Naročnina mesečno ^ ^^^^^^^^^^ ^^^ Ček. račun: Ljub- za ^ ^T ^^ Ijana ^ ^^m w ^^m ^ ^^m m ^^m ^^m ^ 10.349 za ^^^^^^^ ^^^m ^^^k M ^^^^^^^ m ^^^m loletno za ^^^^^^ ^^M ^^M ^^M M M^^^^M ^^^^^^ ^^m I 120 Din ^^m M ^^m g ^^m Uredništvo je t Uprava: Kopitarjevi ^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^ ^^^^^ ^ jeva 6, telefon 299_> 2K- notnf^6,nlu2^ 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Sijkai»te4juirpj;.rnLe" f Auguste Gauvain Naša domovina šteje v tujini mnogo dragih in ljubih prijateljev. Toda Auguste Gauvain, diplomatski urednik pariškega >Journal des Debats«, umrl zadnjo soboto kot sedemdesetletni sivolasi a še mladostno bojeviti starček, spada brez dvoma med največje, med najbolj iskrene in nesebične, ki so jih Jugoslavija in pred njo jugoslovanski narodi imeli v svoji zgodovini. Gauvain je bil strasten zagovornik jugoslovanske misli že od takrat, ko jo je djakovski škof Stros-majer vrgel med strmeči svet, takrat že, ko je na zapadu še nikdo ni priznal ali ni upal priznati iz strahu pred zamero avstro-ogrske monarhije. On spada med tiste redke pojave v francoski inteligenci tedanje dobe, ki je dala poleg Gauvaina tudi grofa Begouena in Cheradama, ki so se postavili v službo malih zatiranih narodov na branik proti prodirajo-čemu nemškemu gospodstvu. Ob prelomu od 10. na 20. stoletje so se borili oseuiljeni med publicisti in »Journal des Debatsc je bila tribuna, od koder je prvič zaoril po Franciji klic na pomoč jugoslovanskim narodom. Posvetili so v zakotja evropske politike in neglede na protokolna prijateljstva ali na družabne ozire so trgali maske raz obraz gotovim političnim prvakom ter podali francoski javnosti prvič jasno in pravilno sliko o narodih, ki čakajo vstajenja. Njegova karijora, odkar je zapustil advokaturo ter 1887 prešel v časnikarski poklic kot urednik >Journal du droil international« (Revija mednarodnega prava) je predvsem posvečena jugovzhodu Evrope. 1803 je bil imenovan v mednarodno donavsko komisijo, kjer je ostal 10 lel, nakar se je 1903 izvežban v jugoslovanskih vprašanjih vrnil zopet k svojemu listu »Journal des Debats- trdno odločen, da bo odslej služil samo borbi za pravice malih, predvsem jugoslovanskih narodov. Tako je že pred BO leti Gauvain zapustil diplomacijo, kjer ga je čakala briljantna bodočnost ter v pravem pomenu stopil v službo naše domovine, katero je spremljal ves čas od njenega idejnega postanka mimo vseh velikanskih težkoč vojne in mirovne konference, skrbno beležil z genijalnim peresom vse pojave, ki so jugoslovansko misel podpirali in krepili, kot ris zasledoval vse intrige nemšlva na Balkanu ter jih z neusmiljeno preciznostjo predočil javnosti, katero Je trudoma vzgajal za »ljubezen teh mojih otrok <, kakor se je izražal sam pogostokrat o slovanskih narodih na jugu Evrope. Dan za dnevom so prihajali njegovi precizni, kristalno Čisti članki-uvodniki, dan za dnem jih je mednarodna publika pričakovala z veliko nestrpnostjo ter iz njih črpala pravilno gledanje na jugoslovanske probleme. Njegovo prijateljstvo do naše domovine ni nikdar opešalo. Nobena žrtev mu ni bila preveč. Za časa aneksije Bosne in Hercegovine je bil on »koroda edini (človek tega dejstva nikdar ne more zadosti pribiti), ki je neustrašeno in neglede na osebna sovraštva, ki si jih je vsled tega nakopal, neutrudljivo pisal, učil in razlagal ter slednjič le uspel, da je francoska javnost pravilno ocenjevala načrte Avslro-Ogrske na Balkanu. Drugič se je pokazal v vsej svoji veličini za časa svetovne vojne, ko so se zbirali okrog tega čudovitega moža vsi mali in zasužnjeni narodi iz Evrope pa doli do Male Azije. V njegovo stanovanje avenue