GOSTILNIČARSKI LIST Strokovno glasilo „Zveze ffostilssičarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru". Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske ,,Zveze" dobivajo list brezplačno. Si e v. '7. Marilbor, dne 20. f milj at 102®. Leto VI* | t Milan Martinović | Kako neusmiljeno je začela kositi po naših vrstah neusmiljena in grozna bela žena s svojo ostro koso! Še odmevajo glasovi zvonov, ki so klicali k večnemu počitku za gostilničarski stan tako zaslužnega g. Antona tlbl-a iz Starega trga pri Slovenjgradcu. že je zopet mahnila koščena bela žena v naše vrste ter prerezala nit življenja možu stanovske in organizatorične zavednosti, ki nam ga ne bo tako lahko nadomestiti. Ni ga več med nami, odšel je k večnemu počitku dne 27. junija t, 1. naš nepozabni Milan Martinović! Vsak poedinec gostilničarsken ga stanu, med katerim je bil naš pokojni Milan dobro poznan, žaluje danes za nenadomestljivo izgubo orga-nizatoričnega ženija in za skupni dobrobit prepožr tv ovalnega tovariša. Vsakemu je bil prijatelj. Zato ga je tudi vsakdo vzljubil, kdor ga je poi-znal. In ravno zato nas je preobčutno zadela žalostna brzojavna vest o smrti našega Milana, ki nam jo je sporočil dne 28.. junija 1928 naš vrli in zaslužni g. Stjepan Čoh. hotelir v Rog. Slatini, ki je bil do zadnjega Milanovega vzdihljaja nerazdružljiv pokojnikov prijatelj. Pogreba, ki se je vršil izpred hotela »Celjski dom« v Celju na mestno pokopališče, sta se udeležila v zastopstvu naše zveze zvezni podnačelnik g. Matija Holc in tajnik g. Anton Komac. V počastitev spomina, pokojnika sta položila na grob venec s trakom in sledečim napisom: »Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru se poslavlja od svojega tovariša«. V zastopstvu Gostilničarske zadruge v Gelju so se udeležili pogreba zadružni in bivši načelnik naše zveze g. Drago Bernardi, kavarn ar Jicha in hotelir Skoberne. Gostilničarska zadruga v Rog. Slatini je izkazala počast svojemu vernemu članu Milanu s prekrasnim vencem z napisom na traku: »Zadnji pozdrav gostilničarske zadruge, v Rog. Slatini zastopnikov gostilničarske zadruge v svojemu vernemu članu.« Deputacijo Rog. Slatini je vodil dolgoletni voditelj gostilničarstva g. Ogrizek iz Rog. Slatine. Upravo državnega zdravilišča v Rog. Slatini je zastopal ravnatelj g. dr. Šter, ki je istotako položil na krsto prekrasen venec s trakom. Kako je bil pokojnik priljubljen tudi med ostalimi organizacijami in prebivalstvom, priča prekrasni venec, ki ga je položila na pokojnikov grob deputacija prostovoljnega gasilnega društva v Rog. Slatini. Ganljiv je bil prizor zadnjega pozdrava gasilcev, ki so izkazali pokojniku zadnjo čast na ta način, da je zastavonoša pripognil društveno zastavo trikrat do krste, ko je bila že v grobu. Pravoslavne duhovne obrede sta opravila vojaški duhovnik iz Celja in zdraviliški svečenik iz Rog. Slatine. Ker je bil naš Milan kot svoječasni najemnik hotela Celjski dom v Celju prav dobro poznan, se je udeležilo pogreba tudi številno občinstvo. Naš stan ni zgubil s pokojnikom samo dobrega tovariša in velikega voditelja, ampak tudi izvrstnega stro-kovnjaka-učitelja. Ves čas svojega bivanja v Celju je naš Milan poučeval v gostilničarski nadaljevalni šoli. Kot voditelj gostilničarstva se je pokojnik rad udeleževal vseh pokrajinskih gostilničarskih pokretov, kjer je vztrajno in uspešno zagovarjal interese celokupnega gostilničarstva. Leta 1926. in 1927. se je naš Milan udeležil tudi občnega zbora mednarodnega društva hotelirjev, ki sta se vršila leta 