prehajamo v peto leto. Ali nam vsaj to donese odločitev in mir? Moramo vpoštevati, da so po velikih bitkah na Piavi in Marni, ki so — po priznanju naših in nemških državnikov samih — zahtevale velikih žrtev na obeh straneh, vse vojskujoče skupine prilično iz-črpljene. Zato moramo računati, da v teh dveh mesecih, ki nas še ločita od deževne, meglene in mrzle jeseni, neugodne za vojniška podjetja večjega stila, ne bo odločilnih bojev ter da jih je pričakovati še le na pomlad 1919. Pa tudi v to je težko verovati, da bi že v prvi polovici prihodnjega leta padla odločitev ter da bi se rešila vsa tista velika svetovna vprašanja. Mnogokrat čujemo tudi ugibanja, da bi mogla ta vojna končati istotako iznenada, kakor je pričela. V kolikor se ne misli morda zlobno na tiste države, ki so se že desetletja pripravljale na to vojno, menim jaz, da so taka iznenađenja izključena. Kajti, doživeli smo polom iiaivečjega uda na ententnem taatoji*, fprzpad velike Rusije, vsled česar le bila glavna fronta skrajšana za več od polovice, ne da bi bili doživeli taka iznenađenja, ali se približali rešitvi. Ako ne bi imeli centralni državi proti sebi veliki anglo-saški narod, potem bi že mogli pričakovati kakih iznenadnih dogodkov, podobnih ruskemu razpadu. Ali, dokler bodo angleške in francoske vojske na francoski in italijanski zemlji, ni pričakovati tam ne revolucije, ne anarhije. Pa naj so perspektive glede trajanja vojne še tako žalostne, treba vendar gledati resnici v obraz in ne kloniti. Da smo prišli preko polovice* je iasno vsem, ako se oziramo v ta štiri minula leta in si predočamo, kar smo v tem času videli in izkusili. In na podlagi tega štiriletnega bogatega izkustva se moremo nadejati! da nam leto 1920. donese mir. In če bodo tudi te c^ve leti, ki nas Še čakati, še hujši, ■moramo vzdržati, ker gre za življenje naše, za -svobodo in neodvisnost našega naroda, ki je sicer še daleč, a ki se nam vendar bliža z vsakim korakom. To naj nam bo v tolažbo v teh težkih dneh. A to razdobje porabimo za delo, da kot zrel narod dočakamo zjedinjenje ter vse tiste blaginje, ki jih prinese s seboj. V tej veri vstraja naš troim#i narod in njegova potrpežljivost bo poplačana tako, kakor tudi zaslužuje. Jugoslovan. gi preže na žrtve — svojim osebam na korist. Saj je prišlo na dan sramotno uej-stvo, da so nekateri nemški gromuvr.iki ^ proglasili phfariiiev Seidierja za prvo državno pofrebo Ie zato, ker jim je Seidiler« zagotovil osebne koristi — v bančnih koncesijah, izvestnih korespondenčnih \ podjetjih! — Nemški politiki nedostaje etike, nravstveuosti, morale, nedostaje plemenitih ciljev. Zato propada. V tem smislu plačuje nemško ljudstvo res račune. Logična posledica te dekadentnosti je tudi, da so Nemci brez enotnega pozitivnega programa, da nimajo nobene vzvišene vod:lne ideje in vla tudi taktično, razpaJajo. Tisti, ki zasledujejo osebne koristi, ne pojdejo črez nevarne strmine s tistimi, kj streme po idealnih ciiiili, ako pot navzgor križa njihove poti. (V tem pogledu imamo tudi mi Slovenci izdatnih izkustev. Zato je bila tudi naša slovenska politika dekadentna do najnovejth časov.) — Tudi Tagespost priznava, da je Jal Hussarek Nemcem neke obljube, a!' ob-, haja jo menda neka zla slutnj i, da svari _ ministrskega predsednika: »Obljube se lahko dajejo v par minulah, a izpolniti se včasih ne morejo v mesecih in letih!,« Potem poživlja Nemce, naj porabijo sedanjo pavzo, da poravnajo težke posledice tega proračunskega boja, naj odnehajo od osebnih in strankarskih nasprotstev. Kajti sedaj da gre za idealne in materijalne inic'ke nemškega naroda! — Nikdo ne ovira iii noče ovirati nemških državljanov na tej skrbi. Tem huje se zagrešajo oni s tem, da hočejo druge ovirati, da ne privoščajo drugim, kar zahtevajo za-se kot svoj najvišji interes! Saj