Leto 1897.
1119
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXIX. — Izdan in razposlan dné 31. julija 1897.
SCblna: (Št. 171 — 178.) 171. Izvršitveni predpis k zakonu z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) o neposrednih osebnih davkih. (Poglavje III. o prihodnini [rentnini]). — 172. Prvi dodatek k izvršitvenemu predpisu k poglavju I. zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) o neposrednih osebnih davkih. — 173. Drugi dodatek k izvršitvenemu predpisu k poglavju I. zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) o neposrednih osebnih davkih.
1*1.
Izvršitveni predpis k zakonu z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220)
o neposrednih osebnih davkih.
Poglavje III. o prihodnini (rentnini).
(Hazglašen z razpisom finančnega ministra z dne 23. julija 1897. L).
Oddelek 1.
Davčna dolžnost, prostosti, omejitev davčne dolžnosti proti unanjim deželam.
Člen 1.
Prihodniiii podvrženi prejemki.
(§• 124.)
1.	Po §. 124. je zavezan prihodnini (rentnini), kedor dobiva iz imovinskih predmetov ali imovinskih pravic prejemke, katerih ni že naravnost zadela Zemljarina (davek od zemljišč), hišnina (davek od poslopij), pridobnina ali plačarina. Prihodnini so torej zavezane — v nasprotju z osebno dohodnino — kakor fizične, tako juristične osebe.
2.	Z imenovanimi davki so zadeti neposredno: donos zemljišč (vštevši zakupnino za zemljišča, dana v zakup) po meri zakona z dne 24. maja 18 69. 1. (drž. zak št. 88); donos poslopij po meri zakonov
o hišnim; donos podjeteb ali opravil, zavezanih pri-dobnini po poglavju I. ali II. tega zakona, po meri določil teh poglavij, naposled plačarini zavezani službeni prejemki, in to tudi tedaj, kadar ne dosežejo višine 3.200 gl.
3.	Nadalje veljajo za zadete neposredno po pri-dobnini od podjeteb, zavezanih javnemu dajanju računov, obresti in dividende od delnic, zadružnih deležev, kuksov (rudniških kosov) itd. podjeteb, ki so.zavezane omenjenemu davku, in to po §. 124., št. 7, tudi tedaj, kadar se tiče ta davek samo nekega dela vsega, tudi zunaj ozemlja, v katerem velja ta zakon, se raztezajočega obrata.
4.	Po izrečnem določilu §. 125., št. 12, so nadalje v tukajšnji deželi po poglavju II. tega zakona obdačenim podjetbam zenačene tiste, katere so oproščene pridobnine na podstavi §. 84., odstavka 1 .a ali odstavka 2.; sem spadajo zlasti začasno davčno prostost uživajoče železniške podjetbe in začasno oproščene podjetbe v Trstu in Miljah.
5.	Obrestim in dividendam delnic domačih družeb so zenačene po prostosti, ustanovljeni v §. 125., št. 14 tiste po kaki podjetbi, zavezani javnemu dajanju računov, izplačane obresti, katere se na podstavi §. 94., lit. c) ne sinejo odbiti od njenega davku zavezanega donosa, in pa enakovrstne obresti od terjatev do tistih podjeteb, ki sp oproščene pridobnine na podstavi §. 84., odstavka l.a ali odstavka 2.; to so pred vsem obresti prednosti in enakih delnih zadolžnic imenovanih podjeteb.
(Slovonlsch.)
187
Priloga A.
Tudi določilo §. 124., št. 7, se nanaša enakomerno na donose delnic in prednosti.
6.	Po davkih, omenjenih v št. 1, pa niso neposredno zadete obresti od hipotek na davku zavezanih nepremičninah in obresti posojil, danih trgovcem in obrtnikom.
V členu II. zakona je razveljavljena tudi zemljiškim in hišnim posestnikom in lastnikom trgovinskih in obrtnih podjeteb po §§. 2. in 23. pridob-ninskega patenta dodeljena pravica do odbitka — z eno samo izjemo, o kateri se govori v členu 5., št. 5.
Obresti te vrste so torej zavezane prihodnini.
7.	V nadaljnili odstavkih §. 124. obsežena na-štetva vrst prejemkov, ki so navadno zavezane prihodnini, ni taksativna; nadalje se na marsikatere tam navedenih prejemkov uporabljajo po določenih pogojih prostosti po §. 125.
Preudarjaje davčno dolžnost v posameznem primeru se je torej ozirati vselej na §§. 124. do 126. v njih zvezi.
8.	V prilogi A so pregledno sestavljena lista vodila, ki so merodajna, ko se preudarja davčna dolžnost in način plačevanja prihodnine od domačih vrednostnih papirjev.
Finančno ministrstvo bo objavilo nadalje za davčna oblastva spisek najnavadnejših domačih vrednostnih papirjev s povedbo, kako je ravnati ž njimi gledé na prihodnino.
Člen 2.
Posebna določila gledé posameznih vrst prihodnini zavezanih prejemkov.
1.	V §. 124., odstavku 2.. št. 1 zakona naštete obresti in rente državnih in javnih zakladnih obligacij in pa drugih tam imenovanih zajmov so zavezane prihodnini samo, v kolikor ni njih prostost izrečno zagotovljena s posebnim zakonom (§. 125., št. 12) ali v kolikor se ne uporabljajo določila zakona z dne 20. junija 1868. 1. (drž. zak. št. 66) (§. 125., št. 9, §. 131., odstavek 2.).
2.	K prejemkom, omenjenim v §. 124., odstavku 2., št. 2 zakona, se zavrača zastran prednostnih obresti in hipotečnih obresti na člen 1.; opozarja se, da so obresti zastavnih pisem, potem hranilnih vlog — izvzemši hranilne vloge pri poštni
hranilnici (§. 125., št. 5) — zavezane odslej prihodnini.
3.	Glede eskomptnih, obresti namestujočih dobičkov, naštetih v §. 124., odstavku 2., št. 3, se zavrača na člen 4., št. 2.
4.	V pojasnilo ukazila o zakupninah, obseženega v §. 124., odstavku 2., št. 4, se opominja, da so zakupnine, dohajajoče kaki podjetbi, zavezani javnemu dajanju računov, zavezane po §. 121. pri-dobnini po poglavju II. in jih torej — kakor je razvidno tudi iz §. 125., št. 13 — ni podvreči prihodnini. Zakupnine pak, ki se plačajo za zakupe zemljišč ali poslopij, so sploh oproščene prihodnine.
Kadar pak, kakor pri stavbnem prostoru, ni zemljarinske dolžnosti, pa se stavbni prostor ne pozida, ampak dâ v zakup kot skladišče, obešališče za perilo i. k. e., tedaj je zakupnina pač zavezana prihodnini.
Nadalje so prihodnini zavezane zakupnine za rabo obrtnih naprav, strojev, parne sile i. k. e., če tudi ni dan v zakup vkupe tudi obrt.
5.	Glede pokojnin in preskrbnin, omenjenih v §. 124., odstavku 2., št. 5, se pristavlja, da so pokojnine in preskrbnine, ki ustrezajo v §. 167., št. 4 oznamenjenim pogojem, zavezane samo osebni dohodnini, oziroma, če presegajo znesek 3.200 gl., tudi plačarini (§§. 233. nastt.); prihodnini so podvržene samo drugačne pokojnine in preskrbnine, torej zlasti tiste, kijih izplačujejo zavarovalnice, pre-skrbovalnice in pokojninske, vdovske in druge bla-gajnice in zavodi vsake vrste, h katerim niso dajali službodavci nobenega prispevka, da bi osnovali kako dotično pravico sedanjim vpravičencem do prejemanja rente (prihodkov).
Mimo tega se zavrača na prostost, ki pogostoma nastopi v tem oziru ,po §. 125., št. 7.
6.	Pri davščinah za preživljanje (alimentacijo), navedenih v §. 124., odstavku 2., št. 6, je paziti na to, da zakon sicer zahteva, da se morajo dajati tam onienjena plačila — v nasprotju s samo prostovoljnimi, pravno no izsilnimi davščinami — iz kakega pravnega naslova (zakona, sodniške sodbe, pogodbe, odredbe poslednje volje), da pa tu ne jsahteva, kakor v §. 157., odstavku 5., da bi moral biti osnovan poseben pravni naslov, presezajoč splošne zakonite dolžnosti.
Po tem splošnem pravilu bi bile zavezane prihodnini zlasti tudi že prehranščine (alimentacije), dajane na podstavi splošne zakonite dolžnosti; vendar je paziti v tem oziru na to, da je v §. 157.,
odstavku 5. in 6. omenjene, osebni dohodnini pri prejemniku n c podvržene prispevke, ki jih daje zakonski del zakonskemu družetu, ne živečemu ž njim v vkupnem hišnem gospodarstvu, in pa roditelji otrokom, ne živečim ž njimi v vkupnem hišnem gospodarstvu, po §. 125., št. 8, sploh in torej sosebno tudi v tistih primerih oprostiti prihodnine, v katerih so Ü prispevki po §. 157., odstavku 5. in 6. izjemoma zarezani osebni dohodnini pri prejemniku; potemtakem spadajo od prejemkov prehranščine (alimen-taeije) pod prihodninsko dolžnost samo tisti, ki se izplačujejo med drugimi osebami, kakor oznamenje-nimi v §. 125., št. 8.
Nezakonskim otrokom od očetov dohajajoče prehranščine (alimentacije) veljajo, da spadajo pod določilo §. 125., št. 8.
7.	Od zaporednih v §. 124., odstavku 2., ®t. 6, navedenih plačil in davščin za dovolitev izvrševanja pravic, patentov, privilegijev in iznajdeb itd., so zavezane prihodnini tiste, katere se, uporabljaje v členu 21., št. 2 izvršitvenega predpisa k poglavju IV. ustanovljena načela, ne prištevajo donosu pridobnini zavezane podjetbe ali zavezanega opravila.
8.	O užitkih, iz unanjih vrednostnih papirjev, obseženih v §. 124., odstavku 2., št. 7, primerjaj Člen 6.
Člen 3.
Subjektivne davčne prostosti.
(§. 125., št. 1 do 7, 13 in §. 126.)
I.	Z ozirom na subjekt (osebek) davčne dolžnosti, to je na prejemnika obrestnih in rentnih prejemkov so ustanovljene v nastopnem posebej pojašnjene prostosti.
Vse te prostosti pa so po §. 126. veljavne samo v toliko, v kolikor ni pobirati prihodnine po S- 133. po odbitku pri izplačevanju obresti in rent.
Iz naslova teh prostosti ni potemtakem niti prostosti od odbitka prihodnine po §. 133., niti ni povračila prihodnine, odbite po §. 133.
II.	Posebej so oproščene:
1.	Država in dežele, potem zavodi in zakladi, katere podpira država z letnimi doplačili, ki jih ni dajati iz zasebnopravnega naslova (§. 125., št. 1 in 3).
2.	Okraji (cestni skladni okraji, šolski okraji) in občine gledé obresti začasno naloženih davčnih
novcev in prejetih, toda ne precej uporabljenih denarjev iz zajmov (§. 125., št. 2).
Da je kak zakonit vzrok prostosti, to mora izkazati združba, katera zahteva prostost.
Sicer bo le redkoma potrebno, uvesti podrobnejše pozvedbe o izviru dotičnih glavnic, ker bo večinoma že iz načina in trajanja naložbe teh glavnic — so li plodonosno naložene samo začasno n. p. v tekočem računu pri kreditnih zavodih, v eskompt-nih opravilih itd. ali pa trajno (n. p. kot hipotekarne glavnice v vrednostnih papirjih itd.) — posneti, gre-li za začasno naložene davčne novce ali pa za osnovne glavnice imenovanih združeb.
Prav tako ne bo težko, iz razmer, ki so pri do-tični združbi, posneti, gre-li za obrestno naložbo denarjev iz zajmov ali pa za obrestno naložbo drugačne denarne glavnice.
Gledé prejemkov obresti in rent, ki teko iz drugih, kakor ravnokar obravnavanih virov dohodkov (naložba davčnih novcev in denarji iz zajmov), so podvržene te združbe sploh veljajočim predpisom o prihodnini (rentnini); v tem se razločuje ta prostost od prostosti, obravnanih v št. 1, 3, 4 in 5 tega ëléna, katere obsegajo vse prejemke, dohajajoče tamkaj imenovanim jurističnim osebam.
3.	Kumulativne sirotinske blagajnice, zakladi za onemogle, zavodi za bolniško oskrbo, preskrbo ubožcev in podporo ubožcev in drugi ljudomili in dobrodelni zavodi, dalje zakladi za stavbo božjih hiš in pa javni zavodi, ki so namenjeni za poduk (§. 125., št. 4). Pri tem je paziti, daje podeljena davčna prostost samo kumulativni sirotinski blagaj-nici kot samostojnemu pravnemu osebku in prejemnici obresti in rent, nikakor pa ne tudi vlagav-cem v to blagajnico, oziroma prejemkom, izplačanim iz teh blagajnic.
4.	G. k. poštna hranilnica, in to gledé vseh nji dohajajočih rent in obresti (§. 125., št. 5).
Zastran prostosti obresti vlog pri poštni hranilnici glej zdolaj člen 5., št. 1.
5.	Pridobitne in gospodarske zadruge in posojilnice, katere so oproščene pridobnine po zmislu §. 84., lit. e) in §. 85., odstavka 1. (§. 125., št. 6), to je Raiffeisenske in podobne posojilnice in tiste pridobitne in gospodarske zadruge, katere so, ker njih čisti donos ne presega 300 gl., oproščene pridobnine. V tem oziru je v obče zavrniti samo na člen 5. do 8. izvršitvenega predpisa k poglavju II.
in samo tudi tukaj, da ne bo krivih razlag, zlasti opomniti, da so te blagajnice oproščene samo kot prejemnice obresti in rent, v tem ko so po teh blagajnicah izplačane obresti in rente vsakakor zavezane prihodnini.
V §. 84., lit. d) oznamenjene, iz kontribucijskih in davčnih zakladov nastale posojilnice, ki omejujejo svoj opravilni obrat na uporabo lastnih glavnic, in v §. 84., lit. f) oznamenjene zadruge in združbe so vendar oproščene prihodnine.
6.	Osebe, katerih prihodnini zavezani prejemki ne presegajo niti sami, niti v zvezi z drugačnimi dohodki zneska 600 gl. na leto (§. 125., št. 7).
Tukaj podeljena prostost od prihodnine je torej navezana na pogoj, da ne presegajo po določilih poglavja IV. (§§. 159. do 171.) preračunjeni letni vkupni dohodki vpravičenca do prejemkov zneska 600 gl.; kadar presegajo tako preračunjeni vkupni dohodki 600 gl., tedaj so v njih obseženi, po svoji kakovosti sploh prihodnini zavezani prejemki podvrženi prihodnini tudi tedaj, kadar ne dosezajo sami za se zneska 600 gl.
O prašanju, presega,jo-li vkupni dohodki vpravičenca do prejemanja rent ali obresti znesek 600 gl. ali ne, se je, če treba, sporazumeti z davčnim oblastvom, pristojnim po zmislu člena 36. v izvršitvenem predpisu k poglavju IV., kateremu se je, ako ni cenilna komisija ustanovila višine dohodkov te osebe že z ozirom na dotični prejemek rent, ravnati za to, da se sproži ugotovitev višine dohodkov po cenilni komisiji, po zmislu člena 42., oziroma 75. v izvršitvenem predpisu k poglavju IV.
III.	Na podstavi §. 285. v zakonu se naposled, pričakovaje vzajemno postopanje, dovoljuje, dokler se ne vkrene drugači, da je postopati prihodnine prosto z osebami, imenovanimi v §. 154., št. 3, a s tamkaj oznamenjeno omejitvijo glede teritorijalnega izvira prihodnini zavezanih prejemkov.
Člen 4.
Nadaljevanje; prostost po §. 125., št. 13, sosebno.
1.	Po §. 125., št. 13, so oproščene prihodnine tiste pridobnini zavezanemu podjetniku dohajajoče obresti in rente, ki sestavljajo dokazno del opravilnega donosa, podvrženega pridobnini.
To določilo se tiče kakor občne pridobnine, tako tudi pridobnine od podjeteb, zavezanih javnemu dajanju računov.
2.	V št. 1 omenjena prostost se sme uporabljati na davčnega zavezanca, zavezanega občni pri-dobnini, ako se pri njem pokažejo vse ali vsaj neki del prejetih obresti in rent kot donos v podjetbi uporabljene glavnice in so potemtakem zadete že po občni pridobnini; to je na primer pri tistih obrestih, katere dohajajo bankirju ali menjavcu denarja od vrednostnih papirjev, ki jih ima pripravljene na prodajo v svoji opravilnici, ali pri tistih obrestih, katere prejme kedo pri obrtoma izvrševanem in torej pridobnini zavezanem opravilu za posojanje denarja in menični eskompt; ali pa pri zavodu za posojanje sile glede prejete odplate za oddane parne sile itd.
Kjer pa ni tega pogoja, nastopi tudi prihod-uinska dolžnost teh prejemkov, v kolikor ni morda kakega drugega zakonitega izjemnega določila; tako bodo obresti vrednostnih papirjev, ki so zasebna imovina bankirjeva, ali obresti meničnega eskompta opravilnika, ki ni zavezan pridobnini za obrat meničnega eskompta, vsakakor zavezane prihodnini.
3.	Ugotoviti, se li je oziralo na prejemek obresti ali rent pri ovedbi donosa, podvrženega pridobnini po poglavju II., bo mogoče brez težav.
če se neopravičeno ni oziralo nanj, vendar ne nastopi prihodninska dolžnost, ampak ustrezno je izpraviti odmero pridobnine.
Če se še ni opravila za dotično leto odmera pridobnine, tedaj je primerno predznamovati po davčnem oblastvu dozvedeni prejemek obresti ali rent, na katerega se je ozirati pri preračunu čistega donosa, da ga bo moči o svojem času privzeti v ob-dačbeno podstavo, oziroma zastran prigleda napovedi za pridobnino, ki dojde od davčnega zavezanca.
4.	Po sličnosti §. 125., št. 12 in 14, je samo začasno pridobnine oproščene podjetbe tudi gledé na uporabo §. 125., št. 13, enačiti pridobnini zavezanim podjetbam.
Nadalje bo z ozirom na §. 86. po zmislu zakona z dne 21. maja 1887. 1. (drž. zak. št. 51)
obdačene dohodke Avstrijsko-ogrske banke šteti za 6na e tistemu donosu, zavezanemu pridobnini.