1926. v Budimpešti in leta 1927. pa v Rimu. Ogromne potne stroške je Na naslov trgovskih gremijev. Prejeli smo in objavljamo dobesedno: »V boju, ki ga bije že par let gostil-ničarstvo proti točilcem na stoječe goste, so ti grajzlarji našli prav dobro oporo ravno v trgovskih gremijih, ki je bila proti vsemu pričakovanju od te strani prav izdatna. Trgovski gremij se je skliceval, da podeželski grajizler brez vinotoča ne more izhajati, torej se je s tem dokazalo, da ti ljudje po zakonih ne morejo živeti. Nevednosti proti zakonom, ki se po teh zakritih kotih dogajajo, so gremiju trgovcev tako dobro znane kakor nam gostilničarjem, istotako oblastim, ki to mirno gledajo, češ saj mi vsled tega ne trpimo. Ponovnim obljubam gg. velikih županov mi ne moremo več zaupati — žalostno, toda resnično! Treba je samopomoči! Obračamo se na Zvezo gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast, da takoj začne z akcijo, ali v zvezi z ljubljansko organizacijo ali kakor že, in naj se ustanovi nabavljalna zadruga, ki naj ima svoje podružnice po vseh večjih krajih, da bo s tem dana prilika hotelirjem in gostilničarjem, nabaviti si vseh potrebščin, ki jih moramo danes kupovati pri naših prijaznih trgovcih. S to zadrugo nimamo namena uničiti trgovino, ampak dati odgovor gremiju, ki hoče uničiti gostilničarja, in dokazati, podpira li trgovec gostilničarja ali nasprotno.« * Mi pa dodamo še sledeče: Trgovski gremiji in razni voditelji trgovstva se strašno hudujejo nad nami, ker hočemo, da bi se odvzele nezakonito izdane in vsled tega zakonitim potom nikoli pridobljene pravice, točiti'alkoholne pijače v lokalih in krajih, ki ne odgovarjajo predpisom čl. 82 do 86 pravilnika o gostilnah. Pred-baciva, se nam, da ne privoščimo drugim živeti. Gospodje trgovci, vprašamo vas, ali ste vi kaj boljši od nas, kadar gre za zaščito vaših koristi? Vaš »Trgovski list« neprestano piše o konkurenci krošnjarjev. To je za vas veliko manjša škoda kakor za nas vaši točilci. Revni krošnjarji vam res ne delajo tako velike konkurence, kakor po vašem listu neprestano pišete. Nasprotno nam pa vaši branjarji ogrožajo našo eksistenco. Ne razumemo tedaj vaše objektivnosti v zagovarjanju zakonitim potom pridobljenih pravic krošnjarjev in točilcev. Tedaj se tudi krošnjarjem ne smejo odvzeti zakonitim potom res pridobljene pravice, oe se ne smejo odvzeti vašim branjarjem, špeceristom in trgovcem z mešanim blagom protizakonito izdane pravice za točenje alkoholnih pijač po trgovinah. Ravno ista stvar je z inozemskimi potniki in nahavljalnimi zadrugami. Slediti bomo morali številnim nasvetom gostilničarjev ter pričeti z ustanavljanjem gostilničarskih nabav-Ijalnih zadrug in prepričali se bodete, da je potrebno, da ostanemo vsak pri svojem. Trgovec naj bo trgovec, gostilničar pa gostilničar, pa ne taka mešanca kakor je sedaj. lil. HBMHrAi i jimiimij jimm—bebmwhmbe kril vedno iz svojega imetja, zavračajoč vsako povračilo. Vzgled Milanove neumorne delavnosti in vztrajnosti v napredku za gostilničarski stan nas bo bodril v na-daljnem našem delu. V tem znamenju kličemo: Večna slava našemu Milanu! Podeljevanje nepotrebnih novih gostiln. Prejeli smo in objavljamo: V nekem kraju je zaprosil trgovec N. N. za krajevno pravico za gostilniško obrt. Bil je namreč tudi eden izmed tistih številnih pijavk gostilničarskega stanu, ki so po svojih trgo* vinah prodajali in točili različne alkoholne pijače. Na pritisk naše zveze so pristojna oblastva ukinila vse take obratovalnice in pospeševalnice pi-jančevanjai. Tega se