8554 AA 60100200 0 S R E D N J A K N JI 'i NIC A .P* 126 ASK\ DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ., Abb. postale 1 gruppo Cdia 5UU 11T Leto XXXVIII. Šl. 253 (11.381) TRST, četrtek, 18. novembra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MORDA ODLOČILEN KORAK K REŠITVI VLADNE KRIZE PSI podpira Fanfanijeva prizadevanja Za sedaj še ni znano, po kateri formuli bo predsednik senata sestavil vlado - Demokristjani in laiki zagovarjajo obnovitev petstrankarske koalicije - Berlinguer polemičen do socialistov RIM — Socialisti so prižgali zeleno luč za Fanfanija in s tem je, kot kaže, poverjeni predsednik premostil najhujšo oviro pri sestavi nove vlade. Včeraj zjutraj je vodstvo PSI odobrilo dokument v desetih točkah, ki med drugim predlaga združitev prihodnjih upravnih volitev s političnimi. Ta predlog je marsikdo tolmačil kot zahtevo po sestavi začasne vlade, ki naj bi trajata do prihodnjega aprila in bi potem omogočila predčasni konec zakonodajne dobe. Nesporazume in dvome (kako bi lahko Fanfani sprejel predsedstvo začasne vlade? Kako je mogoče vskla-diti sestavo začasne vlade z odločnim stališčem demokristjanov, ki zahtevajo trajno vlado?) je pojasnil sinoči soeialistični tajnik Crasi: ob koncu uradnega pogovora s Fanfa-nijem (zjutraj sta se Fanfani in Craxi srečala na zasebnem sestanku), je tajnik PSI dal zelo odprto izjavo, iz katere je mogoče sklepati, da sta krščanska demokracija in socialistična stranka dosegli sporazum. »Predsednik senata je, kot veste, mož z. dolgo izkušnjo..., zdi se mi, da je zelo dobro razumel naše stališče in tudi tisto, kar je konstruktivnega v njem,* je rekel Craxi, ko je govoril o dokumentu, ki ga je zjutraj sprejelo vodstvo njegove stranke. Socialisti zahtevajo vlado, ki bi bila v stanju sprejeti učinko-vite in praktične ukrepe za preprečitev poslabšanja gospodarskega položaja, vlado, ki iti bila zmožna soočiti se z vsemi možnimi razvoji političnega položaja. Po Craxijevem mnenju se s tem strinja tudi Fanfani. zato so socialisti izrazili svojo podporo predsedniku senata in izrazili upanje, da bo njegov poskus uspel. S temi svojimi izjavami je Craxi podprl Fanfanijeva prizadevanja. Predsednik senata je v sedanjem da je nekje nad krat poudaril, strankami. Kar zadeva program je dejal, jih ne bom vprašal ali se strinjajo z menoj, temveč' bom zahteva) naj mi povedo, kateri so njihovi predlogi, da bom iz tega lahko sklepal, če se strinjam z njimi. Iz njegovega stališča je jasno razvidno, da bo Fanfani na ysak način sestavil vla do: tudi če bi morati spodleteti vsi sporazumi, vsi programi, bi Fanfani kljub vsemu šel v parlament z manjšinsko vlado in bi tvegal neza upnico. Kljub vsemu bi opravljal svojo funkcijo, kot se je že zgodilo z Andreottijem leta 1972 do volitev, kar bi krščanski demokraciji olaj šalo nastop na volitve. Vodstvo komumstične partije je danes sprejelo uradno stališče o političnem položaju. Za sedaj so komunisti proti Fanfani ju in njegovemu poskusu, predvsem pa proti morebitnim predčasnim volitvam: po pogovoru s Fanfanijem je Berlinguer dejal, da partija zagovarja traino vlado, ki naj ostane na o-blasti do leta 1984, se pravi do konca sedanje zakonodajne dobe. Tajnik komumstične partije je dejal, da je v pogovoru s Fanfanijem orisal stališče komunistov do najpomembnejših sedanjih problemov od gospodarskih do tistih, ki zadevajo institucije in do mednarodnega položaja. V odgovoru na nekatera vprašanja je Berlinguer dokaj ostro polemiziral s socialist', češ da ni mogoče gledati na politični položaj skozi prizmo predčasnih volitev, ko slednje še niso bile niti razoisane. R. G. Piccoli, De Mita In Fanfani pred začetkom zasedanja vodstva krščanske demokracije (Telefoto AP) RAZPRAVA V PREDSEDSTVU ZVEZNE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE Dejavnost SZDL pri uresničevanju družbene in gospodarske stabilizacije Predlog resolucije vsebuje po mnenju mnogih razpravljavcev vse preveč administrativnih ukrepov, pot iz težav pa je v nadaljnjem razvoju samoupravljanja BEOGRAD — Člani predsedstva zvezne konference SZDIJ so s številnimi pripombami in predlogi sprejeli predlog dokumenta »smeri akcije SZDL pri uresničevanju družbene in gospodarske stabilizacije!-. Ta akcijski program naj bi sprejeli na prihodnji seji zvezne konference SZDLJ. »Danes pogosto govorimo, da moramo za boljše in srečnejše življenje vsi podstaviti hrbet. Vendar pa še ponekod prava bitka še ni začela. Nisem pripravljen,* je v razpravi poudaril Franc Šetinc, »podstaviti hrbet za vse tisto, kar je vgrajeno v četrto različico resolucije za prihodnje leto, ker predvideva še več administrativnih ukrepov, mi vsi pa se strinjamo, da je pot iz težav v nadaljnjem razvoju samoupravljanja. Vendar pa se strinjam z govorom predsednice ZIS na skupni seji obeh predsedstev in menim, da moramo to vgraditi v resolucijo,* je dejal Šetinc. »Preteklosti ne moremo spremeniti, lahko pa pre- prečimo ponavljanje istih napak. V boju za uresničevanje stabilizacije in nadaljnjega razvoja samoupravljanja moramo biti neusmiljeni, tisti, ki niso sposobni vztrajati v tej bitki, pa morajo zapustiti svoje funkcije, ne glede na zasluge.* Vlado ščekič je pojasnil, zakaj predsedstvo ZZB NOB Jugoslavije ni podprlo tako predlaganega akcijskega programa in poudaril, da nihče ni podvomil v koristnost spre jetj« takšnega dokumenta, vendar pa takšen, kakršen je. ne ustreza sedanjemu in prihodnjemu položaju sprejetih resolucij in podobnih dokumentov. Borci menijo, je dejal Ščekič, da mora akcijski program SZDLJ ustrezati stilu dela socialistične zveze kot politične fronte. Tudi drugi udeleženci v razpravi so ponujenemu gradivu zamerili, ker se preveč ukvarja z nalogami državnih, upravnih in drugih organov manj pa se s smermi dejavnosti SZ DL, oziroma njeno obveznostjo, da uspešno rešuje vsa družbenoekonom- Tajnik PSI Bettino Craxi Kohl danes v Rimu RIM — Danes bo prispel v Rim zahodnonemški kancler Helmut Kohl, kjer se bo, med svojim povratkom iz ZDA, ustavil za deset ur. Osikal bo predsednika Perti-nija, papeža Janeza Pavla It., predsednika senata Fanfanija, bivšega predsednika vlade Spadolini-ja in zunanjega ministra Colomba, pred povratkom v domovino pa se bo srečal še z vodstvom krščanske demokracije. NOV USPEH V BOJU PROTI TERORIZMU Rimska policija pred daevi VNELO SE JE V POKRAJINI SUF Novi spopadi med falangisti in druži aretirala pet brigadistov; Džema jel mrzlično za odhod tujih čet Med njimi je tudi eden od voditeljev Sandro Padula RIM - Sindikalna organizacija u-sliribencev državne banke je napovedala 8-umo vsedržavno stavko v novembrom. RDM — Po anonimnem sporočilu nekega brigadista skrajnolevičar-ski zasebni radijski postaji »Onda rossa* je včeraj rimska Digos prizna la, da so v preteklih dneh blizu Tivolija odkrili skrivališče rdečih bri gad in aretirali pet teroristov. V noči s četrtka na petek je policija vdrla v neko stanovanje v Castelmadami pri Tivoliju in v spanju piv se netila Štiri brigadiste. Med,njimi sta pomembnejša Giancarlo Starih, Romeo Gatti. Pi vi je bivši paznik v zaporu Rebibbia, obenem je bil dalj časa zaposlen tudi pri pravosodnem ministrstvu, in je bržkone zbiral informacije za brigadiste. Drugi pa je terorist, ki je 27. oktobra letos streljal in hudo ranil nekega policista. Po tistem dogodku sta se dva brigadistična »rekruta*, ki sta bila skupaj z Gattijem, javila kasneje policiji. Ostala dva, Sandro Ciiillemi in Angelo Bonzi, sla obrobni figuri, ki pa ju kljub temu bremeni cela kopica terorističnih zločinov. PoLicijska akcija pa se ni zaključila s štirimi aretacijami. Agenti so se zabarikadirali v slanovanju in čakali, da bi še koga ulovili v nastavljeno past.. Kot kaže čakanje ni bilo zaman, saj je v nedeljo nič hu dega sluteč vstopil v stanovanje Sandro Padula, eden od voditeljev rimskega voda rdečih brigad. Končni obračun policijske akcije je torej nadvse uspešen. Že sama aretacija Padule je nadvse pomembna. Terorist je namreč med obtoženci na procesu Moro. Med drugim ga obtožujejo številnih umorov od generala karabinjerjev Galvaligija do podkvestorja Vincija. V skrivališču rdečih brigad so agenti zaplenili šest samokresov in eno brzostrelko poleg municije in običajne dokumentacije. Med tem propagandnim materialom je tudi »strateška resolucije* militarističnega krila rdečih brigad, ki je bila dosedaj neznana in je v celoti posvečena vprašanjem zaporov in poskusom za osvoboditev «političnih» jetnikov. Izraelci zbirajo svoje sile v Aleju - Major Hadad pričal o pokolih v Sabri in Šalili BEJRUT — Čeprav so izraelske Okupacijske sile ukazale policijsko uro na območju Sufa, kjer so se zadnje dni vneli spopadi med fa-langisti in Džumblatovimi socialnimi progresisti, so se sporadični neredi tudi včeraj nadaljevali. Izraelci, ki se skušajo vriniti med vojskujoči se strani, pa nadaljujejo koncentracijo svojih sil: na cesti, ki se od Aleja spušča proti morju, je bilo naštetih kar 40 izraelskih oklepnih vozil. Libanonski politiki pa si medtem prizadevajo doseči premirje, še preden bi se falangistom posrečilo prodreti do vasi, v katerih prebivajo skoraj izključno druži. Predsednik Džernajel je zaprosil tudi saudskega kralja Fahda za posredovanje pri prizadevanjih za dokončen umik vseli tujih čet iz Libanona. Njegova naloga bi bila predvsem obdobju :ned 22. in 20 ..........................................................................um..............................................mi>imiiHii»"»"">u»iiiuniiiMiiiiiiiiiiiii..rimi..... PO SKLEPU 0 4-URNI VSEDRŽAVNI STAVKI V INDUSTRIJI ZA PRIHODNJO SREDO Sindikalni voditelji napovedujejo oster boj zaradi negativnega zadržanja industrijcev Confindustria hoče s svojimi odklonilnimi stališči pogojevati bodočo vlado Tajnik KP1 Enrico Berlinguer izredno zapletenem političnem trenutku prvi del svoje naloge zelo hitro izpolnil. Za sedaj se še ne ve, katera bo formula, po kateri bo sestavil novo vlado, saj se posvetovanja zaključijo v teku današnjega dne. Laične stranke in vodstvo krščanske demokracije zagovarjajo ponovno oblikovanje petstrankarske vlade, ki naj bi se spoprijela predvsem z gospodarskim položajem. Nova vlada, ki bi »morala vladati* in nikakor ne bi smela biti začasnega značaja bi morala, kot jo rekel Ciriaco De Mita v svojem uvodnem poročilu na zasedanju vodstva krščanske demokracije vnovčiti žrtve, ki jih oblasti zahtevajo od državljanov. Nova vlada mora, kot pravi sklepni dokument, ki so ga odobrili na zasedanju vodstva krščanske demokracije, zagotoviti premostitev gospodarskih težav po pot:, ki so jo nastopile najpomembnejše industrializirane države. Z u-krepi na oenarnem področju in v bistvu z recesijo. Fanfani do sedaj n: sploh orne nil svojega programa. Ob koncu zasedanja vodstva svoje stranke je govoril o »pravičnosti, čeprav v varčevanju*, o razvoju. ^ ki mora zagotoviti zaposlenost. Govoril je tudi, pa čeprav- zelo megleno o potrebi o spremembi o nekaterih lsta-tucionalnih mehanizmov ter vec RIM — Potem ko so predstavniki zveze industrijcev zavrnili enotni sindikalni predlog o ceni dela in o obnovitvi delovnih pogodb se sindikalna federacija pripravlja na obdobje ostrega boja: medtem pa se stopnjuje zaskrbljenost tudi zaradi posledic, ki bi jih lahko imela vladna kriza na bodoči potek odnosov *i sindikati in delodajalci. Sindikalni voditelji soglašajo v ugotovitvi, da zveza industrijcev »dviguje ceno* V pričakovanju nadaljnjega političnega razvoja. Vsedržavni tajnik sindikata kovinarjev FLM Franco Ben-tivogli .je včeraj poudaril, da to'sta- lišče ni resno, ne kar zadeva od nosov s sindikati, pa tudi ne kar zadeva odnosov z vlado. Gospodarji, meni Bentdvogli, radikalizirajo sedanje stanje z namenom, da dosežejo več na politični ravni, kar pa tudi pomeni, da se nočejo zavedati velikih posledic, ki jih bo imelo to njiliovo zadržanje ter podcenjujejo moč sindikata. Bentivogli sicer priznava, da v sindikatu obstaja kriza, da so o-pazne »šibke točke*, predvsem tam, kier brezposelnost najbolj grozi. Vendar se morajo delavci zavedati, da bo mogoče obnoviti delovne pogodbe na uspešen način le, če bodo delavci enotni pri svojih zahtevah. Predstavnik UIL Enzo Martina pa je izrecno poudaril, da industrij- Lutiano Lama Giorgio Benvenuto ci dramatizirajo spopad z namenom, da bi pogojevali bodočo vlado. Sindikat, pravi Martina, nima drugega orožja kot je stavka. Če sindikat ne bi odgovoril na zadnja pogajanja s stavko, bi to pomenilo odpoved spopadu, ki so ga sprožili gospodarji. Tudi Martina priznava, da so težave v sindikatu, upa pa, da bodo delavci tokrat dokazali e-notnost in se bodo zavedali, da tu «ne gre za sindikat, ki razprodaja, ampak ta sindikat poskuša le preprečiti, da bi se bitka končala na škodo delavcev.