PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana ? gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 217 (9219)
TRST, petek, 19. septembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5 do 17. _ septembra 1944 se je tiskal v tiskarrd «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edmi tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VLADA POSLALA SINDIKATOM POROČILO O GOSPODARSKEM POLOŽAJU
Čimbolj omejiti povišanje plač da se omogoči večja zaposlitev
Vlada še naprej zagovarja izvajanje gospodarske politike na račun delavskih dohodkov - Prvi negativni odgovor tajnika CGIL L. Lame
RIM, 18. — Vlada je danes poslala sindikalnim organizacijam CGIL, CISL in UIL dokument, v katerem obrazložuje svoje stališče o sedanjem gospodarskem položaju v državi in o kratkoročnih in srednjeročnih gospodarskih perspektivah. V svojem dokumentu, ki so ga napovedali v preteklih dneh, vlada navaja sklepe, do katerih so prišli na raznih sestankih gospodarski ministri, kaj bi bilo treba narediti, se hoče preprečiti zaostritev gospodarske krize in ohraniti sedanjo raven zaposlitve.
Zato v dokumentu vlada vzporeja gospodarsko moč Italije z ostalimi industrializiranimi državami in nakazuje v splošnih obrisih posege za rešitev najnujnejših vprašanj. V dokumentu vlada dejansko zagovarja politiko dohodkov podpredsednika La Malte in omejuje na najnižjo raven morebitno povišanje delavskih dohodkov v prihodnjem letu. Njeni predlogi v dokumentu Pomenijo obenem tudi nadaljevanje deflacijske politike vsaj za nadaljnji dve leti.
V začetku vlada ugotavlja, da se fe gospodarski položaj v državi v letošnjih prvih mesecih izboljšal na dveh frontah: na fronti plačilne bilance in na fronti inflacije. Ni bilo Pa mogoče odpraviti vseh zleh posledic mednarodne gospodarske kri-ze in visokih mednarodnih cen surovin ter najostrejših gospodarskih neravnovesij.
Potem ko ugodno ocenjuje dejstvo, da se tudi cene v letošnjem letu držijo v znosnih mejah v primerjavi z lanskim letom in pravi, da bo Poprečna podražitev letos dosegla od 16 do 18 odst., po drugi strani pa, da se bodo delavski dohodki v letošnjem letu povišali za 22 odst., kar le več kot cene, poudarja, da je do toga lahko prišlo predvsem zaradi novega načina izračunavanja draginj-ske doklade.
Za temi «ugodnimi» ugotovitvami,
. ada izraža zaskrbljenost za polo-Zai industrijske proizvodnje, ki ga Povezuje z vladnimi pobudami na kreditnem področju. Glede celotnega gospodarskega položaja v državi in njegovih potencialnih možnosti vlada ugotavlja, da je treba pri tem še vedno upoštevati precejšnjo razliko med Italijo in ostalimi industrializiranimi državami. V tej zvezi navaja sorazmerno nizek odstotek na-jožb v primeru z narodnim dohodom v Italiji, kakor tudi sorazmer-110 nizek odstotek števila zaposlenih 113 sto prebivalcev, v primerjavi z ostalimi industrijsko razvitimi državami. Po vsem tem vlada pravi, da obstaja sedaj vprašanje iskanja novih delovnih mest, ki pa ga je tre-
• , nujno povezati s preureditvijo industrijskega potenciala, ki bi lah-*0 znala povzročiti neugodne posle-loe na bodoči razvoj zaposlenosti, o se lahko prepreči samo z obsež-m investicijskim programom na t 012v°dnem in javnem področju. V n J ,?Vezi vlada govori tudi o nevar-kj j1 Povečanja zasebne potrošnje, se 'u i.e Iveba strogo nadzorovati, če hoče preprečiti, da postane vir 2 .l6 inflacije. Vlada se sicer obve-naJe’ da bo skušala najti večja de-rna sredstva z davčno obremenit-W vseh tistih, ki se danes zaradi u^mkovite davčne uprave davkom ko izognejo, takoj nato pa govori p Razdelitvi državnih sredstev na °snjo in investicije, n prav v tej zvezi se vlada skli-J® na obnovitev delovnih pogodb, ie Sk ,secla3 na vrsti in pravi, da z„n„ .°a to vprašanje uokviriti v ° a,l navedene ugotovitve. V bi-u ylada zahteva od sindikatov, ki ne zahtevajo povišanje plač, m'. lahko, tako pravi vlada, one-ni n C- 0 kratkoročni in srednjeroč-za večjo zaposlitev in za letih eu ,gosP°darstva v prihodnjih lih dr-' ° tudl ornenja, da v osta-prpri„Ravah gospodarske skupnosti večin eV?i° za prihodnje leto naj-pravi j0dstotkov povišanja plač in vnrašnn-3 116 more prepustiti tega ^ScemSam0 sindikatom in de-
. delavcev v prihodnjem letu
hočejo osredotočit, to akcijo delavcev na vprašanja zaposlitve. Zato je pojasnil, da govoriti o formuli «več zaposlenih, manj plače» je zgrešeno. Čeprav to vprašanje obstaja, je dejal Lama, med obema vprašanjema pa ne more biti alternativnega odnosa. Zato je Lama poudaril, da bodo sindikati dosledno ravnali, da pa morajo poprej vedeti, do česa mc-ajo biti dosledni.
Poleg tega je tajnik CGIL pouda- ' RIM, 18. — Uslužbenci pošte, te-ril, da odločno nasprotuje zakonski legrafa in telefona bodo danes stav-ureditvi stavke.	Ikali ves dan. To pomeni, da bo po-
O vprašanjih boja za obnovitev delovnih pogodb je včeraj ves dan razpravljal izvršni odbor sindikalne federacije na poročilo, ki ga je imel glavni tajnik UIL Vanni. Razprava se vrti prav okrog vprašanja boja za večje naložbe ter za zagotovitev zaposlitve in kupne moči delavskih plač, kar je najtesneje povezano tudi z enakim povišanjem plač za vse delavce, ki jim zapade delovna pogodba.
Danes 24-urna stavka poštnih uslužbencev
polnoma ustavljena za vseh današnjih 24 ur poštna, telegrafska in telefonska služba. Stavko prireja sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL in bo zajela 180.000 uslužbencev. Ti zahtevajo že dlje časa od vlade, da sestavi dokončni načrt o preureditvi telekomunikacijske službe in da izboljša plače uslužbencem.
Železničarji pa, ki so pravkar stavkali ves dan 15. t.m., so se odločili, da ponovno stopijo v stavko po 28. septembru. Koliko časa bodo stavkali, bodo odločili na sestanku predstavnikov deželnih sindikalnih vodstev, ki bo v Rimu 27. septembra. Tajništvo sindikalne federacije železničarjev meni, da je stališče vlade do postavljenih zahtev nesprejemljivo in da vlada še ni dala pobude za srečanje s sindikati, kot se je to obvezal prometni minister Martinelli.
Končno dosežen dogovor o sestavi nove vlade na Portugalskem
LIZBONA, 18. — Vse kaže, da je bil dokončno dosežen dogovor za sestavo šeste portugalske začasne vlade. Uradno sporočilo v tej zvezi naj bi dali v prihodnjih urah, verjetno že po zaključku seje sveta revolucije, ki zaseda v palači Belem. Po zadnjih, še neuradnih vesteh, bodo novo vlado sestavljali štirje socialisti, dva socialdemokrata, en komunist, štirje vojaški predstavniki in trije neodvisneži.
Predsednik vlade Pinheiro de A-zevedo bo opravljal tudi funkcijo ministra za gospodarstvo, novi zunanji minster bo voditelj zmerne struje oboroženih sil major Melo Antunes, medtem ko v novi vladi ne bo ministra za obrambo. Socialistom bodo poverili ministrstva za finance (Salgado Zenha), za poljedelstvo (Lopes Cardoso), za družbene infrastrukture in okolje (Ri-beiro Machado) in za trgovino s tujino (Jorge Campinosi. Socialdemokrati bodo imeli ministrstvi za zdravstvo (Sa Borges) in za pravosodje (ime novega ministra ni znano), komuniste pa bo v novi vladi zastopal Veiga de Oliveira, kateremu bo poverjeno ministrstvo za prevoze. Novi minister za informacije bo verjetno neodvisnež Almeida Santos, ki velja za filokomunista.
Velika obogatitev slovenskega kulturnega in znanstvenega življenja
Svečana razglasitev ustanovitve nove slovenske univerze v Mariboru
Prvi rektor nove slovenske univerze je dr. Vladimir Bračič. Svečanosti so se udeležili visoki politični predstavniki SR Slovenije, vseh jugoslovanskih in mnogih inozemskih univerz, med njimi tudi tržaške. Izjava predsednika SKGZ
B. Raceta za mariborski radio
(Poseben dopis)
MARIBOR, 18. — Današnji dan je za Slovenijo in za slovensko kulturo zgodovinski dan: v Mariboru so svečano razglasili ustanovitev mariborske univerze, druge univerze v Sloveniji. Nastala je iz potreb družbenega dela in tem potrebam bo tudi ostala zvesta v svojem delovanju. Veljavnost novega visokošolskega mesta v Jugoslaviji je v celoti potrdila tudi svečanost v Unionski dvorani katere so se udeležili številni visoki predstavniki političnega, kulturnega in javnega življenja ter številni domači in inozemski, zlasti univerzitetni gostje.
Četudi je bila mariborska univerza ustanovljena s skupščinskim zakonom že junija letos, pomeni današnja svečanost. pravzaprav rojstvo nove univerze, ki se po času ustanovitve postavlja ob osiješko in tako kot najmlajša jugoslovanska u-niverza pristaja na štirinajstem mestu. V začetku slovesnosti, ki so
KRVOLOČNOST ŠPANSKEGA FRANKISTIČNEGA REŽIMA SE STOPNJUJE
Še pet antifašistov obsojenih na smrt Med njimi sta tudi dve noseči ženski
Proti obsodbi ni priziva - Usoda obsojencev v rokah diktatorja Franca - Oboroženi spopadi med policisti in pripadniki ETA v Madridu in Barceloni - Reakcije v Italiji
MADRID, 18. — Španski franki-stični režim postaja čedalje bolj krvoločen. Danes je madridski «vojni svet» izrekel pet novih smrtnih obsodb proti mladim antifašistom, med katerimi sta tudi dve noseči ženski, stari komaj 21 let. Obsodbe so bile izrečene na osnovi tako imenovanega zakona proti terorizmu, ki daje fašističnim krvnikom možnost, da praktično brez najmanjšega sodnega jamstva pošiljajo na morišče nasprotnike majavega režima. Sodne farse, katerim smo bili v zadnjih tednih priča, nikakor ne moremo imenovati procese, saj ni bila dana obtožencem niti najmanjša možnost, da bi se zagovarjali, s cenzuro nad vestmi o procesu pa so skušali prikriti javnosti zverinski obraz režima, ki se skuša rešiti pronada v mlaki krvi.
Obsojenci so vsi mladi pripadniki FRAP, ljudske revolucionarne antifašistične fronte. Obtožili so jih,
................................IIIIHItlllHI
n a mvQ
UAiyjbd
v ozkp •	pi iiiuuiijeiii ICLU
ložh „ meje razpoložljivosti na-Zato .?kjlru državnega proračuna, skunne aaa pravi’ da je določila gosDoda1Z^atke za naložbe v' okviru letoP ki1S7kng-a .razv°ia za prihodnje unoštp,,,, .zaasaJ° 4000 milijard lir, trPh« raj°.C obveznosti, ki jih je ostritpvPOS-t0pTati’ da se Prepreči za-Primfn-n .ln.f aciie in poslabšanje
Primanjkljaja plačilne bilance, d/v™ besedah povedano, vla-dikalnp p601 ^okumentu poziva sin-viio dplmgau'Zac^e’ na3 z °bnovit-delavcpi; Vmk pogodb industrijskih zanadein w javnib uslužbencev, ki i—.	j etos in ki zanimajo več
lO orkfMii!™ Iet' Presegle skupno
odstotkov, šče £ °dgovor na to vladno stali-Latna v 3,Jlavni ^r‘,ik CGIL
televiziji! S° obdajali po prvem j al ripskem. kanalu. Lama je de-
ložai DoCtÌK-treba ocen.ievati po-ka vi fri v.se^lni govora predsedni-tem k f ln pisma La Malfe, po-silieni °h ° sindikaU na žalost pri-akciii* % se <<zatečejo k sindikalni 1 ■ Ugotovil je, da sindikati
rubriki «sindikalna tri-
Vlada je včeraj poslala sindikalni federaciji poročilo o sedanjem gospodarskem položaju ter kratkoročnih in srednjeročnih perspektivah, v katerem govori o gospodarski krizi, ki je še vedno resna in daje nekatere predloge za postopni izhod iz krize v prihodnjih letih. Obenem pa navaja podatke, po katerih bi se morali delavci tudi za prihodnje leto odpovedati višjim dohodkom, če hočejo, da bodo lahko dane stvarne pobude za večjo zaposlitev. Vlada dejansko postavlja sindikate pred alternativo:	če
hočete višjo plače ne zahtevajte naložb za večjo zaposlitev, ker ni denarja. Prvi odgovor n^ to je že dal tajnik CGIL Lama.
Madridsko vojaško sodišče je obsodilo na smrt še pet španskih antifašistov pod obtožbo, da so umorili nekega policista. Med obsojenci sta tudi dve noseči ženski, stari komaj 21 let. Šesti obtoženec je bil obsojen na 20 let ječe. Proti razsodbi, ki je bila izdana na osnovi nedavnega zakona proti terorizmu, ni priziva, le diktator Franco lahko obsojence pomilosti. Nova krvoločna razsodba je vzbudila v svetu val ogorčenja, po drugi strani pa je okrepila odločnost španske demokratične opozicije, da še bolj zaostruje boj proti fašistični diktaturi.
Sindikalni! zveza kovinarjev je v posebnem poročilu ostro obsodila vladno politiko v pomorskem sektorju ter v zvezi s prodajo prekooceanskih parnikov «Michelangelo» in «Raffaello». Ob tem je izrekla zahtevo, da bi morali preureditev obeh prekooceanskih dvojčič izvesti v tržaški ladjedelnici. O teh vprašanjih je razpravlja!-) tudi vodstvo KD, ki ie 'pozitivno ocenilo sind-kalne zahteve glede vprašanj ladjedel-stva, pristanišč in pomorstva.
da so 16. avgusta letos umorili nekega policista, njihovo krivdo pa so «dokazali» na najbolj preprost način. Dali so jih v roke policiji, ki jim je v nekaj dneh iztrgala priznanja. Dejstvo, da so vsi obtoženci preklicali svoja priznanja, komaj so jih iz policijske postaje premestili v zapor, ni preprečilo vojaškim sodnikom, da bi jim prisodili najvišjo kazen. Kot je že običaj, so sodniki v celoti sprejeli zahteve javnega tožilca, z edino izjemo za šestega obtoženca, za katerega je tožilec zahteval 30 lei zapora, sodišče pa mu jih je prisodilo «samo» 20. Proti razsodbi ni priziva: mora jo samo potrditi poveljnik madridske regije, nato pa še vlada, nakar je možna samo pomilostitev, za katero je pristojen edinole Franco. Če pomilostitve ne bo, bodo obsojence usmrtili s srednjeveško «garroto»:	razsodbo
proti trem moškim bi utegnili izvršiti že jutri, medtem ko bodo morali za sedaj odložiti usmrtitev obeh deklet. Zakon namreč predvideva, da je v primeru nosečih žensk mogoče izvršiti smrtno obsodbo šele 40 dni po porodu
Krvava spirala pa z današnjo obsodbo še ni končana. V Barceloni bo «vojni svet» sodil jutri baskovskemu rodoljubu Juanu Paredesu Manotu, domnevnemu pripadniku E TA, ki je prav tako obtožen umora nekega policista. Vojaško tožilstvo je že napovedalo, da bo zahtevalo smrtno kazen.
Toda najhujša represija, ki so jo uvedle španske fašistične oblasti, nikakor ni strla, ampak je nasprotno še okrepila opozicijo proti zasovraženemu režimu. V Parizu so danes potrdili vest, ki jo je že včeraj napovedal vodja španske komunistične partije Santiago Carillo, da je demokratična opozicija končno našla skupen jezik in sklenila, da se skupaj in z združenimi močmi bori za odpravo še zadnjega fašističnega režima v Evropi. «D®-mokratična junta» in «demokratična platforma», ki sta združevali vse opozicijske stranke, sta se združili v «enotno fronto», ki je danes iz Pariza objavila svoj prvi proglas.
Vrsta smrtnih obsodb pa ne bo mogla ustaviti niti tistih sil, ki so se odločile za oborožen boj proti režimu. Kljub strogi cenzuri se je zvedelo, da je danes prišlo tako v Madridu kot v Barceloni do oboroženih spopadov med policijo in pripadniki ETA. Podrobnejših vesti o teh spopadih pa za sedaj ni.
Stopnjevanje represije pa je o-krepilo odpor proti frankističnemu režimu tudi v tujini. V Italiji je parlamentarna delegacija PSI obi
Mladi antifašisti, ki jih je madridsko sodišče obsodilo na smrt: zgoraj (z leve) Canaveras, Bravo in Garcia, spodaj pa Concepcion Lopez in Maria Dasca.	(Telefoto ANSA)
jo napovedali zvoki fanfar, so prišli na oder rektorji in prorektorji vseh jugoslovanskih univerz ter o-smih univerz ali visokošolskih u-stanov iz Avstrije, Vzhodne Nemčije, Italije in Madžarske. Nato je spregovoril predsednik sveta univerze v Mariboru Miran Potrč, ki je pozdravil visoke goste, med njimi Sergeja Kraigherja, predsednika predsedstva SR Slovenije, Franceta Popita, predsednika CK ZK Slovenije, Andreja Marinca, predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, dr. Marijana Breclja, predsednika skupščine SR Slovenije, Mitjo Ribičiča, predsednika republiške konference SZDL Slovenije, I-vanko Vrhobščak, generalno sekretarko slovenskih sindikatov, Ljuba Jasniča, predsednika republiške konference ZSMS in Vido Tomšičevo, članico sveta federacije ter članico predsedstva SR Slovenije. Prisotni so bili tudi predsedniki treh zborov slovenske skupščine, predsedniki republiških komitejev, predstav niki občinske skupščine Maribor in predstavniki slovenskega zamejstva:	predsednk SKGZ iz Trsta
Boris Race, predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franzi Zwit-ter ter predsednik Narodnega sveta dr. Jožko Tischler iz Celovca.
Miran Potrč je spregovoril o funkciji mariborske univerze in poudaril njeno navezanost na združeno delo. Ravnatelji šestih visokih in višjih šol ter predstavniki študentov s teh šol so potem skupaj s predstavnikoma visokošolske in študijske knjižnice v Mariboru podpisali listino o združitvi v univerzo v Mariboru.
Tudi Andrej Marinc, ki je govoril v imenu izvršnega sveta skupščine SRS kot pokrovitelja današnje slovesnosti, je poudaril, da bi naj visoke šole za mladino čedalje bolj prehajale v šole za delavce, ki naj bi se šolali ob svojem delu.
Predsednik Andrej Marinc je po koncu svojega govora predal dr. Vladi miru Bračiču,, prvemu rektorju mariborske univerze, rektorsko verižico, rektor dr. Bračič pa je prevzel tudi zlati grb mesta Maribora, ki ga je za dosedanji prispevek mariborskih visokošolskih zavodov razvoju mesta novi univerzi podelila občinska skupščina, v njenem imenu pa ga je predal njen predsednik Mitja Rode.
Rektorji in prorektorji univerz iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Sarajeva, Skopja, Novega sada, Niša, Prištine, z Reke, iz Splita, Titograda in Osijeka ter rektorji in prorektorji u-niverze iz Gradca, graške visoke tehnične šole, visoke šole za socialne in ekonomske vede iz Linza, univerze iz Trsta in Celovca, visoke šole iz Szombathelyja, visoke šole za eko nomijo iz Berlina in univerze iz Mar-burga na Lahni so rektorju mariborske univerze dr. Bračiču predali spominske plakete, poslanice in darila ter v svojih govorih poudarili pomen novega slovenskega univerzitetnega zavoda. Rektor tržaške univerze prof. dr. De Ferra je med drugim poudaril, da vzdržuje tržaška univerza stike z vrsto jugoslovanskih visokošolskih zavodov, zlasti je take stike doslej vzdrževala ekonomska fa-
kulteta tržaške univerze z visoko šolo za ekonomske vede v Mariboru in jih bo poslej seveda tudi z novo fakulteto, dalje s pravno fakulteto v Ljubljani ter z univerzama v Zagrebu in na Reki.
Udeležencem svečanosti v Mariboru je poslal brzojavko tudi član predsedstva SFRJ in CK ZK Jugoslavije Edvard Kardelj, ki je novi univerzi zaželel čim več uspehov, hkrati pa je sporočil, da se zaradi drugih delovnih zadržkov svečanosti žal ne more udeležiti.
Ob koncu slovesnosti je nekaj pesmi zapel oktet Gallus pod vodstvom Milivoja šurbeka.
Predsednik SKGZ Boris Race je ob tej priložnosti na prošnjo urednika mariborskega radia dal za radio posebno izjavo, v kateri je med drugim dejal, da pomeni nova slovenska univerza v Mariboru bogatitev tudi za Slovence v zamejstvu, ker je prav tako kot univerza v Ljubljani last vseh Slovencev, tudi tistih, ki živijo izven meja SR Slovenije.
«Ta občutek bi pa bil pri naših mlajših generacijah neprimerno globlji in naša narodnostna skupnost bi imela neprecenljive koristi, če bi bile diplome slovenskih univerz priznane v Italiji je dejal Boris Race. Iz vsakdanjih izkušenj smo namreč vedno bolj prepričani, da slovenskega izobraženca, ki živi na narodnostno mešanem ozemlju, oblikuje in ga dokončno zasidra v slovensko občestvo predvsem študij na slovenski univerzi. Ustanovitev univerze v Mariboru, ki odpira naši mladini nove možnosti za študij, nam bo dala novega impulza za vztrajanje v zahtevi po priznanju diplom.»
Boris Race se je zato v svoji izjavi dotaknil se vprašanja poučevanja slovenskega jezika in slovenske književnosti na tržaški univerzi in izrazil obžalovanje, da poučuje danes slovenski jezik na tržaški univerzi le poverjeni profesor, ki ne more biti stalen, ker samo poučevanje ni stalno in odločajo o njem sproti vsaki dve leti. Taka ustanova na nacionalno mešanem ozemlju bi morala biti resničen most med prepletajočimi se nacionalnimi kulturami in učinkovit posredovalec znanstvenih dosežkov, je dejal B. Race.
Na koncu je izrazil prepričanje, da se bo mariborska univerza z mladostnim poletom razvijala in da bo porajala še druge avtonomne znanstvene ustanove in izrazil željo, da bi posvetila čimvečjo pozornost vprašanjem, ki zadevajo slovenske narodnostne skupnosti izven meja Jugoslavije in da bi bilo vzpostavljeno najtesnejše sodelovanje z ustreznimi slovenskimi ustanovami na teh področjih.
VILI VUK
POROČILO TAJNIKA DE MARTIM NA SEJI OSREDNJEGA VODSTVA PSI
Vsedržavni kongres socialistične stranke bo sklican v začetku prihodnjega leta
Jugoslovansko gospodarsko sodelovanje s tujino
RIM, 18. — Seja osrednjega vodstva socialistične stranke se je začela danes dopoldne s prvim delom poročila političnega tajnika De Martina o pripravah in sklicanju vsedržavnega kongresa stranke. Med razpravo o tem delu De Martinovega poročila so se vsi strinjali, da je treba kongres temeljito pripraviti in da bo moral biti v duhu enotnosti stranke.