Rapp so prihajali člani jugoslovanskega komiteja in ob njegovi roki so bili predstavljeni francoski javnosti, z njegovo pomočjo so prodrli in bili priznani. Na višku pa je bil naš Gauvain začasa mirovnih pogajanj. Kdor Je gledal vsakodnevne procesije ljudi, ki so posečale zatišno ulico poleg Champs de Marsa, kdor je znal brati na obrazih upe, s katerimi so prihajali ter tolažbo, s katero so odhajali, ta bo razumel, kaj je pomenil takrat, ko se je Evropa delila, ta slabotni, tihogovoreči starec z očmi orla in kako daleč je segla njegova pogumna beseda. Toda komaj so se pojavile napol jasne oblike našo mlade države na obzorju, komaj je Gauvain videl vstajati ono državo, za katero se Je brez odmora boril tri desetletja, za katero je žrtvoval svoj poklic in svoje premoženje, že so se začeli dvigati novi neprijatelji onstran Alp. Italija je postala iz zaveznice nasprotnica. Zopet je bilo treba zastaviti vso energijo, zopet zavihati rokave, riskirati mnoga stara prijateljstva ter se vreči v nov boj, da se rešijo za nastajajočo Jugoslavijo življenjski predpogoji na jadranskem morju. Gauvain na mirovni kbn- Mussolini okleva Avstro-nemshi sporazum ga ne navdušuje Dunaj, 20. apr. Italijanski ministrski predsednik Penilo Mussolini je napisal za »Neue Freie Presse« članek >Boj proti carinskim zaprekam«. Člankar ugotavlja, da je nemško-avstrijski sporazum glede carinske zveze zadel na odpor prav v tistih državah, ki delajo za evropsko zvezo, in sicer radi tega, ker so njihovi interesi prizadeti. V ostalem pa je vest o tem sporazumu razburila ves svet. Pozneje se je la prvotni vtis spremenil, ker se je zdelo, da imala Avstrija in Nemčija predvsem le namen izboljšali svoj gosjiodarski položaj. Hender-sonov predlog, naj o vprašanju razpravlja Društvo narodov, je mnogo prijiomogel k razčiščenju ozračja. Fašistična Italija je sicer odpravila carinske mreže med deželo in posameznimi meriti v Italiji, toda carinsko vprašanje med državami je težav-nejše in bolj komplicirano. Zgodovina nam pove, da so se vsi poskusi za združitev Evrope ponesrečili. Radi različnega plemenskega izvora, različnega podnebja, različnih tradicij, jezikov in miselnosti so nastale med posameznimi državami takšne razlike, da jih ni mogoče spregledati in carinske meje 6o njih naraven rezultat. Italija se je posta- vila na stališče, da ni mogoča gospodarska evropska zvesa brez Rusije in Turčije. Zve m med Nemčijo in Avstrijo na gospodarski podlagi je treba po njeni zakoniti iu pravni naravi šc proučiti. Govorili so celo žc o možnosti, da tudi druge evropske države pristopijo k zvezi; toda vse mora ostati še vedno samo v načrtu, dokler sc nc dokaic praTica Nemčije in Avstrije, da sc v zmislu mirovnih pogodil in protokola Društva narodov ii leta 1922 smeta gospodarsko združiti. 1 talija bo do konca ohranila svoje zadržanje miru in popolno ravnovesje. Megla oh rog Brianda ... Pariz. 20. apr. ž. V »F,cho d Pariš« piše Perti-nax, da se je gosta megla, ki še vedno ovija Brianda, zredčila že tako, da se vidijo oblike njegovega načrta, to je pridobiti Avstrijo za dolgoročne kredite ali veliko posojilo, in ji odpreti trg. Isto tako je troba odpreti meje za izvoz žita Poljski, Češkoslovaški, Jugoslaviji, Romuniji, Bolgariji in Madjarski; one pa bodo odprle mejo za uvoz industrijskih proizvodov. Težkoče bodo nastalo v glavnem v tem, 99 Potreben \e nov režim" ,Za mladino, ki sem jo vzgojil, ni prostora v strankah44 Zanimive izjave predsednika Jorga Subotiea, 20. apr. i. Preteklo leto, ko je profesor Jorga v oktobru fiotoval v Atene na bizanto-loški kongres, jo imel dopisnik »Jutarnjega lista« z njim razgovor, ki do sedaj ni bil j>riobčen. Ker