je zbal tudi ta trgovec in v strahu pred ukinitvijo njegove pivnice je zaprosil za gostilniško obrt, češ, če ne bodem smel tako točiti, bodem pa začel po krčmarsko. Njegovi trgovini nasproti se nahaja že dolga leta obstoječa gostilna, in pravilnik o gostilnah pa govori, da se smejo podeljevati nove krajevne pravice le, če je za dotični kraj podana krajevna potreba. Brihtna glavica tega trgovca si je skušala pomagati in je tudi uspel, da se mu je podelila zaprošena krajevna pravica. Zadruga gostilničarjev se je izjavila proti podelitvi nove krajevne pravice, ker ni dana krajevna potreba. Politična oblast I. instance je stavila, odklonilni predlog in sicer tudi radi pomanjkanja krajevne potrebe. Končni rezultat je bil ta, da se je prošnja za podelitev krajevne pravice odklonila. To je samo po sebi razumljivo, da se na tem prostoru ne more niti govoriti o krajevni potrebi nove gm stilne, še manj pa isto podeliti. V približni razdalji 600 m, torej v polkrogu 300 m je kar 5 rednih gostiln, 1 žganjarna, 2 točilnici na stoječe goste, 1 zajutrkovalnica in različne trgovine s pravico točenja in prodajo alkoholnih pijač, torej skoraj več točilnih obratov, kakor pa drugih stanovanjskih hiš. Ni čuda, da je bil veliki joj, ko je bil dotičniku dostavljen odklonilni odlok in še večje jamranje, ko niti priziv na ministrstvo ni pomagal. Videč, da se mu je namera o pridobitvi nove krajevne pravice ponesrečila, je ubral razna druga pota in sredstva, ki mu pa tudi niso bila v pomoč. Končno ja vložil novo prošnjo, v kateri je razlagal merodajnim činiteljem njegovo izmišljeno predvojno in medvojno trpljenje in preganjanje radi narodne zavednosti in velepatrijotiz-ma, kar je očividno prepričalo merodajne činitelje, da so njegovo prošnjo uslišali in krajevno pravico podelili. Kdor temu ne verjame, naj pogleda na občinsko desko občine . . . ., kjer se blišči odlok, s katerim se je zaprošena krajevna pravica podelila kljub vsestranskim ugovorom naših organizacij in ne dani krajevni potrebi. Sicer bo spregovorilo zadnjo besedo ministrstvo za notranje zadeve, ki pa bo sodilo dotičnikovo preganjanje radi narodne zavednosti in patrijotizma, drugače, kakor si ga je novi gostilničarski kandidat namislil. V tem kraju se pripravlja tudi nekdo drugi za pridobitev nove krajevne pravice in sicer tudi v plačilo izmišljenega pred- in medvojnega preganjanja in sedanjega velepatrijotiz-ma. O tem bomo poročali, čim bo stvar dozorela. Sedaj samo opazujemo interesantno vrvenje in priporočila raznih uplivnih gospodov. Zadružniki! Premišljujmo vsaj nekoliko, kaj je krivo, da se podeljuje nove krajevne pravice vzlic temu, da je vsakomur prav dobro znano, da je še danes obstoječih gostilniških obratov za tako skrčeni promet mnogo preveč. Premišljujmo kaj je krivo, da se politične oblasti ne ozirajo na mnenja naših organizacij, ki jih oddajajo ob vsaki dani priliki. Čitajmo pazljivo naše strokovno glasilo »Gostilničarski list«, ki nas neprestano vzpodbuja k organizaciji in graja našo brezbrižnost ter nedelavnost sedaj ene, sedaj druge zadruge. Končno bomo prišli do zaključka, da smo si sami krivi, če se podeljujejo nove krajevne pravice za nove gostilniške obrate. Brez vsestranske podpore vseh članov tudi naša zveza ne more ustvarjati čudežev, čeravno nam je priborila že marsikatero pridobitev. Čim se bomo vsi gostilničarji zavedali in podpirali vsestransko naše organizacije, bodo tudi oblasti upoštevale naše upravičene zahteve, ker bodo videle v naših dobro izvedenih organizacijah našo moč in