* O zadnjih dogajanjih na področju sindikalnega boja so včeraj spregovorili tudi nekateri najvidnejši predstavniki sindikata. Tako je tajnik UIL Giorgio Benvenuto med drugim poudaril, da je stavka, ki so jo napovedali za 24. novembra tudi »politično opozorilo* strankam, ki se pripravljajo na sestavo nove vla de in dejal, da bo vlada, če bo hotela, lahko našla sporazum s sindikatom, tudi kar zadeva vprašanje finančnega zakona in davčnih razbremenitev. Kar pa zadeva sestavo nove vlade je Benvenuto mnenja, da je treba sestaviti trdno vlado, v nasprotnem primeru pa je Izolje prenehati s to brezkončno volilno kampanjo*, oziroma oklicati predčasne volitve Tajnik CGIL Luciano Lama pa je precej črnogled, kar zadeva bo dočnosti odnosov med sindikati in delodajalci. Napovedi, pravi Lama, so negativne; prišlo je do razbitja in sindikat si ne more utvarjati. da bo rešil ta oster boj z zvezo industrijcev, ne da bi posegel po skrajnih oblikah boja, ki mora angažirati vse delavce in ne samo nekaterih kategorij. Iz tega razloga so sindikati napovedali splošno stav- ko v industriji za prihodnjo sredo, že naslednjega dne pa bodo začeli razpravljati o nadaljnjih oblikah boja. Kar pa zadeva CISL naj omenimo. da je Cesare Del Piano včeraj odkrito obtožil zvezo industrijcev, da potvarja dejstva, ko pravi, da stane uresničitev sindikalne platforme 20,000 milijard lir, kot je v torek izjavil podpredsednik zveze industrijcev Mandelli. Del Piano je poudaril, da sindikati zahtevajo samo 1.300 milijard lir za družinske doklade, zahtevajo pa tudi. da pri de do pravičnejše razjioreditve davščin in da ne bodo vedno najrevnej ši sloji nosili vsega bremena. prepričati Sirijo in PLO do nega umika, hkrati pa naj bi se v isti meri ' umaknile tudi izraelske sile. Druga Džemajelova pobuda, po kateri naj bi se sedanjim tristranskim mirovnim silam v Libanonu pridružili še oddelki Velike Britanije, Nizozemske, Belgije, Avstrije, Švedske in Južne Koreje, se zdi že vnaprej obsojena na neuspeh. Po negativnih odgovorih iz Avstrije in Švedske ter Nizozemske, je izgovoi prišel tudi iz Velike Britanije, medtem ko se belgijska vlada še ni odločila za odgovor na libanonski poziv. Vendar je jasno, da bo na belgijsko od’očitev močno vplivala finančna plat zadeve. Džernajel je včeraj obiskal sovjetsko ambasado v zahodnem delu Bejruta, da bi se vpisal v knjigo žalosti ob smrti Leonida Brežnje-va. Tako se je že drugič po njegovi izvolitvi za predsednika zgodilo, da je obiskal vzhodni del mesta, naseljen z muslimansko večino prebivalstva. Še pred kratkim bi bilo namreč nemogoče, da bi član krščansko - konservativnega »klana* mirno laliko prišel v bližino za streljaj oddaljenih sedežev PLO in libanonskih levičarskih skupin. Vendar pa obveščeni krogi trdijo, da je bil Džernajel že večkrat skrivoma v tem delu Bejruta, kjer se je srečal s palestinskimi voditelji. Oč;tno so se časi z Džemajelovo izvolitvijo spremenili, vendar ne za vse: medtem ko mnogi krščanski del-1 da je med njegovimi in izraelskimi četami v času pokola obstajal dogo vor. po katerem njegovi vojaki niso smeli prekoračiti reke Havali in da so se tega tudi držal’. O treh ose bah. ki so jih ujeli v Bejrutu pod sumom, da so njegovi pristaši pa je dejal, da so »muslimani, pripadniki nacionalne garde*. maroniti mimo obiskujejo vzhodni Bejrut, si tisti, ki so se med civilno vojno borili na strani muslimanskih progresističnih sil, ne upajo na območje zahodnega Bejruta, kjer so falangisti še vedno do zob oboroženi. > Medtem pa v Jeruzalemu nadaljuje delo posebna preiskovalna komisija. da bi ugotovila morebitne izraelske odgovornosti za pokole v palestinskih taboriščih Sabra in Ša-tila. Kot »lider svobodnega Libanona* je včeraj med drugimi pričal tudi major Hadad. ki je zanikal sodelovanje svojih sil v pokolih. Pojasnil je. da so novice o tem sad zarote libanonske vlade in Saudove Arabije, da bi odvrnile odgovornost od dejanskih krivcev. Poudaril je, V Kielu «mini'L«ngrcs» nemških socialdemokratov ska vprašanja, ki- najbolj neposredno zadevajo položaj delovnega človeka. Zalo so izrekli predvsem pripombe, da morajo povečati mobili-zatorski značaj programa dela. (dd) Poletni čas odslej tudi v Jugoslaviji BEOGRAD — Zvezni .zbor skupščine SFRJ je včeraj sprejel zakc.t o merjenju časa. Z njim be Jugoslavija uskladila svoj čas z geografsko bližnjimi državami Srednja in Zahodne Evrope, kar bo močno olajšalo položaj vseh jugoslovanskih prevoznikov. Tako bodo odslej Jugoslovani spomladi in poleti vstajali in začeli delati uro prej. kar bo nedvomno v prid tudi energetskemu položaju. Jugoslavija letos povečala izvoz BEOGRAD — V nepolnih 10 me secih letos je Jugoslavija na svetovno tržišče prodala blago v vrednosti približno 8 milijard dolarjev, kar je za 3 odstotke več kot v enakem lanskem obdobju. V tujini so v tem času kupili blago za več kot 10,6 milijarde dolarjev, oziri/-ma za 9 odstotkov manj kot leto dni prej. S tem se je trgovinski primanjkljaj »zaustavil* na 2,6 mili jarde dolarjev, to pa je za približno 1,3 milijarde dolarjev mani kot v enakem lanskem obdobju. Hkraci se je pokritost uvoza z izvozom povečala s 66 na 75 odstotkov, (dd) General napadel matere pogrešanih Argentincev BONN — Danes bo v Kielu »mini kongres* zahodnonemške socialdemokratske stranke, ki je zdaj v opoziciji in je več ne vedi bivši kancler Helmut Schmidt. Zasedanje se bo začelo s poročilom predsednika \Villyja Brandta, ki bo govoril predvsem o bodočih smernicah stranke. BUENOS AIRES - General Ed-gardo Calvi. načelnik argentinskega glavnega štaba .ic' spet grobo napadel matere s »Plaza de majo*. Matere argentinskih «desapareci-dosov* je namreč obdolžil, da potujejo v inozemstvo z. denarjem, ki iim ga dajejo teroristi. Medtem je v Rimi: argentmski kardinal Arambtiru cemmitiral besede nekega itali ianskega čosnikar-ia. ki je kardinalu pripisal izjavo, da v /Argentini ni množičnih grobne. Ker v tej južnoameriški državi še vedno ni priš'o do bistvenih premikov pri vprašanju Dogrešamh o-seb. je politično vzdušje še vedno precei napeto Major Hadad je z. izraelskim vojaškim helikopterjem prispel v Jeruzalem na zaslišanje o pokolih v palestinskih taboriščih Sabra ii) Š&tlla V MURSKI SOBOTI OBŠIRNA IN ODPRTA RAZPRAVA O NARODNOSTIH Madžari v Sloveniji ugodno ocenili svoj razvoj MURSKA SOBOTA — Na četrti skupni seji sta se sestali komisija za narodnostna vprašanja in obmejne stike pri pomurskem medobčinskem svetu socialistične zveze in komisija za narodnosti Madžarske Železne županije. Tokrat so obravnavali kulturno in informativno dejavnost madžarske narodnosti v Sloveniji in porabskih Slovencev v Železni županiji. Iz obširne in odprte razprave je mogoče izluščiti, da je bil v razvoju narodnostne kulture v Sloveniji dosežen viden napredek, ki se odraža v delovanju številnih amater skih kulturnih društev v krajih, kjer narod nost živi, enako pa tudi v lastni literaturi, likovni in glasbeni ustvarjalnosti. Važno vlogo pri razvoju in v kulturnem dogajanju nasploh imajo gostovanja poklicnih ustanov iz Madžarske v Sloveniji, še zlasti pa so ugodno ocenili stalne obiske budimpeštanskega gledališča. H krepitvi kulturnega življenja prispevajo važen delež tudi šole. ki se povezujejo ob meji, tako dvojezične, kakor enojezične iz Slovenije s šolami na Madžarskem. Madžarska narodnost tudi ugodno ocenjuje razvoj informativnih sredstev v svojem jeziku in delež ljubljanske televizije. Kot je dejala porabska Slovenka Irena Barberg tudi v Porabju uspešno delajo ne katere kulturne skupine, še zlasti mešani pevski zbor »August Pavel* na Gornjem Se niku in folklorna skupina v Sakalovcih. Ti skupini že več kot desetletje sodelujejo z matično domovino Slovenijo. Posebej tehtna je bila na seji razprava dr. Danila Turka, ki je poudaril zlasti dve temeljni področji iz narodnostnega življenja: vlogo in pomen razvoja dvojezičnosti na vseh ravneh in v vseh okoljih ter krepitev stikov narodnosti z matičnim narodom. S tem je namreč povezan kulturni razvoj narodnosti in od tega je odvisno tudi siceršnje narodnostno življenje. Zato se v Sloveniji in Jugoslaviji zavzemajo za to, da mora iti narodnostna kultura vštric z razvojem kulture večinskega naroda. Kar zadeva stike z matičnim narodom, po besedah dr. Danila Tiir-ka tudi po novih začasnih omejitvenih ukrepih niso omejena in onemogočena organizirana potovanja kulturno - umetniških in drugih skupin: organizirano sodelovanje se lahko razvija normalno naprej. ERNEST RUŽUS A TRŽAŠKI DNEVNIK PO SKLEPU TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Na Krasu bodo opremili dvajset novih parkirišč in prostorov za izletnike Vse prostore bodo opremili s klopmi in mizami ter pečicami za pečenje Dela bodo stala 700 milijonov lir * Precej ostra razprava v občinskem svetu Med kilometrsko vrsto upravnih sklepov, ki jih je sprejel tržaški občinski svet na svoji torkovi seji, je tudi eden. ki neposredno zadeva Kras in žgoč problem njegove zaščite. Gre za postavitev dvajsetih parkirišč in prostorov za oddih, kamor naj bi zahajali Tržačani na piknik. Te posebno opremljene cone naj bi pripravili po vsem tržaškem Krasu. od Križa do Bazovice. Na vsakem od dvajsetih območij naj bi uredili zagrajeno parkirišče, ob njem prostor za piknik z lesenimi mizami in klopmi, hranilnikom za smeti, tekočo vodo in kotiček za peko na žaru, potem še prostor za igranje z telovadnim orodjem in končno še tako imenovano »svobodno območje* brez vsakršne fiksne strukture. Predvideni so seveda tudi ustrezni cestni znaki. Po mnenju občinske uprave bi na ta način preprečili nedeljskim izletnikom, da bi povzročali ekološko škodo na zaščitenih območjih. Za postavitev teh objektov predvideva občina skupni izdatek 700 milijonov lir. se pravi 35 milijonov za vsako območje. Stroške naj bi vsaj delno krili z deželnim prispevkom. Kje pa naj bi ta območja stala? Občinska uprava je že določila kraje z rezervo, da bo treba lego še preveriti ter poslušali tudi mnenje rajonskih svetov, ko bo treba pripraviti izvršilne načrte. Kraji, kjer naj bi stali novi objekti, so torej naslednji, kot so zaznamovani v sklepu občinskega odbora: 1. Križ vzhod, 2. Križ zahod, 3. Prosek (pri gostilni Martin), 4. Prosek (pri športnem igrišču), 5. Opčine (cesta za Repenlabor), 6. Opčine (blizu doline Perčedol), 7. Opčine (pri Obelisku), 8. Opčine (zeleno področje pod Vejno), 9. Opčine (ob cesti za Fernetiče), 10. Opčine (prav tako ob cesti za Fernetiče), 11. Bani (na grebenu med Bani in Konkonelom), 12. Trebče (ob pokrajinski cesti), 13. Trebče (področje Frankovca), 14. Padriče - Gropada (Razklani hrib), 15. Padriče - Gropada (Razklani hrib), 16. Bazovica (gozd Koller), 17. Bazovica (gozd Nobile in Porenta), 18. Bazovica (ob cesti proti Lipici), 19. Bazovica (na cesti proti Pesku) in končno 20. Ba zovica (področje proti igriščem golfa). Naj še omenimo, da je v sklepu občinskega odbora izrecno rečeno, da so omenjena območja občinska last. .Sklep, ki ga je na torkovi seji občinskega sveta orisal odbornik Jagodic, je občinski odbor odobril še 27. septembra na osnovi zakonske določbe, ki daje odboru možnost, da odloča namesto občinskega sveta, ko gre za posebno nujne zadeve, včeraj pa ga je moral občinski svet, kot pred videva zakon, ratificirati. Ob tem pa se je v svetu razvila kratka, a precej ostra razprava, med katero so nekateri svetovalci izrazili svoje ostro nasprotovanje sklepu iz številnih razlogov. Eden od teh je formalnega značaja: tako komunist Ca-labria kot demokristjan Richetti sta zanikala, da bi bilo vprašanje tako nujno, da ga ne bi mogli predi-skutirati v občinskem svetu. Richetti se je tudi vprašal, kako predvideni izdatek 700 milijonov lir uskladiti s politiko varčevanja, ter izrazil prepričanje, da dežela ne bo mogla kriti niti minimalnega dela predvidenega stroška. Tako Calabria kot predstavnik SSk Lokar pa sta tudi protestirala, ker ni bilo posvetovanj z rajonskimi sveti, Lokar pa je tudi izrazil dvom ali bo uvedba novih parkirišč res zavrla izletnike od zahajanja na zaščitena območja. In končno je predstavnik MT Parovel obžaloval, da je bila lega parkirišč izbrana brez temeljitega predhodnega študija. Vsekakor je bil sklep občinskega odbora odobren s pičlo večino 20 glasov proti 19, trije svetovalci pa so se vzdržali. Za sklep so se izrekli predstavniki Liste za Trst (razen treh, ki so se vzdržali), PSI, PSDI in MSI, proti pa KD, KPI, MT in SSk. Danes zasedanje pokrajinskega sveta Danes popoldne ob 18.30 se bo sestal pokrajinski svet, ki bi moral, poleg zadev tekočega in upravnega značaja, izglasovati enotno resolucijo o vlogi pokrajine v okviru gospodarske krize, ki je zajela Trst, tudi v luči nedavnih varčevalnih ukrepov jugoslovanske zvezne vlade. Spet sestanek o političnem položaju v Trstu Včeraj so se v Trstu spet sestali deželni in pokrajinski tajniki strank, ki so na sedežu tržaške KD sredi septembra podpisale znani sporazum o vstopu demokristjanov v večino, tako na pokrajini kot na občini. Do danes je ostal ta spora zum v bistvu neuresničen, čeprav je vodstvo LpT pred kratkim pokazalo določeno »odprtost* do sodelovanja KD v večini, v zameno pa je zahtevalo sprejetje s strani vlade «paketa za Trst*. Včerajšnjega sestanka so se udeležili Braida in Coslovich za KD, Bravo in Pittoni za PSI, Zucalli in Berce za PSDI, Apiotti in Mauro za PRI, Di Meglio in Rosso za PLI ter pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Harej. Na njem so poglobili nekatere deželne ukrepe v korist našega mesta in zlasti zakonski pre dlog, ki da.je krajevnim upravam možnost, da igrajo aktivnejšo vlogo pri reševanju nekaterih bistvenih vprašanj teh krajev. Govor pa je bil tudi o predlogih za preporod Trsta, ki jih bodo te stranke skupno z LpT iznesle v Rim, seveda ko bo država dobila svojo novo vlado. Na podlagi teh »predlogov in zahtev za Trst*, je rečeno v tiskovnem poročilu o srečanju, bodo v najkrajšem času sklenili dokončen soora-zum z listarji za sestavo organskih in večinskih odborov tako na tržaški pokrajini kot na občini. iNiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiUHiiiiMmiimimiiiiiMHiHtfiiiHiiiiiimiutMiiiiiMiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiMiiiiinimHiimiiiiiiiiiB NA SINOČNJEM SESTANKU Kolonkoviani potrdili svoje zahteve o urbanistični ureditvi teritorija V kratkem je predvideno srečanje s pristojnim občinskim odbornikom Na pobudo Kmečke zveze je bil sinoči na Kolonkovcu, v prostorih PD Kolonkovec, javni sestanek, na katerem je bil govor o vrsti urbanističnih vprašanj, ki re nanašajo na to področje. Prisotne je na sestanku pozdravil podpredsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš, ki je tudi predstavil goste, med katerimi so bili pokrajinski odbornik Čok ter arhitekta Jogan in Kokorovec. Besedo je nato prevzel tajnik Kmečke zveze Bukavec, ki je, potem ko se je navezal na dosedanje enotne akcije krajanov, ponovno poudaril zahteve Kolonkovča-nov, ki gredo od problema revizije načrta za ljudske in ekonomične gradnje pa do problema prehodnih SESTANEK V BOLJUNCU O VAŠKIH PROBLEMIH Poročilo dolinskega župana Švaba Sinoči je bil v veliki dvorani občinskega gledališča »France Prešeren* v Boljuncu javni sestanek za krajane Bol junca. Sestanek je vodil župan Edvin Švab, prisotni pa so bili še podžupan Marino Pečenik ter odbornika Stojan Sancin in Boris Mihalič. V daljšem uvodu je župan izčrpno orisal nekatere pobude, ki se jih je lotila občinska uprava v korist vseh občanov specifično v korist prebivalcev Boljunca. Švab je orisal nekatera gledišča kar za deva javno razsvetljavo, gradnjo hitre ceste, denarna sredstva iz tržaškega sklada, varianto splošnega regulacijskega načrta, posege v kmetijstvu itd. Posebno mesto je v županovem uvodnem nagovoru zavzel problem zaščite in ovrednotenja Glinščice. Dežela Furlanija -Julijska krajina je namreč odobrila sredstva za načrt za nekatere posege, ki zadevajo predvsem ceste, parkirišča in ureditev kamnolomov. Kar zadeva cerkev na Pečah, ki so jo fašistični mazači pred leti o-nečastili z gnusnimi in protislovenskimi gesli, pa je župan povedal, da je občina pripravljena izvršiti i»sa vzdrževalna dela v primeru, ia prejme potrebna sredstva. Kaže, ia so ta sredstva že dosegljiva in ia bo dragoceni spomeniški objekt •estavriran. Marino Pečenik je orisal nekatere novosti v zvezi z delovanjem skupščina delavcev likvidirane družbe Panfilli. Predstavniki sindikata kemijskih delavcev FLERICA/UIL jim bodo obrazložili stanje, ki