Zelo zanimiv poseg je imel v tem delu razprave predsednik PSI
ki se bo nadaljevalo jutri, bodo socialistični voditelji razpravljali tudi o političnem delu poročila, ki ga je imel De Martino in o poročilu o vprašanju Juga, ki ga je podal član vodstva Nino Neri. Razprava se bo razvnela prav okrog vprašanj, ki so nastala v zvezi z novim položajem v Italiji po' volitvah 15. junija, še posebno pa v zvezi z odnosi s komunisti, demokristjani in ostalimi strankami ustavnega loka. Vodstvo PSI bo temeljito proučilo ......	,	.	tudi socialni in gospodarski položaj
Nenm, ki je poudaril, da ce se y državii v luči spovedanih sin-
hoče prirediti kongres «na nov način in enotno», potem ga je treba primerno pripraviti. Zato pa je treba imeti tudi dovolj časa na razpolago. Nenni je opozoril, da se je treba izogniti stari navadi, po ka-
teri so bili kongresi na hitro pri-skala ministrskega predsednika Mo- j pravljeni in vse ie ostalo pri stara in ga pozvala, naj intervenira | rerr ^a*;o 80 na osnovi njegovih pri španskih oblasteh, da prepreči
izvršitev desetih smrtnih obsodb, ki so jih vojaška sodišča izrekla v zadnjih dveh tednih. Podoben poziv na vlado je na svoji današnji seji sprožilo tudi vodstvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. Predsednik in tajnik PSI, Nenni in De Martino, pa sta poslala predsedniku socialistične internacionale Pittermannu brzojavko, v kateri poudarjata nujnost popolne mednarodne izolacije frankističnega režima
Zato so na
preuiogov sklenili, da skličejo 15. in 16. oktober sejo centralnega komiteja in so se v glavnem zmenili, naj bi sklicali kongres šele v zadnjih dneh januarja ali v prvih dneh februarja. To pomeni, da so podaljšali rok sklicanja kongresa, čeprav so na dnevnem redu v državi in v stranki resna vprašanja, ki jih lahko reši samo kongres. Do sedaj se je govorilo, naj bi bil kon gres PSI najkasneje v decembru. .
Na zasedanju osrednjega vodstva,
dikalnih bojev za obnovitev delovnih pogodb.
Komunist Valenzi neapeljski župan
NEAPELJ, 18. — Po treh mesecih no deželnih in upravnih volitvah, je bil danes izvoljen za neapeljskega župana komunistični senator Maurizio Valenzi. Senator Valenzi je prvi komunistični župan v zgodovini Neaplja. Izvoljen je bil ob drugem glasovanju, ko ni bila več potrebna absolutna večina izvoljenih občinskih svetovalcev. Valenzi je dobil 35 glasov. Zanj je glasovalo 27 komunistov, 5 socialistov, en svetovalec proletarske demokracije
in še dva druga svetovalca. Domnevajo, da gre za dva svetovalca de-mokrščanske levice. Vse ostale stranke, razen misovcev, so dale belo glasovnico.
Do izvolitve Valenzia za župana je prišlo potem, ko so propadli vsi poskusi komunistov in socialistov ter republikancev, da bi sestavili takšen občinski odbor z županom na čelu, ki bi imel najširšo podporo v občinskem svetu. Zato je bil svo ječasno izvoljen za župana republikanec Galasso, ki je imel nalogo, da sestavi odbor, ki bo imel najširšo podporo naprednih in demokratičnih sil. Ker mu to ni uspelo zaradi sabotiranja demokristjanov in socialdemokratov, je Galasso odstopil.
Na nocojšnji seji še niso izvolili občinskih odbornikov. Ve pa se, da bodo odbor sestavljali komunistični in socialistični svetovalci. Ob-čnski odbor v Neaplju bo manjšinski, saj bo razpolagal z gotovo podporo 33 svetovalcev, in sicer 27 komunistov, 5 socialistov z zunanjo podporo enega svetovalca proletarske demokracije. Neapeljski občinski svet ima ■ skupno 80 svetovalcev. Ni pa rečeno, da bodo nekateri svetovalci predvsem demokris-tjanske levice občasno odbor podprli, saj so že izjavili, da mesto potrebuje učinkovito upravo in da
ne bodo spoštovali strankinih direktiv proti izvolitvi demokratične občinske uprave.
ZADNJA VEST
Aretirana Patricia Hearst
SAN FRANCISCO, 19. — FBI je sporočil, da so aretirali Patricio Hearst, ki so jo 4. februarja 1974 ugrabili pripadniki tako imenovane «simbioniške osvobodilne vojske» in ki se je potem spontano pridružila organizaciji svojih ugrabiteljev. Patricia Hearst je hčerka enega največjih in najbogatejših ameriških založnikov. Že lani se je razširila vest, da so Patricio ubili v oboroženem spopadu med policijo in «sim-biouisti», pozneje pa so to demantirali. Podrobnosti o aretaciji še niso znane. Včeraj je policija aretirala dva pripadnika ekstremistične organizacije WiUiama Harrisa in njegovo ženo Emily.
WASHINGTON, 18. - Pogajanja za obnovitev petletnega sporazuma o uporabi ameriških letalskih in noriških baz v Španijo so propadla. V ameriških krogih izražajo upanje, da bo mogoče doseči sporazum na nadaljnjih pogajanjih,
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 18. — Jugoslavija posveča v svojih mednarodnih stikih precejšnjo pozornost tudi različnim vprašanjem gospodarskega sodelovanja s svetom. Skoraj ne mine dan, da o tem ne bi razpravljali vidni jugoslovanski predstavniki s svojimi gosti iz tujine. Razumljivo pa so gospodarska vprašanja in sodelovanje na tem področju obvezna tema vseh državniških pogovorov, ki jih tudi ni malo. Smeri jugoslovanskega gospodarskega sodelovanja s tujino so raznovrstne — od neuvrščenih in drugih dežel v razvoju preko socialističnih in razvitih držav Zahoda do raznih mednarodnih gospodarskih in finačnih ustanov.
Na obisku v Jugoslaviji je tako sedaj podpredsednik mednarodne banke za obnovo in razvoj William Clark. Danes se je v Beogradu pogovarjal s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Berislavom Še-ferjem in s predsednikom skupščinskega odbora za gospodarske odnose s tujino Borisom Žnuderlom.
Šefer in Clark sta izmenjala mnenja o sodelovanju med Jugoslavijo in svetovno banko ter ugotovila, da se zadovoljivo razvija, zavzela pa sta se za njegovo razširitev in izboljšanje. Berislav Šefer je gosta seznanil tudi z graditvijo jugoslovanskega gospodarskega sistema na temeljih nove ustave in v zvezi s tem o samoupravnem družbenem načrtovanju.
V Beograd je danes prispela tudi alžirska gospodarska delegacija, ki se bo z jugoslovanskimi predstavniki pogovarjala o gospodarskem in predvsem finančnem sodelovanju. Alžirski zastopniki so se pred tem udeležili «okrogle mize» v Zagrebu, na kateri je tekla beseda prav o finančnem sodelovanju med državami v razvoju. Vodja alžirske delegacije Ismail Mani se je danes v Beogradu že pogovarjal z zveznim tajnikom za finance Momčilom Gemo vicem
V. B.
TRŽAŠKI DNEVNIH

ZAHTEVA SINDIKATOV PO PRODAJI LADIJ «MICHELANGELO» IN «RAFFAELLO» '
Preureditev prekooceanskih dvojčk naj se poveri tržaški ladjedelnici
Deželno vodstvo KD pozitivno ocenilo zahteve sindikatov glede ladjedelštva, pristanišč in pomorstva
Federacija tržaških kovinarjev je izdala sporočilo v zvezi s sklepom Finmare, ki je prodala za 17 milijard lir prekooceanska parnika «Raffaello» in «Michelangelo». Sindikalisti protestirajo, ker dokazuje ta sklep, da vlada sploh ne namerava spoštovati obveze ministra Gioie (KD), da bodo likvidirali potniško brodovje, toda sočasno bi Finmare morala naročiti 35 novit tovornih ladij. To se ni zgodilo. Nasprotno, smešno nizka prodajna cena prekooceanskih «dvojčk» dokazuje, da Finmare niti ne skuša zbrati ustrezne vsote denarja za prva naročila.
Tržaška kovinarska zveza predla-
ga zat osindikatom pristaniščnikov i stranke Tonutti in so se ga udele-
in mornarjev, naj v bodoče s stavkovnimi in drugimi akcijami preprečijo likvidacijo nadaljnjih ladij, dokler ne bosta vlada in Finmare spoštovali sprejetih obveznosti. V tem okviru zahteva sindikalna federacija kovinarjev, naj se preu--reditev obeh prekooceanskih parnikov («Michelangelo» in «Raffaello») dodeli tržaškemu Arzenalu — Sv. Marko, ki je za ta dela izrecno specializiran.
Problemi in perspektive ladjedelništva, predvsem v deželnem in krajevnem merilu, so bili predmet širšega srečanja KD na deželni ravni, ki ga je vodil deželni tajnik
■uiiiiiiiiiiifiiimiimiiiiiiiiimiHifiiiiiifiifiiiiimiiiminiiiMiiiiiiiiiiimimiimiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniii»
NA ZASEDANJE 0 LADJEDELSTVU
Zakaj ne gre v Ancono enotno odposlanstvo?
Protest tržaške federacije KRI
žili deželni parlamentarci, pokrajinski tajniki in drugi. Na tem srečanju so pozitivno ocenili platformo zahtev, ki so jo predložile sindikalne organizacije glede splošnih problemov ladjedelništva, pristanišč in pomorstva. Ob tem so poročali o sestankih, ki sta jih goriško in tržaško vodstvo stranke imela z delavskimi sveti podjetij Italcantie-ri, ladjedelnice Sv. Marka in tovarne Grandi Motori. Vse iznešene probleme je treba po mnenju vodstva stranke reševati enotno.
O tem sta se deželno in tržaško vodstvo stranke razgovarjali tudi na parlamentarni .ravni ter izrazili zahtevo po spremembi vladnih dekretov, ki predvidevajo določena finančna sredstva za ladjedelniški sektor. Ta sredstva morajo biti u-smerjena v prvi vrsti k izpopolnitvi ladjedelniških naprav, kar lahko u-sposobi ladjedelnice za gradnjo novih enot javnega brodovja po bolj kompetitivnih cenah. V tem okviru je treba še zlasti okrepiti ladjedelnico Sv. Marka v Trstu ter tržiško ladjedelnico.
Pomenljivo je bilo v tem pogledu srečanje med tajništvi stranke in delavskimi sveti. Z obeh strani je bila poudarjena potreba po sklicanju deželne konference o državnih u-deležbah.
Nadja Pahor pozdravlja udeleženke okrogle mize.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiis
OB MEDNARODNEM LETU ŽENSK
Okrogla miza «Ženska, družina in družba» v znamenju imenjave različnih stališč
Protestni resoluciji feminističnega odbora proti čilskemu režimu ter smrtnim obsodbam v Španiji
Na meddeželno srečanje o vpraša- [ njih ladjedelske industrije bo iz Trsta šla delegacija predstavnikov levosredinske večine občinskega in pokrajinskega sveta. KPI je zaradi tega ostro protestirala, ker je svoj čas predlagala, naj bi na jutrišnji posvet v Ancono šle enotne delegacije vseh strank ustavnega loka. Ta predlog so komunisti utemeljevali predvsem z ugotovitvijo, da so vprašanja ladjedelštva tako kritična in pereča, da jih mora pač zagovarjati čim e-notnejša fronta tržaških političnih in družbenih sil.
Kazalo je, da namerava pokrajinski predsednik dr. Zanetti poslati v Ancono predstavnike vseh svetovalskih skupin, kar je tudi napovedal načelnikom na posebnem sestanku, nato pa je sklep čez nekaj dni preklical. KPI pripisuje spremembo stališča močnim pritiskom tajništva tržaške KD. ki ne mara, da bi po 15. juniju spremenili dotedanje stališče proti enotnim odposlanstvom. Doslej so namreč na vseh pogajanjih o pomorskem gospodarstvu predstavljale Trst zgolj levosredinske stranke.
Komunisti se čudijo sklepu KD, saj so socialisti nasprotno predlagali v občinskem odboru, naj bi delegacija za Ancono bila enotna, a njihovega predloga večina sploh ni upoštevala.
Sinoči v Dolini si1]a občinskega sveta
Dolinski občinski svet se je sinoči sestal na prvi redni seji. Po izvolitvi volilne komisije, in ratifikaciji nujnih skle :ov odbora, je občinski svet izvolil svoje predstavnike v kraško gorsko skupnost. Pred tem je svet z večino glasov sprejel resolucijo, ki jo je predložil načelnik svetovalske skupine KPI Švara in v kateri je izražena zahteva, naj gorska skupnost prevzame upravo kraških rezervatov.
Občinski svet je med drugim razpravljal tudi o šoli s celodnevnim poukom za Ricmanje in Domjo ter pri tem dopolnil posvetovalno komisijo za pravico do izobraževanja, ki je pristojna za to vprašanje. Na koncu je svet z večino sprejel sklep glede odprtja začasnega kamnoloma
Včeraj dopoldne so člani tovarniškega sveta tovarne «Stabilimenti Meccanici Triestini VM» s sedežem v industrijski coni, simbolično izročili predstavnici odbora «Vietnam — Italia» v Trstu, 50-ki-lovatamperski elektrogenerator, ki so ga skoraj vsi delavci tovarne prostovoljno izdelali izven delovnega časa. S tem delom so delavci hoteli pomagati, kot je dejal član sveta Glauco Rigo. vietnamskemu ljudstvu, ki je veliko pretrpelo ter
na hribu Sv. Roka. Podjetje naj bi namreč za odvoženo zemljo plačalo odškodnino in naj bi pri kopanju uporabljalo le mehanične naprave. Podrobneje bomo poročali prihodnjič.
DREVI OB 19. URI
Seja zgoniškega občinskega sveta
Drevi, ob 19. uri, bo na občinskem sedežu v Zgoniku prva delovna seja zgoniškega občinskega sveta. Dnevni red je zelo pester, kar predvideva kar 21 točk in spričo važnosti posameznih postavk, ki bodo zahtevale bolj poglobljeno in razširjeno razpravo, ga najbrž ne bodo izčrpali v enem samem zasedanju. Po županovem okvirnem poročilu, bo občinski svet izvolil volilno in gradbeno komisijo ter imenoval predstavnike v kraško gorsko skupnost, v konzorcij kraškega vodovoda, v pokrajinski konzorcij za prevoze, v tehnični konzorcij, v konzorcij za tajniške posle, v odbor za šolo s celodnevnim poukom, v šolski patronat, v komisijo za trgovino, v konzorcij 4. prometnega predela, v vsedržavno združenje občin, v ustanovo za ljudska stanovanja. v nadzorni odbor za upravljanje klavnice na proseški postaji in imenovanje odbora občinske podporne ustanove. Dnevni red dopolnjujejo še sledeče točke: imenovanje šolskega zdravnika, blagajniški predujem, potrditev sklepov občinskega odbora, ustanovitev smetarske službe ter davek in pravilnik o smetarski službi.
V zvezi z imenovanjem novih članov v razne občinske komisije, je splošna usmerjenost komunistično-socialistične skupine, ki šteje v občinskem svetu absolutno večino, da v skladu z načelom demokratične odprtosti do ostalih družbeno-političnih sil. dodeli svetovalski skupini Slovenske skupnosti predstavništvo tudi v tistih organih, v katerih zakon ne predvideva zastopstvo opozicije.
— bs —
DRI GE VESTI NA ŠESTI STRANI
se dolgo let borilo za neodvisnost, pri obnovitvi njegove dežele. Rigo je poudaril, da so se skoraj vsi delavci tovarne moralno obvezali izdelati motor. Zmogljivost 50-kilo-vatamperskega motorja je tolikšna, da lahko nudi tok celi vasi, oziroma bolnišnici. Motor je Diesel, e-lektrogenske skupine. Motor bodo odpeljali jutri zjutraj v Livorno in nato z ladjo v Vietnam.
Direktor tovarne je zadržal goste, katerim je orisal delovanje te
V Nabrežini sestanek o krajevnih konzultah
Sinoči je bil v nabrežinski osnovni šoli tretji sestanek o decentralizaciji nabrežinske občinske uprave. Sestanku so prisostvovali predstavniki vseh strank ustavnega loka, ki so zastopane v občinskem svetu. Po u-vodnem poročilu župana Škerka in odbornika za decentralizacijo Depan-gberja, se je razvila živahna diskusija, ki se je tokrat nanašala skoraj izključno na vprašanja konzult in vloge, ki bi jo imela decentralizacija za okrepitev dejavnosti občinske uprave. Prisotni so iznesli tudi več predlogov, ki bodo služili komisiji pri izdelavi pravilnika konzult. Prihodnji podoben sestanek bo v ponedeljek ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Medji vasi.
Delegacija Stalnega slovenskega gledališča je v sredo, 17. septembra, z obiskom pri liberalni stranki zaključila razgovore z vsemi strankami ustavnega loka. Delegacija je seznanila vodstvo stranke s položajem gledališča ob tridesetletnici neprekinjenega delovanja, ko je nepriznavanje statusa stalnosti s strani osrednjih oblasti v Rimu in konsekventno pomanjkanje ustreznih podpor spravilo ustanovo v tako dramatično situacijo, da če ne pride nemudoma do odgovornih intervencij, bo gledališče prisiljeno prekiniti z delovanjem.
Vodstvo liberalne stranke se je povsem strinjalo s pobudo o posebnem zakonu, kot izhaja iz obveznosti poslanca Corrada Belcija, in obljubilo
pomembne tovarne v Trstu. Tovarna VM je nastala po drugi svetovni vojni in se bavila z izdelovanjem kmetijskih strojev. Sedaj pa izdelujejo motorje od 15 do 500 konjskih sil zmogljivosti. V tovarni VM je zaposlenih 1000 specializiranih delavcev, in sicer 500 v Trstu v Stabilimenti Meccanici Trieste in 500 v tovarni VM v Centru pri Ferrari.
Direktor tovarne in člani tovarniškega sveta so nato gostom razkazali potek dela v tovarni.
Z okroglo mizo na temo «ženska, družina in družba» se je včeraj v dvorani trgovinske zbornice v Trstu pričela vrsta zanimivih manifestacij, ki sovpadajo z mednarodnim letom žensk in ki jih prireja tukajšnji feministični odbor. Vprašanja, katerim je bila posvečena okrogla miza, so nedvomno izredno aktualna
—	to potrjuje tudi precejšnje število udeležencev, v glavnem žensk
—	in zahtevajo najširšo debato. In prav v tem smislu smo mnenja, da je bila razprava koristna in konstruktivna, saj je zaobsegla osebe različnih socialnih in političnih nazorov.
Po uvodnem pozdravu Letizie Fonda - Savio, predsednice tržaškega feminističnega odbora za mednarodno leto ženske, je v slovenščini spregovorila Nadja Pahor, ki je med drugim ponovno poudarila, da vprašanja okrogle mize niso le vprašanja ženskega sveta, temveč
vso svojo pomoč v krajevnem, deželnem in vsedržavnem merilu. Vodstvo liberalne stranke je tudi obljubilo svojo pomoč za rešitev SSG iz sedanjega težkega gmotnega položaja z ustreznimi premostitvenimi krediti.
Opozorilo Kmečke zveze vinogradnikom
Kmečka zveza opozarja krajevne vinogradnike, ki so se prijavili k natečaju za obnavljanje in izboljšave v vinskih kleteh, da morajo do konca septembra vložiti na pokrajinskem kmetijskem nadzorniótvu, prijavo o izvršenih delih ali izboljšavah, ki jih bodo tehniki nadzor-ništva morali pregledati, da bodo mogli podeliti nagrade. Tajništvo Kmečke zveze je članom na razpolago za morebitna pojasnila in pomoč.
Poziv Kmečke zveze izletnikom v Dalmacijo
Kmečka zveza poziva še redke izletnike, ki še niso prevzeli programa izleta, številke sedeža v avtobusu ir številke kabine na trajektu Reka - Korčula, da se nujno oglasijo v tajništvu, v Ul. Cicerone 8/B mea uradnimi urami t.j. od 8. do 14, ure, ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
Posebej priporočamo, da še enkrat pregledajo veljavnost dokumentov za prehod meje. S seboj mora-j'o izletniki vzeti veljavne potne liste oz. osebne izkaznice za kolektivni potni list. Obmejne prepustnice sploh ne pridejo v poštev.
Shod izletnikov je jutri, 20. t.m.. točno ob 15. uri pred sodno palačo v Trstu, kamor morajo priti sami. Le ob povratku jih bodo avtobusi pripeljali v vasi.
Tajništvo Kmečke zveze
ISOJK©
ANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE RŽAŠKA KREDITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	680.—
Funt šterling	1414.—
Švicarski frank	251.-
Francoski frank	150,75
Nemška marka	257,85
Avstrijski šiling	36,40
Dinar: debeli	33,50
drobni	33,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiumiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiii
Elektrogenerator VM - dar Vietnamu
člani delavskega sveta pred motorjem, ki so ga podarili Vietnamu.
DELEGACIJA SSG PRI VODSTVU LIBERALNE STJIANKE
Obljubljena podpora na krajevni deželni in vsedržavni ravni
Premostitveni krediti bi delno rešili SSG iz sedanjega težkega gmotnega položaja
celotne skupnosti. Obenem je Nadja Pahor obsodila vsako nasilje, ki se izraža tudi v omejevanju sočloveka glede njegove politične misli, narodnosti in kulture ter je še posebej opozorila na velik doprinos žensk, tako italijanske kot slovenske narodnosti, v narodnoosvobodilnem boju.
Okroglo mizo so vodile štiri izvedenke za probleme ženske in družbe: Marisa della Seta, poslanka KD Eletta Martini, predstavnica PRI Giuseppina Sergnesi ter komunistična senatorka Giglia Tedesco. Vsaka izmed njih je obravnavala nekaj specifičnih plati širšega vprašanja, temu pa je sledila razgibana razprava.
Beseda je tekla na primer o novem družinskem pravu, o posvetovalnicah za zaročence in za zakonce, o funkciji ženske v boju za mir v svetu, o enakopravnosti v zakonu, o vlogi feminističnih gibanj in o njihovem doprinosu za napredek ter o drugem. Skupna misel pa je ponovno bila, da je na žalost stvarnost precej odmaknjena od zakonov in od lepih besed in da pomeni izoliranje feminističnih gibanj le ponovno razbremenitev moškega.
Ob koncu je tajnica prebrala resoluciji, ki ju je tržaški odbor poslal ministrskemu predsedniku oziroma ministru za zunanje zadeve in španski ambasadi. Prva resolucija ostro obsoja čilski režim in zahteva osvoboditev vseh žensk in političnih jetnikov, druga pa zahteva takojšnji preklic smrtne obsodbe Baskov v Španiji.
Drevi s pričetkom ob 21. uri bo v Rossettijevem gledališču recital Edmonde Aldini «Pojem zate, ženska». Obenem bo v veži gledališča razstava slikarskih del tržaških u-metnic.
Druga okrogla miza, ki bo v soboto, bo posvečena temi «Ženska in kultura».	S. K.
Vrsta umetniških razstav v tržaških galerijah
Tržaške umetnostne galerije druga za drugo začenjajo novo sezono, seveda s predstavljanjem kar se da veljavnih tujih ali domačih u-metnikov. Tako je začela novo se-
zono galerija «Forum-» z razstavo del znanega italijanskega kiparja Iginia Balderia, ki je prinesel v Trst večje število modernih plastik, ki jih je razporedil v galeriji «Forum» na začetku Ul. Coroneo ter na malem Trgu Tor Cucherna. Mladi, a že močno uveljavljeni italijanski likovnik, bo razstavljal v našem mestu do 5. oktobra.
Bruno Ponte, ki vodi galerijo «Cartesius» v Ul. Marconi, je za začetek nove sezone ostal doma, a je pri tem imel zelo srečno roko, ker je izbral eno najbolj veljavnih tržaških umetnic, Neldo Stravisi, ki jo poznamo s številnih samostojnih razstav ter s kolektivnih v Trstu in bližnjih krajih, kjer se je od razstave do razstave vedno bolj uveljavljala, pa čeprav je ves čas ostala zvesta svoji motiviki in svojemu načinu izražanja, le da je svoj stil čedalje bolj izpopolnjevala in dosegala nove in nove rezultate. To je razvidno tudi na njeni sedanji razstavi, kjer je dala na ogled kaka dva ducata svojih «fragmentov», «sintez» in «mozaikov» iz cerkev in katedral, ki bodo ljubiteljem umetnostni na ogled do 1. oktobra.