ne bodo mogle iti preko predlogov naših organizacij. Takrat bodo zgubili v naših zadevah pri oblastih besedo tudi razni uplivni gospodje in po volji naroda izvoljeni ljudski voditelji svoje, za nas tako škodljive uplive. Zvišanje prispevkov za bolniško zavarovanje. Gospod minister za socijalno politiko je na podlagi sklepa ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev odobril zvišanje prispevkov za bolniško zavarovanje in to za urade, kateri so letna poslovanja zaključili z deficitom. Takih uradov je zaenkrat 13. Tudi za trgovsko društvo »Merkur« v Zagrebu se zvišajo prispevki. Nevarnost zvišanja prispevkov grozi vsem uradom, ki bi v svojem poslovanju ne mogli vzdržati ravnotežja. Zato je važno, da tudi Slovenija budno pazi na problem zavarovanja. Zlasti je važno redno plačevanje prispevkov. — Prispevki so bili zvišani od 6 na 7%, odnosno 6 na 6.5% in to od 1. julija 1928 dalje. — Popolnoma pravilno. Dosedaj je veljala nelepa praksa, da so morali okrožni uradi z aktivio prispevati onim uradom, ki so izkazali v bilanci pasivo. Tako podpiranje nezavednosti in malomarnosti pri rednem plačevanju prispevkov je spravilo naše delodajalce v nezadovoljstvo. Zato vsi odobravamo ukrep ministra za socijalno politiko. Deficiti pri nekaterih okrožnih uradih se izkažejo le radi tega, ker nočejo delodajalci svojih prispevkov redno plačevati in osobja v zavarovanje prijavljati. Članom zadruge y Braslovčah. Gostiln, zadruga v Braslovčah nas je naprosila za objavo sledeče notice: Zadnji sestanek gostilničarjev braslov-ške gostilničarske zadruge je bil proti pričakovanju slabo obiskan. To jei znak največje zanikarnosti. Da bodo rodili sestanki in na istih storjeni sklepi uspehe trudapolnega zadružnega dela, prosi zadružno načelstvo vse zadružne člane, naj se v bodoče udeležujejo sestankov v polnem številu. Pomniti je treba, da je le v skupnosti moč, zahteve posameznikov ostanejo glas vpijočega v puščavi. Ure, zlato, srebro in kina-srebrnino kakor tudi naočnike in očala kupite po reklamnih cenah in tudi na obroke brez poviška cene najbolje in najceneje pri M. Ilger sin, urar in zlatar, Maribor, Gosposka uiica 15. Največja izbira, največja zaloga. Popust na šolnini enoletnega trgovskega tečftja Ant. Rud. Legat, Maribor. Uradniki, poduradniki in delavci kakor tudi manj premožni in njih pripadniki imajo popust na šolnini. — Takšne prošnje naj se pravočasno vložijo na direkcijo trgovskega tečaja Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100, ker se zaradi velikega navala ne bo moglo ozirati na zakasnele vloge. Prospekti brezplačno. JAKOB PERHAVEC, Maribor, Gosposka 19 zel izdelovanj e dezentnili vin in sir*uj>ov. Kis za vlaganje Na drobno! kumare in drugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, drožer.ko, slivovko, rum, konjak itd. po zmernih cenah. Na debelo! Splošne dolžnosti davkoplačevalcev 3. četrtletja. (Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) L Dospelost direktnih davkov. Dne 1. avgusta 1928 dospo v plačilo neposredni davki za III. četrtletje 1928. Ako se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti, se z zamudnimi obrestmi vred prisilno izterjajo. II. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa, to je oni, katerih promet je v 1. 1927 presegel vsoto 360.000 Din, so dolžni do 30. julija 1928 odpremiti s posebno prijavo davek od prometa, opravljenega v II. četrtletju 1928. Ostali davkoplačevalci, to je oni, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, plačajo sočasno z drugimi davki tudi tretji obrok davka na poslovni promet za 1. 