je nastalo po sodnem imenovanju likvidatorja, oziroma, kako je z zaostalimi prejemki, odškodnino za neizkoriščen dopust, odpravnino, trinajsto plačo in drugimi ekonom skimi vidiki. Radijska oddaja o stanovanjski krizi v deželi Sindikat stanovanjskih upravičen cev SICET sporoča, da bo v okviru današn.je radijske Oddaje pristopa ob 12.20 predstavnik tega sindikata spregovoril o žgočem vprašanju izvajanja zakona o pravičnih sla narinali in o njegovih učinkih na problem stanovanjske krize v Fur laniji - Julijski krajini. norm v conah intenzivne zazidljivosti ter še do splošne urbanistične situacije na tem področju. Spregovoril je nato arhitekt Jogan, ki se je podrobneje zaustavil ob problemu razlastitev in z njim v zvezi pristavil, da bo v prihodnje ponovno stopal v ospredje, ker je lakota po zemlji zelo velika; kdor gradi gleda na ta zemljišča, je poudaril in nadaljeval, da moramo sami dokazati, da je tako početje nepravilno. ker ne privede do konkretne uporabe teritorija. Dokazati je zato treba, da taka zaščita ni pravilna ne do prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti na tem ozem- lju, ne do uporabe teritorija. i obstoječ Go'vWtf' je nato' o obstoječih normativih zn to področje, ki predvide- dikatih CGIL in UIL. Prav tako od včerajšnjega dne se osebje občine vzdržuje vsakega izrednega in nadurnega dela. S tem hoče podkrepiti zahtevo po obnovitvi delovne po godbe, ki .je zapadla že konec lanskega leta, po priznanju posebne doklade za rizik, ki so mu nekateri uslužbenci poklicno izpostavljeni dan za dnem, pa še po prejemu novih delovnih oblačil — sedaj imajo še vedno oblačila iz leta 1979. Ce občina ne bo takoj poskrbela za nove obleke, bodo delavci v dneh 22., 23. in 24. t.m. uprizorili svojevrsten protest s tem, da se bodo na deloviščih predstavili v svojih, civilnih Oblekah. •V. posameznih specifičnih problemih, ki med krajevnim prebivalstvom vzbujajo precei skrbi. Niegovo izvajanje je nato v določenih podrobnostih dopolnil arhitekt Kokorovec, čemur je sledila razora va, v kateri .je bilo ponovno poudarjeno. da le prebivalstvo kot vedno, postavljeno pred že določene izbi re. katerim se ne more upreti. V odsotnosti pristojnega občinskega odbornika Jagodica, ki se sestanka ni mogel udeležiti, je bil sestanek zgolj informativnega zna-čaia. na katerem so se neposredne zainteresirani seznanili s trenutnim stanjem na tem področju. Vsekakor pa so bile na njem potrjene dosedanje zahteve kra.anov, ki gredo od revizije načrta za ljudske in ekonomične gradnje, do zahteve po prehodnih normah za to področje in do ostalih urbanističnih vpra šanj. Za rešitev vseh teh vprašanj je pokrajinski odbornik Čok predlagal, da bi v kratkem prišli do ponovnega sestanka, katerega naj bi se c deležil tudi občinski odbornik Ja godic. Vsekakor pa si zainteresirani občani lahko ogledajo ustrezne načrte za to področje v prostorih riD Ko lonkovec do nedelje. ji imetarske službe v občini. Odbor-lik Sancin je omenil problem vodovoda, ki je v glavnem urejen, a bo otrebno uvesti nekatere spremenile glede tarif in predhodnih naro-il dobave, kar bo začelo veljati irihodnje leto. Nato je še orisal ureditev greznic občini, kajti Boljunec se nahaja tem oziru v najslabšem položaju, ledile so nato pripombe Boljunča-ov in prošnje za številna poja nila. (ris) Slavka uslužbencev zavarovalnih družb i , Enotna sindikalna zveza uslužben-f *v zavarovalnic FULA je oklica-3 za danes celodnevno stavko vse i tega osebja, zaradi česar bodo ivarovalnice zaprte. Stavki botru-protest zaradi preklica draginj-:e doklade, oziroma zahteva do kojšnji obnovitvi delovne pogod-*. Med stavko bo v Montecatiniju iedržavni shod nameščencev zava ivalnih družb. DANES NA SEDEŽU CISL Skupščina delavcev družbe Panfilli Danes ob 18.30 bo na sedežu CISL Ul. S. Spiridione 7 (I. nadstropje) • Enotni operativni center upokojencev CGIL - CISL - UIL za Furlanijo - Julijsko krajino javlja, da je bila meddeželna manifestacija u-pokojencev, ki bi morala biti v Padovi 26. novembra, odložena na 3. december. Protest osebja tržaške občine Včeraj med 11. in 13. uro je bila stavka nameščencev tržaške občinske uprave, ki se združujejo v sin Prof. Koruza v Slovenskem klubu JUTRI SEJA MIUSKEGA OBČINSKEGA SVETA W. Bordon najresnejši kandidat za župana Danes morda odločilno srečanje med komunisti in socialisti Jutri zvečer se bo v drugem sklicanju sestal miljski občinski svet, ki ima na dnevnem redu izvolitev župana in novega odbora. Z razliko od prvega sklicanja, zadostuje jutri za izvolitev župana udeležba absolutne večine svetovalcev (šestnajst torej), v primeru, da nihče od kandidatov ne prejme v prvih dveh glasovanjih absolutne večine glasov, je v tretjem balotažnem glasovanju izvoljen za župana tisti, ki prejme na j več je število glasov. Najresnejši kand;dat za to mesto ostaja bivši župan Willer Bordon, ključno politično vprašanje pa je, ali bo zastopnik liste Frausin, poleg seveda preferenc svoje skupine, uspel zbrati še kak glas. V ta namen se bosta danes na odločilnem srečanju spet soočali delegaciji KPI in PSI ter ocenili perspektive politične krize. Sodeč po zadnjih polemikah je zelo težko, da bo jutri lista Frausin izvolila enobarvni odbor v pričakovanju raz-čiščenja s socialisti in mogoče tudi z laično - socialističnim polom. S tako rešitvijo, ki je zaradi razmerja sil lahko samo začasnega značaja, bi preprečili paralizo uprave in tudi ne zaprli vrata za obnovitev sodelovanja med komunisti in socialisti. To je v bistvu potrdila tudi sinočnja skupščina članov KPI in liste Frausin. Javni sestanki KD o razvojnem načrtu Svetovalska skupina KD bo v vseh štirih pokrajinah priredila vrsto sestankov o deželnem razvojnem načrtu za obdobje 1983-1985, o proračunu za leto 1983, o refinansiranju zakona o obnovi Furlanije ter še o zakonu o izvajanju osimskih sporazumov. V Gorici bo zadevni sestanek na sedežu pokrajinskega tajništva KD v Ul. Angiolina 2, v ponedeljek, 29. t.m., v Trstu pa na pokrajinskem sedežu stranke na Trgu S. Giovanni 5, v četrtek, 9. decembra. Obe zasedanji se bosta začeli ob 17. uri. novembra bo tako svoj redni kon greš imela tudi sekcija SSk za dolinsko občino, in sicer v mali dvorani občinskega gledališča «F. Prešeren* v Boljuncu. Dnevni red obsega, poleg tajnikovega poročila o delovanju v zadnjem dveletnem obdobju in zadevno razpravo, še pozdrave gostov, odobritev sekcijskega pravilnika, izvolitev delegatov na pokrajinski kongres ter obnovitev sekcijskega odbora. Priprave so v polnem teku glede predlogov za sekcijske delegate, predvsem po kriteriju teritorialno-sti, ter za nove člane širšega sek cijskega odbora, o Katerih se bo moral izreči kongres in jih bo lah ko tudi dopolnil. Na sedežu deželnega odborništva za industrijo in obrt v Trstu se bo danes odvijal sestanek o vprašanju namestitve termocentrale v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Srečanja, ki ga bo vodil deželni odbornik za proračun in načrtovanje Coloni, se bodo udeležili zastopniki zainteresiranih občin, predsedniki videmske, goriške in tržaške pokrajine ter predsedniki industrijskih con. PREPOTREBNA IN KORISTNA POBUDA Občina Devin-Nabrežina prireja «Dneve o problemih ostarelih» Vedno več je med nami priletnih oseh, ki pa so izrinjene na rob družbenega dogajanja Ugodnejše razmere in medicinski dosežki so pripomogli, da se je življenjska doba v zadnjih desetletjih bistveno podaljšala. V družbi živi zato vedno več ostarelih ljudi, ki pa imajo celo vrsto specifičnih potreb, na katere težko dobijo ustrezen odgovor. Model naše družbe je usmerjen predvsem v ustvarjanje dobička, pri čemer imajo ostareli, ki so večinoma brez gospodarske moči, «nepomembno» vlogo. Tako se dogaja, da so oni, kot tudi vse preostale neproduktivne družbene komponente, potisnjeni na rob družbenega dogajanja. Vemo, da je ta problem še posebno pereč v naših krajih, tako v mestu kot po vaseh, čeprav ga v slednjem primeru nekoliko omilita sorodstvena vez in še ohranjena navada. da mlajši poskrbijo za starejše. Kljub temu pa je bilo do sedaj bolj malo storjenega v korist starejših, Da bi nekoliko zapolnila to vrzel in sploh preučila trenutni položaj, bo zato občinska uprava za Devin in Nabrežino priredila štiri študijske dneve o problemu ostarelih. Geslo manifestacije je zelo zgovorno: »Ali letos res poteka leto o-starelih?* UlllllltlllllllimillllilMIIIIIIinillllllMIIMilllMtnillllllllllllllMllllilIllllifiiiiiMiMfiiiiiiHiiiiiiiiiJiHiiiiiMIIIIII PO PODATKIH TRŽAŠKE OBČINE Trst precej drago mesto tudi kar zadeva jestvine Povprečno je v zadnjem letu najbolj narasla cena limon • Slabi časi za ljubitelje piva V soboto kongres dolinske sekcije SSk V okviru priprav za pokrajinski kongres Slovenske skupnosti, ki ho v prvi polovici decembra letos, se je doslej zvrstilo že več kongresov krajevnih sekcij. V soboto, 20. Statistični urad tržaške pokrajine .je včeraj objavil mesečni seznam nadrobnih cen osnovuejših .jestvin, ki spet dokazujejo, da je naše mesto eno najdražjih mest v Italiji. Če primerjamo porast cen nekaterih .jestvin, vidimo, da lete krepko presegajo znano mejo šestnajstih odstotkov inflacije, ki jo je tako vneto zagovarjal bivši Dredsednik vlade Spodobni in da so se ponekod jasno razbili tisti mehanizmi omejevanja cen, o katerih se je precej govorilo v zadnjih mesecih. Glede zamrznitve cen nekaterih jestvin, za katero je dala pobudo tržaška občina, pa bo treba počakati še nekaj časa za trezno oceno nje nih učinkov. Kakorkoli že, pa je v tem treriiitku na dlani, da cene je TISKOVNA KONrtmCA PREDSEDNIKA EAPT MICHELEJA IANETTUA Kljub težki krizi je tovorni promet v našem pristanišču letos napredoval V vsem letu 1982 bo v prostih lukah presegel 3 milijone ton ■ Vetja proizvodnost kljub manjšemu številu delovnih ur • Decembra tretja pristaniška konferenca Tovorni promet v obeh prostih lukah bo letos dosegel predvidoma 3,3 milijona ton, se pravi milijon ton več kot lani. Treh milijonov niso doslej nikdar presegli in značilno je, da jih bomo prav v času hude krajevne, vsedržavne in mednarodne krize. To je za upravitelje pristaniške ustanove EAPT dokajšnje zadoščenje, kot je izrecno naglasil njen predsednik Zanetti, ko je včeraj skupaj z glavnim ravnateljem Borello, ravnateljem uprav-no-finančne službe Degrassijem in ravnateljem službe za delo, tarife ter industrijske storitve Rovellijem med tiskovno konferenco obrazložil zdajšnje razmere in doboče izglede luške dejavnosti. V obdobju januar - september letos je blagovni promet v prostih lukah znašal 2,409.000 ton proti 1,531.000 ton v prvih devetih mesecih lani: povečal se je torej za kakih 57 od sto. Pomnožile so se pošiljke premoga, toda tudi kave, lesa (po 10 letih se je pri vkrcanju spet pojavil avstrijski rezan les), agrumov ali južnega sadja (poleg izraelskih tokrat tudi ciperskih) in med drugim železnih razbitin za industrijske obrate v Furlaniji. Število delovnih ur, ki so jih opravili pristaniščniki, se je zmanjšalo, u-padlo je tudi število nadur: kako torej, da se je promet povečal? Zanetti je poudaril, da tičijo razlogi porasta v izboljšani notranji organizaciji dela in učinkovitejšem iskanju novih trgovskih tokov. Vse to je sad januarskega sporazuma med EAPT in zedinjeno luško kom-panijo, ki je omogočil zadržanje tarif na znosni ravni in narast proizvodnosti, tako da se je donos nekaterih pretovornih operacij močno zboljšal in dosegel celo rekordne konice tudi v mednarodnem merilu. To je odraz okoliščine, da so se vsi dejavniki, ki so zainteresirani za naglo in redno delovanje pristaniških naprav in opreme, zavedli lastne odgovornosti in pričeli sklad-neje sodelovati v vsesplošno korist. »Med delavci, upravitelji luške u-stanove in koristniki pristaniških storitev,* je pripomnil Zanetti, »je spet nastalo medsebojno zaupanje, zedinili so se glede ciljev, ki jih moramo zasledovati v prid celovite skupnosti na Tržaškem.* V okviru torkovih večerov Slovenskega kluba je predsinočnjim p.eda-val v Gregorčičevi dvorani prof. Jože Koruza (na sliki). Predavatelj je obiskovalcem kluba na zanimiv način osvetlil zgodovino kulture in literarne prisotnosti Slovencev v Trstu od srednjega veka do danes Napoved o 3 milijonih ton v vsem letu 1982 ne sloni le na gornjih spodbudnih številkah, marveč tudi na krepitvi in moderniziranju luških infrastruktur, tako v prvi vrsti pomola VII. in pomola VI., o- ziroma na nabavi novih velikih žerjavov. Kljub vsemu seveda položaj pristanišča ni rožnat zaradi kroničnega primanjkljaja ustanove EAPT, ki bi se ga dalo odpraviti samo, ko bi naenkrat prišlo v blagajno kot mana z neba okroglih 100 milijard lir. »Toda to je že fantapolitika,* je dejal Zanetti in mimo ugotovitve, da je finančno stanje ustanove sila težko zaradi silnih zamud, s katerimi prihajajo iz Rima sredstva za odplačevanje obresti na posojila, potožil, da še vedno ni ene same lire Iz sklada za izvajanje osimskih dogovorov. »Senat je dodelitev sredstev že odobril, celo misovci so na to pristali,* je nadaljeval Zanetti, «a v poslanski zbornici se je zataknilo.* Kaj pa jugoslovanski omejevalni ukrepi, so kaj prizadeli tržaško luko? »Nikakor ne in tudi prihodnje leto je ue bodo,* je odvrnil predsednik EAPT s pripombo, da so tudi jugoslovanska pristanišča v težavah, to pa zato, ker poslujejo z devizami. «Vsekakor,» je še pristavil Zanetti, »so njihove tarife konkurenčnejše od naših in res ne vem, če je prav, da nasproti njim izvajamo dumpinško politiko.* Predstavništvo EAPT je še napovedalo, da bo prihodnji mesec tretja konferenca o tržaškem pristanišču. Morala bi biti 3. in 4. decembra, zelo verjetno pa bo odložena na 10. in 11. december. Konferenca bo dobra priložnost za ponovno so-očanie z vsemi gospodarskimi in negospodarskimi krogi, ki so tako aji drugače zainteresirani za razvoj naše luke. Zanetti je v tej zvezi naglasil, da bodo tedaj dobrodošli vsi nasveti, tudi kritični, kako upravljati ustanovo EAPT, vendar je pripomnil: »če treba, sem pripravljen prepustiti predsedniško mesto mlajši, bolj sveži in vsekakor dobro pripravljeni moči, toda vedo naj, da mora vsak storiti svojo dolžnost: zakonodajalec, javni upravitelj, rimska vlada. Če nam odstranijo zapreke, bomo luko že znali prav upravljati.