PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 296 (12.928)
Trst, četrtek, 17. decembra 191
| TRST
(J. t?
P" L, O Tj O
->• 04 7-. W O TJ
m
TJ
o
Vi
X’
n
z
c.
!>
7-
Z
f_
n:
Z
H
O
■>
' 559 nije)
,723
co
Ul
Ul
2>
j>
Po večletnem obdobju popolne »zamrznitve«
S srečanjem o reformah inštitucij obnovljeni odnosi med KPI in PSI
Slična stališča o nekaterih vprašanjih, o drugih pa razpoložljivost za dialog
RIM — Po dolgih letih povsem prekinjenih odnosov se je razmah med komunisti in socialisti nekoliko ublažil. Z izgovorom reforme inštitucij je včeraj prišlo do obnovitve odnosov med obema strankama italijanske levice. Na sedežu socialistične stranke sta včeraj obe delegaciji, ki sta ju vodila Craxi in Natta, razpravljali skoraj tri ure o popravkih, ki jih je treba uvesti v italijanski politični sistem in ugotovili tudi vrsto stičišč. Podtajnik KPI Occhetto je dejal, da je bilo srečanje pomembno in da ga komunisti pozitivno ocenjujejo, odgovorni za vprašanja države pri socialističnem vodstvu Salvo Ando pa je pripomnil, da se nadaljuje »val referendumov«. Mar-kantnejše je bilo stališče Bettina Cra-xija: »Če bi moral oceniti vzdušje odnosov med obema strankama na osnovi današnjega srečanja, bi ne mogel trditi drugega, kot da so odnosi odlični. V resnici pa to ni povsem točno.«
Seveda, spornih točk v odnosih med obema strankama je mnogo. Dejstvo pa je, da je pogovor ponovno stekel. V zvezi s tem je Gianni Pellicani, član tajništva KPI, pojasnil, da pri včerajšnjih pogovorih delegaciji nista izhajali iz nasprotujočih si stališč ampak iz
ugotovitve razlik med obema strankama z namenom, da dosežeta skupni cilj. Gre, z drugimi besedami, za linijo, ki jo je na zadnjem zasedanju centralnega komiteja KPI, izhajajoč iz reforme inštitucij, nakazal Achille Occhetto.
Vse pozitivno, torej? Taka trditev bi bila preuranjena. V zadnjih letih je bilo namreč že več srečanj med obema strankama, ki so se uspešno končala, a na valu katerih so že v naslednjih dneh izbruhnile hude polemike. Vsekakor pa je včeraj prišlo do »skromne odmrznitve«. Natta je srečanje s Cra-xijem ocenil kot »zelo pozitivno in zelo zanimivo« in dodal: »Pregledali smo vse tematike v zvezi z reformo inštitucij, ki jih je treba nujno načeti. Govorili smo o postopku za odobritev potrebnih reform. Sestavili smo seznam vprašanj, ki bi jih bilo treba čimprej obravnavati, predvsem v zvezi z inštitucijami, od parlamenta do krajevnih uprav.« Craxi je komentiral, da je bilo srečanje »zelo poglobljeno« in je dejal, da je o nekaterih vprašanjih stališče med obema strankama slično.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Craxi in Natta med včerajšnjim srečanjem na sedežu PSI v Rimu (Telefoto AP)
O'
■O
Jav...
premirje je tu problem pa odprt
RIM — Opolnoči se je začelo sindikalno premirje, kar pomeni, da ne bi smeli imeti potniki v letalskem in železniškem prometu nobenih težav do 7. januarja. Po dvodnevnem kaosu na rimskem in drugih letališčih se je včeraj stanje izboljšalo, saj se je bilo treba odpovedati le kakšnim 80 letom, in upati je, da tako tudi ostane.
Letališki uslužbenci, ki se naslanjajo na CGIL, CISL in UIL in ki so v ponedeljek nepričakovano stavkali kljub temu, da so sindikati protest preklicali, se po večini načelno strinjajo z osnutkom sporazuma o novi delovni pogodbi izpod peres ministrov Formi-ce in Mannina, pravijo pa, da ga je treba dopolniti. Tako npr. soglašajo s predvidenim povišanjem plač za 3 milijone lir in četrt v treh letih in pol, kritizirajo pa način njegove časovne porazdelitve in načrt o skrajšanju delovnega urnika, ki ni po njihovem zadovoljiv, saj zahtevajo njegovo skrčenje na največ 40 ur tedensko.
Dejstvo, da smo na pragu božičnih in novoletnih praznikov pomeni seveda, da ne bo mogoče rešiti problema še letos, in postavlja se vprašanje, kdo bo bolje znal izkoristiti ves ta čas v svoj prid: Intersind za Alitalio in ATI ali zvezni sindikati? Podobno vprašanje se zastavlja glede razprave o tem, ali naj se pravica do stavkanja uredi po zakonodajalski poti, ali pa le z večjo samodisciplino v delovnih oziroma sindikalnih krogih, ki jim ni v tem trenutku tehtnica kdo ve kako naklonjena. (dg)
Pet mrtvih na avtocesti Trst-Benetke
BENETKE V poznih po-pldanskih urah je na avtocesti Trst-Benetke prišlo do hude prometne nesreče, ki je terjala življenje petih oseb. Pri kraju Roncade (med Ouartom d'Altino in Noven-to di Piave) je avtocisterni počila guma. Vozilo s prikolico je zato zaneslo na drugo stran cestišča. Vanj sta najprej silovito treščila opel rekord in fiat ritmo, nato pa se je v razbitine zabilo še nekaj avtomobilov in en tovornjak, ki so redno vozili v smeri proti Trstu.
Vsi trije potniki fiata ritmo so v nesreči izgubili življenje, umrli pa so tudi šofer tovornjaka in drugi dve osebi. Številna družina kosovskih emigrantov, ki se je peljala z oplom, pa je trčenje preživela, čeprav so potniki, predvsem otroci, utrpeli težje rane.
Avtocisterna je prevažala čisti aceton, ki se je razlil po cestišču. Policija je začasno zaprla prometu del avtoceste, reševalne ekipe in gasilci pa so poskrbeli, da so pravočasno preprečili vnetje razlitega acetona.
Na včerajšnjem srečanju z Jottijevo in načelniki poslanskih skupin
Jezikovnim in etničnim skupnostim obljubili sprejetje zaščitnega zakona
SANDOR TENCE
RIM — Jezikovne in etnične skupnosti, ki jim država ne priznava niti najosnovnejših pravic, so naveličane obljub in praznih obvez ter zahtevajo, da jih parlament z odobritvijo ustreznega zakona zaščiti pred asimilacijo. Ogrožene jezikovne skupnosti tvegajo kulturni in jezikovni razkroj, zato je skrajni čas, da parlament nekaj ukrene, ker bi dokončna asimilacija teh pozabljenih manjšin, med drugim, predstavljala tudi obubožanje za vso državno skupnost. Parlament se je s to problematiko pričel ukvarjati že leta 1951, do danes pa ni uspel zaradi pomanjkanja jasne politične volje velike večine strank uzakoniti niti enega od predloženih zaščitnih osnutkov. Množična delegacija teh jezikovnih skupnosti, ki se je mudila včeraj v Rimu, je zahtevala in dosegla, da bo poslanska komisija čimprej (morda še v tem letu), mimo vseh proceduralnih in tehničnih težav, odobrila tako imenovani »osnutek Fortuna«, ki nosi ime po pokojnem predstavniku PSI. Pričakovati je, da bodo včerajšnjim obvezam sedaj sledila stvarna dejanja.
V delegaciji, ki sta jo vodila predsednik Združenja jezikovnih manjšin (CONFEMILI) Piero Ardizzo-ne in nekdanji furlanski poslanec KPI Arnaldo Ba-raccetti, so bili zastopniki Furlanov, Ladincev iz tri-
dentinske pokrajine, Okcitancev, Romov, Hrvatov iz Moliseja, Grkov ter Albancev iz Kalabrije in s Sicilije. Med njimi je bilo več županov iz narodnostno mešanih občin, duhovnikov, kulturnikov in šolnikov, katerim so se pridružili tudi številni parlamentarci skoraj vseh strank ustavnega loka.
Množično zastopstvo manjšin je v dopoldanskih urah sprejela predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti, ki je tudi tokrat pokazala veliko občutljivost do te problematike. Uvodni poseg je imel predsednik CONFEMILI Ardizzone, ki je na kratko obrazložil položaj in odprte probleme ogroženih skupnosti ter pozval Jottijevo, naj v skladu s pristojnostmi predsednika zbornice primerno poseže za pospešitev parlamentarnega postopka. Jottijeva se je konkretno obvezala, da bo glede tega čimprej stopila v stik z načelniki skupin in predlagala navzočemu predsedniku komisije za ustavna vprašanja, socialistu Labri-oli, naj ta organ čimprej, brez novih zavlačevanj, odobri »predlog Fortuna«. Labriola je s tem soglašal in obljubil, da bo o tem tekla beseda morda že na današnjem zasedanju komisije.
Zelo zanimivo pa je bilo popoldansko srečanje s predstavniki poslanskih skupin, ki se ga je udeležil tudi minister za javne uprave, furlanski demokristjan Giorgio Santuz. Velika dvorana »Aldo Moro« je bila naravnost natrpana, tako da so morali nekateri
poslanci slediti srečanju kar na hodniku. Zastopani so bili komunisti, socialisti, demokristjani, zeleni, radikalci, demoproletarci in mešana skupina, ki združuje poslance Sardinske akcijske stranke, Union Valdotaine in Južnotirolske ljudske stranke (ŠVP). Razen misovca Parigija in podtajnika Scovacricchija (PSDI) so sestanku prisostvovali tudi vsi poslanci iz Furlanije-Julijske krajine.
Ardizzone in Baracetti sta uvodoma na kratko osvetlila vso problematiko in ves dosedanji potek parlamentarnega postopka za odobritev tega normativa, ki je bil v prejšnji zakonodajni dobi tik pred ciljem. Zaradi vladne krize in zaradi predčasnega razpusta parlamenta pa bo treba sedaj praktično začeti vse znova. Predstavniki strank so se vsekakor obvezali, da bo ustavna komisija odobrila »osnutek Fortuna« in ga takoj predložila poslanski skupščini, da ga v najkrajšem času uzakoni. V razpravi so sodelovali številni predstavniki jezikovnih manjšin, med drugimi tudi župan furlanske občine Riva Amaro Melchiorr, ki je prinesel pozdrav več kot 200 občinskih uprav iz videmske, pordenonske in goriške pokrajine, ki so podprle to pobudo. Posebno poslanico sta s tem v zvezi poslala tudi predsednik Dežele Furlanije-Julijske krajine Biasutti in predsednik Pokrajine Videm Venier, ki se iz tehničnih razlogov ni mogel udeležiti včerajšnjih rimskih sestankov.
Izredni Tomba že četrtič slavil
MADONNA Dl CAMPIGLIO — Neverjetni italijanski smučar Alberto Tomba je v letošnji sezoni za svetovni smučarski pokal slavil že četrtič zaporedoma. Ta podvig je naravnost neverjeten, posebno če pomislimo, da bo Tomba pojutrišnjem prav v Kranjski gori slavil svoj 21. rojstni dan. Vsekakor je včerajšnji slalom pokazal, da tudi jugoslovanski smučarji počasi prihajajo v formo. Bojan Križaj je bil namreč odlični tretji.
Nogomet: evropski pokali
Real proti Bayernu! Atalanta - Sporting
□ □ □
Košarka: Koračev pokal
Gibona v Caserti premagala Snaidero
□ □ □ •
Šah: Kasparov - Karpov za SP
Šahista prekinila v nejasni poziciji
Nezaslišana odločitev kasacijskega sodišča
Bombe na vlaku Italicus menda ni nastavil nihče...
RIM — Uradne resnice o tem, kdo je 4. avgusta 1974 nastavil bombo na vlak Italicus - pri eksploziji v predoru med Bologno in Firencami je izgubilo življenje dvanajst oseb — še ni. Tako je razsodilo kasacijsko sodišče, ki je razveljavilo obsodbo na dosmrtno ječo za Maria Tutija in Luciana Francija. Tuti in Franci bosta morala torej ponovno pred prizivne sodnike, čeprav ne pod istimi pogoji: medtem ko je bila obsodba Tutija v celoti razveljavljena, to ne velja za Francija, za katerega je bila obsodba delno potrjena: ta potrditev zadeva samo združevanje v prevratniške namene, ne pa atentata na vlaku Italicus.
Istočasno s to odločitvijo pa je kasacijsko sodišče razveljavilo oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, ki so jo
prizivni sodniki izrekli za ostale obtožence, med temi za neofašista Malen-tacchija, ki naj bi bil osebno nastavil bombo na vlak. Celotno zadevo bo moralo sedaj ponovno preučiti prizivno sodišče.
Včerajšnja odločitev kasacijskega sodišča je bila nadvse presenetljiva, saj je bila obsodba Tutija na dosmrtno ječo dokaj dobro utemeljena. Kot je znano, je bil Tuti letos poleti organizator upora v zaporu Porto Azzurro na Elbi. Tedaj se je po tednu dni predal oblastem, splošno mnenje pa je bilo, da je kaj zahteval in tudi prejel v zameno. Odločitev kasacijskih sodnikov ima torej grenki priokus spomina na poletni upor, na takratno Tutijevo početje in na njegovo nenadno odločitev o predaji.
Pomemben korak v prizadevanjih za zatrtje organiziranega kriminala
Palermska porota obsodila pripadnike mafijske organizacije »cosa nostra«
PALERMO — Tukajšnje porotno sodišče je po 35-dnevnem posvetu izreklo včeraj razsodbe proti članom mafijske organizacije »cosa nostra«-, ki so zagrešili vrsto hladnokrvnih ubojev in drugih zločinov. • Glavna »skesanca« Tommaso Buscetta in Saivatore Con-torno sta bila obsojena na 3 leta in pol oziroma 6 let zapora, bivši davčni izterjevalec Ignazio Salvo in odvetnik Saivatore Chiaracane pa na 7 in 4 leta in pol. Poleg tega je sodni zbor naložil 19 dosmrtnih kazni članom »kupole« ali tako imenovane komisije, ki pomeni v bistvu vodstvo »cose nostre« — to ne velja le za Giuseppa Caloja, ki so mu dosodili 23 let zapora. Dosmrtno kazen bo odsedel med drugimi Miche-le Greco, imenovan tudi »papa«, čigar brat Saivatore se še zmeraj skriva in je bil obsojen v odsotnosti na 18 let zapora.
Proti Lucianu Liggiu, za katerega je zahteval tožilec 15 let zapora, ni sodišče postopalo, ker je bila kazen za njegov prekršek - združevanje v zločinske namene navadne in mafijske narave - izrečena že svoj čas, in to na mi-
lanskem procesu proti »nepoznani ug-rabiteljski tolpi« po Liggiovi aretaciji leta 1974. O corleonskem mafijskem vodji je takrat tožilec rekel, da kar iz zapora poveljuje svoji »familiji«. Razsodbe so skoraj povsem v skladu z obtožnicami. Izrečene so bile tudi proti nekaterim »neoporečnim« osebam, npr. podjetnikom, ki niso bili neposredno vpleteni v mafijske umore in prekupčevanje z mamili, so se pa gmotno okoristili z zvezami, ki so jih imeli z organiziranim kriminalom.
Med uboji, ki so jih zakrivili obsojeni, velja omeniti smrt palermskega prefekta Alberta Dalla Chiese, njegove žene Emmanuele Setti Carraro in njune osebne straže Domenica Russa, podkvestorja Borisa Giuliana, kapetana karabinjerjev Emanueleja Basileja in policijskega agenta Calogera Zuc-chetta, pa tudi celo številnih mafijcev, kot npr. Stefana Bontada.
Razsodbe niso, kot kaže, razočarale, a niti ne zadovoljile demokratične javnosti, pomenijo pa le pomemben korak na težki poti k zatrtju mafije.
• KPI in PSI
NADALJEVANJE S 1. STRANI
»Upamo, da bomo lahko dosegfli stično točko tudi pri drugih vprašanjih. Mislim, da gradimo temelje za široko soglasje demokratičnih sil o tem osrednjem vprašanju: kako izboljšati delovanje demokracije v naši državi.«
Obe stranki sta mnenja, da je treba pri tem načeti več točk: prevelika razdrobljenost političnih skupin v parlamentu, izvršilna in predstavniška oblast ter njuna reorganizacija, stabilnost in upravljivost. Sem sodijo tudi vprašanja v zvezi z reformo krajevnih uprav, sprememba volilnih sistemov, reforma parlamenta in njegovih pravil.
Vendar pa se nekatere kompromisne rešitve že pojavljajo na obzorju. Socialisti zahtevajo odpravo tajnega glasovanja in spremembo pravilnikov parlamenta. Komunisti s tem soglašajo, če bi z reformo zmanjšali število parlamentarcev, ločili pristojnosti obeh vej parlamenta, omejili možnost izdajanja vladnih odlokov. O teh vprašanjih bi lahko soglašala tudi KD. Do razhajanja pa prihaja v zvezi s predlogom o omejitvi vstopa v parlament na tiste stranke, ki dosežejo najmanj 5 odstotkov glasov v vsedržavnem merilu; tak ukrep bi bil po mnenju KPI preveč drastičen.
G. R.
Vladni kandidat naj bi zmagal na spornih južnokorejskih volitvah
SEUL — V svojih prvih demokratičnih volitvah se Južna Koreja ni izkazala. Ostri spopadi, ki so spremljali vso volilno kampanjo, so se nadaljevali tudi včeraj, ko so začenjali viri javnega obveščanja objavljati prve rezultate volitev. Volišča so bila odprta od 7. ure zjutraj do 18. ure, preštevanje glasov pa se je pričelo takoj po zaprtju volišč.
Kaže, da so imeli poznavalci južnokorejskih razmer prav, ko .so najavljali zmago vladnega kandidata Roh Tae Wooja. Televizijske mreže so posredovale vest, da je na volitvah prepričljivo zmagal 55-letni sodelavec dosedanjega predsednika Čum Du Hvana, bivši general Roh. Na 23.059.833 volivcev je bil Roh menda deležen 8 milijonov 800 tisoč preferenčnih glasov, kar precej za njim pa naj bi se uvrstila kandidata Kirn Joung Sam (5 milijonov in 300 tisoč preferenc) in Kim Dae Jung (4 milijone in 400 tisoč preferenčnih glasov).
Opozicija je nemudoma reagirala in zanikala vest o Rohovi prepričljivi zmagi. Glasnik Državnega sveta za demokratično ustavo je izjavil, da gre za lažne podatke, saj ni sploh dokazano, da je Roh premagal svoje politične nasprotnike. Rezultati južnokorejskih volitev pa naj ne bi bili verodostojni, trdi opozicija, saj so menda zabeležili nič koliko goljufij pri preštevanju glasov.
Vsepovsod po državi je prišlo do hudih izgredov. Vrsto incidentov so zabeležili tudi v rojstnem kraju Kim Dae Junga, v Kvang Džuju. V seulski delavski četrti Kuro pa so študentje in prostovoljci opozicije napadli tovornjak, na katerem so med drugim blagom našli tri volilne žare. Policiji je uspelo, da je zaplenila dve žari, na tretjo pa straži nekaj tisoč ljudi, ki jo je postavilo sredi dvorišča kuroške občinske palače. Policija je skušala prelisičiti Jungove pristaše tako, da se je nekaj policistov šlo pripadnike opozicije. Trik pa jim ni uspel, saj jih je množica zavrnila.
V Seulu je prišlo še do hujših izgredov. V spopadu med policijo in simpatizerji opozicije, je menda izgubil življenje neki študent, vest pa ni potrjena.
Na sliki (telefoto AP): pripadniki opozicije demonstrirajo v Seulu.
Jugoslovanska kriza prizadela oskrbo
Zakaj že primanjkuje blaga široke potrošnje
LJUBLJANA — V trgovinah že ni pralnega praška, mleko je potrebno kupiti zjutraj, kajti proti poldnevu ga že zmanjka, nekatera zdravila pa se že dalj časa kupujejo čez mejo, v Trstu ali Gradcu. Tako je gospodarska politika Mikuličeve vlade ljudi udarila že na obeh straneh: potem ko so kot delavci in uslužbenci že dalj časa priče vse tanjšim plačilnim kuvertam (te so vresnici vse debelejše, le da je s tistim, kar je v njih, mogoče kupiti vse manj), zdaj tudi potrošniki s tisto malo denarja, ki ga dobijo ne morejo več kupiti, kar nujno potrebujejo. Ljudje pravijo: spet je najprej zmanjkal pralni prašek, sledila bo kava, na koncu pa nam bodo spet odklapljali elektriko.
Malo boljši vpogled v slovensko in jugoslovansko gospodarstvo pokaže, da ni čudno, da nekaterih izdelkov ni na policah trgovin. Kvečjemu je čudno, da vsi drugi izdelki sploh so.
Začnimo najprej pri zdravilih. Farmacevtska industrija mora nekatere surovine uvažati, deviz, da bi to stori-
Soglasje v stališčih Reagana in Gorie
Predsednik vlade Goria je včeraj začel uradni del obiska v ZDA. V Beli hiši ga je sprejel predsednik Reagan, ki ga je zadržal na pogovoru več kot dve uri. Državnika sta ugotovila veliko soglasje v stališčih o vseh ključnih vprašanjih mednarodne politike, o medsebojnih odnosih pa sta menila, da »bi ne mogli biti boljši«	(AP)
Zaradi nasilja v Cisjordaniji in Gazi
Predsedstvo SZDLJ obsodilo Izrael
BEOGRAD — Predsedstvo zvezne konference SZDLJ je ob zadnjih dogodkih na zasedenih ozemljih na zahodnem bregu reke Jordan in v Gazi izdalo sporočilo s takšnole vsebino: »Zelo zaskrbljeno spremljamo najnovejši razvoj dogodkov na zasedenih ozemljih, ki so zahtevali nove nedolžne žrtve med palestinskim prebivalstvom. Predsedstvo zvezne konference SZDLJ odločno obsoja izraelsko politiko okupacije in nasilja, ki onemogoča napore in poti k miroljubni politični rešitvi palestinskega vprašnja in bližnjevz-hodne krize v celoti.
Takšna izraelska politika je nenehna grožnja miru in varnosti na tem območju in širše. Ko izražamo ob tej priložnosti popolno solidarnost z bojem palestinskega ljudstva, poudarjamo, da bo socialistična zveza tudi v prihodnje odločno podpirala PLO, edinega legitimnega predstavnika palestinskega ljudstva v uresničevanju njegovih upravičenih zgodovinskih teženj, kakor tudi prizadevanja miroljubnih sil arabskih držav za reševanje sedanje krize na pravičnih in trajnih temeljih.
Izražamo upanje, da bodo izraelsko ljudstvo in napredne politične sile v njem uvideli pogubnost nasilniške politike izraelske vlade in da si bodo prizadevali za to, da bi našli trajno, vseobsegajočo in pravično rešitev palestinskega vprašanja na temeljih priznanja neodtujljivih narodnostnih pravic palestinskega ljudstva.« (dd)
la, pa nima, ker ji jih je pobrala zvezna država. Ta jih deli po svoji volji. Slovenija, Hrvaška in jugoslovanska gospodarska zbornica že dalj časa zahtevajo spremembo ustreznih zakonov, Mikuličeva vlada spremembo pripravlja, medtem pa... Slovenski parlament je na ponedeljkovem zasedanju zagrozil, da ne bo dal svojega soglasja gospodarskemu načrtu zvezne vlade za naslednje leto tako dolgo, dokler ta ne bo spremenila zakonov, tako da bo z devizami razpolagal tisti, ki jih ustvarja, bodo težave z oskrbo.
Da zmanjkuje mleka, se velja še manj čuditi. Kot je povedal poslanec Ivan Dretnik na ponedeljkovem zasedanju slovenskega parlamenta, je gospodarska politika že pred časom »zaklala ne samo slovensko, ampak celotno jugoslovansko živinorejo«. Rekel je še, da kar se njega tiče, lahko zvezna vlada zaradi takšnega odnosa do kmetov, mirno odstopi. In za konec je še zagrozil: »Zadnji, ki bo lačen, bo kmet«. Se več govornikov je takrat opozorilo, da kmetje zmanjšujejo čredo živine (in da sejejo vse manj) le še na mejo, ki jo potrebujejo za osebno prehrano. Vlada pač skuša z nizkimi cenami živil ohranjati življenjski standard državljanov. Kmetje pa pač ne nameravajo subvencionirati slabe gospodarske politike in zato na trg prodajajo vse manj.
Pralnih praškov pa ni, ker je Mikuličeva vlada najprej »popravila« potem pa zamrznila cene. Tako je kar polovico slovenske industrije spravila na kolena (elektrotehniko, strojno industrijo, lesarstvo, kemijo...). Slovenska vlada je že poslala zvezni zahtevo, naj pride iz Beograda v Slovenijo posebna skupina in oceni stanje v posameznih gospodarskih panogah. Za kaj gre, najbolj enostavno pove preprost primer o proizvodnji ribjih konzerv: samo pločevina in olje sta dražja od končnega izdelka. Kje pa so ribe?