1928. III. Usluzbenski davek. Službodajalci so dolžni od uslužbencev pobrane zneske odpremiti davčnemu uradu najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Službodajalci, ki redoma nimajo več nego pet zaposlencev, pa odpremljajo pobrane davčne zneske do 15. dne po preteku vsakega četrtletja, to je prvič za mesec april, maj in junij t. 1. do dne 15. julij t. 1. IV. Hišni davek. Hišni davek za leto 1929 se bo odmerjal že po novem zakonu o neposrednih davkih. Dokler se ne objavijo obrazci napovedi za odmero tega davka, odpade v III, četrtletju vafeega leta dosedaij predpisano napovedovanje najemnin. V. Perijodične takse. Točilno takso za pravico, da se točijo pijače, je plačati za II. polletje do dne 31. julija 1928, sicer se izterja eksekutivno. Razno. Naraščajoči deficit v naših državnih financah. Generalna direkcija državnega računovodstva je objavila izkaz državnih dohodkov za februar. V tem mesecu so znašali državni dohodki 814.6 milijona dinarjev (napram 917.4 v januarju, 907 v decembru, 1028 v novembru, 1076.2 v oktobru in 899.1 v septembru), dočim so državni izdatki v tem mesecu znašali 995.2 milijona dinarjev. Državni izdatki so bili torej v tem mesecu za 180.7 milijona Din večji kakor dohodki. Skupni državni dohodki v prvih 11 mesecih preteklega finančnega leta so znašali 10.074.1 milijona dinarjev, tako da je skupno z deficitom v februarju nara-stel primanjkljaj državnih financ prvih 11 mesecev preteklega finančnega leta na 417.9 milijona dinarjev. 13 560, klot odeje 185, 220,280, kavne garniture Din 55, 74, 125, madras zastori gar- --------- nitura Din 90, 110, 130, 150. Obrisali frotir Din 30, 40, 53. Otoman odeje 350, 450, 1000, preproge tekali Din 23, 37, 48, linoleum sobne preproge 285, 450, 540, platno za rjuhe Din 28, 33, 37, cvilh za žimnice Din 37, 46, 60, češko perje higijenično čisto Din 40, 60, 85, zima Din 35, 56, 70. Dobavijo se tudi gotove pernice in zglavniki. Prevzame se ureditev hotelov in zavodov. Blago samo v solidni kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn. Zahtevajte takoj cenik z več 1000 slikami od veletrgovine R. Stermecki, Celje. Naročila irez Din 500 poštnine prosto. je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, parfumerije, papirja, nogavic, čevljarskih potrebščin, vr-varskih in pletarskih izdelkov i. t. d. na debelo in na drobno pri DEIOKISS Tvrdka A. BESEDNIK MARIBOR, Vetrinjska ulica št. 20 priporoča svojo bogato zalogo klinih pasov, trebušnih pasov vseh vrst, irigatorjev, gumijevih predmetov, vložkov za ploske noge, podvez, vate in podvez za rane, gumijevih nogavic in obvez za krčne žile. Prevzem restavracije. Podpisana si usoja naznaniti p. n. občinstvu, da je prevzela s 1. julijem t. L dobro znano brezalkoholno restavracijo fsPr»i zvezdi" MARIBOR, Pod mostom 18 kjer bo kot preizkušena kuharica v prijaznih, posebno čistih prostorih nudila p. n. abonentom kakor tudi vsem drugim gostom obilno, tečno meščansko hrano po dosedanjih nizkih cenah, kosilo Din 750, večerja Din 5— v abonementu. Pa tudi najbolj razvajenemu okusu bo poslužena z oddajanjem dobre dunajske, češke in italijanske kuhinje. Za žejo bodo na razpolago raznovrstne dobre okusne brezalkoholne pijače. Obenem bom otvorila poseben oddelek za vse one sloje, kateri pri današnjih razmerah še gornjih cen ne zmorejo, da se bodo tudi oni zamogli za mal denar najesti. Prepričana, da ne bo nihče razočaran odšel iz moje restavracije, se vsem priporočam za obilen obisk Ana Ljubi dosedaj