* (dg) PO DIVJEM ZASLEDOVANJU IN STRELJANJU V ZRAK Nočni čuvaj prijel neolašista medtem ko je s pajdašem kradel Če je kdo šel mimo Drevoreda XX. septembra včeraj okrog 5. ure zjutraj, je bržkone pomislil, da je v teku snemanje kavbojskega filma. V resnici pa je šlo zares. Tako zares, da sta se lov na tatu in vmesno streljanje končala z a-retacijo znanega neofašističnega skrajneža in aktivista zloglasne »Fronte della gioventu* Silvana An-toniuttija (za prijatelje »Tartina*), medtem ko je njegovemu pajdašu uspelo zbežati, Kaj se je pravzaprav zgodilo? Bilo je, kot rečeno, okrog 5. ure zjutraj. Za nekatere se je začenjal dan, za druge pa se je noč bližala koncu. Med slednjimi so bili 25-let-ni Antoniutti in njegov pajdaš ter nočni čuvaj Maurizio Planinscig, med prvimi pa razriašalec mleka, ki je čuvaja opozoril, da je v Ul. Paduina opozoril sumljiva mladeniča. V rokah sta nosila grmado u-snjenih jopičev, njun korak pa je bil zelo hiter, kot da bi bežala. 28-letni Planiscig je stekel za njima in ju dohitel v Ul. Slataper. Na ukaz, naj se ustavita, sta tatova odvrgla svojo šaro in stekla, kot so ju nesle noge. Čuvaj pa za njima. Preden je dohitel Antoniuttija, je nekajkrat ustrelil v zrak, kar je prebudilo marsikaterega prebivalca. Ko so prišli agenti, je bila zadeva precej pojasnjena. Antoniutti in zaenkrat še neznani pajdaš sta razbila izložbo trgovine »Norcia*, ki je na vogalu med Drevoredom XX. septembra in Ul. Timeus in pridno kradla jopiče. Delo je bilo zamudno, saj je lastnica trgovine Ca- terina Norcia ugotovila, da jih manjka kar trideset. Pri tem sta bila lopova tako malenkostna, da sta iz blagajne odnesla tudi 100 tisoč starih din in 25 tisoč lir. Kam pa sta blago založila? Policija je ugotovila tudi to. Dovolj je bilo pomisliti, kje ima Antoniutti svoj brlog. V veži poslopja v Ul. Paduina, kjer ima »Fronte della gioventu* svoj sedež, so namreč našli 18 jopičev. Sedaj morajo še ugotoviti, kam sta nerodna tatova skrila preostale. stvin stalno naraščajo in postavlja jo marsikatero družino pred jasno izbiro, kako uskladiti družinski proračun z vse večjimi stroški za hrano. Če bežno pregledamo seznam tržaške občine, vidimo, da so od oktobra lani do oktobra letos v povprečju najbolj narasle cene vseh vrst mleka (od 21 do 25 odst.) in nekaterih sirov (ovčji sir tudi 27 odst.), rahlo nad »uradno* stopnjo inflacije pa najdemo cene kruha in mesa. Cena navadnih testenin z jajci je narasla v zadnjem letu za skoraj 9 odst., cena riža v ška*lah pa več kot 29 odst. Najbolj veseli pa so še vedno ljubitelji ribjega mesa. kate^gau egu, je ,ff enenv> tu v bistvu1 najmanj narasla. Kar precej so narasle cene povrt-nin in nekaterih vrst sadja. Kar zadeva povrtnine je na prvem mestu rdeča paprika, katere cena na kilogram je v enem letu poskočila kar za 71 odst. (cd povprečnih 1266 lir na 2175), med sadjem pa je najbolj narasla cena limon (kar 78 odst.). Slabo se piše ljubiteljem piva, katerega cena je v zadnjem letu narasla za več kot 44 odst., mani zaskrbljeni pa so lahko ljubitelji kave. Za kilogram dragocenega poživila smo v oktobru letos odštel: 8 odst. več kot lani v istem mesecu. Res škoda, da človek ne more živeti od same kave Hudi časi za vinske bratce Sveti Martin je res že mimo, vinski bratci pa niso tako malenkostni, da bi se držali koledarskih pravil. Žal pa bo za nekatere ljubitelje vinske kapljice vse prej kot veselo, ko se bodo morali pred sodniki braniti obtožbe, da so ga preveč spili. 20-letnega Bruna Ben-cicha je alkohol celo iako »razvnel*, da je prijatelju Salvatoreju Nased-du.ju, ki go ni hotel zapeljati domov, primazal tako krepko zaušnico, da ga .je spravil v bolnico. Njegova sreča je. da Naseddu ni »»zabil na bratsko odpuščanje in je zato sklenil. da ga ne prijavi. 35-letnemu Liciu Toigu pa policija ni odpustila, da .je agente, ki so mu prišli na pomoč, ko .je nemočen ležal na pločniku v Ul. San Michele, sprejel s plazom Dsovk in žaljivk. Sodili mu bodo zaradi žalitve in pijanosti. Na prvem srečanju, ki bo v petek, 26. novembra, ob 18. uri v družbenem središču v Sesljanu, bo javna debata na temo: »Inštitucije o problemih priletnih*. Daljše poročilo bo imel prof. Giorgio De-pangher, ki je odbornik za skrbstvo devinsko - nabrežinske občine. V dvorani Igo Gruden v Nabrežini pa je za sredo, 1. decembra, ob 20. uri napovedana okrogla miza, na kateri bodo vprašanje priletnih občanov v slovenski narodnostni skupnosti obravnavali psiholog Danilo Sedmak, socialni delavki Marinka Seražin in Sonja Baiss ter psihiater Pavel Fonda. Debato bo vodil sociolog Darko Fonda. O «Starih ljudeh v družbi — prisotnost in odsotnost družbenih inštitucij* pa bo v petek, 3. decembra, ob 18. uri v družbenem centru v Sesljanu spregovoril ravnatelj psihiatrične službe v Trstu Franco Rotelli. Zanimiva in hvalevredna pobuda, ki se bo posebej navezovala na stvarnost priletnih občanov devinsko - nabrežinske občine, se bo iztekla v soboto, II. decembra, v Domu onemoglih v Sesljanu s »Praznikom v nekem domu za ostarele*. V VIDMU Danes začetek izpopolnjevalnega tečaja o razlastitvah Na sedežu trgovinske zbornice v Vidmu se bo danes začel drugi izpopolnjevalni tečaj o razlastitvah v iavno korist, ki ga prireja deželno ravnateljstvo za iavna dela in katerega se lahko, poleg deželnih uslužbencev, udeležijo tudi funkcionarji drugih javnih ustanov. Kot pravi poročilo deželnega tiskovnega urada, bo tečaj razdeljen na štiri tedenske cikluse, ki se bodo odvijali v četrtkih in petkih vse do 10. decembra. Predavali bodo univerzitetni profesorji, sodniki, državni in deželni upravitelji ki so podrobneje seznanjeni s to problematiko: na tečaju bo sebeda govor o državni in deželni zakonodaji, o ugovorih prizadetih proti tem u-krepom, o izvršilnih urbanističnih instrumentih in seveda o procedurah, ki spremljajo celotno zadevo. Rajonski sveti Rajonski svet za Novo mesto - Novo mitnico - se'bo sestal danes, 18. t.m., ob 19.30 na svojem sedežu v Ul. Battisti 14. Danes ob 20. uri se bo sestal tudi rajonski svet za Valmauro in Naselje sv. Sergija. Seja bo na sedežu v Stari istrski ulici 43. Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje se bo sestal prihodnji ponedeljek, 22. novembra. Seja bo v Ul. S. Ermacora 3. Ob Izgubi očeta Franca Perica Izreka Iskreno sožalje sinu Vojku in družini odbor za postavitev spomenika padlim v NOB v Briščikih. Ob prerani izgubi drage Marice Zidarič izrekajo občuteno sožalje svojcem družine Šemec ln Šuligoj. Sekcija KPI »Just Pegan* občine Zgonik izreka tov. Vojku Periču globoko sožalje ob izgubi dragega očeta. Ob Izgubi očeta Izrekajo iskreno sožalje Nadji in Vojku Periču ter vsem sorodnikom družine Bizjak, Kette in Krapež. Ob nenadni izgubi moža ln očeta Franca Perica sočustvujeta z družino Anica ln Marino Kralj. Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je po kratki bolezni zapustila naša draga MARA SARDOČ por. ZIDARIČ Pogreb bo jutri, 19. t.m., iz mrtvašnice glavne bolnišnice v šempolajsko cerkev. Uro pogreba bomo sporočili naknadno. Žalujoči: mož Stanko, sinova Boris in Miloš z družinama ter brat Remigij in drugo sorodstvo šempolaj, Prečnik, 18. novembra 1982 Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono FRANC PERIC Pogreb bo jutri, 19. novembra, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Za njim žalujejo: žena Milena, hčerka Nadja z Miranom, sin Vojko z Rožo, vnuki Tatjana, Poljanka, Gregor in Luka, sestra Justa ter drugo sorodstvo Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene Trst, Opatje selo, Buenos Aires, 18. novembra 1982 Žalovanju se pridružujejo Nadja, Rafko, Katja in Erik Dolhar. GORIŠKI DNEVNIK GG f VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM IN OSMIČARJEM Kmečka zveza opozarja vse vino gradnike, da morajo prijaviti pridelek vina v letošnjem letu najkasneje do 29. novembra 1982. Prijave vina sprejemajo za vsako občino pristojni občinski uradi, in sicer: miljska občina: vsak dan, od 9. do 11. ure; repentabrska občina: vsak dan, od 8. do 14. ure: zgoniška občina: vsak dan, od 8. do 14. ure: devinsko-nabrežinska občina: vsak dan od 9. do 13. ure, na županstvu v sobi štev 2; dolinska občina: vsak dan od 8. do 11. ure, na županstvu v sobi štev. 5: tržaška občina: vsak dan, od 9. do 11. ure, v uradih na Trgu Largo Gra-natieri 2, 3. nadstropje, soba štev. 273 ter v občinskih izpostavah na Opčinah, Proseku in v Križu. Vinogradniki se lahko prijavijo tudi za osmice za leto 1982 83. Dolinska občina bi v sodelovanju s Kmečko zvezo izpolnjevala prijave vina tudi v občinskih hišah v naslednjih krajih: Dolina: jutri, 19., od 17.30 do 19. ure; Ricraanje: v torek, 23., od 17. do 19. ure; Prebeneg: v sredo, 24., od 17.30 do 19. ure; Mačkolje: v petek, 26., od 17.30 do 19. ure. Za vpisovanje, oziroma za dogovor o razporedu osmič v Borštu in Dolini bosta prirejena dva sestanka, na katera so vabljeni vsi zainteresirani osmičarji. Sestanka bosta: v Dolini: jutri, 19., ob 17. uri na sedežu društva V. Vodnik. Kmečka zveza bo tudi letos v devinsko - nabrežinski občini organizirala službo izpolnjevanja prijav vina po vaseh; za to službo bo na razpolago. v šempolaju: danes, 18., v prostorih bivše osnovne šole, od 18.30 do 19.30: v Mavhinjah: v četrtek, 25., v prostorih občinske izpostave, od ±8. do 19. ure: v Medji vasi: v ponedeljek, 22.. v prostorih gostilne Radetič, od 18. do 19. ure. iliitiiiiiiiiftmiiHiiiiiiiiiiimiiiimiMiiHiiuifiHiiuiHimmiiiinmiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiniiiiHHHiiiitiiiiii Gledališča VERDI V nedeljo, ob 16. url šesta predstava opere «11 Campiello* (red G. Di rigent Janos Acs, režija: Vera Ber-tinetti). CANKARJEV DOM (Ljubljana) Srednja dvorana Danes, 18. t.m., ob 19.30: Neca Falk z gostom - ansamblom »Preporod*. Okrogla dvorana Danes, 18. t.m., ob 19.30: Literarni večer celovških književnikov. -Sejna dvorana 1. (II. preddverje) V soboto, 20. t.m., ob 15. uri: Pogovor z vodji in mentorji skupin ter s plesnimi pedagogi. Mala dvorana Danes, 18. t.m., ob 9. uri in 10.30: Gledališki kulturni dan (za šole). Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan. razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave, v soboto od 9 do 13 ure Kino oncerti V nedeljo ob 11. uri bo v tnali dvorani gledališča Verdi na sporedu tretji koncert, ki ga organizira gledališče Verdi v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost. Komorni orkester gledališča Verdi bo pod vodstvom Severina Zannerinija izvajal skladbe C. Bilucaglie, S. Barbera in C. Debussyja. Kot solistka bo nastopila Giovanna Bel-lesi. Pri blagajni gledališča (telefon 631-948) se prične danes zjutraj prodaja vstopnic. Prireditve in sporočila kulturnih društev 'r; ■ - ' v- . v in organizacij Cappella Underground 18.00 — 22.00 «La grande illusione». Jean Ga-bin, Erich von Stroheim. Ariston Dvorana rezervirana. Jutri ob 16.00 «La notte di San Lorenza*. Omero Antonutti, M. Lozza-no. Eden Danes zaprto. Jutri 17.00 «Una commedia sexy in una notte di mezza estate*. W. AUen. Film za vsakogar. Nazionale 16.30 «Odisex Timpero dei piaceri sessuali*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.00-22.15 «La ragazza di Trie-ste*. Ornella Muti in Ben Gazza-ra. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 «Delitto sulVauto-strada*. Tomas Milian. Film za vsakogar. Fenice 16.00 «Blade - Runner*. Har-rison Ford. Mignon 16.00 «1 predatori delVarca perduta». Harrison Ford, Karen Allen. Filodrammatico 15.00 «College girls super tintom*. Prepovedan mladi ni pod 18. letom. Aurora 16.30 «Driver 1’imprendibi-le». Capitol 15.30 »Missing*. Jack Lem mon. Cristallo Danes zaprto. Jutri ob 16.30 «Viuuulentemente nra». Abatan-tuono, Laura Antonelli. Moderno 16.00 - 22.00 »Poltergeist — demoniache presenze*. Prepo vedan mladini pod 14. letom. Radio 15.30 «Florence - supereiotic movie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Colpi bollen-ti d’amorp». Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 «Lilly Marleen*. D. Fassbinde". KD Ivan Grbec priredi v soboto, 20. novembra, ob 20. uri «Osrednjo kulturno prireditev«, na kateri bodo nastopile vse slovenske škedenjske kulturne komponente. Mladinski krožek v Dolini vabi danes na predavanje barvnih diapozitivov Maria Magajne o zadnjem potovanju po Braziliji. Začetek ob 19.30. Mladinski krožek KD F. Prešeren iz Boljunca vabi na srečanje «Vse manj je dobrih osmič«. Nastopila bo kabaretna skupina, ki jo sestavljajo šef Miran Košuta, gost iz Toronta John Česnik in trije vinski bratci Belmondo, Scen in De Vettak. Srečanje bo jutri, 19. novembra, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Bol juncu. Odbor godbe Parma vpisujj; nove člane ob ponedeljki!), sredah in petkih od 18. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Odsek otroške folklore KD Rdeča zvezda in SKD Tabor obveščata iz-letnice, da bo odhod avtobusa v Ptuj v soboto, 20. novembra, ob 7. uri iz Zgonika in ob 7.15 z Opčin SLOVENSKO ^GLEDALIŠČE V TRSTU TITUS MACCIUS PLAUTUS HVALISAVI VOJAK komedija v dveh delih ob 16. Jutri, 19. novembra, uri ABONMA RED H SESTANEK MED SKGZ GORICE IN SZDL NOVE GORICE GOSTILNA GRGIČ PADRIČE vabi cenjene goste na odprtje prenovljenih prostorov danes, 18. novembra, ob 17. uri ROK ZA PLAČILO DODATNIH KMEČKIH PRISPEVKOV ODLOŽEN NA 10. DECEMBER Poslanska zbornica in senat sta sprejela sklep, da je rok za poravnavo dodatnih kmečkih prispevkov za zdravstveno o-skrbo in pokojninski sklad po-sticipiran za mesec dni. torej na 10. december. Ta ukrep je bil potreben, ker je začel SCAU z zamudo odpošiljati zadevne položnice. Kmetovalci imajo tako tudi nekaj več časa, da si preskrbijo katastrske liste kjer lahko razberemo višino agrarnega dohodka, ki je osnova za izračun dodatnega prispevka. Na ekonomski fakulteti ie z odliko diplomiral PAVEL MAHORČIČ čestitalo mu starši m sorodniki. Razna obvestila Sekcija SSk občine Dolina vabi vse člane in somišljenike na občni zbor, ki bo v soboto, 20. t.m., ob 20. uri v mali dvorani občinskega gledališča F Prešeren v Boljuncu. Na dnevnem redu izvolitev delegatov za pokrajinski kongres in novega sekcijskega odbora. Sedanji položaj ob goriški meji, tudi v luči nedavnih jugoslovan skih ukrepov za stabilizacijo gospodarstva ter političnega položaja v naši deželi in državi, so bili pred met razgovorov med delegacijama teritorialnega odbora SKGZ in občinske konference SZDL- iz Nove Gorice, ki je bil v torek zvečer v Gorici, Delegaciji sta vodila dr. Mirko Primožič in Lojze Lah, v novogoriškem zastopstvu je bil tudi predsednik občinske skupščine Zorko Debeljak. Govorilo se .je o zaščitnem zakonu za Slovence, ki je sedaj obtičal v pričakovanju novih pobud in tudi ker je prišlo do nekaj vlad nih kriz, ki hromijo vsako delovanje v državi. Vendar pa smo zamejski Slovenci zaskrbljeni za radi stalnih zavlačevanj ter tudi ugotavljamo, da dobijo prednost tudi podobne pobude, ki pa se nas ne tičejo. Na Goriškem pa smo v zadnjih letih opazili celo nekaj korakov nazaj kar se tiče spoštovanja naših najosnovnejših manjšinskih pravic. Novogoriški zastopniki so obrazložili položaj v Jugoslaviji ter v zveznem merilu sprejete ukrepe za stabilizacijo gospodarstva, ki so privedli tudi do zmanjšanja pre hodov meje in. s tem v zvezi, to so poudarili člani goriške delega cije, zmanjšanja prihoda jugoslovanskih kupcev v zamejska mesta. Čeprav so nekateri ukrepi zelo stroje upati, da bo prišlo do njih omilitve, vsaj kar se tiče prehodov v obmejnem prometu. Ukrepi pa naj bi bili začasnega značaja prizadevanja so, da bi bila ta začasnost čim krajša. Člani delegacije TO SKGZ pa so obrazložili številne aspekte sedanje-;a položaja v goriškem zamejstvu. Zmanjšanje trgovanja z Jugoslavijo, od male trgovine do prometa pa še do uvozno - izvoznih poslov, utegne zmanjšati možnosti za za poslovanje slovenskega osebja vseh vrstah trgovine. Doslej ni bi lo namreč Slovencev, ki bi bili nezaposleni in diploma slovenske šo-ter znanje slovenskega .jezika Včerajrdanes Danes, ČETRTEK, 18. novembra MILKO Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 16.32 - Dolžina dneva 9.24 - Luna vzide ob 9.42 in zatone ob 18.34. Jutri, PETEK, 19. novembra LIZA Vreme včeraj: na j višja temperatu ra 9,7 stopmje, najnižja 7,4, ob 18. uri 8,2 stopinje, zračni tlak 1009,5 mb narašča, brezvetrje, vlaga 44-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 14,8 stopinje. V Sirkovem domu v Križu je do nedelje, 21. 