°- Nasproti niso javnemu dajanju računov Zvezane podjetbe in zavodi, ki sploh niso podvrženi Pndobnini, izvzeti od prihodnine, ako jim ne gre ■ en v členu 3. obravnavanih razlogov prostosti ; potemtakem niso oproščene prihodnine posojilnice !" ZVeze> oproščene pridobnine in navedene v §. 84. 1 ' d) in f)- (Prim. člen 3., št. 5.)
vendar je, dokler se ne ukrene drugači, dovo-Jeno, da se po §. 84., lit. b) pridobnine oproščena, na naoelu vzajemnosti sloneča društva in zadružne zveze oproste, kakor doslej pridobnine III. razreda, <v° tudi v bodoče prihodnine.
b- Daje vzajemne zavarovalne družbe ne gledé na način ustanavljanja podstave za njih obdačbo, različen od splošnih pravil poglavja II,, šteti gledé "a Prihodninsko prostost njim dohajajočih prejemov za pridobnini zavezane podjetbe, je bilo °®enjeno že v členu 40., št. 5, izvršitvenega pred-Plsa k poglavju II.
Člen 5.
Objektivne davčne prostosti.
(§. 125., št. 5, 8 do 11, 12, 14, 15.)
1.	Po §. 125., št. 5, so oproščene prihodnine °bresti hranilnih vlog pri poštni hranilnici. (Prim. člen 3., št. 4.)
Ta prostost pak se ne razteza na kaka drUga, Prihodnini zavezana izplačila, katera bi morala °praviti poštna hranilnica.
2.	V §. 125., št. 8 ustanovljena prostost tistih zneskov, katere prejemlje zakonski del od drugega zakonskega družeta in pa otroci od roditeljev ali ro-ditelje namestujočih sorodnikov, ali roditelji od Svojih otrok za prehrano, se je obravnavala že v ^enu 2., št. 6.
3.	Za oproščene so izrečene nadalje tiste nbresti od državnih obligacij in tiste odškodbene rente za odpravljene dohodke, na katere se uporablja zakon z dne 20. junija 1868. 1. (drž. zak. št. 66); P° §• 131., odstavku 2., ostanejo določila zadnjega zakona, ki se tičejo med drugim zlasti enotne Rebrne rente, notne rente in 1860. leta žrebov,
neizpremenjena; prav tako ostanejo gledé odškodbe-nih rent po §. 4. navedenega zakona v veljavnosti dosedanji način njih obdačbe.
4.	Dividende Avstrijsko-ogrske banke so v §. 125., št. 10, izrečene po zinislu in dokler traja veljavnost zakona z dne 21. maja 1887. 1. (drž. zak. št. 51) za nezavezane prihodnini. (Prim. zgoraj člen 4., št. 4.)
5.	Prihodnini niso nadalje zavezani po §. 125., 'št. 11, tisti prejemki, kateri so podvrženi dolžniku idoči pravici do odbitka, ki se vzdržuje v moči v členu II. tega zakona.
S tem opozarja zakon posebej na posebno vrsto obresti, ki se izplačujejo po podjetbah, zavezanih javnemu dajanju računov, in niso po zmislu §. 94., lit. c) odbiten razhodkov postavek, ter bi bilo potemtakem že po §. 125., št. 14 ravnati ž njimi kakor s prihodnine prostimi; ta vrsta obresti se razločuje od drugih pod §. 125., št. 14 spadajočih obresti v tem, da je že podvržena davčnemu odbitku — kateri je seveda v korist samo dolžniku — oziroma da bi jo mogel dolžnik podvreči davčnemu odbitku po zakonitih določilih.
6.	V §. 125., št. 12, so nadalje od prihodnine izvzetim tiste obresti in drugačni rentni prejemki, katerim je bila, kakor n. p. prejemkom avstrijske zlate rente i. d., izrečno zagotovljena davčna prostost po posebnem zakonu; sem je računiti tudi obresti in dividende od delnic tistih podjeteb, ki so oproščene pridobnine na podstavi §. 84., odstavka 1. a ali odstavka 2.
Zastran naznanitve domačih vrednostnih papirjev, katerih obrestim gre taka prostost, glej člen 1., št. 8.
7.	Gledé prostosti, ustanovljene v §. 125., št. 14, za obresti, izplačane po javnemu dajanju računov zavezani podjetbi (§. 83.), katere se ne smejo odbiti od davku zavezanega donosa po §. 94., lit. c, in pa za enakovrstne obresti od terjatev do tistih podjeteb, ki so na podstavi §. 84., odstavka 1. a ali odstavka 2. oproščene pridobnine, se zavrača na člen 1., št. 5.
8.	V §. 125., št. 15, se oprošča donos poslopij, oproščenih hišnine iz naslova namembe, n. p. tarifi ustrezno povračilo za poslopja, odmenjena po zakonu z dne 11. junija 1879. 1. (drž. zak. št. 93) samo za namene vojaškega nastanjevanja, tudi prihodnine.
Člen 6.
Omejitev davčne dolžnosti z ozirom na državljanstvo in domovališče.
(8. 127.)
1.	1. Določila §. 127. omejujejo davčno dolžnost z ozirom na državljanstvo, domovališče, oziroma sedež jurističnih oseb in v nekaterih primerih z ozirom na kraj, iz katerega se prejemljejo pri-hodnini zavezani dohodki.
Iz nasprotja s „pripadniki kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru“ v prvem odstavku §. 127. je razvidno, da veljajo v tem paragrafu za unanjike in za unanje dežele vkrenjena določila tudi za pripadnike, oziroma ozemlje dežel ogrske krone.
2.	Uporabljaje določila §. 127. je vselej paziti tudi na tista ukazila, katera bb razglasilo v državnem zakoniku finančno ministrstvo po zmislu §. 285. zastran vzdržave vzajemnosti ali da se zabrani dvojna obdačba.
3.	Gledé na obseg davku zavezanih prejemkov razloča zakon v §. 127., odstavku 1. in odstavku 2. nastopne pod II. in III. obravnavane primere.
II.	1. Prvi primer je davčna dolžnost gledé vsega zneska kjer koli pridobivanih ali kamorkoli prejemanih prihodnini zavezanih prejemkov,toda s to izjemo, da so iz unanje dežele dohajajoči prejemki izvzeti od prihodnine tedaj, kadar so dokazno v unanji deželi zavezani osebni dohodnini prejemnikov in pa še posebni neposredni obdačbi.
V tem obsegu velja davčna dolžnost :
a) pri pripadnikih kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, kateri stanujejo v ozemlju veljavnosti lega zakona;
h) pri jurističnih osebah vsake vrste, ki imajo tamkaj sedež;
c) pri unanjikih ki imajo svoje domovališče v ozemlju veljavnosti tega zakona zavoljo pri-dobitka.
2.	Dejansko obdačbo v unanji deželi, njeno vrsto in obseg mora davčni zavezanec dokazati.
Preudarjaje, vstreza-li dejanska unanja obdačba pogojem §. 127., odstavka 1. tega zakona, je paziti na to, da se mora vsakakor dokazati neposredna obdačba rentnih prejemkov (z davkom od rent, ku-
ponov, imovine, doklado k osebni dohodnini i. č. e.), v tem ko dokaz samo posredne obdačbe teh prejemkov ne zadostuje spredaj omenjenemu zakonitemu pogoju; nadalje je paziti tudi še na to, da se ne sme to, da se je v unanji deželi morda privzela delniška družba kot taka v tamkajšnjo osebno dohodnino (na primer S§. 1., št. 4. in IG pruskega dohodninskega zakona), šteti za posebno neposredno obdačbo obresti in dividend od delnic teh podjeteb, zatorej je obresti in dividende takih unanjih delniških družeb, kot ne zadete po nobenem neposrednem donosnem davku, podvreči prihodnini.
Obresti in dividende unanjih podjeteb so sicer oproščene prihodnine, ako so te unanje podjetbe — dasi samo deloma — zavezane pridobnini po poglavju II. tako, kakor je omenjeno v §. 90-(§. i24., št. 7.)
če bi se pokazali dvomi, kako je presojati unanjo obdačbo, si je izprositi ukazilo finančnega ministrstva.
Posebna ukazila po zmislu §. 285. se pridržujejo.
•
III.	1. V drugem zgoraj oznamenjenih primerov se omejuje davčna dolžnost na tiste prejemke, ki so zavezani v §. 133. ustanovljenemu davčnemu odbitku, in pa na druge prihodnini zavezane prejemke, ki se prejemljejo iz teh dežel. V tem obsegu velja davčna dolžnost pri ne stanujočih v naši deželi fizičnih in jurističnih osebah ne gledé na državljanstvo, in pa pri unanjikih, kateri imajo v naši deželi domovališče ne zastran pridobitka. Posebna ukazila po zmislu §. 285. se pridržujejo tudi tukaj; vendar se že tukaj določa, da ni ogrskim državljanom, ki so nameščeni v tukajšnji deželi pri dvoru, v vkupnih ministrstvih in pri vkupnem višem raču-nišču ali pri kraljevem ogrskem ministrstvu na Naj-višem dvoru na Dunaju ali služijo v vkupni vojski ali vojni marini, nalagati, dokler se drugači ne ukrene, prihodnine gledé njih z Ogrskega dohajajočih prihodnini zavezanih prejemkov.
2.	Osebe, katere so prej pripadale državni zavezi kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, in izbero po izgubi državljanstva domovališče v teh deželah, so zavezane prihodnini takö,'kakor v teh deželah stanujoči državljani.
3.	Davčnim oblastvom je prepuščeno, če opazijo, da se pokažejo iz uporabe sprednjih določil v zvezi z unanjo obdačbo prekrški vzajemnosti ali drugi pomiselki, zlasti dvojne obdačbe, stavili po
smislu §. 285. na odpomoč mereče predloge financ-nemu deželnemu oblastvu, katero bo poročalo 0 tem finančnemu ministrstvu.
4- Naposled se zavrača zastran postopanja Z0Per davčne zavezance, ki se mude stalno zunaj ozemlja veljavnosti tega zakona, na §. 265.
5.	Iz sprednjih določil je razvidno, da ni pri-odnina — kakor je bila dohodnina III. razreda P° dohodninskem patentu — omejena na dohodke, < ohajajoče iz imovine, uporabljene v tukajšnji deželi.
Člen 7.
Izmera priliodnine.
(§. 131.)
1.	Izmera priliodnine znaša, v kolikor ni izrečno ustanovljeno nič drugega, dva odstotka.
II.	Više davčno merilo obvelja v teh-le pri-
merih :
1 ■ Deset odstotkov znaša prihodnina od odstotkov tistih delov državnega dolga, ki niso
a)	niti s posebnimi zakoni oproščeni plačevanja
tega davka (člen 5., številka 6);
°) niti zavezani po IV. višemu odbitku.
Ker so mimo tega na solinah v Gmundnu, msseeju in Halleinu vpisane delne hipotekarne nakaznice (solinščice, solinski listi) izrečno ivzete od ' Petodstotnega davka in so potemtakem zavezane samo davku dveh odstotkov, za to spadajo sedaj P°d desetodstotni davčni postavek samo še posa-mezni deli državnega dolga, pri katerih je bil deset-0<lstotni odbitek dopuščen tudi dosedaj.
2.	Desetodstotnemu davku so zavezane nadalje kakor doslej, tako tudi v bodoče po državi plačevane °dkupne rente za podržavljene ali stalno v državni °brat prevzete železnice ali druge podjetbe — ak° se jim ni morda podelila ali se jim ne podeli Po povodu podržavbe ali prevzetbe obrata davčna Prostost s posebnimi zakoni.
zavezane desetodstotni pri-veljavnostjo tega zakona izda-deželnih, javnih zakladnih in stanovskih zajmov. Obresti spredaj omenjenih obli-8ac'j, izdanih po nastopu veljavnosti tega zakona, Pa so zavezane samo prihodnini dveh odstotkov.
Vendar določa zakon, da je davčne zneske, ki pripadajo od obresti pred veljavnostjo tega zakona izdanih javnih zakladnih, stanovskih in deželnih zajmov po veljajočih razdolžbenih črtežih, plačevati državnemu zakladu tudi tedaj, kadar se pred časom razveže ali premeni posojilno razmerje z dosedanjimi upniki po posredni ali neposredni premeni v nove deželne zajme.
Davčna oblastva in pa finančna deželna ob-lastva, katera dozvedö za take premene, morajo precej poročiti o tem, na kar bo finančno ministrstvo izdalo v vsakem posameznem primeru podrobnejša ukazila.
4.	Od zakupnin za dane v zakup obrte, v kolikor so one sploh zavezane prihodnini (člen 2., št. 4), je ustanovljena izmera priliodnine s tremi odstotki.
III.	Znižano davčno merilo poldrugega odstotka veljd za obresti :
1.	Od hranilnih vlog pri hranilnicah, nadalje pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah in posojilnicah, in to brez razločka, spadajo-li te zadnje med podjetbe, pogodovane po §. 85., ali ne.
Hranilnim vlogam pri hranilnicah je šteti za enake vloge v kumulativnih sirotinskih blagajnicah.
2.	Od zastavnih pisem deželnih hipotekarnih zavodov, ne na dobiček merečih, na načelu vzajemnosti slovočih hipotekarnih zavodov in hranilnic (oziroma po hranilnicah ustanovljenih zastavno-pisemskih zavodov).
3.	Od tistih obligacij, katere so se izdale po deželnih kreditnih zavodih (deželnih bankah) kot deželnih hipotekarnih zavodih na podstavi podeljenih posojil, — š čemer je razumevati zlasti tako zvane komunalne obligacije.
IV.	Izmera davka, uvedenega z zakonom z dne 20. junija 1868. L, drž. zak. št. 66., se ne izpre-minja s tem.
V.	Spisek vrednostnih papirjev, ki ga izda finančno ministrstvo (člen. 1., št. 8), bo obsegal tudi povedbo davčne izmere, pripadajoče na vsaki posamezni papir.
Kadar bi se navzlic temu pokazali pri kakem papirju dvomi, velja-li o njih kateri pod III., št. 2 in 3, ustanovljenih pogojev, tedaj si je izprositi podrobnejša ukazila finančnega ministrstva, razloživši dane razmere.
3. Naposled so Iiodnini obresti pred uih obligacij domačih
Oddelek II.
Odbitek prihodnine po dolžniku.
Člen 8.
Primeri, v katerih nastopi odbitek; pravna moč odbitka.
(§• 133.)
I. Odbitek prihodnine opravljajo dolžniki v spodaj pod 1 in 2 navedenih primerih in to tako, da odbijejo dolžniki, oziroma njih blagajniee in plačevalnice, po §. 131. (primerjaj člen 7!) pripadajoče odstotne postavke od vsakega obroka pridobnini zavezanih prejemkov, katere izplačujejo oni, in da oddajejo davčne zneske državni blagajnici. Odbitek morajo opravljati:
1. Blagajniee, oziroma plačevalnice države, dežel in javnih zakladov gledé vseh po imenovanih jurističnih osebah dolžnih, po njih izplačevanih prihodnini zavezanih prejemkov z edino izjemo kake prihodnini zavezane zakupnine, ki jo eventualno izplačujejo one.
Dolžnost odbitka se torej zlasti razteza ne samo na obresti in rente po imenovanih jurističnih osebah izdanih, v §. 131., lit. a in d imenovanih, oziroma pod §. 131., lit. c spadajočih vrednostnih papirjev, ampak tudi na vse druge vrste prihodnini zavezanih prejemkov brez zakupnin, torej zlasti tudi na odkupne in odškodbene rente itd.
I.	Blagajniee, oziroma plačevalnice okrajev in občin, in pa javnemu dajanju računov zavezanih podjeteb :
a) gledé prihodnini zavezanih obresti in rent po imenovanih dolžnikih izdanih vrednostnih papirjev — torej zlasti gledé kuponov v delne zadolžnice razdeljenih mestnih zajmov in drugih zadolžnic — in to brez razločka, se-li izplačevanje opravlja z odkupom kuponov ali, kakor pri blagajničnih listih, kako drugači;
h) gledé prihodnini zavezanih obresti hranilnih vlog.
II.	1. Dolžnost odbitka, oziroma oddaje prihodnine nastopi ne samo v tistih primerih, v katerih se prihodnini zavezani prejemki zares izplačajo, ampak ta dolžnost obvelja tudi že tedaj, kadar se taki prejemki zapišejo vpravičencu do njih kakor-
koli v prid; ako prišteje na primer banka obresti
svojih zastavnih pisem, ne da bi jih izplačala v gotovini, precej h kontokorentni imovini svojih naročnikov, mora vendar odbiti, oziroma oddati od obresti zastavnih pisem pripadajočo prihodnino; prav tako morajo tudi hranilnice od obresti hranilnih vlog jo od obresti, ki se ne izplačajo, ampak zapišejo v priti vlagatelju, odbiti, oziroma oddati prihodnino.
2.	Ta odbitek je opraviti ob enem, ko se zapisujejo obresti v prid — torej po tem, kakor se pribijajo obresti glavnici, celoletno, polletno ali četrtletno; ob sebi je umevno, da ni pri eventualno poznejši poravnavi računa v gotovini odbijali prihodnine vnovič, ampak v takem primeru se mora raztezati odbitek prihodnine samo na tekoče — še ne v prid zapisane, oziroma glavnici pribite —• obresti.
3.	Odbitek prihodnine je opraviti gledé vse vsote po zgoraj imenovanih dolžnikih izplačanih prihodnini zavezanih dohodkov, naj se izplačajo komerkoli ali kjerkoli. Državnemu zakladu nasproti so odgovorni za pravi odbitek prihodnine po zmislu §. 135. spredaj imenovani dolžniki sami, ne pa posamezne blagajniee ali plačevalnice; dolžnostjo torej tudi teh dolžnikov, dati svojim blagajnieam in plačevalnicam potrebna ukazila zastran oprave eventualnega odbitka prihodnine, oziroma oddaje prihodnine na državno blagajniço; to veljâ zlasti tudi za primer, kadar bi bila blagajnica ali plačevalnica kakega spredaj imenovanega dolžnika v unanji deželi-
Odgovornost blagajnic nasproti dolžniku in zlasti odgovornost državnih blagajnic nasproti svojemu predstojnemu oblastvu se seveda ne izpre-minja s sprednjimi določili.
III. Po §. 133. mora dolžnik odbiti prihodnino „vpravičenemu prejemniku“, tako da ta nosi davek, če ni nasprotnega izrečnega dogovora z dolžnikom.
Zakon pak ni prepovedal, prevzeti po pogodbi davek, ki ga je odbiti, na lastni račun dolžnika.
O pravni moči, ki jo imajo enaki, bodi si pred začetkom ali po začetku veljavnosti tega zakona vkrenjeni dogovori sploh, in pa zlasti o kaki zatrjevani pravni moči, ki jo ima po dolžniku izrečena odpoved do davčnega odbitka, pristoječega mu p° prejšnjih zakonih, prevzetba kakega po prejšnjih zakonih upnika zadevajočega davka, zagotovitev .izplačila brez odbitkov“ i. k. e. na prihodnino, ne pristoji davčnim oblastvom nikakršna odločba.