NA OPČINAH
Danes sestanek zaradi pokopališča
Openske krajevne organizacije, prosvetno društvo «Tabor», športno društvo «Polet» in Odbor jusarskih upravičencev, prirejajo danes, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah javni sestanek s prebivalstvom za proučitev pomembnega vprašanja openskega pokopališča, za katerega je občinska uprava že določila gradbeni načrt, ne da bi upoštevala mnenja prizadetega prebivalstva.
Razna obvestila
Prva vaja Komornega zbora pod vodstvom Janka Bana bo v ponedeljek, 22. septembra, ob 20.30 v mali dvorani Glasbene matice, Ul. R. Manna št. 29. Vabljeni dosedanji in novi pevci.
imiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimniiifiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiimiiiiiuimiiiii
V GOŠČAVI BLIZU KRIŠKE SREDNJE ŠOLE
ODKRILI SO TRUPLO ANE MAGANJA - TENCE
Pokojnica je verjetno umrla že v petek, ko se je oddaljila od doma
Včeraj v poznih popoldanskih urah se je po Križu nenadoma razširila vest, da so v bližini pokrajinske ceste proti Nabrežini, za kriško srednjo šolo, odkrili truplo 80-letne Ane Maganja vd. Tence. Maganjeva se je v petek opoldne oddaljila od doma, od tedaj pa ni bilo o njej več sledu. Že ves teden so jo prijatelji in sorodniki iskali v bližnji kriški okolici, a niso je našli, čeprav so večkrat prehodili poti, po katerih se je pokojnica običajno Sprehajala. Včeraj popoldne, okoli 18.30, pa je 34-letni železničar Flavio Ferrarese iz Tržiča, ki se je sprehajal po borovem gozdiču, po naključju zagledal truplo. O tem je nemudoma obvestil karabinjersko postajo v Nabrežini. Od tu pa do domneve o istovetnosti pokojnice, je bila pot zelo kratka. Na
kraj so pospremili njeno vnukinjo, ki je prepoznala truplo. Glede na dejstvo, da je bilo truplo v razpadajočem stanju, domnevajo, da je Maganjeva umrla še istega dne, ko se je oddaljila od doma. Vsekakor pa bo o času in o vzrokih smrti sklepal sodni zdravnik. Dovoljenje za prevoz trupla v nirtvašnico glavne bolnišnice je izdal namestnik državnega pravdnika D’Onofrio, ki je prišel kasneje na lice mesta.
Nesreča delavca
na proseški postaji
Na proseški železniški postaji se je včeraj popoldne ponesrečil med delom 51-letni Emil Regent s Proseka 135. Z delovnimi tovariši je bil zaposlen v hlevu za uvoženo živino, ko so traktorju, ki jim je pomagal pri delu, nenadoma popustile zavore. Težko vozilo z zobčasto lopato je zdrselo navzdol proti zidu, kjer so bili delavci. Medtem ko so se drugi pravočasno u-maknili nevarnosti, je Regentu to le delno uspelo. Debeli jekleni zob lopate se mu je namreč zaril v levo stegno ter mu skozi in skozi predrl mišico. Neki uradnik podjetja Priolio, ki ima svoje urpde na proseški železniški postaji, ga je s svojim avtomobilom nemudoma odpeljal v bolnišnico, kjer so pro-seškega delavca zaradi globoke rane in verjetnih kostnih poškodb sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh.
Šolske vesti
Občinska uprava Devina - -Nabrežine sporoča, da se bo šolsko leto 1975-76 v občinskih vrtcih začelo dne 1. oktobra. 22., 23., 24. in 25. septembra bodo dopolnilna vpisovanja otrok v posameznih občinskih vrtcih od 9. do 12. ure. Vpisovanja veljajo za tiste otroke, ki niso bili vpisani že v prejšnjem poletnem roku.
Zavodski svet srednje šole S. Kosovel na Opčinah obvešča starše dijakov vpisanih v I. razred, da danes, 19. t.m., zapade rok za izbiro tujega jezika. Zato naj se interesenti za angleški- jezik takoj javijo.
Razstave
V	galeriji Cartesius bo do 1. oktobra razstavljala tržaška slikarka Nelda Stravisi.
V	galeriji «La tavolozza d’oro». Ul.
Roncheto 16, razstava del Roberte Erlach. Razstava bo trajala do 1. oktobra.
V	umetnostni galeriji «Forum» v
Ulici Coroneo št. 1 je razstava kiparja Iginija Balderija. Del razstave je tudi na prostoru nasproti Trga Tor Cucherna.
V	galeriji Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove v Sesljanu razstavlja svoje umetniške dekoracije na platnu Enrica Franzil.
V	galeriji «Tommaseo» je odprta razstava del Benna Pelliciarija
V	galeriji v Ul. Vasari 12 razstavlja svoja dela slikar Claudio Picerna.
V	galeriji Sant’Elena v Ul. degli Artisti št. 2 bo do 25. septembra osebna razstava sardinskega v Trstu živečega slikarja Mancusa.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 19. septembra VITODRAG
Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 19.10. — Dolžina dneva 12.23. — Luna vzide ob 18.22 in zatone ob 5.45.
Jutri, SOBOTA, 20. septembra BRANE
VREME včeraj: Najvišja dnevna temperatura 27,8, najnižja 21,7, od 19. uri 25,7, stopinje, zračni tlak 1021,9 stanoviten, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 18. septembra 1975 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo1 pa je 16 oseb.
UMRLI SO: 87-letni Giuseppe Pe-rosa, 77-letni Carlo Lo Russo, 78-letna Emma Vukosic vd. Hotes, 77-letni Biase Gigliotti, 37Jetna Olga Plasenzotti por. Corsello, 76-letna Caterina Garbo por. Jančar, 83-letna Nicolina Calucci vd. Borghi, 63-letna Augusta Pertot, 96-letna Italia Ertel vd. Morpurgo, 60-letni Mario Cralli,
87-	letna Vittoria Dechigi vd. Cippico,
88-	letni Just Bogateč, 61-letni Luigi Marasso, 36-letni Livij Kralj, 68-letni Silvio Brandolin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ulica Montorsino 8 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124; Bazovica:
tel. 226-165; Opčine:	tel. 211-001:
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan; tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
SSG v Trstu gostuje danes, 19. septembra, ob 20. uri (po jugoslovanskem času) s predstavo I. Cankarja «Za narodov blagor» v Komnu in jutri. 20. septembra, ob 20. uri (po jugoslovanskem času) s predstavo Benedetta - Košute «Rižarna» v Portorožu.
POLITEAMA ROSSETTI Drevi ob 20.45 recital Edmonde Aldini in Duilla del Preteja.
Ariston Od ponedeljka 15. do vključno 29. septembra zaprto zaradi počitnic.
Grattacielo 16.00 «Ultime grida dalia savana». Barvni dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 «Terremoto». Barvni film. Igrata: Ava Gardner in Charles Heston.
Exeelsior 16.00 «La pantera rosa colpisce ancora». Peter Sellers, Chri-stopper Plummers, Catherine Schell. Barvni film.
Nazionale 15.30 «Pluto, Pippo e Paperino alla riscossa». Barvni film, risanke, Walt Disney.
Eden 16.30 «L'eroe della strada». Barvni film, v katerem Igrata Charles Bronson in James Coburn.
Ritz 15.30 «Mandingo». Barvni film. Igrajo James Mason, Susan George, Perry King. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Peccati in famiglia». Michele Placido. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «Simone e Matteo». Barvni film.
Cristallo 16.30 «Appuntamento con l'assassino». J. L. Trintignant in Catherine Denevue. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «La paura dietro la porta». M. Bouquet, M. Constantin, M. Solo. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Impero 16.00 «Agente 007 - Missione Goldfinger». Barvni film.
Filodrammatico 15.00—22.00 «Gola profonda». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.30 «Un animale chiamato uomo». Vassili Karis. Barvni film.
Vittorio Veneto 17.00 «Accusa di violenza cantale e omicidio». Jean Gabbi in Sophia Loren. Barvni film.
Astra 16.30 «Lilli e il vagabondo». Barvni film.
Abbazia 16.30 «La Tosca». Monica Vitti in Vittorio Gassman. Barvni film.
Radio 16.30 «Lo chiamavano Tresette e giocava sempre con il morto». George Hilton. Barvni film.
Volta - Milje 17.00 «La carica dei seicento». Errol Flynn. Barvni film.
Prispevki
Pepi Starc z Opčin daruje 1.000 lir za prosvetno društvo Primorec.
Namesto cvetja na grob Franja Stepančiča iz Renč darujejo Marcelo Siega in družina 20.000 lir za ŠD Bor, Ladi Jazbec in družina 5.000 lir za ŠD Bor in 5.000 lir za ŠD Polet, Danilo Godina in Marij Kobal 5.000 lir za ŠD, Bor in 5.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob dragega očeta Justa Bogatea darujeta Pepka ni Mario Dolenc z Opčin 20.000 lir za spomenik padlim v Križu.
športno društvo Primorec naznanja, da je tragično primini! odbornik Livij Kralj. Odbor izraža svojcem globoko sožalje.
Sekcija KPI Kralj Zorko iz Trebč izreka ob nenadni smrti tovariša Li-vija Kralja iskreno sožalje ženi, hčerki in svojcem.
Zaradi tragične usode je nehalo biti plemenito srce našega preljubega
LIVIJA KRALJA
Pogreb bo jutri, v soboto, 20. septembra, ob 12.45 iz glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Trebčah, kjer bo, ob 15. uri, verski obred.
Objokujejo ga neutolažljiva žena Marija, hčerka Mirjana, mama, sestre, svaki, nečaki in vsi sorodniki.
Trebče, 19. septembra 1975 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Veliki žalosti se še posebno pridružujeta svak Giorgio Finessi in nečak Mauro.
Za dragim stricem žalujeta nečak.Igor z zaročenko Mojco.
Nečakinja Ester in nečaka Livij in mali David molijo za plemenito dušo strica Livija.
+
Zapustil nas je naš dragi
JUST BOGATEČ
Pogreb bo danes, 19. septembra, ob 17. uri v cerkev v Sv. Križu.
Žalostno vest sporočajo: žena Ana, hčeri Marija in Marta, sestri Viktorija in Karla, zeta, vnuki Edi, Walter in Helena ter drugi sorodniki.
Sv. Križ, 19. septembra 1975 (Pogrebno podjetje Zimolo, Ul. Torrebianca 28)
Ob 3. obletnici smrti nepozabnega
BORISA ZOBCA
se ga z ljubeznijo spominjajo žena Fulvia, sinova ^°r’s ,ing0 s0' oče Ivan, sestra Marta z možem, družina Paiusco ter drug rodstvo.
Boljunec, 19. septembra 1975
PRIHODNJI TEDEN, NA POBUDO SVETOIVANSKE RAJONSKE KOMULTE
Na javnem shodu bo prebivalstvo razpravljalo o šolskih problemih
Brezupno stanje na slovenskih in italijanskih šolah
Sejo svetoivanske konzulte, ki je bila v sredo, so skoraj v celoti posvetili šolskim problemom. Slaba dva tedna pred pričetkom šolskega pouka so predstavniki slovenskih in italijanskih šol v svetoivanskem o-krožju prikazali vse ovire in nevšečnosti, katerim gredo nasproti, predvsem zaradi pomanjkanja u-streznih prostorov zaradi vedno več jega števila dijakov, ki obiskujejo te šole. Pri Sv. Ivanu so vse slovenske višje srednje šole ter slovenske in italijanske nižje srednje šole, poleg osnovnih šol in otroških vrtcev. Povsod pa, brez izjeme, je ostalo pri stanju izpred deset in več let, ko je svetoivansko okrožje štelo skoraj polovico sedanjega prebivalstva, ki je okrog 30.000 ljudi.
Problem šolskih gradenj ter iskanja novih zemljišč za rešitev tega perečega problema se vleče že vrsto^ let, kaže pa, da nima tržaška občinska uprava pravega posluha *a ta okraj. Svetoivanska konzulta je že pred tremi leti protestirala zaradi pomanjkanja ustreznih objektov, vendar pa je vse ostalo le pri besedah in obljubah občinskih upraviteljev. Najprej je bil govor, da bi na zemljišču bivšega begunskega taborišča v Ul. delle Docce u-redili nov šolski kompleks, vendar pa so nakazane fonde uporabili v druge namene. Na vseh prizadetih šolah obstaja sedaj nevarnost dvojnih turnusov, razen tega pa so povsod potrebna popravila in dodatni razredi.
Svetoivanska konzulta je zato spre- j jela predlog, da najkasneje v teku ‘ prihodnjega tedna skliče javni shod ob prisotnosti prebivalstva in tržaških občinskih upraviteljev z županom na čelu, na katerem bi razpravljali izključno o šolskih problemih in o njihovi čimprejšnji rešitvi, da bi se od besed končno prešlo k dejanjem. Kaže, da doslej niso po segov svetoivanskega posvetovalne ga odbora sprejeli resno, saj ni bilo napravljenega nič ali pa zelo malo.
Predstavniki svetoivanskih šolskih zavodov (ravnatelj Jež in predstavnik šolskega sveta Markovič za u-čiteljišče, prof. Pečenko za znan stveni licej in predstavnica šolskega sveta Susičeva za trgovski tehnični zavod), so na kratko orisali svoje potrebe. Nezanimanje občinske uprave za šole v svetoivanskem okrožju je kronično, poslopij je premalo, pa še ta so stara in neprimerna. Slovensko učiteljišče bo le-.0* imelo devet razredov s 170 dijaki, na razpolago pa ima pet u-Cllnic. Dvojni turnusi so nemogoči, saj prihajajo dijaki pretežno iz tržaške okolice in celo iz Tržiča. Pred osmimi leti je bila začasno premeščena v stavbo učiteljišča sekcija otroškega vrtca, ki še sedaj deluje tam in ovira redno delovanje šole. Zato je prof. Jež predlagal u-stanovitev koordinacijskega odbora slovenskih in italijanskih šol, kar je bilo takoj soglasno sprejeto. Šole se ne smejo boriti same, pač Pa bi morale sestaviti skupen program za racionalno delovanje in da Ugotovijo vsem dijakom, da redno obiskujejo pouk. Pri Sv. Ivanu manjkata trenutno za potrebe prebivalstva še dve osnovni in ena srednja sola in vsaj deset sekcij otroških vrtcev (prj tem pa kaže, da bodo Premestili v kompleks psihiatrične bolnišnice tri sekcije, namesto da m ustanovili nove).
Ha znanstvenem liceju je pereč Problem nadgradnje četrtega nadstropja, ki bi vsaj delno razbreme-mi obstoječe prostore in omogočil P°uk, saj so sedaj zasedeni Uc*i laboratoriji. Letos bo 15 razre-°v- in obstaja nevarnost dvojnih jnusov. Pri tem ima vlogo tudi Pokrajinska uprava, ki mora izde-iati načrte
poldanskih urah, tako da precej dijakov ne more redno obiskovati pouka telovadbe. Poleg tega pa je nemogoč pouk strokovnih predmetov, ker se laboratorije spremenili v učilnice.
Podobne probleme imajo tudi italijanske šole, ki so v zastarelih poslopjih z nevarnostjo odpadanja o-meta, oken, brez laboratorijev in telovadnic. Potrebno bi bilo izdelati dolgoročne načrte šolskih gradenj, saj je sedaj svetoivansko okrožje nasičeno in ne more sprejeti priliva novega prebivalstva. Šolski problemi se vlečejo že leta, ne da bi se kaj rešilo na tem področju, kot paradoks pa je sedaj prišla zahteva po celodnevnem šolskem pouku, pri tem pa se šolski sveti še vedno ubadajo s problematiko jutranjega in popoldanskega pouka.
Zaradi pomanjkanja struktur so ovire za reden potek pouka na raznih šolah vedno večje, saj ne morejo sedanji objekti sprejeti večjega števila učencev. Zato je treba čim-prej najti primerno rešitev, za kar se morajo zavzeti vsi, ob množični podpori prebivalstva, da ne bo o-stalo le pri predlogih in obljubah.
R. Pečar
Nalezljive bolezni
Zdravstveni referent tržaške občine je v prejšnjem tednu zabeležil naslednje primere nalezljivih bolezni: po 2 primera noric in nalezljivega vnetja jeter ter po en primer škrlatinke, tifusne mrzlice, ošpic, parotitisa in otroškega gastro-enteritisa.
IMIIIIIIIIIItmillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliilluilIllIlllIlliiillllKllliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii
NA POBUDO PD «SLOVAN» IN ŠD «GAJA»
V nedeljo v Padričah proslava 30. obletnice osvoboditve
Poleg domačega pevskega zbora in mladinske dramske skupine bodo nastopili pevski zbor, oktet, godba na pihala in glasbeni ansambel iz Šoštanja
NOV! OBČINSKI SVET V DOBERDOBU JE ZAČEL Z DELOM
Začetek obnavljanja šolske stavbe v Dolu: za 120 odstotkov večji gradbeni stroški
Težave z učenci, ki obiskujejo šolo v Gorici - Brzojavka šolskemu ministru naj prekliče ukinitev četrtega razreda trgovske šole ■ Izvoljene številne komisije
Na seji občinskega sveta, ki je bila v sredo popoldne v Doberdobu, so svetovalci izglasovali daljši sklep, ki ga bodo poslali prosvetnemu ministrstvu, deželnim in krajevnim u-stanovam ter šolskemu nadzomištvu, s katerim zahtevajo takojšen preklic vladnega odloka o ukinitvi četrtega razreda slovenske trgovske šole v Gorici. V njem je rečeno, da je slovenska javnost z razočaranjem in nezadovoljstvom sprejela vest o ukinitvi razreda. S tem o-dlokom je vlada odvzela goriškim Slovencem edino možnost primerne strokovne izobrazbe. «Odlok za ukinitev dveletnega dopolnilnega tečaja» nadaljuje protest občinskega sveta, «je tudi v nasprotju s politi-čno voljo vseh krajevnih demokratičnih silnic, da morajo goriška občina, ter v širšem smislu, pokrajina in dežela, postati ne samo most med dvema kulturama, temveč tudi važni činitelj v prepletanju gospodarskih tokov med Podonavjem in Padsko nižino». Občinski svet je tudi sprejel predlog svetovalcev Slovenske skupnasti, ki so naglasili potrebo, da se pošlje ministru za šolstvo protestni telegram, ker bi navadna peticija prepočasi romala do ustreznih organov v Rim in bi se medtem, že pričel pouk na šolah. Sprejeli so tudi drugo protestno izjavo, ki so jo pripravili svetovalci i Slovenske skupnosti. V njej ostro ob-jsojajo ravnanje prirediteljev letoš-| njega pevskega tekmovanja Se-ghizzi v Gorici, Ki so v ta namen izdali ustrezen program v treh jezikih, ne da bi upoštevali slovenskega. Občinski svet je tudi poslal zunanjemu ministru Rumorju brzojavko, v kateri zahteva, da se italijan ska vlada zavzame za pomilostitev v Španiji obsojenih baskovskih rodoljubov.
Sledile so volitve v komisije. V volilno komisijo so bili izvoljeni Olinto Zanier, Jožef Vižintin, Severin Devetak in Roman Lavrenčič; su-plenti bodo Darij Legiša, Julko Lakovič, Julko Gergolet in Franc Ra-detič. Pregledniki računov so: Julko Gergolet, Jožef Ferfolja in Marija Ferletič. Porotniki tiodo Andrej Jarc, Jožef Jarc in Franc Radelič, v gorske skupnosti pa:	Andrej
Jarc, Jožef Ferfolja, dr. Marjan Lavrenčič in Marija Ferletič.
V konzorciju za onemogle bodo občino predstavljali Anamarija Pieri in Evgen Ferfolja. Medobčinske službe: Andrej Jarc, Julko Gergolet, Olinto Zanier in Marija Ferletič.
Ljudska stanovanja: Andrej Jarc,
Jožef Ferfolja in Roman Lavrenčič. Podporna ustanova: Mirko Devetak, Ernest Semolič, Bernard Frandolič, Andrej Gergolet in Amald Ferfolja. Občinska knjižnica Andrej Jarc, dr. Karel Černič, dr. Marjan Lavrenčič in dr. Danijela Ferfolja por. Gergolet. ONAIRC: Annamaria Pieri, Leda Jarc in Slavka Lakovič. OM NI: Andrej Jarc, Anamarija Pieri, dr. Marjan Lavrenčič, Roman Lavrenčič, Marija Marc por. Jarc in Marija Tomšič, por. Ferfolja. Šolski patronat: Darij Legiša. Medobčinski konzorcij Doberdob - Zagraj: Severin Devetak in Roman Lavrenčič. Zdravniška in živinozdravniška služba: Jože Jarc, dr. Marjan Lavrenčič in Franc Radetič.
NA POBUDO KLUBA STARIH GORIŠKIH ŠTUDENTOV
V nedeljo bodo v Novi Gorici odkrili kip dr. Henriku Tumi
Bil je med najbolj vidnimi slovenskimi voditelji v Gorici
Klub starih goriških študentov neumorno deluje in postavlja po vsej goriški deželi obeležja, ki današnji rod spominjajo na velike može, ki so se na raznih področjih berili za uveljavitev slovenstva na Gonškem. Po spominski plošči, ki so jo odkrili dr. Antonu Breclju v žapuždh pri Ajdovščini v juliju, bodo v nedeljo ,21 septembra, ob 10.30, odkrili, na Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici, doprsni kip dr. Henriku Tumi. Kip bo stal nedaleč od tcipov Andreja Gabrščka, dr. Karla Lavriča, Frana Erjavca ter Simona Gregorčiča.
Dr. Henrik Tuma (1858-1935) je bil osrednja osebnost goričkega političnega in kulturnega življenja. Bil je po poklicu odvetnik, povzpel pa se je do visokih političnih po-zicij, bV je publicist, alpinist in borec za socialne pravice. Nekaj let pred smrtjo je napisal obsežno avtobiografsko knjigo spominov, kjer
najdemo dragocene podatke o dogodkih na Goriškem v takratnih letih.
Dr. Henrik Tuma se je rodil o Ljubljani, po dolgem tavanju je prišel i Gorico, kjer je nato neumorno deloval več desetletij. Fašistične oblasti so ga nato izgnale v Jugo-siavijo in v Ljubljani je umrl leta 1935.
Od leta 1887 dalje je deloval na sodišču v Trstu, Tolminu in Gorici. Potegovat se je neumorno za slovensko uradovanje in njegova zasluga je, da je takrat prišla slovenščina na sodiščih do polne veljave. Podpirala ga je v tem prizadevanju vsa slovenska javnost. Udejstvoval se je tudi na političnem polju. Izvoljen je bil za poslanca in tudi odbornika v gonškem deželnem zboru, kjer se je zavzemal za splošne koristi slovenskega ljudstva na Goriškem. Udejstvoval se ie najprej v goriški slovenski narodni stranki.
POPOLDNE IN DREVI DVA KONCERTA
Mednarodno tekmovanje pevskih zborov, osrednja manifestacija goriškega septembra
Danes tekmovanje v polifonskem petju, jutri popoldne pa v folklornem
miini!ii!iiii!iiiimii!!iiimim'!iiiii!miiiiiiiimii!itiiuiimmiriiimiiHitii-"',ii!iiiiiimiimmiiiiiMiiMnii,iitiimiiiiiii!MiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii!itiiiiimiimiiiiiiimii J nato je bil med voditelji laične
narodno-napredne stranke, kasneje pa je postal eden najvidnejših prvakov avstrijske socialdemokratske stranke.
Po prvi svetovni vojni se je zanimal za ureditev kolonskih razmer v naših Brdih in tudi v furlanskem delu Goriške. Pomagal je pri ustanovitvi Društva kolonov v Fojani v Brdih.
Ukvarjal se je tudi s planinstvom in alpinizmom in je precej napisal o naših gorah. Na tem, področju se je izkazal kot dober jezikoslovec, posebno v slovenskem planinskem t-zrazoslovju.
V Gorici je živel v lastni stavbi v takratni Ulici Treh kraljev, današnjem Drevoredu 24 maja štev. 9. Bila je to goriškim Slovencem, in tudi nasprotnikom, splošno znana hiša; na pročelju katere je bil izklesan napis «Svoja nišica — svoja vo-Ijica».