11. odprta razstava slik Alberta Sirka. Občinstvo si jo lahko ogleda danes, v soboto med 11. in 13. uro ter med 20. in 22. uro ter v nedeljo med 10. in 13. uro in med 15. in 19. uro. V galeriji «Rossoni» na Korzu I-talia 9 razstavlja slikar Alferio Co-lautti. Razstava bo odprta do 20. novembra. V Moderni umetnostni galeriji na Korzu 9 razstavlja tržaška slikarka Bianca Valmarin. Razstava bo odprta do 20. t.m., in sicer od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. V Tržaški kreditni banki • Ul. Filzi 10, razstava devetih slovenskih grafikov: Maraž, Stegovec, Boljka, Makuc. Apollonio, Zelenko. Kržišnik, Loear in Šefran V galeriji «Cartesius» je odprta razstava grafik slikarja Lojzeta Spacala. Razstava bo odprta do 2. decembra. V tržaški občinsk' galeriji raz stavlja Adriano Fabiani, ki je dal na ogled svoja dela na temo Murve Fabianijevih v Kobdilju. V galeriji Babna hiša v Ricmanjih je na ogled slikarska razstava z ex tempora, ki ga je KD Slavec priredilo v nedeljo, 7. novembra. Urnik: danes, od 19. do 21. ure, v soboto od 17. do 20. ure in v nedeljo, 21. novembra, od 10. do 12. ure. V Galeriji TK - Ul. sv Frančiška 20, slikarka Metka Krašovec razstavlja svoje novejše slike, risbe in grafike. Pellicceria CERVO priporočena trgovina K;' za vaše nakupe KRZNA, JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST - Viale XX settembre 16 Tel. 796-301 Mali oglasi telefon (040) 7946 72 TVRDKA Serena nudi redno ali pa tudi samo honorarno zaposlitev. Pogoji: starost od 18 do 50 let in lasten avtomobil. Za informacije telefonirati na št. 040/200150 od 9. do 12. ure razen ob sobotah. UGODNO prodam rulotko laica letnik (april) 1978, dolgo 4.90 m s pokrito verando in CAMPER gran solei 460, motor ford diesel 160, letnik 1980, kompletno opremljen. Telefonirati med delovnim časom na št. 040/826759. PRODAM avto fiat 1500 berlina. Za podrobnejša pojasnila telefonirati med delovnim časom na št. (0481) 84-295. PRODAM fiat panda 30 — doba šest mesecev, prevoženih 3000 km. Telefon 0481/78100. PRODAM prašiče pitane in za pita nje raznih tež. Grudina Cipriano Rupa - štradalta. tel. 0481 391063. PRODAM A 112 junior letnik 1980. Telefonirati ob delovnem času na št. 040/211465 izven delovnega ča sa pa na št 040/211688 MOŠKI srednjih let želi spoznati prijateljico staro do 50 let za skupno življenje. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Prijetno srečanje*. PRODAM nov ape 601 P. Telefon 040/279246. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Mirjana Pečar, Luigi Volantini, Massimiliano Bear-zatto, Manuel Maranzana, Giorgio Faustini. UMRLI SO: 73-letni Vittorio R'c-cobon, 64-letni Giuseppe Fonda. 80-letna Maria Aquavita vd. Nastri, 72-letni Cesare Bello, 79-letna Lui-gia Mestruzzi vd. Nicoli, 65-letna Maria Brandolin por. Nardin, 80-letna Caterina Roghich vd. D'Ago-sto, 82-letni Sergio Novello. 79-letni Armando Bello, 101-letni Giovanni Erdodv. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure. tel. 68 441. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124; Bazovica tel. 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje. Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina tel | >00 121: Sesljan: tel. 209 197: DNEVNA SLUŽBA LEKARN (8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zoiutti 19, Ul. Bonomea 93, Prosek. Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti 1 (San Francesco). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, Trg Giotti 1 (San Francesco), Prosek, Milje (Lungomare Venezia 3). Bruno Cleva im por t Export Uradni zastopnik za Furlanijo - Julijsko krajine m Jugoslavijo za flipper in video igre ZACCARIA (Bologna — ltaly) TRST UL. SLATAPER 22 TEL. 040/750291 Želja po čimprejšnji stabilizaciji in docela prostem prehodu meje Odprta meja ima velik pomen za nadaljnji razvoj slovenske narodnostne skupnosti zdravil župan Mario Lavrenčič. Spregovorili so tudi predstavniki sindikatov CGIL, C1SL in UIL, Pev: ski zbor Jezero pa je zapel nekaj narodnih in borbenih pesmi. Uradni del prireditve se je kmalu spojil z vedrim vzdušjem. Številni upokojenci, med katerimi je bila večina žensk, so tudi sami preiskusili njihove pevske zmogljivosti in tako dazali, da prav nič ne zaostajajo za predstavniki pevskega zbora. Župan dr. Mario Lavrenčič je še povedal, da je občina Nova Gorica povabila upokojence iz Doberdoba, naj obiščejo Dom onemoglih v Novi Gorici. Kdor se hoče ogleda udeležiti naj se zglasi na občini, kjer nudijo pojasnila in pripravljajo vse potrebno. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča, da 29. novembra zapade rok za prijave vi- na, oziroma tudi grozdja za vse tiste kmetovalce, ki imajo vina zaščitena pod oznako DOC. Vsi kmetovalci se lahko obrnejo do Kmečke zveze. Ul. Malta 2. S seboj naj prinesejo lansko prijavo vina. Vsi tisti pa, ki morajo prijaviti tudi grozdje, naj prinesejo s seboj tudi prijave vinogradov (Denuncia vigneti) in model tekočega računa (conto corrente postale) za vina DOC, ki ga lahko dvignejo na občini, pod katero pripadajo. Danes v Trstu sestanek županov obalnih mest Župani Tržiča ter obalnih občin naše dežele se bodo danes sestali v Trstu, na sedežu deželne vlade z zastopniki odbora Furlanije - Julijske krajine. Govorili bodo o načrtovani termocentrali na premog, ki jo ENEL namerava zgraditi v naši deželi. DEVETA ABONMAJSKA SEZONA V Kulturnem domu drevi prvi koncert Clusbene matice Drevi nastop Goriškega komornega orkestra V Kulturnem domu v Gorici bo danes zvečer, ob 20.30, prvi abonmajski koncert letošnje sezone Glasbene matice. Abonmajska sezona je že deveta po vrsti. Ima lasten pečat, saj hoče goriški publiki, tako slovenski kot italijanski, posredova ti slovensko in jugoslovansko glasbeno ustvarjalnost ter umetnike in skupine. Glasbena matica pa hoče ovrednotiti tudi goriški prostor. Zaradi tega pričenja letošnjo se- GLASBENA MATICA ZSKD - ZSKP GORICA V Kulturnem domu v Gorici bo danes, v četrtek, 18. t.m., ob 20.30 nastopil KOMORNI ORKESTER IZ GORICE Solista: LINO URDAN - klarinet GIORGIO MARCOSSI - flavta Koncert je prvi iz letošnje abonmajske glasbene sezone. SESTANEK DVEH DELEGACIJ NA VISOKI RAVNI Pokrajina Gorica in Nova Gorica se zavzemata za nadaljevanje stikov zono s koncertom Goriškega komor, nega orkestra, v katerem sodelujejo slovenski glasbeniki z italijanskimi. Nudili nam bodo dela Francesco Geminianija, Johanna Stamitza, Sa-vena Mercadanteja in Arcangela Corellija. Kot solista nastopata klarinetist Lino Urdan in flavtist Giorgio Marcossi. Goriški komorni orkester ima za seboj bogato koncertno dejavnost. Z njim so večkrat nastopili poleg domačih tudi drugi solisti, med temi tudi nekateri med najbolj znanimi iz Slovenije. Glasbeni matici želimo ob začetku devete abonmajske sezone polno uspehov. Razna obvestila V društvenih prostorih na Bukovju bo v soboto, 20. t.m., martinovanje za člane in prijatelje kulturnega društva Briški grič. Vabljeni! V Kulturnem domu v Gorici bo jutri, v petek, 19. t.m., ob 20.30 koncert kantavtorja Andreja Šifrerja. Prirejajo SMReKK, Mladinski krožek in Factor M. Posebna skrb naj se posveča vsem oblikam gospodarskega sodelovanja sta bila zadostna garancija za hi tro zaposlitev kot tudi za uvelia vitev na trgovskem področju. Go vori se o višjih obbkah industrijske in obrtne kooperacije preko meje, vendar je tudi goriško gospodarstvo sedaj v krizi, ta pa je latentna v vsej Italiji. Kar se tiče naših specifičnih problemov je bilo izraženo zadovoljstvo, da so- se ob meji hitro rešila vprašanja prehoda za tiste, ki se udejstvujejo na kulturnem in športnem pbdbočju, za gostovanja in podobne obiske, ter .je bila izražena želja, da bi se ti ohranili na prejšnjih nivojih in celo povečali. Tudi zastopniki TO SKGZ so izrazih željo, da bi bili ukrepi le začasni, kajti vsakdanja prisotnost Jugoslovanov v Gorici je marsikje spremenila gledanje ljudi druge narodnosti na slovenska vprašanja, čeprav ne v tolikšni meri kot bi mi Slovenci lahko želeli. Praznik starejših v Doberdobu V organizaciji sindikata upokojen-cv in pod pokroviteljstvom Dober-dobske občinske uprave se je v soboto zvečer zbrala številna družba upokojencev iz cele občine, ki so ob petju in prigrizku preživeli urico sproščene zabave daleč od vsakdanjih skrbi, ki tarejo vse 0-starele in upokojence nasploh. Prireditev je sovpadala z mednarodnim letom ostarelih in je potekala v občinski sejni dvorani. Otvoritveno besedo je imel predstavnik domačih upokojencev Karel Černič, zatem pa je številne upokojence po TEČAJI BANKOVCEV 17. 11. 1982 Ameriški dolar 1 460.— Kanadsk. dolar 1.180 — Švicarski frank 665 — Danska krona 154- Norveška krona 192- Holandski florint 515.— Francoski frank 197.— Belgijski frank 25,— Funt šterling 2.350,- Nemška marka 568,- Avstrijski šiling 80,— Švedska krona 183- Debeli dinar 19,80 Drobni dinar 18.80 Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica zaprto ob ponedeljkih • Razvijali poslovno - tehnično sodelovanje, težiti k industrijski kooperaciji in k ustanavljanju mešanih podjetij, ne samo na italijanski, ampak tudi na jugoslovanski, to naj bo cilj nadaljnje dolgoročne obmejne politike in osnova stabilnih odnosov ob meji, so poudarili na včerajšnjem sestanku delegacije pokrajine Goriča in delegacije občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij Nove Gorice. Delegaciji sta vodila Silvio Cumpeta in Zorko Debeljak. Najprej se je z novogoriško delegacijo sestal pokrajinski odbor, ka sneje pa še načelniki skupin. Na sestanku je prevladala vzajemna volja, da se nadaljuje s politiko dobrososedskih odnosov, ki pa ne morejo več sloneti samo na dosedanjem modelu gospodarskega sodelovanja, ki je imel svojo poglavitno osnovo v drobni trgovini, ampak je potrebno poiskati nove oblike, da bi z njimi uspešno premagovali tudi gospodarske težave na obeh straneh meje. Jugoslovanska stran je opisala stabilizacijske ukrepe in pobude, da bi se izboljšali njihovi u-činki ob meji. Ob tem naj poudarimo prizadevanja goriške pokrajine, da kot vmes- ni člen med občinami in deželo, brez kakršnihkoli konkurenčnih nagibov do krajevnih ustanov, načrtuje nadaljnji razvoj sodelovanja. Tako se je italijanska stran ogrela za ustanovitev stalne mešane konference, ki naj bi spremljala vsa vprašanja nastajajoča v zvezi z izvajanjem osimskega sporazuma na Goriškem. Vanjo naj bi z naše strani vstopili zastopniki pokrajine, občine Gorica in trgovinske zbornice. Italijanska stran je z zadovoljstvom vzela na znanje dejstvo, da uvedba pologa za prehajanje meje ni bila sprejeta zaradi političnih, ampak gospodarskih razlogov. Poudarjen je bil nadalje velik interes slovenske narodne skupnosti, da se ohrani odprta meja in nadaljujejo stiki med slovensko skupnostjo in matičnim narodom. Ko je bila beseda o gospodarskih odnosih, je italijanska stran dejala, da dosedanji model razvoja na drobni blagovni trgovini ne more predstavljati perspektive, ampak, da ga je nujno potrebno zamenjati z višjimi oblikami gospodarskega sodelovanja. Ob tem naj navedemo podatke, ki jih je jugoslovanska delegacija po- sredovala v zvezi z blagovno menjavo po goriškem in tržaškem avtonomnem računu. Po Goriškem je jugoslovanska stran v prvih desetih mesecih letos izvolila za 41, uvozila pa za 50 milijard lir, kar je za 117 odstotkov več kot lani. Po tržaškem avtonomnem računu pa je znašal promet v obe smeri 193 milijard lir. Skupno so po obeh sporazumih zabeležili 284 milijard lir prometa, kar je za 50 odstotkov več kot v celem lanskem letu. Sestanek so sklenili s prepričanjem, da se bodo besede o dobrih namenih tudi uresničevale. IMENOVAL CA JE PAPEŽ JANEZ PAVEL II. Antonio Vitale Bommarco je novi goriški nadškof Novi goriški nadškof je rojen na Cresu, sedaj vrhovni predstojnik minoritov ■ Obvlada precej jezikov, med temi tudi hrvaščino — Flipper — Video ■ igre — Juke box — Nadomestni deli Pater Antonio Vitale Bommarco je novi goriški nadškof. To je petnajsti goriški nadškof, ki bo sledil msgr. Pietru Cocolinu, ki je nenadoma umrl letos januarja. Doslej je goriško nadškofijo vodil vikar msgr. Luigi Ristits. Vest so iz Vatikana včeraj zjutraj sporočili msgr. Ri-stitsu in ta je ob dvanajsti uri sklical v nadškofijskem dvorcu člane nadškofijskega kapitlja ter jim sporočil vest. Kmalu zatem je zazvonilo v vseh goriških cerkvah. Zvonovi se bodo oglasili tudi danes in jutri, opoldne ter zvečer. Msgr. Ristits je zatem izvršil vrsto obveznosti, ki so predvidene v teh slučajih. Poslali so telegrame raznim cerkvenim in civilnim dostojanstvenikom v pokrajini in v deželi ter papežu Janezu Pavlu H. Temu so se zahvalili, da jim je poslal novega nadškofa, druge pa so obvestili o imenovanju nadškofa (novemu nadškofu je pozdravni telegram kmalu zatem poslal goriški župan Scarano). Novi goriški nadškof se je rodil na otoku Cresu 2L. septembra 1923. Med frančiškane je vstopil v oktobru 1934 v njihovem semenišču v Pauovi. Posvečen je bil v letu 1949, potem ko je doktoriral iz filozofije in teologije v Padovi. Bil je predstojnik samostana v S. Pietro di Barbozza pri Trevisu in zatem rektor frančiškanskega semenišča. O-pravljal je druge pomembne funkcije med frančiškani, leta 1972 je bil