To so se začeli spraševati tudi delavci. Kje kdo vse stavka, je že prav težko spremljati. Litostrojčani so šli pred slovenski parlament, impolovci pred slovenjebistriško občinsko hišo, stavkali so ravenski železarji, vse več pa je zahtev, naj slovenski sindikati organizirajo splošno stavko delavskega razreda Slovenije.
DEJAN VERČIČ
Latinskoameriške države iščejo novo pot gospodarskega razvoja
V ameriški zgodovini so obrnili stran. To je mnenje komentatorjev, ne samo v Latinski Ameriki, marveč tudi na drugih celinah. Srečanje med najvišjimi predstavniki Brazilije, Argentine, Kolumbije, Peruja, Paname, Urugvaja, Venezuele in Mehike v mestu Acapulco odmeva kot dogodek leta v Latinski Ameriki.
Sprejeli so tako imenovano »Obvezo«, listino, ki jo sestavljata dve pomembni poglavji, politično in gospodarsko. Značilnost tega dokumenta je predvsem, da so se udeleženci, ki jim je bil gostitelj mehiški predsednik De la Madrid, dogovorili ne samo o večjem sodelovanju, marveč naravnost o združevanju. Latinska Amerika je po svojih najpomembnejših predstavnikih sporočila, da želi živeti »svoje« življenje.
Šlo je za sestanek, ki je pomenil najvišjo obliko srečanja na ameriški celini, še zmeraj na-glaša mehiško časopisje. To je bilo prav tako prvo srečanje brez prisotnosti predstavnikov ZDA. Podprli so niz ukrepov, katerih izhodišče je v bistvu trojno: odkrito distinciranje od politike ZDA do Latinske Amerike, podpora miroljubnim naporom v Srednji Ameriki ter prav tako podpora prizadevanjem, da bi Kubo vnovič vključili v OAD. Pri tem naj omenimo, da so Kubo izključili iz OAD pred približno 25 leti na pobudo Washingtona.
Glavno sporočilo s sestanka v Acapulcu je, da bi morala na kontinentu končno zavladati nova politična klima. Vprašanja neodvisnosti in suverenosti sleherne države Latinske Amerike ne bi smele več zamajati kar pogoste poteze severnega soseda. Nekateri brazilski časopisi so napisali, da se je zdaj očitno prebudila tako imenovana »kozmična rasa«, kot. so številni južnoameriški književniki imenovali spojitev domačih Indijancev in črncev z belci. Udeleženci srečanja v Acapulcu so se tudi zavzeli, da bi sedež OAD premestili iz Washingtona v kako državo Latinske Amerike.
Nadvse pomembni so bili tudi sklepi o gospodarskem sodelovanju, pri čemer je kajpak prevladoval odnos do dolgov. V Mehiki so se v bistvu sešli predstavniki 80 odstotkov prebivalstva ameriške celine ter držav, katerih dolg znaša 86 odstotkov vsega dolga Srednje in Južne Amerike. Celina dolguje blizu 395 milijard do-
larjev. Udeleženci so sprejeli sklep o ustanovitvi skupnega latinskoameriškega tržišča. Brazilski predsednik Jose Sarney je domiselno rekel, da bodo le »s skupnimi napori prebili ameriški zid«.
Kajpak so v razpravi o gospodarski problematiki v luči dolgov načeli tudi vprašanje obrestnih mer. Nekateri so preprosto predlagali določeno zmanjšanje (med njimi je bil argentinski predsednik AUonsin), ker pa se niso mogli zediniti, so se sporazumeli, da bodo novo raven obrestnih mer sprejeli najpozneje v treh mesecih.
Izhodišče, ki je naravnavalo razpravo, je bilo, da bodo odslej plačevali samo toliko, kolikor zmorejo. Že omenjeni AUonsin je navedel podatek, po katerem so latinskoameriške države v zadnjih petih letih morale izvoziti v tujino za plačilo nad 150 milijard dolarjev. Znano je, da Peru, v luči politike o plačevanju samo do meje, ki jo omogoči dohodek, že dve leti vrača sever-
noameriškim bankam samo 10 odstotkov deviznega dohodka.
Pozornost zaslužijo nekateri sprejeti ukrepi, ki niso bili tako rekoč skrajnostni kot so strahoma pričakovali v nekaterih ameriških finančnih ustanovah (namreč bojazen, da bodo ustanovili kartel dolžnikov), so pa potrdili novo smer politike do dolgov. Sprejeli so sicer znani Bradleyev načrt o novih kreditih, s katerimi bodo lahko šli v investicije za utrjevanje lastnega gospodarstva, vendar so predlagali inačico v zvezi z obrestmi. Prišli so namreč na dan z zamislijo, da bi dosedanje obresti preprosto priključili glavnici, ki bi s tem kajpak nekoliko narasla, vendar bi si lahko dolžniki medtem pošteno oddahnili.
Pomemben sklep v Acapulcu pa se je nanašal na Mednarodni denarni sklad: udeleženci so ga namreč hudo grajali in mu med drugim očitali, da igra vlogo psa - čuvaja, namesto da bi bil pravi moderator; to pa je tudi naloga, ki mu jo predpisuje statut. Ravnanje Svetovne banke pa so sprejeli celo z razumevanjem. Brazilija se že določen čas pogaja s kreditorji za moratorij nemara za kakih tP milijard dolarjev (to je namreč največja dolžnica na svetu: nekaj več kot 110 milijard dolarjev), vendar zavrača vsak poskus vmešavanja Mednarodnega denarnega sklada.
MIRO KOCJAN
Jutri zaključna glasovanja
Proračunska razprava v F-JK v precejšnjem nezanimanju
Tiskovna konferenca KPI o finančnih dokumentih
V deželnem svetu Furlanije-Julij-ske krajine se je včeraj popoldne v precejšnji brezbrižnosti zaključila splošna razprava o proračunu, oziroma o štirih finančnih dokumentih, na osnovih katerih bo slonelo delovanje deželne uprave v prihodnjem letu in triletju. V razpravo je poseglo 27 svetovalcev (nekaj, predvsem iz vrst KD, se jih je odpovedalo); sicer pa ni bilo niti zanimanje predstavnikov deželnega odbora za to razpravo prav na višku, saj je bilo veliko prostorov na njihovih klopeh v teh dveh dneh praznih.
Deželni svet se bo ponovno sestal danes dopoldne, ko bodo na sporedu replike šestih poročevalcev (treh večine in treh manjšine) ter predstavnikov deželnega odbora. Jutri pa bodo na sporedu glasovanja najprej posameznih členov predlaganih zakonskih osnutkov (predloženih je na desetine amandmajev), sledile bodo glasovalne izjave predstavnikov svetovalskih skupin ter sklepna glasovanja.
Letošnji deželni proračun je zadnji v tej mandatni dobi. Večinska šeststrankarska koalicija si je med razpravo seveda z različnimi toni in tudi nameni v veliki meri lastila zasluge za vse to kar je bilo storjenega v tem petletnem obdobju; ton razprave ni bil na visoki ravni, saj stranke ne želijo razkriti vseh svojih načrtov za prihodnjo mandatno dobo, saj se bo ta razprava, po vsej verjetnosti razvijala na drugih ravneh. Večina se vsekakor zavzema za linijo »kontinuitete«, kdo pa bo vodil to linijo bo eno glavnih točk za čete volilne kampanje.
Komunistična opozicija pa s svoje strani poudarja, da bo morala deželna uprava korenito spremeniti svojo politiko, ker se v spremenje-
nih družbenih odnosih v Deželi ne da več upravljati na dosedanji način. Komunisti v bistvu predlagajo programsko alternativo, brez vsakršnih bojazni za novosti.
Med razpravo sta slovenska svetovalca Štoka (SSk) in Iskra (KPI) ponovno postavila vprašanje slovenske narodnostne skupnosti in nujnost rešitve njenih problemov. Tudi republikanec Fragiacomo je zaključil svoj poseg z besedami o »slovenski etnični manjšini, katere rešitev bo imela velik moralen pomen v vso korist prebivalstva Fur-lanije-Julijske krajine«.
Pri vsem tem ne gre mimo dejstva, da je bilo tudi vprašanje deželne enotnosti, o čimer se že dalj časa razpravlja na različnih ravneh, v ospredju številnih posegov raznih svetovalcev.
V zvezi s proračunskimi dokumenti pa je svetovalska skupina KPI v dopoldanskih urah priredila tiskovno konferenco, na kateri so njeni predstavniki (Silvano Taron-do, Ivan Bratina in Paolo Padovan) v podrobnostih obrazložili svoja stališča do njih. Že same suhoparne številke — je dejal Ivan Bratina — kažejo, d.a trditve deželne uprave, po katerih naj bi bila naša dežela kot »model« učinkovitega upravljanja, ne držijo. Obstajajo namreč nelagodja v številnih sektorjih, kakor se tudi opažajo zamude pri razdeljevanju finančnih sredstev. Model takega načina upravljanja F-JK je torej po besedah slovenskega go-riškega komunističnega predstavnika zašel v krizo in tudi predlogi, ki jih v tej fazi ponavljajo predstavniki večinske koalicije ne odgovarjajo več resničnim potrebam deželene stvranosti.
A. S.
Od četrtka do četrtka
»...E, me ne frego, viva il Duce«
-------------------- Stanislav Renko -------------------
Takole je, med drugim, zapisal v svojem sobotnem poročilu za turinski Fiatov dnevnik (La Stampa od 12. t. m.) ob 15. kongresu fašistične MSI v Sorrentu njegov poročevalec:
Carlo Torri, ki se vedno sprehaja v črni srajci, sproži tedaj iz lože svojo provokacijo: De Mito označi za sovražnika in zaključi z:
»Viva Tltalia e me ne frego, viva il Duce«. Zavedal se je pač, da bi morali prisotni čuvarji ustave in drugih zakonov (zlasti tistega iz leta 1951 in mirovne pogodbe iz leta 1947, ki prepovedujejo poveličevanje fašizma), nekaj ukreniti, čeprav je šlo v tem primeru za enega izmed skrajnežev. Toda niso se zganili in, kot vemo, se tudi ne bodo zganili niti, ko je odhajajoči povojni Duce Almirante v svojem poslovilnem dolgem poročilu takole ponavljal zvestobo fašizmu:
»Mi se ne sklicujemo na fašizem zaradi domotožja, temveč zato, ker je Fašizem (Danes Naprej »avanti«); ni spomin, temveč cilj, če se le ne sklicuje na fašizem — režim, temveč na fašizem — gibanje«.
In novi 35-letni, v ponedeljek zjutraj na kongresu izvoljeni fašistični leader za prvi večerni TG 1 izjavil, da bo njegova stranka MSI pomenila »fašizem za leta 2000«. Bo morda zahteval skupaj z vsemi šestimi strujami v stranki tudi formalno razveljavljanje zakonske prepovedi fašizma, saj je dejanska odprava njegove prepovedi v veljavi že vsa povojna leta? Sicer pa kaj more storiti novi leader, ki se je rodil šele 7 let po Mussolinijevi smrti in ki je v svoji avtobiografiji zapisal, da se je »že zelo mlad leta 1977 vpisal v vodstvo MSI in v Fronte della gioventu«? Se pravi tiste pobalinske druščine, ki že več kot 10 let opravlja po tržaških zidovih in spomenikih naših padlih s podpisom »FG«, žaljive mazaške akcije in piše revanšistična gesla? Saj vidimo, da gre za smernice »mladega« novega fašista. V ponedeljek je takorekoč zagotovil nadaljevanje tudi v prihodnjem stoletju. Poudaril je še, da je glede teh in takih fašističnih ciljev njegova MSI enotna.
Da gre za pobalinstvo, pa je kongres v Sorrentu dokazal že pred Almirantejevim govorom. Takole je o tem poročal zgoraj omenjeni turinski poročevalec:
»Ob 16.15 so nekateri pristaši Rautija (to je tisti slavni onorevole, ki je bil zasliševan zaradi pokola na Trgu Fontana) napadli pristaše Almiranteja, ki da so žalili njegovega govornika. Spoprijeli so se s težkimi pestmi (prizor je bilo moč gledati tudi na TG 1, op. S.R.) kot da gre za prave profesionalce na ringu. Zaman je predsedujoči Macerattini (očitno zmernejši onorevole) kričal: »Smo fašisti, obnašajmo se kot fašisti!«... "E giii altre botte."
Za naše tržaške razmere pa ni brez zanimivosti, da se je omenjeni poročevalec ob poslušanju Almiranteja in dis-kutantov vprašal: »Kdo bi si mogel predstavljati, da bi se
misovci mogli danes sklicevati na svoje socialistične korenine? O tem je razmišljal delegat Delte Niccolai z lekcijo mladincem... spomnil je, da se je Musolinijev fašizem rodil iz razkola socialistične stranke v novembru 1914... MSI pa nima nič skupnega z Almirantejevim...«, je napisal turinski časnikar. Pred tem je namreč povedal, da je delegat Stalti Guddvia, na pol za šalo, na pol zares, dejal: »Bettino je sonce, ki greje tudi misovsko srce,« kar je na razne načine ponavljal eno uro Delte Niccolai...
Sprememba na letošnjem kongresu v Sorrentu je namreč vse prej kot zanemarljiva. Ob teh četrtkih smo že opozarjali bralce, da je ta fašistična takšna in tako protiustavno in protizakonito tolerirana stranka, takoj za KD, KPI in PSI četrta največjarstranka v državi, v kateri živimo. In rezultati letošnjih junijskih parlamentarnih volitev so v tem pogledu dovolj zgovorni:
za izvolitev 17 senatorjev je glasovalo 2.115.196 volil-cev in volilk ali 6,5 odstotkov, za 35 poslancev pa 2.282.212 ali 5,9 odstotkov. Isti vrstni red velja tudi za Trst z neugodno razliko, da so odstotki še enkrat večji: Za senat so fašisti prejeli 18.829 glasov ali 10,6 odstotkov,- za poslansko zbornico pa 21.478 glasov ali 10,7 odst. (za PSI je glasovalo
18,5	odst, za KPI 20 odst. in za KD 24 odst. Tržačank in Tržačanov.)
Ko smo prejšnjo soboto prebirali in poslušali, kaj in kako je s temi sedaj bolj novimi kot starimi fašisti, smo obenem zvedeli, da je tržaška izpostava Računskega sodišča (z uradi v Ulici' Milano) zavrnila odloke, s katerimi je deželna uprava priznala z zakonom predvidene prispevke Narodni in študijski knjižnici, Zvezi slovenskih kulturnih društev in Glasbeni matici, ker so vse tri ustanove predložile prošnje in dokumentacijo v slovenščini za razliko od deželne uprave, ki prvotno prošenj ni zavrnila. Zdi se, da se je sedaj premislila, ker je zahtevala, naj se prošnje predložijo v italijanščini. Doslej niti Računsko sodišče, niti deželna uprava slovenskih prošenj nista zavračali, ker sta pač upoštevali znane določbe posebnega statuta londonskega memoranduma. Tudi se nista sklicevali niti na odlok Ustavnega sodišča iz leta 1982, niti na odlok nadzorne sekcije iz leta 1984. Člen 8 osimske pogodbe dovolj jasno določa, da bosta obe državi »ohranili v veljavi notranje ukrepe, ki sta jih že sprejeli pri izvajanju posebnega statuta«. Zato se lahko upravičeno vprašamo ali sedanji uradniki tržaške izpostave Računskega sodišča z deželno upravo vred že izvajajo smernice mladega misovskega ideologa o »fašizmu za leta 2000« z 13-letno preuranjenostjo. Naj dodamo, da nam niti zdaleč ne prihaja na misel možnost, da gre za kakšen pobalinski »menefregizem« prafašista Carla Torrija. Prav gotovo pa gre za protislovje med hudim dejanjem in v tem mesecu večkrat jasno izgovorjenimi besedami deželnega predsednika o našem zaščitnem zakonu.
Jože Smole o aktualnih vprašanjih v Sloveniji in SFRJ
TRST — Jože Smole, predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, je bil gost zadnjega torkovega večera, s katerim je Slovenski klub zaključil letošnjo sezono. Zaključil jo je dokaj uspešno, saj je bila Gregorčičeva dvorana v Ul. sv. Frančiška premajhna, da bi lahko sprejela številno publiko. Saj tudi drugače' ni bilo mogoče biti: zanimanje za dogajanja v Sloveniji in na splošno v Jugoslaviji je tudi med slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji zelo veliko. Zato je bil za to priložnost kot nalašč poklican, da o vseh teh vprašanjih in dilemah spregovori, sam predsednik SZDLS Jože Smole, katerega je spremljal predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri RK SZDL Željko Jeglič.
V več kot dveurnem sproščenem pogovoru sta ugledna gosta odgovarjala na vrsto vprašanj, ki gredo od gospodarskega položaja, mednarodne vloge Jugoslavije, vloge Slovenije v federaciji, o predlogih za upravne spremembe (predvsem o šolstvu in izobraževanju, ki jih SRS odločno zavrača), o dogajanjih in odnosih v drugih republikah in pokrajinah, pa do predloga, da bi bil božič dela prost dan in, seveda, o dobrososedskih odnosih z državami in deželami, ki mejijo na Slovenijo.
Izhajajoč iz nekaterih ugotovitev, da se Jugoslavija zavzema za pomembnejšo vlogo v mednarodni politiki in da je po nekaterih polemikah sodelovanje Slovenije in Hrvaške v projektih Delovne skupnosti Alpe Jadrana v interesu celotne Jugoslavije, je Smole
položil veliko važnost na bližnji obisk Gorbačova v Jugoslaviji: »Zelo bo pomemben,« je dejal. »Ko govorimo o ' povečanju sodelovanja z Zahodno Evropo, ne zmanjšujemo pomena sodelovanja s SZ, ker v tem ne gledamo z vidika blokovske ureditve.«
Veliko je Smole govoril o nekaterih ustavnih spremembah in obrazložil tiste, s katerimi se SRS ne strinja: »Naša ustava je velik dokument,« je dodal, »vsebuje tudi določene programske vizije in kontekste: zato je treba nekaj menjati, ker je marsikaj danes preseženo.«
Kaj pa se dogaja v Sloveniji? SRS je en korak naprej pred drugimi republikami; v realni politiki je treba delati majhne korake; če bomo nadaljevali z demokratizacijo, bo to lahko zelo pozitivno vplivalo v ostalih delih Jugoslavije, je ugotavljal predsednik SZDLS. Zakaj pa se večkrat dogaja, da je Slovenija večkrat sama proti drugim republikam glede številnih problemov ? Na to vprašanje je Jože Smole odgovoril takole: Nekaj naših točk ne znamo na dovoljšni način plasirati na jugoslovanski trg; ne znamo morda dobro razložiti, da predlogi niso samo naši slovenski predlogi, ampak so v korist celotne Jugoslavije; kot Slovenci bi morali biti bolj prepričljivi, saj ne iščemo izoliranega interesa; možno je tudi, da smo pri nekaterih stvareh nespretni. Obstaja pa tudi občutek, da nam je beograjska administracija vedno proti.
Kaj pa dobrososedski odnosi? Res je, da smo na tem področju naleteli na
um
Za predavanje Jožeta Smoleta v Slovenskem klubu je vladalo veliko zanimanje
italijanski strani na vrsto težav, je ugotavljal Željko Jeglič, potrebna pa je previdnost in truditi se moramo, da se bodo ti odnosi utrdili. Zakaj pa predsednik ZIS Mikulič ni mogel sprejeti ob prvem napovedanem obisku v Rimu predstavnikov manjšine in jih je nato zelo prisrčno sprejel v Beogradu? Po Jegličevih besedah je v prvem primeru šlo za nerodnost, kar pa je potem tudi lepo popravil, kot so zagotovili tudi sami predstavniki slovenske manjšine. Jeglič je potrdil, da bi taki sprejemi morali postati pravilo, postati fiksna praksa.
Ko je že tekla beseda o manjšinah (vprašanje je odprl naš odgovorni urednik), je padla beseda tudi na italijansko v Jugoslaviji predvsem v odnosu s finančno postavko v italijanskem
finančnem zakonu. Jeglič, ki se je izrekel proti recipročnosti pri obravanju zaščite manjšin na obeh straneh meje, je sicer priznal, da to vprašanje ni najbolje urejeno, predvsem na Hrvatski; Slovenija pa je s svoje strani na tem področju dosegla že veliko. Glede gradnje osimskih cest pa je predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri RK SZDL potrdil, da smo že pred definitivnim dogovorom.
Skratka: na torkovem večeru Slovenskega kluba sta ugledna gosta na preprost način predočila in obrazložila vrsto vprašanj o dogajanju v bližnji republiki, ki slovensko narodnostno skupnost v Italiji še posebno zanimajo.
A. S.
Claudio Tonel na obisku pri skupnostih Italijanov
TRST — Podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Claudio Tonel je imel v prejšnjih dneh na pobudo Ljudske univerze iz Trsta in Unije Italijanov iz Istre in z Reke vrsto sestankov s predstavniki skupnosti Italijanov, ki so prisotne v socialističnih republikah Slovenije in Hrvaške.
Na vseh sestankih je sodeloval tudi prof. Giordano Sattler kot predstavnik Ljudske univerze iz Trsta.
V	Kopru je podpredsednika Tonela predstavil novinar Ser-gio Settomini, v Izoli predsednik krajevne skupnosti prof. Li-lia Peterzol in v Savudriji predsednik Livio Codiglia.
V	Labinu je Tonel najprej v spremstvu direktorja Tullia Varana obiskal ljudski muzej. Skupnosti Italijanov pa ga je nato predstavil predsednik Claudio Galvani. Podpredsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine je nato sprejel še predsednik skupščine Labin inž. Sergio Baschiera.
Tudi TPPZ na partizanskem koncertu v Mariboru
TRST — Če gre novinar na gostovanje s Tržaškim partizanskim pevskim zborom, potem ve, da bo razpoloženje dobro, prijetno, tovariško, da ne bo manjkalo petja, smeha, zabave, pa seveda tudi resnih in napetih trenutkov pred nastopom.
Tako je bilo tudi na tokratnem dvodnevnem gostovanju v Mariboru, kjer je naš partizanski zbor nastopil, skupno s partizanskimi zbori iz Maribora, Celovca in Ljubljane, na slavnostnem koncertu ob 25. jubilejnem festivalu Kurirčka, ki je bil v Unionski dvorani te lepe štajerske metropole.
Koncert je bil za vse, ki so mu prisostovali izredno doživetje. Ne zgodi se namreč kar tatko, da lahko poslušalci prisluhnejo kar štirim partizanskim pevskim zborom, dvema iz zamejstva, ki ostajajo zvesti partizanski in borbeni pesmi, ki to svojo zvestobo izpričuje z lepim, ubranim petjem, pa še z vsem žarom, navdušenjem in tudi borbenostjo, ki jo v svoje petje vlagajo.
Radi bi zapisali mnogo več o samem slavnostnem koncertu, pa tudi o festivalu Kurirček, pa nas prostorska stiska sili, da smo koncizni in da se omejimo le na to, kar je bilo bistvenega, glavnega, na tem skupnem nastopu.
Pred našim zborom so se na odru zvrstili že zbori iz Maribora (vodil ga je dirigent Milko Homer) koroški partizanski zbor (dirigent Branko Čepin) in Partizanski zbor iz Ljubljane (dirigent Ciril Cvetko). Od pesmi do pesmi, od nastopa do nastopa, je navdušenje poslušalcev v dvorani raslo. Ko so stopili na oder naši pevci in ob spremljavi
orkestra zapeli prvo pesem Karla Pahorja »Vsi v partizane«, je med občinstvom završelo, ozračje se je ogrelo, navdušenje je začelo rapidno naraščati. In ko je zbor odpel Simonitijevo Pesem o Titu in dodal še pesem, v kateri se je kot odlična solistka ponovno izkazala Edith Kocijan, je bilo čutiti, da je slavnostni koncert resnično dosegel to, kar so si želeli organizatorji, morda pa še najbolj občinstvo samo.
Višek slavnostnega koncerta v Mariboru pa je bila prav gotovo skupna izvedba vseh pevcev kantate »Se pomnite tovariši« skladatelja Janija Goloba, ki je doživela svojo krstno izvedbo in katere besedilo predstavljajo štiri pesmi partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha. Pevce in soliste je vodil prof. Cvetko, sodelovali pa so, poleg solistov Milene Morače in Jožeta Stabeja, še člani orkestra opere SNG iz Maribora. Kantato so zbori posamično našturidali in jo bodo, v prihodnje prav gotovo še ponovili - upamo, da vsi skupaj tudi pri nas.
Srečanje vseh pevcev ob skupnem kosilu v hotelu Slavi-ja je bila nova priložnost za utrjevanje vezi, ki pevce partizanskih zborov povezujejo, za načrte o novih srečanjih, za izraze dobrih želja ob bližnjih praznikih.