.
Na to mereče vloge ali pritožbe je zavrniti na civilno pravdno pot.
Člen 9.
Davčnih oblastev pažnjii na oddajo pri-dobnine, pobirane po odbitku.
1.	Paziti na to, ali se redno opravlja v §. 133. zaukazana oddaja prihodnine, so poklicana davčna oblastva prve stopinje in finančna deželna oblastva.
2.	Gledé javnemu dajanju računov zavezanih dolžnikov morajo v prvi vrsti tista davčna oblastva, ki so pristojna za odmero pridobnine po poglavju II., Paziti tudi na izpolnjevanje dolžnosti, katerim so zavezane te podjetbe po §. 133., in to glede vseh plačevalnic.
3.	Gledé blagajnic okrajev in občin so za pažnjo poklicana tista davčna oblastva, v katerih okolišu so občine, oziroma ima sedež okrajni zastop.
4.	Gledé plačevalnic dežel in javnih zakladov pristoji pažnja davčnemu oblastvu na sedežu deželne Uprave, oziroma uprave javnega zaklada; če je tam več davčnih oblastev prve stopinje, določi finančno deželno oblastvo, kateremu izmed njih je skrbeti za pažnjo.
5.	Gledé plačevalnic države pristoji pažnja navadno tistemu davčnemu oblastvu, v čegar okolišu je državna blagajnica; vendar se pridržuje finančnemu deželnemu oblastvu, vkreniti v tem oziru Posebna ukazila.
6.	Vsa davčna oblastva imajo nadalje dolžnost, mimo uradnih dejanj, katerim so zavezana posebej Po nastopnih členih, podpirati v št. 2 do 5 imenovana davčna oblastva v izvrševanju pažnje, ter priobčevati kake dotične opazke gledé plačevalnic odlivanju zavezanih dolžnikov vsake vrste, katere so v njih okolišu, pristojnim davčnim oblastvom.
7.	Zastran izdatnega nadziranja dolžnikov si morajo v št. 2 do 5 oznamenjena davčna oblastva Pripraviti najprej pregled o dolžnikih svojega okraja, ki so po §. 133. dolžni odbijati prihodnino, in pa P številu in višini, nadalje o načinih obrestovanja m razdolžbe pod §. 133. spadajočih dolgov.
V kolikor gre pri tem za vrednostne p apirje, ko dajal spisek, ki ga izda finančno ministrstvo,
važno oporo, ker bo moglo davčno oblastvo iž njega posneti veči del v njegovem okraju bivajočih dolžnikov takih prihodnini zavezanih prejemkov.
Nadaljno zelo važno pomagalo v tem oziru 1 bodo tudi po zmislu člena 51. v izvršitvenem pred-• pišu k poglavju II. pisani katastri, oziroma računski sklepi javnemu dajanju računov zavezanih podjeteb, iz katerih poslednjih bo posneti ne samo dejanstvo, so-li bile po teh podjetbah izplačane odbitku za prihodnino zavezane obresti (za zastavna pisma, bla-gajnične liste, hranilne vloge itd.), ampak tudi višino, v kateri so bile izplačane.
Davčno oblastvo si bo, porabljaje te in vsa njemu morda sicer se še ponujajoča druga pomagala, napravilo po obrazcu B „ Spisek po zmislu §. 133. odbijanju prihodnine ob izplačevanju obresti zavezanih dolžnikov v okraju“, in na njega podstavi bo moralo skrbno paziti, da predadö predpisane izkaze (gl. člen 10) vsi ti dolžniki in gledé vseh svojih pod §. 133. spadajočih dolgov v zakonitem ali pa z ukazom posebej ustanovljenem roku. Davčna oblastva, pri katerih je veliko takih dolžnikov, smejo pisati ta spisek tudi na nesešitih listih, opremljenih z vstreznimi razpredeli.
9. Tudi je primerno obvestiti davčna oblastva, da naj prevzamejo oddatke davkov, ki jih je pričakovati od dolžnikov. (Člen 10.)
Člen 10.
Oddaja in izkaz po odbitku pobrane pri-liodnine davčnim oblastveni.
1.	Glede preračuna in oddaje odbitkov, ki jih opravijo državne blagajnice, ohranijo moč, v kolikor so se opravljali ti odbitki že dosedaj, sedanji predpisi; glede drugih primerov se izdado tem blagaj-nicam posebna ukazila.
2.	V vseh drugih primerih je s pridržkom določil spodaj stoječe št. 6, zneske, katere so morale dolžnikove plačevalnice po zmislu sprednjega člena odbiti v teku vsakega koledarskega leta, oddati državni blagajnici v 14 dneh po koncu leta; oddati jih je — s pridržkom posebnih ukazil v posameznih primerih — vselej tistemu davčnemu uradu, v čegar okolišu je prihodnini zavezani prejemek izplačujoča
Obrazec B.
(SloveolBoh.)
188
Obrazec C.
blagajnica ali plačevalnica; v mestih, v katerih se pobirajo davki po mestnih davčnih uradih, so ti zadnji poklicani tudi za sprejemanje teh oddatkov.
Kadar bi bila izplačujoča blagajnica ali plačevalnica v unanji deželi, tedaj je oddati davek tisti deželni blagajnici, v katere okolišu je glavna blagajnica dotičnega dolžnika, oziroma sedež podjetbe, zavezane javnemu dajanju računov.
3.	H kratu z oddajo je predati davčnemu uradu v dvojnem izdatku izkaz po obrazcu C, ki se podrobneje obravnava v št. 4.
En izvod tega izkaza je vrniti stranki, potrdivši opravljeno oddajo na njem samem in na odrezku (razpredel 7.).
Drugi izvod služi davčnemu uradu kot položnica. Davčni urad opravi na njega podstavi potrebne predpise.
4.	Izkaz po obrazcu C obsega v razpredelu 1. oznamenilo posameznih vrst izplačanih, oziroma v prid zapisanih prihodnini zavezanih prejemkov — na primer: obresti zastavnih pisem hipotečne banke mejne grofije moravske (ločene po različnem obre-stovanju po 4, 5 in 5*/8 odstotkov); ali: obresti zajma mesta budčjoviškega (ločene po različni vrednoti); ali: blagajničnih listov itd. — v razpredelu 2. odstotni postavek, ki je v podstavo izplačilu, v razpredelu 4. odstotni postavek, ki je v podstavo odbitku davka itd.
5.	Stranka mora po davčnem uradu vrnjeni ji izkaz po obrazcu C — od katerega sme odrezati razpredel 7. ter ga ohraniti za se kot blagajniško dokazilo — predati zastran preskusa opravljenega odbitka prihodnine pri tistem davčnem oblastvu prve stopinje, v čegar okolišu je izplačujoča blagajnica; ako bi bila ta blagajnica v unanji deželi, je predati izkaz C pri davčnem oblastvu prve stopinje, v čegar okolišu je v št. 2. oznamenjena deželna blagajnica.
Dolžnost, predložiti ta izkaz, veže tudi državne blagajnice.
ti. Po §. 134. je finančni minister pooblaščen, dovolili odbivanju zavezanim dolžnikom daljše obračunske obroke in pa olajšila pri sestavljanju omenjenih izkazov. Taka olajšila se smejo zlasti tudi tikati tega, da se dovoli dolžniku, opraviti oddajo in izkaz gledé prihodnine, odbite pri posameznih plače-
valnicah, vkupe pri blagajnici, oziroma pri davčnem oblastvu na sedežu podjetbe. Take prošnje stranek ali nasvete davčnih oblastev je predložiti finančnemu ministrstvu, razloživši dane razmere.
Člen 11.
Preskušnja izkazov; odmera kakih dodatnih plačil; izterjava manjkajočih izkazov, oziroma oddatkov.
1.	Davčno oblastvo mora sebi došle izkaze C natančno popreskusiti ter se po najkrajšem potu prepričati, da se je davek res oddal.
2.	Kadar ni davčno oblastvo, kateremu dojde izkaz, po zmislu člena 9 poklicano za pažnjo, tedaj mora odposlati izkaz v osmih dneh za to poklicanemu davčnemu oblastvu.
3.	Za pažnjo poklicana davčna oblastva morajo imeti v razvidnosti dohod teh izkazov (člen 9., št. 8), če treba, ga morajo poganjati, in potem popreskusiti vse k njim dohajajoče izkaze po zmislu nastopnih določil.
4.	Popreskus izkazov C meri najprej na to, se-li je uporabil pravi davčni postavek in je-li potemtakem prav preračunjena oddana vsota davka; nadalje se pa bo ta popreskus zlasti tudi raztezal na to, se-li je davek preračunil in oddal od vseh, po zmislu §. 133. davčnemu odbitku zavezanih vrst dolgov.
5.	Nadalje je preiskati, se-li izkazana vkupna vsota pristojbini zavezanih obresti ujema z višino po izžrebnem črtežu ali računskem sklepu še ne-poplačane dolžne glavnice, oziroma z dolgovi in obrestmi, izkazanimi v računskem sklepu ali drugih dokazilih dolžnikovih; da se omogoči ta popreskus, si mora davčno oblastvo oskrbeti ta pomagala po primernem potu, bodi si od dolžnika samega, bodi si po izprosbi od drugih oblastev.
6.	Kadar se pokaže v tem oziru, da se dotične številke ne ujemajo, tedaj je to oponesti dolžniku, da je pojasni; ako treba, je uvesti za pojasnitev tega razločka potrebne nadaljne pozvedbe; če bi se potem pokazalo, da se ni odbila prihodnina od vseh prihodnini zavezanih prejemkov, ali da je bila prihodnina sicer kako preračunjena prenizko, mora davčno
!S«c A
Ubrazec
Ij*’fazec £
(Jbi'azec q
oblastvo tistemu, ki je dolžan pobrati in oddati pri-‘odnino, naznaniti po zakonu pripadajoča dodatna plačila z zamudnimi obrestmi vred, preračunjenimi po zmislu nastopnega člena, s plačilnim pozivom Po obrazcu D in obvestili o tem pristojni davčni urad z obrazcem E.
7 • Zoper ta plačilni poziv je dopusten rekurz do finančnega deželnega oblastva, katerega je vložiti v 30 dneh. računeč od prvega dneva po vročbi.
8.	Kadar ne dojde od kakega dolžnika izkaz C v ustanovljenem roku, tedaj se jo obrniti davčnemu oblastvu najprej s pozivom F na davčnega zavezanca, da pojasni to okolnost, in uvesti eventualno uudaljno postopanje po zmislu sprednjih določil.
9.	Kadar pokaže popreskus kako preplačilo oddajajoče blagajnice, tedaj mora ukazati davčno pblastvo uradoma odpis pripadajočega večega zneska in primerno obvestiti o tem dolžnika.
len 12.
«^vnanje, kadar se oddâ prihodnina prepozno; pobiranje dodatnih plačil.
1.	Kadar oddadö v §.133. oznamenjeni dolž-uiki pripadajočo prihodnino popolnoma, pa ne o Pravem času, tedaj morajo za čas, za katerega se je zakasnila oddaja črez zakonite ali z ukazom dovoljene rokove, plačati od davčnih zneskov, ki jih niso °ddali o pravem času, zamudne obresti, določene v zakonu z dne 9. maja 1870. 1. (drž. zak. št. 23), oziroma v zakonu z dne 23. januarja 1892. 1. (drž. zak. št. 26).
2.	Dolžnost, plačati zamudne obresti, nastopi Potemtakem samo tedaj, kadar znaša prihodnina, ki jo je oddati, za eno leto več kakor 50 gl. in se ul opravila oddaja najpozneje 14 dni po preteku vplačevalnega roka, ustanovljenega za oddajo pii-hodnine vsakega posameznega obroka, oziroma dobljenega po zmislu §. 134. Kadar nastopi dolžnost zamudnih obresti, je preračuniti zamudne obresti °d ravnokar oznamenjenega vplačevalnega roka do fineva, katerega se je v resnici opravilo plačilo.
Taka plačila zamudnih obresti je izterjevati s posebnimi plačilnimi pozivi po obrazcu G.
3.	Kadar sploh ne oddadö v §. 133. oznanjenjem dolžniki pripadajoče prihodnine, ali jo ud-
dadô le nepopolnoma, tedaj je, če se ta okolnost ne pojasni zadosti po pozvedbi, ki jo je uvesti po zmislu sprednjega člena, izdati o neoddanem znesku plačilni poziv po obrazcu D; tudi tukaj nastopi, če znaša prihodnina za eno leto več kakor 50 gl., dolžnost, plačati zamudne obresti, katere je preračuniti po zmislu sprednje št. 2.
4.	Z ravnokar omenjenimi zneski, katere je izterjati s plačilnimi pozivi po obrazcih D in G, je ravnati v obče kakor z neposrednimi davki tistega, ki je zavezan odbijanju prihodnine.
5.	Potemtakem bo zlasti tudi prašanje, je-li zastarela pravica države do odmere ali pobire- te prihodnine pri dolžniku, nadalje zadene-li in v koliko zadene tega zadnjega kaka krivda, ker se prihodnina ni pobrala, oziroma ni oddala, in ni-li kake okolnosti, ki bi izključevala ali pretrgala zastaro, presojati po določilih zakona z dne 18. marca 1878. 1. (drž. zak. št. 31).
6.	Prav tako bo pobrati in izterjati ta dodatna plačila pri tistem, ki je dolžan odbijati prihodnino, v obče po predpisih, veljajočih za neposredne davke; pri lem pa nastopijo te-le razlike:
a)	K tem dodatnim plačilom ni pobirati ne-erarskih doklad, ker se prihodnina, ki se pobira po odbitku, po svoji kakovosti ne predpisuje v kakem določenem kraju, in je torej pobiranje doklad k nji na sebi nemogoče in potemtakem nedopustno tudi v primeru dodatnih plačil.
b)	Zamudne obresti je preračuniti samo od zneskov prihodnine, ne pa tudi od terjanih zamudnih obresti.
c)	Izvršba terjanih dodatnih plačil sme nastopiti še le, kadar zadobi dotični plačilni poziv pravno moč, to je 30. dan po vročbi odločila prve stopinje, oziroma v primerih rekurza dne, katerega se vroči odločilo druge stopinje.
Zastran hitrejše izterjave takih dodatnih plačil, kakor tudi, da preveč ne narastejo zamudne obresti, ki tekö na dolg rekurenta do plačilnega dneva, morajo delovati davčna oblastva vselej na to, da se urno rešijo taki rekurzi in se skrbno izogne vsakršna zakasnitev njih rešitve.
1 8*
Oddelek III.
Priredba prihodnine, v kolikor se ta ne odbija.
Člen 13.
Podstava za obdačbo; za njo merodajne dobe.
(§• 128.)
1.	Prihodnina od tistih prihodnini zavezanih prejemkov, ki niso zavezani odbitku po §. 133., se odmerja vsako leto, in to izvzemši v §. 145., odstavku 2. oznamenjeni primer, vselej od letnega zneska vseh davčnemu zavezancu dohajajočih prejemkov.
2.	Zakon razloča:
Stalne prejemke, to je take, ki se z ozirom na pravna opravila, katera so jim v podstavo, ali vsled dejanskih razmer ne izpreminjajo izdatno v svoji višini ali se izpreminjajo le izjemoma, in pri katerih ni z ozirom na kakovost dohodnega vira nevarnosti obratnih izgub; in po svojem znesku nedoločene ali premenljive (nestalne) prejemke, to je take, kateri nimajo zgoraj omenjenih znakov.
3.	Vzgledi za stalne dohodke so: v določni višini zagotovljene obresti, zakupnine, dohodki iz obrestnih kuponov i. k. e. Sploh veljajo rentni prejemki praviloma za stalne. Take dohodke je vzeti v obdačbo po znesku, katerega so v resnici dosegle zadnje leto pred davčnim letom.
Kot premenljivi dohodki prihajajo zlasti v poštev :
a)	obresti od kontokorentnih terjatev, položkov in blagajničnih listkov;
b)	eskomptni dobički ;
c)	obresti in dividende od delnic, prednostnih delnic, kuksov, opravilnih in zadružnih deležev (v kolikor so sploh zavezani prihodnini);
d)	prejemki za opustali prepust izvrševanja pravic, patentov, privilegijev, iznajdeb, v kolikor se pokažejo kot alikvotni (nekolikokratni) deleži na vstreznih dohodkih.
4.	Kadar se opravilni sklepi davčnega zavezanca ne ujemajo s koledarskim letom, tedaj nastopi na njegovo željo preračun po gospodarskih (bilanč-
nih) letih. Ko je davčni zavezanec enkrat, si izbral način preračuna, se ta sme v nastopnih letih menjati samo tedaj, kadar se poskrbi, da s tem ne odpade popolnoma iz podstave za obdačbo nobena doba dohodkov ali da se vanjo ne privzame dvakrat. Iste opreznosti je treba, kadar se izpremene bilančne dobe davčnega zavezanca.
5.	Ob pozvedbi poprečnega zneska sestavljajo v poštev prihajajoča leta enoto v toliko, v kolikor se izguba enega leta odbija od dobička drugih let.
6.	Kadar je pozvedeti prejemke po poprečnosti več let, tedaj se sme kakor napoved, tako tudi odmera nanašati naravnost na poprečnost, ne da bi se posamezna v poprečnost privzeta leta navajala ločeno. Davčno oblastvo ima vendar pravico, ugotoviti te dohodke, in davčni zavezanec je dolžan, povedati na zahtevanje davčnega oblastva prejemke posameznih v poprečnost privzetih let.
7.	Kadar napove davčni zavezanec prejemke, ki jih je preračunih poprek, v enem znesku brez nadaljnega pojasnila, ima davčno oblastvo pravico, šteti ta znesek za poprečni znesek. Prav tako veljajo brez podrobnejših pristavkov po zmislu §. 129. opravljene cenitve za cenitve poprečnega prejemka.
8.	V prvih letih priredbe po tem zakonu je od tega preračuna nedoločenih ali premenljivih prejemkov ta-le izjema:
Pri prvi priredbi, ki se opravi po tem zakonu, je vpoštevati take prejemke po znesku, katerega so dosegli v resnici v zadnjem prejšnjem letu, pri drugi priredbi pa po poprečnosti zadnjih dveh let.
9.	Kadar bi bilo dvomno, je-li šteti prejemke iz določenega vira med stalne ali med premenljive, tedaj je paziti na to, da ne nastopi kaka za davčnega zavezanca nepravična ali državnemu zakladu kvarna ména v ravnanju s temi prejemki.
10.	V prvih letih obdačbe premenljivih dohodkov je paziti na to, da se vsled preračuna ob-dačbene podstave po poprečnosti prejšnjih let sploh ne privzame v obdačbo viši prejemek, kakor ga je v resnici prejel davčni zavezanec.
