TRST, četrtek 3. oktobra 1957 Leto XIII.. Št. 235 (3770) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II nad. — TELEFON 93-80* IN 94-63* — FoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viiine v Širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 dia Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21.928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 • izdala založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trsl Dogodki v San Marinu v ospredju italijanske politike Zolijeva zadrega spričo hudih obtožb senatorjev Negarvilla (KP1) in Lussuja (PSI) Pella je baje na včerajšnji vladni seji priznal, da je bila italijanska vlada prisiljena delati pod pritiskom, ki ga je izvedel ameriški državni tajnik (Od našega dopisnika) RIM, 2 — Dogodki v San Marinu in odnos Italijanke vlade do teh dogodkov predstavljajo v teh dneh osrednjo točko političnega zanimanja v Rimu. O tem basanju se razpravlja na vladni seji, v zvezi z njim ?e na vlado naslavljajo interpelacije, o njem govori ooii v senatu in poslanski zbornici. Senator Negarville (KPI), ki je vložil prvo interpe-acijo, je v nekaj besedah (®načil bistvo krize v San ■Marinu, ko se je obrnil ministrskega predsedni- ka m dejal: »Predpostav- ljam, da bi kakih sto, ki ?? bili izvoljeni po KD, doživelo krizo vesti in bi pre- šlo na našo stran. Ali bi Predsednik, v tem primeru dovolili, da sestavimo vlado?* Toda na to vprašanje ni bilo odgovora. Debata sama pa se je pozneje več-Tat izrodila v prepir brez veze z dogodki v San Mannu. Negarville je povedal, da so adnje volitve v San Marinu ale levici večino 35 svetovai-?v. Proti 25 svetovalcem opo-Vsak od teh svetoval-je zmagal v svoji politie cev . - - —v UTOJ1 JfVllUV ’ bitki ne v imenu lastne sebe, temveč v imenu idej in Programov, iki jih je iista, ka-11 je pripadal, nudila voliv-Dogodilo pa se je, da so list - ljudje, izvoljeni na isti večine, spremenili mne-zapustili program in tanke, ki so jih izvolile. Ab-t akt no so krize vesti zako- lirv- gotovo Pa je, da se v pouki polote slabostnih vesti, , Pokažejo še toliko bolj -^abotne, kadar jih narekuje lo kot se zdi, da se je zgodi- dejal: «Upam, da ni resnična priznala lažno vlado San Marina, ki zaseda v neki zapuščeni tovarni 50 m od italijanske meje, medtem ko v vladni palači zaseda zakonita vlada. Naglica, s katero je italijanska vlada priznala lažno vlado, dopušča domnevo, da ima pri imenovanju te vlade svoje zasluge italijanska vlada sama. Do tega dejanja je prišla italijanska vlada tudi pod določenim pritiskom, k: hoče preprečiti, da bi se redno izvedle svobodne volitve, napovedane za 3. november Socialistični senator Lussu pa je dejal, da kaže italijanska vlada pravo nasilnost dr žave s 50 milijoni prebivalcev proti državici, ki ima nekaj tisoč prebivalcev. Potem je rekel, da se lahko vsakdo ti-makne iz stranke, v kateri se je boril, toda njegova dolžnost je, da se umakne tudi z mesta, ki ga je zavzemal. ((Vemo, je nadaljeval Lussu, da je bilo šest svetovalcev, ki so prešli na drugo stran, plačanih z zlatom. To niso politični ljudje, temveč vojaki najemniki, ne vem če piačani v lirah ali v dolarjih«. «V lirah izključeno,« se je oglasil Zoli, nakar se z levice slišijo glasovi v zboru «V dolarjih, v dolarjih!«. Nato je Lussu še Zoli je v svojem govoru najprej zavrnil trditve o zunanjem pritisku. Na odločitev italijanske vlade so vplivale samo informacije italijanskega konzula v San Marinu. Ta odločitev pa se oslanja na juri-diono in ne na politično ali moralno presojo dogodkov. Po Zolijevem mnenju se vmeša-vanje^ identificira z določenim političnim in moralnim prešo- na dnevni red ves oktober, V zvezi s polemiko o zavezništvih KD se je danes oglasil Fanfani, kji jo dejal, da med možnimi zavezništvi ni zavezništva med KD in komunisti in ne socialisti, ki so še povezani s komunizmom; pa tudi s tistimi gibanji ne, ki so sposobna samo poživiti komunizem ter oslabiti demo- janjem. Ce bi se hoteli rav- ^racijo in svobodo. Marsikdo nati po takem tipu vrednote- e Tanfamjevto izjavo tol- . v primeru San Marina — . ?°ar. Kriza teh ljudi se ne 1 smela prenesti na njihove canke. Toda temeljno vpra-, pa je akt vmešavanja, katerim je italijanska vlada "•(»um vest, ki je krožila včeraj po seji vlade. Pella je Daje dejal, da je bila vlada prisiljena napraviti tisti korak, ker je v to priganjal ameriški državni tajnik.« 'MiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiininuiiKiiiiiiiiMiiiiiijmiimimimiiuiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiii Nedopustno merilo britanskih laburistov *Borba» poudarja, da jih skrbi rušilno delovanje Proti FLRJ samo s sovjetske strani, z zahodne strani pa ga v zvezi z Djilasom zagovarjajo (Od našega dopisnika) ^afiOORAD, 2. — Oddelek jk |sk in propagando britan-5p , turistične stranke je 23. Urad tnDra v Brightonu objavil bor ° aP°r°čilo izvršnega od-kat* turistične stranke, v raž m v°dstvo stranke «iz-cesa zaslcrbljenost» zaradi pro-Sn' ki se pripravlja proti Uje zahteva «javno soje-tisk’ *.°*aišave za cbrambo in Vif?. 'd 6« zavzema, da se tov= **ru Dedijeru dovoli po. anje v Veliko Britanijo. teruP*Vaii s to nenavadno in-*>e , c*)° britanske laburistič- ki in an^e *n zaskrbljenostjo, Norm 'z,raz‘t (udi Američan ooišn'811 •('i(omas> postavlja no. k0H t *bJoroa» vprašanje, od mani ° zanimanje in zavze-•tičn Za avtoria protisociali-tecj £ga. pamfleta »Novi raz-bom’ a * naPlsan z nametani’ .Muz* Široko organizi-Sonji proti Jugoslaviji in pro,. »'"■ji prou jugosiavij; :n jn j^en' družbeni ureditvi pujit^dvisnosti njene zunanje (lene usmeritve in kako more 'lov^ntT v svetu ta Ptotijugo-tav? gonja tolmačiti kot be „,anje vodstva laburistič-stranke za Djilasa. t>U*ri«Tr|ni odbor britanske la-*Rorh'"ne stranke, ugotavlja (cstir V’ n* nikdar prej proti^-1 proti političnim in juen\m ukrepom proti tistim ki so državnikom, prot; za časa stalinske gonje tuji! "Ugoslaviji sodelovali v 'ranf6111 delovanju proti no-Proti _breditvi Jugoslavije ?edn; njeni neodvisnosti in buri?tai°dnim interesom. La-Cei0 „j', voditelji so tedaj Juon-^obravali tako stališče «tv®*laviJč in poudarjal- dej- ’ aa je prav to jasen do-zavty? Jugoslavijo da odločno nje »j vmešavanje v notra-avoJo8 » da odločno brani biojto neodvisnost in svoj sa-s tem',1 razyoj ter da prav brisnev , sv°j pomemben Vitev ■ naPorom za zagoto. r°dno miru *n razvoj medna-ko er®a s°delovanja. Sedaj pa, hje n/r ,la Protlljudsko delovati uovana Djilasa, ki slu-Ziran; sredstvo široko organi-je j , Sonji proti Jugoslaviji, strank odbor laburistične šče ,*e 'spremenil svoje stali-vij j ” nastopa proti Jugosla-botra_ za^ito delovanja proti Ostro J.1 ureditvi Jugoslavije. Pr»v ]e naPadel Jugoslavijo ijnj# aaradi tega. ker nada-i'tikn 0J0 lasno nakazano po-dovoii n.*odvisnosti in ker ne Hja v nobenega vmešava- *Pn !v °ie notranje zadeve«. laburi.!'1*'11' izvršnega odbora »Borba stranke, nadaljuje Vi^e a*. so Jugoslovani upra-rujii® ®nergično preprečevali hi« "o delovanje «z one stra-tUšiln e m ko preprečevanje hi* ®8a delovanja «s te stra. PojaJ^njneni »nedemokratičen • kršitev svobodnih miš- ljenj, kršitev demokratskih pravic državljanov, negiranje intelektualnih svoboščin, menjavanje zunanje politike in notranje usmeritve Jugoslavije« itd. itd. Bilo bi v interesu pozitivnega prispevka britanske laburistične stranke mednarodnemu sodelovanju, zlasti mednarodnemu delavskemu gibanju, ugotavlja «Borba», če bi vodstvo laburistov zavzelo tako dosledno stališče proti vsakemu vmešavanju v notranje zadeve druge države. «Borba» dalje ugotavlja, da izvršni odbor laburistične stranke ni pokazal svoje zaskrbljenosti in ni interveniral v številnih primerih, ko bi lo bilo pričakovati, ko je šlo za ravnanje britanskih oblasti na področju združenega kraljestva. Prav tako ni uradno interveniral ,ko je ameriško zunanje ministrstvo odbilo potni list številnim za svetovno kulturo zaslužnim ljudem, med njimi ameriškemu znanstveniku Paulingu, dobitniku Nobelove nagrade, znanemu ameriškemu pisatelju Arthuru Millerju, znanemu črnskemu pevcu Paulu Robisonu in številnim drugim. «Uradno sporočilo izvršnega odbora britanske laburistične stranke, zaključuje »Borba«, pomeni samo na sebi nedovoljeno ravnanje. Nam ni ljubo, ko moramo ugotoviti, da se vodstvo britanskih laburistov poslužuje takih metod v svojih odnosih do socialistične države in do njenega delavskega gibanja. Takšno ravnanje se prav gotovo ne more imenovati pozitivni prispevek k mednarodnemu sodelovanju, posebno k sodelovanju socialističnih gibanj in ne gre v čast njegovim avtorjem«. B. B. Peter A. Abrasimov novi veleposlanik SZ na Poljskem MOSKVA, 21. — Uradno javljajo, da je imenovan za novega sovjetskega poslanika na Poljskem Peter Andrejevič Abrasimov. Dosedanji veleposlanik Ponomarenko bo prevzel drugo dolžnost. Danske oblasti so ukazale Sergeju Smirnovu, da zapusti državo do prihodnjega ponedeljka. Sovjetske diplomatske oblasti so navajale, da je Smirnov namestnik vojaškega atašeja pri sovjetskem veleposlaništvu na Danskem, medtem ko ga v Kopenhagnu niso imeli na diplomatskem seznamu med člani sovjetskega veleposlaništva nja, tedaj bd morali rečd, je dejal Zoli, da San Marino ni demokratična država, ker izključuje od glasovanja polovico prebivalstva, to je ženske. Z levice ga je nekdo prekini] z medklicem, češ da je tako tudi v Švici, kar pa je Zoli, ki je sicer vedno zelo odrezav na razne medklice, to P°t preslišal, ter prešel na kronistično opisovanje dogodkov v San Marinu. Pri tem se je spustil v juiridično presojo veljave mandata svetovalcev, kd so prešli na drugo stran. Po njegovem mnenju je vlada, ki jo je izvolilo 31 svetovalcev — med temi oni ih šest, ki so zapustili svojo dotedanjo stranko — zakonita in je torej prav, da jo je italijanska vlada priznala. Na koncu svojega govora je govoril o «‘Pofcrtmteljskem prijateljstvu«, ki veže Jtalijo s San Marinom. ((Ljudstvo San Marina se nima od italijanske republike ničesar bati — dokler bodo v njej živela načela svobode in neodvisnosti.« Senator Negarville je odgovoril, da je vse prej kot prepričan po Zolijevem argumentiranju, zlasti še, ker nobena vlada razen italijanske ni čutila potrebe, da prekine odnose z vlado, ki sedi v prestolnici San Marina po državnem udaru 30. septembra. O-pozoril je vlado, ki je z dejanji potrdila, da je vedno pripravljena z besedami poveličevati demokracijo in jo zanikati z dejanji, naj se zaveda nevarnosti položaja. Nadalje je vlado pozval, naj ne daje še naprej svoje pomoči stranki, ki ji je blizu, pa naj bo razvoj dogodkov kakršenkoli. Tudi Lussu je izjavil, da ni zadovoljen z Zolijevim odgovorom Kar je izjavila vlada, služi do sedaj samo za opravičilo samovolje in nasilja, ki je bilo v San Marinu že izvršeno. Kmalu za tem je Zoli svoje izjave ponovil v poslanski zbornici, kjer je večkrat prišlo do takih incidentov, da je Leone že zagrozil, da bo sejo prekinil. mačil tako, kot da nakazuje bolj stalno zavezništvu katoliške stranke z monarhisti. V poslanski zbornici so sicer danes razpravljali o vinski krizi, v senatu pa se je nadaljevala diskusija o SET in Evraitomu. A. P. Coty se bo danes odločil Opazovalci menijo, da po padla izbira na demokristjane, če ne bo Coty rajši določil prej posredovalca kakor pri zadnji krizi PARIZ, 2. — Predsednik republike Coty bo šele jutri sporočil ime osebe, kateri misli poveriti nalogo, naj skuša sestaviti 25. francosko povojno vlado. Opazovalci so nocoj mnenja, da bo padla izbira na demokristjane. Pri tem navajajo sledeče razloge: demo- kristjani niso bili v vladi od leta 1956 dalje in imajo zato nekakšno prednost pred drugimi strankami zaradi ((avtonomije« y posameznih vprašanjih. Poleg tega podkrepljuje to mnenje opazovalcev tudi dejstvo, da je nastala med socialistično stranko in bivšim golističnim ministrom Soustei lom, ki je bil glavni povzročitelj padca sedanje vlade, ostra polemika. Po parlamentarnem običaju bi moral biti Soustelle prvi pooblaščenec za sestavo vlade. Ker pa mu Mollet m voditelj zmernih Duchet odločno nasprotujeta in ga obtožujeta, da je kršil doseženi kompromis o alžirskem statutu, izključujejo, da bi mogel Soustelle imeti uspeh. Poleg tega se zdi. da se je Mollet odločil, naj bi njegova stranka ne bila v bodoči vladi. Dejansko ni bil poražen v skupščini samo Bourges Maunoury, pač pa predvsem rezident v Alžiru Lacoste, ki je pripravil okvir ni zakon in ki je odgovoren za alžirsko politiko od leta 1956. dalije. Lacoste je osebni prijatelj Molleta in je vedno užival njegovo neomejeno zaupanje. Nocoj se je kot morebitni naslednik Bourges Maunouryja najbolj vztrajno omenjal demokristjan Robert Schuman. Prav tako se omenja tudi Pfiimlin. Toda bolj verjetno je, da se bo Pfiimlin zaradi svojega neuspeha pred štirimi meseci rajši umaknil pred možnostjo Schumanove kandidature. Seveda se predvidevanja ne ustavljajo pri tem. Dejstvo pa je, da se predsednik Coty ni še odločil, ali naj takoj določi osebo, ki naj bi sestavila novo vlado, ali pa naj se ponovno posluži posredovalca, ki bi imei nalogo poročati mu o raznih možnostih. Pred štirimi meseci je tako nalogo ime’. Pleven. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiHiinimiiiiiiiiiiraiiiiiHiiHMHiiiHiiiuiHiHHHiiimiiiiiiH Na predlog ameriškega državnega departmaja V sobo razgovor v IVashington Dul les ■ Er omiko Govorila bosta predvsem o razorožitvi in Srednjem vzhodu - Poljska in ČSR predlagata obema Nemčijama sprejem obveznosti, da ne bosta na svojem ozemlju izdelovali in vskladiščevali jedrskega orožja WASHINGTON, 2. — Ameriški državni departma javlja, da se bo Dulles v soboto razgovarjal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom «o mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo tako ZDA kakor SZ«. Razgovor bo v Washingtonu. Državni departma pripominja, da bo do razgovora prišlo na zahtevo Dullesa. Funkcionarji državnega departmaja so izjavili, da bodo med razgovorom imela veliko važnost vprašanja Srednjega vzhoda in razorožitve. -. — ... siliti »na ubogliijvost m spoštovanje želja mednarodne Predstavnik državnega departmaja je rekel, da bo Gromiko nalašč prišel iz New Yorka v Washington zaradi tega razgovora, ki se bo začel v soboto ob 21. uri po srednjeevropskem času v Dullesovi rezidenci. Sporočilo državnega departmaja navaja, da spada razgovor med Dullesom in Gromikom v «vrsto razgovorov med državnim tajnikom in zunanjimi ministri drugih držav, bi sodelujejo pri delu glavne skupščine OZN, v skladu z željo državnega tajnika, da izkoristi vsako možnost za razpravljanje o važnih mednarod- Zaradi dogodkov v San Ma- nih vprašanjih rinu je ostal skoraj neopažen drugih držav«. z državniki sestanek predstavnikov parlamentarnih skupin, na Katerem naj bis se odločilo o združitvi diskusije o proračunih in o a-grarnih pogodbah v poslanski zbornici. Kar zadeva agrarne pogoiabe, je značilna igra med vlado in KD. Na videz je vladi vedno mnogo do tega, da bi čimprej prišlo do diskusije o agrarnih pogodbah, medtem ko pa KD to diskusijo odklanja zaradi pičlega časa, ki je še na razpolago. Malagugini je v imenu socialistov ponovil zahtevo po takojšnji diskusiji in pridružil se mu je Pajet-ta. Liberalec De Caro pa se je protivil, češ da je treba prej odobriti proračun. Njemu pa so se pridružili demokristjani, monarhisti in fašisti ter še socialdemokrati, ki jih predstavlja Simonini. Zaradi tega nesoglasja je Leone odločil, da prenese vprašanje pred zbornico, ki se naj jutri oidloči. Toda po jutrišnji odločitvi se to vprašanje ne bo več spravilo Predstavnik državnega departmaja Joseph Reap je na nekatera vprašanja izjavil, da so se za razgovor sporazumeli v zadnjih 24 urah. Reap je izjavil, da bodo med razgovorom verjetno pregledali vse argumente svetovne politike. Na neko drugo vprašanje je odgoviJnil. da Dulles ne misli postaviti nobenega osebnega predloga. Voditelj delegacije Saudove Arabije Sukeini je danes izjavil v glavni skupščini OZN, da Sirija ne ogroža nikogar. Poudaril je, da sirski režim i,n sredstva, s katerimi se Sirija brani, ne spadajo v pristojnost Združenih narodov. Pripomnil je, da se bo uprl vsakemu poizkusu vmešavanja v notranje zadeve Sirije in vsakemu poizkusu, da bi v Združenih narodih razpravljali o položaju na Srednjem vzhodu v okviru hladne vojne. Glede Alžira je Sukeiri izjavil, da je treba Francijo pri- skupnosti«. OZN Pa M morala poslati v Alžir posebno odposlanstvo ali svojega predstavnika z nalogo, da izvede preiskavo o «ostudnem ravnanju francoskih oblasti«. Zahteval je za Alžir neodvisnost in sprejem te dežele v QZN- Zatem je Sukedri izjavil, da Izrael nima nobene pravice do Akabskega zaliva in da ta zaliv ni mednarodna vodna pot. Za rešitev palestinskega vprašanja je Sukeiri predlagal repatriacijo arabskih beguncev, postavitev sionizma izven zakona na vsem svetu in ustanovitev agencije QZN, ki bi pod vodstvom glavnega tajnika skrbela, da bi se vsi Židje, ki so se priselili v Izrael, re-patriirali v svojo prvotno domovino. ((Smoter tega načrta je je dejal Sukeiri, uničenje države Izrael, toda ne njenih prebivalcev.« Poljski zunanji minister Ro-packi pa je izjavil, da je poljska vlada v interesu evropske varnosti in pomiritve, po predhodnem posvetovanju z državami članicami varšavskega pakta, pripravljena sprejeti prepoved izdelovanja in vskla-diščevanja atomskega in vodikovega orožja na njenem o-zemlju s pogojem, da oba Nemčiji prevzameta enako obveznost. Tudi voditelj češkoslovaške delegacije je sporočil, da je njegova vlada pripravljena ob vezati se, da ne bo izdelovala in pripravljala zalog atomskega in termonuklearnega o-rožja, če sta obe nemški državi pripravljeni prevzeti enako obveznost. Delegacije Italije, Norveške Paragvaja, Filipinov in Ho- iiniiiiiiiiiiiiMiiiiiHHiiiiniiKiliiiKiHdiiMidoniiilitiiiiiiiiiMiiiiiiiMMiiiiiiiniiiiiiiiiimiitiiimiiiiiiiiiuiimHiiiiiiiiiHiiiimuliiiiiiiinHiKiii* Važen dan na kongresu laburistične stranke Velika zmaga Gaitskella z načrtom o nacionalizaciji Caitskeil poudarja, da laburisti niso revolucionarna temveč evolucijska stranka BRIGHTON, 2. — Na kongresu laburistične stranke je bila danes dopoldne na sporedu najbolj kočljiva točka dnevnega reda, m sicer nacionalizacija. Načrt, ki ga je pripravil izvršni odbor (in ki predvideva med drugim renacio-nalizacijo železarske industrije, cestnih transportov ter državno nabavo delnic, Ki pripadajo 500 angleškim podjetjem, katerih kapital znaša cez dva milijona ui pol šterlingov,) je bil v zadnjih mesecih močno kritiziran po številnih sindikalistih, ki se zavzemajo za enostavno podržavljenje. Harold Wilson, ki je brani! načrt izvršnega odbora, je dal razumeti, da bi se lahko nekatere industrije podržavile takoj, ko bi prišli laburisti na oblast. Jim Campbell, tajnik močnega sindikata železničarjev, pa je kritiziral načrt, ki I predstavlja po njegovem mne- | mislim, da bo ta odložitev In ju samo utdditev kapitalizma. I volitev rešila konservativno Podobno ss je izrazil poslanec industrijskega mesta Coven-tryja Maurice Edelman. Dejal je, da je ta načrt zmota ?n da se je treba vrniti k socialističnim metodam. Potem pa je govoril vodja stranke Hugh Gaitskell, ki so mu večkrat ploskali že med govorom. Med drugim je dejal: «Ne zapuščamo socialističnih načel, toda vprašanje, ki se postavlja pred nas, je, ka-ko daleč smemo iti.# Da se vrne na oblast, je dejal Gaitskell, mora laburistična stranka prepričati o pravilnosti svojih stališč več kot polovico angleškega prebivalstva. «To pa lahko dosežemo samo s postopnim spreminjanjem angleškega gospodarstva, je dostavil, ker smo evolucijska in ne revolucionarna stranka.« Na koncu je Gaitskell odgovoril še na McMillanove izjave, d‘! ne bo predčasnih volitev. «Ne stranko, je dejal Gaitskell, pa tudi laburisti ne smejo biti preveč optimisti.« Pri glasovanju je načrt izvršnega odbora o nacionalizaciji prejel čez pet milijonov glasov, medtem ko jih je glasovalo proti komaj dober mi lijon. Diskusija je bila zelo borbena, toda načrt sam ni bil nikoli v nevarnosti, da ne bi bil izglasovan. Z vodstvom stranke so potegnili močni sindikati transportov, rudarjev, metalnih mehanikov, občinskih delavcev tei delavcev v trgovinah. V opoziciji so bili delegati železničarjev in nekateri drugi. Poleg omenjenih Campbella :n Edelmana so bili proti načrtu še Herbert Morrison, bivši zunanji minister, Shinwell, bivši obrambni minister ter Bevanova žena. Dejstvo, da je bil načrt vodstva izglasovan s tako veliko večino, pomeni za Gaitskella velik uspeh. Premalo zagotovila v Faubusovi izjavi Eisenhovver še ne bo odpoklical zveznih čet iz Little Rocka Se vedno divjanje belih študentov proti črnskim - Truman si od zadeve Little Rocka mnogo obeta za prihodnje volitve Novi napadi na črnske študente WASHINGTON, 2. — Včeraj zvečer ob 18. uri je predsednik Eisenhower sporočil, da bo dal odstraniti zvezne čete iz Little Rocka po Faubusovi izjavi, da se ne bo protivil uveljavljenju sklepov zveznega sodišča o integraciji na centralnem liceju v Little Rocku. Toda ob 23. uri izjavi Eisenhovver, da je malo prepričan o izjavi guvernerja iz Arkansasa, ter sporoči, da v tem trenutku še ne bo odredil umika zveznih čet. Faubusova izjava, o kateri se tu govori, se glasi: ((Izjavljam, da bom po umiku zveznih čet znova prevzel vso odgovornost za vzdrževanje reda v sodelovanju s krajevnimi oblastmi in da ne bom oviral uveljavljanja odločb zveznih sodišč.« V tej izjavi Faubus ne pravi, da bo skrbel za uveljavljanje odločb sodišča, temveč samo, da ga ne bo oviral. Ta izjava Faubusa pa je vsekakor še vse preveč dvoumna, da bi bilo mogoče odpoklicati zvezne čete. Guverner Faubus je danes izjavil novinarjem, da je njegovo stališče, kot ga je označil včeraj zvečer, o sprejemljivih predlogih za odpoklic zveznih čet, iz Little Rocka, nespremenjeno. Na vprašanje časnikarjev, ali bo osebno zagotovil zaščito devetih črnskih študentov liceja v primeru, da bi bile zvezne čete odpoklicane iz Little Rocka, je guverner odgovoril: «Na to moja dolžnost. Za to je odgovorna zvezna vlada.« Danes zjutraj ob 6. uri se je okrog poslopja centralnega liceja namestilo 200 vojakov nacionalne straže, ki so zamenjali padalce, k' so stražili ponoči. Kljub Eisenhovverjevemu sklepu, da ne odpokliče zveznih čet, je namen vojaških oblasti, da čimveč uporabijo tudi nacionalne straže. Ko je danes devet črnskih študentov izstopilo iz vojaškega vozila, s katerim so se pripeljali v šolo, jih je sprejelo divje kričanje belih študentov. Sef tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je objavil seznam «načel«, ki je bil preči-tan včeraj guvernerjem, ki so prišli k EisenhiOwerju, in na podlagi katerih se je predsednik ravnal med krizo za integraciji šol. «Trdno upamo, je dejal Hagerty, da se bosta dobro ljudstvo Arkansasa in Little Rodka ter sam guverner pridružila zakonitim načelom, ki so vodila predsednika.« Omenjena načela se v bistvu nanašajo na dolžnosti in pra^ landske so danes zahtevale, naj skupščina razpravlja o izvolitvi še devetega podpredsednika v svojem predsedstvu. To zahtevo podkrepljujejo s tem, da je Evropa mnenja, da ni zadostno zastopana v tem odboru skupščine. Ce bo zahteva sprejeta, bo Španija gotovo kandidirala. Pri zadnjem glasovanju je bila le za malo glasov izločena in mesto osmega podpredsednika je dobila Tunizija. Ostala mesta zavzemajo sedaj Francija, Velika Britanija, ZDA, SZ, Formoza Cejlon in Paragvaj. WASHINGTON, 2. — Predsednik Eisenhower je danes uradno sprejel ostavko o-brambnega tajnika Charlesa Wilsona. Dan, ko bo Wilson zapustil svoje mesto, ni bil še določen. Wilsonov naslednik Neil McLeroy bo prisegel v osmih dneh. Gruber izvoljen konferente o atomski energiji izražena ta zahteva delegatov z naslednjim poudarkom: «U-poštevajoč sedanje politične razmere, pooblašča Demokratična unija svoje zastopnike v francoski vladi in parlamen. tu, da se {imprej zavzamejo za revizijo francoske ustave, da bi tako po zakoniti parlamentarni poti položili temelje za novo enakopravno franco-sko-afriško skupnost v okviru federalizma«. , Demokratična afriška unija ima zdaj 20 poslancev v pariškem parlamentu in absolutno večino v vseh posvetovalnih skupščinah francoskih posesti v črni Afriki. Glavni predmet na kongresu v Bamaikou je bil problem povečanja pristojnosti teh samoupravnih teles. Navzlic trem različnim smerem na kongresu se je uniji posrečilo ohraniti enotnost, sprejeti vse resolucije in dobiti mandat od ostalih črnskih strank v francoskih posestih za sklicanje izredne konference o združitvi vseh afriških političnih sil. Zato so v afriških krogih v Parizu ocenili ta kongres kot ((grozeči afriški Bandung«. V Švici izglasovana enakopravnost žensk BERN, 22. — Švicarski gornji dom je danes odobril zakon, ki izenačuje ženske v vseh političnih pravicah, ki jih imajo moški. Odslej bodo torej imele v Švici volilno pravico tudi ženske. Toda o načrtu zakona mora sedaj razpravljati še spodnja zbornica. O tem bo razpravlja-j la decembra. Nekateri opazovalci predvidevajo, da bo za-PARIZ. 2 — Tretji kengres j kon sprejet z ogromno večino, najmočnejše politične stranke I Spomladi prihodnjega leta bo Francoske ekvatorialne in Za. | med moškimi volivci razpisan hodne Afrike se je v Bama- i0 zakonu referendum. Bivši predsednik Truman pa je včeraj dejial, da bo zadeva Little Rocka v korist demokratom pri volitvah 1. 1958 in 1960. ((Demokrati bodo leta 1958 in 1960 prevzeli vso oblast, je dejal Truman, ter bodo spremenili vse Američane v dobre državljane. Država je sita republikancev.« V liceju v Little Rocku pa so danes nekateri beli študentje napadli in pretepli dva črnska študenta. Ravnateljstvo šole ni hotelo niti potrditi niti zanikati tega dogodka, toda dva bela študenta sta izjavila, da sta bila izključena, ker sta napadla črr.ce. Na podiagi pripovedovanja drugih študentov se je zvede-io, da je kmalu potem, ko je devet črnskih študentov prišlo v šolo. skupina beiih študentov dva od njih zasledovala in ju prisilila, da se zatečeta na neko notranje stopnišče pod zaščito nekaterih stražar jev narodne garde, ki so bili v notranjost; poslopja. Eden od belcev se je novinarjem pohvalil, da je ((dvakrat obrcai enega od črncev. Dodal je. »Hočemo jih napraviti tako nesrečne, da ne bodo hoteli več priti v šolo.« Neki učitelj je zagrabil oba belca in ju peljal k ravnatelju. Nato sta bila izključena. «Grozeči afriški Bandung» kou v Sudanu končal s ponovno izvoljitvijo podpredsednika francoske vlade Houphoueta Boignyja za voditelja Demokratične afriške unije, Z njegovo izvolitvijo je omo. gofen širok kompromis med različnimi političnimi strujami v Demokratični uniji. Navzlic svojemu osebnemu ugledu je ostal predsednik unije Boigny v manjšini pred zahtevo večine delegatov, da se Demokratična unija zavzame za neodvisnost tako imenovane črne Afrike v okviru federativ- vice krajevnih skupnosti, ko-j nih zvez s Francijo, likor zadeva odločbe vrhovnih V politični resoluciji, ki so sodišč glede rasne integracije. I jo sprejeli po- kompromisu, je Zahodni delegati so preprečili udeležbo Kitajske in drugih držav, ki bi to želele DUNAJ, 2. — Avstrijski delegat dr. Karl Gruber je bil danes soglasno izvoljen za predsednika konference mednarodne atomske agencije. Dr. Gruber je sedaj avstrijski veleposlanik v Washingtomu. Rodil se je pred 47 leti na Tirolskem in je bil po vojni podtajnik v zunanjem ministrstvu, nato pa zunanji minister do leta 1953, ko je odstopil in je bil čez nekaj časa imenovan za poslanika v Wa-shingtonu. Ra današnji seji konference so odobrili dnevni red, ki ga je pripravila pripravljalna komisija. Češkoslovaški delegat je začel razpravo o začasnem postopku in o dodatnem zapisniku. Sporazumno s sovjetsko delegacijo je predlagal, naj imajo vse države, ki to želijo, pravico biti zastopane na sejah po svojih opazovalcih spričo potrebne univerzalnosti dunajske konference. Izrekel je mnenje, da bi bil tak sklep popolnoma v skladu s statutom. Zahteval je, naj se državam, ki niso mogle še ratificirati statuta mednarodne ustanove za atomsko energijo, omogoči navzočnost na konferenci, da se prepričajo o koristi pristopa v to agencijo. Sovjetski delegat se je pridružil temu predlogu. Toda kanadski delegat je temu ugovarjal, češ da po mednarodnem pravu ni mogoče ugotoviti, katero ozemlje se lahko označi za «driavno», ker da obstajajo ozemlja, ki se sama nazivajo za države ali pa jih kot take priznava manjšina drugih držav, ne pa večina. Zato je kanadski delegat predlagal spremembo češkoslovaškega predloga v smislu, da so na konferenci lahko navzoči opazovalci tistih držav, ki so članice OZN ali ene izmed mednarodnih organizacij, a niso še članice mednarodne agencije za atomsko energijo. Sovjetski delegat je poudaril, da bi se vse države, ki vlagajo veliko upanje v delovanje mednarodne atomske agencije, želele udeležiti njenega dela in poslati svoje opazovalce. Njihova želja j% upravičena, ker miroljubna uporaba atomske energije zadeva vse narode brez izjeme. Zato je sovjetska delegacija mnenja, da ima vsaka država, če to zahteva, pravico poslati opazovalce na konferenco. Predlog CSR in SZ so podprli tudi delegati Bolgarije, Ukrajine, Egipta in Romunije. Holandski delegat je podprl kanadski predlog. Češkoslovaški delegat pa je izjavil, da kanadski dodatni predlog ni dodatek k sovjetsko-češkoslo-vaškemu predlogu pač pa nov predlog, o katerem se mora glasovati po glasovanju o prvem predlogu. Stališče CSR in SZ so zagovarjali še delegati Indije, Jugoslavije, Poljske in Bele Rusije. Kanadsko stališče pa so zagovarjali delegati SZ in Velike Britanije. Indijski delegat je predlagal, naj se glasuje najprej o češkoslovaškem predlogu, zato da se potem, če bi bil zavrnjen, glasuje o kanadskem. Tedaj je kanadski delegat umaknil zahtevo, naj se glasuje prej o njegovem predlogu. Predlog CSR in SZ je bil zavrnjen s 35 glasovi. Za predlog je glasovalo 13 delegatov, eden pa se je vzdržal. Sprejet pa je bil kanadski predlog z 39 glasovi in 7 vzdržanimi. Sledila je izvolitev dr. Gruberja za predsednika. Dr. Gruber se je za izvolitev zahvalil tudi v imenu Avstrije. Za člane verifikacijske komisije so bili izvoljeni predstavniki Argentine, Avstralije, Japonske, Indonezije, Italije. ZDA, SZ in Južnoafriške zveze. Prihodnja seja bo jutri zjutraj, ko bodo prebrali poročilo pripravljalne komisije. a«------- Jedrski poizkusi na Luni WASHINGTON, 2. — Ameriški znanstvenik dr. Fred Singer izjavlja, da bi Luna lahko bila zaradi svoje oddaljenosti od Zemlje najbolj primerna za jedrske poizkuse. Po njegovem mnenju ne bi bilo tehnič- Ladgham pri Duilesu WA^xUNCi'i'ON, 2. — Tunizijski državni tajnik za koordinacijo obrambe Ladgham se je danes razgovarjal z Dul-lesom. Po razgovoru je izjavil, da je Dulles «pokazal veliko razumevanje sedanjih problemov tunizijske vlade in zaskrbljenost, da nam pomaga rešiti jih v interesu miru in mednarodne varnosti«. Pripomnil je, da se je kot voditelj tunizijske delegacije v OZN razgovarjal * z Dullesom o vprašanjih, ki so na dnevnem redu in ki šc posebno zanimajo Tunizijo, Dodal je; »Duilesu sem tudi obrazložil zadnji razvoj v Tuniziji«. Na vprašanje, ali se je. z Dullesom razgovarjal tudi o nakupu orožja v Italiji ali v drugih državah, je samo izjavil, da spada to vprašanje v okvir »zadnjega razvoja« ter da ni prišel v državni depart-man, da ((diskutira«, pač pa da «obrazloži» tunizijski položaj. Na neko drugo vprašanje je poudaril, da njegova vlada nikakor ne povezuje obnovitve francosko-tunizijskih razgovorov o gospodarskih in fi-nn niz »»j- oančnih vprašanjih in o umi- no prav nic tože, da modpla- ^ francoskih Č0t z žplio Tu-netarna rakfeta preleti 384.0011 j "-ancosKih cet z zeljo iu- kilometrov, ki ločijo Zemljo od Lune, kakor da preleti 8.000 kilometrov, ki jih sedaj lahko preleti medcelinsk- raketa. To tezo navaja prof. Singer v poročilu, ki je namenjeno kongresu mednarodne astronavtske zveze, ki bo prihodnji teden v Barceloni, prof. Singer prikazuje razne koristi, ki bi jih imeli od jedrskih poizkusov na Luni. Raketa, ki bi jo poslali na Luno, bi morala imeti hitrost 10.500 m na sekundo, t. j. štirikrat toliko kolikrš-na je hitrost zemeljskih satelitov zato da bi ubežala privlačnosti Zemlje. «»------ Sovjetski satelit MOSKVA, 2. — Sovjetska revija «Sovjetska Rusija« piše, da se v zelo bližnjem času pričakuje izstrelitev sovjetskega umetnega satelita. V Arhangelsku bo kmalu pripravljena postaja za opazovanje satelita. Prvo postajo so že postavili v Leningradu. Sovjetski znanstveniki, ki sodelujejo na konferenci mednarodnega geofizičnega leta, so dali razumeti, da bodo nekateri od sovjetskih umetnih satelitov omogočili napovedovanje vremena, neviht in morda tudi orkanov. Prav taiko bodo lahko skoraj neprestano nadzorovali zemljo iz razdalje 2400 kilometrov. Sovjetski znanstveniki so prav tako spopolnili tehniko za raziskovanje atmosferskih plasti v višini 80, 128 in 200 kilometrov. Dr. Poloskov je izjavil, da bodo iz sovjetskih raket avtomatično in v različnih višinah spustili nekatere rezervoarje, ki se bodo odprli, vsrkali določeno količino zraka in se zopet hermetično zaprli ter se s pomočjo padal vrnili na zemljo. »Vzorci« zraka, ki jih bodo na ta način dobili, bodo popolnoma čisti. Dosedanji poizkusi so pokazali, da ostane relativni odstotek kisika in dušika v zraku nespremenjen do višine 96 kilometrov. nizije, da si preskrbi orožje za svojo vojsko. Rojeni petorcki toda eden je že umrl (in zopet oživel?) TOULON, 2. — V tukajšnji bolnišnici je neka 28-letna ženska, ki je kakor njen mož uradnica socialnega skrbstva, rodila petorčke, dva dečka in tri deklice, porod je bil za tri mesece prezgoden in temu primerna je teža otrok, ki gre od 910 g do 1200 gramov. Porod je bil v dopoldanskih urah in pozno popoldne je bilo zdravstveno stanje otrok še zadovoljivo, vendar so zdravniki že ob 19. uri izrazili dvome o tem, da bi mogli petorčkj živeti. Zvečer pa je že umrla ena od deklic, Helena, ki je bila rojena kot druga in ki je med vsemi največ tehtala. V zelo kritičnem stanju pa je še eden od petorčkov. V pozni uri prispela vest, da so v bolnišnici pol ure zatem, ko je bilo javljeno, da je Helena umrla, izjavili, da daje deklica ponovne znake življenja. Napravili so ji namreč umetno dihanje, pa se je začela spet gibati. Ne ve se pa, kolikšna je verjetnost, da bi lahko živela naprej. Zanikujejo govorice o aretaciji Malenkova MOSKVA, 2. — Predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva je danes odločno zanikal govorice, da je bu Malen-kov aretiran in prepeljan v Moskvo. Dejal je, da gre za obrekovanje, ki so ga na Zahodu namenoma razširili. Glede govoric, da je bil maršal Rokosovski imenovan za poveljnika neke azijske posadke v SZ, je predstavnik izjavil, da mu o tem ni nič znanega. Vreme včeraj: Najvišja tempe-ratura 13,5, najnižja 8,3, zračni tlak 1017,9, veter severovzhodnik 45 km na uro, vlaga 54 odst., padavine 1,6 mm, morje razburkano, temperatura morja 18,7. Tržaški dnevnik Stalno zmanjševanje kreditov Za SELAD v finančnem letu 1957-58 določili samo 500 milijonov lir To vsoto bodo porabili za delovno silo in material Julija letos je bilo zaposlenih pri podporni ustanovi samo 839 ljudi, medtem ko jih je bilo pred leti okrog 3000 Pred nedavnim je vladni ko-j tudi, da je prišlo v -zadnjih misariat odobril program del | letih v T.rst mnogo beguncev, ustanove SELAD za- finančno I ki so ostali v našem mestu, leto 1957-58. Načrti predvide- , Poleg tega pa bi moral vladni vajo uporabo v letošnjem po- ' komisariat zlasti upoštevati še slovnem letu za delovno silo in za material 500 milijonov lir. Načrte in stroške je rimska vlada že odobrila. Gre za razna javna dela v občinah področja. Največ bo seveda narejenega v tržaški občini, ki je največja in ima v teku največja javna dela. Zlasti se ta dela nanašajo na popravilo občinskih cest itd. Za miljsko občino so določili pet različnih del, za dolinsko občino dve deli, za repentabrsko občino štiri dela jn za devinsko-na-brežinsko občino osem del. Ustanova SELAD je bila u-stanovljena za začasno zaposlitev brezposelnih delavcev. Pred leti je pri tej ustanovi delalo okrog 3000 ljudi, ki so bili zaposleni pri raznih javnih delih. Ta ustanova ni samo socialnega pomena za brezposelne delavce, ki jih je na žalost še vedno več kot 16.000, ampak ima tudi velik pomen za posamezne občine, kjer je vedno veliko število brezposelnih, saj jih je bilo 31. julija 16.369, in to v najboljši delovni sezoni. Tudi v prekvalifikacijske tečaje sprejemajo vedno manj ljudi. 31. julija leta 1956 je bilo v prekvalifikacijskih tečajih 724 oseb, 31. julija letos pa samo 573, ali 151 manj. Nov upravni svet turistične ustanove Včeraj zjutraj je bila svečana umestitev novega upravnega sveta pokrajinske turistične ustanove. Za predsednika je bil ponovno potrjen odv. Slocovich. Med člane sveta je bil letos vključen tudi predsednik Združenja julijskega tiska dr. Stelio Rosolini. V upravnem svetu te ustanove pa sta tudi predsednik pokrajine do sedaj opravila mnogo veli- ! prof. Gregoretti in prefektur-kih in manjših javnih del. Pro- ni komisar na občini dr. Mat-gram SELAD je predstavljal tucci. ki nadomestuje župana, za posamezne občine posredna j Odv. Slocovich je že deset izredna nakazila za javna de- , jet predsednik pokrajinske tula, ki bi jih v nasprotnem ristične ustanove. Te obletni-primeru obči «ke uprave tež- ce sft je spomnil v kratkem ko zmogle. Kot torei vidimo. | nagovoru ravnatelj ustanove je delovanje te ustanove zelo dr Rjnaidini ki je poudaril važno in koristno za vse pre- neutrudno delovanje njenega bivalstvo | predsednika za turistično va- Na žalost pa je vladni komi- ! lorizacijo tržaškega področja sariat že pred dvema letoma v vseh preteklih letih. Usluž-začel zmanjševati letna denar- ■ benci ustanove pa so pokloni-na nakazila, kar je povzročilo j H 0dv. Slocovichu spominsko tudi zmanjšanje števila začas- j darilo, za katero se je obdaro-no zaposlenih brezposelnih de- i vanec lepo zahvalil. Poleg te-lavcev pri SELAD. Ze pri pr- j ga pa je poudaril, da je bil vem «rezanju» so vse politične ; sprejet program turističnih ini-stranke jn sindikalne organi- ciativ za to leto, ki ga je se- bodo ustanovili tudi hitre tečaje za varilce. Tečaji se bodo vršili kot lani. Tečaji bodo brezplačni in bodo v njih poučevali teorijo in prakso. Po .opravljenih tečajih bodo lahko mladi vajenci vključeni v produkcijo, starejši delavci, ki bodo obiskovali po delu večerne tečaje, pa bodo jahko z novo kvalifikacijo izboljšan svoj položaj. Vsem tečajnikom, ki opravijo z uspehom izpit, bodo podelili nagrado. Razen tega bodo obiskovalcem dnevnih tečajev dajali vsak dan po 200 lir plačila in še 100 lir do datka, vsem tistim, ki ne dobivajo brezposelnostne podpore. Tečajnikom bodo tuldi povrnili stroške za tramvaj ali filobus. Vpisovanje je vsak dan od 12. do 13. ter od 17. do 20. ure na sedežu v Ul. Palestrina 6. Resolucije in priporočila s kongresa o reklami Včeraj je tržaško tajništvo Italijanske zveze za reklamo objavilo resolucije in priporočila, ki so jih sprejeli na V. kongresu te zveze. Kongres je izrazil željo, naj bi se reklamni agentje držav evropske gospodarske skupnosti sporazumeli o izenačenju pra- . . . , vil. ki določajo njihovo-dejav-i n.arodlJe*a nost. Razen tega naj pristojne j Hledalisca, posebno še- glede ustanove proučijo tržišča teh ?• novo , .f^alisko sezono, držav in poverijo reklamnim b‘l» predvsem pou- organizacijam nalogo, da te j zona z?e žače^' S sinočnje seje izvršnega odbora SGKZ Repertoarni načrt SNGc v letošnji sezoni Danes, ČETRTEK, 3. oktobra Terezija, Vitomil Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 17.43. Dolžina dneva 11.38. Luna vzide ot> 15.01 in zatone ob 0.43. Jutri, PETEK, 4. oktobra Frančišek, Dejan Na sinočnji seji izvršnega odbora Slovenske gospodarskb-kulturne zveze so člani med drugim razpravljali tudi o po. izsledke razširijo. Posebna resolucija zahteva, naj se v Italiji preštudirajo in uvedejo znamke o izvoru proizvodov, da se lahko zaščitijo. priporočili so tudi ustanovitev državnega sveta za reklamo, ki bi pomagal državi ter državnim in poldržavnim ustanovam pri reklamnih kampanjah v interesu javnosti. Nadalje so priporočili ustanovitev komisije, ki bi proučila vprašanje pouka reklame v posebnih šolah ter uvedbo istega pouka in «marketinga» v nekaterih trgovskih šolah. Kongres je še posebno pohvalil tržaško pobudo enotnega odbora za propagando med industrijskimi in pristaniškimi ustanovami. Končno so ugotovili, da je ANAS preprečila postavljanje pretiranega števila reklamnih napisnih desk ob cestah, kar je kvarilo med drugim tudi panoramo. in sicer z uprizoritvijo predstav na prostem iž lanskega repertoarja, medtem ko se je ansambel že pripravil za premiero, k! bo — upajmo vsaj — v najkrajšem času Kot je znano, se je uprizoritev Tav- svetila posebno pozornost mladini, predvsem dijaški in med njo razdelila večje število brezplačnih vstopnic. Letošnji repertoarni načrt je bil sestavljen na osnovi želi obiskovalcev gledališča in na osnovi dolgoletnih izkušenj. Vodstvo gledališča bo v tej sezoni dalo predvsem večji poudarek dramskim delom slovenskih avtorjev, ker ima za svojo dolžnost posredovati občinstvu čim več del, iz katerih se zrcali ustvarjalna sila našega naroda. Tako bo letošnjo sezono otvoril Tavčar s carjevo “Prihodnjo nedeljo* | “Prihodnjo nedeljo*, v načrtu zavlekla, ker je vmes posegla cenzura in še ni bilo izdano potrebno dovoljenje. Kar se letošnje sezone tiče. je treba predvsem omeniti ne. kaj novosti, ki jih bo uvedla gledališka uprava. Med dru gim bo . SNG uprizorilo tako imenovane da]a miru peš- cem in motoriziranim osebam, Ze v jutranjih urah je oster sunek podrl na tla 75-letno Amalijo Gianni iz Ul. Mazzini. Zenska je nekaj minut po 9. uri hodila po stopnicah, ki vežejo Ul. Pendice Scoglietto z Ul. Margherita. Ko je Gian-nijeva najmanj pričakovala, je zapihala burja, ki jo je vrgla ob tla. Z rešilnim avtomobilom so Giannijevo odpeljali v bolnišnico, kjer je ostala na opazovalnem oddelku. Okrevala bo v 6 ali 8 dneh. Na istem oddelku so morali v prvih popoldanskih urah denjske cerkve ga je namreč presenetil ' oster sunek burje, ki ga je silovito butnil ob tlak. Darija Bergujca iz Ul. Doda pa je burja presenetila med vožnjo * lambreto in ga prisilila, da se je zatekel v bolnišnico po zdravniško pomoč. Zaradi precej hudega u-darca na glavi so Bergujca morali pridržati s prognozo o- ! krevanja v 10 ali 15 dneh qa nevrološkem oddelku. Ponesrečenca je spremil v bolnišnico neki karabinjerski podčastnik ki je zdravnikom povedal, kako je prišlo do kaj nenavadne nezgode. Bergujc je namreč vozil s svojim vozilom po Drevoredu Čampi Elisi proti Ulici sv. Marka. V SNG v TRSTU DANES 3. okt. ob 20. uri v Piranu - J. Steinbeck *Zivi plamena; DANES 3. okt. ob 16. uri in ob 20. uri v Kopru — B. Nušič KZalujoči ostalia. V soboto, 5. t. m. ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu B. Nušič « ŽALUJOČI OSTALI a V nedeljo, 6. t. m. ob 17. uri na Kontovelu B. Nušič u ŽALUJOČI OSTALI a Ljudski koncert Tržaške filharmonije V Galeriji Protti 2 se nadaljuje prodaja vstopnic za zadnji ljudski koncert orkestra Tržaške filharmonije ob sodelovanju sopranistke Ondine Otte ki bo v petek ob 21. uri v Avditoriju. Na sporedu so skladbe Ugolinija, Nordia, Re-spighija in Mannina. ( Šolske vesti J pa so še Hofmanova drama ((Kakor drevo» in Torkarjev »Delirij* ter Sremčeva komedija «Pop Cira in pop Spira*. Močno bodo zastopani tudi drugi slovanski pisatelji, med njimi na prvem mestu Cehov, saj bo SNG uprizorilo njegovo dramo «Utva», Poleg tega je na programu še . Dostojevskega “Zločin in kazen*, znana Haškova komedija “Dobri vojak Svejk* in poljskega pisatelja Lutowskega dramska zgodba “Dežurna služba*. V repertoarnem načrtu so nadalje dela naslednjih avtorjev; Giraudou — »Amfitrion 38», Pagnol — “Velika abeceda*, Manzari — “Ljubi otroci*, Fischer — “Prosti dan*, CVNeill — “Strast pod bresti*, Saster — “Smrt v predmestju* in Shakespeare — “Hamlet*. SNG bo tudi v tej sezoni uprizorilo mladinsko igro, in sicer Gorinškovo “Rdečo kapico*. V diskusiji o letošnjem repertoarnem načrtu so člani izvršnega odbora SGKZ predvsem poudarili, da bi moralo vodstvo SNG voditi tako repertoarno politiko, ki bi ustrezala vsem obiskovalcem gledališča. Ne sme se pozabiti, da ima tudi gledališče narodno obrambni značaj in bi bilo treba zaradi tega uvrstiti v načrt dela, ki bi bila dostopna najširšim slojem gledaliških obiskovalcev. To bi se da. lo doseči s tem, da bi gledališče dalo več poudarka komedijam priznanih avtorjev, s čimer bi se tudi preprečilo, da bi padla umetniška raven in ustvarjalna sila ansambla, ki si je v zadnjih letih pridobil zaslužen sloves ne samo v domovini temveč tudi med tujimi obiskovalci in poznavalci našega gledališča. Izvršni odbor Slovenske go-spodarsko-kulturne zveze je izrekel tudi svoje priznanje članici SNG Tei Starčevi za njeno požrtvovalno sodelovanje pri SNG ter izrazil obžalovanje, da zapušča rodno mesto in gledališče. «»--------- Zveza telex s Švedsko Od 1. oktobra je Trst skupno z drugimi italijanskimi mesti preko Milana povezan s službo telex s Švedsko. Taksa za 3 minute znaša 7.10 zlatih frankov. Azijska gripa Včeraj so prijavili zdravstvenim oblastem 98 novih primerov 'azijske gripe, to je 26 primerov več kot predvčerajšnjim. V mestu je zbolelo za azijsko mrzlico 32 ljudi, v Miljah trije, v begunskem taborišču pri Sv. Soboti 38, v Miljah en begunec. Zbolelo je tudi 24 vojakov. Skupno je bilo doslej prijavljenih 744 primerov gripe. iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiimiiii.immiiimtiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii Havaateljitvo industrijskega strokovnega tečaja v Dolini sporoča, da se novo šolsko leto 1957-58 prične v ponedeljek 7. oktobra 1957 s šolsko mašo ob 8.30 uri v župni cerkvi v Dolini. Po maši se bodo dijaki zbrali v šoli. Ravnateljstvo drž. nižje industrijske strokovne šole v Trstu (Rojan, Ul. Moniorsino št. 8) sporoča, da se prične šolsko leto 1957-1958 v ponedeljek dne 7. oktobra t. 1. šolska maša bo v soboto dne 5. oktobra t. 1. ob 9.30. Učenci in učenke naj se zberejo ob 9.15 pred šolo, od koder odidejo skupno v rojansko župno cerkev. Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu obvešča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek 7. oktobra ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Po maši se bodo dijaki zbrali v šoli, in sicer prvošolci v telovadnici, ostali dijaki pa v razredih. ( KAZIVA OBVEKIILA ) Izvršni odbor Slovenske pro^-svetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 4. t. m. ob IS. uri na sedežu. 00 VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. oktobra t. 1. so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 9. POROČILI SO SE: mehanik Pietro Zamier in šivilja Maria Pia G razi a De Pauli«, kmet Savino Sciscioli in gospodinja Silvana S isti, mehanik Giuseppe Primosi in gospodinja Marina Berti, radartehnik Dotnenico Matenjo in gospodinja Carla Pal-mitessa, prodajalec Arnaldo Sco-pas in šivilja Maria Dettoni, električni varilec Marcello Scherl in gospodinja Laura Marži, šofer-mehanik Ermanno Birri in uradnica Rosa Daris-Viti, uradnik Carlo Baldi in gospodinja Laura Naffi, tesar Massimiiiano Lamac-chla in gospodinja Liliana Zanon. UMRLI SO: 53-1 etni Luigi Po-povich, 70-letna Giustina Ban vd. ! Zuocoii, 65-letna Marija Stoka vd. 1 Stoka. 73-letna Ivana Zivlc vd. Coretti, 48-letna Caterina Mance por. Margan, 85-letni Anton Kozlovič, 73-letnti Fabio Romano, 75-letni Riccardo Zadini, 4-letni Gaetano Minatauro. — **-—■— NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru Davanzo, Ul. Berninl 4; Giustl, Strada del Friuli 7 (Greta); Mil-lo, Ul. Buonarroti U; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7. Iz sodnih dvoran «Demokracija» spravila pretepače pred sodišče Sodnik je vse oprostil - Potrjena obsod-ha moškemu, ki se je upiral policistu RADIO ČETRTEK, 3. oktobra 1957 TRSI POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Potovanje po Italiji — Turistični razigledi M. A. Bernonija; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Cergoii; 13.30 Zabavna glasba; 13.55 Lepe operne arije; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Saint-Saens; Simfonija št. 3 v c-molu; 18.30 Lahke melodije; 18.55 Slovenski mali pevski ansambli; 19.15 Evropska kolonialna ekspanzija: “Velik umik imperijev*; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Duilio Saveri: Kateri izmed treh?: “Zadnja postaja* (10. in zadnja zgodba); 22.00 Nove knjige in izdaje: Louis Armstrong: »Satchmo ali moje življenje v New Orleansu*; 22.15 Kodaly: Galantni plesi; 22.31 Ritmične popevke raznih narodov; 23.00 Chopinovi valčki in mazurke, i n s T i. 14.30 Tržaška kulturna kronika; 16.30 Igra orkester Gino Conte; 17.00 Oddaja za otroke; 18.15 Jac-qucs Offenbach; “Hoffmannove pripovedke*, opera v 3 dej. (I. dej.); 1915 Orkester Armando Sciascia; 21.00 Giuseppe Verdi: «Moč usode*, opera v 4 dejanjih. K U P E H Poročila v ltaujanšč*ni: 6.30 12.31). 16.30, 17.30. 19.15. 23.00. Poročna v slovenščini: (.30, 13.30. 15.00. 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 11.00 Straussia-na», fantazija za dva klavirja in orkester; 12.45 Marinko Jankovič igra na kitaro; 13.00 Operni odlomki: 1. G. Rossini: Uvertura k operi “Viljem Tell*, 2. Charles Gounod: Valček iz opere »Miroil-le», 3. A. Borodin: Polovski plesi iz opere “Knez Igor*; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni spored; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Pojeta Blanka Stigar in Franc Koren; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Priljubljene popevke; 18.40 Iz del jugošlov. skladateljev; Boris Papandopulo; 19.25 Lahka glasba; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 W. A. Mozart: Simfonija št 38 v D-duru, K 504. SLOVENIJA 327.1 m 202,1 ul. 212,4 m 7.30 Jutranja beseda mladim poslušalcem; 7.40 Velikj valčki Emila Valdteufia; 8.05 Poje Akademski pevski zbor; 8.35 Jan Si-befius: Kralj Kristjan, suita; 9.00 Utrinki iz literature — Carail Sijarič: Vodnjak- 9.20 “Melodije potujejo*; 9.45 Drobno pisemce — pianist Fritz Schulz Reichel; 10.10 Dopoldanski koncert; 11.00 Dober dan, otroci!; 11.15 Pesmi za naše male; 11.30 Robert Schumann: Godalni kvartet v A-duru; 12.00 »Srečanje v Ljubljani*; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Vera Miklič: Analiza zemlje — kažipot za gnojenje; 12.40 Krešimir Ba-ra-novič; Makedonska suita; 13.151 “Segavi Otto* — “šegavi klavir*; 1 13.30 Pester spored opernih melodij; 14.20 Športna reportaža; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Radijski roman; 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji; 17.10 Ali jih poznate? 17.30 Lahka glasba; 18.15 Antonin Dvorak: Serenada za godalni ork. v E-du-ru;- 18.45 Radijska univerza — Valerija Osterc: Dragi kamni; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Antonin Dvorak: Dumky op. 90: 2131 Odmevi revolucije v ruski prozi; 22.15 Po svetu jazza »V novo sezono*. 'ELEVIZI.IA 17.30 Oddaja za otroke; 18.30 Prijeten dcm; 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ; 22.00 Sta-ri variete; i 22.30 Nadzvočni Ikarus; 23.00 Te-1 levizijska pošta. Capitol. 16.00: “Princesa Sissi*. Veliko odkritje leta: Romy Schneider. Ljubezenska zgodba. 21.00; “Odnehaš ali nadaljuješ*-Cristalio. 16.00; “Dvojica iz Te-xasa», W. Holden, G. Ford, C. Trevor. . , 21.00- “Odnehaš ali nadaljuješ*. Alabarda. 16.00; “R-ififi*, J. Ser-vais, C. Mohner. Ariston. 16.00: “Brezupne ure*, H-Bogart in F. March. 21.00; “Odnehaš alt nadaljuješ*. Aurora. 16.00: »Tam zgoraj in* nekdo ljubi*, P. Nevvman, A. M. Pierangeli. Garibaldi. 16.30: “Upor obešen- cev», P. Armendariz, C. Lopez-Armonia. 15.00: »Kruh, ljubezen i-n fantazija*, G. LoUobrigldk V. De Sica. Ideale. 16.30: «Newyorške norčije*, R. Hayworth, V. Mature. Impero. 16.30: «Car», Kirn Novak, T. Power. 21.00; “Odnehaš ali nadaljuješ*. Ita ia. 16.00: “Guendalina*, J- Sassard, R. Mattioli, S. Koščin*-21.00; “Odnehaš ali nadaljuješ*. Moderno. 16.00: »Samokres ne zadostuje*, A. Quinn. 21.00: “Odnehaš ali nadaljuješ*. San Marco. 16.00; »Leta, ki Sti ne vrnejo*. Gerar Jul Brynner in Deborah Kerf. Viale. 16.00: “Godzila*. Fanta*i-čen japonski film. Vitt. Veneto. 16.00: «Leta. ki š* ne vrnejo*, Gera-rd Philipe, b. Spadaro. Belvedere. 16.00: “Hijena Iz Oaklanda*, R. Ryan. 21.00; “Odnehaš ali nadaljuješ*; Marconi. 16.00; “Anastazija*, Lih Palmer in Ivan Desny. 21.00; “Odnehaš ali nadaljuješ*. Mass.mo. 16.00: »Tarzan in Am> conke*. VVeissmueller, B. Joyce. Novo cine. 16.00: “Vsaka ženska ima svoj čar*, M. 0’Hara. Odeon. 16.00: “Zgodilo se Je 20-julija*. Bernhard Wicki. . Radio. 16.00: «11 maggiorato li- sico*, Eddtie Consta-ntine. Secolo Sv. Ivan. 16.00: “Kruh, ljubezen in ljubosumnost*, Lollobrigida. 21.00; »Odnehaš ali nadaljuješ*. Skedenj. 18.00: “Kanarska prin" ceska*. V barvah. Teatro Nuovo. 17.00 in 21.00. »Pcdreccovi malčki*. Lutkovne predstave. ( MALI OGLASI J TAKOJŠNJO ZAPOSLITEV čo- bita vajenec mehanik 14-15 let »n vajenec mizar 14-15 let star. Go* spodarsko združenje, Ul. F. Fil* št. 8. PRODAM kuhinjo in spalnic«- Sara Davis 57. DECKE-VAJENCE Od 14 do 1* let starosti v okolici Opčin 1*«« kartotehnična tovarna. Pisati upravo lista, Ulica S. Francesc« štev 20. OGLASNI ODDELEK TRST Ulica sv. Frančiška št. 20/111. tel. 37-338 sprejema inserate, maie oglase, osmrtnice in drugo od 6. do 12.30 in od 15. do 18. ure. KINO Excelsior. 15.30: “Bleščeča ljubezen*. Cinemascope, G. Grant, D. Kčrr. Fenice. 15.00: “Arianna*, Gary Cooper, Audirey Hepburn, Mau-rice Chevalier. Nazionaie. 14.00: “Vojna in mir* Po romanu L. Tolstoja. Parter 350 lir. Filodrammatico. 16.00: “Daljna obzorja*, A. Ladd. VVarner-scope. Grattacielo. 16.00: “Sissi, mlada cesarica*. Agfacolor. Supercinema. 16.00; “Mučenje s puščico*. Pustolovski film. Rod Steiger. Arcobaleno. 16.00: “4 nemirni mrtveci*, B. Cravvford, C. Trevor, V. Gibson. Astra Rojan. 16.00: “Škrlatna ura*, J. Lavvrence. m dobiš v TRŽAŠKI KNJIGARN TRST - Ul. sv. Frančiška 2* tel. 37338 stank* je prišlo, ker je Zveza in 1. oktobrom vdrli v puščice prifT.Ž,ati R^'.„44‘lett]fSia Ernl®‘ | bližini stavbe št. 49 kjer je malih in srednjih industrijcev za miloščino ter odnesli denar. | j pred dnevi Izjavila, da ne ki je bil v njih. 80«, kateremu so zdravniki j je je 32-letni lambretis hotel mara upoštevati te nove de- 1 Na komisariatu v Ul. dellTJ- ")ora‘‘ P'ei1 »prejemom izprati prehiteti fiat 600, s katerim je lovne pogodbe. I niversiti pa Je Pasouale Fer- Številne praake na glavi m Ni(-ola Martinohch iz Ul C, Na včerajšnjih sestankih ni luga iz Vicolo del Castagneto obrazu ter po obeh rokah. E,lsi vozi) v lsto smer. Ber- prišlo do konkretnih zaključ- prijavil tatvino svoje torbe | Haneo, ki bo verjetno okre- I gujt-u pa se ni posrečilo pre- kov; zaradi tega bo danes do- v kateri ie imel dve srajci in I val v 20 dneh, je izjavil, da so poldne na omenjenem uradu par hlač. Tatovi so torbo u- , poškodbe posledica njegovega ponovni sestanek sindikalnih kradli iz vratarjeve sobe v padca zaradi burje. Med pre- zastopnikov * predstavniki muzeju na HortisOvem trgu. I koračenjem ceste blizu ške- Maja lani sta Duro Cini in Pesar Preslenkov, oba begunca, hodila po Istrski cesti in hvalila italijansko demokracijo, češ da se tu lahko govori kar se hoče. Ta njun pogovor je slišal Silvio Salvatori iz Ul. Bramante, ki je bil nekoliko vinjen in je kratko in malo s svojimi argumenti trdil obratno. Med pogovorom je Salvatori izjavil, da je komunist, nakar mu je Cini, ki je albanskega porekla, odgovoril, da on ni iste ideje. To je Salva-torija razburiio, zaradi česar je begunca prijel za suknjič. Ta besedni dvoboj se je kmalu spremenil v pravcati pretep, ker je Preslenkov priskočil Ciniju na pomoč, medtem ko so tudi mimoidoči pristopili z namenom, da preprečijo splošni pretep. Sredi prerivanja pa sta prišla dva karabinjerja, ki sta vse skupaj odpeljala v vojašnico. Po končani preiskavi so kar šest oseb prijavili sodišču in sicer Cini-ja, Preslenkova, Salvatorija ter Luciana Tintija iz Ul. Gi-rardi, Gastona Giaschija iz Ul. Tiepolo in Amedea Tome-ja iz Ul. Gambini. Vsi so bili obtoženi pretepa, a jih je sodišče kljub zahtevi tožilca po obsodbi, oprostilo obtožbe, ker dejanje ni kaznivo. Sodišče bi moralo zaslišati nekaj beguncev, a ti so se že izselili. Eden izmed teh je sodnikom povedal, da se je tudi on vmešal, da bi spravil narazen pretepača, kar pa se mu ni posrečilo. Pri tem poskusu pa je izgubil vse gumbe na suknjiču. Na vprašanje predsednika, kaj je pravzaprav videl in kaj bi znal o hiteti, ker je zaradi močnega vetra izgubil ravnotežje, za- pretepu povedati, je begunec radi česar se je zvrnil in je | odgovoril, da malo ali nič z glavo udaril ob avto. I »Kaj ste pravzaprav delali?* 1 mu. ga je ponovno vprašal predsednik. “Iskal sem gumbe po tleh*, je bil odgovor. * * * Tudi pred prizivnim sodiščem so razpravljali o pretepu, ki pa se je končal s prijavo sodišču Licerija Carboncicha iz Ul. Negrelli, ki je bil februarja letos obsojen zaradi odpora proti javnemu funkcionarju in žalitve »pogojno na 4 mesece zapora. Carboncich se je novembra 1951. leta sprl z nekaterimi znanci in spor bi se skoraj spremenil v pretep. To nevarnost je opazil neki policijski agent, ki je bil v civilu, a se je vseeno. vmešal, da bi preprečil pretep. NjegOv poseg pa nj ugajal Carboncichu, ki se je pognal proti iijegu in ga tudi žalil. Posledica njegovega nepremišljenega dejanja je bila obtožba in tudi obsodba. Proti tej pa je Carboncich vložil priziv sklicujoč se, da ni vedel, da ima opravka S policijskim agentom. Ta izgovor pa mu ni pomagal, ker so bili tudi sodniki prizivnega sodišča prepričani o mladeničevi krivdi, zaradi česar so mu prvotno obsodbo v celoti potrdili. Zlom stegnenice S pridržano prognozo so včeraj zvečer pridržali na ortopedskem oddelku 75-letno upokojenko Berto Davin vd. Peu-ker iz Ul. Trento, kateri so v bolnišnici ugotovili zlom stegnenice leVe noge. Starka, ki se je zatekla po zdravniško pomoč z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, je izjavila, da je okoli poldne nerodno padla v lastnem do- VOZNI H ED VLAKOV O D II O I) 1 0.10 Ljubljana • • Reka B Opčine Beograd 4.00 P Videm 5.25 P Videm 5.13 P Portogruaro 5.37 P Opčine 6.00 R Benetke • Milan 6.20 B Benetke - Rim • Mi- lan • Turin • Zue-rich 6.30 B Videm - Trbiž 30. junija do 28. tembra) (od sep- 6.37 6.5« 7.15 8.20 8.30 843 8.48 9.45 10.05 12.20 12.28 12.53 13.30 13.45 14.22 1442 1610 16 20 16.48 17.00 17.35 17.50 18.27 19.10 19.30 20.07 20.16 21.05 21.50 22.05 Trbiž Rim Mi- Du- Amster- Ljubljana P Videm P Opčine P Tržič B Videm -B Benetke lan B Videm - Trbiž naj - Pariz dam B Opčine P Videm P Benetke P Videm P Videm R Benetke P Benetke P Opčine P Videm B Benetke - Milan- Pariz • Calais B Opčine - Reka Ljubljana - Beograd • A-tene • Istanbul P Videm B Benetke • Bari P Benetke P Videm P Opčine P Portogruaro B Videm - Trbiž - Dunaj - Muenchen P Cervignano P Opčine P Videm B Benetke - Milan -Genova - Turin . Ventimiglia - Marseille P Videm B Rim 0.15 1.05 5.30 6.23 7.05 7.20 7.30 7.40 8.10 8.25 .8.32 9.24 9.40 9.48 11.39 11.50 12.20 13.50 14.05 15.10 15.27 17.00 17.18 17.38 18.11 18.50 19.11 19.53 20.02 20.28 21.19 21.26 21.44 22.16 22.55 23.02 2345 P K I HODI B Videm B Videm B Beograd - Zagreb Ljubljana - Opčine P Cervignano P Opčine P Videm P Portogruaro B Turin • Milan P Videm B Rim B Videm P Videm . B Marseille - Ventil«>• glia - Genova - T«' rin - Milan • Benet' kc B Muenchen - Dunaj Trbiž - Videm P Opčine B Videm R Benetke , P Ban - Him - Benet' |^0 B Istanbul • Atene ' Beograd - Ljubu* na - Reka • Opč,n P Videm .j, B Calais • Pariz • lan • Benetke P Videm P Opčine B Trbiž - Videm P Tržič P Portogruaro R Benetke P Videm . B Ljubljana • Op«'"* B Pariz - Milan • Bin? Benetke P Videm R M i 1 a n Mestre P Opčine B Amsterdam - Dun - Trbiž - Videm P Benetke B Trbiž - Videm B Zuerich - Turin . lan - Him . Benet*' Benetke . Ml' B brzl P potniški R rapido TUDI VELIKA BRITANIJA V SKRBEH Zfl SVOJO VALUTO Novi vladni ukrepi naj bi vsaj zaustavili inflacijo Laburisti so na svojem zadnjem kongreru močno napadli Mac Millano-vo zunanjo politiko, nič kaj preveč pa niso niti pohvalili ekonomske politike sedanje britanske konservativne vlade. Nič čudnega. Britanska vlada s težavo rine skozi finančne težko-če, ki niso nič kaj obetajoče, kajti Veliki Britaniji stalno Preti inflacija, ki sicer ni zavzela večjega obsega, vendar le na Angleškem mnogo govora o počasni in prikriti, toda stalni inflaciji. Da bi britanska vlada preprečila večjo inflacijo in ohranila vrednost funta šterlinga, je 16. septembra izdala vrsto novih u-krepov. Eskomptno mero je Povečala od 5 na 7 odst., kar )e najvišja raven vse od leta 1920. Izdatki za investicije v javnem sektorju, se pravi *a investicije podržavljenih Bospodarskih panog skupno z investicijami osrednjih in krajevnih organov oblasti, bodo v naslednjih dveh letih morale ostati na letošnji rav-ni, in sicer v obsegu ene milijarde in pol funtov šterlin-S°v, To pomeni, da se bodo investicijski izdatki morali zmanjšati za 300 do 350 milijonov funtov šterlingov. Poleg teh ukrepov je finančni minister zahteval od bank, naj zad.