je edina misel, ki :;h ze-dinja — sovraštvo proti Slovanom. To je njihov program, za katerem stoje vsi! Je-li pa tak program dostojen velikega kulturnega naroda? Politika, ki sioni ie na sovraštvu in ki je sicer brez vsake druge ujedinjajoče etične, nravstvene podla-ge>.je — dekadenca. In taktično je ..'anaš-ifja nemška politika globoko nizko pod ono Slovanov, ki ima svoj pozitiven program, svoje plemenite ideje in vzvišene cilje. Nemška politika je vredna svojih sedanjih voditeljev — \Volfov m leuiiov! iBtžrpfciauie Jaoo^iGvassKena Mi Preganjanje trgovinskega akademika Iva lirade-tića iz Buzeta. ' Absolvirani trgovinski akademik Ivo Bradetlć, ki je bil pri italijanski protistranki v Istri osovražen kot Hrvat narodnega mišljenja, je bil na podlagi brzojavne ovadbe meseca novembra 1. 1915. nenadoma aretiran na otoku Krku in preko Reke odveden k poveljništvu soške armade v Postojno. Potem ko so z BradetiĆem v Postojni rarmali zelo sirovo, ko je moral prestati celo noč zaprt v kleli brez slame, ki se je uporabljala za zapor, so ga predstavih nekemu majorju, ki ga je vprašal, zakaj je aretiran. Cel dan je moral čakati, da je ar-madno poveljništvo poizvedovalo o vzroku aretacije, nakar so Ra zopet z vojaško eskorto odpravili k okrajnemu glavarstvu v Voioskem. Tam ga je zaslišaval komisar Luttlnger o vsem mogočem, ni pa moiiel povedati vzroke aretacije. NekoHfco dni pozneje je zaslišal gospoda Bradetiča avdittr podlagi tega Štiriletnegaiviiine mornarice dr. Cervinka, kateri je smatral za umestno, da je grozil Bradetiću, da inu j;re za glavo. Počasi so šele prišli na to, da obstoji sum, da je Bradeiić na Sušaku, kjer je absolviral trgovinsko akademijo, uganjal špijonažo. Ker pa niso imeli niti sence suma, so držali gospoda Bradetičf 8 dni na Voioskem v zaporu in so tekom tega časa mrzlično, vendar pa brezuspešno iskali vse naokoli. Nato so odvlekli gospoda Bradetiča v Trst. kjer se je zloglasni major Lonek na vprašanje, zakaj ga zapirajo, sirovo zadri nanj: »Boste že vedel sam, marš v zapor«. V resnici so imeli gospodn Bradetiča, ne da bi bil zaslišan," zaprtega v ošabnih prostorih Karni-zijske jetnišnice, odkoder so ga, zastraženega bajoneti, prepeljali v vlažne, smrdljive zapore k. Jezuitom. Cigani, roparji In politični Jetniki so morali tu skupno gladovati. Sele po 15 dneh je gospoda Bradetiča prvikrat zaslišn! avditor dr. In-' gruber, ki seveda ni razumel niti besedice hrvatski, dočhn pa se je obdolžencc le težko mogel izražati v nemškem jeziku. Famozni sodniki so bili v zadregi in so iskali nadaljni materijal. Kako nesmiselno se je delalo in kakšni zlobni ljudje so bili. je razvidno odtod, da so se zaradi malenkosti lz-t gubljali celi meseci; tako so n. pr. pri Bradetiču dofeill v beležnici belo-modro-rdeč trak z naslovom »Hrvatsko društvo Reka«, spomin na izlet, oblastveno dovoljenega slovenskega društva, v Ilirsko Bistrico iz leta 191?. Seveda so iz tega nedolžnega bralnega društva hoteli napraviti ju-; go^Iovansko revolucijonarno organizacijo. Ko so, ckrivljenca dolgo izpraševali o stvari, se je izkazal v veliko jezo avditorja, da je društvo za- o-, nlto Tedaj pa je hotel brez najmanjega temelina. iznajti sum, da so se na oni veselici čuli nepatrl-. lotičnl vzkliki. Pozneje so dolžili Bradetiča. da je enkrat zakiica! »2ivela Srbija«, kedaj in kje, za to ni imel >dobri sodnik« nikakršnih podatkov.. Toda namen je.bil dosežen, Bradetič je moral ostati v zaporu. * , Vprašali so policijo v Reki, dasiravno Bradetič» ni nikdar stanoval v Reki, temveč na Sušaku. Re-( ška policija je seveda kar najradovolneje podala svoje informacije, same izmišljotine, med njimi smfšno trditev, da je Bradetič Ii neznanih vzrokov! leta ,1912 pobegnil na Bolgarsko, kar Je bilo se-' veda zlagano Kcnčno Je ostala samo še informa-^ cija trgovinske akademije, s strani znanega ravnatelja Pacherja, ki je poročal, da je bil Bradetič ker Je bil društva. Tako Je J Razne polSSKne vesti. v dekadenci! Graška »Tagespost« je izpregovorila te dni grenko besedo o razvoju nemškega političnega življenja v državi. Proračunski provizorij da so le z velikimi težavami spravili pod streho, a račun za rešitev državne potrebščine da mora plačevati nemško ljudstvo. Začudeno se boste vpraševali: kako to? Mari je sprejelo nemško ljudstvo na svoje rame vsa bremena, dokler bo trajal ta provizorij?! O ne! Graški list daje drugačno pojasnilo: ker so radi vprašanja, ali naj glasujejo za ali proti provizoriju, nemške stranke prišle v navzkrižje in se razcepile. Nastal je boj med njim, s katerem pravi »Tagespost«, da je bil često nedo-stojanstven, nelep, oseben in nevreden/ Graški list ima prav: prišli so v navzkrižje in bo} je bil res tak, kakor ga označa rečeni list Tudi je res, da mora nemško ljudstvo plačevat* račun. Ne odgovarja pa resnici, če hoče ustvarjati domnevo, kakor da so Nemci žrtve - recimo - prevelike obzirnosti ali odjenljivosti tistega dela nemških poslancev. Ta namera izhaja iz vzklika »Tagesposte«: »Kdo ve, ali niso imeli tisti prav, ki so ostali — na strani.« Ne, Nemci niso taka žrtev, marveč je iskati vzroka v nizki stopnji, na katero je padla vsa nemška politika v AvsrtrUL Ta politika je že davno v dekadenci, ki do- --------- biva izraza v osebnih bojih, ki jih naglaša svoječasno obsojen v 16 umi karcer, »Tagespost« sama. Dekadenca se izraža član prepovedanega dijaškega drnstv V dfjstvu, da so VSi njih boljši, honetneji imelo vojaško sodišče nov hi pametneji elementi potisnjeni popolno- bila usfviiena sele inl" ma v ozadje ter da prvo besedo imajo se- stanega pomanjkanja ie Bradetič duševno m te-dS bogovi trelje m četrte vrste: \Volfi in lesno zelo oslabel Z vojaško eskorto so ga od. Stran II. »EDINOST- tU*. 207 V Thta, ig tvlekli v Upnico in od tani v Goliersdorf, kjer je Ibl! interniran do Januarja leta 1916, nakar so za tearadi bolezni interniraii v njegovem domačem kraju Buzetu. Avgusta meseca 1. 1916. mu ]e koprsko okrajno 'glavarstvo dovolilo preselitev v Lovrano, da bi v .tamošnjem podnebju lažje okreval. Toda okrajni ;komisar Lt:t:inger ga je dal odgnati še tisti dan, ko je prispel tjakaj. Vkljub bolezni so avgusta imeseca L 1916. spoznali ga sposobnega za vojaško službo, in pretrpeti je ir.cral vse grozote, ki so ilh morali trpeti s »p. u.« označeni Jugoslovani. Po snperabitraciji so ga z neko stavbno stotnijo poslali na rusko ironto, vkljub znani ministrstveni Prepovedi, da se enoletni prostovoljci ne smeio porabljati v takih oddelkih. Sprejem v častniško Šolo se je gospodu Drade-tiću odrekel: sub št. 51643 od 21. dec. 1917 z utemeljitvijo, da »zasedaj kot p. u. za Izvežbo za Častniškega aspiranta ne prihaja v poštev«. Gosp. Bradetič mora torej še vedno trpeti zaradi zlobnega preganjanja, namesto da bi bili njegovi preganjalci eksemplarično kaznovani. Vprašamo torej vsevkupno vlado, aH je pripravljena, natančno povedati vzroke preganjanja, krive funkcijonarje okrajnega glavarstva na Voloskem in zlasti brezvestnega avditorja Ingruberja najstrožje kaznovati in sploh enoletnemu prostovoljcu Ivu Bradetiću dati polno zadoščenje, zlasti tudi glede njegovega čina pri vojakih? A^rer^s^'Isfee stvari* NASOLJENI SLA NIKI. Anrovizacijska komisija bo od danes, v četrtek, 1. avgusta, dalje prodajala, samo v rib|: tržnici, nasoljene slanike po K 6'— kilogram. Izkazati se je treba z živilsko izkaznico in se ne dobi več kot en slanlk na odmerek. Prodajalo se pa bo na vago, ne o* po številu. Procfa'a kuriva. Oglje. 