Mednarodno tekmovanje pevskih t cessina. Slednji je županu nakazal šte-
•iiiisambel «Planika» iz Ravn pri Šoštanju, ki bo nastopil v nedeljo v Padričah.
Padriče in Gropada sta v teh dneh v polnem prazničnem vzdušju. Vsak večer se tako na novih igriščih v Gropadi, kot v padriških društvenih prostorih razvrščajo razna športna tekmovanja v okviru že tradicionalnega športnega tedna «Gaje». Letos pa ima ta športna manifestacija še posebno obeležje: posvečena je 30. obletnici osvoboditve in zmage nad nacifašizmom.
Športni del proslavljanja tega pomembnega jubileja pa bo v nedeljo dopolnila večja kulturna prireditev, ki jo prireja prosvetno društvo «Slovan» iz Padrič in katere se bo udeležilo tudi kulturno prosvetno društvo «Svoboda» iz Šoštanja, s katerim sta Padriče ir. Gropada navezala tesne stike. Pred osrednjo prireditvijo se bodo domačini in gostje poklonili spominu padlih v narodnoosvobodilni borbi. Obe vasi sta namreč plačali visok krvni davek za svobodo in pravičnejšo družbeno u-reditev. Tako bo ob 15. uri kratka svečanost z govori in položitvijo vencev pred spomenikom padlim v Gropadi. Zatem bo ob 15.30 slovesnost v adriško-gropajski osnovni šoli, pred spomenikom Karla Destovnika Kajuha, po katerem je šola poimenovana. Gostje iz Šoštanja, Kajuhovega rojstnega kraja, bodo položili venec ter izvedli kratek kulturni spored. Ob 16. uri bo spominska svečanost pred spomenikom padlim v NOB v Padričah, nakar se bo ob 17. uri pričel na pa-driškem odbojkarskem igrišču kulturni spored z govori, recitali, petjem in glasbo. V prvem delu spo-iimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMliuiiil
---- za dozidavo četrtega
tern	^ sedanji stavbi, med-
sn • • *30 morala občinska uprava „,,[eJ®ti zaradi tega varianto k re-Sulaajskemu načrtu.
^govskem zavodu so že lani ra , Pr°šnjo za povečanje števila ^zpoložjjivih učilnic, vendar se do-nrivi11	premaknilo. Pereč je
nri] ~ em telovadnice, saj je na raz-a6o zaradi zasedenosti le v po-
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Sodoben sovjetski suhi dok zet izolsko ladjedelnico
Prvi letošnji nastop koprskega amaterskega gledališča - V Portorožu zasedanje članov fizio-in farmakološkega društva Jugoslavije
reda bosta nastopila domači moški pevski zbor «Slovan» pod vodstvom prof. Svetka Grgiča ter mladinska dramska skupina padriškega društva, ki jo vodi Luiza Grgič. Slavnostni govor bo imela Nataša Kalc. V drugem delu pa bodo imeli glavno besedo gostje iz Šoštanja. Najprej bosta zapela pevski zbor in oktet društva «Svoboda», nakar bo koncert šoštanjske godbe na pihala. Med prireditvijo bodo obenem nagradili ekipe in posameznike, ki so nastopali na športnem tednu «Gaje».
Tudi v zabavnem delu nedeljske proslave bodo imeli glavno besedo gostje iz šeštanja: nastopil bo namreč glasbeno-zabavni ansambel Planika iz Ravn pri Šoštanju.
65 lei življenja (iizeJe Čukove
loškega
tober» 1Z,°e1Skh-i ladiedelnico «2- ok-
memben dan D &cned\ izredno po" namreč rinK-i- SovJetsKe zveze 30
dok s	sodoben plavajoči
razširili i,?1™ bodo lahko znatno jevnost r” ^ .lzP°Polnili svojo de-
odslej SDosnhJedelnica bo namreč ladjeJ do 25b000 Vf Cel0ti obnavl-iati
zaposlitvijo nTvih dPln°Siln0Sti-
njena reali,I„ m delavcev se bo za trikrat	Povečala skoraj
Vjetski LD?, 80 cadili v so-^njepru»	!Vci <<Herson ob
zelo ugnH«1 nfd,elnica ie dobila
ga bodo ^‘Odstotni kredit, ki
PdhjMov ilaCall.v 8 letih- ^ Piovba ki L Prispevala Splošna seveda ral i-1”6? koPrske Luke, imamo	zainteresirana,	da
ladijsko co sJovenski obali lastno "ost obiekmV1-Sn° i dejavnost. Vred-novih dj®kta Je okrog 90 milijonov
novih dinarjev.
Premie0rParSk^,gledfbšču pa je bila
beeja „7„,®,u0de'|anke Edvarda Al- ___________
godba o živalskem vrtu» v I Jugoslaviji.
izvedbi koprskega amaterskega gledališča Atelje SABB. Igro je dramaturško priredil Blaž Likan, režiral pa študent igralske akademije iz Ljubljane Branko Kraljevič. Poslušalci so z odobravanjem sprejeli novo ustvaritev mladih koprskih gledališčnikov.
* * *
V Portorožu se nadaljuje 9. kon-kres Jugoslovanskega društva za fiziologijo in 5. kongres. Jugoslovanskega farmakološkega društva. Gre za petdnevno posvetovanje, ki se ga udeležuje 250 strokovnjakov. Ena izmed glavnih tem je imunologija in na sporedu je vrsta referatov o znanstvenih ugotovitvah, kako naj človeško telo sprejema tujek. Imunologija je namreč tesno povezana z najrazličnejšimi presaditvami organov. Včera; so razpravljali o dosežkih jugoslovanskih farmakologov, zadnji dan, to je danes pa bosta redni letni skupščini tako fiziološkega kot farmakološkega društva v
L. O.
Uvodoma so svetovalci preučili vprašanje prevajalca in možen nakup registratola za bolj tekoče in vestno zapisovanje posameznih posegov. Med ukrepi občinskega odbora je tudi zanimanje za ponovno odprtje dveh kamnolomov v občini, ki j se pred časom nehali z delom! S I tem v zvezi je podžupan dr. Marjan ; Lavrenčič seznanil svetovalce s ! stiki z deželnimi predstavniki. Tež-koče, ki se s ponovnim obratovanjem kamnolomov pojavljajo, so številne, zato so sklenili sklicati za bodoče širši sestanek med krajevnimi upravami, delodajalci in lastniki zemljišč. Sodobno kamnoseštvo povzroča ekološko in gmotno škodo, ki kvari kraško okolje tako, da odteka izpod žag umazana voda in drugi odpadki na obdelano nolje.
Pojavilo se je tudi vprašanje šoloobveznih otrok. To vprašanje je na dnevnem redu vsako jesen in tudi večkrat med letom, ker imajo do-berdobski starši precejšnje težave z oskrbovanjem otrok, ki obiskujejo šole v Gorici.
Precej govora je bilo tudi o javnih delih, ki jih občina misli izvesti. Vprašanje preosnove dolenskega šolskega poslopja ostaja rešeno le na pol, ker je trenutno na razpolago občinski upravi 10 milijonov lir od 22,5 potrebnih S tem denarjem bodo namestili centralno kurjavo in popravih streho. Dela je prevzelo podjetje Juren z Vrha in bodo stekla, brž ko bo občina prejela sredstva. S tem v zvezi je svetovalka Slovenske skupnosti Marija Ferletič predlagala, da se denarni podpori doda še del vsote, ki jo je občina vpisala v bilanco zaradi večjega denarnega dotoka kot je bilo predvideno. Župan Andrej Jarc je pojasnil, da bi ta znesek vseeno ne zadostoval za obnovo šole v Dolu, zaradi česar bodo z deželnim zakonom 39 prosili novih sredstev za dolansko šolo. Tako bodo vsoto 7,6 milijonov lir pripisanih naknadno v občinsko blagajno, potrošili za dokončno ureditev stranske ceste v Rimski ulici, novega pokopališča v
Doberdobu in razširitev onega iz • Tržiški župan Maiani je včeraj Dola ter za razne potrebe šolskega zjutraj na županstvu sprejel predsed. in upravnega značaja.	nika tržiškega združenja trgovcev For-
NA POBUDO PD «JEZERO» IN SPZ
zborov «Seghizzi» stopa danes v svoj drugi dan. Začetni koncert zborov, med katerimi so prednjačili zbori iz Trsta, je bil sinoči. Danes se bodo nadaljevala tekmovanja v polifonskem petju, in sicer popoldne ob 16. uri in zvečer ob 21. uri.
V popoldanskem delu tekmovanja bosta nastopila dva moška, en ženski in štirje mešani zbori. Zbori bodo nastopili v sledečem vrstnem redu: moški zbor «Coro minatori S. Barbara» iz Masse Marittime (Grosseto), ki ga vodi Omero Martini; moški zbor «Aichschiess» iz istoimenskega mesta v Nemčiji, vodi ga Hermann Joseph Dahmen; ženski zbor «Akademsky spevacky zbor U-niverzity Komenskeho» iz Bratislave, ki ga vodi Jožef Potočar; mešani zbor «Kočo Racin» iz Skopja’, ki ga vodi Georgi Smokvarski; mešani zbor «Epitok Szakszervezete Kozponti Muveszegyuttesenek Enek-kara» iz Budimpešte, ki ga vodi Bela Pallos; mešani zbor «Voces la-tinae» iz Rovereta. vodi ga Jan Novak in mešani zbor «Aleco» iz Sofije, vodi ga Ivan Bogdanov.
Na večernem koncertu bodo nastopili en moški, dva ženska in pet mešanih zborov. Nastop bo po sledečem vrstnem redu: ženski zbor iz Budimpešte, ki ga vodi Bela Pallos; moški zbor «Francesco Corra-dini» iz Arezza, ki ga vodi Fosco Corti; ženski zbor «Vokalensemble Volkermarkt» iz Volkermarkta (Avstrija), vodi ga Cristine Winkler; mešani zbor iz Bratislave, vodi ga Jožef Potočar; mešani zbor «I cantori di Perugia» iz Perugie, vodi ga Claudio Mantovani; mešani zbor «Montasio» iz Trsta, vodi ga Mario ' Macchi; mešani zbor «Coro polifo- ' nico Durantino» iz Urbanie (Pesaro), vodi ga Antonio Magani in mešani zbor iz Volkermarkta, vodi ga Christine Winkler.
Izid tega prvega dela tekmovanja v polifonskem petju bo znan jutri zvečer, ko bodo komisije javile i-mena prvih treh zborov v kategorijah moških, ženskih in mešanih zborov. Po razglasitvi zmagovalcev bo koncert teh zborov.
Še prej, jutri popoldne ob 16. uri pa se bo pričelo tekmovanje v folklorni glasbi. Za jutri popoldne je napovedan nastop osmih zborov, nadaljevanje tega tekmovanja bo v nedeljo zjutraj, ko bo nastopilo sedem zborov in popoldne, ko bo nastopilo osem zborov. Zaključek z nagrajevanjem in nastopom najboljših bo v nedeljo zvečer.
vilna vprašanja, s katerimi se soočajo tržiški trgovci, župan je predsedniku združenja trgovcev zagotovil vso podporo ter dodal, da bodo v tem smislu ustanovili gospodarsko konzul-to, v kateri bodo zastopani vsi gospodarski dejavniki ter sindikati.
in socialno skrbstvo, Gianninu Ciuf-farinu (KD) za finančna vprašanja, Mariu Brancatiju (KD) za osebje ter Mariu Leardiju (KD) za demografska vprašanja in mestno redarstvo.
Goriški občinski odbor je nato preučil nekatera vprašanja, ki zahtevajo takojšnjo rešitev. Ob zaključ-r, .	,	ku je župan De Simone sklical sejo
Kesom mesta	občinskega sveta za petek, 3. ok
tobra.
v občinskem svetu
Na sinočnji sej goriškega občinskega odbora, ki se je pričela ob 18.30, so odborniki tristranske sredinske koalicije (KD, PSDI in PRI) dobili posamezne resorje. Socialdemokratu Lanfrancu Zucalliju so dodelili resor za javna dela, Fran-cescu Moiseju (KD) za javne storitve, Ferruccio Fantiniju (PSDI) za kulturo, šolstvo in mladino, Marjanu Cefarinu (KD) za programa-cijo in gospodarska vprašanja, Gustavu Portelliju (PRI) za zdravstvo
iiiiiiiiiiuiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiimii
PRIREJA GA «SKUPINA 75»
Prihodnji teden v Gorici drugi fotografski tečaj
V nedeljo sestanek sekcije ANPI s Peči
Sekcija ANPI s Peči vabi svoje člane in druge vaščane na sestanek, ki bo v nedeljo, 21. septembra, ob 10. uri na betonski ploščadi. Namen tega sestanka je, da bi ocenili uspeh letošnjega poletnega praznika - partizanskega mitinga. Poleg tega bodo domačim partizanom izročili diplome,
65 let življenja v današnji dobi sicer ni več visoka starost, hkrati pa tudi ni to doba, ki bi je ne bilo vredno upoštevati. Še posebej velja to v primeru, ko je človek, ki danes praznuje 65-letnico, preživel to dobo v velikih gmotnih in življenjskih težavah.
Današnja slavljenka, Gizela Čuk, se je rodila 19. septembra 1910 v Trebčah v zavedni slovenski družini pri «županovih». Vse svoje življenje je preživela v rojstni vasi. Poročila se je z domačinom Albertom Čukom in mu v zakonu povila sina Alberta.
Zaposlila se je kot hišnica in slu-ginja v vaški osnovni šoli. Opravljala je požrtvovalno službo vestno in z veseljem. Predvsem pa z veliko ljubeznijo do naših otrok. Vsi smo ji hvaležni, ko po 36 letih odhaja v zasluženi počitev — na dom.
Gizela, kot vsa njena družina, se je že takoj v začetku NOB zavedala naloge, ki so jo imeli v tistih časih napredni Trebenci, posebno pa zavedni Slovenci. V borbi za svobodo je zgubila dva brata. Oče in mati pa sta bila internirana. Po o-svoboditvi je mati zaradi posledic vojne kmalu umrla.
Gizeli, zavedni trebenski slovenski ženi, želimo, da bi preživela zdrava, srečna in vesela še dolgo, dolgo let v krogu družine.
R. C.
Drevi bo v Doberdobu koncert makedonskega zbora «Kočo Racin»
Zbor vrača obisk Doberdobcem, ki so bili pred dvema letoma na turneji v Makedoniji
Pevci doberdobskega pevskega zbora «Jezero» se še danes radi spomnijo lepega petdnevnega gostovanja po Makedoniji, ki so ga o-pravili pred dvema letoma na vabilo kulturnega društva Kočo Racin iz Skopja in odbora za proslavo Hindenskih dnevov iz Bitole. Nepozabni ostanejo prvi stiki z makedonskim ljudstvom, njihovimi običaji in gostoljubnostjo. Težko je bilo zapustiti letoviščarski hotel na Pe-listeru: ponosna stanila zbora iz Doberdoba in Nabrežine, ko sta bila deležna^ burnega ploskanja rok osem tisoč gledalcev na mestnem stadionu v Bitoli. Tudi skopski rojaki niso štedili z gostoljubnostjo našim pevcem. Sprejeli so jih študentje v narodnih nošah; predsednik kulturnega društva Kočo Racin Bogovski je zamejskim rojakom zaželel dobrodošlico, predsednik mestne skupščine pa se je udeležil skupne večerje v študentovskem domu. Tudi v Skopju so Doberdobci in Nabrežine; imeli nastop na stadionu
nega občinstva.
Danes bodo Makedonci vrnili o-bisk doberdobskim prosvetarjem. Drevi bo v občinski telovadnici nastopil mešani zbor Kočo Racin iz Skopja s celovečernim koncertom. Zbor, ki ga sestavlja 58 pevcev in p^vk, je uspešno že nastopil na raznih tekmovanjih na Holandskem, v Bolgariji, na Poljskem, v Turčiji in večkrat na‘ tekmovanju Seghizzi v Gorici. Povsod je žel odobravanje, občinstva in prejel več prvih nagrad. Drevišnji koncert bo obsegal 18 skladb najvažnejših jugoslovanskih in nekaterih svetovno znanih skladateljev. Seveda ne bo manjkala narodna makedonska pesem, ki bo v okvirnem scenariju narodnih noš in pevskih sposobnosti zbora, gotovo domače občinstvo navdušila.
Na sprejem makedonskih rojakov se doberdobski prosvetarji pripravljajo že teden dni. Kot rečeno bo koncert v občinski telovadnici ob 20.30. Ljubitelji petja naj ne zamu-
Zanimanje za fotografiranje se je v zadnjih časih na Goriškem znatno razširilo, še posebno po ustanovitvi slovenskega fotokluba «Skupina 75», ki je bila v začetku tega leta. Razveseljivo pa je dejstvo, da se za fotografijo zanima predvsem mladina, kar potrjuje sama sestava odbora fotokluba, v katerem so pretežno mladi. Edini slovenski fotoklub v zamejstvu je v kratki dobi obstoja pripravil razne manifestacije, ki so pokazale tehnično pripravljenost njegovih članov. Sama fotografska razstava črno - bele fotografije, na kateri so sodelovali fotoamaterji iz naše dežele ter iz Slovenije, je potrdila visoko kvalitetno raven goriške skupine.
Poleg tega pa je fotoklub pripravil še druge okvirne manifestacije, ki so bile namenjene predvsem članom. Sedaj pa tečejo priprave za drugi fotografski tečaj, ki bo prihodnji teden v Gorici (spočetka smo napisali, da bodo predavanja v Sovodnjah). Slednji, bo predvideval štiri predavanja, na katerih se bodo tečajniki soočili z osnovnim znanjem fotografiranja, en večer pa bo namenjen praktičnemu delu v temnici. Tečaj bodo sklenili s fotografskim izletom v naravo. Kot kaže, bo tudi letošnji tečaj vodil novogoriški mojster fotografije Milenko Pegan.
Prireditelji vabijo vse, ki bi se radi udeležili tečaja, naj pohitijo z vpisovanjem. Svojo udeležbo lahko javite odbornikom fotokluba, in sicer Zdenku Vogriču in v trgovini Bavcon v Ulici Carduci (za Gorico), Miru Kuzminu (za Sovodnje, Rupo, Peč, Gabrje in Vrh), Rudiju Pavšiču (za Oslavje, Pevmo in Štmaver), Silvanu Pittoliju (za šte-verjan), Viljemu Zavadlavu (za Štandrež) ter Karlu Ferletiču (za Doberdob). Umik in razpored predavanj bomo objavili naknadno.
Prireditelj razstave, goriški muzej, je izdal šestdeset strani obsegajoč katalog s teksti M. Vuka in J. Mesesnela, Prvi je za katalog prispeval seznam razstavljenih del, umetnikovo bibliografijo in seznama razstav ter Nemčevih restavratorskih del.
Razstava bo odprta do 12. oktobra in je obiskovalcem na voljo za o-gled vsak dan od ponedeljka do petka neprekinjeno od 8. do 18. ure. Ob sobotah je grad zaprt, ob nedeljah pa je razstava odprta od 13. do 18. ure. Ogled razstave našim bralcem in ljubiteljem umetnosti toplo priporočamo.
Rafael Nemec je vrtojbenski rojak. Veliko njegovih del je pobu-dilo rodno okolje, zato sodimo, da more vzbuditi ta razstava zelo široko zanimanje. Goriški muzej je razstavo priredil v okviru svojih dveletnih ciklusov večjih likovnih predstavitev pomembnejših primorskih umetnikov in obdobij. Prva taka razstava je bila posvečena slikarjem Šantlom (1970), druga grafiki Lojzeta Spacala (1972), sledi Nemčeva, kot četrta je m programu razstava slikarskih in lutkarskih del solkanskega rojaka Milana Klemenčiča (1875 -1957) ob stoletnici rojstva.
Interpcìadja KPI o položaju v kazernielali
Danes bodo na goriškem sodišču proces proti petim stanovalcem ka-zermet na Svetogorski cesti, ki jih je vodstvo občinske podporne ustanove javilo sodni oblasti, češ da so «ukradli» nekaj strešnikov in desk,
S tem v zvezi so komunistični občinski svetovalci poslali interpelacijo goriškemu županu, kjer hočejo vedeti če je seznanjen s tem dogodkom. Istočasno svetovalci KPI menijo, da ne bi smela ECA na tak način ukrepati s stanovalci kazer-met, ki so strešnike in deske, ki so bili zapuščeni, uporabili v zimskem času. da so sami popravili streho stavbe, v kateri živijo. Poleg tega so svetovalci KPI mnenja, da ne bi smeli prefektura in ECA zahtevati od stanovalcev neke vrste najemnino za bivanje v tako zapuščenih prostorih kot so kazermete.
Diiiifs na Travnih večer solidarnosti s Čilom
Drevi, ob 18. uri, bo na Travniku, na pobudo mladinskih organizacij levičarskih strank (KPI, PSI, PDUP, AGLI, LC, PRI. AO) enotna manifestacija v podporo čilskem protifašistom, ob drugi obletnici fašističnega vojaškega udara v tej južnoameriški državi. Poleg priložnostnih govorov in nastopa čilskega predstavnika, bo tudi kratek konr cert čilskih pesmi, ki jih bo izvajala skupina Canzoniere Oslai.
O Pokrajinska turistična ustanova obvešča vse zasebnike, ki oddajajo sobe v najem, da morajo do konca meseca javiti na sedežu ustanove v Ulici Mazzini 20 število sob, ki jih nameravajo dati v najem v letu 1976.
Vardar in želi topel sprejem števil- dijo te izredne prilike.
V gradu Kromberk razstava Rafaela Nemca
Prejšnji teden so v gradu Kromberk odprli retrospektivno razstavo del akademskega slikarja Rafaela Nemca. Posvečena je šestdesetletnici slikarjevega rojstva,. ki je sicer bila že v lanskem oktobru. Razstava predstavlja 95 slikarskih del ter 15 risb in študij, gradivo je nastajalo v obdobju od leta 1933 do 1971. Na otvoritvi petkove razstave se je zbralo veliko poznavalcev umetnikovega dela in prijateljev. Slavnostni govornik je bil predsednik izvršnega sveta novogoriške občinske skupščine dr. Vinko Mozetič. Po ogledu razstave je sledil koncert slovenskega okteta «Gallus» iz Ljubljane, v katerega prvem delu je z recitalom sodeloval tudi gledališki igralec Polde Bibič.
Zaradi tihotapstva cigaret
Videmski financarji aretirali dva Goričana
Izvidnica videmske finance je v sredo ponoči v vasici Lovarija pri Pradamanu aretirala dva Goričana zaradi tihotapstva cigaret. Okoli 22. ure so agenti ustavili fiat 125 z goriško registrsko tablico, da bi opravili običajni pregled. Ko so se ti približali avtomobilu, je šofer vozila pritisnil na plin in zbežal. Po krajšem zasledovanju so financarji ustavili vozilo, v katerem so našli 16 kg tujih cigaret. Oba potnika, 39-letnega Gina Puppulina in 29-letnega Bruna Lovinija, so aretirali :'n ju odvedli v videmski zapor.
Med razkuževanjem kleti stanovanja v Ulici Brigata Casale 19, ja Giuseppina Bressan sežgala nekaj dračja, ki je povzročilo požar. Sosedje so takoj poklicali gasilce, ki so po pol ure dela ogenj ugasili. Škoda je malenkostna.
Kino
Huda nesreča na Poljanah
Včeraj zjutraj se je na cesti, ki iz Doberdoba pelje na Poljane, hudo ponesrečila 62-letna gospodinja Ivana Petejan s Poljan štev. 8. Žensko so nemudoma odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so si zdravniki zaradi možganskega pretresa in zloma številnih reber pridržali prognozo.
Petejanova se je v jutranjih urah z mopedom vozila po vijugasti kra-ški cesti, ko je iz še neznanih vzrokov na nekem ovinku izgubila ravnotežje ter pri padcu udarila z glavo na asfalt.
Gorica
VERDI 16.00-22.00 «Fantozzi». P. Villaggio in A. Mazzamauro. Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 «Il poliziotto della brigata criminale». J. P. Bel-mondo in L. Massari. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Moulin rouge». J. Ferrer. Barvni film. CENTRALE 17.30—21.30 «Il sogno di Zorro». F. Franchi. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «Se non faccio Quello non mi diverto». M. Benjamin. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Fantozzi». Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00 «La gang dei bassotti». Barvni film.
