Vestnik. Učlteljskl dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega kouvikta so darovali : Ljubljansko učiteljsko društvo namesto vcnca na grob uzorni koleginji 0 1 g i Kobau-Gasperincvi 20 K; napredni Šentjanci (Dol.), v proslavo Ganglove zmage 10 K; ljubljanski učiteljiščniki 3. leta 5 K; nadučitelj Ivan Krajnik v spomin na nepozabno, preljubo soprogo TJršulo ob devetdesetdnevnici njene srnrti 3 E; Sodražčani pri pogrebu r. nadučitelja Frana Gregorača zložili 9 K; učiteljstvo kočevskega okraja pri pogrebu nadučitelja Frana Gregorača zložilo 16 K; o m i z j e v restavraciji hotela „Južni kolodvor" ob zmagoslavju deželnozborskih volitev v mestih 11 K; ,,salonski orkester v Pos t o j i n i" 10 K, ki jih je daroval g. Fran Kutin v znak hvaležnosti za petje ob grobu in pri osmini po nepozabnem, dragem očetu; g. Ivan E o b a v s iz Šmartua pri Litiji 4 E; posojilnica v Brežieah 10 K. Bog plati! Letnino za učlteljski konvikt so plačali ti-le tovariši in tovarišiee: K n a f 1 i 6 Eadoslav in Ivanka (5 e r n e iz Gorice pri Mozifju; Fran Jordan iz Ihaua; Janko Baraga in Amalija Prevc iz Koroške Bele, Ivan B e z e 1 j a k od Sv. Vida nad Oerknico (4 K); Janko in Marija P o 1 a k iz Dol p Litiji; učiteljstvo v Bajhenburgu(8K); Josip T e r 6 a k od Sv. Frančiška Ksaverja (1 K); učiteljstvo v Toplicahna Dolenjskem (6 K); Miroslav K r a m e r , Jos. S v e 11 i č , Vinko Zahrastnik, Vilma Vidičeva inlvaValenčičeva, vsi iz Škofje Loke; J. M a 1 n a r i č iu Lina L e n 6 e k od Sv. Križa na Dolenjskem. Bog plati! Brzojar smo prejeli iz N a r a p e 1 j: Da je zmagal slovenski, napreden u č i t e 1 j nasproti klerikalno-nemško-vladnemu kandidatu d e k a n u Arkotu, se raduje tudi slovensko narodno štajersko učiteljstvo. — Slava zavednim Idrijčanom! Zivela narodna-napredna ideja! Živel Gangl! Narodno-napredne misli in nar o d n o - n a p r e d n e g a u&iteljstva ne stre nobena sila! — Narodno napredni stranki sploh in posebej še tovarišu Ganglu in vsemu kranjskemu učiteljstvu častita k tej zmagi P e s e k, predsednik socialnega odseka BZveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic". Zareza Jngoslovansklh avstrijskih nČiteljskih društer je prejela to-le brzojavko: Oeske učitelstvo na Morave blahopfeje Vam upfimnž ke zvoleni kolegy Engelberta G a n g 1 a za poslance na zemsky snšm. — Považujeme to za prvni vyznamnou etapu Vašeho zapasu za osvobozeni slovinskeho naroda z klerikdlni nadvlady. Žirili Slovenei! Haj:ny. Iz učiteljskih krogor je zopet pisal nSlovenec" v 46. številki. Kadar se BSloveneu" zazdi, privleče na dan svojega obligatnega učitelja, ki ga ima skritega v istem predalu kakor svojo slovečo pištolo. In kaj govori zopet ta nSlovenčev" učitelj? čujmo! nV dno duše boli človeka, ko najde razna izzivanja v listu, ki bi imel biti .stanovsko glasilo', ne pa političui izzivač. V vsaki številki ,Učiteljskega Tovariša' se napada ena ali druga oseba, ali vsa politična stranka, v kateri slučajno vidijo nekateri nalašč, drugi pa po zaslepljenosti, same nasprotnike svojih gtanovskih zahtev. — Gospodje! Poznam učiteljske razmere ne le na Kranjskem, temveč tudi kje drugod, zato sem prepričarj, da po tej poti, ki jo stopa ,Učiteljski tovariš', nam ne bode prisijalo lepše solnee. čemu je treba netiti sovraštvo v posameznih občinah ravno učiteljem, ki smo odgojitelji otrok vseh občanov ? Skrbimo raje, da si pridobimo ljubezen in spoštovanje z občekoristnim delom pri svojih soobčanih, mesto da razburjamo že sicer prenapete politične stranke ob času raznih volitev. — Ne segajmo preveč v te volitvene boje, ker nam učiteljem gotovo ne bode koristilo. Ozrimo se na druge stanove, ki se ob volitvah niso rinili tako v ospredje, pa so dosegli, česar so želeli! Bili