je Jorga med tem prevzel vladno posle, objavlja list ta razgovor. Profesor Jorga jc izjavil ob tej priliki, da so politično razmere v Romuniji zelo zastrupljene in rekel, da bi njegovo mišljenje lahko škodovalo vsakdanji stvari izmed Transsilvanijc in stare kraljevine in prineslo ncrazpoložcnjc ene pokrajine proti drugi. Narod je vedno bolj zgubljal čut solidarnost in pravega nacionalizma. Razen topa je vladala velika korupcija mod strankami. Jorga je izrazil trdno prepriianje, da sc bodo razmere obrnile na hulje. Trebn je spremeniti tudi režim in nastaviti mlade ljudi, ki so skromni, nepokvarjeni, zdravi iu optimisti. On sam jc vzgojil nekoliko rc-neracij. Ta mladina mora stopiti ua celo političnega življenja. Taki mladini ni mesto v strankah, temveč ua visokih državnih in |>olitiruih položajih. Oni so slo/ni in edini. Oni so novi Romuni, ki ne delajo razlike od lega. kje se je kdo rodil. Njihova dolžnost je, da obnove Romunijo. Jorga je govoril proti strankam in parlamentu sploh. On sicer veruje, da jc parlament dobra in jiotrebna organizacija, ali nc sedaj, temveč tedaj, ko se bo parlament zopet spravil v red. Bukarešta. 20. apr. AA. Zastopnikom inozemskih listov je dal predsednik vlade Jorga snoči izjavo o položaju in o svoji politiki. Poudaril jc, da je nasprotnik vseh teorij. Država je zdaj inertna in potrebno je, da se narod spel prebudi v življenje in se ponovno zave svoje moči. čvrsto upa, da bo Romunija premagala vse težkoče. Vlada bo obdržala ono zakonodajstvo, ki so ga je narod že navadil. Mnogo osebnih prijateljev imam, je rekel Jorga. šo iz listih dob, ko sem bil z Maniom predsednik narodne kmelske stranke. Nasprotnik sem diktaturi v Romuniji, ker naš narod nima potrebe jio takem režimu. Zdaj je treba državo z dobro upravo spraviti iz nereda in napraviti red. — Zunanja politika ostane nespremenjena. Pogodbe o zvezah in prijateljstvu bomo skušali razviti s plo-donosnlm vzajemnim sodelovanjem na vseh poljih. Pri leni delu ne odbijamo nikogar tudi ne v notranji politiki. Itnkarešta, 20. apr. AA. Zunanje ministrstvo v kabinetu Jorga bo vodil finančni minister Argean-teanu. Kabinet izjavlja, da bo nadaljeval dosedanjo zunanjo politiko. Ministri se bunijo Bukarešt. 20. apr. kk. Za zunanjega ministra določeni poslanik v Rimu Ghika je brzojavno sporočil, da mora odklonili poverjeno mesto zunanjega ministra iz družinskih razlogov. Tudi glede zasedbe notranjega m.inistrslva tekom današnjega dne ni prišlo do odločitve. Predsednik nemške zveze v Romuniji, poslanec. Rudolf Brandsch, je imenovan za državnega podtajnika za manjšinske zadeve. To državno jiodtajnišlvo se ustanovi v ministrskem predsedništvu. Za generalnega tajnika le nove institucije pa je imenovan madžarski profesor Arpad Betlay. Tiluleseu je hotel odpotovati v London, pa ga je kralj prosil, naj estane še deset dni v Bukarešti. Listi pozdravljajo novo vlado z zaupanjem, vendar hočejo počakali na njeno delo. »Adeverult je rezervirati glede demokratične politike nove vlade. Bukarešt, 20. apr. kk. Liberalna stranka je izdala komunike, v katerem pravi med drugim: Nova vlada je s svojo objavo sjioročfla glavne smernice svojega programa. Pričakujoč pravilno rešitev iu v želji, da bi se delovanje nove vlade razvijalo jk> danih potrebah iu na podlagi ustavnega režima, je liberalna stranka pripravljena, da ne bo delala težkoč in bo zavzela stališče, katero bo diktirala samo skrb za stalne interese države. Tudi dr. Lupu in Grigorije Filipescu bosla podpirala novo vlado. Narodno kmotska stranka pa so bo sestala jutri, da sklepa o svojem stališču, ter je usoda parlamenta odvisna od lega sklepa. Bukarešta. 