Ao/yì (idrica
SOČA «Stari divji Zahod», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Hrepenenje po vampirju», nemški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Bitka :a Port Artur», japonski barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani Korzo Italija 10, tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan m jutri oonoči je dežurna lekarna Centrale, Trg repu-i blike, tel. 72-341.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
CILE DVE LETI PO UMORI} PREDSEDNIKE ALLENDEM
r v
Čilska opozicija se združuje ob rasti razdora v vrstah j unte
Krščanska demokracija se vedno bolj vključuje v aktivni boj proti gen. Pinochetu ■ Gen. Leigh za politiko v korist nižjih in srednjih slojev
Kaj se dogaja v Čilu? To vprašanje se postavlja z vedno večjo aktualnostjo v zadnjih dneh in tednih spričo povečanega terorja čilske junte nad demokratičnim gibanjem v deželi sami, zavzete dejavnosti čilskih političnih emigrantov v inozemstvu ter rastoče podpore vsega svetovnega javnega mnenja (OZN, «Amnesty International» itd.).
Oglejmo si predvsem notranji položaj v čilski državi, kjer bi se zdelo, da se v zadnjem letu ni prav nič spremenilo. V resnici pa so nastale nekatere politične spremembe, ki so zelo pomembne za ves bodoči razvoj. Tu gre predvsem za čilsko krščansko demokracijo, ki je v zadnjem času zabeležila precejšen razvoj. Pred enim letom je ta stranka zavzela dvojno stališče zadržanosti: predvsem glede junte, in sicer zaradi hudih kršitev človečanskih pravic ter zaradi njene totalitarne politike na področju prosvete. Drugo zadržano stališče pa je čilska KD zavzela do bivše Ljudske enotnosti, ki je bila po mnenju krščanskih demokratov kriva za zmago vojaških pučistov pred dvema letoma. Samo kak član te stranke je zavzel odločno opozicijsko stališče do Pinochetovega režima.
Pozneje se je v vrstah čilske krščanske demokracije začelo razvijati drugačno vzdušje. Vodilni krogi stranke so izvedli anketo pri vplivnih srednjih in nižjih kadrih stranke. Skoraj vsi prizadeti so zahtevali, naj stranka zavzame sovražno stališče do junte.
Glede morebitnih zavezništev pa so bili čilski demokristjani zelo deljeni. Nekateri od njih se niso hoteli povezati z nobeno stranko, ki je pripadala pred leti Ljudski enotnosti, z izjemo radikalne stranke in krščanske levice, ki nista bili po njihovem mnenju povezani z marksistično ideologijo.
Bivši predsednik čilske republike Eduardo Frei je ena izmed najbolj izrazitih osebnosti v tej stranki. Večkrat je potrdil svojo vzdrža-nost glede političnega dogajanja v državi. Na njegove stališče je ve -rjetno vplivala tudi jeza, ker ga vojaki po državnem udaru 11. septembra 1973 niso poklicali na oblast. Frei je pozneje večkrat kri-tiziral gospodarsko politiko vojaške junte.
Prav tako je v zadnjih tednih zahteval od čilskega vrhovnega sodišča, naj izvede preiskavo glede sumljivih okoliščin, v katerih je izginilo 119 aktivistov čilske levice. Končno je demonstrativno bojkotiral slovesnosti ob drugi obletnici 11. septembra 1973, čeprav je državni poglavar Pinochet naznanil, da bo ustanovil državni svet, katerega član naj bi bil tudi Eduardo Frei v svojstvu bivšega predsednika republike.
V juliju letos so se predstavniki levega krila čilske KD in nekatere osebnosti bivše ljudske enotnosti sestali v Caracasu. Krščanski demokrati ter še posebej Leighton in Fuentealba so prišli na sestanek na lastno nobudo. Vendar pa sta ta dva izjavila, da bosta o poteku srečanja ob\ estila svojo stranko. Samo desno krilo KD je izrazilo svoje nasprotovanje do tega sestanka, toda Eduardo Frei se ji pri tej obsodbi ni priključil.
Od levičarskih strank so komunisti odločno podprli sestanek v Caracasu, čeprav niso dobili vabila, naj se ga udeleže. Čilska levica pa tega ni storila, da ne bi nudila desničarskim demokristjanom kakršno koli orožje za bojkotiranje naporov pri zbliževanju vseh opozicijskih strank. Na vsak način se lahko reče, da so zadnji dogodki zelo zbližali čilsko krščansko demokracijo in stranke Ljudske enotnosti. Lahko rečemo, da so politične struje, ki predstavljajo ok. 80 odstotkov vseh Čilencev, sedaj že jasno izrazile svoje sovražno razpoloženje do generalov v Santiagu.
Tudi razvoj v katoliški cerkvi je bil vzporeden. Še v aprilu letos škofje niso protestirali zaradi kršitev človečanskih pravic v Čilu. Tedaj je hierarhija sprejela namreč zagotovilo, da bodo oblasti izvedle na tem področju precejšnje spremembe. V resnici je bil objavljen 8. maja zakonski odlok, ki je obvezoval oblasti ,da v 48 urah obvestijo družine o morebitnih aretacijah in da izpustijo na svobodo, ali pa postavijo na zatožno klop v naslednjih petih dneh vse aretirane osebe. Toda ta zakon je ostal mrtva točka.
5.	avgusta letos je novi škofijski vikar za Santiago msgr. Enrique Alvear na slovesni maši vprašal oblasti naj pojasnijo, kaj se je zgodilo s 119 levičarskimi aktivisti, ki so zginili brez sledu. 9. septembra so čilski škofje objavili doku-ment v katerem zahtevajo, naj vlada začne izvajati gospodarsko politiko, ki bi bila pravičnejša in v katerem so obsodili tudi vse oblike mučenja. Odbor za sodelovanje za mir (ekumenska organizacija v kateri je katoliška hierarhija zelo aktivna) je po enem letu organiziral ljudske kuhinje, ki rešujejo tisoče otrok pred smrtjo zaradi lakote.
Tudi na levici, kjer je vojaški puč pred 2 letoma povzročil hud razdor, so zabeležili zelo resne korake na poti enotnosti. Pred kratkim je bil v vzhodnem Berlinu sestanek voditeljev petih organizacij Ljudske enotnosti, katerega se je u-deležil tudi generalni tajnik MA PU — O.C., ki je prišel nalašč iz Čila. Predstavniki teh strank so 27. julija podpisali «osnutek predloga programa čilskemu ljudstvu». Večino točk tega programa bi lahko podpisala tudi čilska KD.
Dve dejstvi sta pomagali šestim organizacijam, da premostijo svoje notranje razprtije ter uvrstijo temelje za nov sporazum, ki pomeni dejansko obnovo Ljudske e-notnosti. Predvsem je socialistična stranka, ki je bila os koalicije in s tem tudi geometrična točka vseh njenih protislovij, po kongresu v La Havani spet utrdila svojo enotnost. Vključitev v njen glavni odbor močne osebnosti bivšega čilskega zunanjega ministra Clodomi-ra Almeide je krepko prispevala k pozitivnemu zaključku pobude. Na drugi strani pa so hudi porazi, ki jih je doživel MIR (Gibanje revolucionarne levice) ter še posebej smrt njegovega generalnega tajnika Miguela Enriqueza odločno vplivali na opustitev vsakršne možnosti ustvarjanja alternativnega pola skrajne levice, še prej je namreč ta zamisel precej vplivala na levičarske struje socialistične stranke, MAPI! ter celo na nekatere osebnosti krščanske levice. Tako je zavezništvo med socialisti in komunisti postalo spet nujna os Ljudske enotnosti.
Na koncu naj še omenimo, da obstaja čilska Fronta solidarnosti, ki združuje izven čilskih meja, razen ljudske enotnosti, tudi MIR, levičarske demokristjane, nekatere vojaške osebnosti, ter osebnosti iz vrst katoliške cerkve. Ta organizacija ima svoj sedež v Rimu ter se trudi, da bi izdelala osnovo za skupen program vseh čilskih antifašistov.
Kar pa se tiče levice, lahko rečemo, da se je odpovedala skoraj vsem svojim notranjim razprtijam. še posebej je ta levica danes pripravljena, da se pogaja z nekaterimi demokristjanski-mi osebnostmi, vštevši tu Eduar-da Freia, za katerega komunisti še pred letom dni niso hoteli niti slišati, ker so menili, da je moralno odgovoren za vojaški puč.
Na sindikalnem področju so zabeležili v zadnjem letu zaostritve delavskega boja. Degradacija življenjske ravni (kupna moč se je po 11. septembru 1973 znižala za več kot 50 odstotkov) in poslabšanje položaja na področju zaposlenosti (vsaj '17 odstotkov aktivnega prebivalstva je brez dela) prav gotovo silita čilske delavce v boj za lastne pravice. V zadnjih časih so zabeležili več stavk, ki so se uspešno končale. To se je zgodilo v tekstilni industriji, v bankah in tudi pri nameščencih in sploh delavcih v pristaniščih. V decembru lani je enotna konfederacija delavcev (CUT), ki se je ponovno organizirala v ilegali, objavila borbeno platformo, ki vsebuje zahteve po mezdnih, socialnih in demokratičnih reformah. Ta dokument so podpisali tudi demokristjanski Sindikalisti.
Številni sindikati so v zadnjih časih posredovali vladi družbeno gospodarske študije o položaju delavcev. Vlada je zelo strogo preganjala vse te pobude. Aretirani so bili vidni voditelji, kot na primer Francisco Gcmes, Umberto Vergara, Luis Villana (krščanski demokrati), Hr.ctor Cuevas ter Exequiel Ponche.
Nazadnje je treba še omeniti, da je sama junta izgubila v zadnjih časih svojo notranjo strnjenost. Pred mesecem dni je general letalstva Leigh izjavil, da sedanja gospodarska politika v Čilu povzroča veliko trpljenje pripadnikom najnižjih slojev. Zato je zavrnil zahtevo, da bi vrnili lastnikom zemljišča, kjer so brezdomci zgradili svoje barake. General je dejal dobesedno: «Mogoče je predsednik drugačnega mnenja, toda ne zahtevajte od mene, da bi podpisal odlok, s katerim bi izgnali te ljudi iz njihovih domov.»
Tako je v sami junti prišlo do sporov med svetovalci generala
Pinocheta, ki zastopajo strogo liberalistična načela v gospodarstvu z drugimi predstavniki, ki so prav tako podpirali vojaški puč in ki se zavedajo, da je ta politika privedla državo v slepo u-lico. General Leigh se zavzema tudi za politiko, ki bi bila bolj koristna za male in srednje podjetnike, medtem, ko je vladna politika že od puča sem podpirala le koristi velekapitala, ki je povezan s tujimi kapitalisti. Tu se izoblikuje nova opozicijska politika v notranjosti vojaške vlade. Gre za opozicijo med ljudskimi ter malimi in srednjimi meščanskimi krogi ter veliko čilsko bur-žoazijo.
(Po «Le mondu»)
mmm
Na prireditvah, ki so bile v Beneški Sloveniji na pobudo Mlade brize, sta nastopila tudi pevska zbora «Mlada
brieza» in «Pod lipo». Na sliki nastop zborov
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimvnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnHiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)
PRI NIČLI GRADNJA AVTOCESTE NA PROGI VIDEM-AVSTRIJA
Bo postala dežela Futlanija-Julijska krajina preizkusni kunec A NAS pri gradnji avtocest?
Hude posledice vladne izbire v trenutku ko vse države v tržaškem zaledju z zavzetostjo izpolnjujejo svoje načrte za gradnjo sodobnih cestnih povezav
Najnovejše vesti pravijo, da z avtocesto od Vidma do avstrijske meje še dolgo ne bo nič. Naj povemo takoj, da smo o tem vprašanju v našem dnevniku že pisali 5. aprila letos in izrazih nekaj optimizma v pričakovanju, da bo ta odsek v doglednem času realiziran. V teh dneh pa beremo za našo deželo neprijetno vest, da je medministrska komisija, ki jo je imenovalo ministrstvo za javna dela, sklenila drugače. Ta komisija, ki je zadolžena, da preučuje finančna vprašanja koncesijskih družb za gradnjo avtocest, je predlagala, naj se dela na odseku Videm - Kami ja poverijo družbi SPA AUTOSTRADE, na odseku Karnija - Trbiž - avstrijska meja pa družbi ANAS (državno cestno podjetje). Ta predlog, ki je skoro sklep, je bil sprejet iz razlogov nove vladne politike, ki teži k blokiranju novih koncesij in novih oddaj gradbenih del že načrtovanih avtocest.
To se dogaja prav v času, ko Avstrijci s prirojeno natančnostjo in točnostjo uresničujejo svoj avtocestni program do pičice natančno. Prav 21. junija so predali prometu tehnično najbolj težko izvedljiv odsek avtoceste Visokih Tur, važne mednarodne poti «E 14», ki povezuje Nemčijo in Češkoslovaško z Jadranom, medtem ko je izgradnja odseka Videm - Trbiž avstrijska meja tako rekoč, daleč, kot še nikoli. Za deželo Furlanijo-Juiijsko krajino — je to prava katastrofa, ker tudi Jugoslavija oz. Slovenija ne zaostaja za Avstrijo.
Sedaj je na vrsti vlada, da pove svoje o alternativah, ki so jih preučili tehniki cestnega podjetja A NAS za odsek Karnija - Trbiž in na podlagi rezultatov odločati o dejanski operativni sposobnosti državnega cestnega podjetja za realizacijo del, ki še niso bila oddana in ki znašajo za ves polotok več kot 1600 milijard lir. Praktično bi to pomenilo, da je naša dežela postala preizkusni kunec ANAS v pogledu načrtovanja, projektiranja in gradnje tistih avtocest, ki jih je do sedaj poverjala v delo specializiranim cestnim podjetjem.
Dejstvo, da bo ANAS preizkušala svoje načrtovalne in gradbene
GROPAJSKA DEKLETA
sposobnosti prav pri nas, ni razveseljivo, še manj pa je razveseljivo dejstvo, da je medministrska komisija predlagala, naj se gradnja avtoceste, ki jo je po dolgih študijah projektirala družba SPEA, opusti in namesto te zgradi štiripasovna «hitra cesta». S tem smo, kjer smo bili, ko se je govorilo o neodložljivi potrebi izgradnje avtoceste. Začeti bo treba od ničle, t.j. realizacijo te važne prometne žile odložiti v nedogled.
Ne glede na izbiro ministrstva za javna dela, eno drži, t.j., da se zamujena leta ne bodo mogla nadoknaditi. Od 30. junija 1972, ko bi morala biti oddana v delo celotna avtocesta, je preteklo več kot 3 leta. Kaj pomeni ta doba za našo deželo, mora biti jasno tudi nepoučenim: gre za škodo, ki se šteje v desetinah milijard.
Po vsem sodeč izgleda, da ANAS ne bi mislila začeti vse znova, pripravlja se nekaj hujšega. Ministrstvo je namreč ponovno predložilo načrt, ki je bil večkrat o-puščen in po katerem naj bi se modernizirala in razširila državna cesta št. 13, t.j. sprememba državne ceste v «supercesto» Gre za načrt, ki je pokazal veliko težav ne samo tehničnega značaja, ampak tudi izredno velikega izdatka 11 milijard lir samo na odseku Vidah di Dogna - San Rocco, ki meri le 7 km, kar znaša nad milijardo in pol na km. Poleg tega bi to pomenilo še Korak nazaj nasproti projektu avtoceste, ki ga je izdelalo specializirano podjetje SPEÀ.
Na problem avtocestne zveze z Avstrijo zaskrbljujoče deluje či-nitelj čas, ki negativno vpliva na tržaško pristanišče, ki je močno pogojeno od avtocestne zveze Videm - Trbiž. V tujini nihče ni voljan čakati, saj mednarodna gospodarska situacija sili, kot še nikoli, da pride čimprej do uresničitve velikih prometnih žil med Srednjo in Vzhodno Evropo. Zlasti je pri tem zainteresirana NDR da bi se v najkrajšem času z novo avtocesto povezovali Vzhod in Jadranska pristanišča.
Srednjeevropski gospodarski o-peraterji mrzlično iščejo najbolj ekonomičen način, kako dostaviti državam proizvajalkam nafte o-gromne količine industrijskih naprav ki so jih kupile, da bi potencirale naftne in industrijske objekte ter zgradile nove.
Ni-dvoma, da se bodo prometni tokovi usmerih po poteh, ki so z gospodarskega vidika najbolj u-godne. Tem se bo leta 1980 priključil, ko bodo dela zaključena, predor pod Karavankami, t.j. popolne avtoceste Beljak - Ljubljana, ki bo laže in hitreje povezovala Bavar-
sko z Reko, ki je že danes ugodnejša od italijanskega odseka Alpe-morje, upoštevajoč tudi razširitev ceste pri Podkorenu, ki veže Beljak s Kranjsko goro.
Leta 1980 bo tudi zaključena gradnja zadnjega odseka ceste «Siidautobahn» na črti Gradec -Celovec, ki je v smeri Beljaka že v prometu. Z gotovostjo je treba računati tudi na realizacijo ceste v smeri Maribor - Zagreb, ki si jo Jugoslavija že dolgo želi in bo brez dvoma velikega gospodarsko-prometnega pomena.
Naša dežela je v pogledu avtocestnih zvez s sosednima republikama prava pastorka, saj si ne more programirati niti ustreznih rokov za že projektirane in deloma zgrajene avtoceste proti Avstriji. Prav ko to pišemo, se je sestal upravni odbor ANAS, ki ie sklenil najeti posojilo v višini 300 milijard za dokončna dela cest v gradnji, ni pa uradno objavil, kateri odseki bodo deležni posojila. Kakšne rezultate naj da tudi posvet ob priliki «Tržaških pristaniških dni» v pogledu pomorskega prometa z Egiptom. Saudsko Arabijo, Kuwai-tom, Iranom in Libijo, ki pokazu-jejo precejšnje zanimanje za naše pristanišče, brez hitre avtoceste do avstrijske meje? Jugoslavija in Avstrija dokončujeta omenjene cestne zveze z veliko vnemo m kdo se bo s tem okoristil ni težko uganiti. Prizadeto je celotno prebivalstvo naše dežele, tudi Slovenija, ki si želi trgovinskih, prometnih in drugih stikov s sosednima republikama.
Rado Lautin
KASTA prireja slikarski ex tempore
Krožek absolventov Slovenske trgovske akademije v Trstu (KASTA) prireja v nedeljo, 21. septembra, v osnovni šoli Karel Destovnik - Kajuh v Gropadi slikarski ex tempore, ki se ga lahko udeležijo slikarji vseh starosti in iz vseh krajev dežele Furlanije - Juhjske krajine. Mladi slikarji, do 15. leta starosti, bodo uvrščeni v posebno tekmoval no skupino.
Tehnika in slog sta poljudni, prav tako je dovoljena črno-bela tehnika. Mere platen: naj večja stranica lahko doseže 120 cm, vendar celotna površina platna ne sme presegati enega kvadratnega metra.
Vsak udeleženec lahko predstavi v žigosanje dve platni ali osnovi, izročil bo le eno — in to po lastni
uvidevnosti — ki jo bo komisija ocenila.
Žigosanje platen ali osnov bo 21. septembra, od 7.30 do 13.30. Dela bo treba izročiti brez podpisa, brez okvirja in stekla najkasneje do 15. ure. Avtor bo lahko navedel na hrbtni strani slike le prodajno ceno.
Ob 15.,' J bo komisija ocenila izročena dela ter dodelila nagrade. Po končanem delu komisije ter po izročitvi nagrad bodo slikarski izdelki na ogled občinstvu do 18.30.
Slikarski ex tempore bo ob vsakem vremenu.
Dela bodo razstavljena v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20, od 27. septembra do 11. oktobra. Vsak tekmovalec (zmagovalec ene izmed nagrad ali tisti, ki je prejel pohvalo žirije) mora opremiti svojo sliko s podpisom, z okvirjem, steklom itd. ter na hrbtni strani — poleg že navedene cene — s svojim naslovom. Tako opremljene slike je treba izročiti Tržaški knjigarni najkasneje do 13. ure v petek,
26.	septembra.
Otvoritev razstave bo v soboto,
27.	septembra, ob 18. uri, v Tržaški knjigarni.
V Jugoslaviji manj tujih
filmov
ZAGREB, 18. — V Jugoslaviji na mera vajo omejiti uvoz tujih filmov, da bi nudili čimračjo pomoč svoji lastni filmski industriji. Sporazum o tem sklepu so sprejeli na podlagi družbenega dogovora, ki so ga podpisali v juniju letos jugoslovanski distrubutorji, upravniki kinodvoran ter drugi činitelji proizvodnje filmov.
Po tem sporazumu naj bi v Jugoslavijo uvozili v letošnjem letu okoli 150 tujih filmov iz zahodnega sveta. Računali so namreč, da bi lahko prišlo na vsak jugoslovanski film po pet filmov zahodne proizvodnje. V trenutku, podpisa so menili, da bo letošnja jugoslovanska proizvodnja znašala 30 filmov.
Glede uvoza filmov iz Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav niso sprejeli nobene omejitve. Poudarjeno pa je bilo, da bodo u-važali filme iz teh držav na podlagi recipročnosti. Nobene omejitve sploh pa niso sprejeli glede uvoza filmov iz neuvrščenih držav, kot Alžirija, Tunizija, Egipta, Paname, Indije in drugih.
Distributorji v Jugoslaviji niso zadovoljni s to rešitvijo, vendar v pristojnih krogih menijo, da se trenutno ne bo postavljalo nobeno vprašanje, ker imajo še na zalogi večje število filmov zahodne proizvodnje.
............................................
UKREPI OBČINSKIH OBLASTI V TOKIU IN DRUGIH MESTIH
Ob nedeljah in praznikih brez avtomobilskega prometa
Ljudje se sprehajajo po ulicah kot v naravi Korenito znižanje stopnje zastrupitve ozračja
Prejšnjo soboto popoldne je bilo v Gropadi odprtje novih športnih naprav. Slovesnosti so se udeležili župan inž. Spaccini, mnoge druge osebnosti ter polnoštevilno tudi vaščani. Na prireditvi je nastopila skupina deklet iz Gro-pade v narodnih nošah
TOKIO, september — Prestolnica Japonske je prvo velemesto, ki je prepovedalo avtomobilski promet v vrsti svojih ulic ob nedeljah in praznikih. V teh dneh se po ulicah lahko sprehajajo le pešci, ki so prav tako brezskrbni kot bi se sprehajali po gozdovih. Po ulicah vrvi vesela množica ljudi, mladi pari, start z otroki, ki vlečejo za seboj pisane balončke. Oče kaže svoji mladi hčerkici nekaj v ozadju ulice, sredi nje pa se je namestil slikar, ki zavzeto prenaša na platno prizor na meji u-lice z zelenim javnim parkom.
Tudi druga mesta na Japonskem
so sledila temu zgledu. Danes je že prepovedan promet z avtomobili v Osaki in številnih drugih V Tokiu je nedeljski in sploh praznični promet z avtomobili prepovedan v dolžini več kot 20 km. Občinske oblasti pa nameravajo vključiti v prepoved tudi večje število drugih ulic. Na to jih je napotila ugotovitev, da je ob nedeljah zrak v ulicah, kjer ni avtomobilskega prometa, zelo čistejši. Po poročilu mestne občine se je količina strupenih plinov iz izpušnih cevi znižala najmanj za 70 odstotkov. Vse kaže, da se tokijskim avtomobilistom obetajo
hudi časi, ker so občinske oblasti trdno odločene, da bodo razširile prepoved tako v prostoru kot tudi časovno.
Novi ukrep občinskih oblasti sprva ni prepričal ljudi. Še vedno so hodili po ulicah zelo oprezno, kot da bi se bali, da bo vsak čas zgrmela na njih pločevinasta po šast. No, potem pa so se privadili in danes se že počutijo na ulici, kot da bi bili v naravi.
Upati je, da bodo tokijski primer posnemali tudi drugje po svetu, morda tudi pri nas. S takimi pobudami bi vrnili človeku bolj naravno in tudi bolj zdravo okolje.