11.	Z odbitnimi stroški je gledé navedenih načel ravnati kakor z dohodki, na katerih slone, in ako so neodvisni od določenih dohodkov, po sličnosti ukazil, danih v točki 1. do 10.
Člen 14.
I osebna določila za primere, v katerih ni bilo prejemkov med vso merodajno dobo.
1 ■ Kadar niso stalni prejemki obstali skozi Vse |et°! je vpoštevati njih letni donos po popreč-nosti dobe njih obstanka, če treba, po dozdevnem letnem donosu.
. Na primer pri prejemanju mesečno dospeva-'0ce rente. 100 gl. za čas od 1. dne septembra do • decembra je šteti letni prejemek s 1200 gl.; ° bi se pa v omenjeni dobi bila prejela dva obroka etrtletno plačnih obresti po 200 gl., se pokaže etni prejemek samo 800 gl.
2.	Kadar niso trajali nedoločeni ali premen l.jivi l)rejemki že tri leta ali v obeh prvih letih priredbe P° tem zakonu še ne v členu 13, št. 8, oznamenjeni °*si tedaj jih je vpoštevati po poprečnosti dobe njih Stanka, če treba, po dozdevnem letnem donosu.
Na primer če se je v treh mesecih (od 31. dne °ktobra do 31. dne decembra) doseglo iz eskomptnih °pravil goo gl., j0 vpoštevati v obče — ne kratč °z*ra na kake dane posebne razmere — letni donos
000	gl. če pa je jz okolnosti razvidno, da ne bo onos v drugih delih leta dohajal enakomerno, je
vPoštevati verojetni letni donos; če bi torej morda tIlel v danem primeru davčni zavezanec samo v teli 'aesecih za eskomptna opravila razpoložne pomočke,
1	se moral dozdevni donos po pravici vpoštevati s 500 gl. kar za vse leto.
3.	Trajanje obstanka davku zavezanih pre-Jßttikov je preudarjati posebej za vsaki vir dohodkov. ® u^iva na primer kedo razne prejemke rent in bresti ne enako dolgo, na primer od treh let sem bresti glavniške terjatve in od enega četrtletja sem 1 ento, namenjeno mu po oporoki, tedaj bo pri 'jsakem posameznem teh prejemkov po sprednjih blocilih posebej vpoštevati dobo, merodajno za bodačbo dotičnih prejemkov.
4.	Kadar nastopi pri viru dohodkov tak (bemba njegovega značaja, da se dobivajo dotiči IPinki po bistveno drugačnih pogojih kakor prej Jborajo z ozirom na to šteti za prejemke nove edaj je ravna(i ž njimi po št. 1, oziroma 2. ena. Tako na primer če se premeni obrestna » bvniške terjatve ali obresti nesočih papirjev.
Člen 15.
Ovedba višino vrednosti prihodnini zavezanih prejemkov; omejena dopustnost odbitnih postsivkov.
(§§. 128., 129., 130.)
1.	Kadar obstoje prihodnini zavezani prejemki v denarju, tedaj je njih v zakoniti vrednosti izraženi znesek s pridržkom odbitkov, o katerih je govor v členu 16., podstava za obdačbo.
2.	Kadar obstoji prihodnini zavezani prejemek (n. p. prehranščine [alimentacije], zakupnina) povsem ali deloma iz prirodnin (naturalij), stvarnih užitkov ali drugačnih davščin, tedaj se v tistih primerih, v katerih je za odmero merodajna izmera prejšnjega leta, denarna vrednost prirodninskih prejemkov prevdari po poprečnih, v kraju navadnih cenah prejšnjega leta, denarna vrednost užitkov in drugih davščin pa po cenitvi; če je pri prirodninskih prejemkih preračunih podstavo za obdačbo poprek, tedaj je določiti vrednost prirodninskih prejemkov po poprečnih cenah tistih let, v katerih so bili prejeti.
3.	Pri letninah prihaja v poštev samo v njih obseženi znesek obresti; davčni zavezanec je dolžan, verojetno izkazati zatrjevano plačilo glavnice s pred-ložbo dotične pogodbe, razdolžbenega črteža, ki ji je v podstavo, ali kako drugači.
To določilo je uporabljati samo na tiste primere, v katerih je časno omejeno perijodično plačilo izrečno določeno za obrestovanje in za povračilo glavniškega dolga ter je natančno v številkah povedana višina obrestovanja in pa glavniških obrokov.
4.	Drugačne rente, sosebno tudi životne rente, in to poslednje v nasprotju z dosedanjim zakonodav-stvom, so nasproti zavezane davku z vsem svojim zneskom.
5.	Obresti, ki so obsežene v brezobrestnih glavniških terjatvah, pri katerih se vrača veča kakor prvotno dana glavnica, je prišteti prejemkom tistega leta, v katerem so se prejele s popolnim ali v obrokih danim plačilom glavnice.
6.	Obresti in rente je vzeti v podstavo dejanski doseženemu znesku obdačbe; ne prejeti (kakor počakani, odpuščeni) ali neizterljivi prejemki te vrste torej niso del podstave za obdačbo; nasproti pa je vpoštevati v opravilnem prometu v prid zapisane obresti, ravno tako je za račun prejšnjih let dodatno prejete, zastran počake ali dozdevne neizterljivosti o svojem času iz obdačbe izpuščene zneske prišteti tistemu letu, v katerem so bili prejeti.
Davčni zavezanec, kateri trdi, da ni prejel sebi zagotovljenih obresti ali rent, mora dokazati to okolnost.
7.	Od davku zavezanih prejemkov se sploh ne smejo opraviti drugi odbitki kakor tisti, ki so v §. 130., odstavku 2., oziroma v nastopnem členu našteti taksativno ; zlasti se torej tudi pasivne obresti ne smejo navadno odštevati od davku zavezanega prejemka. Tudi prihodnina sama ni dopusten odbitek.
Člen 16.
Dopustni odbitki.
(§. 130., odstavek 2.)
1.	1. Kadar se drži določenega rentnega prejemka na zasebno-pravnem naslovu sloneče, ž njim neposredno zvezano breme, katero zmanjšuje njega donos, tedaj se srne ono Odbiti od rentnega prejemka; pri ustanovah niso stroški za ustanovske namene obseženi v teh bremenih.
Uveljavljanje takega bremena odpade tudi, ako spada rentni prejemek med tiste, od katerih se pobira pridobnina z odbivanjem po dolžniku.
2.	Prevdarjaje v št. 1 omenjene odbitke bo paziti zlasti na to, da mora bili med prihodnini zavezanim prejemkom in med stroškom neposredna zveza, in da ga vpravičeni prejemnik ne sme pro-vzročiti samovoljno, ampak da se mora opirati na praven naslov (pogodbo, poravnavo, sodbo, oporoko itd.). Vzgled take zveze bi bil v primeru, da se je volila komu dosmrtna renta z dolžnostjo, naloženo v oporoki, da mora skrbeti za preskrbo druge osebe ali za vzdržbo nagrobnega spomenika itd.
3.	Gledé ustanov izključuje zakon tako zvezo med dohodki iz ustanovne imovine in stroški za ustanovne namene ; s tem vendar ni izključena mogočnost, da vtegne tudi pri ustanovah biti kaj vštevnih odbitnih postavkov (obremenjenih rentnih volil itd.) za drugačne, kakor prave ustanovne namene.
II. 1. Od prejetih eskomptnih in kontokorent-nih obresti se smejo odbiti plačane reeskomptne, oziroma pasivne kontokorentne obresti.
Tudi ta odbitek sme nastopiti samo, če se kontokorentne obresti ne obdačijo po §. 133.
2.	Dokaz o teh odbitnih postavkih mora davčni zavezanec, ker ni individualen dokaz pri večem obsegu takih opravil prav mogoč, donesti s posnetkom iz knjig, nanašajočim se na dotično opravilno vrsto, oziroma z dovolitvijo pregleda teh knjig, eventualno po pričah in izvedencih ali z drugimi primernimi dokazili.
III.	1. Pri zakupninah za obrte, dane v zakup, se smejo odbiti z vzdržbo zakupnega predmeta zvezani upravni in vzdržbeni stroški, vštevši odpis z obrabo nastale zmanjšave vrednosti oprave, oziroma obratnega gradiva, v kolikor ni zakupnik dolžan, nositi ta bremena.
2.	Je-li in v koliko je zakupnik dolžan, nositi tukaj oznamenjene stroške — zlasti, mora-li zakupnik dati poleg zakupnine tudi povračilo obrabljenih ali porabljenih opravnih reči, oziroma obratnega gradiva —, to bo Ugotoviti s primernimi po-zvedbami, tako zlasti s pregledom zakupnih pogodeb, zaslišbo zakupnika itd.
3.	Povračilo obrabljenih ali porabljenih reči ne izključuje v ostalem popolnoma dopustnosti odpisov po zakupodavcu zastran drugačne porabe in zmanjšave vrednosti vsega zakupnega predmeta (primerjaj zdolaj št. 5).
4.	Kar se tiče popreskusa primernosti odpisov, je uporabljati zmisloma predpise, dane v členu 5. izvršitvenega predpisa k poglavju IV.
5.	Naposled bo paziti sosebno tudi na to, da se ob ugotavljanju podstav za prihodnino ne odbijajo morda stroški ali odpisi za predmete, katerih zakupnine ne sme zadeti prihodnina; tako se bodo na primer pri zakupu mlina pač smeli odbiti stroški ali odpisi glede obrtne oprave, ne pa glede poslopja, ki je zavezano hišnini i. v. e.
Člen 17.
Kraj za predpis davka.
(§■ 132.)
1.	Gledé prihodnine, ki se pobira z odbijanjem po §. 133., sploh ni predpisa davka in se torej tudi ne more govoriti za to vrsto prihodnine o kraju za predpis davka.
2.	Predpis prihodnine, ki se ne pobira z od-‘''janjem, se opravlja v tisti davčni občini (oziroma v listem izločenem graščinskem ozemlju), v kateri -lrna davčni zavezanec (to je torej upnik, oziroma vpravičeni prejemnik obresti ali rent) svoje redno domovališče.
3.	Kadar ima davčni zavezanec več domo-valigč, katerih eno je tudi njegova domovinska ob-' ina, tedaj je opraviti predpis v ti zadnji občini, v vseh drugih primerih pak tam, kjer je predpisati osebno dohodnino prihodninskega zavezanca. (Prim. člen 36. in 37. izvršitvenega predpisa k poglavju IV.)
4.	Kadar nima prihodninski zavezanec nobe-net5a rednega domovališča vkialjevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, tedaj je kraj za predpis davka različen po tem, gre-li za pripadnika kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, ali ne.
5- Prihodnino za pripadnike kraljevin in rležel, zastopanih v državnem zboru, ki ne stanujejo v ozemlju veljavnosti tega zakona, je predpisati v njih domovinski občini. Ugotoviti domovinsko °bčino, to bo poskušati v prvi vrsti s tem, da se po-Pfaša davčni zavezanec sam, eventualno z drugimi Primernimi pozvedbami (n. p. s popraševanjem pri Političnih oblastvih); kadar bi se vendar tudi tako n® dala dozvedeti domovinska občina, tedaj je ukanil predpis prihodnine v domovališču dolžnikovem.
6.	Prihodnina n$ v naši deželi stanujočih unanjikov se predpisuje in pobira v tisti davčni °bčini, v kateri ima domovališče dolžnik.
Kadar bi se primerilo, da je predpisati prihodnino od prejemka, gledé katerega nima v naši deželi domovališča niti dolžnik niti upnik, tedaj je °praviti predpis tam, kjer je vir prejemka, n. p. nepremičnina, na kateri je vknjižena terjatev.
7.	V primerih, obravnavanih v št. 6, se sme Predpisati prihodnina glede posameznih prihodnini Zvezanih prejemkov v raznih krajih.
Oddelek IV.
Postopanje ob priredbi prihodnine, v kolikor se ta ne odbija.
Člen 18.
Dolžnost podajanja napovedi za prihodnino.
(§§. 138. do 140.)
1.	Vsaki davčni zavezanec je s pridržkom spodaj obravnavane izjeme dolžan, podati vsako leto napoved o vseh pridobnini zavezanih prejemkih, izvzemši tiste, od katerih odbija prihodnino dolžnik, po obrazcu, ki se ustanovi z ukazom. Napoved se sme vložiti ali pismeno ali pa podati ustno na zapisnik.
Ker se ne odmerja prihodnina po hišnih gospodarstvih, ampak posebej za vsako posamezno osebo, se opozarja sosebno na to, da je — v kolikor bi ne bil napovedi podal predstojnik hišnega gospodarstva kot zakoniti zastopnik ali pooblaščenec (§. 264.) tudi za pripadnike svojega hišnega gospodarstva — vsaki posamezni vpravičeni prejemnik, oziroma njegov zakoniti namestnik dolžan, če nastopijo zakoniti pogoji, podati napoved.
V ostalem ni klicati pripadnikov hišnega gospodarstva na odgovor, ker niso podali napovedi, tedaj, kadar je morda predstojnik hišnega gospodarstva v ostalem natančno podrobno popisani prejemek napovedal v svoji napovedi za prihodnino.
2.	To napoved je podati v roku, ki ga ustanovi za podajanje napovedi za prihodnino finančno deželno oblastvo z javnim razglasilom.
3.	Od pravila, da mora davčni zavezanec podajati napoved o svojih prihodnini zavezanih prejemkih vsako leto, ustanavlja važno izjemo §. 139.. kateri odreja, da so od predaje napovedi, v kolikor jih ne pozove v to posebej davčno oblastvo, oproščeni tisti davčni zavezanci, kateri so
a)	plačali že v preteklem davčnem letu prihodnino,
b)	kateri niso med tem izpremenili domovališča,
c)	kateri niso dosegli nobenega pomnožka prihodnini zavezanih prejemkov.
Davčna odmera se odpravlja v tem primeru prav tako, kakor da bi bile imenovane osebe napovedale, da trajajo njih prejemki nadalje v izmeri, ki je bila določena v zadnjem preteklem letu.
4.	Kor prvi v sprednji številki 3 omenjeni pogoj nikakor ne nastopi v letu 1898., za to je razvidno, da se v §. 139. omenjena pogojena prostost od dolžnosti, podati napoved, nikakor se sme uporabljati za leto 1898.
5.	Osebe, katerih prihodnini zavezani prejemki ne presegajo niti sami zase, niti v zvezi ž njih drugačnimi dohodki zneska 600 gl. na leto, so sploh oproščene po §. 125., številki 7 pri-hodnine in torej tudi niso dolžne podajati napoved.
6.	Ako pa ima davčni zavezanec, če prav še le po vštetih njegovih drugačnih dohodkih, vkupe več kakor 600 gl. dohodkov, je dolžan, napovedali tudi rentne prejemke, ki znašajo manj kakor 600 gl. na leto. Prostost od dolžnosti, podati napoved, ki velja pri osebni dohodnini za osebe, katere nimajo več dohodkov kakor 1000 gl., ne velja pri prihodnini.
7.	Davčnemu oblastvu je dano vsaki čas na voljo, davčne zavezance, ki so dolžni podati napoved, pozvati v to posebej, priloživši jim obrazec napovedi. Od tega pa ni odvisen niti nastop dolžnosti, niti tek roka za oddajo napovedi ; zlasti se ne sme davčni zavezanec zoper kako poznejše preganjanje zavoljo zatajbe davka sklicevati na to, da mu ni došel poseben poziv ali obrazec. Davčni zavezanci, katerim ni došel obrazec, ga morejo prejeli vsaki čas brezplačno na mestih, oznamenjenih v javnem razglasilu.
8.	Davčno oblastvo ima tudi pravico, pozvati osebe, o katerih domneva, da uživajo prihodnini zavezane prejemke, da naj podadö napoved v roku vsaj osmih dni. Kadar nima taka oseba nobenih prihodnini zavezanih prejemkov, tedaj mora oddati izjavo, da ne uživa po najboljši vednosti in vesti nobenih prihodnini zavezanih prejemkov, oziroma, da jih ni uživala v dobi, merodajni za davčno dolž-' nost (§. 128.).
Neprava izjava te vsebine spravlja davčnega zavezanca v nevarnost odgovornosti zastran zatajbe davka.
9.	V koliko so namesto davčnega zavezanca samega druge osebe, kakor varuhi, skrbniki, pooblaščenci itd. zavezani ali vpravičeni, oddajati napoved davka, je določeno spredaj v št. 1, oziroma v §§. 262. do 266. in v doličnih določilih izvršitve-nega predpisa k poglavju VI.
10.	Napovedi, ki jih mora vsako leto podajati Najviše dvorništvo za ude cesarske in kraljeve
rodovine, sprejema finančni minister, kateri ustanavlja tudi podstavo za obdačbo. (§. 203.)
11.	Davčne napovedi je podajali pri davčnem oblastvu I. stopinje (okrajnem glavarstvu, davčnem upravništvu), poklicanem po §. 176. za sprejemanje napovedi za osebno dohodnino, — napovedi juri-sličnih oseb pa pri tistem davčnem oblastvu, v čegar okolišu ima juristična oseba sedež.
Tam, kjer se zdi z ozirom na krajne razmere potrebno, se sme naložiti davčnim uradom, da naj sprejemajo napovedi namesto davčnega oblastva
I.	stopinje najpozneje do zadnjega dneva v razglasil" (št. 2) navedenega roka. V tem primeru prihaja v poštev tisti davčni urad, v čegar okolišu ima davčni zavezanec domovališče, oziroma v čegar okolišu je predpisati davek.
12.	Na zahtevanje je dati tistemu, ki prinese po predpisu podpisano napoved uradno potrdilo, da se je oddala napoved, ako je moči iž nje gotovo posneti davčnega zavezanca. To uradno potrdilo ni na poti niti poznejši preskušnji, vstreza-li predani obrazec bistvenim zahtevam napovedi, niti ne zahtevanju kakih poznejših dopolnitev, niti ne naposled preganjanju davčnega zavezanca zavoljo pri-krajšbe davka ali zavoljo zatajbe davka.
13.	Pismene davčne napovedi se smejo do-pošiljati po pošti s plačano poštnino. V zavarovanje davčnega zavezanca se priporoča pošiljanje proti vzvratni prejemnici, ker zadene sicer nevarnost po-šiljača.
14.	Kar se tiče dolžnosti, imeti davčne napovedi v tajnosti, veljajo ista zakonita določila kakor za imetje v tajnosti napovedi za osebno dohodnino (primerjaj Člen 31. izvršitvenega predpisa k poglavju IV.).
Člen 19.
Nasledki opuščene napovedi.
(§§. 139., 142.)
1.	Kedor ne poda dolžne napovedi za osebno dohodnino v predpisanem roku, temu je pričakovati, da se prične zoper njega preiskava zavoljo zatajbe davka (§. 243., št. 4); zatajba davka se kaznuje ne gledé na dodatno plačilo prikrajšanega davka, z dvojnim do šesternatim zneskom, za katerega je bil davek prikrajšan ali v nevarnost prikrajšbe pripravljen.