20. apr. ž. V soboto sla se Titulescu in maršal Avaresca »kregala. Tiluleseu jc maršalu povedal, da ga obišče. Med tem mu jc pa Avarescu odgovoril, da ho rajši prišel on k njemu, ker ga noče m/zaliti t svojem Manomnju. Ko je Avarescu prišel k Titulescu. mu jc ta rekel naravnost r ohrnz, da bi bilo dobra, če bi se vrnil, odkoder je prišel. Bolgarska vlada odstopila Kriza ne bo dolgo trajala Sofija, 20. aprila, kk. Dopoldne ob 10.30 jc ministrski predsednik Ljapčcv jiodal demisijo. Kriza bo rešena v dveh do trčil dneh. Kralj bo sprejel nekoliko voditeljev strank, preden bo dal nalog voditelju demokratov Malinovu za sestavo kabineta, kar sc smatra za verjetno. Uspeli Malinova se presoja pesimistično, ker ni mnogo verjetno, da bi Žgovor kot najmočnejša stranka podpiral vlado, katere šef ne bi bil vzet iz njegovih vrst. Splošno se smatra, da bo po neuspehu Malinove misije zopet dobil nai log za sestavo vlade Ljapčcv, ki bo potem najbrže sestavil svojo vlado s pomočjo narodnih liberalcev in radikalov ter morda tudi socialistov. Solija, 20. aprila. AA. Bolgarska agencija poroča: Po koncu seje ministrskega sveta danes dopoldne je predsednik vlade I.japčev šel v dvor m predal kralju ostavko vlade. Nato je Ljapčev izjavil, da je storil to zato, da omogoči kralju Borisu po koncu parlamentarnega zasedanja konzultira-nje šefov strank v svrho sestave nove vlade. Po odhodu iz dvora je Ljapčev rekel, da bo vlada, ki je v ostavki, začasno šc dalje vodila posle. Sofija, 'JO. apr. AA. Politični krogi pričakujejo, da bo kralj Boris poveril mandat za sestavo nove bolgarske vlade na široki meščanski in demokratski osnovi voditelju demokratske stranke Aleksandru Malinovu. Nova vlada bo vodila priprave ra splošne volitve, ki bodo junija. ferenci! Kadar se bo pisala zgodovina mirovne konference v Parizu 1.1919. in kadar se bo pisala zco-dovina o rojstvu naše nove domovine, takrat se ho moralo Gauvainu posvetiti posebno poglnvje, kajti, akoravno nikak delegat konference same, je bil on tisla velikanska skrita sila, ki je s tiskano in živo besedo vplival na razvoj mirovne konference, da niso obveljali italijanski predlogi glede naše Adrije. Gauvain spada — v kolikor je on odgovoren za jugoslovanski misli prijazen tok v Franciji, med stvaritelje našo narodne države. Nekega dne so posetili Gauvaina zastopniki italijanskega delegata M. s pozivom na dvoboj radi ^žaljivega in sovražnega zadržanja napram Italiji in italijanskim interesom«. Kot prepričan in glo- boko veren katoličan je Gauvain odklonil ta barbarski način reševanja Časti, toda ta anekdota bo ostala značilnn za presojanje zasluc, ki jih ima Gauvain za našo domovino. Na njegovi pisalni mizi v avenue Rapp stoji velika slika našega vladarja. v\u grand aini« — velikemu prijatelju! se glasijo vladarjeve besede nad podpisom. To si bil Gauvain, simbol slvarjajočega. požrtvovalnega prijateljstva in nesebične ljubezni, na katerih in samo nn katerih sloni in bo slonelo prijateljstvo med tvojim narodom in med našim, katera boš v vedno živi besedi neizbrisnih spominov in čustev hvaležnosti vezal v bodočnosti. Au grand ami — velikemu prijatelju jioložimo v grob svojo hvaležnost ker je tu potreben jiristanek prekooceanskih zemlja, posebno Zedinjenih držav in Kanade. Najtežje pf bo za to pridobiti Nemčijo. Nervozni Nemci Berlin, 20. apr. A A. VVolff poroča: »Deutsche Allgcmeino Zeilung< omenja odklonilno stališče nekaterih avstrijskih listov do načrta avstro-nem-ške carinske pogodbe, stališče, ki preseneča nemške kroge. List dalje opozarja na tesno sodelovanje med listi >Der Tag«, »Allgemeine Zeitung« in »Die Stunde« s češkoslovaškimi uradnimi krogi, sodelovanje, ki — ugotavlja list — zadosti pojasnjuje stališče, ki ga ti listi zavzemajo do avstro-nemške carinske pogodbe. Italija ne rabi denarja Rim, 20. aprila. AA. Agencija Štefani objav lja: V inozemstvu se še vedno širijo vesti o posojilu. Trdijo, da sc Italija pogaja, ter omenjajo ponudbo angleških bankirjev, ki postavljajo baje jako težke pogoje. Še enkrat najkategoričneje demanti-ramo te vesti kot popolnoma izmišljene. Ban in podban v Belgradu Belgrad, 20. aprila. 