50 ks: na rdeče izkaznice. Razdeljevanje I. avgusta. — Cena SO vin. za k*. Staro mesto: 1101—1600 (23) Capitelli 14; 1001 — 2*170 (23) Lazz. veccliio 17. — Stara mitnica: 151—800 (25) S. Maurizio 6 (76 vin.); 801—1800 (25) Paduina 13; 1S01—2300 (25) Risorta 17. — Nova mitnica: 1801—2700 (24) Acqtie 20; 2701— 3210 (24) S. Francesco; 1—400 (25) S. Francesco; 4(>*- 800 (25) Amalia 13. — Sv. Jakob: 3201— 4000 (16) Guardia 42; 4001—4650 (16) Diacono 6; 1—300 (17) Bramante 12. — Kjarbola: 1—300 (16) Concordia 17. — S. Mar. Magd. Zg.: 201—499 (11) S. M. Masd. Ze. (82 vin.) — Sv. Mar. Magd. Sp.: 1—200 (12) C. Cancellieri. Koks. 10 kg na modre Izkaznice. Pazdeljevanie 1. avgusta. Cena K 2*70 za 10 kg. &v. Vid: 351—880 (46) Lazz. vecchio 17. — Stara mitnica: 651—850 (50) Risorta 17. — Nova mitnica: 151—650 (53) S. Francesco 2; 651—802 (53), 1—250 (54) Acque 20. — Sv. Jakob: 726— S?5 (56) Guardia 42; 826—1025 (56) Guardia 9; 1026—1225 (56) Bramante 12. — Kjarbola: 251— 300 (45), 1—100 (46) Concordia 17. — S. M. Alagd-Zz.: 101—260 (37) S. Mar. Zg. 8 (K 2"90). Premoe (fossile). 20 kff na modre izkaznice. Stara mitnica? 851—950 (50) Risorta 17 (10 kg K 1 '66); 951—1200 (50) S. Maurizio 16 (10 kg K 1*46). — Nova mitnica: 251—500 (54) S. Francesco 2 (10 kg K 1*46). • • * Kurivo za Industrijalce. Od Cetrrka, 1. avgusta, dalje se lastnikom rdečih dobavnic I. In II. dobavnega razreda lOdnevna potrebščina premosa (za čas od 1. do 10. avgusta), zr I., II., III. in IV. dobavni razred pa lOdnevna potrebščina koksa in oglja, če niso preskrbljeni ž njim. nakazuje pri njihovih dobavnih tvrdkah. III. In IV. dobavni razred ne more dobiti premoga v tem roku zaradi pomanjkanja dovoza. Pojasnilo. Prejeli smo od kompetentne strani z ozirom na odhod šolskih otrok na Ogrs-ko: Otroci se nimajo namestiti vsi — ampak le manjšina — v skupnih stanovanjih; vsi drugi pa v poedinih družinah. Ker so pa te izrazile izrecno željo, naj bi se jim poslal! otroci, ki znajo nemški, ker bi se drugače ne mogli sporazumeti žnji-mi. se je določilo, da se otroci izberejo iz tistih, ki obiskujejo državne šole. A to brez razlike narodnosti. Izključena je tore} vsaka tendenca zapostavljanja te ali one narodnosti — ?? — ?? Nemški kurz v vojaških pisarnah. V zadnjem času se je naš list prav pred kratkim bavil z gnilimi razmerami, ki so nastale v vojaških pisarnah, odkar so se začele sprejemati v te pisarne tako-Inicuovane »ženske pomožne pisarniške moči«. Kakor smo čuli iz raznih vojaških krogov, je naš list s svojimi izvajanji zadel naravnost v črno in Žel splošno odobravanje v civilnih, še bolj pa v vojaških krogih samih. Ženska v vojaški pisarni je zlo, ki ovira vsako redno In točno delo, poleg tega pa tudi zanaša v vojaSke pisarne še neki duh, ki bi ga nikdar in nikoli ne smelo biti v vojaških pisarnah. Će kje, mora biti ravno v vojaških pisarnah, posebno onih, katere imajo opravke s civilnim občinstvom, izključena vsaka pristranost, vsaka politika, sploh vse, kar bi kazalo protežiranje ene ter omalovaževanje preziranje ali celo zaničevanje druge narodnosti. In vendar se ie tako, najstrožje obsodbe potrebno razlikovanje začelo pojavljati tudi v vojaških pisarnah, odkar so nameščene v njih »milostive gospodične«. Tako n. pr. v fzdajalnici potnih listov v hotelu lEiccIsior. PriSla je v ta vojaški urad grospa A. K. »Milostiva«, s katero je imela opravka, je govo-xila nemški, a ker gospa ni odgovorila na nemška vprašanja, je začela italijanski, in šele potem, ko tudi na to ni bilo odgovora, je s silno težavo in "nekakim gnusom izrekla spakedranko: »podpisi!« Ko je sospa podpisala, je »milostiva gospodična« zepet začela: »Was sprechen Sle denn? Sprechen ,S:e dcutscli, oder Kallenisch?« (Kaj govorite? Ali govorite nemški al! Italijanski?) Ker ji gospa ni ,odgovorila, ji je zabrusila: sV/enn SI« nlcht jdeutsch oder ;tn!:sri!=ch fcOnnen, gAen Sio ~d!er!= (»Če no znate s^sškl ali Italijanski, pojdite proč!