prvič izvoljen za vrhovnega predstojnika reda manjših bratov sv. Frančiška — minoritov. V tej funk ciji je bil potrjen še leta 1978 ter jo bo opravljal do prihodnjega leta. Kot so nam sporočili z goriške nadškofije govori novi goriški nadškof Bommarco več jezikov: poleg i-talijanskega še angleškega, francoskega, nemškega, španskega, portugalskega in tudi hrvaškega. V tiskovnem sporočilu nadškofije ni 0-menjen slovenski jezik. Možnost, da bi bil Bommarco menovan za goriškega nadškofa smo že objavili, skupno z drugimi gori-škimi časopisi, pred nekaj tedni. V intervjuju za tržaški radio je novi nadškof Bommarco pozdravil italijanske in slovenske vernike goriške nadškofije. Pozdrav novemu nadškofu je poslalo včeraj tudi pokrajinsko vod stvo krščansko demokratske stran ke za Goriško. Tel: 0481/72995 34074 TRŽIČ (GO) C.so det Popolo 66 illiimmiiiMUiiiiiimiMdiiiimMiuimiMiimiiiiiiimimmiuiiiiiiiiiiuiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiMtiMMinMI SEJEM KMETIJSKE MEHANIZACIJE NA ESPOMEGU OD 4. DO S. DECEMBRA Goriški sejem kmetijske mehani zacije bo na razstavišču Espomego od 4. do 8. decembra, sočasno z Andrejevim sejmom. To so sklenili pred nekaj dnevi organizatorji, t.j. družbe Gego, kot tudi goriški trgovci s kmetijskimi stroji. Pred dnevi smo objavili vest, da visi letošnji sejem še v zraku, kajti trgovci s kmetijskimi stroji so izra žili pomisleke, češ, kaj bi prirejali se.jem, ko vendar ne bo jugo slovanskih kupcev. Goriška trgovina s kmetijskimi stroji ie bila namreč namenjena kupcem iz sosedne države. Ob sedanjih omeje valnih ukrepih pa ni več kupcev, tistih kupcev, ki so prinašal1 letno desetine milijard in nudili možnost za odgovarjajoče zaslužke. Po prvotnih pomislekih pa so zveza goriških trgovcev, goriška trgovinska zbornica in Gego skle nili, da bodo vseeno priredili ta sejem. Ta bo letos namen,jen pred vsem furlanskim kmetom. Prireditelji pa upajo, da bodo Drišli v Gorico tudi jugoslovanski kmetje. Sejem bo letos že sedmič. Ne pri de do prekinitve, kajti trgovci u pajo v boljše čase. Kino • V sredo, 24. novembra, ob 20.30 bo na sedežu v Drevoredu 20. septembra 5 občni zbor članov društva goriških pešakov Gruppo marciato-ri Gorizia. Izvolili bodo nov odbor. Gorica CORSO 18.00—22.00 «Sogni mostruo-samente proibiti*. P. Villaggio, J. Agreen. Barvni film. VERDI 18.00—22.00 «Lou Lou*. G. Depardieu, I. Huppert. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30-22.00 «Sexi bistro*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30-22.00 »Vidni di časa*. Cineforum. PRINCIPE 18.00 - 22.00 «Porky'» questi pazzi pazzi porcellini*. J\ovu Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Tigrov bes*. Hongkonški karate. SVOBODA 18.00-20.00 «Gremo naprej*. Jugoslovanska drama. DESKLE 19.30 »Meč*. Hongkonški karate. Prispevki DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, te lefon 32-551. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 26, telefon 72-341. ZAHVALA V Gospodu je zaspal JOŽEF K0MJANC Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob tej težki izgubi, posebno tistim, ki so ga spremili na zadnji poti. Zahvala gre zlasti župniku dr. Kazimirju Humarju za govor in ostalim duhovnikom, cerkvenemu pevskemu zboru in dirigentu Mirku Spazapanu. Žalujoči: žena, sinovi in hčere z družinami, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo Števerjan, 18. 11. 1982 Namesto cvetja na grob pokojnega Jožefa Komjanca darujeta Karlo in Jerica Sošol iz Pevme 20.000 lir za Kulturno društvo Naš prapor v Pevmi. Primorske novice praznujejo 35-letnico rednega izhajanja KOPER — Danes, 18. novembra, bodo delavci «Primorskih novic» skupaj z izdajateljskim svetom na slavnostni seji počastili 35-letnico izhajanja tega časnika. Prva številka predhodnika «Primorskih novic» je izšla 8. novembra 1948. le ta z imenom «Nova Gorica». V začetku štirinajstdnevnik, ki ga je ustanovil okrajni komite KPS t; Novi Gorici, je te čez leto prerasel v tednik, ki so ga do 1950. leta ustvarjali sami navdušenci, neprofesionalni pisci, še danes so tPrimorskc novice» časnik, katerega mnogokrat bogatijo ljudje, e naki tistim, ki so uNovice* postavljali na noge. Dejstvo je namreč, da so današnje Primorske novice plod dela 17 novinarjev in u-rednikov ter več kot 400 stalnih in občasnih sodelavcev. Seveda podobno odgovorno delo v tem kolektivu opravlja druga polovica delavcev, ki niso novinarji, pri spevajo pa k temu, da časnik izhaja in prihaja do bralcev. Ves kolektiv Primorskih novic danes šteje 36 delavcev. Jubilej, ki ga proslavlja kolektiv, je tak, da ob njem ne gre prezreti nekaterih podatkov iz zgodovine. Kot rečeno so današnje Primorske novice pričele izhajati kot iNova Gorica», nakar se je 1953. leta, zaradi naglega širjenja časnika in priljubljenosti med bralci ne le na Goriškem pač pa po vsej Primorski in tudi Notranjski bilo nujno z imenom prilagoditi tudi prostoru, ki ga časnik «pokriva». Tako so nastale «Primorske novice». Časnik je bil med ljudmi zelo popularen, zato se je tudi naklada naglo večala in 1962. leta so se na Primorskem odločili, da zdruZijo «Primorske novice» in tSlovenski Jadram, ki je izhajal v Kopru ter ustanovijo časopisno organizacijo «Primorske novice». Takrat je časnik izhajal z naklado 13 tisoč izvozov, po le tu 1963 beležijo tNovice» nekaj ni- hanj tako v nakladi kot kakovosti, po letu 1971 pa se je začel ponoven vzpon časnika. Naklada je rasla in 1979. leta so se v primorskih občimh dogovorili, da nove vojni, v novih razmerah ni izgubil ugleda, še vedno je priljubljen med slovenskim, še posebej med primorskini ljudstvom. To potrjujejo vedno nove izdaie njegovih pesmi in neštete študije, ki osvetljujejo njegovo življenje in delo. In če bi se vprašali od kod ta moč Gregorčičeve besede, kje je skrivnost Gregorčičeve misli, da si ohranja tolikšno ljubezen slovenskega ljudstva? Dovolj ie, da odpremo njegove Poezije. Tu bomo spoznali pesnikovo ljubezen do rodne zemlje, s katero je rasla slovenska narodna zavest, spo znavali bomo Gregorčičev ideal, dobrega, plemenitega človeka in ne nazadn je v Gregorčičevi poeziji odkrivali pesnikovo bolečino, ki je bolečina mnogih ljudi, Jezik Gregorčičeve nesmi je vedno jasen, preprost, ob lem oa vedno pesniško nazoren in slikovit, kot v ljudski pesmi, neka liko narečno obarvan, kar že dviga vtis izbranosti m slovesnosti verzov in misli. Zaradi vseh teh lastnosti se ie Simon Gregorčič'ižhted v$eh pesnikov preteklih obdobij najbolj zlil svojim čustvom. Ljudska vo lja do samostojnega in neodvisnega. a plemenitega in človeka vrednega življenja je v njem do bila svoj izraz. Gregorčičeva pesem je ponarodela, mnoge njegove pesmi preparajo številni. s'o venski zbori, zato bo Gregorčič živel, dokler bo žive) slovenski narod. Da bo petkov večer v Kosove lovi knjižnici resnično Gregorčičev. smo povabili njegove rojake iz Kobarida. Kobariški oktet »Simon Gregorčič* bo v knjižnici zapel najlepše Gregorčičeve pesmi. Tega dne bo tudi odprta razstava o Simonu Gregorčiču ki jo je knjižnica pripravila skupaj z dr Franom Juriševičem. V kulturnem programu pa bo sodeloval tudi gledališki igralec Stane Raztre sen. Razstava bo v knjižnici na a gled do 6. decembra. Prireditev je omogočil Občinski sindikalni svet Sežana. a. n. Avstrijska jadralca na poti okoli sveta Pred dnevi je iz Aprilie Marit-time pri Lignanu Sabbiadoro odplul na krožno pot okoli sveta av atrijski par iz Weinburga. 39 letni Walter Berger s svojo devet let mlajšo zaročenko Gertrudo Herzt-menig napoveduje, da se bo vrnil v izhodiščno pristanišče čez tri leta, S svojim 10,50 metra dolgim sloopom «Odin® se sedaj nahajata v Dalmaciji, od tu pa se bosta jadralca preko Malte podala na Kanarsko otočje. Na svoji poti se bosta skušala izogibati »rjovečih se štiridesetakov®, saj bosta iz A-tlantika priplula v Pacifik' kar ska ■A Panamski prekop. Vseeno pa tak podvig ni od muh in je vezan na precejšnje tveganje. Njuna jadrnica pa je po vsem sodeč solidna, saj je bila obrtniško grajena, ima precej skrajšan jambor in podaljšano deblo, da bo lažje kos močnim oceanskim vetrovom. Tudi 75-konjski dizlov motor je precejšnje jamstvo, da ne bosta doživela neprijetnih presenečenj. Po vsem sodeč nočeta potolči na benih rekordov, za krožno pot sta se odločila iz ljubezni do jadranja in morja. Na poti ne bosta imela naglice, rada bi videla čim-več. zato bodo njuni postanki dolgi, načrtovane smeri pa bosta sproti prilagajala danim razmeram. Ob vsem tem jima lahko marsikdo zavida. Nedvomno imata oba dovolj pod palcem, vsekakor pa bo to najboljša preizkušnja za nadaljnje življenje. Tri leta na 10-metrski jadrnici so tudi za zaročence huda preizkušnja, če jo bosta prebrodila brez hujših konfliktov, ne bosta imela v bodoče večjih teža v j ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 sola in vzgoja: Oddaja za kmetovalce 13.00 Italijanska kronika 13.30 Dnevnik 14.00 Nadaljevanka «1 Nicotera® -4. del 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Varietejski program - Prizma 15.00 Gregorijanski koledar 15.30 »Femando Fernandel® - 4. epizoda 16.20 Risanke 16.45 »Dick Barton, posebni agent® TV film 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Otroška glasbena oddaja «Lo zecchino d’oro* 18.20 Sever kliče Jug - Jug kliče Sever 18.50 »Happy magic® - iz serije «Fonzie» - TV film 19.45 Almanah in vremenska slika 20.00 TV dnevnik 20.30 Iluzija; glasba, balet in drugo. Glasbeno - govorni pro gram, ki ga pripravlja Gian-ni Boncompagni 21.40 TV film iz serije «11 ritor-no del Santo® 22.30 TV dnevnik 22.40 Vprašanja in odgovori: Korenine italijanske krize 23.20 Islam - 7. nadaljevanje 00.05 Dnevnik Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 Dnevnik ob 13. uri 13.30 šola, muzej in teritorij -vzgojna oddaja 14.00 Tandem - Neposredno iz stu dia 14.40 TV film - »živali govorijo* 16.00 šola in vzgoja 16.30 Garaža vmes TV 'film iz serije »čarovnik Merlin® 17.30 Dnevnik - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Tretja stran 18.40 Dnevnik - športna oddaja 18.50 Maščevanje - TV film iz se rije «Codice rosso fuoco® 19/5 Dnevnik 20.30 Dogodki in osebnosti tedna 21.20 Srečanie s kinematografijo Filmi, k' jih bomo videl’ na velikem zaslonu 21.25 »Planet Toto® - Vse o To toni . 6. nadaljevanje 22.15 Dnevnik 22.25 šnortni dnevnik Krnske in športni dogodki tedna - Ancona: tenis 23.35 TV dnevnik zadnje vesti Tretji kanal 16.00 Milan: boks 17.50 španska opera: Jaime Ara gail Pilar Lorengal - Vincente Sardinero 18.30 Glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Dežglni program 20.05 Šola in vzgoja 20.40 Komična oddaja 22.10 «L'ora del lupo* film, ki ga režira Ingmar Bergman. Na stopajo Liv Ullinan. Max von Sydow, Erlnad Josephson JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.35, 10.35, 15.45 TV v šoli 17.05 Poročila 17.10 Pedenjžep: Kako kaj klavir 17.30 Zapisi za mlade: Jurij Gregorc 18.00 Mozaik kratkega filma: Po poti stare gore Hua - ki tajski športni film 18.25 Dolenjski obzornik 18.40 Po sledeh napredka 19.15 Cik cak 19.24 TV in radio nocoj 19.30 TV dnevnik Koper 13.30 in 16.30 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugim na sporedu tudi naslednje vesti: PODGORA — Umetno jezero NOVA GORICA - Srečanje SKGZ -SZDL GORICA — Srečanje predstavnikov gori.ške pokrajine z delegacijo občine Nova Gorica TRST — Zaniranje trgovin KOLONKOVEC - Razlaščanja 17.00 Z nami pred kamero - Odda ja v živo 17.05 TV šola 17.30 TV'D - novice 18.00 »Nesrečniki® - TV nadaljevanka. TV. del 19.00 Obzorja 19.30 TVD stičišče 20.15 Serijski film 21.15 TVD danes 21.30 Kdo pozna umetnost? Zagreb 17.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Trnjeva trdnjava 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Split 18.45 Humor Vojvodine 19.30 TV dnevnik 20.00 Politični magazin 21.05 «Nasmelinite se, prosim® -kviz 21.50 TV dnevnik 21.15 Odsevj vzhajajočega sonca: Priprta vrata, dokumentarna serija TRST A 7.00. 8.09, 10.00, 13.00. 14.00 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro do naše: 8.10 Almartab: Slo- ' venci v' Združenih državah Amerike in njihova dejavnost med prvo 's\riwno' vojno: 8.45 Glasbena matineja: 10.10 S koncert nega in opernega repertoarja; 11.30 - 14.00 Poldnevr.iški razgledi: Belcž.ka; 12.00 Na goriškem valu: 12.10 Revija Zveze- cerkve nih pevskih zborov 1981: cerkveni zbor iz Sv. Križa in zbor »Mačko!je®: 13.20 Glasba po željah:, 14.10 Roman v nadal.j. (dramatizirani roman): J uš Kozak: »Beli macesen®; 14.30 Otroški ka tiček: »To je pa laž!®; 15.00 Be seda ni konj: 16.00 Almanah: Do daj življenje letom, ne samo leta življenju!; 16.35 Instrumentalni solisti: 17.10 Mi in glasba: glasbeni jaopoldnevi v rejseniabrski cerkvi: skupina «Gallus consort®; IR.09 Četrtkova srečanja, 18.20 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 6.00. 6.30, 7.25, 14.00 Poročila; 6.05 Glasba za dobro jutro: 6.15 Obvestila in EP: 6.37 Objave: 6.45 Cestne razmere, 7.15 Radijski, televizijski in filmski sooreri; 7.28 Zaključek; 7.30 Val 202- 13.00 Na valu radia Koper - Glasbena zavesa, objave; 13.15 Kinospored; 13.30 Zanimivosti: 14.10-15.00 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po telefonu glasba: 14.30 Mladi izvajalci; 14.50 EP; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah; 16,00 Primorski dnevnik; 16.15 Aktualna tema; 16.30 Objave, glasba. 16.40 Danes z nami; 16.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER (Italijanski program) 6.30. 7.30, 8.30, 9.30, 10.30 11.30, 2.30, 13.30, 14.30, 15,30, 16.30, 30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 - 9.30 Jutranji variete; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Glasba in besedilo; 10.10 Leteči zmaj; 10.32 Dobrodošli v Jugoslavijo; 10.35 Glasbeni prostor; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Pesem tedna; 12.05' Glasba po željah; 15.00 Leteči zmaj; 15.32 Crash: 16.00 12. 17. Knjižna oddaja: 16.45 Dalmatin ske pesmi; 17.00 Okrog sveta v 30 minutah: 18.10 Radiodiskoteca. RADIO 1 7.90. g.oo. io.no, i2.oo, i3.no. 1C.00..1.17.00A 19,00 Poročila, 6.03 Program za avtomobiliste. 6.38 Giasbeno-govomi spored; 9.02 Neposredno iz studia - vodi Nan-tas Salvalaggio: 10.