so seveda previdui. Lahko bi dobili prijateljev mnogo, ko bi pozuali stanovsko politiko in opustili strankarski boj, na katerem imajo nekateri toliko veselja, ne oziraje se na druge, ki se pokorimo za njrhove nepremišljene korake že leta in leta. — Bridko je pisati take besede, a so resnične, zato pozivljam tiste tovariše, ki jim je življenje višje, nego strankarski boj: krenimo na zmerno pot in ne iščimo nalašč sovražnikov!" — Na to mešanico je odgovor težak. Kdo se pa rine tako v ospredje kakor duhovščina ? Ta je vzela v zakup vso politiko, pa bi rada tudi šolo in učiteljstvo. Kdo je tako oseben in strasten kakor klerikalni politiki s svojim časopisjem vred? To naj preudari »Slovenčev" učitelj, potem pa naj leže zopet poleg zarjavele pištole v varno zavetje! To je vse, kar moremo odgovoriti na to najnovejšo rSlovenčevo" mešanico ! Zoper šolo je že začel rogoviliti BSlovenec". Objavil je dolg članek nekega F r. M i k 1 a v č i č a . ki zahteva le to, da naj se v šolah po deželi poučuje samo rnajpotrebnejše predmete" in da naj hodijo otroci samo od sedmega do vštetega enajstega leta v šolo. Da je klerikalno glasilo navdušeno za take rreforme" že verjamemo. Škoda, da ne pove, kateri predmeti so po njegovih nazorih »najpotrebnejši". Uganiti jih itak ni težko: Malo čitati, malo pisati (da zna otrok !e podpisati svoje irne), enkratena pa katekizem Klerikalci vedno vedo, kaj hočejo. Cimbolj so Ijudje izobraženi, tembolj odpadajo od njih. A črni gospodi ni bilo nikdar nič ležeče na tem, da bi bilo ljudstvo dobro podkovano za življenje, ampak vedno le na tem, da ga imajo sami čimbolj v krempljih. — Starši — pravi — bi imeli tedaj vsaj nekaj let otroke za delo; potem gredo vedinoma vsi v Ameriko ali pa v tovarne. — Dobro, da klerikalee vsaj to prizna. Usoda kmetiške mladine je torej večinoma ta. da postanejo sinovi delavci. Od tega, da dela fant v hiši in na polju, nima zase nobenega dobička. Ampak od tega. da se ni dosti učil, ima veliko škodo. Tisti časi so minuli, ko je bilo dovolj. da je bil delavec krepak; dandanes je treba, da je tudi irjteligenterj, ker sicer ne pride nikdar do boljšega kruha. Tudi med delavstvom je konkurenca, in slabejši zaostajajo. Kako velika je ljubezen klerikalcev do slovenskega naroda, dokazuje to, ko hočejo, da naj ostane slovenski delavee najbolj neumen, tako, da bo vedno zadnji v boju za boljši kruh! Znižanje šolske obveznosti je pravo hudodelstvo nad slovenskim delavstvom in klerikalne nazadujaške uakane glede šolstva se rnora preprečiti z vsemi raočmi. Pleteta. V Ljubljani je umrla učiteljiea Olga Kobauova. Pogreb je bil 11. t. m., t. j. v s r e d o popoldne ob treh. Takrat so imele ljubljanske ljudske šole p o u k. Vkljub temu se je učiteljstvo želelo udeležiti pogreba svoje koleginje, ker ima o kolegijalnosti in pieteti prave, recimo človeške pojme. Toda učiteljstvo se ni s m e 1 o udeležiti pogreba, ker je m o r a 1 o v šolo! Tako je velel višji ukaz! Oelo I. in II. razred dekliške šole, kjer je delovala Kobauova, sta m o r a 1 a iraeti šolo. Tako je velel višji ukaz! Vse učiteljstvo vsega sveta re, kako je drugod ob takih slučajih, sedaj tudi ve, kako je v Ljubljaui. Dasi nam silijo v pero najostrejše besede, veudar ne pišemo komentara, ki si ga napravi lahko vsak sam. Samo ena beseda naj označi to dejstvo: škandal! • | Fran Gregorafi. V noči med 7. in 8. t. m. je nenadoma umrl nadučitelj v Dolenji vasi in predsednik slov. učit. društva kočevskega okraja, tovariš Fran Gregorač. — Prejšnji dan še čil in zdrav, v četrtek se je pri avojem prijatelju Štefančiču še veselil zmage Ganglove, v nedeljo na mrtvaškem odru. Žrtev mrtvouda! — Pokojnik je bil rojen v Idriji 1862. 