Tržaški pevci so imeli v soboto popoldne še en nastop in sicer na Sladkem vrhu, tik ob meji z Avstrijo. Medtem ko je ljubljanski zbor nastopal v Slovenskih Konjicah, Korošci pa v Rušah, so organizatorji Tržačane namenili temu kraju, kjer je velika tovarna »Paloma« z okrog 2000 delavci.
NEVA LUKEŠ
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA Vid DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma - Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in vrednost poviška kapitala v izplačilu sledeči:
POSOJILO
1982-	1989 ovrednoteno emisija (Siemens)
1983-	1990 ovrednoteno III. emisija (Joule)
Kuponi	Poviški kapitala	
izplačljivi 1.7.1988	polletje 1.1.1988	skupna vrednost
	30.6.1988	1.7.1988
8,—%	—2,728%	—9,570%
7,—%	—1,728%	—4,597%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu.
Vložen že drugi predlog sklepa po svetovalski pobudi
O napredovanjih občinskega osebja naj bi odločala mešana komisija
Od danes do 13. januarja v TK Galeriji
Slike in grafike Franceta Miheliča
Nesloga, ki že od vsega začetka (od umestitve lanske jeseni) označuje odnose med strankami, ki sestavljajo tržaški občinski odbor, močno krni upravno sposobnost občinskega izvršnega organa in dejansko onemogoča zares učinkovito delovanje občinske uprave. Že stalna, ponavljajoča se preverjanja med tajništvi strank koalicije dokazujejo, da v okviru občinskega odbora niso sposobne najti potrebne enotnosti za vodenje občinskih zadev, zadnji spori med strankami »večine«, ki pravzaprav ne obstaja več, odkar so socialisti in demokristjani javno zahtevali »izničenje«, oziroma odstop župana in odbornikov, pa so privedli tržaško občinsko upravo že na rob paralize.
Znamenje takih razmer je tudi čedalje težavnejši odnos občinskega odbora z upravnim aparatom, oziroma z osebjem, ki je v zadnjih časih vedno bolj nezadovoljno in vznemirjeno. Povod je nazadnje dalo izvajanje člena 40 delovne pogodbe, ki predvideva, da je treba uslužbencem, ki so v preteklosti opravljali odgovornejše delo od tistega, ki jim je dodeljeno po staležu, to priznati, in sicer z vsemi juridični-mi in plačnimi posledicami. Z drugimi besedami, treba jih je uvrstiti v višji stalež in jim priznati ustrezno višje plače. Tega posla se je lotil pristojni odbornik za osebje, podžupan Seghe-ne, ki je sicer že pred junijskimi političnimi volitvami kazal velik optimi-
zem glede bolj ali manj gladke rešitve zadeve, saj je celo obljubljal na desetine novih namestitev, kakor hitro bo urejeno vprašanje člena 40.
Toda izkazalo se je, da so bile njegove napovedi preuranjene, saj je vprašanje priznanja višjih staležev in plač še precej daleč od rešitve. Odločiti, komu od uslužbencev ugodnosti pripadajo in komu ne, je seveda skrajno delikaten posel, kot se je pokazalo tudi v tem primeru. Za uživanje pravic po omenjenem 40. členu se je namreč prijavilo kar 1.500 občinskih uslužbencev, Seghene pa jih je baje nameraval izključiti kakih 700, kar je seveda vzbudilo precejšnjo nejevoljo in splošno vznemirjenost med vsem občinskim osebjem, zadeva pa je izzvala tudi živahne kritike v samem občinskem svetu, kjer so se pojavili sumi, da je pristojni odbornik Seghene pri tem ravnal samovoljno.
Od tod pobuda, da zadevo uredijo na drugačen način, ki naj zajamči večjo objektivnost. Že 27. novembra je bil svetovalec Tržaškega gibanja Parovel napovedal predložitev sklepa za objavo utemeljitev za osebje, ki je izključeno od ugodnosti čl. 40, in za ustanovitev posebne mešane komisije, ki naj bi dejansko prevzela naloge odbornika Segheneja. Včeraj se je pobuda dejansko uresničila s predložitvijo sklepa »po svetovalski pobudi«, ki ga je podpisalo kar 23 svetovalcev Tržaške-
ga gibanja, KPI, MSI, Mestne liste (torej vse opozicije), Slovenske skupnosti (ki se sicer uradno ne prišteva k opoziciji, a ni niti več v večini) in demokristjanov D’Alessandra, Orlanda in Fa-vottija. Ker je dokument podpisala več kot tretjina članov občinske skupščine, bo moral torej odbor, v skladu s členom 124 državnega zakona o delovanju občinskih in pokrajinskih uprav, sklicati občinski svet, da o tem razpravlja in sklepa, v roku 10 dni.
Najvažnejše določilo sklepa predvideva, da ustanovijo posebno komisijo, sestavljeno iz odbornika Segheneja, funkcionarja odborništva za osebje, zastopnikov sindikalnih organizacij, dveh svetovalcev večine in dveh opozicije ter funkcionarja občinske pravne službe, ki naj bi pregledala ves material v zvezi z napredovanji in katere mnenje bi moralo biti za občinski odbor obvezujoče pri sprejemanju ustreznih sklepov o izvajanju čl. 40 delovne pogodbe osebja.
Po vložitvi predloga sklepa »po svetovalski pobudi« glede odstavitve lis-tarskega župana Staffierija (o katerem bo skupščina začela razpravljati prihodnji ponedeljek), je bila torej opozicija še enkrat prisiljena prevzeti pobudo za razrešitev važnejšega upravnega vprašanja, tokrat celo s podporo dela svetovalcev iz vrst same (sicer propadle) večinske koalicije, kar je vsekakor oceniti kot pomembno politično znamenje.
Od danes do 13. januarja bodo v TK Galeriji na ogled slike in grafike znanega slovenskega umetnika Franceta Miheliča, ki je prav letos slavil visok življenjski jubilej. Rodil se je namreč pred 80 leti pri Škofji Loki, likovno umetnost pa je študiral na likovni akademiji v Zagrebu. Že dvajset let je
redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in član Accademie fiorentine delle arti. Poleg slikarstvu in grafiki se posveča tudi risbi in ilustraciji.
France Mihelič je sodeloval na številnih razstavah doma in v tujini, deležen pa je bil številnih priznanj tudi mednarodnega značaja. S svojo neizmerno izpovedno močjo si je pridobil vidno mesto v samem vrhu sodobnega likovnega ustvarjanja. Znani so zlasti njegovi motivi s Kurenti, kot fantastične vizije porajanja in minevanja, zmot in trpljenja. Prav tako je doživeto ponazoril vojne grozote, mladostna doživetja ter doživljanja iz rastlinskega in živalskega sveta. Ta njegova dela je umetnostni zgodovinar Marcel Brion uvrstil med najboljša v evropski fantastični umetnosti.
Odprtje razstave Miheličevih del bo drevi ob 18. uri, ogled pa bo možen vsak dan, od torka do petka zjutraj od 8.30 do 12.30 in popoldan med 15.30 in 19.30.
■	Danes ob 16. uri bo v domu za ostarele Brata Stuparich v Sesljanu ob priliki božičnih praznikov na sporedu nastop gojenk tečaja ritmične telovadbe, ki ga prireja tržaško športno društvo "Ginnastica Triestina".
■	Kulturni krožek »Giorgio La Pira« orireja danes konferenco na temo: Ka-sovost in zmogljivost energetskih vi--ov. Predaval bo prof. Luciano Merig-iano, docent elektrotehnike na uni-/erzi v Padovi. Konferenca bo v dvo-■ani Venezian v glavnem poslopju Tr-iaške univerze s pričetkom ob 18.15.
Na prvem sestanku glavnega odbora po občnem zboru
Izvoljeno novo deželno predsedstvo SDGZ
Prvi sestanek glavnega odbora Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je bil v glavnem namenjen izpolnitvi statutarnih določil organizacije in splošnemu pregledu poteka občnega zbora ter bodočega načina delovanja. Predsednik združenja Vito Svetina je uvodoma podčrtal pomen priznanja, ki ga je prejel dolgoletni predsednik in sedanji predsednik nadzornega odbora združenja Stanko Bole. Najvišje priznanje jugoslovanske Gospodarske zbornice mu je med nedavnim zasedanjem mešanih italijan-sko-jugoslovanskih zbornic v Gorici izročil predsednik jugoslovanske zbornice Pavič, ki je podčrtal vlogo Stanka Boleta pri iskanju vseh možnosti širjenja vsestranskega sodelovanja ob meji. Predsednik Svetina je čestital tudi članu odbora Hadrijanu Corsiju, ki je kot predsednik goriške delegacije zbornice Ital-Jug uspešno izpeljal tako pomembno in plodno zasedanje.
O občnem zboru SDGZ so člani glavnega odbora ugotovili, da je bil nedvomno zelo ploden in predvsem izrazito deloven. Obračun opravljenega dela in razvoja ter opredelitev razvojnih perspektiv, ki sta izzvenela iz poročil in iz razprave, sta žela priznanje
uglednih gostov, ki so imeli priložnost spoznati vitalnost in delovnost članov združenja. Člani glavnega odbora so zato predlagali, naj bi govore, glavne posege in poročila z občnih zborov sekcij v najkrajšem času objavili v obliki brošure in jo posredovali vsem članom združenja.
Preden je glavni odbor prešel k volitvam novega predsedstva, je predsednik Svetina posebej opozoril, da se združenje nahaja v organizacijsko prehodnem obdobju in da je napočil čas za posodobitev statutarnih pravil. To pa pomeni povečanje operativne samostojnosti pokrajinskih odborov in vloge sekcij, medtem ko cilji in nameni združenja ostanejo nespremenjeni, kakor so bili jasno začrtani pred 40 leti ob njegovem nastanku in so še danes v celoti veljavni. Ena bistvenih nalog novega vodstva združenja bo zato pripraviti vse potrebno, da se v naslednji dveletni mandatni dobi izvedejo načrtovane statutarne spremembe. Glavni odbor je ta predlog v celoti sprejel, potrdili pa so ga tudi člani nadzornega odbora. Člani glavnega odbora so nato izvolili novo predsedstvo, ki ga sestavljajo: predsednik Vito Svetina, tajnik Marino Pečenik, blagajnik Karlo Grgič
ter člana Boris Siega in Hadrijan Corsi. Člani predsedstva so tudi predsedniki pokrajinskih odborov, in sicer Anton Nanut za goriško in Bonini za videmsko pokrajino, medtem ko bodo predsednika za tržaško pokrajino izvolili v najkrajšem času. Po statutu so člani deželnega predsedstva tudi predsedniki vseh sekcij.
Pri razpravi o bodočih nalogah združenja je bilo sklenjeno, da morajo sekcije in pokrajinski odbori prvi določati svoje smernice delovanja, kar predvideva tudi usklajevanje storitev in načina delovanja servisa. Potrjena je bila komisija (Pečenik, Tavčar, Bukovec in ravnatelji uradov), ki naj bi v najkrajšem času preverila oblike upravnega delovanja uradov. Ugotovljena je bila tudi nujnost medsekcijskega delovanja, in sicer med sekcijami iste pokrajine. Govor je bil tudi o poživitvi družabnosti z organizacijo morebitnega velikega pustnega plesa. Sledilo je prijateljsko srečanje v čast Stanka Boleta, ki je podčrtal, da je prejeto priznanje dejansko priznanje združenju in delovanju slehernega člana. To je znak rasti in pomena vloge, ki jo ima organizacija v krajevnem merilu, kakor tudi v ožji domovini in v Jugoslaviji, (zk)
ZLATARNA	URARNA
LAURENTI-STIGLIANI
Diamanti
Od leta 1927
smo na razpolago svojim cenjenim odjemalcem z najlepšimi zlatarskimi izdelki priznanih mojstrov iz Valenze ter z urami prestižnih znamk
TRST - largo santorio 4
TRST
Tel.: 767235 Trg sv. Jakoba 6
vergoni
pelletterie
Z dobro voljo in navdušenim delom bodo tudi Gropajci imeli svoj dom
V Gropadi so stekla dela za obnovo doma, ki ga je gospodarska zadruga Skala pred časom kupila in ga za začetek tudi uredila tako, da so v njem že stekle razne kulturne prireditve in nastopi, pa tudi družabno življenje; sedaj pa namerava zadruga poslopje povečati in v njem urediti dvorano z 99 sedeži, s prostorom za bar, oziroma društveno gostilno, s sobo za vaje domačega pevskega zbora in še s sobo, kjer bo urad.
»Podiranje starega skednja in gradnjo velike kleti bo opravilo podjetje Radovič,« nam je povedal predsednik zadruge in domačega društva Skala Saško Kalc. »Naši ljudje so na začetek del čakali s takšno nestrpnostjo, da smo kar sami opravili že nekaj del pri podiranju zidov. V teh dneh naj bi bilo to delo opravljeno, potem pa bi se začela gradbena dela. Te bo opravil domačin Angel Starc, ki je tudi član naše zadruge in ki je obljubil, da bodo lahko novi prostori pod streho do prvega maja. Takrat bi imeli likof, saj bi opravili prvi del gradnje doma, ki bo pomenil za našo vas, za nas vse, pa tudi za širšo slovensko javnost, veliko pridobitev.«
Potem se bodo začela seveda notranja dela, v znamenju ekonomije, kar pomeni, je dejal Kalc, da bodo domačini tudi tu priskočili na pomoč s prostovoljnim delom.
»Danes zahteva vsaka gradnja veliko dela in denarja. Mi se lahko zahvalimo Gorski skupnosti, ki nam je že nakazala prvi prispevek v znesku 65 milijonov lir; drugi znesek, v višini 30 milijonov, čaka še na odobrenje dežele. Najeli smo posojilo pri Tržaški kreditni banki, posojilo pa bomo najeli še pri openski Hranilnici in posojilnici. Dokupili smo še del zemljišča, tako da bomo povečali našo posest in tako pridobili večji prostor za prireditve na prostem.«
Članstvo zadruge je bilo nekaj časa skeptično, ali bo mogoče vse načrte izpeljati. »Poglejte, koliko nas je pa danes zbranih tu, na prostovoljnem delu. Sedaj, ko vidijo, da se je začelo, so dobili pogum in prepričan sem, da bomo načrt tudi izpeljali. Tudi med člani smo zbrali okrog 50 milijonov lir prispevkov, nekaj smo nabrali na raznih prireditvah in mislim, da bo vse v redu steklo.«
Trenutno je v domu vsa dejavnost seveda prekinjena, razen dejavnosti zbora Skala, ki redno vadi, čeprav s težavo, v sobici, ki je v domu še na razpolago.
»Zbor šteje okrog 40 pevcev; k njemu je pristopilo tudi nekaj novih pevcev. Vodi nas Anastazija Purič, nastopili pa smo v tej sezoni že na dveh prireditvah v Bazovici, na prireditvi v Trebčah, v nedeljo pa bomo v Zgoniku. Naučili smo se več novih pesmi, s
katerimi bomo nastopili tudi na reviji Primorska poje. Upamo in želimo tudi, da bi še kje nastopali.«
Mladinska skupina, ki je imela v domu že svoj prostor, sicer deluje, toda le omejeno. »Dokler dom ne bo obnovljen, bo delovanje pač okrnjeno. Delamo pa na tem, da bi mladi prevzeli naše delovanje, da bi sprejeli upravo doma in v sklopu tega morda našli tudi zaposlitev. Načrti so seveda dalekosežni; toda, če bo dobra volja -in te sedaj ne manjka - bomo v prihodnje marsikaj uresničili.«
»Naj bi se ob koncu zahvalil vsem projektantom »Arco studio associato«, ki so nam zelo pomagali; zahvaljujem se vsem za finančno pomoč in posojila, zahvaljujem se podjetju Radovič in domačinu Starcu, zahvaljujem se SKGZ in vodstvu SDGZ, ki drži vse naše knjige in dokumente.«
NEVA LUKEŠ
Uglednega gosta sprejel tudi predsednik deželnega odbora Biasutti
V soboto
Minister za znanstveno raziskovanje Ruberti na obisku v znanstveno-raziskovalnem Trstu
pri Domju srečanje članov ANPI
»Trst ima vse pogoje, da postane znanstveno središče mednarodnega pomena. Vlada ga bo v teh prizadevanjih podpirala in bo v okviru svojih pristojnosti skušala brez oklevanj rešiti vsa odprta vprašanja, ki zadevajo delovanje tržaških raziskovalnih ustanov, začenši z imenovanjem predsednika upravnega sveta Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah.«
Tako je dejal minister za znanstvene in tehnološke raziskave Antonio Ruberti med svojim včerajšnjim obiskom našega mesta. Govoril je na tiskovni konferenci, ki jo je priredil popoldne po srečanju s predsednikom deželnega odbora Biasuttijem. Pred tem se je v dopoldanskih urah srečal s predstavniki tržaške znanosti, in sicer v Centru za raziskave pri Padričah in v Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru, svoj »tržaški dan« pa je sklenil z obiskom Tržaške univerze.
Konec tega leta bo zapadel mandat izrednemu komisarju Centra za raziskave pri Padričah Fulviu Anzellotti-ju, ki to nalogo opravlja že približno dve leti. Minister je zagotovil, da se bo izredno stanje v upravljanju tega doslej edinega »znanstvenega parka« v Italiji končno nehalo in da se bosta s predsednikom Dežele Biasuttijem v nekaj dneh dokončno dogovorila o tem, kdo naj postane predsednik upravnega sveta. Po zakonu namreč predsednika Centra za raziskave res imenuje minister, a na predlog dežel-
Svetovno znani arh. Renzo Piano načrtovalec Sesljanskega zaliva
Svetovno znani italijanski arhitekt Renzo Piano bo izdelal načrt za turistično ureditev Sesljanskega zaliva. Vest je včeraj sporočila družba Finsepol, ki je lastnica Sesljanskega zaliva. V tiskovnem sporočilu je še omenjeno, da začetek načrtovalnih del sledi sklepu preliminarne faze projekta, v kateri so opravili vse potrebne geo-tehnične raziskave in raziskavo tržišča.
Renzo Piano je eden najbolj znanih svetovnih arhitektov. 50-letni Genovežan je med drugim pripravil načrt za pariški kulturni center Pompidou, v Turinu je preuredil Lingotto, njegov pa je tudi načrt za poslopje grenobelskega sinhrotrona.
ne uprave. Na vprašanje časnikarjev, kdo naj bi prevzel to funkcijo, minister seveda ni mogel direktno odgovoriti, pač pa je podal nekakšen identi-kit. Rekel je, da bo šlo za osebnost, ki bo hkrati znanstvenik in manager, in ki bo povrh dober poznavalec krajevne stvarnosti. Zdi se, da bi takšnemu opisu lahko ustrezal Giorgio Rosso Ci-cogna, ki je svetovalec ministra za znanstvene raziskave, sicer pa Tržačan.
Minister Ruberti je na srečanju s časnikarji nadalje napovedal, da bo vlada predvidoma že prihodnji mesec odobrila načrt za reformo Tržaškega
geofizikalnega observatorija, ki se tudi zaradi neustreznega pravnega statusa že dolga leta spopada s težavami finančnega in drugega značaja. Sicer pa je minister na tiskovni konferenci predvsem poudaril, da je za razvoj raziskovalnih dejavnosti na Tržaškem bistvenega pomena zadržanje krajevnih uprav z Deželo na čelu, in je krajevne upravitelje pozval, naj ukrepajo učinkovito, a tudi hitro, kajti »čas je pri vrhunskem raziskovanju bistvenega pomena«.
Ruberti je s tem med drugim namignil na težave, ki se pojavljajo v zvezi z lokacijo sinhrotrona. Teh »težav« pa se
je na isti tiskovni konferenci dotaknil tudi Biasutti. Dejal je, da se bo deželna uprava »že v prihodnjih dneh zavzela za rešitev vprašanja zemljišč, in to mirne duše«. Biasutti je v svojih izvajanjih med drugim podčrtal, da se Trst more in mora mednarodno uveljaviti tudi kot znanstveno središče predvsem na območju Alpe-Jadran.
Minister Ruberti pa ni prišel v Trst toliko zato, da bi napovedal kak ukrep ali da bi botroval kakemu pomembnejšemu dogodku, kolikor zato, da se seznani s tržaškimi znanstveno-razi-skovalnimi centri in ustanovami. In dejansko je veliko poslušal. V Centru za raziskave pri Padričah so mu govorili izredni komisar Anzellotti, biolog Romeo, predsednik družbe Sincrotro-ne Trieste nobelovec Rubbia, ravnatelj Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo Falaschi. V Miramaru je poslušal predstavnike Mednarodnega centra za teoretsko fiziko nobelovca Salama in Bertocchija, Mednarodne šole za višje študije Amatija, Akademije znanosti tretjega sveta Hassana, Geofizikalnega observatorija Roda, Astronomskega observatorija Sedmaka, Vsedržavnega inštituta za jedrsko fiziko Castellija, Laboratorija za morsko biologijo Bressana in druge. Pod večer ga je na Tržaški univerzi sprejel rektor Fusaroli.
Na sliki: minister Ruberti (tretji z leve) med ogledom Centra za raziskave v spremstvu s Falaschijem, Rubbio in Anzellottijem.
Po odločitvi Deželnega upravnega sodišča
Miljska Občina ima od včeraj hkrati komisarja in župana
Nov nepredviden preobrat v Miljah: občinska uprava ima od včeraj hkrati prefekturnega komisarja in izvoljenega župana. Do tega neobičajnega oziroma skoraj edinstvenega položaja je prišlo po včerajšnji odločitvi Deželnega upravnega sodišča, ki je suspendiralo veljavnost razsodbe Pokrajinskega nadzornega odbora, ki je 2. oktobra razveljavilo izvolitev novega župana, neodvisnega kandidata komunistične Liste Frausin Claudia Muttona in njegovega odbora. To pomeni, da je, do dokončne razsodbe Deželnega upravnega sodišča (na katero bo treba verjetno počakati še dolgo) Claudio Mutton po vseh normah miljski župan, hkrati pa Občino vodi, od 23. novembra, preiekturni komisar dr. Mazzurco, ki bi ga bilo treba torej po vsaki zdravi pameti odpoklicati in omogočiti demokratično vodenje miljske uprave.
Do takega nepredvidljivega zapleta, ki ga bodo morale pristojne oblasti nujno rešiti, je prišlo po dolgi politični krizi, ki je zajela miljsko občinsko upravo po raz-
doru med socialisti in komunisti. Po neuspešnih poskusih, da bi oblikovali novo razširjeno večino, je Lista Frausin 24. septembra izvolila (s podporo le neodvisnega socialista Russignana) za novega župana prav Muttona. Prišla pa je razsodba Pokrajinskega nadzornega odbora, zaradi česar je moral prejšnji župan Bordon preklicati svoj odstop, da omogoči pravočasno glasovanje o občinskem proračunu. Ta je prejel 26. oktobra le polovico glasov skupščine in je bil torej zavrnjen, pri čemer je Bordonov odbor dokončno odstopil.
Proračun je nato »službeno« odobril 19. novembra posebni komisar Pokrajinskega nadzornega odbora dr. Golli, nakar je za stalno vodenje miljske občinske uprave do predčasnih volitev nastopil preiekturni komisar dr. Mazzurco. Toda sklep Deželnega upravnega sodišča postavlja zadevo na povsem nove temelje, ki v bistvu potrjujejo stališča Liste Frausin, in terjajo hitrih odločitev pristojnih oblasti.
»Mesni škandal«: po nekajurnih pogajanjih še nobene novosti
Medtem, ko začenja v mesnicah že zmanjkovati mesa, je tržaški »mesni škandal« vse prej kot pred pozitivnim iztekom. Včeraj so se na prefekturi že spet sestali predstavniki uvoznikov mesa, grosistov, klavcev in tržaške občinske uprave, da bi končno dobili ugodno rešitev (beri: nadomestilo za staro klavnico, kjer bodo zgradili nogometni stadion). Klavci in grosisti so ponovno zavrnili uporabo proseške klavnice, ker je neprimerna iz higienskih in varnostnih razlogov. Po nekajurnih pogajanjih še ni prišlo do zbližanja med obema stranema.
Ploščad Micoperi visoko zavarovali
Tržaška zavarovalnica Sasa iz skupine IRI-Finmare bo imela vidni delež pri zavarovanju največje ladje-delavnice na svetu, Micoperi 7000, ki so jo prav te dni izročili lastnikom.
Zavarovalnica Sasa je bila tudi vodilna družba pri zavarovanju izgradnje te velikanske ploščadi, sedaj pa je skupaj z rimsko zavarovalnico Assitalia sklenila pogodbo, na osnovi katere bo ploščad zavarovana za vrednost 500 milijard lir. Letna premija bo ena najvišjih, kar jih je za posamezna tveganja najti na tržišču prevozov. V zavarovalni polici za ploščad Micoperi 7000 sta Sasa in Assitalia udeleženi s po 23 odstotki vsaka, preostali delež pa si delijo druge italijanske zavarovalnice.