«0 Včerajšnje popevke; 11.10 Glasba in teksti... Cristianu Minellona; 11.34 Radij ska nadaljevanke: 13.35 Muster glasbena oddaja: 15.03 Znanstvena oddaja; 18.05 Salzburški festival 1982: Operna glasba, 19.25 Nabožna oddaja; 19 30 Jazzovska glasba; 20.00 »Sovražnica®, trorle-janka Daria Nicodemija; 21.31 G la sireni program; 7i.52 O umetnosti- 22.50 Danes v parlamen tu; 23.10 Telefonski pogovor - ne posredno iz studia. LJUBLJANA 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00 in 14.00 Poročila; 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem: 6.10 in 6.45 Pro metne Informacije; 6.20 Rekrea ci.ia; 6.50 Dobro jutro, otroci: 7.00 Druga jutranja kronika: 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na jMti; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja, 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate..; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kme tijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi: 13.00 Danes do 13. ure: Iz naših krajev; 13.20 Zabavna glas ba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Mehurčki: 14.20 Koncert za mla de poslušalce; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio .jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Ansambel Boj-isa Franka, po.je kvartet Spev; 18.15 Lokalne radijske postaje; 18.35 Klavirske variacije Ludvviga van Beethovna: 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z...; 20.00 Četrtkov večer domačih nesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije. 22,00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Plesna glasba 250.000 samo fccJViVvV/ lir za AVTOMOBILSKE PUNSKE INSTALACIJE Z MONTAŽO > GARANCIJA 1 LETO - BEDINI LANDI LOVATO A. M. A. R. UL. DEL BOSCO 6 - TRST - TEL. 040/741946 ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO Jugoslovani proti Bolgariji zadovoljili z zmago ne z igro Trener «modrih» Veselinovič, ki je v dveh tekmah že itak vse postavil na glavo, bo moral še marsikaj spremeniti * Tokrat zadovoljilo nekaj redkih posameznikov Bolgarija — Jugoslavija 0:1 (0:1) BOLGARIJA: Velinov, Nikolov, Zdravkov, Timčev, Grančarov, Uljev, Jončev (v 46. min. Sadikov), Žel jaškov, Veličkov, Markov (v 72. min. Najdenov), Dževizov. JUGOSLAVIJA: Svilar, Nikolič (v 69. min. Z. Cvetkovič), Stojkovič, Jerolimov, Ferhatovič, Hadžilmgič, Trifunovič, Živkovič (v 18. min. Mr-kela), Gudelj, Jesič, Deverič. SODNIK: Casarin (Italija). GLEDALCEV. 20 tisoč. STRELEC: Stojkovič v 36. min. SOFIJA — »Iskreno bomo srečni, če zgubimo bitko s Tozo Veselinovi- čem,* so menili jugoslovanski novinarji, ki so v zadnjem času izredno ostro napadali Miljaničevega naslednika krmilu jugoslovanske državne nogometne reprezentance, Tozo Veselinoviča, ki je vse spravljal v obup zaradi svojih kontradiktornih izjav in odločitev. Bitko so res zgubili, vendar samo kar se rezultata tiče, ne pa igre, ki jo je pokazala prenovljena jugoslovanska vr sta. Po porazu v prvi kvalifikacijski tekmi na Norveškem, kjer so zgubili kar s 3:1, si «modri» novega spodrsljaja proti Bolgariji res niso mogli več dovloith Veselinovič se je tedaj odločil, da pomete z marsikaterim izmed «starih asov*, s Suši-čem in Petrovičem na čelu. Časa za ustvarjanje nove ekipe pa je i-mel res premalo, vendar očitno dovolj, da je marsikaj spremenil. Pri tem pa je verjetno šel le nekoliko predaleč, saj je naenkrat zamenjal kar sedem izmed igralcev, ki so nastopili v Oslu. Poteza je bila res tvegana, še zlasti če pomislimo, komu je dal svoje zaupanje. Kot srednja branilca je izbral Ferhatoviča in Hadžibegiča, oba iz Sarajeva, ki je znano po svoji res slabi obrambi. Poleg tega je pri državnem prvaku, zagrebškem Dinamu, izbral enega samega igralca, Daveriča. Pa tudi o taktični razporeditvi bi se dalo marsikaj pripomniti, saj je na primer veznega igralca Radničkega Ni koliba premaknil v obrambo, kjer se očitno ni znašel, tako da ga je bil prisiljen tudi zamenjati. Kaj je bilo torej pozitivnega v včerajšnjem srečanju? V prvi vrsti rezultat, dragoceni točki, brez katerih bi se verjetno komu v jugoslo- LESTVICA 4. SKUPINE Norveška 3 1 1 1 5:4 3 Wales 1 1 0 0 1:0 2 Jugoslavija .2 1 0 1 2:3 2 Bolgarija 2 0 1 1 2:3 1 DOSLEJ ODIGRANE TEKME Wales - Norveška 1:0, Norveška -Jugoslavija 3:1, Bolgarija - Norveška 2:2. vanski nogometni zvezi morda le zamenjal stolček, v drugi vrsti pa obetaven nastop nekaterih redkih posameznikov, ki pa so le potrdili svoje kvalitete: v prvi vrsti sta tu Spli-čan Gudelj in pa Stojkovič, ki sta bila v poprečni jugoslovanski vrsti razred zase. Zadovoljil je tudi vratar Svilar, ki se je v nekaterih priložnostih lepo izkazal. Potem je še nekaj novih imen, med katerimi velja omeniti komaj 17-letnega Mrkelo ter Ješiča. Med najslabšimi je bil gotovo Jerolimov, ki je celo vrsto žog daroval nasprotniku. Jugoslovani so dobro začeli in prvi imeli tudi izredno lepo priložnost, vendar je Jerolimov z neposredne bližine streljal naravnost vratarju v roke. Potem se je igra uravnovesila, domačini niso pokazali prevelike vneme, tudi «modri» so igrali skrajno previdno. V 36. min. pa so le povedli po izredno natančnem strelu Mrkele v kazenski prostor do Stojkoviča, ki je žogo z glavo preusmeril v mrežo. Zatem je ponovno Stojkovič prišel za las prepozno po podaji Ješiča v kazenski prostor. Vse do kraja, ko se je tudi Svilar izkazal na prostem strelu domačinov, je bila igra raztrgana, brez vsakega koncepta, nepovezana. V drugem polčasu so Bolgari pokazali nekaj več vneme, vendar so le v eni priložnosti ogrozili zanesljivega Svilarja. Velja omeniti dva prodora vedno borbenega Gudlja, ki so ga domačini ustavili le s prekrškom, NOGOMET EVROPSKO PRVENSTVO Presenečenje v Dublinu Španci so po visokem vodstvu le izenačili - Prodorni Angleži Švica - Škotska 2:0 (0:0) BERN — V sinočnji tekmi proti Škotom so Švicarji dokazali, da njihova zmaga v Rimu proti Italiji ni bila naključna. Švicarji so namreč premagali goste s klasičnim 2:0 in tako vsaj delno ublažili poraz, ki so ga utrpeli v prvi tekmi v okviru 1. kvalifikacijske skupine EP. Pred 35 tisoč gledalci sta gola za domačine dala Sulser v 50. min. in Egli v 60. min. LESTVICA 1. SKUPINE Belgija 1 1 0 0 3:0 2 Škotska 2 10 1 2:2 2 Švica 2 10 1 2:3 2 NDR 10 0 1 0:2 0 Prihodnja tekma bo 15. 12. med Belgijo in Škotsko. Avstrijci, ki krepko vodijo na lestvici. Avstrija - Turčija 4:0 (3:0) DUNAJ — Avstrijska nogometna reprezentanca je imela v svojem tretjem nastopu v kvalifikacijah za EP dokaj lahko delo. V okviru 6. skupine so Avstrijci namreč »pregazili* Turke s 4:0 in sedaj vodijo na skupni lestvici. Gole za Avstrijo so dali Polster, Pozzey, Prohaska in Schachner. LESTVICA 6. SKUPINE Avstrija 3 3 0 0 11:0 6 Sev. Irska 1 0 0 1 1:2 2 Turčija 2 1 0 1 1:4 2 ZRN 1 0 0 1 0:1 0 Albanija 2 0 0 2 0:6 0 Sev. Irska - ZRN BELFAST — Kakšno presenečenje v Belfastu! Svetovni podprvaki ZRN so v svojem debutu v kvalifikacijah za EP doživeli pekoč poraz proti reprezentanci, ki malo ali nič pomeni v nogometu, čeprav so Severni Irci kar se da ugodno presenetili na svetovnem prvenstvu v Španiji. Zahodni Nemci so tako nesrečno startali in že zaostajajo za nillltllltllllllMIIIIIMMIMMHIMtlMIIIIIIIinMIIIUtfllllllUlllllllllllllllllllllllimillllllllllMIIIIIItllimilllllttllllllllliilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIItlllHIIIIUIItlHIH KOŠARKA V ITALIJANSKI A l LICI ROBINSON ZAPRAVIL ZMAGO V TRSTU Še devetnajst sekund pred koncem je Bic vodil s točko prednosti pro-ti Fordu in imel žogo v svojih rokah ■ San Benedetto zgubil v Brescii BIC — Ford 73:74 (36:43) FORD: Innocentin 2, Bargna, Cattini, Bosa, Sala, Brevver 11 (1:9), Riva 27 (1:1), Marzorati 2, Bryant 16, Bariviera 14 (4:5). BIC: Robinson 18 (6:8), Harper 14 (0:3), Bertolotti 20 (2:3), A. To-nut 7 (3:5), Valenti 4, Fabbricato-re 10. Čuk, Floridan, Agostinis. SODNIKA: Cagnazzo in Fiorito iz Rima. Tržaški Bic si je sinoči zapravil izredno priložnost, da bi premagal evropskega in svetovnega prvaka, ekipo Ford iz Cantuja. Podobno kot pred dvema letoma je ekipa iz Cantuja ujela zmago tik pred končnim žvižgom. Tedaj je Innocent;n dal zmagoviti koš štiri sekunde pred iztekom, sinoči pa je odločilni zadetek padel tri sekunde pred koncem po zasipi Bryanta. Tekma se ni pričela najbolje za Tržačane, saj je Ford z izredno točnim. Rivo in učinkoviPmi, protinapadi stalno vodil s 5 - 7 točkami. V prvem polčasu se je v tržaški ekipi še najbolje odrezal Harper, medtem ko Tonutu tokrat ni šlo od rok. Tudi v začetku drugega polčasa se je ponovila slika iz prvega dela: Ford je z dobro obrambo in u-činkovitimi protinapadi še povečal prednost, ki je narasla na največ 12 točk (59:47). Tedaj pa je Damico poklical na klop Tonuta in ga nadomestil z razpoloženim Fabbri-catorejem. Ta je skupno z Valenti-jem, ki je odlično pokrival Rivo, dal novega elana svoji ekipi, ki je, tudi po zaslugi izrednega Bertolot-tija. nadoknadila zaostanek in ob bučnem navijanju občinstva tudi povedla. Bic je dosegel celo vodstvo petih točk. ni pa znal zadati nasprotniku končnega udarca. Tako so se gostje devetnajst sekund pred koncem približali na eno samo točko. Žogo je tedaj dobil Robinson, ki se je pognal proti nasprotnikove mu košu in neučakano metal. Odbita žoga je bila last gostujoče e-kipe, ki je, kot rečeno, tik pred ......................................................................IIIIIIIIIII.....................................m......iliHmimiiliillii....iiiiiihiiiihi NAMIZNI TENIS V ITALIJANSKEM PRVENSTVU Fiat Bari kmalu ob obe točki Na lestvici brez sprememb - V pričakovanju odločilnega srečanja med Krasom in Fiatom Tudi po četrtem kolu sta na vrhu lestvice ženskega prvoligaškega namiznoteniškega prvenstva še nepremagani ekipi Krasa in Fiat Bari, ki se bosta čez dva tedna spoprijeli v neposrednem obračunu. Kras je proti zadnjeuvrščenemu Waltercass naletel na precejšen odpor, predvsem po zaslugi razigrane Mauriellove, ki si je s svojo virtuozno igro privoščila tokrat nenavadno netočno Miličevo. Odlično razpoložena Marina Cergol pa ni dopustila presenečenja in je po zaslugi navdušujoče igre slavila tri kristalno čiste zmage. Tekma v Neaplju med Stetanom m državnim prvakom Fiat je veljala le za formalno dejanje. V resnici ri Lecco 2 ter Waltercass San Elpi-dio 0. PRIHODNJE KOLO (5. 12. 1982): Fiat - Kras, Waltercass - Vigor in Canottieri Steten. Žensko promocijsko prvenstvo Po drugem kolu ženskega promocijskega prvenstva je Italcantieri že ostal sam na vrhu lestvice. Trži-čanke so se proti šibki ekipi Lega Nazionale dejansko le dobro ogrele. Veliko bolj zanimiv je bil slovenski derbi v Gorici, kjer je Kras zaigral zelo zanesljivo in tudi slavil gladko zmago. Dobra volja Goričank tokrat ni zalegla, da bi spravila v zadrego dobro razpoložene krasove i-gralke. IZIDI DRUGEGA KOLA: Italcan tieri - Lega Nazionale 5:0, Dom -Kras 1:5. LESTVICA: Italcantieri 4 točke, Kras in Dom 2, Lega Nazionale 0. PRIHODNJE KOLO (20 in 21. 11.): Dom - Italcantieri in Lega Nazionale - Kras. B. S. Damjana Sedmak pa le za las ni prišlo do pravcate senzacije. V neapeljskih vrstah je namreč zablestela vse boljša mladinka Massini, ki je sama osvojila tri posamične zmage in pregazila tako Bevilacquo kot Strinovo. Potem ko je Caranante premagala Ursiche-vo, je Stetan povedel s 4:3 in v od-ločilnem dvoboju je Caranante pri stanju 1:1 v setih vodila tudi proti Strinovi, ki pa je v zadnjem trenutku preprečila presenečenje m r lat je s skrajno težavo odnesel celo kožo iz Neaplja. Prvo prvenstveno zmago sl je priboril tudi novinec iz Ternija, ki si je proti neposrednemu tekmecu Ca-nottieriju dokaj gladko zagotovil dragocen par točk. IZIDI ČETRTEGA KOLA Stetan - Fiat 4:5, Kras - VValter-cass 5:2, Vigor - Canottieri 5:2. LESTVICA Kras in Fiat Bari 8 točk; Stetan Napoli 4; Vigor Terni in Canottie- koncem z Bryantom dosegla odločilni koš. Marko IZIDI A-1 LIGA IZIDI 11. KOLA: Bancoroma -Billy 85:74; Honky - Berloni 71:62; Latte Sole - Scavolini 92:99; Bic -Ford 73:74; Lebole Binova 95:80; Cidneo - San Benedetto 67:59; Ca-giva - Carrera 93:96; Peroni - Si-nudyne 90:82. LESTVICA: Bancoroma 18; Berloni Turin, Billy Milan 16; Cagiva Varese, Cidneo Brescia, Ford Can-tu, Scavolini Pesaro 14; Sinudyne Bologna. Peroni Livorno 12; Honky Fabriano 10; Latte, Sole Bologna, Bic Trst, Carrera Benetke. lebole Mestre 8; San Benedetto Gorica 4; Binova Rieti 0. A-2 LIGA IZIDI 11. KOLA: Brillante - Be-netton 78:77; Selečo - APU Videm 89:69; Indesit - Italcable 100:83; Sa-pori - Farrow's 93:68; Sav - Sa-cramora 101:91; Mangiaebevi - Ra-pident 72:64; Coverjeans . American Eagle 81:87; Riunite - Bartolini 91:79. LESTVICA: Sav Bergamo 20; Acquabrillante Forli, American Eagle Vigevano, Selečo Neapelj 16; Bartolini Brindisi 14; Sapori Siena, Cantine Riunite Reggio 12; Rapident Livorno, APU Videm, Sacramora Rimini, Indesit Caserta 10; Benet-ton Treviso, Mangiaebevi Ferrara 8; Coverjeana Ferrara, Italcable Pprufoa 6; Farrow's Firence 2. ATLETIKA ^ Italija organizator SP? RIM — Predsednik državne atletske zveze Primo Nebiolo je izjavil, da bo Italija kandidat za organizacijo drugega svetovnega prvenstva v atletiki, ki bo na sporedu leta 1987. Prvo svetovno atletsko Grčija - Anglija 0:3 (0:1) V okviru tretje kvalifikacijske skupine za nastop na evropskem prvenstvu v Franciji je Anglija v Solunu prepričljivo odpravila reprezentanco Grčije s 3:0. Angleži so bili boljši v vseh elementih igre in so popolnoma nadigrali domačine. Prvi gol je padel že v 2. min. srečanja po zaslugi Woodcocka, isti igralec je podvojil v 63. min. medtem ko je dal tretji gol Lee v 68. min. LESTVICA 3. SKUPINE Anglija 2 1 1 0 5:2 3 Danska 2 1 1 0 4:3 3 Grčija 2 1 0 1 2:3 2 Luksemburg 2 0 0 2 1:4 0 Irska — Španija 3:3 (1:1) V Dublinu so bili včeraj gledalci priča velikemu presenečenju. Reprezentanca Irske, v kateri je igral tudi Brady, je namreč izenačila s špa nijo, potem ko so gostje v drugem polčasu že vodili s 3:1.: Najprej so povedli Irci z golom Grimesa v 2. min., nato pa so Španci zabili tri gole s Macedo (31. min.), Martinom (47. min.) in Victorom (60. min.). I-rec Stapleton pa je z golom v 64. in 76i min. poskrbel za presenečenje. LESTVICA 7. SKUPINE NOGOMET DANES NA REPENSKEM IGRIŠČU Prijateljska tekma Kras-Triestina To zanimivo srečanje se bo začelo ob 14.30 - Tržačani obljubljajo, da bodo nastopili v popolni postavi Danes popoldne se na repenskem igrišču obeta zelo zanimiva in a-traktivna tekma. K domačemu Krasu prihaja v goste nič manj kot vodilno moštvo na lestvici tretjeliga-škega nogometnega prvenstva Triestina. To bo brez dvoma dogodek, kateremu bo veljalo prisostvovati. Tekma, ki se bo začela ob 14.30, je možna zato, ker je Kras v nedeljo posodil Carrareseju (ki je v prvenstveni tekmi na »Grezarju* iztržil točko) igrišče za lažji trening, saj je repenski pravokotnik za taka opravila nadvse uporaben. No. vodstvo Triestine se bo ljubeznivosti odkupilo z današnjo prijateljsko nogometno tekmo. Ob tem gre seveda poudariti, da je rezultat postranskega pomena in se že vnaprej ve, kdo bo zmagal. Važno je nadaljevati in utrditi stike z najbolj reprezentativnim nogometnim moštvom iz naše opkraji-ne, kar bi se lahko v prihodnje dobro obrestovalo. Triestini bo tekma služila kot običajni trening v pričakovanju zelo pomembne nedeljske tekme proti nevarni ekipi Modene. Tržačani morajo na domačih tleh nujno zmagati, da še naprej obdržijo vodstvo. Triestina bo danes popoldne nastopila z vsemi najboljšimi, to je z Ascagnijem in De Falcom na čelu. Prav priložnost videti nadarjenega napadalca na delu bo brez dvoma glavna privlačnost tekme. Za De Falca se namreč poteguje nekaj velikih moštev iz prve italijanske lige in ni izključeno, da bomo Z S Š D I SMUČARSKA KOMISIJA obvešča, da bodo imeli udeleženci tečaja za smučarske sodnike ZAKLJUČNI IZPIT v sredo. 