Dokaz, da se ni napoved opustila z namero, zatajiti davčni predmet (§. 244., odstavek 3), bo ^teti za posrečenega, ako je bil davku zavezani prejemek obsežen v napovedi ža osebno dohodnino ’n oznamenjen tako natančno, da je moglo oblastvo sPoznati njegovo prihodninsko zavezanost.
Davčni zavezanec se more v vseh teh prime-rih ogniti kazni s tem, da preda, če tudi pozneje, na pristojnem mestu napoved, preden ga je v to Pozvalo oblastvo.
2.	Ako je moglo davčno oblastvo tudi brez napovedi davčnega zavezanca spoznati, da ga je šteti za zavezanega prihodnini, pozove davčnega zavezanca, da naj poda napoved v roku vsaj osmih dni, tor mu prijavi, da se opravi odmera, če bi ne do-nesel napovedi, uradoma na podstavi pomagal, ki so Pred uradom.
Ali je tedaj, kadar se ne sluša ta poziv, opra-riti odmero takoj uradoma ali še enkrat zahtevati Podajo napovedi, zapretivši kazni zavoljo nereda, to Se prepušča prevdarku davčnega oblastva.
Poziv za podajo napovedi bo vsakakor izdati, Zapretivši kazni zavoljo nereda, tedaj, kadar oblastvo be more odmeriti prihodnine uradoma.
3.	Kadar se odmeri davek uradoma, tedaj se zavoljo opusta napovedi za tekoče leto ne začne kazensko uradovanje zavoljo zalajbe davka, razen če hi se dodatno pokazalo, da dohodki, kateri so bili vzeti v podstavo odmeri uradoma, zaostajajo znatno za dohodki, ki jih je prejel davčni zavezanec v resnici.
Kadar bi bil prejel davčni zavezanec davku zarezane dohodke tudi v prejšnjih letih, ne da bi bil izpolnil dolžnosti, podati napoved ter biti primerno Privzet k osebni dohodnini, tedaj je zastran zatajbe 'iavka, storjene glede prejšnjih let, začeti kazensko uradovanje.
4.	V primeru, omenjenem zgoraj v členu 18., 3, ima nepodaja napovedi to moč, da je odmeriti
Prihodnino na podstavi naposled podane napovedi, oziroma na podstavi pozvedeb, opravljenih o ti napo-vedi; pri tem je opozoriti zlasti na to, da je nepo-daja napovedi, dovoljena po zakonu za taksativno naštete primere, v vsakem oziroma popolnoma enaka primeru, da bi bili prihodninski zavezanci izrečno napovedali nadaljno trajanje svojih prejemkov v izberi zadnjega preteklega leta. Potemtakem je, ako hi se bilo kaj izpremenilo v teh prejemkih, pa se to ni priobčilo davčnemu oblastvu v škodo državnega zaklada, to prav tako primer zatajbe davka, kakor
da bi se sploh ne bila podala nobena ali pa neprava napovedba; po §. 243., št. 4 se mora v takih primerih uporabljati kazen §. 244.
Člen 20.
Oblika in vsebina napovedi.
(§. 138.)
1.	Napoved za prihodnino je podajati po priloženem obrazcu II.	Obrazec H.
2.	Po §. 138. mora obsegati napoved natančnejše oznamenilo davku zavezanih prejemkov, zlasti ali so ti prejemki v denarju ali v prirodninah, stvarnih užitkih ali drugačnih davščinah, nadalje ime, stan in stanovališče davčnega zavezanca in, v kolikor ne gre za eskomptne obresti, tudi oznamenilo dolžnikov. Pri glavniških terjatvah je povedati glavnični znesek in obrestno merilo, pri letninah vkupni znesek letnine in v nji obseženega glavničnega povračila; naposled je povedati v napovedi odbitke, ki jih zahteva davčni zavezanec (§. 130.).
3.	Davku zavezane dohodke je preračunih po navodilu sprednjega člena 15. in 16. ter postaviti v obrazec.
Kadar se kot posledek preračuna dohodkov iz kakega posameznega vira pokaže izguba, je povedati tudi to, ter se ozirati na to, ko se ustanavljajo vkupni dohodki.
Glede odbitnih postavkov, navedenih v obrazcu, je prav tako paziti na določila člena 16.
4.	Preračun stalnih in premenljivih dohodkov je obravnavan v členu 13. in 14.
Napoved je veljavna, če je izpolnjen tudi le zadnji razpredel obrazca; sicer pa je dano davčnemu zavezancu na voljo, izpolniti tudi oba sprednja raz-predela, pri čemer je v razpredelu, določenem za premenljive dohodke, vpostaviti v rubrikah 1. do 3. najprej dohodke v poprečnost vzetih let, pod temi pa v rubriki 4. iž njih preračunjeni poprečni znesek sam.
Na zahtevo davčnega oblastva je davčni zavezanec dolžan, navesti te podatke.
5.	Davčnemu zavezancu je dano na voljo, razložiti preračune, ki so v podstavo njegovim podatkom, ali drugačna v razumljivost teh povedeb služeča pojasnila in dostavke v davčni napovedi sami na tretji strani ali pa v posebni prilogi.
(siovenisch.j
189
6. Kadar sc poda napoved na zapisnik, je prav tako uporabljati predpisani obrazec.
Člen 21.
Pristojnost davčnih oblastov za odmero.
Izterjava napovedi.
(§§. 137., 140.)
1.	Praviloma je davčno oblastvo, pri katerem je podati napoved (člen 18., št. 11), pristojno tudi za odmero.
V tistih izjemnih primerih, v katerih ni po členu 17. predpisati prihodnine v okolišu tega davčnega oblastva, mora to davčno oblastvo, kolikor moči popolnivši dejanje za odmero in dovršivši potrebne pozvedbe, poslati razpravne spise zastran odmere in predpisa davka tistemu davčnemu oblastvu, v čegar okolišu je predpisati prihodnino.
2.	Poziv na podajo napovedi za prihodnino je izdati vkupe s pozivom na podajo napovedi za osebno dohodnino, ustanoviti za to podajo isti rok (§. 202.) in opozoriti tudi gledé prihodnine na to, da niso dolžnost, predati napoved, in pa posledki morda opuščene napovedi odvisni od vročbe posebnega poziva na podajo napovedi, ker so davčna oblastva po §. 140. samo vpravičena, ne pa tudi dolžna, izdajati take posebne pozive. (Prim. zdolaj št. 3.)
3.	V prvem letu veljavnosti tega zakona bo moralo davčno oblastvo- doposlati brez izjeme vsem tistim osebam, o katerih domneva, da uživajo pri-
Obrazec J. hodnini zavezane prejemke, uporabljaje obrazec J, poseben poziv na podajo napovedi; v nastopnih letih bo izdajati take pozive gledé na §. 139. navadno samo po meri določil, obseženih tu spodaj v št. 4 do 6.
leta različne dohodke, vsakakor pozvati vsako h10 na podajo napovedi.
6.	Prav tako bo izdati take pozive tudi vsem tistim osebam, o katerih je dozvedelo davčno oblastvo med davčnim letom, bodi si po priobčilo drugega davčnega oblastva, bodi si po razpravi o osebni dohodnini ali drugači, da uživajo ali vtegnejo uživati prihodnini zavezane prejemke, naj si niso bile te osebe dosedaj sploh ne obdačene, ali pa so bile ob-dačene samo za druge, kakor po davčnem oblastvu sedaj domnevane prihodnini zavezane prejemke.
Člen 22.
Proskušnja napovedi.
(§. 141.)
1.	Davčno oblastvo je dolžno, preskusiti napovedi glede oblike in vsebine; posluževati se sme pri tem vseh njemu v ta namen sploh pristoječih pomagal, zlasti tudi zaslišbe izvedencev in pojasnil-nikov.
2.	Davčno oblastvo ima po §. 141. še zlasti oblast, zahtevati od davčnega zavezanca individualni izkaz njegovih prihodnini zavezanih prejemkov in pa predložbo listin, na katerih ti sloné, ter ga povabiti k ustni zaslišbi.
3.	Te oblasti se je posluževati, kadar je to potrebno za pojasnitev stanja stvari, zlasti za dokaz povedeb, navedenih po davčnem zavezancu v svojo korist.
Nasproti ni šteti predložbe izvirnih listin za navaden pogoj pri odmeri prihodnine.
4.	V kolikor se iz danih razmer pokaže, da se prihodnini zavezani prejemek po svoji kakovosti ne izpremeni previdoma glede njegove izmere (kakor pri životnih rentah, obrestih od hipotekarnih glavnic in podobnih stalnih prejemkov), in da tudi ni pri dotičnem davčnem zavezancu pričakovati, da pristopi kak nov prihodnini zavezani prejemek (tako pri užitkarjih, osebah brez imovine, katerim se je za službovanje volila renta i. v. e.), bo opustiti vsakoletni poziv na podajo napovedi ter se omejiti na to, da se zahteva občasno v dobah treh ali petih let nova napoved.
5.	Nasproti bo osebe, o katerih je znano, da imajo več naloženih glavnic in večkrat izpreminjajo naložbo, in pa osebe, katere imajo — kakor na primer menični eskompterji — naravno od leta do
4.	Kadar gre za obdačbo prejemkov, kateri se dado posneti iz javnih knjig, tedaj bo navadno opustiti predložbo dolžnih listin itd., razen če gre za važno okolnost, katera ni razvidna iz javnih knjig ali se ne ujema s stanjem knjig, na primer za popolno ali delovito poplačilo v knjigi še ne izbrisane hipoteke, premembo pravnega osebka i. k. e.
5.	Prav tako se bo smel navadno izpregledati individualni izkaz prihodnini zavezanih prejemkov, ako bi ta izkaz — kakor pri eskompterjih menic ali posojavcih denarja, ki niso po posebnih razmerah svojega opravilnega obrata zavezani občni dohodnini — dosegel zelo izdaten obseg in ako ni posebnih pomiselkov zoper verodostojnost povedeb davčnega zavezanca; v takih primerih bodo navadno zadostovali na podstavi opravilnih knjig davčnega
zavezanca spisani sumarni posnetki, oziroma pred-ožune opravilne bilanc,ije itd., katere je popreskusiti Po pojasnilnikih in če treba po izvedencih.
V kolikor ima davčno oblastvo pomiselke zoper pravost ali popolnost napovedi, jih mora dati davčnemu zavezancu na znanje s pozivom, da naj dâ potrebna pojasnila v roku. ki ga je primerno ustanoviti s predložim spredaj omenjenih, tukaj v Poštev prihajajočih dokazil; o njih mora davčno oblastvo, če treba, uvesti nove pozvedhe in v kolikor k* se po teh pozvedbah pokazali zoper navedbe davčnega zavezanca novi pomiselki, oponesti mu tudi te.
7.	Istega postopanja se je držati, kadar se pojejo pri davčnih zavezancih, ki niso podali po ztnislu §. 139. napovedi za tekoče leto, kaj oporišč za to, da niso bile povedbe, obsežene v zadnji P° §. 129. v poštev prihajajoči napovedi, sploh Prave in popolne, ali da niso več prave in popolne.
8.	Odmera, različna od napovedi, je brez tega priobčila davčnemu zavezancu dopustna samo tedaj, kadar gre pri popolnoma pojašnjenem in s poved-barni stranek popolnoma se ujemajočem stanju stvari za različno pravno presojo posameznih po-stavkov med dohodki ali stroški.
9.	Ako leže pred oblastvom zadostna pomagala, se smejo vendar priobčiti pomiselki primerno z dostavkom, da se odmera, če se ne bi dalo pojas-nilo v roku vsaj osmih dni, opravi uradoma.
Določila člena 19., št. 2 in 3, je uporabljati ztnisloma tudi v tem primeru.
Člen 23.
Odmera; plačilni nalog; rekurz; plačilni obroki.
(§§■ 143., 144.)
1.	Na obdačbeni podstavi, pojašnjeni po zrnislu sprednjega člena 22., o kateri pristoji davčnemu oblastvu svobodna ocena dokazov, preide ono k odmeri prihodnine; uporabljaje pomagala, omenjena v členu 19., potem 22., št. 9, je skrbeti, da se rešijo o pravem času vse odmere.
Neposredno za tekočo odmero je rešiti dodatne odmere za prejšnja leta, ki bi se morda pokazale po povodu prvih.
2.	Posledek odmere je dati davčnemu zavezancu na znanje s plačilnim nalogom po obrazcu K, Obrazec K. ter navesti odločilne razloge. Kadar se opravi odmera v skladu z napovedjo, bodi obrazložba
v kratkem zavrnilu na to napoved.
3.	Zastran preračuna neerarskih doklad, ki jih ovedujc davčni urad, je vročiti plačilni nalog po pristojnem davčnem uradu, katerega je ob enem obvestiti primerno zastran predpisa.
4.	Zoper plačilni nalog je dopuščen davčnemu zavezancu rekurz do finančnega deželnega oblaslva.
Rekurz nima odložive moči glede plačila predpisanega davka in naredeb za njega izterjavo.
5.	V kolikor se ne plačuje prihodnina tako, kakor je oznamenjeno v §. 133., jo je plačati v dveh enakih, 1. dne junija in 1. dne decembra dospeva-jočih obrokih.
Člen 24.
Prilioäninski kataster.
1.	Davčna oblastva mörajo uvesti o vsakem prihodnini zavezanem prejemku v svojem okraju, za katerega izvedo, in katerega je obdačiti po zrnislu §. 137., potrebne pozvedbe in — v kolikor ne morajo opraviti odmere sama — obvestiti za njih ob-dačbo pristojno oblastvo s povedbo vseh merodajnih podatkov zastran dovršbe odmere. (Prim. obrazec F/4 izvršitvenega predpisa k poglavju IV.)
2.	V tem oziru je uporabljati pred vsem po-sledke priredbe osebne dohodnine in zlasti skrbno ocenjati v napovedih za osebno dohodnino izkazane odbitke po zrnislu §. 160., št. 0.
3.	Zelo važno pomagalo v tem oziru bodo dajale javne knjige (zemljiške knjige itd.), v kolikor se dado iž njih posneli obresti in rente, ki jih morajo dajati posestniki nepremičnin. Tako dobljene podatke je zaznamovati po domovališču vpravičenega prejemnika ali pa priobčiti pristojnemu davčnemu oblastvu; to je opustiti samo tedaj, kadar se gotovo pokaže, da ne nastopi obdačba po določilih §. 125., št. 1 do 4 in 13.
O naredbah, ki jih je ukreniti za sistematično uporabo javnih knjig, se izdado posebna ukazila pozireje.
4.	Tudi prepise sodnijskih sodeb in odlokov, dane po sodnijah po zmislu §. 271., je primerno uporabiti. (Prim. člen 7. izvršitvenega predpisa k poglavju VI.)
5.	V koliko je uporabljati v tukaj obravnavani namen spise in vpisnike o odmeri pristojbin, to se vravna s posebnimi predpisi.
6.	Na podstavi spredaj oznamenjenih pomagal morajo davčna oblastva, uporabljaje v členu 21. ukazane naredbe, delovati že pri prvi priredbi na to, da se dozvedd kolikor moči popolnoma prihodnini zavezani osebki in pridobnini zavezani predmeti.
7.	Uporabljaje posledke prve odmere prihod-nine, mora potem vsako davčno oblastvo, da zadobi in vzdržuje pregled o prihodninskih odmerah, narediti kataster pridobnini zavezanih fizičnih in juri-stičnih oseb.
Ta kataster je pisati na nesešitih listih po Obrazec L. obrazcu L ter ga popolnjevati kolikor le moči.
Vse zabeležke, ki dohajajo po zmislu sprednjih odstavkov od 1. do 5., je zaznamovati v njem.
Oddelek V.
Pričetek in konec davčne dolžnosti; pre-membe med davčnim letom.
Člen 25.
Splošna načela.
(§§• 145., 146., 149.)
1.	O pričetku in koncu davčne dolžnosti in pa gledé prememb davčnega osebka ali davčnega predmeta, ki nastanejo med davčnim letom, veljajo, v kolikor ne gre za prihodnino, pobirano po zmislu §. 133. z odbivanjem pri dolžniku, ta-le splošna načela:
a)	Na novo v davčno dolžnost stopajoče osebe je obdačiti praviloma še-le s pričetkom prvega leta po nastopu razmer, na katerih sloni davčna dolžnost.
b)	Iz davčne dolžnosti izstopajoče osebe dosežejo odpis davka praviloma še le s koncem tistega leta, v katerem so nastopile razmere, na katerih sloni izbris davčne dolžnosti.
c)	Premembe, katere nastanejo med davčnim letom v višini prihodnini zavezanih prejemkov ali v drugačnih razmerah davčnega zavezanca, ne provzročijo, mimo primerov, naštetih posebej v zakonu, nobene premembe davka, ki ga je plačati za dotično davčno leto, ampak se jemljo v poštev samo za davek nastopnih priredbenih dob, to je za nastopno leto.
2.	Mimo izjem, oznamenjenih tu spodaj, se potemtakem predpisuje vselej cela letna pristojbina in za to se tudi ne odpisuje po letnih oddelkih (polletju, četrtletju, mesecih ali dnevih).
3.	Zakon določa v nastopnih členih izjeme od tukaj ustanovljenih načel, katere se po tem, je-li njih posledek predpis ali odpis davka, obravnajo v nastopnem kot primeri prirastka ali odpadka.
Člen 26.
Prirastki.
(§• 145.)
Primeri prirastka nastanejo z doselbo v ozemlje veljavnosti tega zakona.
1. Davčna dolžnost z doselbo v ozemlje veljavnosti tega zakona nastopi :
a)	ako si pripadnik kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, ki je dosedaj stanoval v kaki unanji deželi in ni prejemal iz naše dežele nobenih prihodnini zavezanih prejemkov, ki jih je obdačiti po zmislu §. 137., izbere svoje domovališče v tukajšnji deželi in uživa prihodnini zavezane prejemke, ki jih je obdačiti po §. 137 ;
b)	ako si unanjik, kateri se ni mudil doslej tukaj in tudi ni bil zavezan davku po zmislu §. 127., odstavka 2., in§. 137.,izbere zastran pridobitka domovališče v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, ter uživa prihodnini zavezane prejemke,' ki jih je obdačiti po §. 137.
. Prihodnino za tekoče leto je v teh primerih P atah že od pričetka prvega meseca po nastopu e!?a dogodka; zavezan pak ji je samo tisti znesek, 1 dospe za plačilo v stalnih ali premenljivih pri-
hodnini
zavezanih prejemkih v ostanku leta. Za
nastopno leto je odmeriti prihodnino po občnem pravilu (člen 14. in 25., številka 2) od polnega etnega donosa teh prejemkov, ki ga je ovedeti.