«) t— Vprašamo samo, kako se more taka, od Boga {V vojaško pisarno zavržena puhlica drrnltf, da na ftsk način žali občinstvo? Ta je pač treba, da po-Ikiicanl činitelji kar najodločneje posežejo vmes Ha poskrbe, da se enkrat za vselej preneha ta predrznost. Zaliti se ne damo, najmanje pa v svojem narodnem čutu, pa nal imajo te frklje Se toliko ^SMČSŽžŽžiiai^SSSŽa-ZEOžilMs^ dela«! Cc kje. hočemo imeti tu mir in red in spoštovanje, ki gre | vsakomur. Saj jih plačujemo mi, davkoplačevalci! Tudi »Avstrijski Lloyd« za germanizacijo plovbe. Kakor poročajo nemškonacijonalni listi, je »Avstrijski L!oyd« ustanovil dve štipendiji po 1200 K za učence nemške nautike v Trstu- Obupen klic s Kontovelja. Danes stojimo pred strašnim vprašanjem: kai bomo jedli, s čim se bomo prehranjevali in onranjaii to borno življenje? Obupujemo. Otroci jočejo, ker so gladni. In mi jim ne moremo dati grižijeja. Od kod? Od tega morda, kar nam daje aprovizacija? iNaj odgovori kričeče dejstvo, da smo prejšnji teden dobili na osebo: V* kg koruzne moke, še ne 20 dkg krušne črne moke — in nobene druge stvari, izvzemši četrtin-ko kisa. Za tekoči teden nismo dobili do danes, do torka, nič drugega, nego eno osminko koruzne moke na glavo in teden! In širi se glas, da »morda« dobimo še kako malenkost, »morda« pa — nič več. Kruha pa nismo dobili nikakega že nad — leto dni!! Ali ni torej opravičen naš obupen vzklik: kaj bo iz nas, iz naših družin, naših nesrečnih otročičev? S kom naj se preživljamo? Ali naj gremo res pod zemljo? Kamor se obračamo za kako pomoč, zmigujejo z rameni in nas pošiljajo — drugam! V tem svojem skrajno obupnem položaju se obračamo naravnost do njegove ekscelence g. namestnika s prošnjo, naj zahteva informacije, kako stoji pri nas z aprovizacijo in naj ukrene, da bomo ob-varovffcii vsaj pred najhujšim. G. namestnik ve, koliko smo pretrpeli tekom te vojne materijalne škode in koliko tudi duševno. Nadejati se torej smemo, da stori tudi za nas, kar je v njegovi moči. C. kr. poštno In brzojavno ravnateljstvo nam pošilja svoja:- sporočila često tako zalepljena, da jih ni možno odpreti, ne da bi se raztrgala, v sled česar postajajo nečitljiva. Ce hoče torej poštna oblast, aa bomo priobčevali nje sporočila, naj nam jih pošilja v obliki, da jih bomo mogli odpirati brez poškodbe. Iz Št. Janža na Dolenjskem nam poročajo, da se bo v nedeljo, 18. avgusta t. L, vršilo tamkaj slavnostno' odkritje spominske plošče dr. Janeza Ev. Kreka na tamkajšnjem župniš&u, kjer je dr. Krek umrl lanjsko jesen kot gost tudi nam tržaškim Slovencem izza našega praznovanja obletnice majniške deklaracije znanega župnika Bajca. Napovedanih je doslej že cela vTsta jugoslovanskih in severoslovanskih poslancev, slavnost pa otvori z nagovorom načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec. Sodeloval bo pri slavnosti mešan zbor nad 100 pevk in pevcev. Po končani slavnosti bo velika ljudska veselica. Narodno ženstvo se udeleži slavnosti večinoma v narodnih nošah. -Dolenci pričakujejo tudi obilne udeležbe iz Trsta, in osobito žele, da bi prišle Tržačanke v narodni noši tržaške okolice, ki je tako zaslovela po Krekovi slavnosti v Rossettijevem gledališču v Trstu. — St. Janž je ljubka, na holmcu ležeča vasica, katero obdajajo vsenaokoti vttiogradl, poTje In log- Iz Radeč pri Zidanem moštu do Št. Janža je okoli 2 nri pešpoti čez hrib Brtmfc. Od Krmelja, zadnje postaje šentjanške železnice pa Je do vasi tri četrt ure. Kraj je zelo lep,f!n zato je pok. dr. Krek tudi tako rad zahajal tjakaj. V St." Janžu torej pričakujejo tndi večje število Tržačanov h Krekovi slavnosti. Kdor se torej misli udeležiti te slavnosti, naj si pravočasno preskrbi potne listine. O slavnosti bomo še poročali." Rodbinam plinarnlškega delavstva! Mestna plinarna razglaša: Rodbine onih