Po lanskem prvem poskusu na Korzu
V nedeljo središče mesta brez hrupnih avtomobilov
Po lanskem prvem poskusu se je tržaška občinska uprava spet odločila, da bo v nedeljo, 20. decembra, med 8. in 20.30, prepovedala motorni promet po nekaterih središčnih ulicah. Letošnji "dan peščev" pa bo za razliko od lanskega zajel bistveno večje območje mestnega središča, in sicer pravokotnik med ulicami Carducci, Valdirivo, Cavourjevim korzom, Nabrežjem in Korzom Italia. Navedene prometnice bodo seveda odprte za motorni promet, saj bi ga v nasprotnem primeru povsem paralizirali, pač pa bo prepovedan promet v notranjosti pravokotnika, z izjemo osi Ul. Spiridione-Ul. Filzi, Ulice Trento in zadnjih delov Ulice Trento, Cavourjevega korza ter ulic Torrebianca, Machiavelli in Ros-
Med vožnjo v avtobusu ženska ob denarnico
Ko je 40-letna Vanda Altin lermenis iz Ul. Capodistria 41 včeraj malo prefl poldne v bližini Trga Mioni izstopila z avtobusa proge št. 19, jo je čakalo neprijetno presenečenje. V naramni torbici ni našla več denarnice, v kateri je imela poleg osebnih dokumentov še ček bančnega zavoda Credito italiano v vrednosti 400 tisoč lir in 9 tisoč lir v gotovini.
Okradenka je takoj poklicala polici-, jo. Agentom je izjavila, da jo je malo Pred izstopom sunil nizek, črnolas, Približno 35 let star moški, ki se ji je z južnjaškim naglasom opravičil, da je v avtobusu izgubil ravnotežje. Altinova jim je kot podrobnost še omenila, da le imel moški na levem ušesu uhan. Ženska sumi, da ji je prav ta moški izmaknil denarnico.
Žerjava pri Domju dvignila težko strukturo
Ogromna ročična gred v TVM
Dva 150-tonska žerjava sta včeraj dvignila 198 ton težko ročično gred ladijskega motorja, ki je v ponedeljek, 8. decembra, zvečer med prevozom iz tržaškega pristanišča v Tovarno velikih motorjev zgrmela pri Domju s tovornjaka na rob cestišča. Osem dni po nesreči sta žerjava, ki sta last nekega furlanskega podjetja, položila ogromno gred na posebno tovorno vozilo, ki jo je končno pripeljalo v Tovarno velikih motorjev. Tu bodo težko strukturo pregledali, da bi ugotovili, če je prišlo pri nesreči do okvare.
Ročično gred je za ceno 800 milijonov lir zgradila neka japonska tovarna. V Trst so jo prepeljali z ladjo. V Tovarni velikih motorjev bi jo morali vgraditi v dizelski motor z močjo 35.500 KM. Le-ta bo poganjal ladjo, ki jo pravkar gradijo v tržiški ladjedelni-
ci. Če bodo po pregledih ročične gredi ugotovili, da je gred poškodovana, jo bodo morali ponovno prepeljati na Japonsko, kjer bi napako odpravili.
Padec na stopnišču barkovljanske šole
Potem ko je bil malo prej prenesel nekaj veder vode na dvorišče, je včeraj popoldne 55-letni sluga Pietro Voinovich iz Ul. Carmelitani 3 nerodno padel na stopnišču pred šolskim poslopjem v Barkov-Ijah. Voinovich si je pri padcu zlomil levi nadlahet, se udaril v obraz in v levo stegno. Z rešilcem Rdečega križa so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Okreval bo v dveh mesecih.
sini. Kot lani bo prepovedan promet po vsem Korzu Italia.
Poleg velike razširitve območja, namenjenega izključno pešcem, je največja novost vsekakor zaprtje Ulice Roma od križišča z Ul. Valdirivo do Korza Italia. Povrhu pa bo zunaj omenjenega pravokotnika rezerviranih samo za pešce še nekaj drugih središčnih ulic, kot na primer Ul. Muratti, ki bo tako ustvarila celoto z Drevoredom XX. septembra.
Avtobusna služba, ki bo ob tej priložnosti znatno okrepljena, bo v nedeljo nekoliko spremenjena. V veljavi sicer ostanejo vožnje po Ul. Mazzini, vendar bodo linijo št. 9 z Ul. Imbriani preusmerili na Goldonijev trg, avtobuse, ki običajno vozijo po Ul. Roma pa bodo preusmerili na Ul. Valdirivo in na Nabrežje. Postajališča na Borznem trgu bodo premaknili na Tommaseov trg, medtem ko bo parkirišče taksijev ostalo na Ul. Einaudi.
Po izjavah občinskega odbornika za urbanizem in promet Vattovanija letošnja pešcem posvečena nedelja — ko bodo seveda odprte vse trgovine — nima le simboličnega pomena, pač pa sodi v okvir preučevanja novih možnosti ureditve osebnega in motornega prometa v ožjem središču mesta. Po drugi strani pa je pomembno že dejstvo, da bodo prebivalci lahko v miru, brez hrupa in izpušnih plinov opravili svoje praznične nakupe, ki jih bodo spremljali poskočni toni godbe Refolo. Občina pri tem poziva prebivalstvo, naj posebno pri večernem povratku iz središča mesta uporablja obrobne prometnice (na primer Trbiško cesto in pokrajinsko kraško cesto), da bi se tako izognili nekaterim zastojem, ki so se primerili lansko leto. Vsem tistim, ki se bodo kljub vsemu podali na Mi-ramarski drevored pa svetuje, naj se izognejo Ulici Milano in naj obidejo središče po bolj tekočem Nabrežju.
Kot vsako leto, prireja tudi letos Vsedržavno združenje partizanov Italije - ANPI svojo novoletno veselo družabno prireditev, ki bo v soboto ob 19.30 v prostorih menze Dis-pral pri Domju.
Ta prireditev je vedno žela dober uspeh, saj omogoča bivšim borcem na Tržaškem, da se vsaj občasno snidejo, obujajo spomine, toda istočasno tudi preverjajo rezultate svoje letne dejavnosti, svojo vlogo v družbi v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
Predsedstvo združenja poziva vse svoje člane, da se prireditve udeležijo čimbolj množično s svojimi svojci in naj še posebno pritegnejo mladino, tako da bo tradicija narodnoosvobodilnega boja, ki mora biti nenadomestljiva komponenta vsega našega razumskega, duševnega, družbenega, političnega življenja in udejstvovanja. Ne gre torej samo za obujanje slavne, toda časovno odmaknjene preteklosti, temveč tudi otipljiv utrip današnjega življenja.
Od časov narodnoosvobodilnega boja je minilo več kot 40 let, toda kljub velikanskemu razvoju in napredku družbe ostajajo nekateri problemi še vedno nerešeni, vključno z vprašanjem zaščite pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki so bila tudi temeljni vzvodi vključevanja dobršnega dela naših bivših borcev v narodnoosvobodilni boj.
Sobotno srečanje bo potekalo v teh idejnih okvirih, toda z močnim prizvokom družabnosti, prijateljstva in tovarištva ter prisrčnega veselja. Kot vedno, so bili na veseli večer povabljeni gostje z obeh strani meje.
Ker se srečanje naglo približuje, je treba nemudoma pohiteti z vpisom na krajevnih sekcijah, oziroma pri pokrajinskem sedežu v Ul. sv. Frančiška 3 - drugo nadstropje.
Sindikat zahteva umestitev vodstva ustanove EZIT
Tajništva sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL so izdala tiskovno sporočilo, v katerem negativno ocenjujejo stalno odlašanje umestitve vodstva ustanove EZIT. "Zamudi botrujejo problemi političnega značaja zlasti v zvezi z imenovanjem posameznih predstavnikov," beremo v sporočilu, "kar je toliko bolj nesprejemljivo, saj je ustanova dolgih deset let le pasivno životarila. Družbene sile s sindikatom na čelu so večkrat zahtevale obnovitev vodstva, katerega vloga je temeljnega pomena za celotno gospodarsko stvarnost."
Sprenevedanje resno ogroža veljavnost in učinkovitost zakonov in finančnih prispevkov, ki so bili namenjeni tržaškemu gospodarstvu, saj ostaja odprta možnost neustreznih porazdelitev in lotizacije vodstvenih mest v raznih upravah, kar seveda ne odgovarja potrebam prebivalstva. Sindikalna federacija, ki se je vselej zavzemala za ovrednotenje vloge ustanove EZIT, meni, da je razčiščenje tudi na tem področju nujno potrebno. Nadalje zahteva, da se odgovorni čimprej sestanejo in ustrezno porazdelijo posamezne funkcije ter tako zagotovijo možnost razvoja krajevnih industrijskih dejavnosti in namestitev morebitnih novih industrijskih objektov.
Po mučni bolezni nas je za * vedno zapustil nečak
Ludvik Kralj
Pogreb bo jutri, 18. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v padriš-ko cerkev.
Žalostno vest sporočata strica ter drugo sorodstvo.
Padriče, Trst, 17. decembra 1987
Predsednik dežele Furlanije-Julij-ske krajine Adriano BIASUTTI in odborniki sočustvujejo s predsednikom tržaške pokrajinske uprave Da-riom LOCCHIJEM ob prerani izgubi žene
gospe GABRIELLE ZUCCHIATTI por. LOCCHI
Poletovi kotalkarji danes v Sežani
Program prireditev za naj mlajše, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine občine Sežana, obeta številna zanimiva in pestra srečanja. Pričel se bo že danes s kotalkarsko revijo Športnega društva Polet z Opčin, ki letos praznuje 20. obletnico svojega delovanja. V enournem programu bodo kotalkarji iz zamejstva predstavili živali v cirkusu, za smeh pa bodo poskrbeli, klovni. V glavni vlogi pa bo nastopil Samo Ko-korovec, ki je požel mnogo uspehov doma in v tujini.
Poleg kotalkarjev z Opčin bo prireditev popestrila tudi ritmična skupina osnovne šole Srečka Kosovela in skupina izraznega plesa Mehki čeveljček Srednje družboslovne in ekonomske šole Sežana.
Nastop kotalkarjev z Opčin in mladih iz Sežane bo danes ob 18. uri v športni hali v Sežani.
Nova prireditev krožka Istria
Rovinjski Center za zgodovinske raziskave Unije Italijanov iz Istre in z Reke je pred kratkim izdal 17. zvezek zbornika Atti. Ob tej priložnosti krožek Istria prireja danes javno srečanje, na katerem bodo predstavili dva prispevka, ki sta bila vključena v publikacijo. Prof. Giuseppe Cuscito bo predaval o začetkih rovinjske Cerkve, prof. Renata Ubaldini pa o nekaterih severnojadranskih sarkofagih.
Predstavitev bo ob 17.30 v Časnikarskem krožku na Korzu Italia 12.
Jutri odprtje razstave o delu Ernesta Weissa
V Deželnem študijsko-raziskoval-nem inštitutu sindikalne konfederacije CGIL se bodo jutri spomnili biologa, antifašista in demokrata Ernesta Weis-sa, očeta znane tržaške aktivistke KPI Laure Weiss, ki je vse življenje posvetil raziskovanju, politiki in razvoju šolstva. Ernesto Weiss je umrl pred 20 leti, njegova hčerka pa je sindikatu CGIL podarila bogato zapuščino, s katero je bil ustanovljen poseben sklad, ki nosi njegovo ime. Inštitut je za to spominsko priložnost uredil fotografsko razstavo življenja in dela Ernesta Weissa, s katero namerava poudariti zlasti pomen njegovega dela in zavzemanje za človekove pravice in ljubezen do znanja. Poleg fotografskega gradiva bodo na ogled tudi Weissovi zapiski in časopisni članki, ki opisujejo njegovo bogato vsestransko dejavnost.
Odprtje razstave bo jutri ob 11. uri v prostorih sedeža CGIL v Ul. Pondares 8.
kino
ARISTON - Dvorana rezervirana.
NAZIONALE IV - 16.45, 22.00 The dead (Gente di Dublino), dram., ZDA, 1986, 100'; r. John Huston, i. Donal McCann in Anjelica Huston.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 II segreto del mio successo, kom., ZDA 1987; r. H. Ross; i. M. J. Fox, H. Slater, R. Jordan.
EKCELSIOR II - 16.15, 22.00 Le streg-he di Eastwick, fant., ZDA 1987; r. George Miller; i. Jack Nicholson.
NAZIONALE III - 16.30 22.00 La mo-naca di Monza, dram., It. 1987, r. L. Odorisio; i. M. Roussel, A. Gassman, □
PENICE - 15.30, 22.15 La rivincita dei Nerds 2, kom., ZDA 1987, 105'; r. J. Roth; i. R. Carradine, T. Busfield.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Un pie-dipiatti a Beverly Hills II., kom., ZDA 1987, 102'; r. Tony Scott; i. Ed-die Murphy, Ronny Cox.
MIGNON - 16.00, 22.00 L^ltimo im-peratore, dram., It.-ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
EDEN - 15.30, 22.00 Desiderio di vizi, porn., □□
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Non aprile quel cancello, srh.
NAZIONALE II - 15.20, 22.00 Libidi-ne, porn., □ □.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 VVanted vivo o morto, krim., ZDA 1987, 106'; r. Gary Sherman; i. Rut-ger Hauer, Gene Simmons.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Full Metal Jacket, dram., ZDA 1987; r. Stanley Kubrick; i. Matthew Modine, Lee Ermey.
LUMIERE PICE - 18.00, 22.00 Who’s that girl, kom., ZDA 1987, 94'; r. James Foley; i. Madonna, Griffin Dun-ne.
RADIO - 15.30, 21.30 Le supersexy mogli svedesi, porn., □ □ .
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
[^ffsTALN0SK0
Usllli > GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
KRALJ NA BETAJNOVI
Režija: Mario Uršič PREMIERA:
jutri, 18. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. ABONMA RED A
PONOVITVE:
v soboto, 19. decembra, ob 20.30 -ABONMA RED B - prva sobota v nedeljo, 20. decembra, ob 16.00 -ABONMA RED C - prva nedelja
gledališča
VERDI
Operna sezona 1987/88
Jutri ob 20. uri (red F/H) osma predstava Donizettijeve opere LA FIGLIA DEL REGGIMENTO. Dirigent Carlo Rizzi, režija Filippo Crivelli.
V sredo, 23. decembra, bo ob 20.30 v cerkvi sv. Frančiška (Ul. Giulia) tradicionalni BOŽIČNI KONCERT s sodelovanjem zbora in orkestra gledališča VERDI. Izvajali bodo Perosijeve, Schubertove in Vivaldijeve skladbe. Dirigent Gabriele Bellini. Vstop prost.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88
Nocoj ob 20.30 bo Gledališče iz Rima predstavilo delo Tita Plauta CASINA. Režija Pino Micol. V abonmaju odrezek št. 5. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA-
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30: BUON NATALE AMICI MIEI Alana Ayckbourna. Režija Francesco Macedonio.
KD F. PREŠEREN - BOLJUNEC
vabi
danes, 17. t. m., ob 20.30 v društveno dvorano na predavanje z diapozitivi biologinje DAMJANE OTE na temo
ŽIVALI IN KRAS
šolske vesti
Državno učiteljišče A. M. Slomšek v Trstu vljudno vabi bivše dijake in prijatelje mladine na PROSLAVO 40. OBLETNICE USTANOVITVE SLOVENSKEGA UČITELJIŠČA V TRSTU, ki bo v torek, 22. decembra, ob 10. uri na sedežu zavoda v Ul. Caravaggio 4.
Vsi učenci prvih razredov didaktičnega ravnateljstva Nabrežine se prisrčno zahvaljujemo Slovenskemu dobrodelnemu društvu, ki nas je obdarilo ob priliki 40-letnice svojega delovanja.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 17. decembra
LAZAR
Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 3.49 in zatone ob 13.34.
Jutri, PETEK, 18. decembra
TEO
PLIMOVANJE DANES: Ob 13.46 najnižja -50 cm, ob 20.14 naj višja 15 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 7,3 stopinje, zračni tlak 1016,4 mb rahlo narašča, veter vzhodnik 6 km na uro, vlaga 58-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesco Achkar, Martina Gantar, Giulia Garbin, Sara Valente.
UMRLI SO: 58-letna Agnese Simitzo-pulos por. Premuda, 89-letna Maria Giuseppe Basso vd. Piacente, 85-letna Adeli-na Gaudino vd. Vespasiano, 79-letni Mario Zanon, 69-Ietni Vincenzo Margherito, 88-letna Aliče Bidoli vd. Perco, 77-letna Laura Dose, 83-letni Mario Suplina, 72-letna Licia Fioranti, 78-letni Silvestre Chermaz, 86-letna Regina Marche vd. Machlig, 46-letni Aldo Dapretto, 74-letni Ottone Neri, 87-letna Amelia Scherianz, 78-letni Giovanni Felician.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. decembra 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
MILJE - Mazzinijev drevored (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. f Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Orian 2, Trg Venezia 2.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
'MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel 271124), FERNETIČI (tel. 229355) - sami po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi danes, 17. t. m., ob 18. uri na otvoritev:
FRANCE MIHELIČ
razstava ob umetnikovi 80-letnici
Uvodna beseda NELIDA SILIČ-NEMEC.
razne prireditve
Glasbena matica vabi na nastop gojencev, ki bo jutri, 18. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko vabi na predavanje PRETEKLOST IN PRIHODNOST VESOLJA. Govoril bo prof. dr. Janez Strnad. Predavanje bo jutri, 18. decembra, ob 20. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3.
Godba na pihala iz Ricmanj vabi v soboto, 19. t. m., ob 20.30 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na ZAKLJUČNI KONCERT 1987, na katerem bodo sodelovali tudi gojenci glasbene šole. Prispevki, zbrani ob koncertu, bodo namenjeni Zavodu krvodajalcev Trst (FIDAS).
KD I. Grbec - Škedenj vabi vse otroke in starše na ogled lutkovne igrice "KDO ŽIVI V TEJ HIŠICI?", ki jo je pripravila lutkovna skupina Papilu. Predstava bo v Domu I. Grbec v soboto, 19. decembra, ob 18. uri.
Godbeno društvo Nabrežina priredi v nedeljo, 20. decembra, ob 16.30 tradicionalni KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA v občinski telovadnici v Nabrežini. Sodeluje moški zbor Fran Venturini od Domja.
SKD Barkovlje prireja koncert harmonikarskega kvinteta GM v nedeljo, 20. t. m., ob 17. uri. Vodi Loredana Kočevar. Vabljeni vsi!
KD Primorsko vabi vaščane na SILVESTROVANJE v srenjsko hišo v Mač-kolje. Vpisovanje pri Danici Smotlak -tel. 232114 do 21. t. m.
Lovski pevski zbor Doberdob in zbor V. Mirk skupaj z odborom za izgradnjo stavbe spomenika v Briščikih vabijo na REVIJO PEVSKIH ZBOROV v dobrodelne namene, ki bo v nedeljo, 20. t. m., ob 17. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu - Odsek za zgodovino vabi na predstavitev publikacije GORIŠKI LETNIK s prispevkom "Arheološka slika Boljunca pri Trstu" v torek, 22. t. m., ob 18.30 v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1.
Člani združenja prostovoljnih gasilcev BREG bodo jutri, 18. t. m., priredili v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 20.30 slavnostni večer ob 10-letnici ustanovitve združenja. Na večeru bo podelitev priznanja ustanovnim članom ter kratek kulturni spored. Vabljeni vsi občani, posebno prostovoljni gasilci!
KD F. Venturini vabi na ZAKLJUČNI VEČER LETA v soboto, 19. t. m., ob 20. uri v kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. Nastopili bodo; harmonikarski ansambel, otroški, mladinski in moški pevski zbor ter godci na diatonično harmoniko.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, priredi ob začetku božičnih počitnic v soboto, 19. t. m., v korist sklada M. Čuk BOLŠJI SEJEM. Prinesite knjige, plošče, revije, oblačila, igrače in druge zanimive predmete, ki jih ne rabite več. Sprejemamo jih od 15. ure dalje. Kulturni program se prične ob 18.30, Vabljeni vsi stari in mladi.
Mladinski krožek Prosek-Kontovel
priredi v soboto, 19. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku PLES. Vabljeni!
razna obvestila
SKD Barkovlje sporoča, da bo danes, 17. t. m., ob 20.30 redna odborova seja.
Trebenci! Vabljeni ste na masovni sestanek, ki bo v Ljudskem domu jutri, 18. decembra, ob 20.30. Dnevni red: 1. zahteva po volitvah za ločeno upravljanje ju-sarskega premoženja; 2. razno. Odbor ju-sarskih upravičencev, SKD Primorec in ŠD Primorec.
Društvo zamejskih likovnikov obvešča, da bo redna seja v ponedeljek, 21. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
ZAKLJUČNO PREDAVANJE O DELOVANJU DRUŠTVA V LETU 1987
Diapozitive so posneli člani društva na raznih izletih.
Uredil jih je in prikazal jih bo Zvonko Vidau.
Danes, 17. decembra, ob 20. uri v
Gregorčičevi dvorani - Ul. sv. Frančiška 20.
razstave
prispevki
Ob obletnici smrti Ivana Černiave daruje žena Štefanija z družino 100.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na starše daruje Albin Škabar z družino 20.000 lir za popravilo orgel v cerkvi na Repentabru.
Ob 100-letnici rojstva nepozabne mame darujeta Jelica in Vlasta 50.000 lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za TPK Sirena.
Marija Daneu daruje 10.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Slavkota daruje žena Iva Pirjavec 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Karla Kalca darujejo žena Francka ter hčeri Anica in Zofija 100.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	isti namen darujejo družina Škabar (Repen 30) 10.000 lir, Roza Kralj 8.000 lir in Sander Možina 10.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na starše in sestre daruje Roza Kralj (Trebče) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob praznovanju darujejo 50-letniki re-pentabrske občine 125.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Augustin Cok daruje 7.800 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Vide Martelanc darujeta Mila Bole in Kristina Mozetič 20.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Florjana-Cveta Višnevca darujeta družini Franko in Ilario Cej
50.000	lir za ŠD Breg in 50.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na Marijo Blažino daruje Bruno Sulčič (Križ) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
Ob 9. obletnici smrti žene Pine Marc daruje mož Ivan 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici in
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
Prijatelji, zbrani na osmici v Zagradcu, darujejo 50.000 lir za postavitev doma-spomenika padlim v NOB v Briščikih.
V	spomin na Marija Riolina daruje Renato z družino 25.000 lir za postavitev spomenika-doma padlim v NOB v Briščikih.
Namesto cvetja na grob Vide Martelanc darujeta Gracijela in Aleksij 50.000 lir za SPDT, 50.000 lir za TPK Sirena in
50.000	lir za pevski zbor M. Pertot.
Namesto cvetja na grob Vide Martelanc daruje Zora 30.000 lir za pevski zbor M. Pertot.
V	spomin na drago mamo Vido daruje hčerka Neva 50.000 lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na dragega strica Franca Coljo daruje Sonja Caharija 25.000 lir za ŠK Kras - Zgonik.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Odsek za slovenski jezik in
INŠTITUT ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO
vabita na predavanje
JOŽETA HORVATA
OVIRE IN MOŽNOSTI PUBLICISTIČNEGA JEZIKA
Filozofska fakulteta v Trstu, UL. Universita 7. V četrtek, 17. t. m., ob 16. uri.
koncerti
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela Lojze Spacal.
V	razstavni galeriji v Ul. Roma v Miljah razstavlja do 20. t. m. slikar in grafik PAOLO PASCUTTA. Razstavo prireja KUD Prints. Urnik: ponedeljek, torek, četrtek, petek 12.00-14.00, sreda 16.00-18.00, sobota 9.00-13.00 in nedelja 10.00-13.00.
V	galeriji Minerva razstavlja do 21. t. m. slikarka ANNAMARIA VITTES.
V	Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 so v uradnih in večernih urah na ogled črno-bele fotografije, ki so bile nagrajene in sprejete na 5. fotografskem natečaju Foto Trst 80.
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 21. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina BACHCHOR.
V mali dvorani gledališča VERDI bo danes, 17. decembra, ob 18.45 koncert pianistke Katje MILIČ. Izvajala bo Bachove, Mozartove, Haydnove, Skrjabinove in Fabrisove skladbp.
čestitke
Ksenijo in Borisa je razveselil mali MATEJ. Srečnima staršema čestitajo kolegi COŠ Milje.
mali oglasi
OSMICO je odprl v Borštu Danilo Glavi-na.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl Jadran Žerjal v Ric-manjih na št. 172.
OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgoniku na št. 34.
KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu nudi posredovanje za nakup oljk za predelavo ali pa olja. Vse nadaljnje informacije dobite v uradih zadruge - Ul. Travnik - III. Trav. Est - Domjo (Industrijska cona) - tel. 817325. Urnik: ob delavnikih od 8. do 13. ure ter od‘l4. do 18. ure. Pohitite!
PRODAJAM akacijeva drva in kole. Klicati v večernih urah na št. 0481/391637. NUDIM LEKCIJE iz matematike, angleščine in informatike dijakom do 3. razreda višje šole. Tel. 040/302748. RAZNE TEKSTE prevajam iz angleščine v italijanščino in slovenščino ter obratno. Informacije po telefonu ob delavnikih na št. 0481/21193 od 13. do 16. ure. OBČINA DOBERDOB prodaja šolabus fiat 329 v dobrem stanju. Ogled in pojasnila nudi osebje v jutranjih urah ali občinski tehnik po telefonu na št. 0481/78160.