najemnica restavracijske kuhinje „Kosovo". Uspehi z godbo. Največji uspehi dobro idoče gostilne ali kavarne so odvisni edino od dobre godbe, ki povzroča razpoloženje in radost. Ker pa ni vedno mogoča nuditi gostom dobre godbe, bi opozorili prav posebno vse kavarnar-je in gostilničarje na prednosti dobrega gramofona. Mi, tvrdka Franc Perc, Maribor, Gosposka ulica 34, smo gramofone najbolje vpeljali in prodajamo skoro vse svetovno znane znamke: Oivoriitreno naznanilo. Naznanjam p. n. občinstvu, da sem s I- julijem otvorila kavarno v parku Potrudila se bom, da bom c. gostom vedno postregla z gorkimi in mrzlimi pijačami, z dobrimi vini in vedno svežim pivom. 1. His Masters Voice — London; 2. PoJydor — Berlin, 3. Columbia — London, 4. Beka in Parlaphon — Berlin, 5. Vox —- Berlin. Sedaj smo pa prevzeli tudi zastopstvo največje francaske tvrdke Pathe Freres. Naj sledi n'ekaj cen naših aparatov: His Maisters Voice 2500.—• dinarjev, Columbia št. 109 1.800 Din ah Columbia št. 112 2.300 Din. Razen cenejših PaRphion-aiparatov zamore-tno nuditi od renomirane tvrdke »Pathe« aparat z imenom »Patbe-Oloto-nal« po zelo nizki ceni 2000.— Din. Drug izdelek tvrdke Pathe, sličen Columbia aparatu št. 109, oddajamo po mnogo nižji ceni 1.500 Din. Najnovejši Pathe krepkoiglasni aparat za 2.300 dinarjev je pripraven za kavarne, hotele, restavracije in plesišča. Njegova oblika, okusno delo in kolosalno krepki glas so kot ustvarjeni za vsako podjetje. Razen aparatov imamo v zalogi tudi za vse gramofone plošče najboljše kakovosti in po zmernih cenah. Obenem opozarjamo na našo specijalno delavnico, kjer izvršujemo reparature raznih instrumentov, popravljalo pa tudi gramofone. Vse navedene aparate oddajamo prot i odgovarjajočemu jamstvu na obroke in velja tedaj His Masters Voi-ce-aparat 2700 Din, Golubia št. 109 2000 Din, Columbia št. 112 2600 Din, novi Pathe Olotonal 2500 Din in Pathe Diamont 1800 Din. Pišite nam dopisnico ali pa se obrnite na uredništvo tega lista in mi Vam bomo rade volje dali vsa potrebna izvestila v vseh zadevah. Priporočamo se vam z željo, da bi vas kaij kmalu prepričali o resničnosti navedenega. Glej oglas! Hotel Mariborski dvor 20 sob za prenočišče 2 kopalnici Auto garaže Hladilnica in izdelovvlnlca ledu Telefon 302 Se priporoča Andrej Oset. Dnevno Koncert D lllll||ll||l!llll!ll!!lill!ill!lil||i;|ll!!ll!rillllll!l!IUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIl!!lillllllllllllll!llll od 17. do 19. ure in od 20. do 23. ure. Za obilen obisk se priporoča gospa FANINGER. SKLADIŠČE „BERNDORF" MARIBOR SAMOPRODAJA najboljšega pisalnega stroja IVAN LEGAT čpecijalist za pi samičke stroje Maribor, Vetrinjska ul. 30 Telefon interurb. 434 tovarna Dos. Benko IVKux?sk£L Sobota. ter vse vrste prekajenega mesa in klobase po izredno nizkih cenah. Priporoča posebno hotelirjem in restavracijam sveži kare mladih prašičev. Zahtevajte cenike! Garantirano la. blago! Skrajno znižane cene! 8 ‘Pfise-ažur vsake vrste, tako stoječe, ležeče, votle in kombinirane gube, tudi najmanjše za svilo od 2 mm naprej, ter na vseh tkaninah, posebno pa na svili in na sličnem izdeluje samo prva delavnica te stroke, modni ' atelje Marica Kjtzler, Maribor, Krekova ul. 5. čevljarski mojster Celje, Samostanska št. 6 Izdelujem vsakovrstne moške, damske in otnoške čevlje, mestne, podeželske, spojine itd. po najnižjih cenah. — Delo 3 zajamčeno. 