1. V Belgradu sc nahajata ljubljanski ban dr. Marušič in podban dr. Pirkmajer, ki poročata na merodajnih mestih o tekočih zadevah dravske banovine. Ljubljanski župan tudi Belgrad, 20. aprila. AA. Načelstvo mesta Ljubljane z mestnim načelnikom dr. Pucem na čelu je danes dopoldne posetilo finančnega ministra, ki mu je predalo proračun mesta Ljubljane za letošnje leto. Dalje je finančno ministrstvo prejelo proračun mesta Niša. Oba proračuna bosta rešena prihodnji teden. Berlinski župan meri 2 m 15 Berlin. 20. aprila, kk. Mesto Berlin je bilo eno leto in pol brez svojega višjega župana. Danes pa je bil kot novi višji župan postavljen na magistratu dr. Sahm. Dr. Sahm meri 2.15 m. Zagreb: 180.000 prebivalcev Zn, 20. apr. ž. Po dosedanjem Ijudskeir štetju bi imel Zagreb okoli 180.000 meščanov. De-finitivni rezultat bo znan v teku tega tedna, a vsi statistični podatki se bodo lahko porabljali koncem lega meseca. Slovo nemškega diplomata Belgrad. 20. apr. 1. Odpravnik nemškega poslaništva dr. Adolf NVindecker je premeščen iz Belgrada v centralo. Dr. Windecker je bil odpravnik nemškega poslaništva v Belgradu od julija 1928 in si je na svojem mestu s svojim ljubeznivim nastopom pridobil številno prijateljstvo. Izkazal se je za zelo dobrega diplomata v naši prestolnici. Dr. \Vindecker je diplomat od karijere, ki je dosedaj služil v raznih državah, sedaj pa je odpoklican v nemško zunanje ministrstvo. Revolucijonarna epidemija v Ameriki I.ondon. 20. apr. kk. V Hondurasu je izbruhnila revolucija. Središče vstaje je v mestu Pro-gresso. Vstaši korakajo proti pristaniškemu mestu Tala. (Honduras meji na Nikaraguo.) Newvork, 20. apr. kk. Vstaši so pod vodstvom generala Ferrara zavzeli mesto Progresso. Pri nadaljnjem prodiranju proti pristanišču Tala pa so jih vladne čete zavrnile. Središče revolucije so pristaniška mesta, ki so obenem tudi središče velikih angleških interesov za kavo in sladkor. Ameriško mornariško ministrstvo je poslalo v Honduras lr: križarke. Upor na Azorih zadušen London, 20. aprila, kk. Položaj na Madeiri j' nespremenjen, vstaja na Azorih pa se je že zrušila. Najprej so se vdali vstaši na Terceiri, potem pa tudi na rontal del Ghada, Graciosi in St. Geor-gesu. Lizbona, 20. aprila. AA. Vlada naznanja, da so se uporniki v Ponte del Gada na Azorih vdali. Nekateri so zbežali na Kanarske otoke. Agrarna posojila Ženeva. 20. apr. ž. Evropski odbor za agrarn' kredite, kateri je osnovan na lanskem sestanku, je imel danes sestanek. Predsedoval mu je francoski minister Poncet. V tem odboru sodeluje 18 držav. Gre za osnovanje mednarodne banke za agrarne kredite. Seja je bila tajna. Poncet je v svojem govoru poudarjal važnost o organizaciji agrarnih kreditov. Osnovanje takega kreditnega zavoda bi bila ena največjih nalog sedanjosti, ker je kriza težke in stalna. V centru in zapadnem delu Evrope vlada velika potreba za kreditom, agrarci v nekaterih slučajih plačujejo celo do 50% obresti. Povzdigniti je treba življenjski standard tega ljudstva, a za vse to je treba sodelovanju mednarodnega kapitala, to je agrarnega kreditnega zavoda. S tem bo v Evropi dosežena atmosfera miru in skupne delavnosti. Po lazpravljanju tega vprašanja je