Člen 27.
stopu dogodka, na katerem sloni odpis, to jo torej v znesku toliko dvanajstin davka, kolikor še šteje davčno leto mesecev; od tega časa počenši mora nastopiti tudi deloviti odpis prihodnino, ki nastane v primerih pod 2.
4.	Izmero tega delovitega odpisa je pozvedeti tako, da se preračuni prihodnina, ki pripada od nji zavezanega prejemka z ozirom na kake odbitke za ostanek leta, in se dovoli potem odpis vse prihod-nine, predpisane zapustniku za tekoče leto.
Odpadki.
(§. 140.)
Primeri odpadka nastanejo prvič z izselbo avčnega zavezanca iz ozemlja veljavnosti tega za-0na> drugič pa po določenih pogojih s smrtjo davč-nega zavezanca.
1 • Konec davčne dolžnosti z izselbo davčnega zavezanca iz ozemlja, v katerem velja ta zakon, nastopi :
a)	ako v naši deželi stanujoči pripadnik kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, opusti tukaj svoje (lomovališče in ne prejemlje iz ozemlja teh dežel nobenih prihodnini zavezanih prejemkov, ki jih je obdačiti po §§. 127., odstavku 2., in 137. ;
b)	ako unanjik, ki ima zavoljo pridobitka domo-vališče v naši deželi, opusti to domovališče ali bivališče, ne da bi ostal zavezan prihodnini po zmislu §§. 127, odstavka 2., in 137.
Ako ne nastopita oboja pod lit. a), oziroma 'd- b), omenjena pogoja in se torej prihodnina ne SII1e izbrisati, se ne sme tudi sploh nikakor izpre-Illeniti davek, predpisan za tekoče davčno leto.
5.	Kateri del prejemkov je šteti za ugasel, to morajo dokazali dediči, oziroma zapuščinski skrbnik; če bi se pokazalo pri tem, da ni bil ob-dačen doslej zapustnik za vse prihodnini zavezane prejemke, bi bilo upotiti dodatno izpravo dosedanje obdačbe.
6.	Dokler ne stopijo k nasledstvu v zapuščino poklicane osebe v nje užitek, je obdačiti nenastop-Ijeno (počivajočo) zapuščino tudi za nastopna leta po meri nji ostalih prejemkov; na njo je uporabljati občna načela člena 25., in zatorej se ne srne odpisati davek, ker se med letom prisodi dediščina dednemu vpravičencu.
Člen 28.
Postopanje pri prirastkih.
(§. 145., 148.)
1. Doselbo v ozemlje veljavnosti tega zakona, s katero se osnuje davčna dolžnost (člen 26.), mora naznaniti davčni zavezanec v 14 dneh po doselbi pri pristojnem davčnem oblastvu (člen 18., št. 11), priloživši napoved, v kateri je povedati prihodnini zavezane prejemke, ki mu še dojdejo po doselbi v teku davčnega leta.
2.	S smrtjo davčnega zavezanca se doseže izbris davčne dolžnosti le tedaj, oziroma le v toliko, v kolikor vsled smrti odpadejo prihodnini zavezani ln'ejemki — kakor je to pri životnih rentah in podobnih na življenje vpravičenega prejemnika omejenih primerih — ; kadar in v kolikor pak ne nesejo s smrtjo davčnega zavezanca po njem preje-rnani prihodnini zavezani prejemki popolnoma, tedaj je njemu predpisani davek za ostanek koledarskega leta plačevati dalje od dediščine po razmerju nji ostalega do odpalega dela dohodkov.
3.	Popolni' odpis prihodnine v primerih pod 1 in 2 se mora opraviti od prvega meseca po na-
Opust te naznanitve je po §. 243., št. 4, zatajba davka ali pa nerednost, katera se kaznuje po §. 244.
2.	Sicer mora davčno oblastvo, kadar doz ve med davčnim letom za take primere, pozvati davčne zavezance po istih pogojih in prav tako, kakor je pisano v členu 21., da naj podadö napovedi.
3.	Odmeri, ki jo opravi spredaj oznamenjeno davčno oblastvo, je za tekoče davčno leto podvreči najprej samo stalne prejemke; obdačba premenljivih prejemkov pak, doseženih med prvim davčnim letom po doselbi, se opravi še le ob enem z obdačbo
za nastopno leto. Potemtakem mora napoved, ki jo je podati za nastopno davčno leto, izkazati v prvem letu prejete premenljive prejemke kakor zastran ob-dačbe za prvo, tako tudi za drugo leto.
Kadar bi ne bilo opraviti obdačbe za drugo leto, tedaj bi bilo obdačiti premenljive prejemke za prvo leto, ko se izve njih izmera, na podstavi posebne napovedi.
1. Zoper te odmere davčnega oblastva je pri-pusten rekurz do finančnega deželnega oblastva.
Člen 29.
Postopanje pri odpadkih.
(gg. 146., 147., 148.)
1.	V primerih odSelbe mora iz davčne dolžnosti izstopajoča oseba podati v 14 dneh po odsclbi naznanilo pristojnemu davčnemu oblastvu (člen 18., št. 11).
2.	Ob smrti davčnega zavezanca ni podati naznanila tedaj, kadar odpade prihodnina popolnoma ali preide popolnoma na dediščino; v prvimi primeru mora davčno oblastvo s pridržkom ukazila, danega v št. 6, kadarkoli doz ve za okolnosti, na katerih je osnovan popolni odpis, uradoma odpisati davek od prvega bližnjega meseca po dnevu smrti; v zadnjem primeru pa prehaja davčna dolžnost kakor drugi dolgovi zapustnikovi na dediče.
3.	Kadar se pak vsled smrti zahteva delovit odpis davka, tedaj morajo dediči (ali zapuščinski skrbnik) v treh mesecih, računeč od dneva smrti, podati naznanilo o nji, ter vtemeljili svojo zahtevo delovitega odpisa davka (člen 27., št. 5.); tudi tu se opravi odpis od prvega bližnjega meseca po dnevu smrti.
4.	Ako se pak poda naznanilo, ki je je dati po št. 1 ali 2, prepozno, se odpiše davek še le s pričetkom tistega meseca, ki pride prvi po dohodu naznanila.
Po 30. dnevu novembra davčnega leta, ali po preteku davčnega leta dohajajoča zakasnela naznanila torej ne smejo biti povod kakemu odpisu davka, predpisanega za to davčno leto, vendar se morajo zastran razvidnosti odpadka preskusiti, kakor je treba, ter primerno zaznamovati.
5.	Zoper odločbo davčnega oblastva prve stopinje je pripusten rekurz do finančnega deželnega oblastva.
6.	Primeri smrti, za katere izve davčno oblastvo, morajo biti vselej povod popreskusu obdačbe umrlega in za tö je vselej porabiti — kolikor moči pregledavši jih nakratko — zapuščinske spise. Kadar bi se pokazalo, da umrli ni bil obdačen za vse svoje prihodnini zavezane prejemke, je opraviti dodatno obdačbo.
Tudi je pred odpisom, o katerem je govor v št. 1, vsakikrat natančno ustanoviti, ali ni zapustil umrli nobenih dohodnih virov. Odpis se sme v ta namen odložiti do časa, ko se dedičem prireja davek v bližnjem nastopnem letu.
Oddelek VI.
Zakonita zastavna pravica za prihodnino.
Člen 30.
Stvarna odgovornost /a prihodnino.
(§■ 150.)
1.	Po g. 150. ima prihodnina s pripadki vred zakonito zastavno pravico na tistih davku zavezanih prejemkih, od katerih je plačati davek; ta zastavna pravica ni prednostna zastavna pravica, ampak njen vrstni red se ravna po dnevu njenega uveljavljanja; nasproti pa tudi ni časno omejena in se sme torej uveljavljati ob enem za prihodnino več let.
2.	Uveljavljati je to zastavno pravico tako, da se tistemu, ki je dolžan izplačevati prihodnini zavezane prejemke (dolžniku), naznani z dopisom po obrazcu M bitje dotičnega prihodninskega zastanka z ukazilom, da je zadrževati nadaljne obroke do-tičnih prejemkov tako dolgo, dokler ne bo zadostoval zadržani znesek v založbo naznanjenega zastanka na prihodnini s pripadki vred.
3.	Uveljavljati to zastavno pravico je poklicano tisto davčno oblastvo prve stopinje, v katere okolišu ima domovališče tisti, ki je dolžan izplačevati davku zavezane prejemke (dolžnik); kadar je predpisana zastala prihodnina v kakem drugem okraju, tedaj mora davčno oblastvo tega zadnjega okraja zaprositi oblastvo dolžnikovega domovališča po rekviziciji za opravo izvršbe.
Kos LXIX. 171. Izvršitveni predpis k zakonu z dne 25. oktobra 1896. (Poglavje III.).
1141
4.	To zastavno pravico je uveljavljati samo UQaJ; kadar ni bilo mogoče, izterjati prihodnino po ' Iutçi poti ali bi to previdoma ne bilo mogoče.
rezpogojno izključeno je uveljavljanje te zastavne pravice, kadar gre za izterjavo po §. 135. nalože-ßega plačila prihodnine, katero je pobrati po §. 133.
5.	Po zneske, pridržane po tistem, ki jih je °. ,an izplačevati, mora, če dolžnik ne oddâ morda
ra'lbi teh zneskov naravnost sam oznamenjenemu niu davčnemu uradu, priti izvrševalni organ davč-nega urada dolžnikovega domovališča ter jih oddati takoj davčnemu uradu; skrbeli je za to, da ne bo ^led rokom dospelosti prejemkov, ki jih je izpla-( 'l ', in med njih oddajo v državno blagajnico pre-1 °lg presledek, zato je za primer, da bi en pridr-Zani dos]ieli obrok ne zadostoval v založbo dolžil!'1 davka, delovati na to, da se oddado pridržani ■’’•tleski po vsakem roku dospevanja; o oddanih zneskih je izdati vsaki krat uradne pobotnice.
Člen 31.
Osebna odgovornost dolžnikova za izvršbo uveljavljane stvarne odgovornosti.
govoren osebno za plačilo tistih zneskov, katere pridržati je zamudil.
Izvršitvi nadaljnega plačila prihodnini zavezanih prejemkov je enaka teh zadnjih pobota z nasprotno terjatvijo, pridobljeno po naznanitvi davčnega zastanka.
2.	To odgovornost je uveljavljati tako, da se naznanijo dolžniku s plačilnim nalogom po obrazcu N Obrazec zneski, ki se zahtevajo od njega iz naslova te odgovornosti ; zoper ta plačilni nalog, ki ga izda po
členu 30., št. 3, pristojno’davčno oblastvo, je dopusten rekurz do finančnega deželnega oblastva.
3.	Zgoraj omenjeni zneski, ki jih je izterjati s plačilnim nalogom po obrazcu N, je ravnati v obče — in to sosebno tudi, v kolikor gre za prašanje o zastari pravice do izterjave, in pa za prašanje njih izterjave — kakor z neposrednimi davki tistega, ki je dolžan izplačevati davku zavezane prejemke (dolžnika); vendar se tudi tukaj uporabljajo v členu 12., št. 6, pod lit. b in c omenjeni razločki od predpisov, veljajočih za pobiranje in izterjevanje neposrednih davkov.
(§§• 150., 151.)
I. Kadar opusti dolžnik izvršitev sebi došlega gazila po zmislu sprednjega člena, tedaj je od-
Hilinski s. r.
■ ,J
Priloga A.
_ Pri odločbi prašanja, kako je glede obdačbo ravnali s kuponi avstrijskih vrednostnih papirjev, pri-aJaJ° v poštev različna vodila. Nastopni razkaz podaje pregled o raznih vrstah davčnopravnega ravnanja s temi kuponi.
Razkaz
ril*tlolitve avstrijskih vrednostnih papirjev s stališča davčnopravnega ravnanja i njimi.
I.	Pod obdačbo po §§. 124. do 152. zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) ne spadajo :
A.	(obresti iti) dividende vseh delnic avstrijskih podjeteb;
B.	obresti papirjev, spadajočih pod zakon z dne 20. junija 1868. 1. (drž. zak. šl. 66). (§. 125., št 9);
C.	obresti papirjev, izrečenih za davka proste na podstavi posebnih zakonov (g. 125., šl. 12);
D.	obresti obligacij podjeteb, prostih pridobnine na podstavi §. 84., odstavka 1., lit a in odstavka 2. (§.125., št. 12);
K. obresti papirjev, zavezanih — v kolikor se ta pravica vzdržuje s členom II.. odstavkom 3. v zakonu z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) — pravici do odbitka po dolžniku (§. 125.. št. 11);
a)	pravica do odbitka se v resnici izvršuje;
b)	pravica do odbitka se ne izvršuje;
c)	ta čas še ni znano, se-li izvršuje ta pravica;
F. obresti prednostnih obligacij in drugih delnih zadolžnic, v kolikor niso te obresti po §. 94., lit. c všteven postavek stroškov ob ugotovitvi podstave za obdačbo dolžnikove podjetbe (§. 125., št. 14); te obresti so mnogokrat iste, kakor pod E spadajoče obresti.
II.	Pod obdačbo po §§. 124. do 152. zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. 220) spadajo:
A. obresti, podvržene odbivanju prihodnine po dolžniku po zmislu §. 133., in sicer so zavezane ;
aj desetodstotni prihodnini:
a) ta se v resnici odbija;
ß) ta se ne odbija;
f) ta čas še ni znano, se-li odbija;
(Slovenisoh.)	1^0

b)
prihodnini dveh odstotkov: a) ta se v resnici odbija; ß) ta se ne odbija;
Y) ta čas še ni znano, se-li odbija;
c)	prihodnini poldrugega odstotka : a) ta se v resnici odbija: ß) ta se ne odbija;
7) ta čas če ni znano, se-li odbija.
B. Obresti, zavezane obdačbi dveh odstotkov pri prejemniku.
;
Spisek
lu S- 133. pobiranju
S
£
S
—
£
‘C
Cm
gg
S
O
«■«
*
•M
5
©
a
'S
cd
N
o>
k
cô
N
O
-J3
B
►bjj
O
Odpisalo se je	zamudnih 1 obrestih 1	J»	1	1						
		•&								
	pri- hodnine	À					1			
										
	z opravilno šte- vilko									
V dodatno plačilo se je predpisalo	za- mudnih obresti	J2								
				! 1						
	prihodu ine	J2								
										
	z opravilno šte- vilko				!					
Prihodnino je oddal dolžnik	V znesku	ä								
							1			
	za čas									
	državni blagaj- nici (davč- nemu uradu)			1						
Izkaz C je dati dne										
Obresti	«3 •§*	J 'rt' j=T	! . _ ~ . .									
	11 -.a	a									
Podrobnejše povedbe o kaki razdolžbi dolžne glavnice td.										
B£BUZ opjaui ou)6djqo										
Dolžna glavnica (renta) znaša (se da posneti)										
Odbiti je	z odstotnim postav-kom po									
	od obresti (ozna- menilo dolga)									
Ime in stanovališče dolžnika										
mii!A9}§ Bjojjax										
*
1146	Kos LXIX. 171. Izvšitveni predpis k zakonu z dne 25. oktobra 1896. (Poglavje III.).
O O
£. S
Obrazec I).
Kraljevina
Dežela ........................... Davčna občina....................................................
Davčni urad ....................................
Plačilni poziv št. . . .
o prihodnini, ki jo mora z odbitkom pobrati in oddati državni blagajnici dolžnik
za leto 180
Dolžnika: ime . . .
poklic .	.
stanoval išče št. v spisku:
Ker se (iz izkaza C z dne ....	. ... ) razvidi, da ni bila prihodnina z odbitkom pp
zmislu §. 133. zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) prihodnini zavezanih obrestr
•.................zajma za leto 189 . še (samo z zneskom za...........s . . odstotki)
v letu
oddana, v tem ko bi bilo po zmislu navedenega zakona od dospevajočih — ^	■.........
zneskov za......................oddati davčni postavek . . odstotkov, se izdaje s tem poziv,
da naj se potemtakem znesek prihodnine, kar je je bilo oddane premalo, in to:
1. . , odstotne prihodnine od zneska za.....iz leta ... v znesku . . . gl. . . kr.
9
•	it	v	it	it	»............»»•••»	n	•••»•-»»
Q
•	it	it	it	n	it............rt it •	•	• n	it	•••»••»
4' ■	.	n	n	n	»............ft ft •	•	- ft	n	••■»••»
v k u p e . . . gl. . .kr.
nadalje zamudne obresti, pripadajoče po zmislu §§. 135 in 283. v zakonu, in to:
ad 1. od zneska za ... •	.... za čas od
ud 2. n „	...................»	»	„
ud 3. „	„	n-.... •••s» n
ad 4. „	„	ft..........
oddadô naravnost zgoraj oznamenjenemu davčnemu uradu.
Zneski, kateri bodo ob nastopu pravnomočnosti tega plačilnega poziva še nepoplačani, se izterjajo kakor neposredni davki z izvršbo.
Zoper ta plačilni poziv se sme v 30 dneh, računeč od prvega dneva po vročbi, podati pri podpisanem davčnem oblastvu rekurz.
cfl
5 si
a >3 -o
o ft
"O
davčno upravništvo. okrajno glavarstvo.
S plačilnim pozivom ddo......................................................št. . . • • ’
se je naložil........................... ................... po ztnislu §§. 135. in 136. v zakonu
z dne.......................................... . kot dodatno plačilo na prihodnini, ki jo je P°
§. 133. pobrati z odbitkom in oddati državni blagajnici:
za leto	18	.	,	znesek	za................... .......................
»	»	18	•	•	n	n	.........................................
» »	18	.	.	»	„ ...........................................
nadalje so se naložile zamudne obresti, ki jih je preračuniti po §. 283. :
ad 1) od zneska za...............za čas od...................................
ud 2) „	„	...................»	»...................................
(id d) „	„	„....	.........................................
ud b) „	„	„...............»	»	,...................................
C. k...........................................se ukazuje, predpisati te zneske brez preračuna
neorarskib doklad kot dolžnost . . . . .....................v...............................
Te zneske je po nastopu pravnomočnosti zgoranjega plačilnega poziva oddati pri tamkajšnjem uradu, in če bi se ne vplačali, izterjati kakor neposredne davke; preden se prične kako izvršilno dejanje, je ugotoviti nastop pravnomočnosti zgoranjega plačilnega poziva, eventualno poročati podpisanemu uradu.
Si
■si
o a.
C. k.
davčno upravnistvo.
okrajno glavarstvo.
Poziv
do..............(ime in stanovališce dolžnikovo).
Ker bi bili morali od prejemkov, izplačanih po Vaši blagajnici v . . . ..