žijio svoja posojila privatnemu sektorju vedno na povprečni ravni zadnjih dvanajstih mesecev, to se pravi, vedno v okviru dveh milijard funtov šterlingov. Prav tako je finančni minister izdal navodila odbo-ru za emitiranje vrednostnih Papirjev, to se pravi odboru, k' je posvetovalni organ finančnega ministra, naj zavzame bolj kontrolirano stališče do vsake prošnje za nova podojila, posebno kio gre za večjo vsote. Po devalvaciji francoskega franka m potem ko je 7,a-Padna Nemčija po nemškem finančnem ministru in samem kanclerju A-denauerju predlog za reval-yacijo marke odklonila, imajo ti ukrepi britans ..a fi-nančnegia ministra in britanske vlade nasploh namen pokazati odločnost britanske Vlade, da izboljša svojo pla-®)l«o bilanco in ohrani dosedanji kurz funta šterlinga na Pajnižji ravni 2.80 dolarja- Nič čudnega ni. da je ta n°yi poseg državnih oblasti Prišel tik pred letno konferenco mednarodnega monetarnega sklada, ki se je pred dnevi začela v Washingtonu A novimi ukrepi je britanska vlada hotela svojim piedstav-hikom na tej konferenci dati na razpolago nove, rekli bi dopolnilne argumente, in to Predvsem proti tezi, ki zahteva, naj bi se dovolilo fluktui-r*nje deviznih kurzov. Ena varianta te teze temelji na zahtevi, naj bi posamezne vlade dovolile fluktuacijo kurzov svojih valut do višine 10 odst. Ce bi se ta teza sprejela, bi se kurz zapadnonemške marke zelo verjetno znatno dvignil, kurz angleškega funta šterlinga pa bi upadel in v sedanji situaciji postopne devalvacije in dokaj nestal nega kurza bi funt šterling kot svetovna valuta lahko doživel hud udarec. Teza pa hkrati temelji na dejstvu, da funt šterling dejansko zares ne predstavlja svoje nominalne vrednosti, pač pa da v svojem uradnem kurzu podcenjuje vrednost dolarja in nemhke marke. Dejstvo je, da je britanska plačilna bilanca v zadnjih treh letih stalno v krizi in to kljub številnim vladnim ukrepom, da bi jo izboljšala. V prvi polovici leta 1954 je znašal britanski pribitek 174 milijonov funtov šterlingov, toda še v istem letu je pribitek padel na komaj 31 milijonov funtov šterlingov. V naslednjem letu pa je plačilna bilanca pokazala že primanjkljaj 79 milijonov funtov šterlingov. Res, da ,e v naslednjem letu — 1.956 — Velika Britanija napravila močan skok naprej in zaključila letno bilanco s pribitkom 233 milijonov funtov šterlingov, toda skoraj polovico tega so Angleži dosegli na račun zmanjšanja surovinskih rezerv (100 milijonov funtov šterlingov) in nia račun zmanjšanja uvoza v novembru lanskega leta zaradi sueške krize. V prvih osmih mesecih letošnjega leta pa znaša povprečni mesečni trgovinski deficit okoli 58,700.000 funtov šterlingov. dočim je v prejšnjem letu to povprečje znašalo komaj 48 milijonov funtov šterlingov, Ce se bo razvoj nadaljeval v tem smislu, in v kolikor bi ne prišlo do nekih večjih sprememb v blagovnem in deviznem prometu s tujino, bi se lanskoletni pribitek od 233 milijonov funtov šterlingov že letcs zmanjšal na komaj 109 mili jonov mntov šterlingov. To pa za britansko gospodarstvo in za njegove potrebe nikakor ni dqvolj. Opozicija zahteva od vlade, naj se pribitek dvigne vsaj do 430 milijonov funtov šterlingov, to se pravi vsaj toliko, kolikor je Veliki Britaniji potrebno z v Odplačilo dolgov, za- kreditiranje prekomorskih in povečanje zlatih in dolarskih rezerv Vzporedno s težkočami plačilne bilance a je močno o-štoelo tudi zaupanje v britansko valuto — v funt ter-ling, kar je dovedlo do špekulativnih poslov in do bega britanskih zlatih in dolarskih rezerv. Novi ukrepi zato težijo za povečanjem izvoza, to pa gre seveda . na račun investicij. Povišanje eskomptne stopnje pa bo prizadelo predvsem drobna in srednja podjetja, ker se pač velikta podjetja povečini opirajo na svoja lastna sredstva. Z novim u-krepom seveda bodo prizadete tudi industrije, ki so šele začele s svojo dejavnostjo ali pa ki so šele v razvojni fazi. Poleg tegia bo ta ukrep povečal britanske obveznosti tudi pri tako imenovanih šterlinških terjatvah, kar bo imelo za posledico ponoven dvig britanskih obveznosti i-nozemstvu na račun obresti in to v dokajšnji količini — od 40 do 50 milijonov funtov šterlingov na leto. Seveda bi daljni rezultat sedanjega zadnjega vladnega ukrepa mogel privesti tudi do določenega vračanja zaupanja v funt šterling in do izboljšanja plačilne bilance, toda dolgoročno zaviranje investicij nujno privede tudi do zaviranja naraščanja produktivnosti in dosledno s tem do zmanjšanja konkurenčne moči britanskega blagia na svetovnem tržišču. Pred dnevi Je francoskim policijskim silam v Alžiru uspelo zajeti enega izmed voditeljev alžirskih upornikov. To vsaj prtijo Francozi mlademu alžirskemu uporniku Yacefu Saadi-su, ki ga vidimo (v sredini) na gornji sliki imunim .. PRAVIJO, DA NAS BO LETA 2000 ŽE 5 MILIJARD Naše vedno številnejše potomce bo prehronjevola morsko Horn? Iz «algina» so Rusi izdelali učinkovito zdravilo proti črevesnim boleznim, Američani pa zdravilo proti želodčnemu čiru OBDOBJA TRME V RAZVOJU OTROKA Z uporabo nikakor sile se trma da odpraviti Trma ni nič drugega, kot odklanjanje tujih vplivov in protest proti tuji avtoriteti, in sicer taki, ki je otrok ne priznava Največji pašniki na svetu niso niti v Braziliji niti v jugozahodnih predelih ZDA niti na velikanskih prostranstvih Sovjetske zveze. To se bo morda zdelo komu nekoliko čudno, toda na dnu Sargaške-ga morja se razprostira največja prerija na svetu. Gozd in ne travnik njenih alg sega ponekod tudi do 300 metrov visoko, to se pravi do višine pariškega Eiffelovega stolpa. Podmorski pašniki — kot jih imenujejo — o katerih do včeraj še nihče ni vedel/predstavljajo danes glavni predmet proučevanja vseh onih znanstvenikov, ki razmišljajo o prehrani človeštva tedaj, ko bo Zemlja štela deset in tud; več milijard prebivalcev. Ti znanstveniki dobro vedo, da postajajo obdelovalne površine celin iz leta v leto bolj siromašne in da se bo število prebivalstva Zemlje že do leta 2000 namnožilo na 5 milijard ljudi ali celo več. Najnovejša proučevanja so pokazala, da se morejo na dnu morij najti idealne kemične sestavine, ki vsebujejo vse e- lemente, ki so potrebni za prehrano človeškega organizma. Obdelovanje morskega dna je tako rekoč čez noč postalo ključ za reševanje vprašanja prehrane človeštva v bodočnosti, «podmorski poljedelci« pa so danes najbolj iskana poljedelska delovna sila na svetu. Seveda ne gre tu za navadne kmečke delavce, pat pa za kvalificirane strokovnjake, ki jih je na svetu zares malo, in pri tem za tako, kvalificirano delovno silo, ki mora opraviti še poseben športni izpit. Zanimivo je, da je bil prvi pobornik te gospodarske panoge francoski državnik Clemenceau, ki je ob koncu prve svetovne vojne izjavil; «Bitko na Marni smo dobili na morju!)) Dejstvo je, da je k francoskim vojaškim uspehom mnogo prispeval neki francoski inženir kemije, kateremu je uspelo prehraniti desettiso-če preglajenih francoskih vojaških konj z rdečimi algami. In v dobi prve svetovne vojne je bilo vprašanje prehrane konj in vprežne živali nasploh Za uspešnejšo dejavnost barkovijanskega društva IIIIIIIIIIIHIIHIIHIIIIIJIIHIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllt oiiinii ......„„„„„..................................... n«...«.................................................................. Prešernove poezije v benjjalštini Pesmi največjega slovenske-0° pesnika — Franceta Prešerna — so prevedene v več *ffopj)ci)i in tudi izvenevrop-*kih jezikov. Pred kratkim je bila objavljena zbirka Prešernovih poezij tudi v bengaIšči-***■ Pesmi je prevedel v bev-Oalščino kalkutski unio. prof. ®isir Chaterjee, ki je pred nrema mesecema tudi obiskal Slovenijo, da bi se bolje in blizu spoznal s slovensko literaturo, umetnostjo in s slo-vmskim narodom nasploh. , Po prevajalčevem mnenju le Prešernova poezija dostop-n° Se posebno indijskemu ljudstvu, ker v Prešernovi Poeziji prevladuje slovanski značaj, k. ima več sorodnostt * značajem indijskih narodov. ‘sto velja tudi za Prešernov ,2raz in za njegovo tematiko. Izdaja Prešernovih pesmi v .enpalščini je bibliofilska in Ze bila zelo ugodno sprejela nted tamkajšnjimi ljubitelji Poezije; temu je še priporno-0lo prav to, da Prešeren ob-Ravnava bistvene probleme človečnosti, univ. prof. Sisir Chaterjee Pfipravlja še izbor slovenske *n jugoslovanske poezije, ki J*ai bi bil objavljen v krat-eni. V tem izboru bo zasto-Pana poezija od romantike na moderne in še posebna pokornost bo posvečena parti-kanski liriki iz nurodnoosvo-°dilne borbe jugoslovanskih Prodov. Za bodoče je tudi v Popravi izbor slovenskih in jllfJoslovanskih novel, od ko-er'h so vzbudile pri univ. pr°/. Chat erjeeju še posebno kanirnanje novele in črtice na-se0a Ivana Cankarja. Univ. prof. Sisir Chaterjee Pa pripravlja še dve knjigi za luposlovanske založbe; v en. o Predvsem pripravil sod ob-novele bengalskih pisate-‘3*v, medtem ko bo v drugi javil spise o politični, so- aialni Po dolgih, lahko rečemo iziv vsem barkovljanskim mla-predolgih počitnicah, bo zo- dincem, da se lotijo tega tako pet zaživelo delovanje bar- lepega udejstvovanja na pro-kovljanskega prosvetnega dru-1 svetnem področju. Nekaj tešiva Ker je moral dosedanji pevovodja Milan Pertot, ki je poučeval pevski zbor skoraj deset let in ga spravil na zavidljivo višino kljub pomanjkanju dobrega pevskega materiala, zaradi obolelosti opustiti p evovodstvo, je imelo društvo posebno srečo, ko je našlo v osebi Rudija Jagodira Pertotu vrednega naslednika. Ze po prvih pevskih vajah v preteklem obdobju so' se pokazali znaki novega načina petja, kajti novi pevovodja je pokazal pot, po kateri bi morali hoditi vsi naši pevski zbori, da bi petje zazvenelo povsem na novo, ker so bili zajeti potrebni pojmi za dosego lepega petja. Pred vsako pevsko vajo sta se za kratek čas vadila pravilno dihanje in pravilni nastavek glasu, ki sta za lepo petje ne-ob hodno potrebna. S takim načinom učenja izgine predvsem «drsanjen pri nižjih glasovih in kričanje v višjih legah. Tudi taki pevci, ki jih narava ni obdarila z lepim glasom, pridejo po kratkem času do primernega zborskegu glasu Skoda, da ni za tako učenje pravega razumevanja pri vseh pevcih, ker je mnogo takih, ki mislijo, da je vse to nepotrebno. Kdor pa se je le nekoliko poglobil v lepo petje m mn je prt srcu napredek zbora, bo z odprtimi rokami sprejel tak način učenja, tipamo, da bo z novim letom spregledala tudi tista peščica pevcev, da je majhna izguba na času potrebna in da bo prinesla v doglednem času vidne denskih uric, ki jih terjajo pevske vaje, ne bo preveč nikomur in kdor se ukvarja z motoriziranim športom, naj odvzame temu tisto malo časa, ki ga zahtevajo pevske vaje, ki so samo dvakrat na teden. Sicer je v barkovljan-skem prosvetnem društvu precej mladine, a bilo bi je lahko še mnogo več. Naj pomisli barkovljanska mladina, da je štel pevski zbor nAdrijas ob svojem prisilnem razpustu leta 1927 nič manj kakor sto pevk in pevcev, povečini mladincev. Po kratkem delovanju v prosvetnem društvu bo nova mladina prav gotovo ugotovila, da je namen prosvetnega delovanja ne le petje, ampak tudi spoznavanje in druženje vseh zavednih Barkovljanov. Naj nam novo društveno leto prinese ne nazadovanje, I ampak tisto napredovanje, ki I je za našo tako ogroženo vas potrebno. Barkovljanski pevci so prednjačili skozi dolgo dobo šestdesetih let in zakaj naj za vsako vojsko prav tako važno vprašanje kot je danes za vsako vojsko izredno važno vprašanje pogonskih goriv za motorizacijo. Poleg kruha, ki ga že dobivamo iz alg in poleg nekakšne juhe, ki so jo izdelali iz planktona, ki je že dokazal, da je prvovrstno prehrambeno sredstvo, so ..podmorski poljedelci« pred kratkim izdelali tudi neko temno testo, ki nosi ime «alg;n» in ki je po mnenju strokovnjakov pravi ..kemični zaklad«. Iz tega testa, iz algina, so sovjetski strokovnjaki izdelali zelo dobro zdravilo proti številnim črevesnim boleznim, Američani pa so iz iste surovine dobili zdravilo za zdravljenje čira na želodcu. Neki francoski zdravnik je iz algina pridobil najučinkovitejšo hemo-statično substanco, ki je tako močna, da takoj prepreči vsako krvavitev. Iz algina so prav tako pridobili snovi, ki služijo za prečiščevanje in kri-I staliziranje sladkorja ter za prečiščevanje piva. in vini. Algin nadalje uporabljajo za proizvodnjo papirja in za razne druge potrebe v industriji usnja, tanina, filma ter tudi za izdelovanje lepila, ki je 37-krat boljše od navadnega lepila. Algin uporabljajo tudi pri izdelovanju številnih plastičnih snovi. Neki francoski kemik in biolog je napravil že pravo farmo alg v globini petih metrov pod morsko gladino in po njegovem obdelovanje takih farm ne bo predstavljalo nikakih težkoč. Edina težkoča bodo strokovni delavci, za katere vemo, da jih je doslej malo. Francoska mornarica na pr, že vneto išče mladih ljudi, ki bi se posvetili podmorskim raziskovanjem in ki naj hi svoj vojaški rok preživeli kol ..potapljači«. Tudi Združene države in Velika Britanija zelo iščejo take prostovoljce, ki so v teh državah bolj cenjeni kot letalci ali pomorščaki. V anglosaških deželah in Franciji so ustanovili že številne šole, v katerih se usposabljajo ljudje za potapljače. Razni laboratoriji in kemične tovarne ustanavljajo že samostojne šole, Južna in Severna Amerika, Japonska in Izrael pa zbirajo potapljače po vsem svetu in ponujajo velike nagrade vsem onim, ki bi se hoteli lotiti novega poklica — podvodnih poljedelcev. Da bi mogel nekdo prevzeti tak poklic ali bolje se njemu posvetiti, mora prej na zdravniški pregled, ki je prav ta- cu nosečnosti. V nasprotju z ženskami se moški pod vodo prej utrudijo in jih ta poklic kmalu izčrpa. Zato ni nič čudnega, da podjetja, ki z o-glasi iščejo kandidate za nov poklic, prav tako rada sprejemajo v službo mlade to zdrave ženske kot krepke moške. Največja šola za potapljače na svetu je v San Florianu na Korziki. Zaradi strogih zahtev, ki jih od njih terja direktor šole — Jean Fochare — se večina prijavljenih kandidatov kaj kmalu izloči in komaj 10 odstotkov jih po navadi ostane do konca tečaja in dobe nato diplomo kvalificiranih podmorskih potapljačev Dober ((podmorski poljedelski