PRODAJAM zajčji gnoj. Telefonirati ob večernih urah na št. 229285 - Zajčja farma Repnič.
PRODAM dovoljenje za prodajo gradbenega materiala in železnine ali pa dajem v najem 120 kv. m skladišča z velikim dvoriščem na Padričah. Tel. 226138 v večernih urah.
PRODAM smuči elan in vezi tirolya v dobrem stanju po ugodni ceni. Klicati od 13. do 13.30 na tel. št. 410110. UGODNO PRODAM fiat 127 v dobrem stanju, cena 1.500.000 lir. Tel. 213451 ob uri obedov.
PRODAM renault 5, letnik 1981, v dobrem stanju. Tel. od 14. do 16. ure na št. 229234.
KOKOŠEREJA KRALJIČ, Prebeneg 85, ima na razpolago posušen gnoj po ugodni ceni. Tel. 231846.
ZASTAVO 101 ugodno prodam, letnik 1972, z vgrajenim motorjem, prevoženih 44.000 km in zraven originalni italijanski motor, potreben generalnega popravka ter druge nadomestne dele. Interesenti se lahko javijo na tel. št. Izola/61453 ob delavnikih od 18. do 20. ure.
IŠČEM zaposlitev kot geometer, odslužen vojaški rok. Tel. 227364.
TRGOVINA JESTVIN na Opčinah zaposli prodajalca/ko delikates (salumie-re). Interesenti naj se javijo telefonsko na št. 211026 ob delavnikih od 12.00 do 13.30.
ZAPOSLIMO uradnico v jutranjih urah.
Tel. 820190 — urnik trgovin.
KUPIM kotel za žganjekuho, tudi potreben popravila. Telefonirati v večernih urah na št. 229285.
menjalnica
_______________________16. 12. 1987
Japonski jen............... 8. 
Švicarski frank ........... 903.—
Avstrijski šiling.......... 104.—
Norveška krona ............ 187.—
Švedska krona.............. 200.—
Portugalski eskudo......... 8.—
Španska peseta............. io.—
Avstralski dolar .......... 800. 
Debeli dinar............... o,85
Drobni dinar.................... 0,85
Ameriški dolar		
Nemška marka 				733..
Francoski frank		
Holandski florint ....	
Belgijski frank				34.
Funt šterling		
Irski šterling		
Danska krona		
Grška drahma ....	
Kanadski dolar 				890.
p^|l/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DV,II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131
PREDNAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1988
Celoletna................................ 100.000 lir
Mesečna ................................. 13.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 100.000 lir + 500 lir kolka velja za januarja 1988. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka.
tiste, ki jo poravnajo do 31.
vsem narocniKom oomo se naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Naročnino lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu m Gorici, pri raznašalcih časopisa, preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 in pri vseh slovenskih kreditnih zavodih.	F
utrinki iz naše preteklosti
boriš kuret
oi	•	1 vv» •	1
Slovenci, lascina in... kupčija
Naše hibe. Pišejo nam: Peče me v duši vsik-dar, ko vidim, koliko hib imamo še na sebi mi Slovenci. Žalost se me oprijemlje, ko vidim in gledam, koliko je naših ljudi, doli z dežele v mesto ali pa tu stalno bivajočih, ki toli radi podlegajo vplivu drugorudne kulture in tudi - nekulture. Silijo se in lomijo laščino, da se Bogu vsmili. Ti nesrečneži mislijo, da se povzdigajo s tem in da pridobivajo na svoji vrednosti, dočim se v resnici le smešijo pred -zavednimi rojaki in pred istimi tujinci, katerim se hočejo prikupiti s tem, da se sami izročajo v duševno robstvo.
Je celo tudi takih nezavednežev in zaslepljencev, da v našem »Narodnem domu«, kamor prihajajo po tem ali onem opravilu, povprašujejo razne službene organe v — laškem jeziku! Ti zaslepljenci menijo pač, da za pogovor s človekom, ki je malce bolje oblečen, ali pa na kakem bolj »na veliko« prirejenem mestu, materini naš jezik ni dovolj... nobel. S tem svojim mnenjem žalijo in ponižujejo vse one, ki rabijo med seboj naš slovenski jezik, torej ponižujejo in stavljajo v nič tudi - sebe!
Da navedem par izgledov. Tu vam prihajajo često v naš »Narodni dom« naš človek, ki povprašuje po »societa slava«, ali po »banka slava« itd. In človeku, ki tako povprašuje, je videti že od daleč, da je našega roda in krvi.
A lepa je, ako si se res spustil žnjim v italijanski pogovor. Zadrega njegova je vidna, zvija in lomi neko laščino in naposled je zadovoljen, če mu daš priliko, da govori slovenski. — Če ga pa karaš potem, zakaj da ni odgovoril slovenski, takoj se ti pokazuje tisti slovenski hlapčevski duh, tisto nezaupanje, tisto nespoštovanje do sebe in svojega jezika: opravičuje se, da si ni upal, ker ni mislil, da tu govore slovenski. — In če ga poučuješ, da v takih slučajih ne treba nič misliti ali dvomiti, da treba marveč kar vprašati po svoje; in še le potem, ko vidimo, sa nas dotičnik ne ume-je, smo opravičeni govoriti v drugem jeziku — če ga tavko poučuješ, pa ti neverno maja z glavo.
Če hočemo, da bo naš jezik spoštovan od drugorodcev, ga moramo najprej spoštovati mi sami. Drugače še vspodbujamo drugorodce v zaničevanje našega jezika.
Nekoč se mi je pripetil eklatanten slučaj. Prišel je k meni domačin, vzrasel na trdih kraških tleh, kjer je tudi posestnik. In pozdravil me je z — bon žorno, ter je potem v grozni italijanščini poizvedoval po naših odvetnikih. Vprašal sem ga, da-li me ne pozna? Odgovor je bil: »Zdite se mi znani«. Jaz: »Nu, saj sva Kraševca oba!« Na to sem ga pa vprašal zbadljivo, kje da se je naučil
tako dobro italijanski?! Sedaj pa je prišlo pripoz-nanje: »Saj ne znam laški, le kako besedo lomim!« Sedaj je bil čas, da sem mu privoščil prav pošteno lekcijo, ali po domače povedano: oštel sem ga tako izdatno, da je priznal, da imam prav.
Sosebno tudi naša dekleta se zagrešajo rada, v tem pogledu. Prihajajo v Trst iskat službe, a komaj ti je tu par mesecev in je komaj otresla s svojih črevljev kraški čili kranjski prah, že ne ve, kako bi govorila, da bi bilo bolj - nobel. Bolj nobel pa je, seveda, ako maltretira sicer lepo italijanščino in se sramuje govoriti slovenski pred. drugorodci.
Dragi rojaki: .ne, tako ne smemo! Poglejmo, kako vse drugačni so naši Italijani. Oni ljubijo in cenijo svoj materini jezik. Svojo ljubezen pa kažejo s tem, da govore svoj jezik vsikdar in povsodi. dolžnost naša je, da tudi mi ljubimo svoj jezik in da se ga ne sramujemo pred nikomu. Bodi v uradih, bodi v prodajalnah, bodi na ulici — povsodi govorimo svoj jezik! Izlasti po prodajalnah — to naj si zapomnijo naše ženske — bomo postreženi istotako, tudi če govorimo slovenski. Kajti tudi za Italijane je kupčija — kupčija. Bodite uverjene, da ga ni trgovca, ki bi vam ne postregel, tudi če zahtevate po slovenski. V toliko so se spametovali tudi Italijani. S tem torej, da govorimo slovenski si ne bomo delali škode na nobeno stran, pač pa bomo višali moralni ugled našega elementa in spoštovanje do našega jezika.
A. F.
(Edinost, št. 275, z dne 6. 10. 1906)
V
i O n O I I o I loiionoiioiioiionoiioi
Tovarna pohištva 1»®
y?leksan9er levi jffinzi
ulica lesa šiv. 52. R (lastna Hiša).
ZALOGA:
PIRZZR ROSRRIO (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po -,v:posebnih načrtih. uctoeccc-cr
Hustrovan cenik brezplačno in franko
lOliOUOMOnOHOMOllOllOllO.iOt
N
sklad mitja čuk
jelka Cvelbar
Pri vzgoji prizadetih otrok odločilno sodelovanje staršev
V temi, ki smo jo prejšnji teden začeli, o razvoju otroka v mladostnika, seveda ne moremo zadovoljivo razviti vseh misli, kajti odmerjeni prostor nam ne daje te možnosti. Morali se bomo torej omejiti na nakazovanje problemov, ki lahko nastanejo med otrokovo rastjo, in na oris pomoči, ki jo lahko nudijo družina, šola in okolje sploh.
Izhajati moramo iz misli, da se med seboj razlikujemo po svoji nadarjenosti in po svojih duševnih zmožnostih. Vsak izmed nas ima svoje meje. Sleherni pa je sposoben učenja in usposabljanja, čeprav vedno le v mejah svojih zmogljivosti.
Pri rasti in razvoju otroka je zelo pomembno, kar nam današnji način pridobitniškega življenja sproti briše iz zavesti, da mu starši nudijo dovolj svojega časa, pozornosti in naklonjenosti. Prav tako je pomembno za starše prizadetih otrok, ki se sicer ne smejo čutiti kot kategorija zase, vendar morajo polagati še večjo pažnjo na lastno udeležbo pri vzgoji svojih otrok. Predvsem je potrebno njihovo vključevanje v vzgojo zato, da bi se družine globlje zavedale možnosti in sposobnosti svojih otrok. To pomeni, da morajo biti do otroka čim bolj odprti, biti dostopni za njegov svet. Obrestovalo se jim bo v času, ko bodo opazili, da ima njihov otrok manj vedenjskih problemov in če jih že ima, so sami sposobni spopasti se z njimi.
Starši prizadetih otrok bi ne smeli odstopati-še od drugega pomembnega stališča do problema sodelovanja in soodločanja pri vzgoji in sicer, da njihovo aktivno sodelovanje pri vzgoji vključuje tudi navzočnost v šoli, v kateri bi lahko prišlo v okviru odprtejše miselnosti do sodelovanja med starši. Nastale bi lahko skupine, ki bi ne dovolile, da se starši prizadetih izolirajo od družbe.
Taki starši, ki se aktivno vključujejo v dogajanje okrog svojih otrok, imajo večje možnosti, da med seboj razpravljajo o svojih problemih, jih primerjajo z izkušnjami drugih, izvedo za zdravniške poglede na probleme, ki se jih pobliže tičejo, slišijo za strukture, ki se ukvarjajo s problemi prizadetih in so seznanjeni s to problematiko. Predvsem pa pridobijo taki aktivni starši na samozavesti, vpeljani so v problematiko vzgoje in posebne vzgoje in tako lahko enakopravno sodelujejo z učitelji in profesorji ter pobijajo morebitne zapreke, ki bi lahko nastajale med obema kategorijama.
Seveda je za tako aktivno udeležbo potrebno tudi stalno oblikovanje staršev, stalna pomoč te-
rapevta - običajno je to psiholog - ki jih usposablja, da se učinkovito ukvarjajo s spremembami v vedenju svojih otrok in ki jim pomaga pri izdelovanju novih tehnik dela. To pomeni, da starši pripravljajo s terapevtom program, ki ga potem med enim in drugim srečanjem s strokovnjakom skušajo uresničiti.
Po mnenju strokovnjakov predstavlja tako sožitje terapevt - starši nekaj prednosti,- vendar tudi nekaj negativnih lastnosti. Prednosti sta predvsem dve: starši so aktivni dejavnik pri vzgoji otrok in lahko sproti neposredno ocenjujejo učinkovitost ali neučinkovitost posegov, ki jih predvideva program. Ta odnos pa ima tudi negativne strani, predvsem zato, ker pomeni nastop terapevta daljše čase učinkovanja; zato, ker se starši obravnavajo posamično in nimajo možnosti združevanja v skupine; zato ker ni dovolj sodelovanja pri snovanju šolskih in domačih progra-
Vendar se stanje takega individualnega odnosa starši - terapevt občutno izboljša, če je staršem dana možnost srečevanja v skupinah ob nasvetih terapevta. Bistvene važnosti je, da se te prednosti starši zavedajo.
Predvsem v fazi pubertete se težave z otroki navadno poostrijo. Adolescenca pozna med enajstim in šestnajstim letom starosti zelo hitro fazo razvoja. Ta se nekoliko upočasni od šestnajstega leta do zrelosti. V tem obdobju doseže človek spolno zrelost, sposobnost rojevanja in doživi globoke telesne in duševne spremembe.
Ker starost, pri kateri nastajajo spremembe, niha od osebka do osebka, se marsikdaj pri mladostnikih pojavlja strah, da niso normalni, strah in sram pred spremembami v telesu in podobno. Še posebej zato, ker se ravno v tem obdobju zelo poveča pomembnost vrstnikov, tako da se mladostnik skuša popolnoma prilagoditi zakonom, ki veljajo v njegovi skupini in se skuša konformno obnašati z ostalimi člani.
Ob teh besedah nam mora biti jasno, da bo od svoje skupine prevzel tudi negativne lastnosti, če bodo te prevladovale, in to samo zaradi svoje razvojne potrebe po izenačenju z vrstniki. Pozorni pa bi morali biti kot starši, ki jim je nekaj do svojih otrok, na dejstvo, da je vedno več otrok, ki preživljajo zaradi prezaposlenosti staršev svoje domače življenje na ulici, od koder sprejemajo popolnoma drugačne vrednote in način obnašanja, kakor bi bil zaželen v omikani družbi.
današnji televizijski in radijski sporedi
-------------------------------—
C RAI 1
^___
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nan.: Occhio al superocchio
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La Tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto ... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Kulturni tednik: Primissima
15.30	Rubrika: Italijanska kronika
16.00	Risanka: II fiuto di Sherlock Holmes
16.45	Nadaljevanka: Guglielmo il con-guistatore
17.55	Rubrika: Iz parlamenta
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Fantastični večer, vmes film I cacciatori del lago d argento (kom., ZDA 1963, r. Norman To-kar, i. Brian Keith, Vera Miles)
22.25	Dnevnik
22.35	Fantastični večer (2. del)
23.10	Dokumentarec: Hektar življenja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI2	^
8.00	Inf. odd.: Prva izdaja
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dok.: Za varstvo okolja
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
14.35	Športna oddaja
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Rubrika: Il piacere di vivere
18.05	Nan.: Il dottor Simon Locke
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Vreme/dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: L'isola del tesoro
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Šport: košarka, Makabi-Tracer 0.25 Film: Il cerchio della violenza-
(dram., ZDA 1959, r. Phil Carl-son, i. Jeffrey Hunter)
RAI 3	|
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostmi
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.00	Glasbena oddaja: The Princes Trust
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje
••šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarec: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Dnevnik
20.05	Dok.: Otok Grazie Deledde - Il paese di Canne al vento
20.30	Film: The Blues Brothers (kom., ZDA 1980, r. John Landis, i. John Belushi, Dan Aykroyd, Kathleen Freeman)
21.35	Dnevnik - nocoj
21.40	Film: The Blues Brothers (2. del)
22.40	Dokumentarec: Falkland, prekleta vojna
24.00	Filmske novosti
0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Deželne vesti
RTV ljubljana ____________
10.00	TV mozaik. Šolska TV: glasbena vzgoja - Zapisi za mlade, kulturna dediščina - Pripoved stare pohorske steklarne
10.55	Matineja. Film: Velika rdeča divizija (ZDA, pon.)
16.10	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.05	Otroška oddaja: Čriček išče sonce (B. Čopič)
17.30	Mladinska oddaja: Pisma iz TV klobuka
17.45	Bilo je... Stane Sever in Giovan-ni Boccaccio
18.15	Dokumentarec: Čas, ki živi - Bo-sančki
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	Tednik
21.05	Rubrika: Vegetina kuhinja
21.15	Informativna oddaja: Kalemeg-danska razmišljanja - Grofje Celjski in Honyadiji
22.15	Dnevnik
22.30	Dokumentarec: Manjšine, bogastvo Evrope - Madžarska, babilon v malem (pon.)
pP) TV Koper
14.15	TVD Novice
14.20	Nanizanka: New Scotland Yard
15.15	Nad.: Mamma Vittoria (pon.)
16.00	Otroški spored
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Razgovor s predsednikom SKGZ Borisom Racetom pred občnim zborom
TRST — Predstavitev letošnjega Jadranskega koledarja in zbirke TRST — Obisk ministra za raziskave Rubertija
TRST — Utrinki s tečaja o arhivistiki pri NŠK
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nan.: Banacek - Per dieci re
20.25	TVD Novice
20.30	Nad.: I ragazzi di celluloide
21.45	TVD Vsedanes
22.00	TV film: Cronache del '22 (r. Gu-idarino Guidi, i. Franco Interlen-ghi, Paola Pitagora)
J18 CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22 Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 Il pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Il grande gaucho (pust., ZDA 1952, r. Jacgues Tourneur, i. Rory Calhoun, Gene Tierney)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: Il mio ami-
co VVebster
20.00	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Il segreto delle rose (kom., It. 1958, r.
Albino Principe, i. Mi-rianDe Koning)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vidni
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Occhi di gatto, Alvin Show
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Romanzo popo-lare (kom., It. 1974, r. Mario Monicelli, i. Ugo Tognazzi, Ornella Muti)
22.35	Film: I compari (dram.-, ZDA 1971, r. Robert Al-tman, i. Warren Beat-ty, Julie Christie)
0.55 Nanizanki: Premiata Agenzia Whitney, 1.45 Il Santo
^ ITALIA1
8.30	Nan.: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20 Wonder Woman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlie s Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Babbo Natale, Belle e Sebastien, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanke: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	TV film: V - Visitors
22.20	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
23.20	Dok.: Fish Eye
23.50	Nanizanke: La strana coppia, 0.20 Dalle 9 alle 5 orario continua-to, 0.50 Ropers 1.20 Buffalo Bill, 1.50 Ai confini della realta
[IMfg TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: 1 ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: La banda di Jes-se James (vestern, ZDA 1972, r. Philip Kaufman, i. Cliff Robertson, Robert Duvall)
22.30	Nan.: Gioco di coppie
23.00	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: boks
0.30 Film: La polizia li vuo-le morti (dram., ZDA 1976, r. Charles S. Du-bin, i. Stephen Mc Hattie)
[ ^ TELEFRIULI
13.00	Medicinska rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Risanke
15.30	Dražba
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nad.: Andreana
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika: Lepa Italija
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
P teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi-
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.10	Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Almanah; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Svet, v katerem živimo (1. del); 12.00 Duško Jelinčič: Odhajanja; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Na goriškem valu; 14.50 Skice; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem (59. nad.);
15.10	Zbornik (2. del); 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.10 Pevski zbor slovaških učiteljev iz Trečianskih Teplic (ČSSR), vodi Peter Hradil 18.00 Četrtkova srečanja: Begunci s soške fronte; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Koncert; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Glasbene šole;
14.45	Glasbeni mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiti; 18.00 Klaviaturist Miho Kralj; 18.15 Razmišljamo, ugotavljamo; 18.30 Zborovsko petje; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big Band RTV-Lj; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer;
21.45	Melodije; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Poročila in pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji in zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualno; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 S pesmijo in vižo od pokrajine do pokrajine; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanje; 11.15 Danes bomo govorili; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Edig Galletti; 15.00 L'A-guilone; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 17.33 Bazar; 18.00 Video parade; 18.33 Zabavna glasba; 19.00 Narod in njegova glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni koktajl; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; nato Nočna glasba.
Precej novosti in še precej nejasnosti
Nove pristojnosti občin za izdajanje koncesij za lokale in druga področja
Novo leto bo zares novo. Vsaj kar zadeva povečanje pristojnosti občin v naši deželi na področju izdaje dovolilnic za odpiranje in obratovanje javnih lokalov, za prirejanje plesov in podobnih družabnosti, koncertov in raznih prireditev. Namesto kvesture, je vse to zdaj prešlo v pristojnost posameznih občin in to že z novim letom. Prav to pa ustvarja vrsto težav in nejasnosti, ki jih skušajo pri stanovskih in strokovnih združenjih razjasniti kar se da hitro. Do 31. decembra je treba namreč plačati posebno takso za koncesijo. Doslej je taksa šla v državno blagajno in jo je bilo treba vplačati preko posebnega poštnega tekočega računa. S predajo pristojnosti občinam, pa bodo pristojbino vnovčile občine. Torej nič več "tassa di concessione go-vernativa" , ampak »tassa di concessione comunale". Glede načina plačevanja menda ne bo bistvene razlike. Denar bo treba vplačati preko poštnega tekočega računa, v korist občine. Kaže tudi, da razlika ne bo samo v poimenovanju te davščine, ampak tudi vsebinska, oziroma vrednostna. Po prvih podatkih, ki so nam jih posredovali pri Združenju trgovcev, so občinske takse znatno višje od dosedanjih in v nekaterih primerih celo za 100 odstotkov.
V zelo kratkem roku, predvidoma že do konca tedna bo Goriško združenje trgovcev posredovalo članom točna
navodila, kako je z novimi pristojnostmi občin, koliko znašajo nove pristojbine itd. Izvedeli smo, da so šele včeraj dopoldne s predstavniki finančne uprave pojasnili vsebino in obseg novih predpisov, ki so sicer v drugih deželah že dalj časa v veljavi, na območju Furlanije-Julijske krajine pa stopajo v veljavo šele zdaj.
O novih pristojnostih občin so razpravljali tudi na včerajšnji seji gostinske sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja za Goriško. Zagotovili so, da bodo čimprej posredovali članom podrobna in točna navodila, da bi slednji lahko pravočasno poravnali obveznosti in se tako izognili zamudam in drugim nevšečnostim, ki bodo po vsej verjetnosti nastale, ker je pač zadeva prišla na dan šele zadnji trenutek.
Največ organizacijskih težav in dodatnega dela bodo, kot kaže, imeli na županstvih. Kako bodo kos novim nalogam in obveznostim, je seveda vprašanje zase, saj občinam v zadnjih letih stalno nalagajo nove obveznosti, ob blokadi zaposlovanja novega osebja.
Eden takih primerov je bil recimo zakon o gradbenem odpustu, ki bo po vsej verjetnosti bremenil tehnične urade občin še lep čas. Nerodno pri zadevi je dejstvo, da bodo občinske blagajne od izvajanja omenjenega zakona prejele le drobtinice, medtem ko
je okrog šest tisoč milijard pospravila Država. Vprašanje zase je, koliko časa tako stanje, ki je posebej zaskrbljujoče v manjših občinah, kjer je majhno število uradnikov, lahko še traja, ne da bi se znatno poslabšala raven in ažurnost uprave.
Pri poverjanju novih pristojnosti občinam, bi kazalo upoštevati prav te okoliščine in dovoliti uskladitev orga-nika ter seveda poskrbeti za kritje večjih stroškov.
V telovadnici Katoliškega doma
40-letnica samostojnega političnega nastopanja
V telovadnici pri Katoliškem domu bo v nedeljo, 20. t. m., slovesnost ob 40-letnici začetkov samostojnega političnega nastopanja Slovencev v mejah italijanske republike. Na slovesnosti, ki se bo pričela ob 18. uri, se bodo spomnili tudi 25-letnice ustanavljanja Slovenske skupnosti na Tržaškem. Nastopili bodo pevski zbori, govoril bo deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, pozdravna nagovora bosta imela deželni predsednik stranke Marjan Ter-pin in poslanec v dunajskem parlamentu Karel Smolle. Sledila bo družabnost.
Proslavo prireja deželno vodstvo SSk.
Kjer sanjajo zelene mravlje
Kinoatelje zaključuje sezono z ekološkim filmom W. Herzoga
Kinoatelje zaključuje nocoj ob 20.30 v Kulturnem domu jesenski filmski spored Gorica kinema s filmom Wer-nerja Herzoga Kjer sanjajo zelene mravlje. Režiserjevo ime, ki je zaslovelo v svetu z valom novega nemškega filma v 70. letih, predstavlja že prvo jamstvo o kakovosti filma. Razlogov za pričakovanje, ki vlada okrog tega filma, pa je več.
Poetični naslov namiguje na nekatere vsebinske elemente iz vsebine, ki pa je večplastna. Prepletata se vsaj dve veliki temi današnjega sveta: ekologija in odnos med tehnološko kulturo razvitega ter primitivno kulturo t.i. nenfzvitega sveta. Na pol med igranim in dokumentarnim filmom (deloma gre za resnično zgodbo), z značilnimi Herzogovimi poetičnimi primesmi, so Zelene mravlje pretresljiva antropološka tragedija današnjega časa.