Namreč..........................pobrati ob njih izplačilu prihodnino z odbitkom po zmislu
§• 133. v zakonu z dne 25. oktobra 1896. h (drž. zak. št. 220), oddati jo državni blagajnici in obve-siiti podpisano davčno oblastvo o tem v roku, ustanovljenem v §. 134., z izkazom C, tak izkaz pa še ni 'l°šel doslej podpisanemu uradu, poživljate se s tem, da predložite sedaj, da ne bo v §§. 135. in 136. °zn,amenjenih nasledkov, ta izkaz C z dokazom o opravljeni oddaji prihodnino v 14 dneh pri podpisa-uradu, oziroma da temeljito obrazložite, zakaj se je opustila predložba.
davčno upravništvo.
okrajno glavarstvo.
Kraljevina ) Dežela j Davčni urad
Davčna občina
Plačilni poziv št. . .
o zamudnih obrestih za prihodnino, ki jo mora z odbitkom pobrati in državni blagajniki
oddati dolžnik.
Dolžnika: ime ....	...................
poklic..............................
stanovališče .......................
številka v spisku...................
Ker je bilo prihodnino. ki jo je po §. 133. zakona z dne 45. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 240)
z odbitkom pobirati od.................................. oddati državnim blagajnicam p°
§ 134. lit. c., oziroma po obroku, dovoljenem z razpisom z dne......................................
že dne..............................................................................................
pa se je oddala še le dne........................... . . , se terjajo s tem po zmislu §. 135. lit. o
zamudne obresti za znesek.............................za čas od.................................. ■
do.............................v znesku...............................dodatno.
Ta znesek je oddati naravnost zgoraj oznamenjenemu davčnemu uradu.
Zneski, kateri bodo ob nastopu pravnomočnosti tega plačilnega poziva še nepoplačani, se izterjajo kakor neposredni davki z izvršbo.
Zoper ta plačilni poziv se sme v 30 dneh računeč od prvega dneva po vročbi, podati pri podpisanem davčnem oblastvu rekurz.
davčno npravništvo. okrajno glavarstvo. *)
*) Obvestilo davčnega urada po obrazcu E.
Kraljevina : Dežela:
Etični okraj:
Cenilni okraj: . . Davčnouradni okraj: Občina: ....
Napoved za prihodnino (rentnino)
1.1.
(ime)
(poklic)
(stanovališče)
za leto 189
Odbitna bremena, katera se drže davku zavezanih rentnih prejemkov, je zaznamovati na drugi strani.
, .. Opomnja *): V razpredel 4 je postaviti preračunjeni poprečni znesek; v razpredelih 1—3 se smejo vpostaviti dohodki anJiu let, ki prihajajo v poštev pri preračunu poprečnega zneska.
nat*	8« izognejo nadaljnira pozredbam, se opozarjajo stranke v svojo korist na to, da je kolikor moči
ancno oznamenlti prikodnlui zavezane prejemke, pa katere se nanašajo zgoranje povedbe.
fSlovenisch.)
191
Prenos .
Od spredaj naštetih rentnih prejemkov je odbiti nastopna bremena:
Povedba na prvi strani navedene Številke, pod katero je naveden prer jemek, na katerem sloni breme
Povedba v šem obstoji breme, je-li v denarni davščini ali drugačni dolžnosti, pri zakupu obrta povedba bremen, katerim je zavezan zakupodavec
spredaj oznamenjenih bremen (povedba pogodbe, oporoke, oznamenilo upnika itd.).
Vkupe .
Torej znašajo vsi prihodnini zavezani prejemki .
S tem zatrjujem, da sem storil sprednje povedbe po najboljši vednosti in vesti.
		
Stalnih prejemkov v letu . .	Premenljivih prejemkov*)	Vkupe.
			•
Stalnih bremen v letu . .	Premenljivih bremen*)	Vkupe
g o 1 d i n a r j o v
1
2
3
4

1
2
3
4

1
2
3
4

1
2
3
4

1
2
3
4

1
2
3
4
, dne
Podpis :
Opomnja. *) V razpredel 4 je vpostaviti preračunjeni poprečni znesek, v razpredelih 1—3 se smejo vpostaviti bremena zadnjih treh let, ki prihajajo v poštev pri preračunu poprečnega zneska.
Kos LXIX. 171. Izvršitveni predpis k zakonu z dne 25. oktobra 1896. (Poglavje III.)
1153
davčnemu zavezancu je dano na voljo, priobčiti preračune, ki so v podstavo spredaj stoječim povedbam, ali 8ačna pojasnila in pristavke (na primer dejanske povedbe, katerč opravičujejo po mnenju davčnega zavezanca l°st po g, 125.) na ti strani ali pa v posebni prilogi.
lovito)
^rav tako je tukaj pristaviti razloge, iz katerili misli davčni zavezanec, da sme zahtevati kako (popolno ali de-Prostost prejemkov.
Davčna dolžnost.
§. 124. Piihodnini (rentnini, davku od prihodkov ali rent; je zavezan, kedor iz imovinskih predmetov ali imovinskih pravic dobiva piejemke, katerih ni že naravnost zadela zemljarina, liiši.ina, pridobnina ali plačarlna. 'l aki prejemki so zlasti :
1.	Obresti in rento (prihodki) od državnih, javnih zakladnih in stanovskih obligacij, od obligacij deželnih propinacijskih zakladov, od deželnih, okrajnih in občinskih zajmov;
2.	obresti öd vseh drugih kakor koli imenovanih javnih in zasebnih, s pismom potrjenih ali ne potrjenih, zavarovanih ali ne zavarovanih posojil, dolžnih terjatev ali diugačnih glavnicnih terjatev, kakor so obresti od delnih zadolžnic, zastavnih pisem, hipotekarnih posojil, posojil proti navadnemu dolžnemu listu, proti menici; dalje od kupnlnskih ostankov, kontokoientnih terjatev, varščin, poloŽkov, blagajničnih listkov, hranilnih vlcg;
Ji. eskomptni dobički, ki namestujejo obresti;
4.	zakupnine iz zakupa obrtov, obrtnih pravic in drugih predmetov, ne zavezanih niti zemljarini niti hišnini;
5.	rente (prihodki) vsake vrste, izvzemal tiste, ki so neposredna od-Plata 7.a storjeno službe In pa v §. 167., št. 4. oznamenjene pokojnine in preskrbnine, torej : rente (prihodki) (dedne rente, časne rento, dosmitne rente), katere proti določenim vlogam dajejo zavarovalnice, oskrbovalnice, pokojninske blngajnice, vdovske blagajnice ali drugačne blagajnice ali zavodi, ali katere slonč na kaki daritvi ali naredbi poslednje volje ali na kakem rentnem kupu; odkupne in odškodbene rente, odkupne rente za podržavljene podjetbe, pre-živitki in dosmrtni užitki ; prejemki iz pravic do užitkov, iz služnosti zemljiških bremen in enakih pravic;
6.	drugačna tekoča plačila, tekoče oprave ali podpore, v kolikor seje dajavec pravnoveljavno zavezal, dajati jih, ali je to storiti dolžan po zakonu ali vsled sodniške sodbe; kakor so davščine za preživljanje (alimentacijo), prejemki za opust izvrševanja pravic ali za dovolitev izvrševanja pravic, patentov, pii-vllegijev, iznajdeb I. e. r. po kom drugem;
7.	obresti In dividende od unanjih vrednostnih papirjev, v kolikor niso ti prejemki Izvzeti od davčne dolžnosti po §. 127., odstavku 1.; delnice in prednosti podjeteb, katere so, da-sl le z nekim delom svojega obrata zavezane po drugem poglavju pridobnini naše dežele, se ne štojejo za unanje vrednostne papirje.
Odbitki.
{j. 130. Pafivne obresti se pra'ütira ne smejo odštevati 0(! vezanega prejemka. — Tako odbivanje je dovoljeno samo v teh-le pr ijn na-
1.	Ako so določenega rentnega | rejimka drži na zasebnopi njegov 6lovu osnovano, Ž njim neposredno zvezano bremo, katero zmnDj ^rexnenib. donos ; pri ustanovah nit o stroški zn ustanovne namene obseženi v te 1 odbiti
2.	Od prejetih eskomptnih in kontokorentnih obresti se s *jteV pod
plačane reoekomptne, oziroma pasivne kontokorentne obresti. — -M0 £padajo št. 1 in 2 cznamenjenih odbitkov je mimo te ga vezana na pogoj, da pokaže obdačni prejemki k tistim, ki so oznamenjeni v §. 133., in da se veroje obstanek plačil, ki jih je odbiti.	i0 0dbi'i
3.	Pri zakupnih obrestih za obrte, dane v zakup, se 6	•broški,
z vzdrževanjem zakupnega predmeta zvezani upravni in vzdria ozjrowa vštevsi odpis tega, za kolikor so je z obrabo znižala vrednost opra > obratnega gladiva, v kolikor ni zakupnik dolžan, netiti ta bremena.
[Odbivanje prihodnine po dolžniku.
§. IPS. V tu spodaj oznamenj« n ih primerih pobiia prihodnino ^ po odbivnnju tako, da od vsakega obroka pri h odrini zavezanih prej« m tero mora izplačati ali na dolg zapisati on, oziroma njegove blagajn » ]iflgun vpravičenemu prejemniku v §. 181. oznan.(njeno odstotno podstavke žftVnl dižavnega zaklada ter jih po zmislu nastopnih §§. 134. in 135. od blagajnici. — Tako odbivanje morajo opiavljatl:	„«vjadov
1.	Blagajnice, oziroma plačevalnice države, dežel in javni \
gledč prejemkov, oznamenjenih v §. 131., lit. a, c in d.	vnemu da-
2.	Blagajnice, oziroma plačevalnice okrajev in občin in Pa Ja
janju računov zavezanih podjeteb :	, nfitT)ih pa-
tt^ gledč davku zavezanih obresti In rent po sebi izdanih vredn pirjev ne gledč na to, ali so izplačuje z odkupom kuponov ( ali pa, kakor pri blagajničnih listkih, kakd drugači; bj gledč obresti hranilnih vlog.	hanka iz
Na prlhodnini zavezano prejemke, ki jih Avstrijsko-ogrska q p0-plačuje v dobi veljavnosti zakona z dne 21. maja 1887. 1. (drž. zak- ® *	'
daljšbi privilegija Avstrijsko-ogrskl banki, sc to določilo ne uporablja.
Prostosti.
§. 125. Pribodnini (rentnini) niso zavezane:
1.	Država in dežele;
2.	okraji (cestni skladni okraji, šolski okraji) in občine gledč obresti začasno naloženih davčnih novcev In prejetih, toda ne precej porabljenih denarjev iz zajmov;
3.	zavodi in zakladi, katoro podpira država z letnimi prJplačlli, kijih ni dajati iz zasebnopravnega naslova;
4.	kumulativne sirotinsko blagajnice, zakladi za onemogle, zavodi za bolniško oskrbo, preskrbo ubožcev In podporo ubožcev in drugačni ljudomili in dobrodelni zavodi, daljo zakladi za stavbo božjih hiš, in pa javni zavodi, ki so namenjeni za poduk ;
5.	c. k. poštna hranilnica in obresti hranilnih vlog pri poštni hranilnici ;
6.	pridobitne in gospodarske zadruge in posojilnice, katere so oproščeno pridobninc po zmislu §. 84., lit. cj, in §. 85., odstavka 1.;
7.	osebe, katerih rentnini zavezani prejemki ne presegajo niti sami za se niti v zvezi z drugačnimi dohodki zneska 600 gl. na leto ;
8.	tisti zneski, katero dobiva kak zakonski del od drugega, ali katere dobivajo otroci od svojih roditeljev ali roditelje namestujočih sorodnikov, ali roditelji od svojih otrok v prehrano;
9.	tiste obresti državnih obligacij in tisto odškodbene rente za odpravljene dohodke, na katere se uporablja zakon z dne 20. junija 18G8. 1. (drž. zak. Št. 66) ;
10.	dividende avstrijsko-ogrske banke po zmislu In na dobo veljavnosti zakona z dne 21. maja 1887. 1. (drž. zak. št. 51);
11.	tisti prejemki, kateri so podvrženi dolžniku idoči pravici do odbitka, ki se v členu II. tega zakona vzdržuje v moči;
12.	tisto obresti in drugačni rentni prejemki, katerim jo bila izrečno zagotovljena davčna prostost po posebnem zakonu; med to je računiti tudi obroati in dividende od delnic tistih podjeteb, katere so pridobninc oproščene po §. 84., odstavku l.aj ali odstavku 2.;
13.	tiste pridobnini zavezanemu podjetniku prihajajoče obresti in rente, ki so dokazno del opravilnoga donosa, zavezanega pridobnini;
14.	tisto po kaki podjetbi, zavezani javnemu dajanju računov (§. 83.), izplačane obresti, katere so na podstavi §. 94., lit. cj ne smejo odbiti od njenega davku zavezanega donosa, in pa enakovrstno obresti od terjatev do tistih podjeteb, ki so pridobnine oproščene na podatavi §. 84., odstavka l.aj ali odstavka 2. ;
15.	donos poslopij, oproščenih hišnine iz naslova namembo.
tost so ne po dotiČ-
Podstava za obdačbo.
§. 129. Rentnlna se odmerja v6uko leto. — Stalne prejemke je obdačitl z zneskom, katerega so zares dosegi} v zadnjem letu pred davčnim letom, po svojih zneskih nedoločene ali premenljive prejemke pnk samo pri prvi priredbi, ki se opravi po tem zakonu, po istem merilu, pri drugi priredbi pak po popreč-nosti zadnjih dveh let, pozneje pa po poprečnosti zadnjih treh let. — Kadar niso prejemki naposled omenjene vrsto še obstojali tako dolgo ali kadar se niso stalni prejemki obstojali skozi eno celo leto, tedaj jih je vpoštevati po poprečnosti dobe njih obstanka, če pa treba, po verojetnem letnem donosu. — Določila o podstavi za obdačbo v prvem letu davčne dolžnosti kakega prejemka obsega §. 145. — Glede prejemkov, oznamenjenih v §. 133., veljajo tamkaj vkrenjena določila.
§. 12!). Kadar obstoji davku zavezani rentni užitek povsem ali deloma iz prlrodnin (naturallj), stvarnih užitkov ali drugačnih davščin, tedaj se denarna vrednost prirodnin prevdari po poprečnih, v kraju navadnih cenah prejšnjega leta, denarna vrednost užitkov in drugačnih davščin pa po cenitvi. — Pri letnlnah prihaja v poštev samo v njih obseženi znesek obresti.
§. 126. V §. 125., št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 13 ustanovljena prog razteza na tiste obresti in rente, od katerih se davek po §. 183. odbija nih blagajnicah in podjetbah pri njega izplačevanju.
Napovedi.
I morajo glede vseli
I odl-iva prihodnino dolžnik (§• loo-)> pri
§. 188. Davčni zavezanci
prejemkov, razen tistih, od katerih odl-iva prihodnino dolžnik (S- ioo.j, pri predati po obrazcu, ki so ustanovi z ukazom ali pa ustno, podati na zftP jj za tistem davčnem oblastvu, katero jo pristojno za sprejemanj^ naP nj]0
osebno dohodnino (§. 176). — Ta napoved mora obsegati natančnejšo oz> rjrod-
davku zavezanih prejomkov, zlasti ali so ti prejemki v denarju a11 ninah, stvarnih užitkih ali drugačnih davščinah, in pa ime, stan in 8tflnanienilo davčnega zavezanca in, v kolikor ne gre za eskomptne obresti, tudi °zn rfBtno dolžnikov. Pri glavničnih terjatvah je povedati glavniČni znesek ln ° .gn0gft merilo, pri letnlnah skupni znesek letnine in v nji Obseženega gla 'j za. povračila ; naposled je v napovodi povedati odbitke, kijih zahteva da vezanec (§. 130). — Napoved jo, s pridržkom določil» nastopnega §.	j na.
leto predati pri pristojnem oblastvu ob tistem času, ob katerem je P00 J poved za osebno dohodnino.	1|k r jih
§.189. Predaje v §. 188. oznamenjeno napovedbe so,^ v *c0 flnCi, davčno oblastvo posebej ne pozove v to, oproščeni tisti davčni z a kateri so
1.	že v preteklem davčnem letu plačali prihodnino,
2.	kateri mod tem niso izpremenili domovallšča,
3.	kateri niso dosegli nobenega pomnožka prejemkov.	. j jjilo
Davčna odmera se v tem primeru opravlja prav tako, kakor ^ j0
imenovane osebe napovedale, da trajajo njih prejemki nadalje v izme , bila določona v zadnjem preteklem letu.	a da
§. 140. Davčno oblastvo ima pravico, osebo, o katorih	ku ’naj-
uživajo prihndnlni zavezane prejemke, pozvati, da podadč napoved v r ^ mora manj osmih dni. Ako taka oseba ne uživa prlhodnini zavezanih prejem to> » zft. oddati izjavo, da po najboljši vedhostl in vesti ne uživa nobenih priho 1 jftVgno vezanih prejemkov, oziroma jih ni uživala v dobi, merodajni za dolžnost (§. 128.).	_r0dpisa-
§. 142. Kadar davčni zavezanec no podli dolžno napovedi v	vgn0
nem roku ali ne sluša došlega poziva, da naj dii kaka pojasnila, tedaj	r0d
oblastvo opraviti odmero prihodnine na podstavi pomagal, ki J**1	ft j0
sabo. — Pred tako davčno odmero pak jo pozvati davčnega zavezanca,	0i,.|
izrečno opozoriti na ta pravni posledek, da naj v roku vsaj osmib dn	no-
niiloge, ki so mu dani. — Spredaj stoječe določilo ne izključuje kakcg ftVjc0 vanja davčnega zavezanca, ker je opustil podajo napovedi, niti ne P e(jft< davčnega oblastva, postopati zoper njega, zapretivši mu kazen zavoljo
Vpogled y opravilne knjige.
§. 272 V opravilne knjige davčnega zavezanca je vpogledati, k<*d^ ponudi davČDi zavezanec in odmerjajoče oblastvo ali komisija ne stoje gloda v opravilne knjigo njegovih povedeb za verojetne. Davčni zavezan ^ gw dejanstvo, katero je dokazati z vpogledom v knjige, natančno oznamen » sicer ni troba ozirati na njegovo ponudbo.	.	0],ia-
§. 274. Opravilno knjigo je praviloma prenesti v uradne Pros. . oz|ra stva ali komisije ; pri obsežnih pozvedbah take vrste, ali pri drugac ^„jigo vrednih okoinostih se smo na prošnjo davčnega zavezanca vpogle opraviti tudi v obrtnih prostorih ali v stanovanju davčnoga zavezanca- rein §. 276. O poslodku vpogleda v knjigo je napraviti zapisnik, . gene je pred vsem ugotoviti v knjigah in zapiskih, predloženih na vpogle'Takisto jo vpise, kateri se nanašajo na dejanstva, kijih trdi davčni zavezanec, i Jn pa v ta zapisnik vzprejeti po davčnem zavezancu dane povedbe in P°Ja8n /a njih unanjo kakovost knjig in zapiskov, naposled okolnosti, ki so va n..‘g0 p0-verojetnost. Vpogledujoči uradnik sme zahtovati vpogled v zapiske* te(jaj trebni za sestavo ponujonega dokaza; kadar jih davčni zavezanec oar * se mora ta okolnost vgotoviti v zapisniku ter povedati vzrok 0(ir®k®'	odločiti
§. 277. Oblastvo ali komisija mora po svobodni oceni a °* davč-o tem, ali In v koliko sejo z vpogledom v knjige dobil dokaz za t naniti nega zavezanca. Razloge, iz katerih se sodi, daje dokaz spodletel, je davčnemu zavezancu.