18.15
18.45
19.15
20.00
20.40
PETEK, 19. SEPTEMBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Program za najmlajše:
Risani film Program za mladino Dogodivščine v Rdečem morju Športni dnevnik
Ital. kronike in Vremenska slika DNEVNIK
Srečanja 1975: Eno uro z Zito Habsburško Leta pred prvo svetovno vojno so bila za staro Avstrijo razdobje velike družbene gotovosti. V habsburški monarhiji je vse zgledalo trajno in sama država je nastopala kot najvišje jamstvo te kontinuitete. Parlament je jamčil državljanom razne pravice, vsi so vedeli, kaj posedujejo, ali pa kaj so jim drugi dolžni. Vsi so vedeli točno, kaj smejo delati in kaj ne. To je razdobje zadnjih sto tednov habsburškega cesarstva, kateremu je Vanni Ronsisvale posvetil svoj enourni program, ki bo danes na sporedu. V tem programu nastopa Zita Habsburška. Kot je znano, je bilo zadnje razdobje 50 let pred prvo svetovno vojno skorajda tragično za člane habsburške rodovine. Že leta 1848, ko je postal avstrijski cesar, je Franc Jožef doživel vrsto družinskih tragedij. Spomnimo se samo smrti njegovega brata Maksimilijana, ki so ga ustrelili v Mehiki in potem tragedije v Mayerlingu, kjer je bil ob življenje njegov edini sin Rudolf skupaj s svojo ljubico Marijo Vetzero. Po smrti Franca Jožefa je leta 1916 prišel na prestol Karel L, Otonov sin, ki je bil brat starega cesarja. Karlova žena je bila prav Zita, ki danes živi v nekem samostanu v Švici in ki bo posredovala svoje spomine iz tistih časov.
Burt Bacharach in njegov orkester DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
DNEVNIK
William Shakespeare: HAMLET
Prevod Angelo Dallagiacoma, režija Maurizio Scapazzo, v vlogi Hamleta pa bo nastopil Pino Micol.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.10, 11.00 in 15.10 TV v šoli: Računstvo, Obiranje in predelava sa dja, Ali ste vedeli, Sodobno naselje. Moč in napetost, TV vrtec. Mesto iz papirja. Angleščina, Predšolska vzgoja Pisani svet: VIS — HI. del Obzornik
Tuja folklora: Turčija
Turške narodne plese in pesmi izvaja Univerzitetni folklorni ansambel iz Bospora. Predstavil bo naslednje plese: Koračnica janičarjev, Artvin, Gaziantep, Elazig, Bayburt, Erzurum, Biltis, Silifke in Kars.
Romanika in Bizanc iz serije Umetnost na jugoslovanskih tleh Ko smo evropski narodi začeli s prihodom krščanstva šteti današnja leta in stoletja, je ljudska tvornost pod vplivom vere radoživo posegla po kamnu in lesu. Zahodno Evropo je preplaval nov način gradnje, slikarstva in kiparstva, pa tudi nova filozofija. Prvič v vsej tisočletni zgodovini je ljudi od konca italijanskega škornja pa do pradomovine Slovanov začelo zbliževati enotno duhovno hotenje. Temu času so dali umetnostni zgodovinarji — ime doba romanike in romanske umetnosti. če se ozremo v to obdobje po ozemlju današnje Jugoslavije, bomo priča burnemu vretju. Severni predeli krčevito težijo k sožitju z Zahodno Evropo, južni so ujeti v prastare verige Orienta. In vse to prepletanje različnih političnih vplivov in umetniških tokov je s številno zapuščino popisalo našo zgodovino.
TV DNEVNIK OBTOŽNICA
Celovečerni film, v katerem igrata Lea Padovani in Marcello Mastroiani 625
TV DNEVNIK
21.45
22.45
20.30
21.00
18.20
18.50
19.05
19.40
20.30
21.05
22.40
23.00
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.55 Otroški kotiček, risanke 21.15 DNEVNIK
21.30 MORILEC IZ DAVNINE, celovečerni film 23.00 Ansambel Borisa Kovačiča, narodna glasba
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 in 9.05 Jutranja glas ba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in pri reditve; 18.30 Simfonične skladbe: 18.55 Priljubljeni pevci; 19.10 Na počitnice; 19.20 Jazzovska glasba;
20.00	šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 21.30 V plesnem koraku.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30. 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Folk glasba; 9.30 Poslušajmo jih skupaj; 10.00 Z nami je ... ; 11.00 Glasba in nasveti;
11.30	Od melodije do melodije;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Tretja stran; 14.45 V diskoteki; 15.30 Valčki in polke; 17.45 Tops-pops; 18.15 Kulturna panorama; 19.00 Parada orkestralnih melodij; 19.30 Naši zbori pojo; 20.00 prenos RL;
21.00	Plošče; 22.30 Simfonični koncert; 23.35 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00. 8.00, 13.00, 19.00 Poročila;
6.30	in 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 12.10 četrti program; 13.20 Strnjena komedija; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Za mlade poslušalce; 16.00 Sončnica; 17.05 Simfonična glasba; 19.15 Nabožna oddaja; 19.30 Nove ital. popevke; 20.20 Koncert; 22.20 Ponovno na sporedu z Nado.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30. 15.30, 19 30 Po ročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
8.40	Kako in zakaj; 8.55 Melodra ma; 9.30 Nadaljevanka; 9.50 Pesmi za vsakogar, 10.24 Poezija dneva; 10.35 Poletni program;
12.40	Alto gradimento; 13 00 Hit parade; 13.35 Glasbeno-govorni spored; 14.00 Plošče; 15 40 Cara-rai; 18.35 Diskoteka na odprtem; 19.55 Supersonic; 21.20 Popoff: 22.50 človek v noči.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 12.00. 14.00, 16.00 18.00, 20.00 Poročila; 3.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 10.30 Jugoslovanska narodna glasba; 11.15 Po Talijinih poteh: 12.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine;
13.30	Kmetijski nasveti — ing. Milena Jazbec:	Jesensko sajenje
sadnega drevja; 13.40 Popevke brez besed; 15.10 Mladina poje:
15.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Napotki za turiste; 16.35 Glasbeni intennez-zo. . .; 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Glasbena medigra; 17.50 Človek in zdravje; 18.20 Poletni divertimento; 19.05 Ogledalo našega časa; 19.15 Zvočni signali; 20.30 Obvestila in zabavna glasba; 20 40 Minute z ansamblom Mihe Dovžana 20.50 Lahko noč, otroci! ; 21.06 Stop-pops 20; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.20 Besede in zvoki iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno: 00.15 Jazz pred polnočjo.
nniiiitM!liMMiHiimmiiimMimMiiiimiiuimiiiiiiimiiiiiiiiimiiiMiiiimiii!iniinimii>iii"i>iinllI,lll"l<
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dobre perspektive, kar zadeva delo. Ne bo pa tako, kar zadeva čustva.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Izboljšanje na delu ali v službi. Dan bo primeren za razna poslovna ali osebna opravila.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Včasih vam dobrota več škoduje kot koristi. Dolge razprave brez haska
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Dosegli boste dobre rezultate in vendar ne boste zadovoljni. Ljubosumni boste.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Težave gmotnega značaja, vendar ne hude. Nič novega v ljubezni.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Na današnji dan bo značilna poslovna nervoza. Pomirite se preden se lotite novega posla.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Določite si natančen delovni nac • Izpolnite neko obljubo, da ne prepozno.	, no
ŠKORPIJON (od 24. 10- do 11.) Ne dajajte prenagljenih u cen o svojih sodelavcih. 1® J zaupanje vase.	, nn 19)
STRELEC (od 23. 11. do 20- , K Zaradi pomanjkanja I»guma ne... zamudili ugodno priložnost, spori v družini.	no 1 1
KOZOROG (od 21. 12. d° ^vari-Pretirana naglica utegne P°
ti vse, kar ste doslej ustvanR^.
dite zmernejši v odnosih VODNAR (od 21. L J0 mi in
*> »
den se lotite tvegan®? ^ ^ Q_
si zagotovite pogoje, stanite predolgo na nog
PRIMORSKI DNEVNIK
ŠPORT SPORT SPORT
VČERAJ V RIMU
V prvem dnevu Italijan Fava odličen v teku na 10.000 m
Doseženih je bilo več selo dobrih rezultatov
RIM, 18. — V italijanski prestolnici so se danes začele svetovne študentske igre. Te bi morale biti prvotno v Beogradu. Ker so jih Jugoslovani v zadnjem trenutku odpovedali so jih prenesli v Rim, kjer pa je na sporedu samo atletika.
Tega tekmovanja se udeležuje 32 držav, s skupno 799 atleti in atletinjami.
V prvem dnevu so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Oglejmo si jih: daljina — ženske
1.	Nigrinova (ČSSR)	6,48
2.	Catineau (Rom.)	6,34
3.	Gheorghiu (Rom.)	6,32
4.	Fočič (Jug.)	6,29
5.	Rukavišnikova (SZ)	6,28
6.	Lotova (SZ'	6,20
7.	Janakidou (Grčija)	6,18
8.	Curtet (Francija)	6,12
3.000	m ženske
1.	Andrei (Romunija)	8'54”09
2.	Wright (Kanada)	8’54’'94
3.	Uljmasova (SZ)	8’55'’88
'4. Katyukova (SZ)	9’00”62
5.	Ludwichowska (P oljska) 9’04”86
6.	Gargano (Italija)	9’11’'08
7.	Wellmann (ZRN)	9’15”14
8.	Cruciata (Italija)	9’16”98
10.000	metrov
1.	Fava (Italija)	28’37”92
2.	Florciu (Romunija)	28’52”49
3.	Brown (VB)	29’03’'54
4.	Janičijevič (Jugoslavija) 29'05'’06
5.	Eudier (Francija)	29'28”38
6.	Schleder (Brazilija)	29’57’'81
7.	Gorbunow (ZRN)	30’11'’45
8.	Raudales (Honduras)	32’58'’60
krogla — moški
1.	Dolegiewicz (Kanada)	19,45
2.	Jaroš (SZ)	19,11
3.	Stojev (Bolgarija)	18,90
4.	Stahlberg (Finska)	18,32
5.	Hamar (ČSSR)	17,72
6.	Schroeder (Belgija)	17,13
7.	Marčeta (Jugoslavija)	16,44
8.	Carabolante (Brazilija)	16,14
krogla — ženske
1.	Stojanova (Bolgarija)	18,99
2.	Loghin (Romunija)	18,21
3.	Makauskaite (SZ)	18,06
4.	Chewinska (Poljska)	17,73
5.	Bahčevanova (Bolgarija! 17,27
6.	Bertimon (Francija)	15,50
7.	Metso (Finska)	15,14
8.	Jaxt (ZRN)	14,46
9.	Nistri (Italija)	12,56
V prvem dnevu je bil najzanimivejša disciplin-’, prav gotovo tek na 10.000 metrov, v katerem si je Italijan Fava po ogorčenem boju na sredini proge z Romunom Floroiu-jem priboril nato izredno zmago, ko je pritekel na cilj z velikim naskokom.
NOGOMET
PRVENSTVO ZAČETNIKOV
Jutri v Štandrežu: Juvenfina-Sovodnje
Pro Farra — Juventina 0:1
JUVENTINA: Leban, Rusjan, Ma-
■iiiiiiinimiiiniiMiiiniiiin»iiiiiim!iiiiiiiiiiiiiiiHiii**uiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiuiiiniiimiinMiiiiHM»Huimiiiii
NA ŠPORTNEM TEDNU V ŠTEVERJANU
Zadovoljiva udeležba v maratonskem teku
Tekme tudi v nogometu in «tučenju»
Med novostmi letošnjega športnega tedna v Števerjanu je bil njara-tonski tek, ki se je prejšnjo soboto odvijal po števerjanskih poteh, in sicer od Trga svobode po Grajski u-Ijci, Križišču, Klancu, Valerišču, Mancu, Bukovju, Križišču, Grajski Ulici spet do Trga svobode. Udeležba je bila vsekakor zadovoljiva. Dekleta: 1. Marjanka SrdBeMič./ Mlajši: 1. Marino Lango, 2. Martin Srebernič, 3. Florjan Lango.
Starejši: 1. Klavdij Vogrič, 2. Pavel Srebernič, 3. Darij Maraž.
V	nedeljo je bila na sporedu nogometna tekma, v kateri sta si stali nasproti ekipi Britofa in Dolenjega konca.
BRITOF — DOLENJI KONEC 7:4
BRITOF: Srebernič, Terčič, M. Terčič, Škorjanc, Conzutti, Terpin, Gerani.
DOLENJI KONEC: A. Terpin, S. Terpin, D. Terpin, Vogrič, Komjanc, Lango, F. Lango, Pintar.
STRELCI: Marko Škorjanc (4), Bavid Pintar (3), Pavel Gerani (2), Marko Terčič in Damjan Terpin (1). SODNIK: Jožko Mužič.
V	«tučenju» so bili rezultati na1
slednji:
Ekipno:
1.	Ferdinand Komjanc, Bruno Grav-„ nar in Alojz Gravnar	72
. Marjin Terpin, Mirko Nikolavčič in Evgen Gravnar	60
d- Bogdan Hladnik,- Alojz Hlede in Uarko Dornik	26
Posamezniki:
■	Alojz Gravnar	70
g' ™arjan Terpin	68
■	Mirko Nikolavčič	58
stopilo bo 16 držav, med katerimi bo med 15 evropskimi nastopila tudi ekipa ZDA.
Prvenstvo bo trajalo 14 dni.
kuc, Marcolini, Mavrič, Petterin, Mermolja, Lepore, Markočič, Devetak L, Predan, Devetak IL, Brezze.
STRELEC: v 12. min. d.p. Lepore.
V prvi prvenstveni tekmi začetnikov, ki je bila na sporedu prejšnjo soboto, je ekipa Juventine iz Štan-dreža izbojevala zmago na igrišču v Fari. Končni izid pa ne potrjuje premoči štandreške ekipe, ki je bila v stalni premoči. «Belo-rdeči» so že na prvi tekmi pokazali dobro tehnično in kondicijsko pripravljenost, kar je še posebno prišlo do izraza v drugi polovici srečanja, ko so imeli številne priložnosti za gol.
Jutri popoldan se bodo v slovenskem derbiju srečale na štandreškem igrišču Sovodnje z Juventino. Tekma bo vsekakor zanimiva, saj sta obe slovenski enajsterici dobro pričeli prvenstvo.
KOŠARKA
Na turnirju v Castrocaru Terme
ODBOJKA .
PRED EVROPSKIM PRVENSTVOM
Priprave reprezentantov SFRJ so bile letos zasnovane široko
Jutri bodo v Trstu igrali proti reprezentanti ISSO!
V našem moštvu igralci štirih društev
Prvi poraz Patriarce
85:73
Jolly — Patriarca (40:33)
JOLLY: Albonico 10, Rossetti 2, Fabris 10, Bariviera 38, Mitchell 10, Moretuzzo, Marisi, Dal Seno 14, Lasi, Celli.
PATRIARCA: Savio 4, Furlan 10, Marušič, Garrett 26, Soro 3, Grego-rat, Ardessi 5, Fortunato 4, Flebus 8, Cortinovis, Bruni 13.
PROSTI METI:	Patriarca 7:16,
Jolly 11:14.
Na turnirju v Castrocaru Terme je Patriarca doživela v prvi tekmi poraz proti ekipi Jolly Colombani. Goriška ekipa je zaigrala precej slabo, tako da so nasprotniki izkoristili slab dan nekaterih goriških igralcev in že v prvih minutah igre prešli v vodstvo ter ga obdržali do konca tekme. V goriških vrstah je bilo storjenih precej napak, poleg tega niso igralci predvajali košarke, ki so jo navajeni. Ta hiba je bila razvidna tudi na Borovem turnirju, ko je Patriarca le za las zmagala proti Tržačanom.
Vodstvo Patriarce je sporočilo, da se bo prihodnji teden pričela abonmajska kampanja za skorajšnje prvenstvo A - 2 lige. Cene letošnjih a-bonmajev so naslednje: oštevilčene tribune 60.000 lir (50.000 lir za člane), tribune'i4]0i000i.lir (30.000 lir za ! člane). Ženske in otroci bodo za vsa-I ko tekmo plačali 1.000 lir.
PRED ZAČETNIŠKIM PRVENSTVOM
NAJMLAJŠI BRIGO VI NOGOMETAŠI VADIJO
V kratkem se jim bodo pridružili še novi
V nedeljo se bo pričelo prvenstvo segli te rezultate :
Sli
iffiSIill
Jugoslovanska odbojkarska reprezentanca (od leve proti desni — stojijo): zvezni kapetan Grozdanovič, Gvoz-denovič, Elezovič, Bošnjak, Jelič, Vujasinovič, Kisič, Vračarič in trener Viki Krevsel — (čepijo): Lozančič, Grbič, Bogoevski, Boričič, Lukač, Tomasovič in Dobrič. Jutri bodo v Trstu igrali vsi razen Dobriča
začetnikov. ŠD Breg si je tudi letos zadalo nalogo, da zbere skupaj skupino dečkov za to prvenstvo. Že nekaj tednov se naši najmlajši nogometaši pridno podijo za žogo pod strokovnim vodstvom trenerja Vido-sa, kateremu bo v kratkem prišel na pomoč bivši nogometaš, simpatični Jurij Zonta.
Vrste najmlajših nogometašev Brega sestavljajo tile dečki: vratar: Scheriani Tullio; branilci: Albertini Gabrijel, Smotlak Saša, Kofol Branko, Šavron Ivan, Pregare Darko, Guštini Pier Paolo; napadalci: Rapotec Marko, Bandi Enjo, Merlak Denis, Pavletič Pavel, Coretti Ivo, Coretti Radivoj, Slavec Robert, Debernardi Franko.
Kasneje se bodo pridružili še nekateri drugi mlajši igralci, ki bodo izpolnili 12. leto starosti. Ti so: Korošec Franko, Tul Igor, Grison Da-rio in Poličnik Igor.
Vodstvo društva se že vnaprej priporoča za vedno bolj plodno sodelovanje s starši, ki bi morali biti glavna vez med društvom in njihovimi otroci.
S. K.
Forst - Real Madrid 96:94 Pennsylvania - Mobilgirgi 95:32
* * *
CALI, 18. - Od 23. septembra do 4. oktobra bo v tem kolumbijskem mestu svetovno žensko košarkarsko prvenstvo. Udeležila se ga bo tudi Italija.
SESTO SAN GIOVANNI, 18. -Inter je v prijateljski,, trening tekmi danes premagal Sesto s 4:0
■	- i<l! '■ »
............iifiiiiiiiiiimiiiimiiiiimiimiiiiMHHiiiiiviiiuiiiiinnimiiimijiifitmiiuilliiiHliiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiHiiMimm’MHMmilHtlifi..ini.....■un....unii
Kot je znano, bodo jutri pri nas v gosteh najboljši jugoslovanski odbojkarji. Letošnje priprave repre-zentance za evropsko prvenstvo, ki bo od 18. do 25. oktobra v Jugoslaviji, so bile izredno široko zasnovane in take kot še nikoli doslej. Skupne priprave in nastopi na turnirjih se neprestano vrstijo. Izbrana ekipa je samo letos odigrala nič manj kot štiriintrideset tekem. Jugoslovani so jih dvajset osvojili, štirinajstkrat pa so bili poraženi. Nekaj uspehov je bilo izbojevanih proti objektivno močnejšim nasprotnikom, kot sta dva z Vzhodno Nemčijo, tri z Bolgarijo in dva z Romunijo. Vsekakor pa velja omeniti, da so morali Madžari, ki bodo neposredni tekmeci za vstop v finale v Skopju, položiti orožje kar trikrat. Kot zanimivost naj navedemo, da so bili naši severni sosedi poraženi od Jugoslovanov nič manj kot sedem-krat zaporedoma. Pred štirimi leti, na evropskem prvenstvu v Italiji, pa so jim prav oni preprečili na-
PLANINSTVO
Iv ■'
NOV USPEH SPD TRST
OD NEDELJE DALJE
Kupole
nad Portorožem
PORTOROŽ, 18. — V nedeljo se , v Portorožu začelo 9. medna-di-oi padalsko tekmovanje za ja-^ anski pokal, ki bo obenem tudi ovropsko padalsko prvenstvo. Na-
Zamejska planinska vertikala nam bo gore še bolj približala
Odprli Jo bodo 5. oktobru - Vedno več mladih v vrstah SPOT- V nedeljo vsi na Nanos
«Raje sto planincev, ki zahajajo v hribe kot enega prvaka,» je pred nedavnim izjavil dr. Miha Potočnik, predsednik osrednje planinske organizacije. S to izjavo se strinjamo tudi mi, zamejski Slovenci, čeprav so nam hribi dlje, kot so Slovencem v Sloveniji in vsaka odločitev terja večje žrtve in finančna sredstva.
Morda v počastitev 30. obletnice osvoboditve (ali iz drugih razlogov) smo bili poleti priča raznim množičnim pohodom v hribe; naj omenim le nekatere, ki smo jih zasledili v dnevniku (pohod Prosečanov, atletov športnega združenja Bor, smučarjev odseka SPDT; vse tri skupine so se odločile za Triglav). Prepričana sem, da je takih ali manjših skupin bilo še mnogo, ki so se zbrale za druge, manj znane a zato nič manj zanimive vrhove.
Mir, sprostitev, nabiranje novih moči, lepota gorske narave, tišina, to je samo del vsega, kar lahko srečamo na poti in kar v mestu tako
pogrešamo.
Število mladincev pri slovenskem planinskem društvu iz Trsta iz leta v leto narašča. To dejstvo je vsekakor razveseljivo. Prizadevanje društva, da bi se mladinci udeleževali društvenih izletov pa še ni pokazalo zadovoljivih rezultatov.
Poletni program je bil pester in skrbno pripravljen. Poleg vsakoletnega pohoda na Triglav je društvo priredilo izlete z osebnimi avtomobili na Monte Cavallo, Škrlatico in Prisojnik, enotedensko turo v Dolomite (Gruppo della Schiara), avtobusni izlet na Vršič, z vzponom na Mojstrovko. Udeležili smo se osrednje proslave ob dnevu planincev na Svi-ščakih, ki ga je priredila Planinska zveza Slovenije. Avgusta meseca se je neka članica društva udeležila poletnega enotedenskega tečaja za mladinske vodnike v Vratih. Z uspehom je opravila izpit tudi za gorsko stražo.
V nedeljo, 21. t.m. bo društvo praznovalo svoj dan planincev na Na-
nosu. Ker sovpada datum z akcijo: «Vsi Slovenci hodimo — sto družin na Nanosu», ki jo prireja Planinsko društvo iz Postojne, vabimo vse tržaške planinske družine, da se pohoda udeležijo. Ob tej priložnosti bo vsaki družini podeljena posebna značka in diploma.
Te dni potekajo v društvu zadnje priprave za otvoritev zamejske vertikale SPDT, ki bo v nedeljo, 5. oktobra na tromeji na Peči. Na slovesnost je povabljenih več planinskih organizacij iz Slovenije. Ob tej priložnosti bo izšel vodič, opremljen s specialkami in natančnim opisom poti. Vsakemu planincu, ki bo pot prehodil (v nedoločenem času) bo podeljena posebna društvena značka.
Prepričani smo, da bomo z zamejsko vertikalo pridobili še večje število mladih, navdušenih privržencev in da bo cilj množičnih pohodov odslej ne vselej samo Triglav, ampak tudi osrčje Beneške Slovenije, koder poteka vertikala SPDT.
Z. A.
stop v finalu. Pomembna je tudi zadnja zmaga nad Italijo na sredozemskih igrah v Alžiru, ker bodo tudi «azzurri» igrali v Skopju skupaj z omenjenima ekipama in še svetovnim prvakom Poljsko. Jugoslovanski odbojkarji so bili prvič poraženi od Italijanov leta 1969 v Gorici in potem še na evropskem prvenstvu v tolažilni skupini v Bologni (in to obakrat s 3:1). Z lanskim letom na velikem turnirju v Costane! in pred kratkim v Alžiru pa se je tehtnica spet nagnila v korist, nekdanjih «učiteljev».