delavcev, ki so delali pri pečeh v tržaški mestni plinarni in se nahajajo sedaj v vojaški službi, se pozivajo, da čim najpreje naznanijo ravnateljstvu mestne plinarne v ul. Broletto njihove natančne naslove, da se bo mosla zanje vložiti prošnja za oprostitev vojaške službe In vrnitev na delo v plinarno. Neznosne aprovlzacfjske razmere na Opčlnah. Prejeli smo: Tržaška aprovizacijska komisija ima dve meri: ena za mesto Trst, drugo za nas okoličane. Ta teden delijo v zgornji okolici aproviza-cije po 4/s kg moke na osebo. Kruha sploh ne dobivamo. Baje zato, ker smo na deželi in pridelamo sami zadosti, da se preživimo do prihodnje žetve. Naj omenim, da skoraj ne vemo, kaj se pravi žetev. Vsi oni, ki poznajo naše gospodarske razmere, naš Kras In njegovo rodovitnost, dobro znajo, da okolica Trsta, posebno zgornja, ne pridela niti v normalnih časih toliko, da bi se mogle, posamezne s kmetijstvom se ukvarjajoče družine s tem preživljati. Kaj šele sedaj, ko ljudje ob Času setve niso imeli semena, seda] ko ni delovnih moških moči doma, ki bi lahko obdelovale naša kamenita, suha tla. Na Opčinah, Prošeku, Sv. Križu in drugih naših zgornjeokpliških vaseh so najlepša polja uničili vojaki. Naša najlepša polja so skozi tri dolga leta služila vojakom kot taborišča; vojaki, vojaška živina, vozovi, težki avtomobili, topovi In barake so izpremenili najlepše travnike v popolno cesto, kjer niti trava ne more rasti — moški, ki bi morda s trudom to zemljo zopet obdelali, so na fronti. Ce bi tudi bila tu pa tam kakšna družina, ki bi morda pridelala kai krompirja ali kaj stičnega in se ž njim hotela prehraniti, so nam »capovllec In župniki s prižnic povedali, da ne smemo kopati krompirja, žeti žita, da, še seno so nam zasegli in ga rekvlrirajo. Gotovo pa je, da so velika, da, prevelika večina naših okoličanov »kajžarji«, ki so delavci v mestu po tvornicah, v prosti luki, na cestah, železnicah itd., ljudje, ki so si vedno služili kruh z vsem prej kot s poljedelstvom. Kje so ti ljudje sedaj? V vojaški suknji. Kje naj vzamejo sedaj družine takih naših, ki so že padli ali ki padejo za domovino, za življenje potrebni kruh? Poznam družine, kjer petero, šestero otrok strada že tedne in tedne V mesta deli aprovizaciia malo, a vendar nekaj; zakaj nam ne dajo ničesar? MI ne dobivamo ne moke, ne kruha. S čim naj sc preživljamo? Će tržaško mestno prebivalstvo deli svoja skromna aproviiacljska sredstva s spodnjim! okoiičanl, ki so kot vrtnarji vsaj nekoliko srečnejši od nas zgornjih okcllča-nov, zakaj ne deli usode tudi z nami? Bržkone zato, ker vlada zna, da bi bilo v Trstu — mestu v eventuelnem slučaju, da bi se meščanom zmanjšala racija — mogoča kaka demonstracija, ki ie v okolici nemogoča. .Zabava S*. Jakobske »Cttahrice« ntinole nedelje le uspela kar najbolje. Prav lepo ie ftio, ker se je vse vršilo brez navadnega hrupa: vse do zadnjega prisrčno in dostojno. Vspored Je bil srečno izbran. »Čitalnica« je pokazala, da umeje naloge kot Čitalnica, t. j. da nudi občinstvu kaj poučnega, česar smo pogrešali doslej. S preureditvijo dvorane je Čitalnica preuredila tudi — sebe. Napravila je lep jako ličen oderček, na katerem hoče podajati lične in poučne stvari. Tako delo bo res vredno Ci-taln ice društva, ki hoče sodelovati na dviganju kulture. Z nedeljsko predstavo ie storila prvi korak na tem polju in uspel je Iako povoljno. Na sporedu so bili: salonski orkester, recitacija, soio- in dvospev, igra (burka) In ciganski ples. Omeniti hočem nakratko vsako točko posebej kakor Je bila dana: Najprvo je orkester zasviral venec narodnih pesmi; to kakor tudi ostalo je Izvajal pohvalno. Recitacija, je bila tudi dobro Izvršena. Razveseljivo pa je bilo videti, da so tudi oni »nižji sloji« pazno in mirno sledili recitaciji. Recitacija je primerno sredstvo, da