1., služboval je od 1886 do 1900 v Metliki, od tega časa pa v Dolenji vasi. — Pogreb je bil dne 11. t. m. ob enajstih dopoldne. Kako je bil Gregorač priljubljen, je pokazala obila udeležba občinstva, ki je prišlo z vseh strani ribniške doline. Spremili so ga k zadnjemu počitku: krajni šol. svet, ves občinski zastop, gasilno društvo, sodni in davčni uradniki iz Ribnice, ribniški podžupan g. Podboj, učitelji kočevske deške šole korporativno, nadzornik g. Turk, notar g. Gruntar, učiteljstvo domačega okraja, .Zavezo" pa je zastopal predsednik Luka Jelenc. Pevski klub ribniški in učitelji so mu zapeli v slovo. — DaljM nekrolog prihodnjič. R. i. p.! Umrl je v Gradcu bivši vseučiliški knjižničar Adalb. J e i 11 e 1 e s. Pokojnik se je mnogo bavil tudi z germanistiko. Tot. A. Peskn, ki je bil opasno bolan, se zdravje polagotna vrača in upati je, da do Velike noči popolnoma okreva. Eakor znano, se je ,,Slovenčeva nesramni pamfletist, ki je poročal o naših letošnjih boži.nih zborovanjih, jiorčeval iz Peska, ker mu je bolezen začrtala vidne znake na licu. Elerikalni časnikarji ne pozajo nobene obzirnosti. Sram jih bodi! Osebne Testl na Kranjskem. Kot volonterki na I. mestni deški ljudski šoli, oziroma na mestni nemški dekli.ki šoli v Ljubljani sta pripuščeni izprašani učiteljski kandidatinji Antonija Stamcarjeva in Vita K e r s n i k o v a. Učiteljica Ana Podrekarjeva na Viču je zaradi bolezni dobila dopust in jo nadomešča suplentinja Marija Eošakova dz Polhovega gradea. Učiteljica Vilma V i d i ¦i e v a je prestavljena v Škofjo Loko, ker je mesto v Naklem zopet nastopila Eleonora D e v o v a , ki je bila na dopustu. V začasni pokoj je šel Josip P r a n k e , nadučitelj v Hi. Petru pri Novem mestu. Vodstvo šole je začasno podeljeno učiteljici M. Ažmanovi, nadomešča ga pa učiteljica M. Gromov_ i k o v a. V četrtok dne 19. t. m. bo ob pol 10. uri predpoldne v pisarni _U<5iteljske tiskarne seja upravnega sveta in nadzorstva. Pri tej seji se bodo pregledovali in podpisovali računski zaključki za leto 1907. Občni zbor pa bo dne 15. aprila. Dmgi roditeljski sestanek v tekočem šolskem letu se je vršil v Zagorjuna Notranjskem v nedeljo, 8. t. m., ob mnogobrojni udeležbi domačega ljudstva. Predaval je tovariš nadučitelj Rudolf Horvat o vzgoji otrok v predšolski dobi; koneno je starše še opozoril na nevarnosti, ki pretijo šolskim otrokom posebno na paši ter z žganjepitjem in kajenjem. — Občinstvo je pazljivo sledilo skoraj dve uri dolgemu govoru ter glasno pritrjevalo zlasti dokazom, ki jih je navajal predavatelj iz svojega 1 a s t n e g a rodovinskega življenja. Prihodnje usposobljenostne prelzknšnje za obče ljudske in za meščanske šole se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani dne 1. maja 1908. ob 8. uri zjutraj na e. kr. učiteljišču. Pravilno opremljene pro_nje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po predpisanem službenem potu vložiti pravo-časno tako, da bodo do 25. aprila v rokah izpraševalne komisije. Poročil se je 2. t. m. pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. tovariš Ferdo B o b i č , nadučitelj v Stranicah, z gdč. Silvo B i n t e r j e v o. Bilo srečno! V Badečah blizu Zidanega ruosta so ustanovili obrtno nadaljevalno šolo. Starka učiteljlščnlkov je izbruhnila na učiteljišču v Kopru. Slovenski in hrvaški učiteljiščniki so sklenili potom stavke doseči, da se naj poučujejo na zavodu vsi predmeti v materinščini. — Dne 9. t. m. pa se je zopet pričel reden pouk na koprskem učiteljišču. Iz pogovorov raznih poslancev s tržaškim namestnikom princem Hohenlohejem se je dognalo, da je vlada pripravljena po možnosti upoštevati upravičene želje glede pouka v materinščini ter da bo čimprej premestila slovenske oddelke iz Kopra. Dijaki so dobili zagotovilo, da se jim nič ne zgodi.