delavec« more postati le oni, ki se zelo dobro počut: tudi v globini 30 metrov in ki je tudi v globini 60 metrov še vedno priseben, da lahko opravi vse štiri računske operacije. Zaključni izpit na tej šoli zahteva, da kandidat vzdrži pet minut v globini 40 metrov, da tam nato izprazni svojo steklenko zraka, priplava takoj na vrh ter se takoj nato požene v razburkano morje in preplava 150 metrov dolgo progo ne da bi pri tem izgubil masko in rezervno steklenko zraka. Po tem zaključnem izpitu, ki je dokaz, da se je v šoli naučil vsega, kar je za dobrega potapljača potrebno, se rodi nov strokovnjak nove poljedelske panoge — nov podmorski poljedelec. Vsak duševno in telesno normalno razvit otrok je v določenem obdobju trmast. Torej je trma pri otroku tedaj popolnoma normalen pojav, proti kateremu se ne smemo neusmiljeno bojevati. Otroka je potrebno v tem kritičnem času pravilno voditi in usmerjati. Vsak otrok pokaže že zgodaj svoje želje. Čeprav je še majhen, hoče samostojno spoznavati svet okoli sebe. Predvsem postane ta zahteva velika od 2. in pol do 4. leta, ko otrok že dobro hodi in tudi govori. Toda vsi predmeti in okolica otroka ne «ubogajo». In konflikt je tukaj! V otroka vtisne vsak tak konflikt neki svojstven pečat. Polagoma spoznava, kaj sme in kaj ne sme, kar zmore in kar ne zmore. Spozna, da se je treba nekaterim zahtevam staršev podrediti in jih ubogati. Da to otrok diokončno o-svoji, je potrebno neko določeno obdobje. Ali z drugimi besedami — struktura otrokovih možgan rabi neko določeno obdobje za ta proces. Zato je popolnoma iz psihološkega in tudi iz fiziološkega vidika nepravilno otroka pretirano siliti. Vsak dober vzgojitelj in tudi starši bodo čim več dosegli s potrpežljivostjo. Ce- bodo ravnali o-bratno, bodo diosegli nasprotni učinek. O pravilnem ravnanju z otrokom v kljubovalni dobi in v obdobju trme je bilo doslej že mnogo napisanega. Predvsem se s tem problemom mniogo ukvarja tudi mentalna higiena, t- j. znanost, ki proučuje in skrbi za duševno zdravje človeka. Torej obdobje trme nastopa pri vsakem duševno normalno razvitem otroku nekako pred tretjim letom in traja do 4. leta starosti. Psihologi to obdobje imenujejo prvo obdobje trme. Drugo o-odobje trme nastopi pri otroku med spolnim zorenjem — v puberteti, med 12. in 16. letom. Telesni in duševni razvoj otroka se v tem obdobju izredno spremenita. V otroku se prebujajo nove, doslej, .nepoznane sile; in razvoj nekaterih novih sposobnosti. povzroča spremembo v osebnih potrebah in težnjah. Starši imajo občutek, da se je njihov otrok spremenil čez noč. Nekateri zatrjujejo celo da se jim je otrok odtujil Skoraj vsi pa postanejo izredno kljubovalni in trmasti Toda ta pojav, če ga gledamo iz fiziološkega in duševnega vidika, je v tem obdobju nujen. Spolni nagon se v otroku prebuja in povzroča občuteno nihanje tudi v duševnem počutju. Biološko je tak otrok že odrasel človek vendar je po svoji duševnosti še otrok. Toda tega ne prizna drugim, niti sebi. Dekle in fant hočeta sama odločati, kaj je prav in kaj ne. Trma tu torej nič drugega kot odklanjanje tujih vplivov in protest proti tuji avtoriteti in sicer taki, ki ju ne priznavata. Dekle in fant se u-pirata tujim vplivotn, čeprav zavestno vesta, da ne moreta na njihovo mesto postaviti nič boljšega, nič svojega. In tako je konflikt z vzgojiteljem tukaj! To je torej drugo obdobje trme. Dečki prebolijo to dobo nekako po 16. letu, a deklice v začetku 15. leta. prvo in drugo kljubovalno obdobje trme pri otroku mora nastopiti, saj je to tudi e-den izmed znakov normalnega duševnega in telesnega razvoja. Zanimive so ugotovitve neke znane ameriške psihologinje: Od 100 duševno normalno razvitih otrok j® 84 močno doživljalo obdobje trme. Od 100 duševno slabo razvitih otrok 79 tega obdobja ni doživljalo. Tudi ti podatki nam ponovno potrjujejo, da je trma običajen pojav pri normalno razvitem otroku. Naloga staršev in vzgojiteljev je .predvsem, da bodo o-trdka vodili in usmerjali tako, da bo prešel to obdobje brez ((duševnih okvar«. Ali naj starši odpravijo o-trokovo trmo s silo? V vsakem otroku se v tem obdobju borita dva svetova — svet odraslega in svet otroka. Otrok sam se počuti zelo nesamostojnega, istočasno pa občuti še pritisk Okolice. Zato ne smemo s silo odpravljati otrokovo trmo. Pri majhnem otroku bomo najbolje uspeli, če ga premotiviramo, pri starejšem pa dosežemo ugoden učinek le, če nas otrok priznava in ceni. To pa dosežemo le z dobrimi zgledi. Le od take osebe, pa naj bodo to starši ali učitelji, je otrok pripravljen sprejemati kritiko in pobude. Zato je nujno potrebno, da vsakdo, kii ima o-pravka z otrokom, pozna dodobra ves telesni in duševni razvoj otroka. Za pravilno ravnanje z o-trokom v teh kljubovalnih obdobjih si zapomnimo predvsem tole: 1. Nudimio otroku v tem obdobju veliko ljubezni in topline, da se bo počutil v naši bližini izredno varen. 2. Tudi z otroki lahko mf*> no govorimo. 3. Preudarimo, kar otroku zapovemo, ali kar mu obljubimo. Brezpogojno moramo držati dano besedo. 4. V tem obdobjn ne smemo pri otroku vse videti in vse slišati. Otroci včasih prav iščejo v odraslih vzpodbudo, da bi potem lahko odgovorili s trmo. 5. V vzgoji so hitre rešitve redke! Imeti moramo potrpljenje in pokazati, da znamo tudi počakati. iitiiiiiniiiiiimiiiuiiiiiimiiiiiiiiiimuiimiiiiimimmimmiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiHmiiiita 1» NAJ SI STARŠI DOBRO PREBEREJO KJE IN KAKO naj se otrok uči Eden od najnujnejših problemov vzgoje je, da starši pomagajo že v prvem razredu otroku, da razvije čim u-činkovitejšo metodo v učenju. Mnogo naših otrok se u-či, vendar se ničesar ne nauči. Predvsem je važen prostor, v katerem bo naš otrok delul naloge in st tudi učil. Priznati moramo, da je to zaradi stanovanjske stiske danes izredno težko, Toda prvi pogoj je, da starši, ki imajo šolarčka. najdejo v stanovanju neki, pa četudi majhen prostor, kjer se bo otrok u-čil, imel svoje šolske potrebščine in tako lahko nemoteno delal. Kdaj naj se otrok uči? Najbolje, da to določijo starši. Paziti pa morajo, da to ne takoj po kosilu, kajti celotno telo otroka je takrat zaposleno s prebavo. Prvi razred ne daje otroku še mnogo zaposlitve. Ker so otroci med seboj različni, opravijo eni nalogo hitro, drugi počasneje, eni vestno, drugi površno. Toda z doslednim navajanjem na opravljanje šolskih nalog bodo starši dosegli, da bo o trok zares ta čas uporabil samo za delo. Saj bo to v prvem razredu samo uro ali dve. Otrok se bo neko stvar dobro naučil, če bo za to motiviran in zainteresiran. Za u činkovito učenje pa je pomembna sposobnost pomne-nja. Učenec se bo neko snov ali pesmico bolje zapomnil, če jo bo večkrat ponovil. Najboljše je ponavljanje takoj po učenju, nato pa od časa do časa. Najuspešnejša ponovitev je tista, kjer vidimo, slišim« in izgovarjamo besede, to se pravi, da glasno ponavljamo. Ze v začetku smo omenili, da so med otroki razlike. Nekdo si bo bolje zapomnil, če bo tiho ponavljal, nekdo, če bo glasno, imamo pa tudi take o-troke in odrasle• ljudi, ki si najbolje zapomnijo učno gradivo, če se ga uče stoje. Zato ne smemo otroku vsiliti neki «naš» način ponavljanja. Starši naj otroku doma ne pomagajo pri učenju, pač pa naj otroku pomagajo, da bo osvojil metodo, ali kot z drugimi besedami pravimo, način učenja. Da se bo v najkrajšem času čim več naučil. Kar bo šola v otroku zgradila, mora dom podpreti in pomagati. Ce želijo starši, da bo njih otrok duševno srečen, mora biti otroku šola in dom eno. Prvo šolsko leto bo za našega malčka izredno pomembno. Pri otroku se bodo izoblikovale navade, katere so nujne pri nadaljnjem uspešnem šolanju. iiiiihiiiu ALI SMO RES ŽE NA TEM DA BOMO KOS STAROSTI? bi danes bili potisnjeni v o* ce|0 zahtevnejši od in kulturni zgodovini J sadove. danainjg indij« b. Ob tej priliki nuj gre po- Mala francoska pesnica Mlnou Drouet Je ->pet na dnevnem re du. Pred letom ali kaj več je zaslovela zaradi svojih pesmi, pred nekaj ledni so jo proslavljali zaradi njenih uspelih nastopov kot pevke, ko Je po Franciji in Švici pela nekaj zadje? Ako bi si vsak pevec bolj natanko ogledal svojo o-kolico, bi prav gotovo iztaknil novega pevca ali pevko, kajti takih je v Barkovljah še nešteto. Pevec ni tisti, ki misli, da je z obiskovanjem pevskih vaj storil svojo pevsko dolžnost, ampak tisti, ki razširja ljubezen do petja tudi pri svojih prijateljih in znancih in ki pride vsaj enkrat v letu k pevskim vajam z novim pevcem. Vsi pozivi odbora bodo malo zalegli, če ne bo vsak član pevskega zbora 'poskrbel, da postanejo druš- svojih uglasbenih pesmic, se daj pa Jo nameravajo spraviti | ‘»»e™ prostori od vaje do vaj te k filmu. Kal vse ne hodo tesnejši, še počeli s tem otrokom? | R. P. pregleda za letalce, V globini 20 metrov pod vodo je namreč lahko vsaka fizična motnja usodna. Kljub temu pa je že dokazano, da za podvodno poljedelstvo niso potrebne izredne fizične sposobnosti. Tudi nežne Ženske lahku postanejo dobri potapljači. Se več, kaže da je ta poklic še bolj primeren ženskam kot moškim, kajti ženske uporabijo skoraj dvakrat manj zraka kot moški. In to je pri potapljanju izredno važno. Končno velja omeniti še to, da je potapljanje zelo koristno ženskemu organizmu, da je to e-dini šport, ki se ženskam dovoljuje tudi pri šestem mese- Po tem, kar je izjavil član francoske akademije znanosti prof. Leon Binet, se zdi. da smo na dobri poti. Starejši se še spominjajo hrupa, ki ga je po prvi svetovni vojni dvignil ruski zdravnik Voronov s svojim postopkom, ko je «pomlajeval» svoje paciente tako, da jim je s kirurškim posegom presadil opičje spolne žleze. Pacient se je sicer nekaj let res počutil bolje, a so tudi nove žleze kmalu izgubile svojo učinkovitost. Francoski profesor in njegova asistentka se že več let pečata s tem vprašanjem in sta po vrsti poskusov prišla do zaključka, da more telečji embrio, ki ga vbrizgamo človeku pod kožo, privesti do čudovitih rezultatov. Embrio ne več kot nekaj tednov starega teleta je treba sesekljati in ga o-hraniti v posebni raztopini pri relativno nizki temperaturi, preden ga vbrizgamo. Po profesorjevih izjavah so s temi injekcijami dosegli pri nekaterih starcih naslednje klinične uspehe; zadržanje senilnosti, povečanje fizične moči in hitro o-zdravljenje ran, ki jih povzroča arterioskleroza. Z biološkega stališča postane po tem zdravljenju krvna lo spremenjena, skoraj povsem normalna. Prof. Binet je izjavil, da bo nadaljeval s svojim delom, da bi poglobil dosežene rezultate, Sandwich ga jc rešil Nek. policaj se ima zahvaliti sandvvichu, če je danes še živ. Policijski narednik Do-nald Rumsay iz Eč imburga, je dobil nalog, da aretira nekega osumljenca. Preder. se je odpravil, da izvrši nalogo, je v hitrici požrl sandwich. Ko je hotel zločinca aretirati, ga je ta sprejel s strelom iz revolverja. Krogla mu je prodrla v želodec, njeno prodorno moč pa je ublažila še trda skorja neprebavljenega sandwicha. Tako mu je krogla povzročila relativno lahko rano. Ce bi ne bilo omenjenega sandwicha — zatrjujejo zdravniki — bi bil policaj prav gotovo umrl. «Stcycr-Puch 500> V Gradcu so predvčerajšnjim dali v prodajo mali e-konomični avtomobil #Steyer-Puch 500». Gre za prvi avstrijski avtomobil te vrste, ki so ga skoraj v celoti izce-lali po vojni v Avstriji, in oblika, ki je pri starcu ze- | stane 32.800 šilingov (okrog 600.000 lir). Avtomobil je o-premljen z avstrijskim motorjem, ki so ga izdelali v tovarni Puch, v Thondorfu pri Gradcu .medtem ko njegovo karoserijo dobavlja turinska Fiat. Novi avtomobilček — je Razprava proti «ConfidentiaI» Proces proti reviji «Confi-dential« so razveljavili zara-ci napake v postopku, ker se porotn.ki nikakor niso mogli zediniti. Prvi porotnik je obvestil sodnika Walkerja, da so mnenja porotnikov deljena in sicer v razmerju 7 proti 5, in je dodal, da ni nobene možnosti ,da bi moglo priti kakorkoli do soglasja. Prvi porotnik, Fred McCulley, ni razkril, če se je večina porotnikov izjasnila za ali proti dejal ravnatelj tovarne v Thondorfu na tiskovni kon-'j krivdi revije «Confidential». Sodnik Herber Walker ’ je ferenci — ustreza povsem potrebam modernega prometa in je tudi precej ekonomičen, tako da bo dostopen širokim slojem prebivalstva. izjavil, da se bo 10. oktobra vršila nova razprava proti zastopnikom «Confidentiala» v 1 Kaliforniji. iinn ut miiiimmtiii mmii im n niimiiiiiimimiiHimiiiiiiiiiim iiimiiitiimiuiiiiiiiiuiiiiiiHH nn»rif — Posodite mi, prosim, za trenutek sveder t>aj pnevmatični (liorisko-beneifei dnevnik Živahna diskusija na seji občinskega sveta Javne ustanove se ne smejo odpovedati javni vzgoji To sta v diskusiji o otroškem vrtcu v Podturnu poudarila svetovalca Battello in Zucalli Sinočnja seja občinskega sveta v Gorici je bila v svojem drugem delu posvečena razpravi o predlpgih upravne, ga značaja, ki so bili sprejeti z majhnimi priporočili Zato pa je bil toliko bolj razgiban prvi del z razpravami o interpelacijah. Občinski svet je izkoristil polno uro časa, kolikor mu daje na razpolago pravilnik, da se je razgovoril o interpelacijah, ki jih je predložila leva opozicija. Najprej je bila na vrsti interpelacija svetovalcev KPI Battella in Battija glede vprašanja podjetja ATA. Zuj.an je obljubil, da se bodo o njem temeljiteje pogovorili prihodnjič, ko bodo govorili o nekaterih spremembah na progah, ki jih to podjetje vzdržuje. Sledila je razprava o drugi interpelaciji, ki so jo podpisali svetovalci KPI in PSI. Nanašala se je na odločitev pristojnih organov, s katero je bila Gorici odvzeta pravica do ocarinjenja goveje živine, ki jo uvažamo iz Jugoslavije; dalje na zahtevo, naj se pojasni stališče do obnovitve železniške zveze med severno in južno postajo ter na predlog za znižanje cestišča pod železniškim mostom pri Rdeči hiši. da tovornim avtomobilom ne bo treba delati daljše poti za vstop v Italijo. Na interpelacijo je odgovoril župan, ki je prebral pismo odbora trgovinske zbornice, v katerem je rečeno, da se bo zahtevalo, naj se čez Gorico u-vozi v Italijo letno 1500 glav goveje živine. Glede železniške zveze se pričakuje mednarodna konferenca; znižanje ceste pri bloku pa je stvar tuje države in se v to ne more vtikati, pač pa bodo lahko pristojni organi predlagali, da bi se za tovorni promet rabil blok pri St. Patru. Od interpelantov je spregovoril Pizzul (PSI), ki ni bil zadovoljen z županovim odgovorom. Se posebej se je vprašanja železniške zveze mea obema postajama dotaknil podpisnik interpelacije Battello (KPI), ki je rekel, da odgovor trgovinske zbornice kaže, da je vprašanje še vedno na mrtvi točki. Se pred časom je minister za promet odgovoril poslancu Beltrameju, da bodo vprašanje rešili na medna, rodni konferenci, ki pa naj bi bila ena izmed toliko, ki jih nikoli ni bilo. Svetovalec Battello je predlagal, naj bi županstvo po svojin zastopnikih stopilo v stik s sosedi, ker ne gre za politična, ampak tehnična vprašanja, Zupan je odgovoril, naj se za te stvari zanimajo pooblaščena ministrstva Njegov odgovor je Battellu 'služil za ponovni dokaz prepričanja, da se pri nas vse preveč zanašamo na osrednje