se širši sloji seznanjajo z našimi pesniki in se začenjajo zanimati za nje. Nekaj prav krasnega je bil nastop mlade, a veliko obetajoče gospice Mezgec, ki je odpela svoje tri komade lepo, milobno. Njen glas ni sicer 5e utrjen, a mil je In ljubek, ker je mehak. Tu treba le še dobre šole in dobimo pevko, s katero se bomo mogli ponašati. tem se ie uprizorila Igra »Klepetulja«. Šlo le ker so vsi igralci dobro znali uloge. To treba ceniti tem bolj, ker so bili Igrate! po večini mladiči — začetniki. Zadnja točka Je bil ciganski ples, pod vodstvom plesovodje ®)sp. Bizjaka. Tudi ta točka je uspela prav lepo, tfetudi so ti »cigani« tu pa tam malce uhajali iz tempa; a kvarilo ni. Vsa čast gosp. Bizjaku, ki Je v kratkem času naučil ta lepi, a težavni ples. Vse priznanje seveda tudi plesalcem. Za tem je sledila svobodna zabava, ki je bila prisrčna In dostojna. Na kegljišču so bile postavljene mize In take se je vsakdo, ki ni hotel biti v dvorani, lahko v hladu zabaval po svoje. Želeti bi bilo,da bi »Čitalnica« večkrat nudila take lepe pristno-domače zabave, posebno nam Sv. Jakobčanom ki itak že pogrešamo vsega. Upajmo! Gp- Begunska podpora po 8 f. Osrednji odbor na Dunaju I., Bankgasse 2 poroča: Begune! z Goriškega, ki so raztreseni po nemških In čeških krajih, tru-moma hodijo v urad in od vseh strani prihajajo pisma, ki kažejo velikansko razburjenje vsled krivice, ki j5m je grozila. Vsem beguncem naznanjamo. da radi tega ni treba nikomur hoditi na Dunaj in tudi pisati ni treba več. — marveč mrno naj čakajo rešitve. Kdor le predolgo ne dobi nakazane podpore, naj kar sam piše na okrajno glavarstvo, In prosi rešitve. — Enako z Gorico bo v vseh vaseh v okolici In ob vsej Soški črti. — Torej dragi begunci, le mirno kri in čakajte rešitve. Ker ima glavarstvo rešiti veliko tisoč prošenj, a osobja malo, gre delo polagoma od rok. — Trst v celoti res nI bH nikdar evakuiran. Ali možno je, da so bile evakuirane posamične rodbine. ^Osrednji odbor« je imel v rokah listine, ki so dokazovale, da so bile posamične rodbine res oblastveno evakuirane' Tem vsbm prlstoja naknadna begunska podpora. Kdor dobi običajni tiskani odlok, ki naknadno begunsko podporo odreka, ker na bilo »tržaško mesto evakuirano«, naj se pritoži v 14 dneh na nameStnlštvo. — Dalje pripominjamo, da pod mesto Trst spada tudi — okolica, a tu so se evakuacije' izvršile. V Skednju n. pr. je neka vojaška oblast ljudi podila v zaledje. Kdor more to dokazati, naj se takoj pritoži na namestništvo. »Osrednji odbor« na Dunaju L, Bankgasse 2, pritličje, potrebuje še eno uradnico, ki zna slovensko in nemško, strojepisje in stenografijo. Ponudbe prosi čimprej na sornji naslov. Mestna zastavljalnica. Jutri, v petek, se bodo dopoldne in popoldne prodajali na javni dražbi nedragocen! predmeti, popoldne obleka in perilo, zastavljeni na zastavne listke serije 142.. Svetolvanske rodoljubke In rodoljubi so vabljeni na važen pogovor, glede podružnice CMD danes, v četrtek, točno ob 7Ys zvečer v Narodni dom. V nedeljo popoldne se bo vršil občni zbor in nato majhna prireditev s prosto zabavo. A. G. Nedeljska uprizoritev burke »Nervozne ženske« po tržaških slovenskih igralcih je dosegla, kakor nam poročajo, najboljši moralni uspeh. Le škoda, da ni obisk odgovarjal namenu tako. kakor se je bilo nadejati s strani občinstva. Del čistega dobička v znesku K 50 se je izročil g. Štefanu Bratu-žu, nabiratelju darov za šentvidsko šolo. 2al, da se ni mogla, z ozirom na velike stroške, ker že. sama dvorana stane SO K, določiti večja svota v blagi namen. Šentjakobska podružnica CMD naznanja, da bo v nedeljo. 