Prizorišče spopada je Avstralija. Bagerji rudarske družbe orjejo še divjo in nedotaknjeno žemljo, ki skriva v sebi zaloge urana. Vendar ta zemlja pripada staroselcem plemen VVorora in Riratjingu. Oni so čuvaji njene skrivnosti: to je namreč edini kraj, kjer zelene mravlje sanjajo. Evropski človek naj nikar ne izziva narave, ker, ko zelene mravlje ne bodo več sanjale, bo občutil njeno maščevanje. O konfliktu med osvajalci in avtohtonim prebivalstvom odloči sodišče in ni težko uganiti komu v prid, vendar zadnjo besedo bo naposled imela narava.
Herzog se je žgoče tematike lotil čustveno, s poetičnimi prizori (izstopajo krajinski pogledi in tihi a kot
skale neomajni staroselci, ki se s sulicami zoperstavljajo železnim pošastim) in sporočilom o manjvrednosti naše tehnološke kulture v primerjavi s čarobniško. Film pa preveva tudi določen pesimizem: evropski človek se ne zaveda napak in v svoji nadutosti drsi proti neizbežni pogubi.
Razgovora po filmu v mali dvorani doma se bo kot gost udeležil, med-drugimi, predsednik deželne Zveze za okolje Andrea Wehrenfennig.
Debata o pokolu na Trgu Fontana
Krožek Micron C prireja jutri ob 17.30 v Kulturnem domu javno razpravo na temo Osemnajst let od pokola na Trgu Fontana v Milanu, zgodovina in spomin. Govorila bosta senator Ne-reo Battello in Claudio Venza, profesor zgodovine na Tržaški univerzi.
Romantične note iz violončela
Violončelistka Teodora Campagna-ro bo jutri ob 20.30 nastopila v avditoriju na koncertu iz sezone Glasba in čas. Spremljal jo bo pianist Giovanni Battista Rigon. Spored bo v celoti posvečen obdobju romantike s skladbami Schumanna, Brahmsa in Richarda Straussa; Mlada izvajalka je po ocenah poznavalcev med najperspektivnejšimi solisti na italijanskih glasbenih odrih.
Utrjevanje levega brega Soče
Že nekaj tednov izvajajo na soškem bregu pri Sovodnjah obsežna zemeljska dela, ki naj bi preprečila nadaljnje izpodjedanje bregov in širjenje struge. Voda je na tem mestu v zadnjih letih izpodjedla in odnesla nekaj tisoč kvadratnih metrov deloma obdelanega zemljišča, v neposredni bližini temeljev rimskega mosta. Pravzaprav velja zabeležiti, da je prav voda z od-
plavljanjem grušča in peska razkrila temelje starega mosta, ki so do tedaj ležali pod debelo plastjo grušča. Poseg, ki bo varoval levi soški breg pred erozijo, bo veljal približno tri četrt milijarde lir. Strugo bodo v dolžini nekaj sto metrov nasuli in primerno utrdili ter tako znova pridobili površine, ki jih jih je voda odplavila.
ŽENSKA — MOŠKA — OTROŠKA OBLAČILA
v TRŽIČU, Ul. Duca cTAosta 91-93
V NEDELJO ODPRTO
Obiščite nas
Pomenljiva pobuda konzorcija za rehabilitacijo
Okrog 150 slušateljev na tečaju za pomoč težko prizadetim osebam
Koristno m obenem nadvse potreb no pobudo — to potrjuje izredno zani manj e — so te dni izpeljali pri Pokra jinskem konzorciju za rehabilitacije Do konca tedna se v konferenčni dvo rani razstavišča ob ločniškem mosti odvija drugi ciklus strokovnega tečaji za delo s telesno ali duševno prizade timi osebami. Potrebno strokovno zna nje si bo pridobilo oziroma izpopolni lo okrog 150 slušateljev iz raznih kra jev pokrajine in celo iz sosednjega tr žaškega območja. Gre za socialne asis tente, za uslužbence občin in drugil javnih ustanov, osebe, ki delajo v raz nih združenjih, in za posameznike.
Zanimanje za tečaj poklicnega dO' polnilnega izobraževanja je bilo tolik šno, da vsem prosilcem niso uspel: ugoditi, so povedali včeraj dopoldne na krajši' slovesnosti, ob zaključku prvega in ob začetku drugega cikluse tečaja. Po vsej verjetnosti bodo pra\ zaradi izrednega zanimanja tečaj ponovili.
Na včerajšnji slovesnosti sta poleg koordinatorja dr. Ettoreja Lazzerinija, govorila deželni odbornik za delo in socialno skrbstvo dr. Mario Brancati in predsednik Konzorcija za rehabilitacijo Francesco Moise.
Deželni odbornik Brancati je posebej poudaril, kako se stalno povečuje
število pomoči potrebnih oseb in se bo taka usmeritev nadaljevala. Ne gre pri tem za nudenje zdravniške pomoči, ampak za druge oblike pomoči in oskrbe. To odpira nova vprašanja, na-katera reforma javne zdravstvene službe do zdaj ni uspela dati zadovoljivih odgovorov. Pomanjkljivosti skušajo nadoknaditi razna združenja, zadruge itd.
Končni cilj je, po besedah deželnega odbornika, da bi družba v bodoče bolj organizirano in uspešneje reševala vprašanja prizadetih oseb. Eden od elementov za večjo uspešnost pa je prav strokovna usposobljenost. V tem je pomen tečaja, ki ga je pripravil pokrajinski konzorcij za rehabilitacijo pod pokroviteljstvom Dežele. Dežela je tudi omogočila izdajo posebnega priročnika, ki ga je sestavil dr. Ettore Lazzerini.
Predsednik konzorcija Moise je podčrtal pomen pobude, s katero pri tej ustanovi na najbolj primeren način obeležujejo petnajstletnico delovanja.
Povedati velja še, da se slušatelji poleg teoretskega dela o različnih bolezenskih pojavih, o pristopu in delu s prizadetimi osebami in njihovimi družinskimi člani, lahko seznanijo še z raznimi pripomočki za lažje premika-
Se je spet pojavila steklina? V Gabrjah pes zadavil lisico
Po zunanjih znakih je bila žival bolna
Ze skoraj štiri leta na Goriškem niso zabeležili nobenega primera okužbe z gozdno steklino. Zdaj pa obstajajo upravičeni sumi, da se je nevarna bolezen spet pojavila in da bodo potrebni spet ostrejši preventivni ukrepi.
V Dolnjih Gabrjah, pri Černičevih, je pes ob koncu tedna zadavil lisico, ki se je pritepla v neposredno bližino hiše. Umorjena žival je imela namr-ščeno in na nekaterih delih telesa celo izpadlo dlako in številne rane, kar se običajno ne dogaja pri zdravih živalih. Sumljivo je tudi dejstvo, da se je lisica priklatila v neposredno bližino hiš in to kljub prisotnosti psa.
Glavo lisice so, kakor smo izvedeli pri pokrajinskem veterinarju, včeraj odposlali v Padovo, od koder naj bi v zelo kratkem roku sporočili izid analize'. Pes, zdaj je v karanteni v pesjaku v Gorici, je bil redno cepljen proti steklini in zato, tudi v primeru če bi bila lisica dejansko okužena s steklino, te bolezni ne bi staknil.
Ob tem velja zabeležiti, da so prvi primer stekline na Goriškem pred leti ugotovili prav na območju sovodenj-ske občine. Bolezen se, kot kaže, pojavlja ciklično, vsakih nekaj let. Vesti iz Slovenije, objavili smo jih tudi na naši strani pred kakšnim tednom, tak potek samo potrjujejo. Drastično znižanje števila lisic, bodisi zaradi odstrela, bodisi zaradi pogina vsled okužbe,
je imelo za posledico, da je steklina za nekaj let vsaj navidezno izginila. Prisotnost manjšega števila živali na teritoriju namreč zmanjšuje možnosti sre-čavanja in torej tudi možnosti okužbe in s tem širjenja bolezni.
Pokrajinski svet
Po vzdušju zadnje seje pokrajinskega sveta sodeč, se danes, ko se. bo ta organ spet sestal, obeta dokaj živahna razprava-. Predsednik, oziroma člani odbora, naj bi odgovorili na vrsto vprašanj, ki so bila iznesena že pred meseci s strani raznih skupin. Nekatera od teh so še zmeraj aktualna. Tako recimo zadeva obnovitve zakona o prosti coni, poseg pokrajine za uresničitev načrta Marine v Starancanu itd.
Današnja seja na Pokrajini je napovedana za 17. uro.
■ Društvo zaščitnikov živali AIPA
je na občnem zboru sprejelo odstop iz zdravstvenih razlogov predsednice dr. Marialiane Mola Cristiani. Novi predsednik bo prof. Giancarlo Sala. Na zasedanju je bil govor o potrebi po novem večjem sedežu. Odločili so tudi, da bo odslej tajništvo na razpolago občanom od ponedeljka do četrtka od 14.30 do 15.30.
nje in prevažanje motorično prizadetih oseb.
razne prireditve
Kulturno in športno društvo Vipava
priredi v soboto in nedeljo, 19. in 20. decembra, tradicionalno božično in novoletno kotalkarsko revijo. Prireditev bo v občinski telovadnici v Sovodnjah, obakrat ob 20. uri.
razna obvestila
Ženski odsek KD Jezero v Doberdobu vabi na predavanje na temo: »Človek, energetsko bitje (akupunktura, joga, bioenergija, radioestezija)«, ki bo nocoj ob 20. uri na sedežu društva. Predaval bo dr. Janez Bonn.
Občina Sovodnje obvešča trgovce, obrtnike in nasploh vse operaterje, da bodo davek na reklamo za leto 1988 pobirali neposredno na občini, ker bo reklamno službo upravljala občina sama in ne preko poverjenega podjetja, kakor do zdaj.
Duhovnija sv. Ivana - Gorica vabi na obnovo misijona. Spored: danes ob 19.30 začetek obnove misijona z mašo pri sv. Ignaciju na Travniku. Jutri, 18. t. m.: ob 9. uri in 19. uri maša pri sv. Ivanu, ob 16. uri srečanje z otroki in mladimi v Zavodu sv. Družine, ob 20. uri srečanje z zakonci v Cocolinovi dvorani (Ul. Semina-rio 7). V soboto ob 9. in 19. uri maša pri sv. Ivanu, ob 15. uri srečanje z ostarelimi in bolehnimi v Zavodu sv. Družine. V nedeljo govori pri dopoldanskih mašah in ob 16. uri sklep v stolnici z govorom, petimi litanijami MB in odpustkom Marijinega leta.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 20.30 »Kjer sanjajo zelene mravlje«. R. Werner Herzog. CORSO 18.00-22.00 »Robocop, il futuro della legge«.
VERDI 18.00-22.00 »I miei primi 40 anni«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Ti voglio nuda e bagnata«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Frivolezze ero-tiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 koncertna sezona, nastopa Rafael Orozco.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Policaj N. 1«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Moro (Alesani), Carduccijeva ulica 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9. uri Francesco Cu-mani iz mrliške veže glavnega pokopališča.
Pred jutrišnjo premiero SSG
Govorita Cankarjeva Kantor in Maks
Samo od tebe je odvisno, kakšne voditelje boš imel in v kakšnih prilikah boš živel. To je nauk, vodilo Cankarjeve drame s Kantorjevo zmago. Gre za protest zoper nasilje in za glasen poziv na odpor proti Kantor-ju. V prejšnjem članku sta spregovorila Maja Blagovič in Tone Gogala, danes dajemo besedo še glavnima interpretoma te Cankarjeve igre.
Maks je sin bivšega trgovca in gostilničarja Krnca, v vagabundstvo pahnjeni študent. Ni zanesenjak, je pa prešibak, da bi bil kos Kantorjevemu nasilju. Vladimir Jurc, ki igra Maksa, takole pravi. »Pri oblikovanju posameznih Cankarjevih likov se igralec sooča s celo vrsto problemov. Največji je vsekakor: kako govoriti Cankarjeve besede, stavke, da bi zaživeli čim bolj normalno in resnično. Skoraj vsi glavni liki govorijo določene fraze in angažirane besede, ki jih poznamo že iz vsakdanjega političnega besedišča. Kako tem besedam dati ponovno tisti prvotni pomen, kako jih iztrgati frazeologiji in formi, da bi ponovno zaživele pristno in normalno, se mi zdi poglavitno opravilo. Rezultati dveh doslej uprizorjenih del so za naše gledališče izredno pomembni. Nastali sta dve predstavi, ki pomenita osvežitev, pa tudi novost v uprizarjanju Cankarja. Dobro je tudi, da sta bila oba projekta deležna nasprotujočih si mnenj, vsekakor pa se mi zdijo opazke, češ da je Cankar kot avtor utrpel škodo, popolnoma zgrešene in absurdne. V smislu povedanega smo se poldrugi mesec tudi tokrat ukvarjali s Cankarjem.«
Igralec Boris Cavazza, ki igra vlogo Kantorja, je takole odgovoril: »V zadnjih letih sem imel v gledališ-
ču večkrat opravka s podobnimi vlogami, kakršna je Kantor jeva. Naj kot primer omenim Ludvika XIV., ki je bil tudi za oblast, in pa Jančarjev Valček, kjer sem vlogo tudi na podoben način zastavil, mislim sorodno, ker težko je najti neke nove prijeme v tem žanru. Zato pravim, da mi Kantor ni delal prevelikih preglavic in da sem skušal vnašati tu pa tam kaj novega. Upam, da se mi je to posrečilo, mislim seveda na vnašanje novih potez v to tipologijo oblastniškega človeka, ki spada v tipologijo negativcev.«
Kaj pa vaše variante raznih Cankarjevih oseb?
»Cankarja nisem dosti igral. Ampak če pomislim na vlogo v Narodovem blagru, je to popolnoma nekaj drugega. Tudi predstavo koncipiram totalno drugače in sem stoprocentno prepričan v uspeh te predstave. Predvsem tudi glede na prostor, kjer nastaja ta predstava, to se pravi tržaški prostor, ker. meni se zdi, da je Uršič skušal to prilagajati temu prostoru. Mislim pa, da bo uprizoritev odmevala tudi na drugi strani, ker je pač ta problem imanenten, problem oblasti namreč, in prisoten povsod. Uršičev koncept, ki je zelo izčiščen, dokazuje, da je Cankar v bistvu mogoče resnično eden naših najboljših in največjih, predvsem pa politično aktualnih dramatikov.«
Zaključimo lahko z mislimi iz Edinosti, zapisanih nekaj dni pred tržaško premiero 18. oktobra 1908: »Naj se o Cankarju že reče, kar se hoče, dejstvo je, da je on najzanimivejša sedanja prikazen v slovenski literaturi in skoraj edini slovenski dramatik.«	(ar)
JADRANSKI KOLEDAR
1988
LETOŠNJA ZBIRKA
• JADRANSKI KOLEDAR, zbornik 1988 • Ravmond Chandler SESTRICA, roman • KRAŠKE ŠTIRNE, stenski koledar ZTT • Zvonimir Simčič VINO, priročnik
Branko Marušič
Z ZLATIMI ČRKAMI
Življenjske usode in dela velikih primorskih mož
Izpod peresa priznanega domačega zgodovinarja poglobljene znanstvene biografije 100 pomembnih osebnosti iz naših krajev, ki jih mora poznati vsak primorski Slovenec.
S številnimi fotografijami.
340 str. vez. v umet. usnje, cena v prosti prodaji 24.000 lir
ZA 1.000 STRANI BRANJA JE CENA ZBIRKE SAMO 32.000 LIR ZAGOTOVITE Sl JO PRAVOČASNO PRI SVOJEM RAZNAŠALCU PRIMORSKEGA DNEVNIKA
V zbirki »Črno na belem« pri Založništvu tržaškega tiska
Polemika z absurdnimi Dodikovimi stališči
Uvodoma velja pojasniti, da je »Slovenska drugačnost« Ivana Bratka niz treh esejističnih polemik s Petrom Dodikom (sicer uglednim imenom bosan-sko-hercegovske politike), ki je s »svojstvenimi« pogledi na narodnostna vprašanja, na odnos matica-manjšine, povedanimi na XIII. kongresu ali objavljenimi v revialnem tisku, vzbudil ogorčenje v Sloveniji in v tukajšnji slovenski javnosti.
Ob branju knjižice, izšle v zbirki »Črno na belem« pri Založništvu tržaškega tiska, se v zavest najprej odtisne spoznanje, da je Ivan Bratko sam (s stalnim, do podrobnosti celovitim duhovnim in tudi fizičnim stikom z rojaki v Italiji in na Koroškem) zgovorno utelešenje skupnega kulturnega prostora, ki je izhodiščni kamen spotike v Dodikovem zaletavanju v slovensko koncepcijo vezi med matico in njenimi »onstranmejci«. Gre namreč za Slovenca iz matične domovine, ki se, kakor sam pripoveduje, zjutraj pogovarja z Viljemom Černom v Bardu, opoldne ogleduje troje razstav o nabrežinskih kamnolomih, proti večeru pa poišče slovenščino v barkov-Ijanski farni cerkvi. Tako človeško vživetost v slovensko stvarnost izven meja matične domovine in široka razgledanost po teoriji in dokumentih, ki obravnavajo narodnostna vprašanja in sodobne asimilacijske procese (s pridom se sklicuje na delo tržaških avtorjev Sedmaka in Susiča Tiha asimilacija), sta mu pomagali, da je v popularni govorici kot beli dan jasnih stališč, drugega za drugim, izničil Dodi-kove »argumente«.
Ko najprej retrospektivno dokazuje, da je stvarnost skupnega slovenskega prostora prav toliko stota kot je slovenski narod, obračuna, kot pove tudi podnaslov knjige, z višjimi cilji, s cilji, v imenu katerih po Dodikovem mnenju ni razumno vtikati nos v notranje zadeve druge države in ne zahtevati večjih pravic kot jih imajo državljani večinskega naroda (kako prazno zvenijo te besede, kot bi redno prebiral »II Piccolo« in »La voce libera, op. p.). Razločno preglasi tudi njegova svetovanja, da asimilaciji, ki za razliko od nasilne poteka po naravni poti, ni treba energično nasprotovati in da bo skoraj av-
tomatično vse opravila »naslonitev« na progresivne sile v državi, v kateri manjšina živi.
Avtor knjige z navajanjem svežih primerov posledic »naravne asimilacije« (od Pavletičeve ankete med srednješolci do razmer v slovenskih šolah) opozarja na usodne nevarnosti sprijaznjenja in nedejavnega opazovanja, kako člani manjšinske stvarnosti po Dodikovo »izkoriščajo« svojo pravico do prirodne asimilacije. Ivan Bratko je seveda enakega mišljenja kot njegov partner v polemiki, kar zadeva funkcijo progresivnih sil v ustvarjanju pogojev za resnično manjšinsko enakopravnost, seveda s pripombo, da o resnični progresivnosti govori njihovo obnašanje in ne samohvalno dobro mnenje o sebi. Za ilustracijo nezadovoljstva z Dodikovo slepo vero v »progresivne« sile avtor citira zadetek v črno makedonskega pisatelja Kole Časula, ki se takole sprašuje:...»na katere progresivne sile naj se obrnejo Makedonci v Egejski in Pirinski Makedoniji, saj so v Bolgariji na oblasti, kolikor mi je znano, komunisti Bolgarske komunistične partije, v Grčiji pa socialisti, ki jim v tem vprašanju stoji ob strani KP Grčije« (v obeh državah Makedoncev sploh ne priznavajo, op. p.)
Srčica Bratkovega obračuna pa je dvoje pri Dodiku komplementarnih posledic slovenskega vztrajanja pri skupnem kulturnem prostoru: mednarodna in notranje jugoslovanska okužba s slovenskim bacilom.
V svojem trmastem nerazumevanju, da »skupni prostor« ne pomeni zavzemanje za fizično spreminjanje mej, ampak za duhovno kulturno druženje prek definitivnih meja, si Dodik zastavlja vprašanje: Kaj bi pomenilo v tem trenutku zahtevati na primer skupni makedonski kulturni prostor. Dodik v imenu, tudi v sedanjih političnih razmerah, aktualnega gesla o poenotenju in enakih možnostih da vedeti med vrsticami, da če Makedonci ne morejo uresničiti skupnega kulturnega prostora, naj tudi Slovenci počakajo z njim. Bratko ga enostavno zavrne z mislijo: »Dolžni smo, da jih (Makedonce namreč, op. p.) pri tem principialno podpiramo, ne pa
da uporabljamo njihove sodobne muke kot argument proti nacionalni enotnosti drugih narodov, konkretno Slovencev.« Pravica do skupnega kulturnega prostora ali kakorkoli že posamezni narodi imenujejo narodnostno povezanost ne glede na državne meje (torej tudi Makedonci) — je strateško vprašanje. Taktika pa seveda, upoštevajoč različnost stvarposti določa, kdaj in kako posamezni narodi uveljavljajo svojo trajno načelno pravico do skupnega kulturnega prostora.
Zvest svojemu ozemeljskemu razumevanju skupnega prostora Dodik razkrije tudi svojo notra-nje-politično bolečino (čeprav gre za izrazito mešanje jabolk in hrušk). Kaj bi se zgodilo, če bi drugi narodi v Jugoslaviji sledili slovenskemu zgledu. Ali konkretnejše: Kaj bi bilo z avnojsko Bosno m Hercegovino, če bi različne narodnosti v njej zahtevale skupni kulturni prostor z narodi v drugih republikah? Ivan Bratko »teritorialca« ponovno opozori, da ne gre za ozemeljsko, temveč za kulturno vprašanje in da skupni kulturni prostor lahko obstaja, brez nevarnosti za avnojsko razdelitev Jugoslavije (prav nasprotno, tako kot v prejšnjem primeru mimo državnih tu tudi mimo republiških meja). Poskusi kakršnihkoli diverzij bi šli »lažje v klasje, če ne bi zadostili kulturnim in drugim potrebam te skupnosti«. In skupni kulturni prostor je ena izmed teh potreb.
V svojem zadnjem eseju pa skupaj z avtorjema Tihe asimilacije razkriva najrazličnejše zlorabe ideje internacionalizma v dušitvi narodnostnih značilnosti, hierarhično predalčkanje »razrednega« pred »narodnostnim, čeprav gre za nedeljiv dialektični proces, in verovanje, da brez narodnostne drugačnosti ni evropske in svetovne prihodnosti.
Bratkova »Slovenska drugačnost« je knjiga, ki je zanesljivo dragocena pomoč vsem, ki sodelujejo v razpravah ali želijo celoviteje razumeti nekatere aktualne politične razprave v Sloveniji in Jugoslaviji, dobrodošla pa bo tudi tukajšnjim Slovencem, saj jim lahko pomaga razmišljati na temo, kako se dejavno in učinkovito soočati z nekaterimi novimi preživetvenimi izzivi.
IGOR GRUDEN
Novi pridigarji in preroki
V nekem intervjuju je italijanski pisatelj Alberto Moravia izjavil, da vsako jutro gleda televizijo zato, da »zaužije« določeno količino podob. Televizija je pač tudi to; orgija podob, barv, slik in zvokov. Lahko postane pravo mamilo, kar je seveda že vsem znano.
Marsikdaj pa vidiš po televiziji tudi zelo zanimive stvari. Pred nedavnim sem gledal, kako so sesekljali velikega pridigarja Pannello. Vse se je dogajalo na tretjem kanalu; najprej so Pannello pošteno oklofutali z joški poslanke Ciccioline. Nato so ga spravili ob zid, ko je govoril o prosti prodaji mamil. Prišli so Mucciolijevi pristaši in dosledno razdirali misli in mnenja velikega demagoga. Ideolog nenasilnih bojev se je branil tako, da je vedno gosteje in glasneje govoril in ni pustil nikogar do besede. To je najboljša taktika, da uveljaviš svoj prav tudi ko govoriš neumnosti. Vseeno smo uživali in tudi to je televizija.
Pannellov pridigarski zagon očitno nekoliko pada, ne more pa sploh zdržati Celentanove konkurence. Pevec tako očara ljudi, da na ukaz zapirajo in odpirajo televizijo. Očitno potrebujemo nove preroke in vodstvo RAI bi moralo pomisliti na preroško ekipo, ki bi zadovoljila vse okuse. Piscu članka se je namreč zgodilo, da je sledil Celen-tanovemu pozivu, zaprl televizijo in šel spat sit podob.
Lojze Spacal: V umetnosti iskati samega sebe
Naš tržaški umetnik Lojze Spacal je bil pretekle dni v središču slovenskega kulturnega ustvarjanja in to kar z dvema prireditvama: z otvoritvijo razstave svojih najnovejših grafik in kolažev v Galeriji Tržaške knjigarne in pa z drugo razstavo trinajstih slik iz njegovega obdobja magičnega realizma, prikazanih v foyerju Kulturnega doma v Trstu ob praznovanju njegove 80-let-nice. Voščil je bilo nič koliko, izrečenih je bilo tudi veliko lepih in dobrih besed, poudarjeno je bilo mesto, ki ga naš umetnik s svojim delom ima v svetu likovne umetnosti, izrečene so mu bile želje, da bi še nadalje delal in ustvarjal.