oblasti. Interpelaciji o stikih s sosednjo državo je sledila interpelacija svetovalcev KPI glede prepustitve poučevanja v občinskem otroškem vrtcu v Podturnu redovnicam. O tem se je razvila živahna diskusija, ki je za nekaj minut držala v veliki napetosti vse svetovalce, novinarje in občinstvo Najprej je župan pojasnil, 'zakaj je odbor na st# o roko odločil, naj redovnice, Ki so poučevale v vrtcu že 25 let, še naprej ostanejo na tem mestu. Rekel je, da imajo vanje popolna zaupanje, da občinski otroški vrtci ne delujejo povsem zadovoljivo in da so s ponovno izročitvijo vrtca redovnicam izkazali priznanje za njihovo požrtvovalno delo. Sami starši so prišli na županstvo s prošnjo, naj se v novi vrtec znova namestijo redovnice. Ozračje je postalo napeto, ko je Battellp zanikal županovo trditev, da bi prebivalci Podturna napravili kako prošnjo na županstvo in izjavil, da so redovnice ob koncu lanskega leta zbirale podpise pod izjavo, če bodo slednje le. to starši poslali otroke še k njim v šolo. Battello je dalje dejal, da je vprašanje predvsem važno zaradi tega, ker se ob njem preizkušajo nekatera načela. Javne ustanove se ne smejo odpovedati javni vzgoji in jo zaupati verskim organizacijam. Redovnice bi za njihovo delo lahko nagradili z odlikovanjem, nikakor pa ne s prepustitvijo vzgoje otrok. Po diskusiji o interpelacijah je prišlo vprašanje otroškega vrtca v Podturnu ponovno na dnevni red, ko je bilo treba potrditi sklep občinskega odbora. Tedaj je svetovalec Zucalli (PSDI) obsodil metodo občinskega odbora, ki je sprejel tako važen sklep, ne da bi vprašal za mnenje občinski svet. Poudaril je izjavo svetovalca Battella, da se javne ustanove ne smejo odpovedati javni vzgoji. Pred stoletji je bila vzgoja v celoti zaupana verskim organizacijam, ven. dar si je sedaj utrlo pot spoznanje, da so za javno vzgojo poklicane javne ustanove. S' tem pa se niti od daleč ne izkazuje nehvaležnost redovnh cam za njihovo požrtvovalnost. Sklep občinskega odbora je bil sprejet z demokrist-janskimi in misinskimi glasovi; proti so glasovali 4, osem svetovalcev pa se je vzdržalo. «»... -- Izmenjava telegramov Ob 40. obletnici smrti na bojnem polju generala Antonia Cascine je goriški župan poslal brzojavko sinu pokojnega ing. Alessandru, ki se je tudi s brzojavko zahvalil občinski upravi za tople besede, s katerimi se je spomnila njegovega pokojnega očeta. «»----------------- Novi sedež PSI v Gorici V skladu s sklepom kongresa PSI je stranka preselila svoj pokrajinski sedež iz Tržiča v Gorico, Ul. 24. Maggio 1-1. tel. 29-39 K»------- Po stopnicah je padla Včeraj je na stopnicah poslopja, v katerem stanuje zdrsnila 49-letna Curci Maria iz Ul. Semrhinerio 9. Pri padcu se je ženska precej potolkla, v bolnišnici Brigata Pavia, kamor jo je ob 17.30 pripeljal Zeleni križ so ji namreč ugotovili zlom desne noge, zaradi česar se bo zdravila najmanj mesec dni. - « » Neubogljivi južnjak zopet za zapahi Goriška policija je včeraj ponoči ob 2.30 ponovno aretirala 45-letnega Salvatora Seja pokrajinskega odbora Pregledali so načrt javnih del Pretekli torek se je pod predsedstvom odv. Culota sestal pokrajinski upravni odbor. Najprej so sprejeli vrsto ukrepov personalnega značaja ter so tako potrdili sprejem v službo dveh asistentov pri tehnično-trgovskem inštitutu v Gorici, za prihodnje šolsko leto 1957—58. Nato so odobrili nadaljnja dela na novem tehnično-trgovskem inštitutu v Gorici in podaljšali so do 31. decembra zavarovalno pogodbo za nesreče na delu za zdravnike in kemike na pokrajinskem laboratoriju za higieno in profi-lakso in za osebje pokrajinske-ge tehničnega urada. Isto so pokrajinski odborniki sklenili za osebje pokrajinskega zavoda za dojenčke. Na seji so odobrili tudi prošnje nekaterih prebivalcev naše pokrajine za ograditev zemljišč in zgradnjo poti ob glavni pokrajinski cesti Trst-Vi-dem Pokrajnski odbor je tudi dovolil AGI, da v prvem nadstropju pokrajinskega muzeja na Kornu organizira VI. mednarodno mladinsko razstavo upodobljajoče umetnosti. Pokrajina bo nadalje krila stroške v znesku 50.000 lir za obnovitev pohištva v sejni dvorani goriškega muzeja. Za nabavo kuhinjskega pribora v goriški umobolnici bo pokrajina potrošila 550.000 lir. Prav tako bo pokrajina krila stroške za popravilo stanovanja v pokrajinski stavbi v Ul Manzoni; stroški bodo znašali 70.000 lir. Nato so odborniki odobrili vrsto ukrepov v korist nezakonskih otrok. Končno so se odborniki dalj časa zadržali na programu javnih del, ki se bodo izvedla v naši pokrajini na osnovi zakonov z dne 10. 8. 1950 in z dne 27. VII. 1957. Obravnavali so vsa tista področja, ki so najbolj zapuščena in izrekli mnenje, da bi bilo potrebno predvsem popraviti,odnosno izboljšati cestno omrežje v notranjosti pokrajine. ............................... Sciascia iz Canicattija v pokrajini Agrigento, ker ni zapustil Gorice, kakor mu je zapovedala goriška kvestura, ki je izdala tudi izgonski list. Mož, kateremu se je tako pri. ljubila Gorica, v kateri je kot se zdi našel «lahek zaslužek« je bil že pred časom kaznovan od goriške preture na mesec dni 'pogojne kazni. Tokrat bo vsekakor kazen moral izpolniti, če mu ne bo pretor dodelil še kakšen mesec «počit-ka» v njegovem najbolj priljubljenem mestu. IZ ČEDADA Samomor vojaka Iz Čedada poročajo, da se je pred dnevi pripetil v vojašnic: «Francescatto», kjer so nastanjeni vojaki 75. pešadijskega polka žalosten dogodek, katerega oblasti že vedno raziskujejo. Potem, ko so vojaki že odšli v spalnice, se je nenadoma z dvorišča zaslišal strel; nekaj vojakov je skočilo na dvorišče in pred vrati vojašnice so našli v mlaki krvi 22-letnega vojaka Rocca Santora-na, ki je pred nekaj .minutami stopil na stražarsko mesto. Mladenič se je ustrelil s stražarsko puško v trebuh in kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. Kaj je mladega vojaka privedlo do tako tragične odločitve ni znano. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Mrzli val je mimo Burja povzročila škodo v vinogradih Pod latniki ležijo grozdi vsevprek ■ Na Oslavju so bili prizadeti predvsem izpostavljeni vinogradi Včeraj je sonce navsezgodaj pokukalo izza Mrzelca — znak, da bo namesto deževnega dne sončno, čeprav nekoliko hladno vreme. Proti poldne se je ozračje ogrelo, saj je bilo ob 11. uri 14,4 stopinje. Najnižja temperatura je bila ob 1. ponoči; 7,8 stopinje. Medtem ko se zaradi temperature nimamo več kaj pritoževati, je burja povzročila veliko škodo na nekaterih najbolj izpostavljenih krajih v Brdih, zlasti na Oslavju. Ko smo obiskali nekatere vino- iiHiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiimiiiHiiiiHiiiiniiHmiiiiMiiimiuiiiiiiinHHiiiiiiiiiiHiuiiiiimiiiiiiiiii Motociklist trčil v kmečki Hotel je voz prehiteti, pa je prepozno opazil naproti prihajajoči avtobus Na glavni cesti Gorica-Vi-dem, takoj za Mošo se je vče. raj ob 17.25 pripetila prometna nezgoda, pri kateri se je hudo ponesrečil 45-letni Luigi Galegti iz Gorice Ul. Colombo 24, ki je nesrečo tudi sam zakrivil. Galeatti je hitel ob omenjenem času z motociklom «Parilla» 11257 iz Moše v Gorico; ko je prešel kraj, je hotel prehiteti kmečki voz Sivia Piovesana iz Moše, ki je vozil v isti smeri. Nesrečni Galeati ni opazil avtobusa, ki je prihajal iz Gorice; zavozil je s precejšnjo brzino mimo vprežnega voza, toda ko se j zavedel, da mu je avtobus preblizu je zavil na desno ter tako s prednjim delom motocikla zavozil v voz Pri tem se je ^evrnil in je njega ter vozilo, vprežni voz povlekel nekaj metrov za seboj. Ponesrečenca je neki vo- jaški džip odpeljal v prvo goriško bolnišnico v vilo sv. Justa, odtod pa v bolnišnico Brigata Pavia. Tu so ponesrečencu ugotovili več poškodb po telesu, zlo mdesne noge, rano na nad levim očesom, pretres možganov, tako, da je njegovo zdravstveno stanje precej resno. Saje so se vnele Včerajšnja rahla 'burja je zaposlila tudi goriške gasilce, ki so bili ob 14.30 klicani v Ul Faiti, kjer so se vnele saje v dimniku stanovanja Franca Komela. Ko so ocenili š! odo požara, ki bi se bil brez pomoči gasilcev vsekakor bolj razvnel, so ugotovili, da je lastnici stavbe Virginiji Batistič zgorelo dvoje tramov v vrednosti 20.000 lir. Športni dnevnik Zanimivo srečanje najboljših atletov 9 držav Dvoboj Balkan-Skandinavija od danes na atenskem stadionu Glede na najboljše rezultate posameznih atletov so Skandinavci veliki favoriti gradnike, smo ugotovili, da je škoda res velika. Prizadeti so tisti vinogradniki, katerih vinogradi so obrnjeni proti severu in vzhodu. V te se je burja najbolj upirala in napra. vila tudi največ škode. Pod latniki ležijo grozdi kar vprek. Silna burja jih je odlomila z vej in jih vrgla ob tla Kjer je odtrgala cele grozde, še ni tako hudo; najslabše je v tistih vinogradih, kjer so se zrele jagode tokaja in delno tudi malvazije odtrgale od grozda. Teh jagod ni mogoče več pobrati, ker so padle med travo. Vinogradniki bodo skušali grozde pobrati in jih spre-šati. Toda s tem ne bodo odpravili škode, ker nekateri grozdi še niso dovolj zreli in zaradi tega še niso godni za v brento. Grdo vreme je prisililo o-slavske vinogradnike, da so se pričeli resno pripravljati na trgatev in da ponekod tudi že trgajo. Skoraj pri vseh hišah pripravljajo sode in stiskalnice, kurijo pod kotli in pripravljajo vodo, da bodo oprali sode, iz katerih so že poleti iztočili vino in ga prodali. Marsikdo pa ima v kleti še večji del lanskega pridelka. Ne morejo ga prodati, čeprav je vino kvalitetno. Ce pregledamo položaj naših vinogradnikov ugotovimo, da so bili letos zelo prizadeti; maja jim je mraz uničil del pridelka, in del pridelka jim je te dni pobrala burja. Želeti je, da bi vsaj iz preostalega napravili dobro vino in ga kupno s starim ugodno prodali. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna Soranzo na Korzu Verdi 17, tel. 28-79. ATENE, 2. — Na marmornem stadionu v Atenah, kjer so bile prve modeme olimpijske igre, bo od 4. do 6. t. m. veliki atletski dvoboj reprezentanc Balkana in Skandinavije. Že včeraj so športne A-tene nad vse prisrčno sprejele atlete, ki se bodo pomerili v plemeniti borbi. Med njimi je za Skandinavijo 25 Fincev. 18 Švedov, 10 Norvežanov. 3 Islandci m 1 Danec, za Balkan pa 21 Jugoslovanov, 13 Romunov. 13 Grkov in 13 Bolgarov. Tekmovanje bo pod pokroviteljstvom predsednika grške vlade Karamanlisa. Zanj vlada v Atenah velikansko zanimanje in pričakujejo, da bo tekmovanjem prisostvovalo vsalk dan po 30.000 gledalcev. Čeprav ima skandinavska reprezentanca glede na najboljše rezultate posameznih atletov znatno prednost, pričakujejo v grški prestolnici enakovredno borbo, ker atleti balkanskih držav bolje poznajo latenski stadion, ki ima zelo težko progo zaradi ostrih zavojev. Razen tega pa je treba tudi upoštevati dejstvo, da so številni atleti balkanskih držav ravno v zadnjih dneh dosegli vrsto odličnih rezultatov (Miler v daljino 7,60 itd.) medtem ko sc istočasno švedski atleti v Trstu pokazali, da niso ravno v najboljši kondiciji. Za primerjavo medsebojnih moči obeh reprezentanc objavljamo najboljše čase posameznikov v disciplinah, ki bodo na programu dvoboja: 100 m: 10.3 Trollsas (Sk), 10.3 Nilsen (Sk), 10.4 Bačvarov (B), 10.3 Thorbjoernsson (Sk). 10.3 Georgo-pulos (B), 10.6 Ko-lev (B). 200 m: 20.9 Nilsen (Šk), 21.1 Bunaes (Sk), 21.4 Bačvarov (B), 21.5 Georgopulos (B), 21.4 Thorbjoernsson (Sk), 21.6 Ko-lev (B). 400 m: 46.8 Heilsten (Sk), 47.5 Wiesenmeyer (B), 47.7 Re-kola (Sk), 47.9 Pettersson (Sk), 48.5 Grujič (B), 49.0 Sudridea-nu (B). 800 m: 1:47.3 Boysen (Sk), 1:50.2 Depastas (B), 1:48.9 Waern (Sk), 1:51.0 Konstanti-nidis (B), 1:48.0 Andersen (Sk), 1:50.8 Sarič (B). 1500 m: 3:40.3 Vuorisalo (S), 3:40.8 Waern (Sk), 3:46.0 Kon-stantinidis (B), 3:40.2 Salonen (Sk-), 3:48.7 Depastas (B), 3:43.0 Mugoša (B). 500 m: 14.02.0 Tuomala (Sk), 14:07 4 Hutunen (Sk). 14:08.8 Mugoga (B), 14:13.0 Gresescu (B). 14:13.8 Saksvik (Sk), 14:37.4 Papavasilu (B). 10.000 m: 29:37.4 Rantala (Sk) 29:45.0 Torgersen (Sk), 29:55.0 Posti (Sk), 30:18.6 Štritof (B). 30:22.0 Vučkov (B), 30:55.4 Barcev (B). 110 m ovire: 14.2 Lorger (B). 14.4 Olsen (Sk), 14.7 Kaburov (B), 14.6 Joenmark (Sk), 14.5 Petrušič (B), 14.6 Rognvalds-son (Sk). 400 m ovire: 51.8 Mil-dh (Sk). 52.7 Savel (B), 52.0 Trollsas (Sk) 53.7 Campadelis (B), 52.6 Schivarz (Sk), 53.8 Stanel (B). 3000 m zapreke: 8:44.4 Lar-sen (Sk), 8.51.4 Tjoernebo (Sk), 9:02.8 Papavasilu (B), 8:52.0 Auer (Sk), 9:04.8 Strzel-binski (B), 9:04.0 Badici (BI iiiiiitmiimiiiiiHHHiiiiiHiiminiiiiiiiiiiiiiiiii Višina: 207 Petersson (Sk). 206 Thorkildsen (Sk), 202 Marjanovič (B). 205 Holmgren (Sk). 195 Belcev (B), 193 Aleksandrov (B). Daljina: 7.72 Valkama (Sk), 7.45 Miler (B), 7.60 Slavkov (B), 7.46 Einarsson (Sk), 7.37 Snellman (Sk), 7.20 Sorin (B); Troskok: 15.92 Einarsson (Sk), 15.66 Rahkamo (Sk), 15.40 Gorgušinov (B), 15.53 Laitinen (Sk), 15.02 Patarinski (B), 14.80 Stein (B). Palica: 4.55 Roubanis (B), 4.50 Landstroem (Sk), 4.36 Le-šek (B), 4.40 Thorlaksson (Sk). 4.20 Eustahiadis (B), 4.35 Su-tinen (Sk). Krogla: 16.93 Tsakanikas (B) 17.42 Raiča (B). 16.80 Uddebom (Sk), 16.51 Ivanov (B), 16.49 Koivisto (Sk), 16.00 Thorare-sen (Šk). Disk: 25.38 Kunadis (B). 53.93 Arvidson (Sk), 54.02 Todorov (B). 52.72 Lindroos (Sk), 50.84 Milev (B), 51.35 Jons-son (Sk). Kopje: 79.84 Ahveniemi (Sk) 78.12 Kauhanen (Sk). 75.89 Kuisma (Sk), 72.32 Vujačič (B). 71.20 Demeter (B), 72.65 Pavlovič (B). Kladivo: 62.46 Rascanescu (B), 64.73 Bezjak (B). 61.35 Strandli (Sk), 60.88 Hoffrer (Sk), 62.32 Račič (B), 60.14 Asplund (Sk). Maraton: Mihalič (B), Kotla (Sk). Karvonen (Sk), Nils-son (Sk), Škrinjar (B), Stojanovič (B). 4x190 m: 41.8 Skandinavija, 42.0 Balkan. 4x400 m: 3:12.0 Skandinavija, :315.0 Balkan. - KINO CORSO. 17.15: »Senca na strehi«, Bella Darvi, Daniel Celin, v ci.nemascopu in v barvah. VERDI. 17.00: #ženske imajo vedno pjrav«, Ginger Rogers. VITTORIA. 17.00: »Otok žensk#, R. Vallone, M. Robinson, mladini izpod '6 let vstop prepovedan; od 21. do 22 »Odnehaš ali nadaljuješ#. CENTRALE. 17.00: »Guardia, guardia scelta, brigadiere marescialio#, A. Sordi, v ci-nemascopu; od 21. do 22. «Odnehaš ali nadaljuješ#. MODERNO. 