24. novembra, ob 20. uri v mali dvorani doma A. Sirk v Križu. tega napadalca v prihodnje gledali samo po televiziji, čeprav je vodstvo Triestine prav včeraj sporočilo, da bo ostal De Falco v Trstu vsaj do konca letošnjega prvenstva. Skratka, danes bo v R-epnu brez dvoma tak dogodek, ki ga ljubitelji nogometa ne bodo zamudili. (Z.S.) Irska Španija Nizozemska Malta Islandija 3 111 6:5 2 1 1 0 4:3 2 1 1 0 3:2 1 0 1 0 2:6 4 0 1 3 2:6 Koopemans še prvak ROTTERDAM — Nizozemec Rudi Koopemans je obdržal naslov evropskega prvaka v srednjetežki kategoriji. Premagal je izzivalca, rojaka A!exa Blancharda s k.o. v osmem krogu. Tudi v ZDA etapna dirka , VVASHINGTON - Od 8. do 10, a-prila 1983 bo v ZDA prva etapna kolesarska dirka za profesionalce. Morda se je bo udeležil tudi Francoz Hinault, ki bi se tako odrekel nastopu na dirki Pariz - Roubaix. ....................................................iiiih.iiih.i..>■>.•>......................................<<»• Prizor s slovenskega košarkarskega derbija Bor Radenska - Kontovel Italiji pomemben mednarodni turnir MONTECARLO — Mladinska nogometna reprezentanca Italije je že tretjič zapored osvojila mednarodni turnir v Montecarlu. Italijani so v finalu premagali reprezentanco Francije z 2:0 (0:0) in tako dokazali. da je letošnje nogometno leto brez dvoma v znamenju «azzur-rov*. Zmaga Italijanov je povsem zaslužena. saj so bili v finalni tekmi boljši od Francozov, ki so se le v prvem polčasu upirali. Prvi kol j« v 46. min. dosegel Giannini iz 11-metrovke, podvojil pa je Baldieri v 52. min. V malem finalu za 3. mesto pa je ugodno presenetila tudi Jugoslavija, ki je slavila prestižno zmago nad Španijo. Jugoslovani so zmagali s 7:6 po strel.jan.ju 11-metrovk, medtem ko se je regularni del srečanja končal pri rezultatu 2:2. Katastrofa Romunov KARL MARX STADT - V prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca NDR premagala Romunijo % visokim 4:1. Za domačine sta dala gole Kiihn (kar tri) in Schnup-hase. medtem ko je bil za Romune, ki igrajo v isti kvalifikacijski skupini za EP kot Italija, uspešen Boe-loni. > ssž. s % m> Preklic stavke NEW YORK — Igralci ameriškega nogometa in lastniki posameznih e- kip so včeraj dosegli hipotezo nove- ...... ga sporazuma glede pogodb. S tem prvenstvo pa bo prihodnje leto v se je tudi zaključila stavka igralcev Helsinkih, najbolj popularnega športa v ZDA. Ti «športniki* so namreč prekrižali roke za kar 58 dni. Poskusne vožnje ferrarljev LE CASTELLET - Ferrarijevi dirkalni avtomobili so včeraj prestali drugi dan poskusnih voženj. Patrick Tambay in Rene Arnoux sta se na novih avtomobilih odlično znašla in obetata prodorno novo sezono. Bližnje delovanje SPDT Kot smo že da'jše poročali, je trenutno delovanje SPDT uprto na bližnjo smučarsko sezono. Prejšnji petek je bila v nabito polni Gregorčičevi dvorani v Trstu uradna predstavitev nove smučarske sezone, pa tudi novega odbora smučarskega odseka SPDT. če prej pa je bil tradicionalen sejem rabljene smučarske opreme. Smučarski tečaj bo štiri nedelje v januarju prihodnjega leta, vpisovanje pa bo v dneh 2, 3. in 4. decembra. Tečaji bodo tudi letos na Zoncolanu nad Rava- BOKS " Se ta mesec Holmes — Cobb NEW YORK — Kot je sporočil a-meriški boksarski organizator Don King. bo srečanje med svetovnim prvakom v težki kategoriji (WBC) Larry.jem Holmesom in izzivalcem Randy.jem Cobbom že 26. t.m. v Houstonu. Odpadlo srečanje Jadran — Olimpija Današnje srečanje v Repnu med Jadranom in ljubljansko Olimpijo iz tehničnih razlogov žal odpade. Tekmo bodo vsekakor priredili kdaj pozneje, tako da bodo ljubitelji košarke prišli na svoj račun, vendar za sedaj datuma še niso določili. KOŠARKA V ITALIJANSKI C-l LIGI Težave pri Jadranu zaradi številnih poškodb Kar trije igralci so namreč poškodovani - Sobotna tekma se prične ob 17.30 V Jadranovem taboru se je po ložaj po sobotnem porazu proti Ca-nelli iz San Donaja še bolj zapletel. Kar trije igralci so namreč poškodovani, in sicer Klavdij Starc, Žerjal in Ban. Prav zaradi tega je moral odbor preložiti na kasnejši datum drevišnje prijateljsko srečanje v Repnu z ljubljansko Olimpijo, saj bi manjkali tudi mladinci, ki so zaposleni na prvenstveni tekmi v Gorici. Ob tem nerožnatem položaju pa je že pred vrati prvenstveno srečanje s Pachero iz San Bonifacia. Prav ta ekipa je za jadranovce izredno neugoden nasprotnik, ki zbuja pravi strah, saj imajo z njim negativen obračun: v zadnjih dveh letih so utrpeli štiri poraze in doživeli le dve zmagi. Posebno pekoč je bil poraz pred nekaj meseci v športni palači v Trstu. Gostje so zlahka zmagali, predvsem po zaslugi Bottellija, ki je nezmotljivo bombardiral Jadranov koš iz razdalje petih-šestih metrov, in Ramazzotto-ja, ki se je skozi vso tekmo nemoteno sprehajal pod obročem domačinov in ga polnil, kadar je hotel in kot je hotel. To je bil tudi edini poraz Jadrana na domačih tleh v regularnem delu prešnje sezone, ki pa ga je drago stal. saj je z drugega mesta na lestvici zdrknil na četrto in B liga je šla po vodi. Vse pa kaže. da Pachera letos ni več tako solidno moštvo kot lani. V prvih sedmih kolih je namreč doživela pet porazov, zamenjali so tudi trenerja, drugače pa je peterka o-stala nespremenjena. Sam predsednik Pachere Piii Bel-lo ne najde razlage za tako slab začetek prvenstva. «Nekaj poškodb in istočasna odsotnost kakega igralca so lahko sicer olajševalne okoliščine, vendar ne morejo biti opravičilo za porazen start. Preporod e-kipe se bo začel prav v Trstu proti Jadranu,* je prepričano izjavil predsednik Piu Belte. «Proti Jadranu igramo naše najboliše tekme. Najbolj nam leži prav tržaška ekipa in zmagali bomo,* je samozavestno zaključil. Po teh preveč optimističnih iz.ia vah v nasprotnem taboru preidimo k našemu. Kot smo že omenili, zdravstveno stanje nekaterih igral- cev ni preveč razveseljivo. Do sobote bo gotovo okreval in tudi i-gral Ban. V dvomu je nastop Petra Žerjala, medtem ko Klavdij Starc zagotovo ne bo nastopil. Le zmaga proti veronski ekipi pa bi omilila posledice poraza v San Benedetto in vsi upamo, da se bo jadranov-cem sreča le nasmehnila. Tekma med Jadranom in Pachero bo v soboto ob 17.30 v športni palači v Trstu. Državno mladinsko prvenstvo Jadran danes v gosteh v Gorici Jadranovi mladinci se bodo da nes ob 18. uri v telovadnici Cam-pagnuzza v Gorici pomerili z domačo peterko Arte Gorizia v okviru 4. kola državnega mladinskega košarkarskega prvenstva. Doslej so jadranovci enkrat zmagali in enkrat zgubili, v prejšnjem kolu pa so po^ čivali. Žal, pa bo njihova naloga danes otežena zaradi poškodb Emilija in Kralja, vendar upajo, da bosta le nastopila. Ostali pa, in si- cer Gulič. Ravbar. Vassallo, Vremec (ki je okreval), Pupis, Koja-nec, Pertot in Hrovatin pa bodo gotovo na razpolago trenerju Spli-chalu. Cilj Jadranove peterke je napredovanje v drugi del tekmovanja. Po doslej znanih rezultatih pa bi morali biti favoriti za prva tri mesta na lestvici San Benedetto Gorica, Bic Trst in APU Videm, naši fantje pa bi morali biti prvi out-sider. Po slabem začetku v Vidmu proti APU, ko so zgubili s 25 točkami razlike, So nato v drugem kolu na domačem igrišču s precejšnjo lahkoto odpravili peterko BC Videm. Kot smo omenili, so zatem v tretjem kolu počivali. V današnjem drugem prvenstvenem gostovanju jadranovci računajo na obe točki, čeprav nasprotnika nikakor ne gre podcenjevati, saj so Goričani podobno kot naši fantje doslej igrali s spremenljivo srečo. Zadostuje podatek, da so proti Ital iz Tržiča zgubili s samimi petimi koši razlike, prav Ital pa je v na slednjem kolu premagal favorita San Beneletto. Niko sclettnm, trenirala pa bo tudi tekmovalna skupina SPDT. 39 let PD Sežana V ponedeljek bodo sežanski planinci proslavljali 30. obletnico u-spešnega delovanja društva s programom, ki so pa sestavili predvsem mladi planinci, predstavili pa ga bodo v sežanski kinodvorani ob 17.30. Sežanski planinci so pred leti tesno sodelovali s člani SPDT, ko so se leta 1974 skupno odpravili na pogorje Durmitora v Črni gori. Tretje leto gradn5e pri Krnskih jezerih Kočo pri Krnskih jezerih so začeli graditi leta 1980, lani pa so bila de a že delno dončana. Postojanka, ki je zidana iz kamna, ima štiri med seboj povezane objekte, petega — izključno spalnega — je bi lo namreč potrebno za sedaj črtati iz programa. Kljub temu pa bo dograjena koča lahko sprejela 60 -80 planincev. Obseg letošnjih del je bil deloma okrnjen, ker ni bilo na voljo dovolj finančnih sredstev, saj so s pogodbo oddali gradbena in obrtniška dela, vsa druga dela pa so planinci opravili sami. Pokrili so namreč zgornjo postajo tovorne žičnice, zasuli greznico in rezervoarja, opravili notranjo izolacijo rezervoarjev in še marsikaj. Razen elek-troinstalacij so bila vsa pogodbena dela opravljena, prostovoljnega dela pa je bilo za 80 odstotkov. Drugače povedano, okoli 500 članov primorskih in zamejskih PD je opravilo okoli sedem tisoč prostovoljnih delovnih ur. Veliko so prispevale tudi delovne organizacije, in sicer z materialom ter posojilom strojev in delovnih pripomočkov. Koča pri Krnskih pezerih je že letos dajala zatočišče številnim (vpisalo se jih je več kot 2000!) obiskovalcem, prihodnje leto pa bo še bolj usposobljena. Za zimske o-biskovalce bo tudi čez zimo na razpolago zimska soba s štedilnikom, drvmi, vzmetnicami in odejami za 15 dn 20 plnvivrev TENIS Gstoja in Barazzutti v drugo kolo ANCONA — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije v Anconi sta tako Italijan Corrado Barazzutti kot Jugoslovan Marko Ostoja u-spešno prestala prvo oviro in se u-vrstila v drugo kolo. Ostoja si je skupaj z Američanom Druzom zagotovil nastop v drugem kolu tudi v igri dvojic. Nekaj izidov 1. kola: Posamezniki: Simonsson (Šve.) -Nystrom (Šve.) 7:5, 6:4; Barazzutti (It.) - Potier (Fr.) 7:6, 6:0; Osto- ja (Jug.) - Kandler (Avs.) 6:1, 6:1; Reininger (ZRN) - Possamai (It.) 6:3, 6:4; Mitton (J. Af.) - Rinaldi-ni (It.) 6:2, 6:3; Martinez (Bol.) -Pierola (Čile) 6:3. 2:6, 6:3. Dvojice: Druz (ZDA) - Ostoja (Jugoslavija) — Martinez (Bol.) - Mir (Šp.) 7:5, 6:3; Jarryd - Simonsson (Šve.) — Depalmer - Vines (ZDA) 6:3, 6:3: Piacentile (Fr.) - Pierola (Čile) — Bitti - Grassotti (It.) 6:3, 6:2: Granat (CSSR) - Reinteger (ZRN) — Armellini - Possamai (It.) 6-3 6-2. AVTOMOBILIZEM Sporazum Plrelll - Lotus PARIZ — Ustnik angleške avtomobilske hiše Lotus Colin Cha roman te včeraj podpisal pogodbo z italijansko tvrdko Pirelli, ki bo v prihodnji sezoni oskrbovala njegove avtomobile s svojimi gumami. Italija — ZDA RIM - V dneh 26. in 27. t.m. bo v Pratu zanimiva gimnastična prireditev. Nastopili bosta reprezentanci Italije in ZDA. Disciplinski ukrepi MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi za dve koli izključila Romana (Genoa). za eno pa Occhipinti-ja (Piša). V B ligi bo tri kola počival Garzilli (Cremonese), dve koli Valente (Foggia) in Zanona (A-rezzo), eno pa Pezzella (Lecce). Žico nagrajen RIO DE JANEIRO — Prejšnjo noč je posebna komisija nagradila brazilskega nogometaša Žica in ga proglasila za najboljšega igralca Utinske Amerike. BOKS Epilog tragedije boksarja Duk Koo Kima LAS VEGAS - Najbrž se bo danes odvilo zadnje dejanje tragedije, v kateri je mladi južnokorejski boksar Duk Koo Kim praktično izgubil življenje, potem ko je v soboto doživel k.o. proti Manciniju v dvoboju za svetovni naslov v lahki kategoriji. Znano je. da so Kima takoj po dvoboju operirali na možganih in je že od tedaj klinično mrtev. Po dolgih mukah in ob pomoči organizatorjev dvoboja ie namreč prispela v Las Vegas 65 letna mati nesrečnega boksarja, ki bo morala odločiti, ali naj zdravniki takoj prekinete »umetno* vez, ki še drži sina pri življenju. Ta odločitev je seveda težka, vendar neizbežna. Medtem je svetovni prvak Ray «Boom Boom* Mancini še pod globokim vtisom dogajanja in je izjavil, da bo najbrž zapustil boks. Ta komaj 21-letni boksar je tudi dejal, da bo pomagal družini južnokorej-skega boksarja. Adlnolfl naskakuje naslov RIM — Domenico Adinolfi bo danes najbrž še zadnjič v svoji karieri poskušal osvojiti naslov evropskega boksarskega prvaka v težki kategoriji. Nasprotnik 36-letnega I-talijana bo 31-letni francoski prvak Rodriguez. ODBOJKA V PRVENSTVU DEKLIC Zelo živčen derbi Kljub slabi igri je Bor gladko odpravil Kontovel Electronic Shop Bor — Kontovel Electronic Shop 3:0 (15:7, 15:10, 15:4) BOR: Godina, Gombač, Ferluga, Foraus, Ukmar, Stoper, čač, Fava-retto, Cen.azzo, V. in M. Klemše. KONTOVEL: Garbini, Umek, Pertot, Ukmar, Regent, Antoni, Pra šelj, Štoka, R. in N. Daneu, N. in S. Danieli. Derbi si ne bi zaslužil takšnega vzdevka, če bi živčnost ne prevladala nad tehničnim znanjem. Tako je bilo tudi sinoči na «Prvem maju* v slovenskem derbiju deklic med Borom in Kontovelom. ki so ga zasluženo dobile gostiteljice, a ob koncu zmedene in raztrgane i-gre. Niti ena niti druga ekipa nista pokazali česa zmoreta. V prvem setu so borovke vodile do rezultata 9:1. nekoliko popustile (6:9) in naposled brez težav dosegle 15. Drugi set pa se je pričel v znamenju premoči Kontovelk, ki so vodile do rezultata 5:0 in 6:1. Borovke so jih dohitele na sedmici. Slab. a odločno v korist Bora je bil zadnji set, katerega glavna zna čilnost so bili dobri servisi gostiteljic. Pri tem se je izkazala predvsem Tatjana čač. Kakorkoli že, borovke so potrdile. da v prvem delu prvenstva niso imele enakovrednih nasprotnic. Tudi Kontovelke, kot že OMA, ne igrajo slabo, a so na mreži šibkejše, čeprav razlika med ekipama včeraj ni bila tol kšna, kot bi se dalo sklepati iz izidov posameznih setov. f pj OBVESTILA Smučarski odsek SD Mladina in SD Breg organizirata 5., 12. in 19. decembra smučarski tečaj na Kohli. Prevoz z rezerviranim vlakom iz Sežane; cene: 3-nedeljski tečaj s prevozom 25.090 1’r; 3-nedeljski izlet 12.000 lir; posamezni izlet 5.000 lir. Informar!