Poziv
na podajo napovedi za priliodnino (rentnino).
Na podstavi §. 140. v zakonu z dne 25. oktobra 1896. I. (drž. zak. št. 220) se poživljate s lem da napoveste v treh tednih po dnevu vročbe tega poziva svoje prihodnini (renlnini) zavezane prejemke, "Porabljajoč za to priloženo •/. tiskovino.
če bi ne prejemali prihodnini zavezanih prejemkov, morate na priloženi tiskovini (na strani 3.) Rjaviti, da ne uživate po najboljši vednosti in vesti nobenih prihodnini zavezanih prejemkov, oziroma da niste uživali v dobi, merodajni za davčno dolžnost (§. 128.). Nasledke, če sc opusli podaja napovedi, °z>roma nasledke, če se poda neprava napoved ali se zataji kak del prihodnini zavezanih prejemkov, .obdajo §§. 142., 239., 241., 243. in 244.
Napoved, oziroma zgoraj omenjena izjava se sme oddati tudi ustno; v ta namen bi morali v zgo-‘anjem roku priti k tukajšnjemu uradu (....... ..................).
davčno upravništvo. okrajno glavarstvo.
(Slovenlsch.)
11)2
Kraljevina )
..,---1............. .................... Davčna občina.........................................
Dežela	)
Davčni urad..................... ....
Plačilni nalog št.. ..
o priliodnini (rentnim) za leto 181) .
Davčnega zavezanca: ime . . .
poklic . . stanovališče kat. št. . .
opravljeni primerno Vaši napovedi ddo.
razloženi zadaj
Po pozvedbi,
znaša . . odstotna prihodnina od
vkope .
K temu je prišteti neerarske doklade, in to:
Deželne doklade..............odstotkov
Okrajne doklade................... „
Občinske doklade................... „
Okrajnošolske doklade	...	„
Okrajnocestne doklade	...	„
odstotkov
kar da vkupne dolžnosti .
katero je pri zgoraj oznamenjenem davčnem uradu vplačati v dveh enakih, 1. dne junija in 1. dne decembra dospevajočih obrokih.
Kadar se posamezni obroki ne plačajo najpozneje 14 dni po preteku vplačilnega roka, določenega za vsakega izmed njih, tedaj nastopi po zakonu z dne 9. marca 1870.1. (drž. zak. št. 23), oziroma z dne 23. januarja 1892. 1. (drž. zak. št. 26), in pa po §. 283. zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), dolžnost, plačati zamudne obresti, v kolikor presega davčna pristojbina na lelo 50 gl.
Po preteku štirih tednov po roku dospelosti še nevplačani obroki se izterjajo z izvršilom (eksekucijo).
Zoper ta plačilni nalog se sme po zmislu zakona z dne 19. marca 1876. 1. (drž. zak. št. 28) podati pri podpisanem davčnem oblastvu v 30 dneh, računeč od prvega dneva po vročbi plačilnega naloga, rekurz, s čemer pak še ni odpravljena dolžnost, plačati ob zgoranjih rokovih davek z dokladami vred.
davčno npravništvo.
C. k.
okrajno glavarstvo.
t. 187. nast
u
o.
N
2
a
©
Sh 0 4-3 CG
cž
cš
M
VA
—
a
N
O
&
•H
•p
cd
8h
Ä
O
•S.
oT
.2
‘3
o
#c
A
cd
s-
2
>3
o
rt C a o A O											
Odpis	Prihodnina	kr.									
		’S									
	za leto										
	Opra- vilna številka										
Predpis	Prihodnina	i kr.									
		•à									
	za leto										
	Opra- vilna številka										
Na podajo napovedi (§. 140.) pozvan dne											
Zadnja napoved (§• 139.) se je podala dne											
Natančnejše oznamenilo pravnega naslova in trajanja prejemka, povračila in razdolžbe dolžne fflavnif*o ÎM		1 i	»								
Vrsta in višina prejemka											
Ime in stanovališče davčnega zavezanca			.								
tnpiAois BjjsjisujeAi											
Davčnega oblastva poziv
v zadržbo plačil, ki jih je dati 1.1.
Glede zneskov, katere morate Vi, č. g., na podstavi.......pogodbe.............izplačati kot
obresti
-—— gosp. I. 1. v......................še ni poplačana prihodnina, odmerjena imenovani osebi po
zmislu §§. 124. do 132. in 137. do 152. v zakonu z dno 25. oklobra 1890. I. (drž. zak. št. 220), za leto 189 .
v znesku za.........................gl.	.	.	kr.
z dokladami	za....................,	.	.	„
z zamudnimi	obrestimi	za.............„	.	.	„
z izvršilnimi stroški za .	.	.
vkupe.............gl.	.	.kr.
Na podstavi §. 150. spredaj navedenega zakona se poživljate, da od dneva, ko se Vam vroči ta dekret, ne izplačajte več dospevajočih zneskov zgoraj oznamenjene vrste 1. I., po njegovem zaukazu ali za njegov račun, ampak jih s sklicem na ta poziv zadržite lako dolgo in v toliko, dokler ne doseže tako zadržani znesek zgoraj izkazane vsote zastale prihodnine z dokladami in pripadki za .... gl. . . kr., reci................................
Po zneske, ki jih zadržite na podstavi tega poziva, pride k Vam, č. g., posebej v to odrejeni davčni
izvrševalni organ c. k..............davčnega urada v.......................z uradno pobotnico.
ako bi jih Vi rajši ne oddali neposredno imenovanemu davčnemu uradu.
Ako bi se bila na teli zneskih, ki jih morate Vi, č. g., izplačati, že zadobila kaka zastavna pravica, ostane ta seveda v moči neprikrajšana in dokazati bi jo bilo z rekurzom do podpisanega urada; tukaj zaukazana zadrŽba plačil, ki jih je dali imenovanemu, zadobi v tem primeru moč le v toliko, v kolikor bi prva zastavna pravica ne obsegala teh zneskov popolnoma, oziroma to zadržbo je opravili še le tedaj, ko neha popolnoma ali deloma prva zastavna pravica. Nasproti pak ima tukaj zaukazana zadržba prednost pred vsemi dne, ko se vroči ta dekret, še ne pravnomočnimi zastavnimi pravicami na večkrat imenovanih prejemkih.
Po §. 150., odstavku 4 spredaj omenjenega zakona ste Vi, č. g., odgovorni za natančno izpolnitev sprednjih ukazil; zu zneske, katere zadržati hi zamudili proti temu ukazilu, bi bili na podstavi ravnokar navedenega zakonitega določila odgovorni osebno; izterjali bi se po §. 151. od Vas kakor Vaša Lastna dolžnost neposrednih davkov.
Izvršitvi nadaljnega plačila teh prihodnini kavezanih prejemkov bi se morala šteti za enako teh zadnjih pobota z nasprotno terjatvijo, pridobljeno po naznanitvi davčnega zastanka.
Zoper ta poziv se sme po zmislu zakona z dne 19. marca 1876. 1. (drž. zak. št. 28) vložiti v 30 dneh, računeč od prvega dneva po vročbi, rekurz pri podpisanem davčnem oblastvu, š čemer se pak ne izpreminja dolžnost izvršitve zaukazane zadržbe, oziroma prednost te zastavne pravice.
davčno upravništvo.
okrajno glavarstvo.
Plačilni nalog.
Ker niste vstregli pozivu tukajšnjega urada ddo.....................................da zadržite
1‘laeila, ki jih morate dajati na podstavi pogodbe ddo...............................................
gosp. I. I. v................................. se Vam izdaje po zmislu §§. 150. in 151. v zakonu z dne
“5- oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) s tern poziv, da od ncpoplačene glede zgoraj oznamenjenih prejemkov pri I. I. pripadajoče
prihodnine za....................... gl. ... kr.
z dokladami za.............................
in pripadki za............................. . . .	»
vkupe..................................gl. . .	. kr.,
vplačatc znesek za.................. reci.......................................kot tisti znesek, čegar
2adržbo ste zamudili z ozirom na izplačila, dana I. I. po vročbi omenjenega, po podpisanem uradu
vdanega dekreta, in to....................'....................., v 14 dneh pri c. k. davčnem uradu
v .
Zneski, ki bodo še nepoplačani ob nastopu pravnomočnosti tega plačilnega naloga, se izterjajo kakor neposredni davki z izvršbo (eksekucijo).
Zoper ta plačilni nalog se srne vložiti v 30 dneh, računeč od dneva vročbe, rekurz pri podpisanem davčnem oblastvu.
davčno upraviiištvo.
C. k.
okrajno glavarstvo.
■	«H
Kazalo.
%
Izvrsityeni predpis.
Oddelek T.
Stran
Člen	1.	Prihodnini podvrženi prejemki (§. 124)...................................................... 11 C*
Člen	2.	Posebna določila gledé posameznih vrst prihodnini zavezanih prejemkov........................... H®®
člen	3.	Subjektivne davčne prostosti (§. 125., št. 1 do 7. 13 in §. 126.).............................. 112*
člen	4.	Nadaljevanje; prostost po §. 125., št. 13, sosebno............................................. 1*22
Člen	5.	Objektivne davčne prostosti (§§. 125., št. 5, 8 do 11, 12, 14. 15)............................. 1123
Člen	6.	Omejitev davčne dolžnosti z ozirom na državljanstvo in doinovališče	(§.	127.)............... 1124
člen 7. Izmera priliodnine (§. 131.).............................................................'. . .	1125
Oddelek K.
Odbitek prihodnine po dolžniku.
Člen 8. Primeri, v katerih nastopi odbitek, pravna mofi odbitka (§. 133.)....................... 1126
člen 9. Davčnih oblastev pažnja na oddajo pridobnine, pobirane po odbitku....................... 1127
člen 10. Oddaja in izkaz po odbitku pobrane prihodnine davčnim oblastvom........................ 1127
členil. Preskušnja izkazov; odmera kakih dodatnih plačil; izterjava manjkajočih izkazov, oziroma
oddatkov............................................................................... 1128
Člen 12. Ravnanje, kadar se oddâ prihodnina prepozno ; pobiranje dodatnih plačil................ 1129
Oddelek I IT.
Priredba prihodnine, v kolikor se ta ne odbija.
člen 13.	Podstava za obdačbo; za	njo merodajne	dobe	(§.	128.)................................ 1130
Člen 14.	Posebna določila za primere, v katerih ni	bilo	prejemkov med vso merodajno dobo........ 1131
člen 15. Ovedba višine vrednosti prihodnini zavezanih prejemkov; omejena dopustnost odbitnih postavkov
(§§. 128., 129., 130.)	............................................................... 1131
Člen 16.	Dopustni odbitki (§. 130.,	odstavek 2.)................................................ 1132
Člen 17.	Kraj za predpis davka (§.	132.)........................................................ 1132
Oddelek IV.
Postopanje ob priredbi prihodnine, v kolikor se ta ne odbija.
Člen 18.	Dolžnost podajanja napovedi za prihodnino (§§. 138. do 140.)................................ 1133
Člen 19.	Nasledki opuščene napovedi (§§. 139., 142.)................................................. 1134
člen 20.	Oblika in vsebina napovedi (§. 138.)........................................................ 1135
Člen 21.	Pristojnost davčnih oblastev za odmero. Izterjava napovedi (§§. 137., 110.)	. . . .......... 1136
Člen 22.	Preskušnja napovedi (§. 141.)............................................................... 1136
Člen 23.	Odmera; plačilni nalog; rekurz; plačilni obroki (§§. 143., 144.)............................ 1137
člen 24.	Priliodninski kataster....................................................................   1137
Oddelek V.
Pričetek in konec davčne dolžnosti; premembe med davčnim letom.
Ojen 25. Splošna načela (§§. 145., 146., 143.)...........................................
A en 26. Prirastki (§§. 145.)............................................................
S8“ 27' Odpadki (§. 146.)................................................................
v' «n 28. Postopanje pri prirastkih (§§. 145., 148.).....................................
' 011 Postopanje pri odpadkih (§§. 146., 147., 148.).....................................
Stran
1138
1138
1139
1139
1140
Oddelek VI.
Zakonita zastavna pravica za prihodnino.
ß|en 30. Stvarna odgovornost za prihodnino (§. 150.)........................................ 1140
en 31. Osebna odgovornost dolžnikova za izvršbo uveljavljane stvarne odgovornosti (§§. 150.. 151.) . .	1111
Priloge in obrazci.
'doga A.	Ilazkaz razdelitve avstrijskih vrednostnih papirjev s stališča davčnopravnega ravnanja	ž	njimi	1143
brazec B.	Spisek dolžnikov, zavezanih po zmislu §. 133. pobiranju in oddajanju prihodniue........... 1145
brazec C.	Izkaz o prihodninl, oddani po §. 133..................................................... 1146
brazde D.	Plačilni poziv o prihodninl, ki jo mora z odbitkom pobrati in oddati državni blagajnici	dolžnik	1147
’’brazec E.	Obvestilo davčnega urada................................................................. 1148
Ubrazefe F.	Poziv, kadar se ne poda izkaz C.......................................................... 1149
brazec G. Plačilni poziv o zamudnih obrestih za prihodnino, ki jo mora z odbitkom pobrati in državni
...	blagajnici oddati dolžnik................................................................... 1150
'Jbrazec H. Napoved za prihodnino (renlnino) .	..................................................... 1151
brazec /. Poziv na podajo napovedi za prihodnino (rentnino) ........................................... 1155
hrazec K. Plačilni nalog.................................................................... ...	1156
brazec L.	Kataster o odmerah prihodnine, ki jih je opraviti po zmislu §§. 187. nastt............... 1157
hrazec M.	Davčnega oblastva poziv v zadržbo plačil, ki ji je dati.................................. 1158
'’hrazec N. Plačilni nalog ............................ . .............................................. 1159
179.
Prvi dodatek k izvršitvenemu predpisu k poglavju 1. zakona z dne 25. oktobra 1890. 1. (drž. zak. št. 220)
o neposrednih osebnih davkih.
(Razglašen z razpisom finančnega ministrstva z dne 28. junija 1897. 1. [o neobratnih kvotah]).
K členu 23. izvršitvenega predpisa k poglavju I. zakona z dne 25. oktobra 1890.1. (drž. zak. št. 220) je dodati to-le novo št. 5.:
„5. Za počivajoče obrale je izbrati, če gre za vpisano firmo, listi davčni posfavok, pri katerem je bila osnovana dolžnost vpisa, v vseli drugih primerili pa najmanjši sploh pripustni davčni postavek 1 gl. 50 kr.“
Člen 55., št. 2, se mora glasiti v bodoče:
„2. Pri drugih kakor vkoreninjenih ali realnih obrtih ni več navadno dosedanje znižbc pridobninc na tako zvano neobratno kvoto; vendar ni nič na poti, da ostanejo pridobninski zavezanci, ki bi smeli zastran popolne prostovoljne ustavitve obrala zahtevali po zmislu člena 54., odstavka 1., h) odpis davka, po svoji želji v predpisu; izmero je določiti v teh primerih, uporabljajo zmisloma člen 23., št. 5.
Na ustavitve obratov, sloneče na odredbah oblastev (kazenskosodnih razsodilili, odvzetbi ali preklicu obrtnih pravic po §§. 57., oziroma 138. obrtnega reda), se ne uporablja to določilo“.
Bilinski s. r.
17».
Drugi dodatek k izvršitvenemu predpisu k poglavju I. zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220)
o neposrednih osebnih davkih.
(Razglašen z razpisom finančnega ministrstva z dno
12.	julija 1897. L).
Ravnanje z izbrisi pridobninc. ki se dogodč po dnevu, merodajnem za uvrstitev pridobninskih zavezancev, pa pred predpisom občne pridobnine.
K členu 13., št. 1 je dodati ta pristavek:
Oseb, katere so bilo v zmislu §. 12., °d' stavka 7. po stanju svojega davčnega predpisa na merodajni dan (t. j. za priredbeno dobo 1898-/99. na 1. dan junija 1897. 1.) sicer uvrščene v pridob-ninske razrede, katerih pridobnina pa je bila med tem izbrisana, ni obveščati.
K členu 18., št. 5, št. 2. je dodati p1'*" stavek :
Tega poziva ni treba pri osebah, ki so bile sicer po zmislu §. 12., odstavka 7. uvrščene v pridob-ninske razrede, katerih pridobnina pa je bila med tem izbrisana.
K členu 39., št. 2. je dodati ta pristavek:
Kadar bi se bil za obrate, ki so bili po zmislu §. 12., odstavka 7. privzeti pri prvotni odmeri kontingenta, dovolil že pred priredbo občno pridobninc izbris, tako da pridobninska komisija ne more vee določiti davčnega postavka, tedaj je od družbenega kontingenta, pozvedenega po zmislu člena 45., št. 7. odbiti dotiene davčne zneske brez odpustkov 14°/n> oziroma 21 °/o in 28°/n. podeljenih davčnim razredom, in je samo po tem preostajajoči znesek vzeti v podstavo porazdelbi.
Odbitka teli izbrisanih davčnih postavkov od kontingenta pa ni šteti za kako izpravo kontingenta, ampak samo za znižbo zneska, ki ga je vzeti v podstavo porazdelbi, zaradi česar mora kontingenlna komisija pri primerjavi vkupne vsote družbenih kontingentov s pridobninsko glavno vsoto, katera primerjava ji je naložena po zmislu §. 49. v zakonu, izhajati od družbenih kontingentov, ne gledé na spredaj ukazani odbitek izbrisanih davčnih zneskov.
Kadar je pa bilo pridobninski komisiji mogoče, za takošen obrat — morda ker še ni nič vedela za še ne rešeni izbris — prirediti pridobninski postavek, tedaj je ravnati tako, kakor pri izbrisih, ki se dogode mi'il priredbeno dobo (člen 40 , III.. št. 2).
K členu 39., št. (i, je dodati ta pristavek:
Za obrate, za katere se je sicer priredil davčni postavek (prim. sprednji pristavek k členu 39., št. 2), katerih izbris pa se je med tem dovolil, ni predpisati na davčni postavek pripadajočega davčnega zneska, niti izdajati plačilnega naloga.
Bilinski s. r.