17.00: «Upormk; na otoku#. ATLETIKA Sitkin - 2,15 m ODESA, 2. — Na atletskem prvenstvu Ukrajine v Odesi, je sovjetski atlet Vladimir Sitkin skočil v višino 2,15 m in le za' las podrl letvico pri 2,17, kar bi bil nov svetovni rekord, ki pripada njegovemu rojaku Stepanovu z višino 2,16. Sitkin je 17. sovjetski atlet, ki je v tej sezoni preskočil 2 m. V Odesi je začel skakati pri višini 2,04 in je nato z lahkoto preskočil višine 2,06, 2,10, 2,15. V okviru istega prvenstva je atlet Černobaj postavil nov sovjetski rekord v skoku s palico z rezultatom*4,52. Prejšnji rekord je imel Bulatov z rezultatom 4.50. —— «»----- 4 evropski rekordi nemških atletov KOELN, 2. — Na mitingu nemških atletov v Koelnu so bili doseženi štirje novi evropski rekordi: Lauer na 200 m z ovirami s časom 22”9 m 220 yardov z ovirami s časom 23”1. Germar na 220 yardov s časom 20”8, štafeta A. S. Koelna pa na 4x110 yardov s časom 40”9. Štafeto so sestavljali Oertel, Lauer, Pfeil in Germar. Disciplinski ukrepi nogometne zveze MILANO, 2. — V zvezi s tekmami pretekle nedelje je nogometna zveza sprejela na slednje disciplinske ukrepe: Z globami so bila Kaznovana moštva: Taranto 120.000 lir, Sambenedettese 100.000 lir, Padova, Spal in Catania 35.000 lir, Simmenthal Monza 25.000 lir. Z globami so bili kaznovani igralci: Cervellati (Bol.) 16.000 lir, Antoniotti (Lanerossi), Ca-staldo (Aless.), 12.000 lir, Gia-roli (Lanerossi) 8000 lir, Vii-la (Spal.), Bertocchi (Spal.), Burini (Lazio), Capucci, Arons-son, David (vsi Lanerossi), Fongaro (Inter), Tortul (Samp-doria) 6.000 lir, itd. 5 pogojno diskvalifikacijo za dve efektivni nedelji so biti kaznovani: Rebizzi (Bari), Tel-lini (Vigevano), Bertocchi (Spal.). S pogojno diskvalifi- kacijo za eno efektivno nedeljo pa je bil kaznovan Belle-no (Mestnna). Strogi opomin so dobili: An-geleri (Atalanta), Aronsson (Lanerossi), Tarabbia (Bari). Navadni opomin so dobili: Pivatelli (Bologna), Ferraro (Spal.), Stivanello (Juve), Poz-zan (Lazio), Posio (Napoli), Blason (Padova), Chimento (Padova), Santoni (Samb.), Grani, Colangeli, Buzzm (Catania), Grillo (Milan), Montuo-ri (Fiorentma), Pantaleoni (U-dinese), Vellati (Bologna), Maldini (Milan) itd. KOLESARSTVO PARIZ, 2. — 158 kolesarjev (85 inozemskih in 73 francoskih) se je prijavilo za kolesarsko dirko Pariz-Tours, ki bo v nedeljo. Med tujci je največ Belgijcev (65), od Italijanov pa bodo nastopili Nen-cini, Coletto, Gaggero in Gi-smondi. Dirka bo veljala za klasifikacijo za pokal Desgran-ga-Colombo, V nočni tekmi na San Siru Milan■ Rapid 4:1 za pokal prvakov Groba igra z medsebojnim obračunavanjem Povratno srečanje 9. t. m. skem prostoru. Dosojeno 11* metrovko je streljal Schiaffi-no, toda Gartner je v padU žogo odbil v kot. V 13’ so Avstrijci zmanjšali razliko. Gol je dosegel Dienst z neubranljivim strelom. V 22’ je Bean grobo fauliral vratarja Gartnerja kar je povzročilo spor in pretep med igralci, ki Pa je ostal brez posledic. Tudi V ostalem je bila igra zelo ostra in nekorektna. V 29’ je Milan povečal vodstvo. Mariani j« prestregel žogo, ki se je odbila od droga in jo prisebno plasiral v mrežo. Isti igralec je dosegel v 37’ zadnji go-1 n3 predložek Schiaffina. MILANO, 2. — V prvi tekmi, ki j-e veljala za pokal evropskih prvakov, je nocoj Milan premagal Rapiaa z Dunaja z rezultatom 4:1. Španskemu sodniku Perezu sta se enajstorici predstavili v naslednjih postavah: Milan: šoldan; Maldini, Za-gatti; Fontana, Zannier, Ber-gamaschi; Manam, Grillo, Bean, Schiaffino. Cucchiaroni. Rapid: Gartner; Halla, Gie-ster; Holti, Lenringes, Bilek; Moerner I., Riegler, Dienst. Koerner II., Bertalan. Milan je prešel v vodstvo že v prvi minuti. Cucchiaroni je poslal pred vrata dolg predložek, prestregel ga je Grillo, preigral obrambo in neubranljivo streljal v mrežo. V protinapadu je srednji napadalec Rapida nevarno zaposlil Sol-dana. Avstrijci so prakticiral' na trenutke lepo toda počasno igro kratkih pasov na sredini iigrišča, Milan pa je igral hitro z dolgimi pasovi preko kril. V 10’ je Milan izsilil kot, v 11’ pa je Bean z glavo prestregel center Marianija in dosegel drugi gol. S tem rezultatom sta odšli enajstorici na počitek. V 3’ drugega polčasa je Gartner drzno posredoval izpred Beana. V 9’ je branilec Halla podrl Beana v kazen- iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiir Nove lestvice ameriške boksarske zveze Basilio «•boksar meseca» Machen izzivalec Turnir štirih za izbiro prvaka srednjelahke kategorije Loi samo drugi izzivalec MILVVAUKEE, 2. — Ameri-1 gan Kid Bassey (Nigerija); 1 ška boksarska zveza je izbrala novega svetovnega prvaka srednje kategorije Carmena Basilia za ((boksarja meseca#. Glede turnirja za izbiro novega svetovnega prvaka srednjelahke kat. je neki predstavnik NBA izjavil, da bi se ga morali udeležiti Isaac Logart, Vince Martinet, Gil Turner in mogoče še Virgil Akins. V težki kategoriji je sedaj Eddie Machen prvi izzivalec Pattersona. V srednjetežki kat. je Italijan Calzavara na sedmem mestu, v lahki kat. je Loi na 2. za Kennyjem Lanejem, Paolo Rossi pa je peti. V pe-telinji kat. je D’Agata drugi, v mušji kat. pa Pozzali deveti. Nove lestvice so naslednje: TEŽKA KAT.: prvak Floyd Patterson; 1. Eddie Machen. 2. Zora Folley, 3. Roy Harris, 4. William Pastrano, 5. Toin-my Jackson, 6. Nino Valdez (Kuba), 7. Alex Miteff (Arg.) 8. Pat McMurtry, 9. Ingemar Johansson (Šved.), 10. Bob Satterfield. SREDNJETEZKA KAT.: prvak: Archie Moore; 1. Harold Johnson, 2. Yvon Durielle (Kam.), 3. Tony Anthony, 4. Chuck Spieser, 5. Willie Hoep-ner (Nem.), 6. Yolande Pom-pey (V.B.), 7. Artemio Calzavara (It.), 8. Gerhard Hecht (Nem.), 9. Clarence Hinnant. 10. Wim Sboeck (Hol.). SREDNJA KAT.: Carrnen Basilio; 1. Ray Robinson, 2. Gene Fullmer. 3. Joe Giardelo, 4. Charles Humez (Fr.), 5. Ro-ry Calhoun. 6. Spider Webber, 7. Joe Giambra, 8. Gus Scholz (Nem.), 9. Bobby Boyd, 10. Del Fianagan. SREDNJELAHKA KAT.: naslov prvaka nezaseden; 1. To-ny De Maico, 2. Isaac Logart, 3. Vince Martinez, 4. Gil Turner, 5. Virgil Akins. 6. kid Ga-vilan (Kuba), 7. Gaspar Orte-ga (Meh.), 8. Larry Baker, 9. Walter Byurs, 10. Sugar Hart. LAHKA KAT.: prvak: Joe Brovvn; 1. Keniny Lane, 2. Dui-lio Loi (It.). 3. Ralph Dupas, 4. Cisco Andrade, 5. Paolo Resi (It.), 6. Willie Toweel (J. Afr.), 7. Joe Lope, 3. Orlando Zulueta (Kuba), 9. Jonny Bus-so, 10. Al Neverez (Meh.). PERESNA KAT.: prvak: Ho- Cherif Hamia (Fr.), 2. Ike Chesnut, 3. Miguel Berrios (Portoriko). 4. Davey Moore 5. Jean Sneyers (Bet.). 6. Isi-dro Martinez (Panama), 7. Jose Cotero, 8. Ricardo Moreno (Meh.), 9. Ricardo Gonzales (Arg.), 10. Shigeji Kaneko (Jap.). PETELINJA KAT.: prvak: Raul Macias (Meh,); 1. Al- phonse Haiimi (Fr.), 2. Mano D’Agata (It.), 3. Leo Espjnosa (Fil.), '4. Al Asuncion (Kil.), 5’ Dommy Uvsua (Fil.), 6. Jose To-luco Lopez (Meh.),. 7. Joe Bee-cera (Meh.) 8. Peter Keena-.i (V.B.). 9. Billy Peacock, 10. Koji Ishibash (Jap.). MUSJA KAT.: prvak: Pa seual Perez (Arg.); 1. Young Martin (Šp.), 2. Nitoshi Misa-ko (Jap.), 3. Memo Diez (Meh.), 4. Masaji Iwamot.o (Jap.), 5. Ramon Arias (Venezuela), 6. Pone Kmgpetch (Tail.), 7. Ramon Calatayud (Ven.), 8. Robert Pollason (Fr.), 9. Aristide Pozzali (It.), 10. Frankie Jones (škotska). Boksarji brez označbe narodnosti so Amerikanči (ZDA). Juventus- Leeds 4:2 LEEDS, 2. — Pred 45.000 gledalci je nocoj Juventus premagal domačo enajstorico Leeds Unite-d z rezultatom 4:2 (2:2). Gole za Juventus so dosegli v 35’ Sivori, v 45’ Charles, v 47' Sivori, v 86’ Charles, za Leeds pa v 5’ Baird m V 40' Baird. V moštvu Juventusa so bili najboljši Viola, Ferrario, Sivori, Charles in Nicole. Kot znano, je pred prihodom v Italijo, Charles igral pri Leedsu. TENIS BERKELEY (Kalifornija), 2. — y finalu teniškega turnirja pacifiške obale je Šved Da-vidsson premagal Amerikanca Seixaza z rezultatom 7:5, 0:6, 6:1, 6:4, Gibssonova pa je premagala Broughovo s 6:4, 6:3. KOLESARSTVO MILANO, 2. — Bivši kolesar Lauro Bordin je ob 50-letnici svoje prve zmage prevozil danes isto pot kot takrat od Milana do Desia m nazaj. Za 30 km dolgo progo je po* rabil 42'57” s povprečno hitrostjo 41.900 km na uro. Pred 50 leti je dosegel čas 57’. BOKS BOKS Cavicchi zmagovit s knock-outom BOLOGNA, 2. — Italijansk: boksar težke kategorije Cavicchi je premagal s knock-outom v 2’03” devete runde Nemca Westphala. Haiimi - Macias 6. nov. v los Angelesu LOS ANGELES, 2. — Boksarski organizator George Pamassus je včeraj uradno sporočil, da je bil dosežen sporazum za dvoboj za svetovno prvenstvo petelinje kategorije med Francozom Aiphonson Halimijem in Mehikancem Raulom Ratonom Maciasom-Dvoboj bo ponoči 6. nov. t. L na stadionu «Wrigley Fields# v Los Angelesu, ki lahko sprejme 35.000 gledalcev. Haiimi bo prejel kot garancijo 50.000 dolarjev in povračilo stroškov za potovanje in bivanje, Ma-ciasova premija pa bo nekoli* ko nižja. V primeru ztnage Ma-ciasa, se bosta morala boksarja srečati v povratknem dvoboju v Parizu v roku 90 dni od dvoboja v Los Angelesu-Uradni podpis sporazuma bo v Los Angelesu med 10. in 15-oktobrom. S tem dvobojem za svetovno prvenstvo bo naslov prvaka končno priznan enemu samemu boksarju, ker je amerL ška boksarska zveza doslej priznavala za prvaka Maciasa, evropska boksarska zveza P* Halimija. Odtovorni ureasnt STANISLAV RENKO rišita Tlskarslr zavoa ZTT • Trti &inl \S!/itt/JN/TTnih predvaja danes 3. i. m. z začetkom ob 19. uri film: ANASTAZIJA ZADNJA CARJ Igrajo: LILI PALMER m IVAN DESNV KRAIGHEP. kontrolor] ŠKR0BAR ^■ - «Kaj hočete, gospod profesor — slovensika bol!» «Vi ste tudi Kranjec?# se obme dr. Mraz k meni. «No, lepo je, da prihajate na Štajersko reševat slovenstvo.# «Saj moramo, ko pa skačete rojaki preko meje, kjer vas je veliko manj potreba!# pravi zopet dr. Rupnik. «Vi pa kar molčite!# se odpravlja Mraz. «Vi ste uskok! Štajerec — pa bi samo zabavljal? Vi držite s Kranjci, vi ste renegat! Na svidenje, gospoda!# Lopa je prenapolnjena z občinstvom, šunder vlada v njej kot v cirkusu. Svetloba prihaja le skozi dvoje glavnih vhodov in skozi špranje de&k, obitih s smrečjem. Oči se morajo pn vaditi temoti, preden kaj razločijo. Poleg vrat je oder z godci, ki pihajo v godala, da gluši ušesa. V nekem kotu že pojo. Mize so skoraj že zasedene, a še Stoje ljudje in gledajo, kje bi dobili prostora. Mlad bogoslovec, reditelj in ceremoniar, hripav od vpitja, se preriva od mize do mize in odkazuje sedeže. Midva z Rupnikom morava zopet ven; peljejo naju za lopo in tam vstopiva skozi stranska vratca k ozki mizi, zbiti iz blanj, ki se razteza ob vsi dolžini zadnje stene. To je častna miza’ Novomašnik s starši sedi v sredini, na obeh straneh duhovništvo in gosposki vabljenci, njim nasproti sorodniki in kmetiški imenitniki. Ob drugi steni daleč proč, ker lopa je ogromna, se beli miza z družicami. Juho že raznašajo, žlice ropotajo po krožnikih; tu in tam zvenče kozarci. Poleg mene je na eni strani pomočniški Sever, na drugi mlad ambroževski učitelj, ambroževski župan Košak in njegovi sorodniki. Mi sedimo že na koncu mize. Rupnik se je bil vrinil med Severjevo ženo in stotnika Wambergerja. Blizu slavljenca zapazim svetnika Rokavca z gospo Melanijo in Posegarjem. Da se ne ženira, sedeti pod trobarvnico slovensko? Tudi pomočniški Ferenc s kraljičino je tu. Torej nemška družba ni izključena — navzlic zastavam! Celo iz gneče tam okrog stebrovja je čuta tu in tam kak nemški stavek. Na drugem koncu mize sedi profesor Mraz — med samimi duhovniki. Edini civilist pri njem je neki Hrvat iz Zagreba, baje profesor z vseučilišča. Druge gospčde ponajveč ne poznam. Saj je ni-veliko. Množica je kmetiška; le redkokje se ziblje roža na posvedranem ženskem klobuku. Med svatovcamd zapazim Miliko, ki me je bila že tudi našla z veselimi očmi. Pri razstanku pred obedom mi je bila stisnila roko in se pošalila; »Glejte, da pridete kaj k naši mizi! — da ne bomo kakor v cerkvi!# Ona mi napije; a ko se ozro sosede v smeri njenega pogleda, zardi nenadno in skrije obraz nad krožnikom. Čutim, da je bila zardela, in dobro mi dč to zardevanje, škoda, da nisem že sedaj pri nji med temi belimi dekleti, ki bi me mikala s svojo dekliško čilostjo in deviško nagajivostjo. Posegar se skloni naprej in me pogleda nekoliko predrzno. Toliko da me pozdravi z migom glave; zavist mu sije iz oči. Spomnim se govorice, da je nekdaj zaradi Milike zahajal k Sv. Ambrožu, dokler mu ni svčtnica zaklicala svojega veto Gospa Melanija je črnolaska, Milika je blond; takrat je skoval nekdo dovtip o Posegarjevi melanži. Njegova nevoščljivost me jezi. Na tihem si obljubim, da zavojujem Miliko. Napitnice se začno in govorance. V slavljenčeva lica plane kapljica krvi. Ko vstane, da se zahvali, zagori za kratek hip celo navdušenje iz njega. Ko pa zopet sede, splahne mahoma v utrujeno brezbrižnost. Tam sedi vzravnan, z brezizrazno krinko svetega malika, ki trpi dolžnost, da ga obožuje mati, da je oče nanj ponosen in da ga gledajo od vseh strani z vdanim spoštovanjem, ki je precej pomešano z naivno fami-liamostjo. Dr. Njivar pride s svojo ženo in Bratkom. Njo stlačijo v bližino novomašnika, on in Bratko pa prideta na naš konec med Košakove ljudi. Kar so zamudili obeda, jim prinesejo posebej, da ne bi bili prikrajšani. Tudi pri nas se že oglaša petje. Po vsakem tušu godbe, ki sledi napitnicam, intonira ambroževski župan še pevski tuš: «Živio, oj živio... živio, na svet’! Kol’kor kapljic tol’ko let...» Košak je masten človek okroglih in veselih lic, pogumno skodranih redkih las. Prijeten možak, z velikimi, pametnimi očmi, ki si je z vztrajno pridnostjo iz nič pritržil veliko premoženje. — Nasitil se je bil že in si prižgal cigaro; zdaj zbada dr j a Njivar j a in druge krog sebe z lakomneži in požeruhi. «Pečenka ima poceni okus, kaj ne, gospod zdravnik?# «Tudi vaša cigara ne diši predragoceno.# «Haha, jaz ne kadim trabuk kot vi. Ampak to sem žalibog kupil sam. In vi — ali ste pozabili cigamico doma?# mu pomežikne s pomembno hudomušnostjo. Njivar mora seveda razumeti in postreči njemu in njegovim. V zahvalo pa se mu še enkrat namuzne; «Danes imate pri Ambrožu majhen služ, gospod zdravnik; le odškčdite se pri krožici in skledi!# Radodarno mu nalije vina in mu ponuja sklede z vse mize. «Kdo ve — človek nič ne ve: če utegnem jutri zboleti, bi se morda gospod doktor odškodil pri meni. Hahahaha... še pečenke za gospoda doktorja! Solate in prikuhe! Vina sem! Piščeta so tudi tu!» Smeje se razposajeno s črnimi zobmi in puha smotko, da ga je veselje gledati. Pa zapoje zopet nekoliko hripavo; »Hopsasa, Peter, zaj si med jimi, le se prekrižaj, paj, žiipa j’ na mizi; pura pa in puran v peči se peče, v riglid globokoj teče že mast.* Zabava se razvija. Deklamatorji nastopajo- šaljivci se oglašajo; mlad kaplan zapoje nedolžen kuplet — malce preveč maziljeno — s skrbipolnim refrenom: «— občinski naš urad, pa mora plačevat’# Občinstvo je hvaležno in ploska naravnost navdušeno. Zabaven godec si je bil namazal lica s sajami in se našemil za kovača, pa uprizori šaljiv nastop v kovačnici, ki vzbuja kanonado smeha. Ljudje si brišejo solze in se drže za trebuhe, zvijajoč se od veselja. Dr. Njivar bliska z naočniki proti belim družicam Zobe si trebi in se ogleduje po svoji ženi, če ga nadzira. Sklanja se k sosedi, Košakovi Naniki, ki sedi pokonci poleg njega, sramežljivo skrivajoč raskave roke pod mizo in povešajoč zardeli obrazek pred njegovimi očmi. Bratko iztegne vsak trenutek svoj dolgi vrat in išče * medlimi pogledi Miliko. Podoben je pojacu na vzmeti, ki plane na pritisk iz škatle in se zaziblje klavrno in smešno. Ko zapazi, da koketira Milika z menoj, me pogleda divje in otrpne v tem pogledu. Tudi naše omizje že trka s kozarci, prepevajoč zdravico: «Ena kupica sladk’ga vinčeca semnota po mizi je privandrala. Le popijmo ga, le zaužijmo ga, na zdravje naše Micike!# Gospa Severjeva se brani, nazadnje ga pa le potegne. «Tota neče piti no dobre volje biti, piti, piti, piti, no dobre volje biti — prešmentana pijanka, kaj še ’z tebe bo, če se poboljšala ne bo?» Košak začenja pri vsakem gostu novo zdravico, zna Jih zf celi rožni venec, (Nadaljevanje sledil