Zveznemu kapetanu Lazarju Groz-danoviču in trenerju Vikiju Krevslu je uspelo v letošnjem letu sestaviti odlično šesterko. Dokaj heterogena skupina odbojkarjev se je uspešno prelila v homogeno, saj sestavljajo prvo šesterko odbojkarji šestih klubov.
Poprečna starost reprezentance je komaj dvaindvajset let. Poleg starejših dveh, Grbiča in kapetana Gvozdenoviča, sta igralca srednje generacije Bošnjak in Boričič, vsi ostali pa so mladi in med njimi Tomasovič in Lozančič še mladinca. Že sama ta ugotovitev nam pove, da ta generacija še zdaleč ni pokazala tistega kar je zmožna in kar bo še dosegla. Poleg mladosti je izredno važna še druga postavka, telesna višina. Obenem se je ustvarilo izredno prijateljsko vzdušje znotraj same reprezentance, kar je seveda najboljši porok za dobre uspehe v mednarodni konkurenci. Ob izrednem tehničarju Gvozdenoviču je Jugoslavija le dobila odbojkarja, ki ga je dolgo vrsto let iskala. Ob njem so Bogoevski, Vračarič, Lukač, Grbič, Elezovič, Jelič in o-stali dobili potrebno samozaupanje v najbolj kritičnih trenutkih.
Naši odbojkarji so se za jutrišnji nastop pripravljali dokaj prizadevno in vsi so trdno prepričani, da bodo jutri zvečer pokazali prav vse odbojkarsko znanje. Lahko smo trdno prepričani, d bodo naši fantje to pot dali vse od sebe, da bi se pokazali v najlepši luči. Glede na nasprotnika bomo imeli torej priložnost si ogledati lepo in zanimivo odbojkarsko tekmo, kakšne zadnjih deset let v našem mestu nismo videli.
Ekipi bosta igrali v naslednjih postavah.
JUGOSLAVIJA: Gvozdenovič, Vujasinovič, Lukač, Elezovič, Bogoevski, Vračarič, Grbič, Kisič, Jelič, Boričič, Bošnjak, Tomasovič in Lo-zančič
ZSŠDI: Plesničar, Kralj, Milič, Budin, Komel, Fučka, Neubauer, Požar, Kodrič, K. in V. Veljak in Grilanc.
G.	F.
OBVKSTH.A
Športno društvo Primorje priredi v okviru Puntarjevega memoriala jutri, 20. t.m., od 21. do 1 ure
PLES
z ansamblom The Lords V nedeljo, 21. t.m. bo ob 10. url na sedežu društva nagrajevanje posameznih ekip nogometašev, ki so nastopili na turnirju.
Ob 16. uri se začne sprevod s Proseka na nogometno igrišče «Velika ravna», kjer bo ob 16.30 tradicionalna nogometna tekma med starimi in mladimi.
Zvečer bo na Proseku ob 20. uri tombola. Sledil bo ples z ansamblom The Lords do 1. ure.
Vabljeni
* * *
SPK ČUPA obvešča člane, da bo DRUŠTVENA VEČERJA v soboto, 20. septembra, ob 20. uri v gostilni Guštin v Zgoniku. Ob tej priložnosti bo tudi nagrajevanje zmagovalcev 3. društvene regate.
KOŠARKA
Medcelinski pokal
CANTU’, 18. — V nadaljevanju mednarodnega košarkarskega turnirja za medcelinski pokal so do-
NOGOMET
PUNTARJEV MEMORIAL NA PROSEKU
Moštvo openske Polisportive nepričakovano premagalo Breg
Openci bodo jutri igrali v finalu s Costalungo Drevi mali finale med Bregom in Primorcem
Pol. Opicina — Breg 2:1
POL. OPICINA: Basile, Dandri, Moscolin, Salvini, Dessanti (v 80. min. Smolizza), Pestrm, Kozmann, Vocci, Vattovani (v 26. min. Po-hlen), Giacomi, Kurian' (v ' 46:1 'ttliAC Tuntar).
BREG: Krmec, Rodella, Crevatin (v 32. min. Čoki, Klun (V 6L tfiin. Cergol), Sovič, Kauski, Beržan, Kralj, Lovriha, Mikuš, Strnad.
STRELCI: v 16. min. Kozmann, v 24. min. Pestrin iz U-metrovke, v 38. min. Lovriha iz 11-metrovke.
SODNIK: Alprinci iz Trsta.
GLEDALCEV: 150.
Pol. Opicina je premagala v polfinalu ekipo Brega in je nepričakovano postala drugi finalist (poleg Costalunge) Puntarjevega memoriala.
Zmaga Pol. Opicine je v celoti zaslužena, čeprav sta enajsterici zaigrali zelo medlo in na zelo nizki tehnični ravni. Pričakovali smo več od Brežanov, toda tokrat so povsem razočarali. Največja hiba moštva v tej tekmi je 'bila sredina igrišča, kjer mladi Klun, Mikuš in Kralj niso našli pravega ritma igre, zgubljali so preveč žog, posluževali slabo svoje napadalce ali celo podajali žogo nasprotniku.
Pol. Opicina pa je spretno izkoriščala napake Brežanov, povedla in celo podvojila.
Vsi zadetki so padli v prvem delu igre. Za prvi gol je kriva obramba Brega sama, saj se je napadalec Opicine po lepi podaji znašel sam pred vratarjem in je uspešno poslal žogo v mrežo. Ni poteklo niti 10 minut, ko so Openci že podvojili iz U-metrovke, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška 'nad napadalcem Opicine. Brez dvoma je sodnik daroval Opencem 11-metrovko, saj nismo videli nobenega velikega prekrška. Nogometaši Brega so od tistega trenutka dalje postajali zelo živčni, tako da je moral sodnik ob več priložnostih pokazati rumeni
karton. «Plavo-beli» niso našli poti do gola, dokler ni sodnik dosodil dvoumne 11-metrovke, ki jo je Lovriha spretno izvedel. Tako se je praktično končal prvi polčas, i V; nadaljevanju se, stanje na igrišču ni spremenilo. Breg se je stalno , spuščal. v napad, : toda zelo neurejeno In brez večjega uspeha, saj je bila obramba Opicine vedno na mestu. Sledil je splošni napad Brega, toda vsi streli v vrata so bili zelo netočni. Ko so Brežani u-videli, da ne gre, so nekoliko popustili in Opicina je spretno obdržala svojo prednost do konca tekme. Najboljši v vrstah Brega je bil Rodella, v vrstah Pol. Opicine pa Kozmann.
Danes bo v okviru Puntarjevega memoriala mali Tnale za 3. mesto med Primorcem :n Bregom. Tekma se bo začela ob 20. uri.
PONZIANA PRVA
V okviru tekmovanja za pokal veteranov «M. Pertot» je Ponziana premagala S. Giovanni z 2:0 in je tako osvojila prvo mesto. V boju za 3. mesto je Tabor (Sežana) odpravil Portuale s 3:1.
H.	V.
1.	Kras B (Kobal Anton in Walter, Milič Viktor in Lazar Nino);
2.	Kras A (Simoneta Danilo, Jože, Vojko in Boris);
3.	Kras C (Šuc Mario, Purič Mirko, Škabar Vojko in Tavčar Mario).
D. G.
Športni teden Gaje
Kras najboljši v biižanju
V sredo so na gropajskem igrišču odigrali tekme v biižanju. Levji delež uspehov na tem tekmovanju je pripadel predstavnikom zgoni-škega Krasa, ki so se uvrstili na vsa štiri prva mesta, medtem ko so domačini popolnoma odpovedali.
Nastopilo je kar 12 ekip, zato se je tekmovanje zavleklo pozno v noč. Izidi finalnega kola:
Kras A — Kras C Kras A — Kras B Kras C — Kras B Lestvica:
SPORED 4. TEDNA GAJE «30-Ietnica osvoboditve»
Ženska odbojka DANES, v Gropadi
19.00	finale za 5. mesto
20.00	finale za 3. mesto
21.00	finale za 1. mesto
21.00	na Padričah — predvajanje filma o Šoštanju
JUTRI, na Padričah
13.00	začetek balinarskega turnirja
16.00	ex tempore na temo: «Naše vasi v NOB» (o-troci osnovnih šol)
20.00	nočni tek Gaje V nedeljo, na Padričah
9.00 finale v balinanju in tenisu
11.00	nogomet: Gaja - Partizan Šoštanj
* * *
Oba večera bo ples z ansamblom PLANIKA iz Šoštanja
24:10
15:24
16:24
DIRKA PO ISTRI
REKA, 18. — Jutri se bo začela mednarodna naraščajnika kolesarska d'rka po Istri, ki bo letos na vrsti že petnajstič. Prijavilo se je 16 ekip z 80 tekmovalci. Med temi bodo tudi zastopniki naše dežele F-JK.
Prva etapa, dolga 104 km, bo privedla tekmovalce iz Pupa v U-mag, v soboto bodo vozili do Labina, v nedeljo pa od Rabca do Pulja.
Klarič
j;,;;;;!;;;;;;::;;:;;:::;:;::
Maj v deželi Sovjetov	ji|
1
n
ODKRITJE SREDNJE AZIJE

. Za razliko od drugih navadnih medres, ki imajo sku-PaJ z avditorijem dvorano džamije, je bil tu oglati pro-tor spremenjen v grobnico, kjer niso pokopani samo šejk l" nj,egovl junaki, temveč tudi sam kuharski kan Ubajdu-b katerega leseni kenotat, to je simboličen grob, se dviga v sredini.
tur ^ eclresa Mir-Arab predstavlja v zgodovinsko-arhitek-na 11 ™1. smislu izredno gradnjo. Pravokotno dvorišče ima vsak611 stranel1 v dveh nadstropjih celice, navzven pa ima Vo “ ,nadstropje po štiri lokasta okna, veličastna fasada, o v 1riI-'ut0lp^ .in vis°ki notranji portali medrese pričajo Pletp1^ zarmslih njenih graditeljev. Najprej opaziš za-nišč n°St InotranPt1 gradbenih elementov medrese — stop-dobri piY:1O(?0v.' predsob, zagatnih prostorov. Stremeč k Pod i?1 Zlvljenjskim pogojem so vogali dvorišča odrezani Prebnn0t0m 45 stopinj in v njih so bili razmeščeni ozki m s pridruženimi temnimi in tesnimi shrambami.
°t>okoe''kanSk’ Portal z visoko lokasto nišo in dve vrsti stropjV ty?rtjo glavno fasado poslopja. Lože drugega nad-PJ , ki segajo na fasado poslopja, so med seboj po-
vezane in imajo vhode v vogelne stolpe. Dvorani darshani in gurhani sta kvadratasti prostor z globokimi nišami, ki tvorijo križu podoben tloris. Za dekorativno kupolo se skriva konstrukcijska kupola na obokih, ki nosi na svoj račun na osmih, radialno postavljenih stenah, zunanjo kupolo, obloženo z opeko, prelito s sinjo barvo.
Najlepši elementi medrese Mir-Arab so njeni portali na notranjem dvorišču, ki so razmeščeni na podolžnih in poprečnih oseh poslopja. Južni visoki in somerni portal je še posebej izrazit zaradi svoje razgaljene konstrukcije lokov, ki ga podpirajo odzadaj in zavoljo visoke kakovosti mozaičnih timpanonov. Vzhodni portal pa je bogat mozaičnega okrasja.
Po ogledu tega, zares edinstvenega arhitektonskega kompleksa, smo se odpeljali na ogled bisera Buhare, na ogled mavzoleja Ismaila Samanija, ki leži na robu mesta, sredi razkošnega parka in zelenja. Nič čudnega ni, če ta edinstveni mavzolej priteguje pozornost znanstvenikov vsega sveta. Tako mavzolej preučujejo arhitekti kot tudi zgodovinarji, slikarjem pa je hvaležen slikarski objekt. Omenjeni mavzolej je izredno pomemben čisto za vse, ki se zanimajo za zgodovinsko preteklost ljudstev Srednje Azije.
Mavzolej priča o sijajnem razvoju gradbene tehnike in visoki ravni arhitekturne umetnosti. Prav v tem obdobju, ko so gradili mavzolej, to pa je deveto in deseto stoletje, so v gradbeništvu začeli uporabljati visokokvalitetno žgano glino, oziroma opeko in alabastrovo malto. Gradnji mavzoleja Samanija je prej sledilo obdobje razvoja matematičnih ved, še posebej geometrije, kar je bilo oborožilo najbolj izkušene in razgledane mojstre graditelje z metodami predhodnega projektiranja poslopja, predračuna njegovih sorazmerij na temelju matematičnih sovisnosti. Prav to pa je bilo tudi pogoj za to očarljivo harmonijo celote
in njenih posameznih delov, na katerih počiva naše oko in jo lahko opažamo v mavzoleju Samanija.
Mavzolej sam zase predstavlja tip središčne zgradbe, katere temeljno gmoto oblikuje kocka z malce poševnimi ravninami sten proti vrhu in polsferično kupolo. Posebnost mavzoleja tvori konstrukcija, ki združuje kupolo s
kvadratastimi stenami. In prav takšna konstrukcija je določila v precejšnji meri notranjo in zunanjo podobo zgradbe.
Poslopje mavzoleja bi moralo biti trdno, pa četudi bi izpolnjevalo nalogo čim večje lahkotnosti konstrukcije. Na masivne, 1,8 metra debele stene kvadratastega poslopja so postavili sorazmerno tenke loke — štirje loki na stenah in štirje na vogalih. Debeli zidovi so ohranili spomenik pred rušenjem v teku celega tisočletja Za loki teče po poslopju svetlobna galerija, ki odkriva na zunanji strani arkado iz majhnih, koničastih oken. To daje konstrukciji lahkotnost in prožnost konstrukcije ter ustvarja v notranjosti mavzoleja svojsko svetlobo.
Vse štiri fasade mavzoleja so enake. Sredina sleherne plati je presekana z velikim, koničastim lokom, vogale branijo s strani močni tričetrtinski opečnati stebri. Stene poslopja so od zunaj in znotraj obdelane z vzorčasto položenimi opekami, ki ustvarjajo bogato svetlobno in senčno fakturo sten ter prispevajo k določeni lahkotnosti celega poslopja.
Mavzolej Samanidov, ki so ga zgradili na prelomu devetega in desetega stoletja našega štetja, je po izročilu zgradil Ismail Samanidej anski ustanovitelj samanidskega cesarstva, ki je bil osvojil Buharo 874. leta in naredil iz nje svojo prestolnico, za svojega očeta Ahmeda Ibn Asada. Kasneje je mavzolej postal družinska grobnica Samanidov: v njej je bil pokopan sam Ismail, potem pa, kot priča napis nad vhodom, Ismailov vnuk. Natančen čas gradnje mavzoleja sega v leta med 892 do 943.
Poslopje se je dobro ohranilo do našega časa in je v odličnem stanju. Zato lahko danes štejemo mavzolej za enega izmed naj popolnejših spomenikov svetovnega gradbeništva.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Moniecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 Mr. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	19. septembra 1975
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljane,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, ^nan4"®‘
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 10U lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Itaiiie pri a.r.i.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
V NEAPELJSKI BOLNIŠNICI JE IZDIHNIL ISRAEL DE VITO
Se ena smrtna žrtev salmeneloze iz zasebne klinike dr. Malzmijn
20 primerov okužbe v Palermu - Zaskrbljenost zaradi pojavov okužbe v Cbietiju in Ortoni - Vprašanje poslancev PSI ministru za zdravstvo
AVELLINO, 18. — V bolnišnici za nalezljive bolezni «Cotogno» v Neaplju je, vsled salmoneloze, u-mrl mali Israel De Vito. V neapeljsko bolnišnico so ga pripeljali iz avellinske bolnišnice dr. Malzonija 12. septembra in se je teden dni borii s smrtjo. V neapeljski bolnišnici za nalezljive bolezni so še trije otroci — dve deklici in fantek.
Medtem ko je epidemija salmoneloze zabeležila že šestnajsto žrtev tega, kar začenjajo že imenovati «pokol nedolžnih otrok», ki ga ni več mogoče pripisovati naključnim nevšečnostim, napreduje sodna preiskava o očitnih odgovornostih zdravnikov zasebne klinike dr. Mal-zonija, z zelo počasnimi koraki. Trenutno opravljajo predvsem sod, nozdravniške izvide, obdukcije in analize blata umrlih otrok, da se dokončno potrdi, da je vzrok njihove smrti bila salmoneloza.
Občinski svet v Avellinu bi se prav tako moral sestati v najkrajšem času, da razčisti, katere so upravno - politične odgovornosti za nastali položaj. Mestne oblasti se morajo namreč samokritično vprašati, ali ni bila za'sebna klinika dr. Malzonija, občinskega svetovalca večinske stranke, pretirano zaščitena in če nj uživala nezakonite privilegije «prve mestne otroške, klinike».
Epidemija salmoneloze se medtem širi po Južni Italiji in s svojimi tragičnimi posledicami riše zemljevid higiensko in upravno - zdravstvenih šibkosti tega nerazvitega področja. Dvajset dojenčkov je zbolelo za salmonelozo v Palermu, vendar zagotavljajo krajevne zdravstvene oblasti, da je epidemija pod nadzorstvom, šest otrok različnih starosti pa kaže znake močnih črevesnih motenj v drugem sicilskem mestu .Trapaniju, kjer je moral župan Cobertaldo izdati kaj čuden «u-kaz». Občanom je namreč prepovedal piti vodo iz občinskega vodovoda. Nasprotno, pozval jih je, naj vodo uporabljajo le dolgo prevreto in razkuženo.
V Cbietiju, v Abrucih, pa je pokrajinski zdravnik dr. Bargagna odredil zaprtje otroških jasli ustanove ONMI. Ugotovili so namreč, da kažejo trije dojenčki znake močne driske. Boje se, da gre za salmo-
GiWJSKI DUH
Dnevnik Krščanske demokracije «Il Popolo» je v torek objavil na prvi strani pod značilnim naslovom «Olimpiada državljanskih pravic» uokvirjen članic o dveh «lestvicah», ki so ju sestavili švicarski eksperti ( tudi zloglasni Schwarzen-bach?) in v katerih so po vrstnem redu zaslug oziroma grehov nanizane države, ki so glede priznavanja državljanskih svoboščin najbolj «pridne» oziroma najbolj «hudobne».
Tako smo zvedeli, da je med «pridnimi» Italija na sedmem mestu v Evropi in da med «hudobnimi» niti med prvimi trinajstimi ni na primer Čila, pač pa je nekje pri vrhu Sovjetska zveza. «Il Popolo» se seveda upravičeno raduje nad dejstvom, da v tej drugi lestvici ni Italije, izraža pa razočaranje, da je v prvi Italija šele na sedmem mestu, kar ima za slabo uvrstitev.
Če pustimo vnemar to, da si je težko predstavljati, kako je priznavanje državljanskih pravic mogoče meriti z olimpijskimi normami, kot dela «Il Popolo», ostaja šr vedno vprašanje, kako je s tem sedmim mestom Italije med «pridnimi». Nekje v člančiču je rečeno, da so sestavljalci lestvice šteli I-taliji v dobro celovitost pravic, ki jih uživajo, mladi (verjetno je mišljena podelitev volilne pravice z 18. letom), da pa je na njeno uvrstitev negativno vplivala davčna politika.
Bo že res, da s socialno ureditvijo v državi marsikaj ni v redu, toda zanimivo bi bilo vedeti, če so sestavljalci pri sestavljanju lestvice «pridnih» u-poštevali tudi odnos italijanske države do državljanskih pravic narodnih manjšin v državi, konkretno do slovenske narodne manjšine v deželi Furlaniji Julijski krajini, oziroma do državljanov slovenske narodnosti. Vse se nam zdi, da niso, kajti če bi švicarski kompi-latorji na primer upoštevali že samo dejstvo, da beneškim otrokom še danes, 30 let po zmagi nad fašizmom, ni dovoljen šolski pouk v materinščini (kar je vendar ena temeljnih človeških in državljanskih pravic vsake narodnosti), da drugih hudih pregreh nad državljanskimi pravicami Slovencev niti ne naštevamo, potem bi bilo res zanimivo videti, če bi I-talija še obdržala svojo že tako ne preveč ugledno uvrstitev.
Sicer pa, da ostanemo v terminih naslova «Il Popolo», je do prihodnje olimpiade še nekaj časa in z dobrim treningom in dobro voljo, se da še marsikaj popraviti. Vse je odvisno od resničnega olimpijskega duha.
nelozo. Otroke so nemudoma izolirali, njihovo blato pa poslali pokrajinskemu laboratoriju za ustrezne a-nalize.
Tri primere salmoneloze so ugotovili tudi v mestu Ortona a mare. Dojenčke so nemudoma odpravili v izolacijski oddelek mestne bolnišnice.
Naj, na koncu, omenimo, da so socialistični poslanci sprožili v parlamentu interpelacijo ministru za zdravstvo, od katerega zahtevajo, naj poroča o tem, kaj je bilo storjenega, da se v bodoče preprečijo podobne tragedije. Voditelj poslanske skupine PSI Mariotti se sprašuje, čemu niso uresničili v preteklosti obvez, ki izhajajo iz posebnih zakonov za Kampanijo. Gre, kot znano, za zakone, ki jih je vlada dala parlamentu v odobritev po epidemiji kolere v Neaplju.
Namestnik državnega pravdnika iz Neaplja, dr. Vuosi, ki vodi preiskavo c epidemiji salmoneloze v kiiniki dr. Malzonija, je zaslišal prve obtožence in priče. Najprej je v njegov urad vstopil dr. Giordano, primarij otroškega oddelka mestne bolnišnice. Z njim je bil njegov branilec, odvetnik Massimo Preziosi, ki je tudi župan v Avel-
linu. Izvoljen je bil na listi KD, kot dr. Malzoni.
Zatem je dr. Vuosi zaslišal, kot pričo, občinskega zdravnika iz A-veliina. Jutri bo na vrsti dr. Malzoni, lastnik zasebne klinike, v kateri je izbruhnila epidemija, nato pa starše umrlih otrok.
Umeščena komisija za reformo
italijanskega kaznilniškega sistema
RIM, 18. — Pravosodni minister Reale je dopoldne umestil v Rimu posebno komisijo, ki mora pripraviti pravilnik o izvajanju reforme italijanskega kaznilniškega sistema. Komisiji bo predsedoval kasacijski svetnik Giuseppe Di Gennaro, sestavljali pa jo bodo dva sodnika, generalni nadzornik kaznilnic, dva kaznllniška ravnatelja, socialna a-sistentka, po trije predstavniki zakladnega ministrstva, ministrstva za javna dela in za šolstvo ter vrhovni knjigovodja italijanskih kaznilnic.
ANALIZA ISTA! 0 POTROŠNJI
40 odstotkov razlike v dohodkih med severom in jugom Italije
Zadnje leto se je v Italiji povečal odstotek otroške umrljivosti
RIM, 18. — Bo že res, kot pravi ljudski pregovor, da je statistika «lažna znanost», ker pojesta dva človeka (za statistiko) pol piščanca vsak, tudi če se je prvi prena-jedel, drugi pa umrl od glada, vendar je analiza statističnih podatkov izredno zanimiva, če primerjamo družbeno potrošnjo neke širše skupnosti in primerjamo razlike med posameznimi sloji prebivalstva.
Tako je ISTAT, italijanski državni zavod za statistiko, izvedel analizo podatkov o tem, kako Italijani trosijo svoj dohodek.
Hrana, meso in obleka so, v takem vrstnem redu, glavne postavke poprečne potrošnje Italijanov.
Vsak Italijan potrosi, na osnovi teh podatkov, povprečno 90.736 lir mesečno. Od tega zneska mora o-driniti 38 tisoč lir za navadno prehrano, 52.700 lir pa za ostale potrebščine.