Po vseh teh uradnih prireditvah in po vseh uradno izrečenih čestitkah in dobrih željah smo Lojzeta Spacala obiskali še na njegovem domu. Izrekli smo mu seveda tudi svoje čestitke, potem pa takoj navezali pogovor na obe razstavi, ki sta obeleževali njegov življenjski jubilej.
»Razstava v Tržaški knjigarni prihaja v času novoletnih praznikov in se tako uokvirja že v nekako ustaljeno navado, in je torej že tudi tradicionalna razstava. Tu sem razstavil 10 grafik in 10 kolažev, to so lepljenke, ki sem jih ustvaril v zadnjem času. Vse drugačna je razstava, ki je bila predstavljena v Kulturnem domu v Trstu ob sprejemu za moj življenjski jubilej. Tu sem po Petdesetih letih sam ponovno videl slike, ki sem lih v tistem obdobju ustvarjal in ki sem jih kata-iogiral kot moja dela magičnega realizma. Slike so last neke družine, ki se je preselila iz Trsta, ki pa jih je dala za to priložnost na razpolago. Če se bo našla galerija ali kakšen drug prime-
ren prostor v Trstu, bodo te slike lahko permanentno razstavljene.«
Ko govorite o umetnosti, radi poudarjate, da umetnost ni šala, da je le-ta nekaj resnega in da se do nje človek prikopa z veliko dela, s številnimi poskusi, pa tudi z nenehnim spoznavanjem samega sebe, svoje notranjosti in sveta, ki ga obkroža. Menite, da se naši mladi umetniki približujejo slikarstvu prav s takšnimi občutki kot vi?
»So med mladimi umetniki takšni, ki se lotijo svojega dela z vso resnostjo in profesionalnostjo in so nam, kot tudi umetnosti, ki jo zastopajo, v čast. Imamo pa tudi mlade, ki jemljejo umetnost na lahek način ter hočejo takoj po končanem študiju že razstavljati in tako priti tudi do gmotnih sredstev, ne da bi se pri tem poglobili vase, se bolje spoznali in se tako kot umetniki tudi gradili.«
Vaša pot slikarja verjetno ni bila tako lahka.
»Ni bila lahka, to lahko danes rečem in trdim. Veliko let je minilo, preden sem si priboril svoj prostor ter prišel do spoznanj, ki me še danes vodijo pri mojem delu. Veliko let je minilo, da sem našel samega sebe in da sem lahko upodabljal v svojih slikah ne samo svoje, temveč probleme časa, v katerem živimo.«.
Katero je bilo najbolj srečno obdobje v vašem umetniškem delovanju in snovanju?
»Težko bi ga bilo z nekaj besedami označiti. Vsako obdobje zase je zanimivo, nekaj svojstve-
nega. Naj se spomnim samo obdobja svojega magičnega realizma, v povojnem času obdobja že zrelega realizma; potem je sledila doba neo-ekspresionističnega ustvarjanja, medtem ko bi svoje današnje ustvarjanje ne vedel, kako kata-logirati s kakšno že konvencionalno besedo. Vsako obdobje zase je bilo po svoje zanimivo, zame bogato, nenehna vzpodbuda k mojemu ustvarjanju. Kritiki in zgodovinarji pa bodo odgovorili prav gotovo na številna vprašanja, kako in kam postavljati in uvrščati moje delo.
Živite v Škrbini na Krasu, s katerim ste močno povezani. Toda kot s Krasom ste povezani tudi z morjem. To sta dve konstanti v vaši slikarski umetnosti, ki jim ostajate vedno zvesti in ki jih tudi najraje upodabljate.
»Res je tako. Moji predniki so Kraševci. Izvirajo, iz Kostanjevice, kjer se približno še kakih 30 družin imenuje Spacal. Moj oče je že kot mlad fant prišel v Trst, kjer se je izučil poklica. Tu se je poročil in sam sem se rodil v tem mestu. Tako mi je pri srcu moje rojstno mesto, kot mi je še posebej pri srcu Kras; vzljubil pa sem tudi Istro in z njo morje, ki obkroža del zemlje, na kateri živimo. Tako sta mi Kras in morje še posebej pri srcu. In to skušam v svojih delih tudi prikazati.«
V galeriji Tržaške knjigarne so bila razstavljena vaša novejša dela. To se pravi, da še vedno pridno ustvarjate. Delate več kot včasih ali malo manj?
»Morda malo manj, vendar delam stalno.«
Še o vašem katalogu, ki ste mu dali naslov Grad Štanjel, bi želeli, da nam poveste nekaj podatkov. Kdaj bomo videli ta katalog in čemu bo posvečen?
»Ta katalog pripravljam za mojo bodočo galerijo v Štanjelu, to je v gradu, ki ga restavrirajo, oziroma so del tega gradu že restavrirali. In v tem restavriranem delu gradu bo šest dvoran, ki jih je sežanska občina namenila meni, da bi v njih pripravil svojo antološko stalno razstavo. V njej bo petdeset slik, kolažev in olj od leta 1937 do danes, razstavljenih pa bo tudi okrog devetdeset grafik. Katalog je že pripravljen in bo šel v tisk januarja. Računam, da bo dotiskan v dveh mesecih in da bo torej končan nekje meseca aprila. Takrat nameravamo prirediti tiskovno konferenco in jo združiti z uradno otvoritvijo gradu v Štanjelu, torej vsaj tistega dela, kjer bo moja razstava. Ta drugi del svečanosti naj bi bil prvega maja prihodnje leto.«
Pa zaključiva najin razgovor še z enim vprašanjem. Gledate na življenje še vedno z optimizmom in delate tudi nove načrte za svoje življenje?
»Zame je življenje lepo. Bil sem vedno optimist, kljub temu, da tudi moje življenje ni teklo brez raznih težav in kriz. Toda rad živim in vse te čestitke, ki sem jih dobil ob svojem življenjskem jubileju, so me močno razveselile ter so mi bile v veliko zadoščenje, kar me tudi spodbuja k nadaljnjemu delu in ustvarjanju.«
NEVA LUKEŠ
Nogomet: žreb evropskih pokalov
Realu tokrat Bayern
Smučanje: nadaljujejo se predstave belega cirkusa
Tomba že četrtič pokopal elito
MADONNA Dl CAMPIGLIO — Alberto Tomba vztraja z osvajanjem prvih mest na tekmah svetovnega smučarskega pokala. Odlična forma orožnika iz Bologne je v resnici obljubljala še četrto zaporedno zmago, ki je prišla povsem zanesljivo z najboljšima časoma tako v prvi kot drugi vožnji slaloma. Pred belim cirkusom sta sedaj dve preizkušnji v Kranjski gori, kjer bo v soboto veleslalom, v nedeljo pa slalom. Prav v soboto bo Tomba slavil 21. rojstni dan. Optimizem je za italijanski tabor vedno na mestu. Seveda se od Tombe pričakuje ne eno, temveč kar dve zmagi! Le kaj se bo zgodilo ko Tomba ne bo prvi?
Slalom v Madonni di Campiglio je letos prvič močno ovrednotil tudi Bojana Križaja. Jugoslovanski smučar je močno posegel v borbo med prvim spustom, ko je za Tombo zaostajal samo 3 stotinke, drastično pa je popustil v drugi vožnji in pristal na končnem tretjem mestu.
Uspeh Italije je s 5. mestom dopolnil Gerosa, od Jugoslovanov pa je bil Grega Benedik 11. Med prvo vožnjo so bili med drugimi prisiljeni k odstopu Petrovič, Stenmark, Girardelli in Gaspoz.
Vrstni red
1. Tomba (It.) 1'43"97; 2. Nierlich (Av.) 1'45"43; 3. Križaj (Jug.) 1'45"54; 4. Bittner (ZRN) 1'45'78; 5. Gerosa (It.) T46"07; 11. Benedik (Jug.) T'47"43; 17. Bulanti (It.) T49"57.
Lestvica za svetovni pokal __ 1. Tomba (It.) 100; 2. Zurbriggen (Švi.) 59; 3. Nierlich (Av.) 40; 7. Mair (It.) 26; 9. Gerosa (It.), Nilsson (Šv.), Pi-erin (Švi.) in Križaj (Jug.) 21.
EP za ženske: zmaga Magonijeve
MONTECAMPIONE — Olimpijska zmagovalka Paola Magoni je zmagala v slalomu, ki je veljal za evropski pokal. Druga je bila Kristi Terzian
(ZDA), tretja pa Švedinja Monica Ae-jae. Dekleta se bodo sedaj preselila v Piancavallo za sobotna in nedeljska tekmovanja SP.
Smučarski teki: nekaj »perestrojke«
CASTELROTTO — V nadaljevanju mednarodnega smučarskega mitinga so v štafeti 3x10 km dosegli popolno zmagoslavje sovjetski tekači, ki so v nekoliko razredčeni konkurenci uvrstili svoje ekipe na 1., 2., 4. in 5. mesto. Ob tehničnem uspehu velja zabeležiti, da je v drugi postavi SZ tekel tudi... Gorbačov. Ob radovednosti je sovjetski tabor povedal, da tekač ni v sorodstvu s tajnikom KP.
V tekmah za svetovni pokal pa je v Bohinju v teku na 10 km zmagala Tamara Tihonova (SZ), tekačicam »zbor-naje« pa je pripadlo kar 7 od prvih 8 mest. Očitno je bila konkurenca dokaj šibka. Italijanka Del Sasso se je uvrstila na 15. mesto.
ZURICH — Žreb parov za četrtfinalne tekme evropskih nogometnih pokalov je zabeležil ponovno senzacijo, saj je madridskemu Realu ponovno določil izredno renomiranega nasprotnika z dresom Bayerna iz Miinchna. Stopnja tekmovanja sicer nudi že zelo izbrano druščino, med vsemi enajstericami pa je prav Real tisti, ki ima vsaj na papirju v vsakem kolu najmočnejšega nasprotnika.
V pokalu pokalnih zmagovalcev bo Atalanta igrala proti lizbonskemu Sportingu. Ob sestavi para so večji optimizem pokazali Portugalci, Italijani pa bi se seveda raje srečali z Bernom ali s finskim Rovaniemijem.
Trener Verone Bagnoli je kot vedno pokazal občutek za realnost. »Pri tej stopnji turnirja ne moremo več pričakovati šibkih nasprotnikov,« je ocenil dodelitev bremenskega VVerderja svojemu moštvu v okviru pokala UEFA.
Pari evropskih pokalov
POKAL PRVAKOV: Bordeaux -Eindhoven, Steaua - Glasgow Ran-gers, Bavern - Real, Benfica - Ander-lecht. POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV: Dinamo Minsk - Malines,
Sporting - Atalanta, Young Boys Bern - Ajax, Olimpigue - Rovaniemi. POKAL UEFA: Vitkovice - Espanol, Ba-yer Leverkusen - Barcelona, Verona -Werder Bremen, Panathinaikos - Bru-ges.
Prve tekme bodo na sporedu 2., povratne pa 16. marca.
Disciplinski ukrepi A in B lige
Mnogo izključitev
MILAN — Športni sodnik je za nedeljske tekme A in B lige izrekel dokaj hude kazni. Najstrožji je bil z Verono. Pacione in Di Gennaro bosta počivala dve koli, Gasparini in Elkjaer pa po eno. Za eno kolo so bili izključeni še: Carobbi (Fiorentina), Brandani . (Piša), Baresi (Milan), Conti (Roma), Gaudenzi (Pescara) in Tricella (Juven-tus). V B ligi se je brez škode izmazala Triestina. Le Strappa bo plačal 80 tisoč lir kazni, medtem ko je Taranto (prihodnji nasprotnik) za nedeljsko kolo izgubil Donatelli] a in Serro. Denarno je bila s 30 milijoni prizadeta Fiorentina, z 22 pa Cremonese.
Nogomet: Turčija - Jugoslavija za EP
Košarka: v raznih evropskih pokalih
Zmaga »plavih« brez koristi
IZMIR — V svoji zadnji tekmi v okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo je Jugoslavija v gosteh premagala Turčijo s 3:2. Prvi polčas se je zaključil v korist Jugoslavije z 2j0.
Že v 5. min. je bil uspešen Radano-vič, prednost pa je v 40. min. povečal Katanec. V drugem polčasu je po 7 minutah igre. sodnik prisodil Jugoslaviji 11-metrovko, katero je spretno streljal Hadžibegič, Turki pa so prišli na svoj račun v 68. in 70. min. igre.
SKUPINA 4
KONČNA LESTVICA Anglija	6	5	1	0	19: 1	11
Jugoslavija	6	4	0	2	13: 9	8
Sev. Irska 6	114	2:10	3
Turčija	6	0	2	4	2:16	2
Nizozemska pregazila Grčijo
RODOS — V okviru 5. kvalifikacijske skupine je Nizozemska pregazila Grčijo,s 3:0 in osvojila prvo mesto s 14
točkami. Grčija je turnir zaključila z 9 točkami. Sledita Madžarska in Poljska z 8, Ciper pa je dosegel samo 1 točko.
Milutinovič išče delo
CIUDAD MEXICO — Pravkar odslovljeni trener Udineseja Milutinovič išče novo zaposlitev kot nogometni strokovnjak. Baje se zanj intenzivno zanima pariški Saint Germain, ni pa izključeno, da se bo moral zadovoljiti s kakim mehiškim klubom. Za sedaj naj bi Milutinovič ne imel izgledov, da bi ponovno prevzel vodstvo mehiške reprezentance.
Boks: Italija - Kanada v Trstu
Jutri zvečer bo v tržaški športni palači boksarski dvoboj med amaterskima reprezentancama Italije in Kanade. V glavnem se bodo spoprijeli boksarji, ki startajo na,udeležbo na OI v Seulu. Glavno srečanje naj bi bilo med Chia-nesejem in Kazvieuxom, boksarjema težke kategorije.
Gladka zmaga Gibone v Caserti
KORAČEV POKAL
SKUPINA A
Dietor - Elitzur	90:81 (49:37)
DIETOR: Brunamonti 11, Fantin 2, Marcheselli, Silvester 9, Villalta 5, Stokes 16, Allen 24, Sbaragli 10, BineT li 13, Cappelli.
PON: Bracha (33), Malovic (35), Stokes (39). TRI TOČKE: Sbaragli 2, Brunamonti 1, Villalta 1. GLEDALCEV: 700.
Real Madrid - Monaco	117:81
(50:38)
PRIHODNJE KOLO (6.1.88): Monaco - Elitzur; Dietor - Real.
SKUPINA B
Snaidero - Cibona 93:105 (39:49)
SNAIDERO: Gentile 7, Esposito 14, Dell Agnello 8, Vitiello 2, Oscar 41, Generali 8, Donadoni 2, Glouckhov 11,
Rizzo, Palmieri.
CIBONA: Sunara 6, Pavičevič 4, Ču-tura 14, Petrovič 33, Vukičevič, Kuye-ticanvi 32, Arapovič 16.
PON: DelLAgnello (23), Generali (28), Arapovič (35), Esposito (37), Glouckhov (39). GLEDALČEV: 5500.
Racing - Mancester	97:88
PRIHODNJE KOLO (5. in 6.1.88): Mancester - Cibona; Snaidero - Racing.
SKUPINA C
C. zvezda - Estudiantes	115:98
(57:44)
-CRVENA ZVEZDA: Dabič 9, Ilič 43, Prelevič 19, Jankovič 4, Jovanovič 4, Bogosavljev 9, Obradovič, Petovič 4, Miličevič 18, Trifunovič 7.
PON: Jankovič (29), Dabič (33), Garcia (33), Trifunovič (36), Radriguez (40). Asvel - Paok	109:99 (45:55)
PRIHODNJE KOLO (6.1.88): Estudiantes - Paok; Asvel - Crvena zvezda.
SKUPINA D
Jugoplastika - Hapoel	86:83
(41:40, 77:77)
JUGOPLASTIKA: Sretenovič 2, Pe-rasovič 18, Alanovič, Kukoč 6, Sobin 12, Poljak 4, Burič 10, Ivanovič 17, Radja 17, Vučiča.
Cai - Arexons	95:85
PRIHODNJE KOLO (6.1.88): Hapoel - Arexons, Cai - Jugoplastika.
ŽENSKI POKAL PRVAKOV
Sparta Praga - Primigi Vicenza 77:97 (33:47); Dinamo Novosibirsk - Versailles 122:56; Agon 08 Dusseldorl - Je-dinstvo Aida Tuzla 78:97 (26:51).
POKAL LILIANE RONCHETTI
SKUPINA A
Partizan - Deborah 56:104 (21:48) SKUPINA D
Elemes Šibenik - Unicar Cesena 100:83 (47:43)
Drevi Maccabi - Tracer
TEL AVIV — Drevi bo ob 19.30 v Tel Avivu na sporedu srečanje za pokal košarkarskih prvakov med domačim Maccabijem in milanskim Tracer-jem. Tekma bo vsekakor zanimiva in izenačena, saj ne smemo pozabiti, da si je milansko moštvo priborilo naslov prvaka prav z zmago v finalu s to ekipo.
Šah: Kasparov - Karpov za SP
Nejasno prav do konca
SEVILLA — Predzadnja partija dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka je bila zanimiva prav do konca, nasprotnika pa sta jo prekinila v 40. potezi v povsem nejasni poziciji. Kot je bilo pričakovati, se je Karpov na to odločilno tekmo odlično pripravil. Prvič v tem dvoboju je presenetljivo začel z 1. c4, vendar pa to nasprotnika ni presenetilo. Vsekakor je izzivalec v otvoritvi igral bolje ter imel v 14. potezi še kar precejšnjo prednost.
Tedaj pa je Karpov izgubil koncentracijo ter z nekaj netočnostmi dovolil, da je prvak stanje izenačil. Ob prekinitvi so si mnenja deljena, prevladuje pa misel, da Karpov nima nobene prednosti več. Prekinjeno partijo bosta šahista nadaljevala danes ob 16.30, za nadaljevanje pa vlada res veliko zanimanja.
KARPOV - KASPAROV (Angleška igra): 1. c4 c5; 2. Sf3 Sf6; 3. Sc3 d5; 4. cd5 Sd5:; 5. d4 Sc3:; 6. bc3 g6; 7. e3 Lg7; 8. Ld3 0-0; 9. 0-0 Dc7; 10. Tbl b6; 11. De2 Tb8; 12. Le4 La6; 13. c4 Sc6; 14. d5 f5; 15. Ld3 e5; 16. e4 Sd4; 17. Sd4: cd4; 18. Lg5 Tf8; 19. Tfcl Tac8; 20. Ld2 Tf7; 21. a4 fe4; 22. De4: Tcf8; 23. f3 Lc8; 24. a5 Lf5; 25. De2 Te8; 26. Le4 Lf8; 27. Dd3 Lc5; 28. Tal Dd7; 29. Tel Dc8; 30. Khl Tc7; 31. Tabl Kg7; 32. Teci Le4:; 33. fe4 Tf7; 34. Dg3 ba5; 35. La5: Tf4; 36. Tel Da6; 37. Ld2 Tf7; 38. Dd3 Tef8; 39. h3 Tf2; 40. Tal Df6 prekinjeno.
Odbojka: Panini povečal prednost
MILAN — V 9. kolu italijanske odbojkarske A-l lige so bili doseženi naslednji izidi: Kutiba - Opel 3:0, Maxicono -CAMST 1:3, Bistefani - Gonzaga 3:0, Ci-esse - Panini 0:3, Acgua Pozzillo - Giomo 3:0, Eurostyle - Burro Virgilio Mantova 3:2. Uspeh CAMST je podvojil prednost Paninija na lestvici. Modenčani imajo 18 točk, CAMST in Maxicono pa 14. Giomo je na predzadnjem mestu s 4 točkami.
V ženski A-l ligi so sinoči igrale takole: Civ - Vini Puglia 3:2, Mapier - Faenza 3:0, Teodora - Braglia 3:0, Gallico - Ancona 0:3, Tekom - Visconti di Modrone 3:1, Scott - CONAD 3:1.
Na lestvici je prva Teodora s 16 točkami.
Vaterpolo: derbi Posillipu
NAPOLI — V tekmi italijanskega vaterpolskega pokala se je ponovil dvoboj, ki je pred dnevi odločal o evropskem prestižu. Poraz proti Sisleyu je Marines Posillipo maščeval z 10:8 v svojo korist
in postavil temelje za morebitne kasnejše uspehe tudi v evropskem merilu.
Hokej: zmaga Olimpije
LJUBLJANA — V tekmi finalne skupine jugoslovanskega hokejskega prvenstva je v Tivoliju domača Olimpija Kompas premagala moštvo Jesenic s 5:3. Odločilni rezultat se je razvil v zadnji tretjini ko so bili Ljubljančani odločno boljši.
Tekma je bila izredno borbena, a obenem tudi lepa. Igranje je bilo vseskozi korektno. Dvoboj si je ogledalo kar 8 tisoč gledalcev.
Cobas preprečili tekmo
MOSKVA — Stavka letališkega osebja v Fiumicinu je preprečila ženski košarkarski ekipi Priola polet v Kijev, kjer bi se morala srečati z domačim Dinamom v tekmi za pokal Ronchetti.
Italijanska ekipa računa na razumevanje pri evropski zvezi, ki bi morala priznati izredne okoliščine in določiti nov datum srečanja.
Nova atletska sezona pred vrati
Veliko premikov med klubi
S formalnim začetkom nove atletske sezone so v deželnem in ožjem tržaškem prostoru dobesedno izbruhnile majhne in velike praske.
Najbolj kričeč je brez dvoma primer Gorice, kjer je vodstvo stoletne Unione Ginnastica Goriziana iz neznanih razlogov Odslovilo rutiniranega vodjo atletskega odseka in skoraj v istem hipu sprožilo ustanovitev novega društva Atletica Isontina. Posledica je bil lov na razpoložljive atletinje.
Nekaj premikov je bilo v Gorici tudi v moškem taboru, kjer je nastal delno nov klub z rahlim osipom iz uveljavljene Atletice Gorizia.
Stvari se premikajo tudi v Trstu, čeprav očitno na slabše. Šibke strukture tržaških klubov beležijo beganje v skoraj vse smeri, obenem pa tudi selitev nekaterih boljših iz brezupnega domačega položaja v resno stvarnost vodilnega videmskega kluba Banca del Friuli.
Slednji klub je po pričakovanju velik zmagovalec predtekmovalnega obdobja. Za svojo stvar si je pridobil tudi nekaj novih mladinskih enot, ki so prej težile drugam, utegnil pa bi pomisliti tudi na izkoriščanje sedanjih'goriš-kih slabosti. Pridobil je tudi nekaj novih moči iz konkurenčnega mestnega kluba Kfuova Atletica dal Friuli in bo sezono začel skoraj v vlogi deželne reprezentance.
Veter selitev ni izpustil niti AD Bor Infordata. (kb)
Goriški derbi je bil še preveč živahen
Prvi slovenski derbi v goriški skupini 3. amaterske lige med Sovodnjami in Juventino se je zaključil z zmago Štandrežcev. Končni izid (5:2) v korist gostov jasno kaže, da je bilo srečanje živahno in da razlogov za dolgočasje ni bilo. To je verjetno najprijetnejša novost nedeljskega srečanja v Sovod-njah. V zadnjih sezonah smo namreč prisostvovali dokaj dolgočasnim medsebojnim srečanjem, ki so se večkrat zaključila ob neodločenem izidu 0:0 ali 1:1. Tokrat pa je bilo precej drugače, saj sta obe ekipi že od prve minute dalje igrali dokaj odprto, brez nepotrebnega taktiziranja.
Pristop k temu srečanju je bil za Juventino in Sovodnje drugačen. Štan-drežci so na tej tekmi morali zabeležiti pozitiven rezultat. Njihovi uspešni nastopi v zadnjih kolih so namreč narekovali, da je treba nadaljevati v tej smeri, če želijo obdržati stik z vodečimi in se z njimi enakovredno kosati.. Predsednik Juventine Lado Marchi nam je sredi prejšnjega tedna povedal, da morajo v Sovodnjah zmagati, tako da se povsem motivirano pripravijo na odločilno srečanje proti Moram, ki bo na sporedu v nedeljo. Le tako, je ugo-
tovil Marchi, bo štandreška ekipa igrala vse za vse proti Furlanom in skušala izbojevati tudi zmago, kar bi pomenilo doseči vodilno mesto na razpredelnici.
Za Sovodnje pa je slovenski dvoboj pomenil predvsem priložnost, da na tako pomembnem srečanju pokažejo, kaj znajo in premostijo dokajšnjo krizo, ki jih je zajela v začetku tega prvenstva. Nesporazume s prejšnjim trenerjem in vrsto poškodb je bilo treba pustiti za sabo.
Končni izid na igrišču je nagradil Juventino, ki si je zmago tudi zaslužila. To predvsem zaradi igre, ki jo je predvajala, zaradi česar je prav v zadnjih kolih potrdila, da sodi med najboljše postave prvenstva. Tudi tokrat pa je v igri Grionovih varovancev ostalo nerešeno vprašanje napada. Pomanjkanje pravega sredinskega napadalca povzroča štandreškim športnim delavcem nemalo težav. "Prepričan sem, da bi učinkoviteje igrali, če bi v našem napadu nastopal Bastiani," nam je sredi tekme potožil bivši Juventi-nov predsednik Miloš Tabaj. Da je to res velja ugotovitev, da so prav domačini, kljub boljši igri Štandrežcev, prešli v vodstvo.