4. avgusta, ponovila Šentjakobska »Čitalnica« v dvorani Del. kons. društva ob 6 pop. svojo nedeljsko prireditev v korist otroškemu vrtcu pri Sv. Jakobu. Razun že v nedeljo v splošno zadovoljnost proizvajanega programa z recitacijo, petjem, gledališkim nastopom In cigansVim plesom priredi podružnica tudi šaljivo srečkanje na krasne dobitke, obstoječe tudi iz zelo Iskanih živilskih predmetov. Da pri tem šaljiva pošta ne odpade, Je samo ob sebi razumljivo. Odbor podružnice prosi daril za srečkanje in pričakuje mnogoštevilne udeležbe. Angela Sies Marijan Tijanić vjenČanL Trst, 29. Srpnja 1918. se s-sfuraja 8 visi. fcece^a. — DrbeJo tiskane tes£de 8 3 pafur»~h dvo^o. - Najmanj^ priildj^ina znaSi 60 vinarjsv« U P - '« CD biaoajna Wentheim in različno po lUUU iu bistvo pr dajalne je-tvln. Braniča Maddaiena, Trg S. Giov&aui. 2j25 TO za poštni tečaj. Ponudbe IvtflZjU av pod .Knjige^ na Inseratni o ;d«it k Edinosti. 2526 (i sobi, kuhinja, klet, h ev, 60 ki semlji-a, voia se proda takoj. I?ojan-S Erraa« eora 2, U. Pekič od 7 svečar naprej. 2 > JA Hiša Proda S2 JADRANSKA m i Trst, VIs Casss d? Rlspzmio (lastna poslopfe) Kaplta! En rezerva K 23, iGC.03* FILIJALK.E: Duauj Tegethcjfiti •• Dubiovnlk. Kotor, Ljubljana, Metković, C Split, Sioenlk, Zal*-, VLOGE NA KNJIŽIC2 31 O — 5 O--~ za K 50 novi ienski klobuk gqr niran ■ belo-Črnim pajfiol&aoro. " Piccardi 2, I, vr. 5. 25J2 od dnera vloga do duera Tsdi^a. :fcc p.aJaje bauka aroje^-i Obrestovinje tekačem io žiroračuau p» aa« »\-.»ru - 1 Ceki ia nakaznic na v^a ta-ia iaoz ' a i KUPUJE IN PRODAJA: /rednost ran'«, oblig, eije, zastavna piam, delnice, sročUe, valute dovine, promss PREDUJME na vrednostne papirju ležeče v javnih skladiič h. SAFK i PJtOifESfc]. — Pro'l j a ar*ck razrs rje. Zavarovanje vsakovr-tnih pa7>;rj?v kurtni iz»qM, revizija irob:«nja nrtjS > brezplačno. Stavbni krelit. rembo&f«. Borzna naročila. Inka^o. MENJALNICA. — ESKOH5 Telefoni; 1483. 1701 in 247* Uredil« vrai odi O da H poi^id Brzojavi: JALRANSKA. in« 1| C! vratarju. SS ženski čevlji Št. P za K Ulica Giorgio Galatti št. 20, pri 25*23 Rrssna snoiooaisla palna soba. sobica, clo-et, klet, bal-oni, naj cčj: komfort, električna luč, dvigalo, se od i j > v najem takoj ali z av^rn^om, biizn južne železnic-rr-?d dvema tr.tmvaiakima programa, na:nižje c< ne. Poizvedovanja pri upraviteljsvvu v ulici Tor S. j Pit-ro II. Telefon 15—4'J. 251-t a v polun»d>tropju, 7 oveatueln ijSi 10 sob, 2 kuhinji, kopalne M-bc, sobice, 2 ci-3cc, kleti, največji komfort, t le triu luč, se odda rakoj ali z avgustom, pod ugodu m cenami. Poizvedovania pri uprr,v;teljstvu v u'.iei Tor S. Piero 12, II. Telefon 15 4U t> \ ■ ki Uliti tf»t? vsaki važsf ob 9% rt® . VstOp.llAij K S« - iprirb Mutili J Fotograf * Antun JerkiS j os'uje v svojem atelje) v Trstu. Via della Poste št 10. 40 se hrana in stanovanje za poštenega praktikanta a moscc septenjbe-, oktober in november I91H. Cenjene ponudbe pod „I\>lo-* njec" na Ins. odd. Ed nosti. B 23 Sanica o Sežani. f Vakorfav K ein, brivec briviiico iz Ljubljane preselil v Sežano v hišo g.e Gabr-ček. S2t:tt zidarji za btalno delo se iščejo za ržič. Plač« K 1.8'» do K 2 /a uro, hrana in stanov-uje f-e laliko dobi tam. N.tslov p«ve Jns odd. Edinosti. 2517 grliiiti „iiguore Godina" ara protini) 6B prodaja v vseh lekarnah. D in 16 vsake -.rste kupuje in p'ača po najvišjih cenah Fran Batič v Tr.^tu ul. Violino grande št. 20. 2 :12 išče se čevljarskega Cecdia L2. pomočnika. Cink. ulica 5220 u M Lifvi, Tr t. ulica S. Raznovrstno blago za preprodajalce. — Jakob Nicolo 19. 3U7 sode cd p?va, tud! nove,kti-pijje Koiel Ba kan v Trstu. i ililffr' i linim m. & ^ J & d Ir* I đt M lElSSK, i ■n * Bcgaia zaloga veh p Mehanična delavnica previjanje. — »vre.*« Ista ^ r> vi r» • i. v saKo r L' Ml trr. k:. 5* i i mr Trst, ulica S. Spfriiiioie št (Nasproti Hotel Volpich). Fotosraflčnl n-5srat (1824) Se popoln j m a nov z šestimi dup'a mi k-isj< pisarno v Trstu, Dunajska ulica (vi* Vienna) št. IO, I. nadstr. levo.