7 Pohištvo, posteljnina, preproge, linolej, pohištvene predmete za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah Karl Preis Maribor, Gosposka 20. Ilustrirane cenike brezplačno. URE ZLATO SREBRO Ant. Lečnik Celje, Glavni trg st. 4 KUPUJE STAT A VATtA za um>vanje> kopanje, pomivanj-, pranje, segre-A 1’ Jjt/ V vr vanje sob itd., segreva enostavno hitro in poceni PATENT JEKLENA REŠETKA vsebujoč veliko kurilno ploskev,ki se montira namesto navadne rešetke v vsak norma!en štedilnik. Ne ovira pri kurjavi, ne pri kuhanju ter segieva vodo takoj že pri najmanjšem ognju ter je topla voda takoj na razpolago, nadkriljuje vse dosedanje zastarele toplovodne naprave. Štedljiv pri premogu in času, ker odpade vsak j postransko kurjenje za segrevanje vode v kopalni peči, kotlu itd Naprava je neobhodno potr< bna za kopališča, zdravilišča, bolnice, hotele ter stanovanjske hiše. Vse dosedanje naprave delujejo izborno, kar je razvidno iz mnogo pohvalnih in priporočilnih pisem,ki so na razpolago. Poslužite se enakih naprav, ki jih dobavi in montira solidno strokovnjaško in poceni tvrdka BELAK & INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, VODOVOD IN CENTRALNE KURJAVE CELJE PREŠERNOVA ULICA 3 POJASNILA IN PRORAČUNI BREZPLAČNO m 0 ziing. M »s igJk 8*^ Maribor, Trg svobode 3. Bogata zaloga belega in rdečega vina v sodih m steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpolago. Kraljevi dvorni dobavitelj Peter J. Miović Prvo jugoslovansko podjetje za kmetijstvo UHapihop, ul. S priporoča najbolj učinkovito f/^nriKTrna!u sredstvo IJU1 za istočasno pobijanje oidija, HmAlin*1 kiseljaka in trtnega zavijača ter M II1IJ G1 i li za pokončavanje vseh mrčesnih škodljivcev na hmelju. Umetniško-tiskarski zavod MARIBOR. Telefon interurb. 446 se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela od navadne do najfinejše izpeljave. Specijaliteta a la minut-dela, ki se izvršujejo v teku četrt do pol ure, kar je posebno važno za zunanje stranke. — Tiskarna „Ažbe11 preskrbi svojim stalnim odjemalcem razne prestave v tuje jezike proti malenkostnim režijskim stroškom. — Lastni reklamni oddelek, ki proizvaja najmodernejše reklamne osnutke po francoskem, angleškem in nemškem vzorcu. Posebnost: Krajevne in umetniške razglednice. LiuMfana, Laško in Maribor priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak ^ ■■■ -iu.,.«. in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, „Portir" m „IIocIcM vsem cenj. gostilničarjem in gostom. Z odličnim spoštov&njEm Delniška pivovarna »Union«, Ljubijana, Lašho in Maribor. Hnf* Rud. LEGAT«®*? etiolefsii trgotfslfi tečaj koncesijoniran od ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu. Novo! Novo! Učni predmeti: enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo, trgovsko računstvo, trgovska korespondenca in kontoma dela, trgovinstvo in meništvo, blagoznanstvo, trgovski zemljepis, lepopisje, slovenska stenografija, nemška stenografija, strojepisje, slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, itali,anščina (neobvezen predmet). ox>:rjiTrsire/L industrija MARIBOR, TRUBARJEVA ULICA 9 TU- PERC MARIBOR, Gosposka ni. 34 največja zaloga vseh godbenih inštrumentov in potrebnih priborov, strun, gramofonov, plošč, igei itd. Prodaja na obroke. Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. Prva celjska parna Tflfplf lfl| Plisiranje in likal- barvarija in ke- 1111118 I 11 Sili« niča za škrob- mična čistilnica Celje, Gosposka ul. 21 'J'6"0 i,eril<> Oglašujte v „Gostilničarskem. listi*u f Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. — Odgovorni so: Za Zvezo Drago Uernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Četina. — Vsi v Celju.