Odločilen trenutek derbija pa je bil v začetku drugega polčasa, ko je sodnik dosodil Juventini 11-metrovko zaradi dvomljivega prekrška nad Taba-jem. "Brez te 11-metrovke bi Štandrež-ci ne zmagali," je ugotovil član vodstva in bivši igralec Sovodenj Aleksander Šuligoj. "Dejstvo je namreč, da se je sodnik prenaglil v odločitvi. Dosežen zadetek je Juventini dal novega zaleta, naše fante pa je povsem potlačil. Odtlej je bilo za nas tekme tudi konec. Odpovedali smo tako fizično kot psihično."
Ne vemo, če bi se brez sporne 11-metrovke uresničile Šuligoj eve trditve, ali bi prej ali slej prišla na dan boljša organizacija Štandrežcev, ki so prav v drugem polčasu pokazali odločno boljšo fizično kondicijo.
Dejstvo pa je, da ostaja tudi po prvem letošnjem derbiju vloga obeh ekiprazlična. Sovodenjci še iščejo prvo prvenstveno zmago in zna se zgoditi, da jo bodo našli že v nedeljo, ko bodo igrali s sebi enakim Brazzanesejem. Štandreška Juventina pa je prevzela vodilno vlogo v letošnjem prvenstvu in važno je, da bi jo znala obdržati tudi do konca.(pr)
Lado Marchi (predsednik Juventine)
Včeraj smo iz tiskovnega poročila goriške nogometne federacije izvedeli, da le-ta ni prepoznala rezultata 5:2 v korist Juventine. Odločitev o končnem izidu bo federacija vzela potem ko bo dobila dodatne informacije od sodnika.
Živčnost, ki je v drugem polčasu zajela sovodenjske igralce in vodstvo, je pustila svojo sled. Po sporočilu federacije sta bila Gianni Mar-son (trener Sovodenj) in Rafael Fer-folja (pomočnik sodnika) izključena do 29. decembra letos. Za Morena Marsona, ki ga je sodnik izključil,
A. Šuligoj (bivši igralec Sovodenj)
pa se je prvenstvo zaključilo. Zaradi nešportnega vedenja, potem ko mu je sodnik pokazal rdeči karton, ne bo smel Marson igrati do 15. avgusta prihodnjega leta.
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v 1. AL za eno kolo izključila VValterja Husuja in Gian-franca Milanija (oba Primorje), v 3. AL za dve koli Alessandra Chimentija (Primorec) in Lucia Di Sottoja (Breg) ter do 31. t. m. Bregovega trenerja Vinka Hafnerja.
	

Izboljšali sprejem servisa
V ženski odbojkarski B ligi je za nami šele slaba tretjina prvenstvene poti. Združena ekipa Farca Mebla je zbrala 6 točk in premagala tri nasprotnike, ki so bržkone že sedaj obsojeni na izpad. Po dosedanjih sedmih prvenstvenih nastopih je na dlani,da so Torrione iz Ravene, Solvay iz Ferrare in Volpe Cornuda iz Roviga preslabi za to konkurenco. Vsekakor pa je tudi boj na vrhu zaenkrat omejen samo na dva zastopnika - Capellari iz Verone in Nerveso, ki vodita s 4 točkami prednosti pred prvim zasledovalcem CUS iz Padove. Povratnik iz A-2 lige se je moral v soboto v Veroni zadovoljiti samo z osvojitvijo niza, saj je Capellari boljši in točki sta po pričakovanju ostali doma.
V razmahu 4 točk je preostalih 7 ekip in med temi tudi šesterka Farca Mebla, ki deli s prihodnjim nasprotnikom Gaierhoiom iz Trenta 9. mes-to. _
Če se povrnemo k sobotni tekmi Farca Mebla, moramo poudariti, da so naše zastopnice slavile razmeroma prepričljivo, pa čeprav so morale na igrišče z nekoliko spremenjeno postavo. Po zanesljivi zmagi v prvih dveh setih, ko je Volpe skupno zbral 7 točk, so naše odbojkarice v tretjem nizu nekoliko popustile ter s tem napravile nekaj nedopustnih napak, katere so nasprotnice skrbno' izkoristile in povedle s 14:8. Gostiteljice je delni izid končno zdramil in verjetno bi se
srečanje končalo s 3:0, če v končnici ne bi napravili najprej napake pri servisu in potem še zadnje tolčene žoge ne spravili z igrišča.
Statistična analiza tekme kaže, da sta se servis in sprejem servisa stabilizirala. Še najbolj spodbudno pa je glede sprejema servisa, ki nam je na začetnih prvenstvenih spodrsljajih delal največ preglavic in je bil prvi (ne pa edini krivec) za štiri zaporedne neuspehe. Glede našega slabega sprejema so bili nasprotniki dobro obveščeni in se za neposredne obračune še posebej pripravljali na serviranje. V prihodnje pa bodo morali svoje taktične zamisli, vsaj tako kaže, nekoliko spremeniti.
Velik napredek pri odbojkarski produktivnosti so igralke Farca Mebla napravile v bloku. V soboto je sam blok prinesel naši ekipi 16 točk (2 v prvem nizu, 4 v drugem in po 5 v zadnjih dveh setih), tako da je končni izkupiček doslej nadpovprečen. V primerjavi s Torrionejem iz Ravene, ki je glede napada približno enak kot zadnji nasprotnik Volpe, je Farco Meblo zbral enkrat več točk samo z blokom (pri tem pa moramo upoštevati, da je bila končna bera točk v 4 setih samo za dve več).
Nekoliko slabši smo bili tokrat v napadu in protinapadu (tradicionalna najboljša vrlina naših igralk), a to gre pripisati spletu okoliščin. Če pred zadnjim nastopom v letošnjem letu ne bo prišlo do nepričakovanih zapletov, si lahko nadejamo dober nastop tudi v Trentu z Gaierhoiom, neposrednim tekmecem za 9. mesto na lestvici.
Začeti novo leto z 10 točkami
V prejšnjem tednu sem napovedal, da proti Povolettu znamo pripraviti presenečenje in zmagati. Tako je tudi bilo, čeprav smo dokaj slabo pričeli in izgubili prva dva seta. Z zelo dobro igro pa smo znali premostiti nastali položaj in si zagotoviti izredno pomembno zmago, s čimer smo opravili odločilen korak v boju proti izpadu. Na sobotnem srečanju, poleg novega para osvojenih točk, pa smo potrdili, da lahko računamo na dobro psihofizično pripravljenost. Težko je namreč v gosteh nadoknaditi dva seta in spraviti na kolena postavo, ki ima na svoji strani občinstvo.
Začetek, kot sem povedal, je bil za našo postavo katastrofalen. Igra je bila namreč v prvih dveh nizih povsem nepovezana in napake so se vrstile kot na tekočem traku. Nastali položaj sem skušal izboljšati z menjavami in spremembami v shemah igre. Našim odbojkarjem pa ni šlo, tako da so prva dva seta, rekel bi brez boja, prepustili domačinom.
Eno najmočnejše naše orožje, Palin, je igral dokaj demotivirano in to še posebno, ko so mu domači branilci zaustavili nekaj udarcev. To ga je popolnoma strlo. Odločil sem se, da Palina zamenjam z mladim Prinčičem in poskusim vse za vse. Uspelo mi je. Valter Prinčič je zaigral dokaj dobro in z njim se je igra ekipe znatno izboljšala. Očitno je bilo, da smo premostili naj-
hujši trenutek in nasprotniku smo začeli vsiljevati svojo igro. Ob vrnitvi Palina na igrišče pa smo zbrali ves naš potencial. Zid in obramba sta ponovno odlično delovala in ob izrednih udarcih Palina je bilo jasno, da se je za nas tekma ponovno začela.
Nasprotnik, ki je že računal na zmago s 3:0, se je popolnoma zmedel. Da so nas v tretjem setu podcenjevali, potrjuje tudi dejstvo, da je trener Povoletta enega svojih najboljših igralcev zamenjal z mlajšim in neizkušenim odbojkarjem. In prav na njega smo ciljali vse naše servise, tako da je mladenič zapravil veliko žog in onemogočil svojim tovarišem gradnjo igre. Kaj kmalu je v taboru Furlanov nastala zmeda, ki so jo igralci podkrepili z medsebojnim besedičenjem. Nebrzdanost je bila tako popolna in nič niso mogli proti našim fantom, ki so iz točke y točko kakovostno rastli.
V soboto, pred novoletnim premorom, bomo pred domačim občinstvom igrali z Moglianom. Ekipa trenutno zaseda predzadnje mesto na lestvici. Logično je, da proti tej postavi računamo na novi par točk. Naloga ne bo lahka, saj se lahko zgodi, da fantje, po zadnjih uspešnih tekmah, nekoliko popustijo misleč, da bo zmaga rutinska zadeva. Tako mišlenje je seveda izredno napačno in se zna spremeniti v poraz za naše barve. Spodrsljaj proti Moglianu pa bi pomenil zapraviti vso pozitivno delo, ki smo ga doslej opravili. Zato bom tudi na treningih zahteval izredno zbranost. Novo leto moramo praznovati z 10 točkami na lestvici.
Že drugič zaporedoma prekinili srečanje
Košarkarji Postojne že drugič zaporedoma niso končali prvenstvene tekme Slovenske lige.
Prvič je bil krivec za prekinitev njihov igralec, tokrat (v Novem mestu) pa so nešportno reagirali Novomešča-ni in sodnika sta na začetku drugega polčasa pri vodstvu gostov odpiskala konec srečanja.
Nova Gorica je ponovno, zmagala, v finišu je bila boljša od Železarja iz Štor. Košarkarice Cimosa pa so izgubile v Ljubljani proti ID Ježici. Med tednom so košarkarji Postojne, ki slavijo jubilej, odigrali prijateljsko tekmo s prvoligašem Jugoplastiko. Seveda so gostje visoko zmagali s 116:73.
Primorske odbojkarske ekipe v obeh drugih zveznih ligah so ponovno doživele črno soboto. Salonit je po zelo slabi igri izgubil v Novem mestu, odbojkarice Nove Gorice so doma oddale točki ravenskemu Fužinarju, ki doslej še ni zmagal (0:3), Koper Cimos pa ni bil kos vodilnemu Jedinstvu Elirju. Odbojkarji Izole v Slovenski ligi niso odigrali srečanja na Ravnah.
Kegljači ajdovske Tekstilne, ki igrajo v prvi zvezni ligi, so najprej izgubili s Konstruktorjem, nato pa premagali Emo. V republiški ligi za ženske je Gorica dosegla svojo drugo zmago.
Novogoriški atlet Rafko Marinič je dobil lepo priznanje za uspehe v letošnji sezoni. Atletska zveza Slovenije ga je namreč proglasila za najboljšega atleta med starejšimi mladinci. (DK)
Košarka: državni kadeti
Že drevi tekma Jadran Farco-SGT
V anticipiranem srečanju košarkarskega državnega prvenstva za kadete se bo drevi Jadran Farco pomeril s tržaško ekipo SGT Tecnoluce.
Srečanje bo v Nabrežini s pričetkom ob 19.30.
	lil	špm-1	m	primorskem	1	sredi tedna	med	e 1' 1		lili		
Veseli tobogan
illllli;
SK DEVIN
priredi 10., 17., 24. in 31. januarja 1988 avtobusne izlete s smučarskimi tečaji v Podklošter (Arnoldstein). Informacije na sedežu kluba v osnovni šoli v Cerovljah vsak torek od 20.30 dalje ali pri odbornikih (tel. 200236 in 910327).
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo občni zbor odseka jutri, 18. t. m., v Ul. Carducci 8 s pričetkom ob 20. uri.
TPK SIRENA
obvešča, da bo jutri, 18. t. m., ob
20.30	začetek tečaja za pridobitev dovoljenja za upravljanje motornih in jadralnih čolnov. Tečaj vodi kapitan Sandro Chersi.
KK BOR
sporoča, da bo sestanek košarkarskega odbora v ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 na stadionu 1. maj.
PK BOR
obvešča, da bo zbiranje udeležencev plavalnega srečanja s PVK Koper v soboto, 19. t. m., ob 15.30 v bazenu pri Alturi.
V določenem trenutku srečanja Jadran - San Dona je marsikdo verjetno mislil, da se je čas ustavil. Poslednji trenutki nedeljskega dvoboja so bili namreč zelo podobni, nemara prav enaki tistim iz tekme Jadran -Petrarca. Gledalci so bili še nekaj časa po tekmi v veži tržaške športne palače prav razburjeni. Komentarjev je bilo mnogo.
Prevladovalo je mnenje, da bi se jadranovci lahko ogibali takih fini-šev, ki povzročajo tako intenzivna notranja dogajanja in nemire v gledalcu in ga na tekmo čustveno vežejo. Drznemo si trditi, da je vožnja s toboganom, zaradi vsega, kar povzroča, mnogo bolj vredna poskusa kot sedenja za mizo in spremljanja vremenske napovedi. Zato smo prepričani, da je sleherni gledalec ali pa navijač v sebi mnogo bolj zadovoljen po takem razpletu kot pa po tekmi, v kateri je premoč enega izmed tekmecev takoj očitna. Končno je to dokaz več, da ti športno popoldne lahko povzroči take emotivne izbruhe, kot še malo kaj... In Brumnovi gverilci so tako dosegli vrh piramide. Če bo v soboto vse šlo tako, kot bi moralo, potem bodo jadranovci s posebnim zadovoljstvom pričakali novoletne praznike. (Cancia)
Na sliki: Marko Ban je bil tudi v nedeljo med boljšimi
V organizaciji NK Piama
Zanimiv turnir v malem nogometu
NK Piama Podgrad bo tudi ob letošnjem novem letu organiziral novoletni turnir v malem nogometu’, v telovadnici OŠ Podgrad. Turnir, ki bo sedmi po vrsti, bo 2. 1. in 3. 1. 1988, če bo večje število prijavljenih ekip pa tudi 26. 12. in 27. 12. 1987. Organizator je pripravil za najboljša moštva in posameznike pokale in priznanja.
Vsi udeleženci morajo prijaviti sodelovanje do 22. 12. 1987 in vplačati 15.000 din na žiro račun NK PLAMA Podgrad 52210 - 679 - 96029. Prijave in informacije posreduje tov. Božič Robert, tel. 067/85010. Želimo si sodelovanja predvsem z ekipami iz zamejstva.
Hill
ŠPORT
Ul. Kette 2 - Bazovica Tel. 226515
PRIPRAVA SMUČI
— drsna ploskev — robniki — maža
samo 19.900 lir
SMUČI - VEZI - PUHOVKE
po neprekosljivih cenah
DUNA. VEDNO VEČJI OBČUTEK
ZA POSLOVNOST.
OBRESTI
so vedno nižje.
Ta mesec ti Duna ponuja neverjetno znižanje obresti S4IM v višini 25%. Znižanje velja za vse tipe vozil na bencinski oziroma dieselski pogon, pa naj gre za izvedbo berlina ali vveekend. Če na primer za avto Duna 60 berlina vplačamo le davek IVA in stroške za registracijo, bomo ostanek poravnali v 47 mesečnih obrokih po 282.000 lir. Na ta način prihranimo 1.183.000 lir. Za Duno 60 weekend pa bomo dolg poravnali v 47 obrokih po 309.000 lir in pri tem prihranili 1.296.000 lir.
FINANCIRANJE je vedno bolj inteligentno.
Danes lahko izbiraš. Namesto nakupa na obroke z znižanimi obrestmi se lahko odločiš za prispevek S41M . Duna ti ponuja posojilo v višini 7 milijonov, ki jih lahko vrneš v 11 mesečnih obrokih brez obresti. Duna se vedno bolj splača.
DIESEL
ima vedno večje prednosti.
Če imaš rajši vozila na dieselski pogon, je še en razlog več, da izbereš Duno. Gre za znižanje cene za 486.000 lir, kar je enako letnemu dodatnemu davku. Ob vsem tem pa se lahko poslužiš ene od obeh ugodnosti FIATSAVA. Duna se ti zato vedno bolj splača.
PONUDBE VELJAJO ZA DECEMBER
Ta posebna ponudba ni združljiva z drugimi ugodnostmi v teku. Veljajo cene in obrestne mere na dan 1. II. 1987. Pravico do teh ugodnosti imajo kupci, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih zahteva HATSAVA ■
FUOSAVA
I Servizi Finanziari del GRUPPO FIAT
anon
INFORMACIJE IN POSKUSNJE:
Zastopstvo
ANTONIO GRANDI sPa
Ul. Flavia 120
Zastopstvo	Zastopstvo
PLAHUTA G. & C. s,c	TRIESTE AUTOMOBILI s,i
Drev. Miramare 19	Ul. dei Giacinti 2
Ul. Flavia 104 - Ul. Brig. Casale 1	Ul. di Roiano 6
Podružnica Fiat
SUCCURSALE Dl VENDITA E ASSISTENZA
Ul. Čampo Marzio 18
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L.	^ ZTT
in tiaka W	^ Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
17. decembra 1987
Šola za izvrstne majordome
LONDON — S praznim kozarcem na glavi in z velikim pladnjem v roki, na katerem je vse polno zvrhanih kup šampanjca, se prikupna gospa sprehaja po plesišču nekega londonskega hotela. Kdo je? Kaj počenja? Dami je ime Sharon Post, do nedavnega pa je vodila trgovino z likerji v Tupelu (Mississippi). V London je prišla, da bi se izučila v izredno nenavadni stroki, saj se je vpisala v šolo za majordome, ki jo vodi Ivor Spencer. Šepetati »Z veseljem, sir«, očitno ni enostavno, še posebno ne, če te za to plačujejo od 25 do 50 tisoč dolarjev letno (v lirah približno 30 do 60 milijonov).
Prav zaradi tega se je treba v Spencerjevi šoli krepko potruditi in vaditi, lastniku in pedagogu pa odšteti 2.000 funtov šterlingov (4 milijone lir) za nekajmesečni tečaj. Tečaj sploh ni drag, če upoštevamo dejstvo, da je Ivor Spencer dvorni ceremoniar, ki skrbi za cerimonialno nazdravljanje britanskim kronanim glavam. Pred leti ga je neki prijatelj z vilo v Hollyyvoodu prosil, naj mu priskrbi primerno »treniranega« majordoma. Tako je tudi nastala šola, v kateri se je do danes izučilo približno 60 izvrstnih »služabnikov«. Kdor ima dovolj denarja pod palcem, si
lahko privošči enega izmed njih. Če so se šolali pri Spencerju, bo lahko delodajalec gotov, da bo sleherno jutro bral zlikane dnevnike. Majordom bo namreč poskrbel za lepo zglajeno površino časopisa, likanje pa ima še to prednost, da odvzame črnilu odvečno barvo. Dnevnik bo zato gladek in ne bo mazal prstov prefinjenemu bralcu.
Likanje dnevnika je seveda le ena izmed tolikih nalog brezhibnega majordoma. Gospodarju mora namreč pravočasno pripraviti kovčke, skrbeti za najavljene in nenajavljene goste, pripravljati toplo jutranjo kopel, servirati zajtrk in vse ostale dnevne obroke in še marsikaj drugega. Skrbeti mora za lastno higieno, mora se okopati vsaj dvakrat dnevno, mora si čistiti zobe šestkrat dnevno in se oblačiti v temne delovne obleke.
Rado pa se dogaja, da so gospodarji bogati, a nepismeni in nevzgojeni, prav tako kot njihovi gostje. Majordom, ki ima Spencerjevo diplomo v žepu, mora z nasmehom na ustnicah »razumeti« vse njihove razvade in prezreti celo trebljenje zob z zobotrebci, pa čeprav se gostje ne potrudijo, da bi to skrivali.
Smrt morskega orjaka
V ameriški zvezni državi Massachusetts je nasedel na obalo pri kraju Truro 12-metrski kit. Strokovnjaki newenglandskega akvarija bodo sedaj skušali pojasniti, zakaj je morski sesalec zaplul proti obali in poginil (Telefoto AP)
»Božični okraski? Ne, to je kič!«
RIM — Rimski odbornik za turizem in šport Carlo Pelonzi se je razhudil. Jezijo ga trgovci, ki so pred skorajšnjimi prazniki okrasili, kot pač vsako leto, ■ izložbe s plastičnimi večbarvnimi balončki, pozlačenimi ali posrebrenimi umetnimi smrekovimi vejicami, razsvetljenimi zvezdami repaticami, živopisnim cvetjem in podobnim, poleg tega pa raztegnili čez pločnike pred vhodom v trgovino rdeče preproge. Pelonzi trdi, da je vse skupaj en sam kič, in se vprašuje, kaj bodo vendar rekli turisti: »Že spet nas bodo obrekovali, češ da smo brez vsakega okusa!« Odbornik je dejal, da bo pozval na razgovor predstavnike trgovcev in se z njimi pomenil o kakovosti prazničnega okrasja. Kaj pa, ko bi se porazgovorili o vsem tem pravočasno?
Tudi Božičku ugaja sladoled
Rimski Božiček si je privoščil kratek odmor in se posladkal s sladoledom kar na Trgu Fontane Trevi	(Telefoto AP)
Korak nazaj v Nikaragvi
MANAGUA — Pogajanja med san-dinisti in 14 strankami opozicije so se razbila. Pravijo, da zato, ker noče vlada predložiti parlamentu načrta o sedemnajstih ustavnih reformah, ki ga je predložila opozicija. Zanimivo je, da sta prevzeli odgovornost za prekinitev pogajanj obe strani. Opozicija zahteva takšne reforme, ki naj izvotlijo vsakega pomena demokratične pridobitve sandinizma, glasniki tega pa še jim seveda upirajo. Pogajanja so se začela, kot znano, brž po 7. avgustu, ko so predsedniki petih srednjeameriških držav (Kostarike, Salvadorja, Hondurasa, Gvatemale in Nikaragve) podpisali mirovni sporazum. Med predlaganimi reformami je prepoved, da predsednik vlade še enkrat kandidira in da se vojska udeležuje volitev.
Gorby jima dobro nese
NEW YORK — Ko je polkovnik Oliver North povedal na sodišču, da je sprožil afero Irangate v stremljenju za utrditvijo demokracije, se je ameriška javnost raznežila. John Lee Hudson in njegova žena Shana iz San Francisca sta dala serijsko izdelati na tisoče lutk z Oliverovim obličjem in z njimi tudi dobro zaslužila, zlasti seveda v konservativnih krogih. Toda naenkrat je Northova popularnost upadla in lutke so ostale v skladišču. Nič hudega, prišel je Gorbačov. Med obiskom v ZDA je naletel pri Američanih na veliko simpatijo, Hudsonova pa sta dala spremeniti Ollieja v Gorbyja: prvi je stal 15, drugi pa stane 20 dolarjev. Podjetni par je srečen, saj prodaja lutke kot za stavo.
Množična
zastrupitev
CIUDAD MEXICO — V mehiškem mestecu Minatitlan je prišlo do množične zastrupitve: 200 ljudi je v bolnišnici, več tisoč pa se jih je moralo začasno izseliti. Iz krajevne pet-rokemijske tovarne je ušla zaradi okvare na črpalki večja količina tekoče kemikalije, ki jo uporabljajo za izdelovanje plastičnih mas: zlila se je v reko in ob dotiku z vodo se je sprostil strupen oblak, ki se je lotil dihalnih organov pa tudi oči, a lahko nevarno načne še osrednji oziroma periferični živčni sistem.
21. DECEMBER 87
ZAKLADNE VREDNOTNICE V EVRODEVIZI
Zapadlost 4. JANUARJA 1989
•	Udeleženci lahko oddajo prošnje po 8,95% obrestni meri, oziroma po obrestni meri, ki je nižja za 5 stotink ali mnogokratnik. Prošnje morajo dospeti na Banca ddtalia, Servizio Mercati Monetario e Fi-nanziario, Ul. Nazionale 91 - Rim, do 12. ure dne 18. decembra 1987.
•	BTE je treba poravnati dne 23. decembra 1987 brez poviška dnevnih obresti (di-etimi).
•	Vrednotnice ne bodo tiskane: lastništvo bo evidentirala »centralna uprava« pri Banca dltalia.
Emisijska cena v ECU	Rok dni	Začetna obrestna mera dražbe
100%	380	8,95%
		BTE EVROPSKA NALOŽBA
•	BTE so vrednotnice v ECU (European Currency Unit - Evropska denarna enota), to je v denarni enoti EGS.
•	Obresti in kapital se izplačujejo v lirah na osnovi menjave lira/ECU dne 2. januarja 1989.
•	Emisijska cena »alla pari« bo izplačana v lirah na osnovi menjave z dne 17. decembra 1987.
•	Vrednotnice bodo na dražbi po določeni obrestni meri. Dražbe se lahko udeležijo posredniki, ki sodelujejo na dražbah BOT. Varčevalci lahko rezervirajo vrednotnice pri bančnih zavodih.