Največ potrosi Italijan za stanovanje (11.700 lir mesečno «prò capite», kar predstavlja 12,9 odstotkov osebnega dohodka), nekaj manj pa za meso (10.200 lir), za obleko in obutev (9.900 lir), že ta ugoto-vitev daje možnost sklepanja, da so v Italiji visoke cene tako imenovanih družbenih storitev, med katere v sodobni družbi spada stanovanje, poleg tega pa tudi prevozi. Za slednje potrosi Italijan 8.300 lir mesečno, ali 9,1 od sto svojega dohodka. Skupno ga torej «družbene
niiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
LIBANONSKA KRIZA SE ZNOVA ZAPLETA
Krvavi spopadi v Bejrutu med kristjani in muslimani
Bombni atentati in oboroženi spopadi zahtevali vsaj 26 človeških žrtev
BEJRUT, 18. — Po včerajšnjem premirju se je danes ponoči položaj v libanonski prestolnici nenadoma poslabšal. V raznih mestnih četrteh so eksplodirale bombe, vneli so se siloviti požari in nasprotne skupine krščanskih falangistov ter naprednejših muslimanov so se srdito spopadle. Šele po dolgih urah posredovanja se je vladi posrečilo doseči delno premirje, kljub temu pa avtomatsko orožje občasno še vedno rožlja.
Bejrut je bilo danes dejansko mrtvo mesto. Zaradi spopadov v vseh mestnih četrteh so bile trgovine zaprte in na ulicah ni bilo skoraj nikogar. Tudi v trgovskem središču si je le malokdo upal na cesto. Močni vojaški oddelki so zastražili ministrstva in radijsko postajo, ki neprestano oddaja pozive nasprotnim skupinam, naj ustavijo sovražnosti. Doslej ni znano, koliko človeških žrtev so zahtevali nočni spopadi, vendar po vesteh iz nekaterih krogov naj bi bilo najmanj 26 mrtvih, od katerih naj bi jih 12 zgubilo življenje v bombnem atentatu na petnadstropno poslopje v starem mestnem središču.
Spopadi med nasprotujočima si skupinama so izbruhnili z največjo silo v trenutku, ko je premier Ra-shid Karami sporočil, da se je njegovo posredovanje za «nacionalno spravo» začelo z nadobudnim' rezultati. Pobudo za sestavo odbora ,ki naj bi vodil posredovalno misijo med sprtima skupnostima, so dali včeraj med vladno sejo. Nalogo za prva posvetovanja so zaupali premieru Ka-rameju in notranjemu ministru Cha-mounu, hkrati pa so sklenili, da bodo odredili vojski, naj poseže, če poskus propade. Mnenja o koristi vojakšega posega pa so deljena v vladi sami, saj marsikateri minister dvomi o nevtralnosti vojaških poveljnikov. Ta spor je prišel do izraza tudi med opoldansko izredno vladno sejo: medtem ko sta bila predsednik Frangie in notranji minister Cha-moun naklonjena vojaškemu posegu.
so drugi ministri izrazili resne pomisleke, ker naj bi bili generali večinoma naklonjeni desničarskim fa-langistom. Dramatična libanonska kriza se tako zapleta tudi zaradi konfesionalnih in sektaških nasprotij.
Po poročanju libanonske radijske postaje kaže, da se izredne vladne seje ni udeležil premier Karami, ki je nadaljeval svoja posvetovanja za sestavo odbora za «nacionalno spravo». Proti sestavi takšnega odbora so se že izrekle levičarske stranke, ki zavračajo načelo «klanovske sprave», za katero se navdušuje desničarska in pretežno krščanska falanga. Vodstva levičarskih strank — njihove seje se je udeležil tudi voditelj palestinskega gibanja Arafat — pa poudarjajo, da bo mogoče doseči nacionalno spravo le, če bo vlada začela s korenitimi reformami političnega in družbenega značaja, ki naj pravičneje porazdelijo odgovornosti in narodni dohodek. V tem okviru so predlagali premieru Ka-ramiju sestavo mešanih komisij, v katerih naj bodo zastopane vse stranke ter palestinsko gibanje in katerih glavna naloga naj bi bila vzpostavitev reda.
Države v razvoju bodo premostile svoje težave le s tesnim medsebojnim sodelovanjem
ZAGREB, 18. — Danes je končala delo tretja mednarodna «okrogla miza», namenjena obravnavi finančnega sodelovanja med državami v razvoju. Med pomembnimi ugotovitvami velja posebej omeniti sklep, da se problemi, s katerimi so soočene dežele v razvoju, lahko rešujejo samo z opiranjem na lastne sile in s tesnejšim sodelovanjem in solidarnostjo nerazvitih. Pri tem je za napredek gospodarskega sodelovanj» med deželami v razvoju ključnega
pomena finančno sodelovanje.
Predstavniki vlad, gospodarskih, finančnih im znanstvenih ustanov približno tridesetih držav «tretjega sveta», Jugoslavije in nekaj regionalnih in mednarodnih organizacij so v sklepnem dokumentu svojega srečanja med drugim naglasili potrebo, da razviti del sveta izpolni svoje obveznosti v zvezi z mednarodno strategijo razvoja. To še toliko bolj, ker so inflacija, recesija in fluktuacija svetovnih valut prav v razvitih državah poslabšale že sicer nezavidljiv položaj dežel v razvoju. To so problemi, ki vsiljujejo potrebo po preverjanju sedanjih gospodarskih odnosov v svetu in mehanizmom prenosa sredstev ter po dajanju močnejšega poudarka nujnosti finančnega in gospodarskega sodelovanja med deželami v razvoju.
Udeleženci «okrogle mize» v Za grebu so v ta namen predložili vrsto koristnih zamisli in pobud. Zato menijo, da je «okrogla miza» izpolnila svoj glavni cilj, da obravnava teme finančnega sodelovanja držav tretjega sveta in priporoči skupne akcije. Sklenili so. da bodo poročilo in sprejete sklepe tega mednarodnega srečanja v Zagrebu poslali «skupini 77» (dežele v razvoju) in skupini neuvrščenih držav v združenih narodih.
storitve», katerim bomo pozneje dodali še stroške za kulturo, razvedrilo in šport, stanejo 20 odstotkov njegovega osebnega dohodka. Odločno preveč, če pomislimo, da bi glavno težo družbene potrošnje morala nositi država, oziroma skupnost, ne pa posameznik.
Velike so razlike v osebni potrošnji Italijana glede na to, aii živi v severozahodni industrializirani Italiji, v srednji Italiji, na Jugu ali otokih ali pa v polrazvitih deželah severovzhodne Italije (Benečije in Furlanije).
Osebna potrošnja je namreč v severozahodni Italiji (Milan, Turin, Genova) 108 tisoč lir, 99 tisoč lir v Venetu in Furlaniji, 96 tisoč lir v srednji Italiji in komaj 69 tisoč lir na Jugu in otokih. Skratka je razlika v osebni potrošnji med Italijanom, ki živi v Lombardiji in onim, ki živi na Jugu, presegla 40 odstotkov.
Značilno je tudi, da prvi trosijo razmeroma manjši odstotek dohodkov za brano in večji del dohodkov namenjajo drugim postavkam (storitve, zabava, obleke, obutev), medtem ko trosi južnjak skoraj ves dohodek za hrano. Na Jugu potrosijo, na primer, za hrano skoraj polovico celotnega osebnega dohodka, medtem ko odmerijo na Severu v ta namen komaj tretjino.
Zanimiv je prav podatek o postavki «zabava, kultura, šport». V severozahodni Italiji potrosi posameznik 7200 lir mesečno v ta namen, v severovzhodni Italiji 6300 lir, v srednji Italiji 5400 lir, na Jugu pa komaj 3350, se pravi polovico tega, kar potrosijo v Lombardiji in Liguriji.
Enako velja za goriva. Na severu gre za bencin in električno strujo, ki poganjata stroje, avtomobile ali kuhinjske pripomočke 4600 lir mesečno , na Jugu pa 2200 lir.
Drugi statistični podatek pa govori o demografskem stanju Italije. Le-ta šteje sedaj 55 milijonov in 810 tisoč prebivalcev, kar znaša, v primerjavi z lanskim letom 425 tisoč prebivalcev več.
Zaskrbljujoča pa je analiza demografske rasti, saj dokazuje statistika, da je ta rast padla s povprečja + 5,4 odstotka na + 3,7 odstotka. Na to je vplivalo dejstvo, da pada število živorojenih otrok, medtem ko narašča odstotek otroške umrljivosti. Kvocient otroške u-mrljivosti je v Italiji 11.3. Ni dvomov, da je treba iskati za pojavom otroške umrljivosti predvsem socialno ozadje.
Odložen za nedoločen čas proces prod
«industrijccma miloščine»
RIM. 18. — Na rimskem kazenskem sodišču so danes odložili za nedoločen čas proces proti bivši nuni Elisabetti Ravasio, ki je organizirala pravo «industrijo miloščine». Kaže, da je ženska bolna, zaradi česar ni mogla prisostvovati obravnavi. Skupno z njo bo moral na zatožni klopi sedeti tudi msgr. Domenico Pizzoli, ki je obtožen izsiljevanja.
Francoska vlada bo plačala odkupnino za arheologinjo F. Claustrc
PARIZ, 18. — Francoska vlada je sporočila, da bo jutri poslala čadskim upornikom Toubou navodila, kako naj vnovčijo odkupnino aesetih milijonov frankov za arheologinje Francoise Claustre. Ženska, ki je žc poldrugo leto v rokah u-pornikov, je pred nedavnim v pogovoru f. francoskimi častnikarji obtožila Pariz, da mu je njena usoda deveta briga. Francoska vlada, ki je najprej zavrnila vsakršno pogajanje z ugrabitelji, je pred nekaj dnevi končno pristala na izplačilo odkupnine, vendar uporniki niso doslej še odgovorili na francosko sporočilo.
Sklep francoske vlade je tudi izzval ostro reakcijo v čadu, kjer vlada obtožuje Pariz, da hoče oborožiti upornike. Francija si je doslej prizadevala, da-ohrani dobre odnose s Čadom, zlasti odkar so v tej puščavski državi odkrili bogata ležišča nafte in urana.
NOVI DELHI, 18. — Vsaj sto ljudi je izgubilo življenje v brodolomu v narasli reki v Ùtar Pradešu na severu Indije, časopisna agencija PTT sporoča, da je bilo na čolnu vsaj 200 ljudi, ki so jih peljali v zbirališče za žrtve poplav, ki so pred nedavnim opustošile državo.

FILM VRTIJO V TEH DNEH V PARIZU
Zverinsko divjanje Pinochetovih krvnikov v dokumentarcu dveh nemških časnikarjev
Novinarja sta posnela presunljivi dokumentarni film z zvijačo v koncentracijskem taborišču Chacabuco
PARIZ, 18. — V teh dneh vrtijo v številnih pariških kinodvoranah film «Bil sem, sem in bom», presunljiv dokumentarec o življenju čilskih političnih jetnikov v koncentracijskem taborišču v Chacabucu in o metodah čilske fašistične hunte za «vzpostavljanje redu in miru» v državi. Dokumentarni. film, ki postavlja na zatožno klop čilski režim in hkrati vse sile, ki ga podpirajo, sta posnela v dveh dneh drzna za-hodnonemška časnikarja Heynow-ski in Scheuman.
Za svojo reportažo sta časnikarja dobila od santiaških oblasti dovoljenje, da z majhnim turističnim letalom preletita severni del države, kjer i je večina koncentracijskih taborišč.
' Heynowski in Scheuman sta z u-radnega dovoljenja zbrisala zadnji \ odstavek, ki jima je prepovedal o-
bisk v koncentracijskih taboriščih. Tako «oborožena» sta se odpravila v Chacabuco, kjer jima je poveljnik spričo uradnih pečatov in podpisov santiaških generalov brez oklevanja odprl vrata taborišča in jima dovolil, da sta preživela 48 ur s političnimi jetniki. Edina prepoved: nista smela fotografirati vojakov, mejnega zidu in stražarskih stolpov. Drzno časnikarja pa sta premostila tudi to težavo s pomočjo jetnikov in. skrite miniaturizirane kamere.
V Chacabucu — enem od 50 (poznanih) čilskih koncentracijskih taborišč. v katerih je zaprtih dvesto tisoč nasprotnikov čilske vojaške hunte in kjer je bilo pobitih že nad štirideset tisoč ljudi — živi 900 jetnikov pod nadzorstvom 120 do zob oboroženih vojakov. Podnevi muči zapornike strašna vročina (do 40
stopinj C v senci) ponoči pa živosre-brni stolpec zdrkne krepko pod nič-člo. Jetniki se morajo zbrati na dvorišču petkrat na dan in kdor zamudi le za minuto al’ dve je kaznovan. Nesrečnež mora stati negiben m soncu, ki tako močno pripeka, da notranji pravilnik predpisuje vojakom, naj imajo nenehno na glavi čelado z ruto, ki jim brani tudi za-tilnik.
Obroki hrane so nezadostni in higienske razmere naravnost nemogoče. Kljub temu pa — pravita časnikarja — ni opaziti med jetniki znakov upora. Zaprti, ne da bi jih kdo česa obtožil in ne da bi sami vedeli zakaj, živijo čilski politični jetniki v izredni bedi, edini izhod iz katere je samomor. In marsikdo «zbeži» svojim krvnikom tako, da si vzame življenje. Če mu poskus ne u-
spe, ga pazniki ustrelijo vpričo o-stalih jetnikov.
Časnikarjema se je posrečilo tudi posneti prizore mučenja. V Chacabucu rabijo bič, električni tok in vrsto drugih sistemov, katerih u-činkovitost so že preizkusili nacistični krvniki v svojih koncentracijskih taboriščih. Ko se za njimi zaprejo težka vrata taborišča, nimajo jetniki več pravice do stika z zunanjim svetom ne z družino: dejansko so že mrtvi. Moške prisilijo k utrudljivim telesnim vajam v najtoplejših urah. Mladi morajo na primer mar-širati lepo postrojem ure in ure ter peti državno himno, da bi — poudarjajo krvniki — postali «dobri državljani». Ženskam pa so naložili druga dela in dolžnosti, ki so jih prav tako povzeli po zgledu nacistov.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Dan Jugoslavije na sejmu «Sodobni dom» v Vidmu
V MALI DVORANI GLEDALIŠČA ROSSETTI
Prihodnji četrtek se pričnejo 29. tržaški medicinski dnevi
Vrsta okroglih miz o raznih medicinskih vprašanjih - Na olvorilveni slovesnosti bodo nagradili mlade zdravnike
Od 25. do 27. t.m. bodo v mali dvorani gledališča Rossetti 29. tržaški medicinski dnevi, ki jih pod častnim predsedstvom prof. Valdonija, prirejajo zdravniška zbornica, Združenje tržaških zdravnikov in medicinska fakulteta tržaške univerze. Istočasno bo tudi 3. zborovanje julijskih zdravnikov, na katerem se bodo zbrali zdravniki po rodu iz našega mesta.
Na posebni tiskovni konferenci je predsednik pripravljalnega odbora prof. Tagliaferro ob prisotnosti tajnika prof. Belsassa obrazložil namen in spored letošnjih medicinski'- dne-vov. Poudaril je visoko znanstveno vrednost tega zasedanja, ki koristi tako profesorjem na medicinski fakulteti tržaške univerze kot tudi drugim zdravnikom. Letos se bo zasedanja udeležilo mnogo znanih docentov, kar bo vsekakor obogatilo tržaške medicinske dneve. Že v prvem dnevu bo govoril predsednik italijanskega združenja za proučevanje bolezni srca in ožilja prof. Loris Premuda iz Padove. V treh dneh razprav bo vrsta okroglih miz o različnih zdravstvenih vprašanjih. Tako bo v prvem dnevu zasedanje o urologiji, ki ga bo vodil urolog Franco de Gironcoli, zasedanje o geria-triji, ki ga bo vodil Tržačan prof. Feruglio, prof. Vigliani, prav tako iz našega mesta, bo vodil okroglo mizo o ortopediji, prof. Valdoni pa o kirurgiji. Dve temi bodo letos zelo podrobno obravnavali: kronični pankreatitis (razpravo bo vodil prof. Labo iz Bologne) in ishemična kar-diopatija (razpravo bo vodil prof. Camerini iz Trsta).
Na tiskovni konferenci je prof. Tagliaferro omenil imena nekaterih zelo znanih udeležencev zasedanja, med katerimi je tudi prof. Bentivoglio, po rodu Tržačan, a stalno naseljen v Filadelfiji (ZDA).
Ob otvoritveni slovesnosti, ki bo v četrtek, 25. t.m., bodo po pozdravnih nagovorih izročili študijsko nagrado, poimenovano po dr. Catanii, asistentu prof. Mocavera v oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice, dr. Gregorettiju, trije mladi zdravniki, dr. F. Fonda, dr. S. Scarbi in dr. G. Medugno pa bodo prejeli študijsko štipendijo. Ob koncu naj še o-menimo, da sovpadajo letošnji medicinski dnevi s 100-letnico ustanovitve Združenja tržaških zdravnikov. O tej pomembni obletnici bo na otvoritveni svečanosti govoril prof. Pre-muda.
• Drevi ob 20. uri bo v krožku Che Guevara, Ul. Madonnina 19, tržaški pisatelj Giuseppe Caddi govoril o temi «Neofašizem v Evropi». Sledila bo razprava^
Še odprto vprašanje izplačevanja zaostankov bolnišniškemu osebju
Predsednik dežele Comelli in drugi odborniki so se v sredo sestali s predstavniki deželne sindikalne zveze CGIL - CISL in UIL. Predmet razgovorov je bilo vprašanje izplačevanja zaostankov plač bolnišniške-ga osebja za leta 1973 in 1974, ki znašajo skupno šest milijard in 800 milijonov lir. Predstavniki dežele so glede tega poudarili, da si je nalogo za rešitev tega perečega problema prevzela država na podlagi določenega zakona, žal pa so bila sredstva, ki jih je dala na razpolago, nezadostna. V tem okviru je torej država dolžna, da poskrbi za dodatna sredstva, ker si dežela ne
more nalagati novih bremen, v trenutku ko njena razpoložljiva sredstva ne morejo kriti niti najnujnejših potreb na bolnišniškem področju, ki so v njeni pristojnosti. Predsednik Comelli je vsekakor zagotovil, da bo odbor posredoval pri državnem zakladništvu ter vso zadevo podrobneje proučil na eni izmed prihodnjih sej.
Delo deželnih organov
Danes bo prva, razširjena deželna komisija nadaljevala razpravo glede nalog dežele v zvezi z objavo izrednih vladinih dekretov za dvig gospodarstva, ki predvidevajo, kot znano, dodelitev 4 t soč milijard lir za preureditev raznih sektorjev, za katere so pristojne dežele. Po poročilih, ki sta jih imela glede tega predsednik Comelli in odbornik Coloni, so danes predvideni posegi raznih svetovalcev.
Danes se bo sestala tudi prva stalna deželna komisija, ki bo proučila nov zakonski osnutek o nepremičninah zgodovinske, umetniške in ambientalne vrednosti.
V	prvih dneh prihodnjega tedna se bodo sestale tudi druge komisije.
Povratek znar.lvene odprava iz Pakistana
V	teh dneh se je vrnila iz Pakistana v Trst znanstvena odprava, ki je daii časa proučevala razne geološke pojave v gorski verigi Pamir - Karakorum - Himalaja - Hin-dukuš. Odprava, ki jo sestavljajo italijansBi in pakistanski znanstveniki, je pod vodstvom tržaškega geofizika in ravnatelja znanstvene fakultete na tržaški univerzi prof. Antonia Marussija, proučevala predvsem pojave ob umetno povzročenih potresnih sunkih. Zbrane podatke bodo sedaj podrobno proučili ter jih nato objavili..
V Šempoiaju
Praznik ZRMI
Jutri in v nedeljo bo na trgu v Šempoiaju praznik komunistične mladine, ki se bo jutri ob 20. uri začel s predvajanjem filma «Bianco e nero», kateremu bo sledil ples ob zvokih ansambla «Praprot». V nedeljo se bo praznik začel ob 10. uri s slikarskim «ex tempore» za mladino. Popoldne ob 16. uri nastop mladih harmonikarjev Glasbene matice, dve uri kasneje pa bo nastop ansambla «Veseli planšarji», ki bodo nato od 20. do 1. ure po-polnoči, igrali za ples. Med praznikom bo oba dni odprta razstava del slikarja Roberta Hlavatyja, istočasno pa bo Kmečka zadruga razstavila kmečke stroje.
O Jutri se bo na Trgu De Gasperi pri hipodromu na Montebellu začel na pobudo FGCI tridnevni praznik komunističnega mladinskega tiska. Začetek bo jutri ob 17. uri, ob 21. uri pa bo recital Antonella Vendittija. V nedeljo bo ob 18. uri okrogla miza o šolskim problemih, ob 20. uri pa bo član osrednjega vodstva FGCI Claudio Pozzetti govoril o mladih protagonistih borbe za napredek, svobodo, demokracijo in socializem. V ponedeljek se bo praznik nadaljeval ob 18. uri. Dve uri kasneje bo razprava o obvezi in borbi mlade generacije za demokratično reformo o-boroženih siL
Ob priliki jugoslovanskega dne na videmskem sejmu «Sodobni dom», ki ga je ustanova GRMU letos u-redila na občinskem razstavnem prostoru ob Cormorju pri Vidmu, je sejem obiskala delegacija jugoslovanskih gospodarstvenikov. Delegacijo, ki jo je vodil predsednik slovenske gospodarske zbornice Jože Gačnik in v kateri sta bila tudi zastopnik hrvaške gospodraske zbornice Franjo Vidovič ter predsednik novogoriškega izvršnega sveta Vinko Mozetič, je sprejel podpredsednik deželnega odbora Ete Carli.
Srečanja na sedežu trgovinske zbornice so se udeležili tudi poslanec Marangone, predsednik OR MU dr. Braida in ravnatelj ustanove dr. Manfredi. Glavna tema prijate, iškega razgovora je bilo vprašanje izboljšanja odnosov med sosedmme državama in v tem okviru1'Zlasti med Slovenijo ter Furlanijo - Julijsko krajino ter pospeševanja trgovinske izmenjave.
Podpredsednik deželnega odbora De Carli je v pozdravnem nagovoru poudaril predvsem veljavnost predpostavk, na katerih s’oni sodelovanje med sosednima deželama in potrebo po še tesnejšem ter nrijatelj-skem sodelovanju med F-JK in Slovenijo ter Hrvaško. V tem okviru je naglasil, da je ravno razvoi trgovinskih odnosov med tremi omenjenimi deželami ena od osnovrrh smernic gospodarske politike deželnega odbora.
Jugoslovanski vostje na so v odgovoru zagotovili, da bodo v rri-hedniih letih jugoslovanska pod;et;a prisotna na seimu v znatno vernem ! šterilu ter poudarili tesne vezi med I slovenskimi, hrvaškimi in videmskimi gosuo'iorskimi oneraferu.
Kot rečeno je Ju"o«iavita letos prisotna na v'demckem se;mu z mamšim paviljonom, v katerem razstavim m v glavnem nodiefja z novemriškeffa območja. Jugoslovanska delegacija si je v snremstvu gost'tel'ev podrobno ogledala vso razstav! ieno onremo, pred tem na je bila snre’eta še na v'demski občini, Irier ie novo^zvobeni župan Candolini tor-Io pozdravil norie.
Na sliki: delegacija med pogovori.
Potrditev vpisa v vrtce (MIRU
Od ponedeljka, 22. septembra, do četrtka, 25. septembra, bodo v o-troških vrtcih Ònairc sprejemali P°' trd tve staršev o junijskem vpisu otrok za šolsko leto 1975/76. Ob tej priložnosti bodo morali starši predložiti tudi predpisano dokumentacijo. Do 30. septembra bodo na o~ glasnih deskah razobesili seznam® otrok, ki bodo sprejeti v otroški vrtec ter prednostno lestvico tistih, ki jih ne bodo sprejeli. Kot je zij?" no, lahko sprejme vsaka sekcija največ 35 otrok. Do 10. oktobra starši lahko predložijo tudi prošnjo za oprostitev šolnine.
• Drevi ob 19.30 bo v Ljudskem domu Naselja sv. Sergija sestanek se cije KP1 «D. Pescatori», na '?a*'ere„ bo. po uvodnem poročilu občinskeg svetovalca KPI prof. Fausta ®°.n falcona, razprava o krizi v ItalU1 položaju na Portugalskem.
sc zaključi ;s esperantistov
poldne se v dvor,ar“radno uro in umetnost uj . vsedržavni kongr ,
, katerega se j® ude^ 00 delegatov m g°*“ljuč-ikih držav. Na ^ J mju bodo spregi sf*:
«> ••wfSTLi *">•