prešel odbor na dnevni red. Dunajska vremenska napoved. Nobene izpre-membe. Slran 2. »SLOVENEC :, dne 1». nprila 1IJ31. štev. SS. Titulescu propadel Novo vlado sestavil prof. Jorga Bukarešta, IS. apr. ž. Titttlnsru io sestavil svojo vlado osebnosti in strokovnjakov, v kateri je on predsednik 411 notranji Minister. Zunanji inlni-«ter b p r e n 1 e 11111 i zakona o volitvah iu novi fiiliiii»'ul zakon. Ta rlnda bo le prehodna, ker se Titulescu še redno piiguj-i s strankami radi sflstave vlade narodnega ediustra. l'o vsej Itomuniji vlada veliko razburjenje, posebno v političnih krogih in sicer radi lega. ker vlada še ni sestavljena oziroma ker >0 sestav« iste ui javila v tisku. V zvezi s tem sc Sirijo razne kombinacije, Ui vznemirjajo ljudstvo. AdeverUl piše, da se bodo volitve vršile od 18. do 25. mnja. Titulescu bo osnoval novo stranko. Vodja te stranke bo član njegovega kabineta. — Dr'. Maniu je obljubil Titulescu. dn bo njegovo politiko podpiral, toda njegova stranka nc bo ilaln ljudi v vlado osebnosti. Bukarešt, IS. aprila, kk. Politična kriza se je tekom današnjega dne senzacionalno preokrenila. Kralj je poklical k sebi Titulesca in mu izjavil, da želi Argetoianua za notranjega ministra. Titulescu ie odgovoril, du jc to nemogoče, ktr v primeru, če se imenuje Argetoianu, ne more računati na pomoč parlamenta. Nato je šel Titulescu k Maniu in mu sporočil željo kralja. Med tem Časom pa jc Argetoianu predlagal profesorju Jorgi, naj on prevzame sestavo vlade. Jorga jc odšel k Maniu in zahteval pomoč narodne kmečke stranke za vlado Jorge z Argeloianuom kot notranjim ministrom. Maniu pa je v imenu stranke odrekel pomoč. Titulescu jc nato ob 6 zvečer šel h kralju in mu spričo novega položaja vrnil poverjeni mandat. Kralj je nato poveril sestavo vlade profesorju Jorgi in zahteval, da mora pripadati kabinetu tudi Argetolauu. Jorga je poleni sestavil vlado takoi Ministrski predsednik in notranji minister: prof. Jorga; notrunji minister: Argetoianu; minister zn zdravstvo iti javna dela: dr. Cun-tncuzcno: trgovinski minister: .Manoilcscu: notranji minister: dr. Cninurnzesen, I bil ilosednj regionalni direktor v Vulaliijl: zunanji minister: Ghica. sedaj romunski poslanik v It idili; prometni minister: Vdlcovici. ivktu tehniko v Tcmcšvnru; pravosodni minister: Hnmanglu, sodnik ka-sncljskegn sodišču; kmetijski minister: Jonescu Nlsestij vojni minister, general Amsa Stefunesfu. Zvečer uli 20.30 jo novi kabinet prisegel pri kralju. l'ri prisegi so manjkali zunanji Minister Ghica, ki jo V Rimu lit so gu br/ojuvno pozvuli v Buikurcšt, »ločim vodi začasna njegovo ministrstvo Jorga. Duljo je nuuijkul pri prisegi tudi notran ji minister Camuruzcscu, ki st' nahaja nu deželi in bo šele jutri prišel v Bukarešt. Jutri ob enujstlh bo prva seja ministrskegu svetu. Ministrski svet bo izdal manifest po vsej deželi. Vlada se bo predstavila parlamentu, ki bo v kratkem sklican. Če bo vlada lmn dobila nezaupnico, bo parlament razpuščen. 2c sedaj pn sc luliko reče, dn bo parlament izrekel vladi nezaupnico. Trgovinski minister Manoilcscu jc danes izstopil iz nurodno-kmetske stranke. Od članov novega kabinetu pripada sedaj narod4, kmetski stranki samo Cuinuruzescu. Ni znano kmko bo uredil svoj oilnoSuj z narod no-kinet« ko stranko. Jorgu jc moral svoji* vlado sestavili v najkrajšem čaMi. Peljal se jc osebno k vsem ministrskim kandidatom, da jim sporoči iiuuncra-vuno imenovanje. Katerega ni dobil domu, mu je pustil vizitliico, S katero sporoča, du bo dotični 1111 željo kralja imenovan zu ministra. Za kmetijskega ministra Joncscu Sisestija pa jc napisal nu vizitko napačen naslov, tako ilu Jonescu ni prišel k prisegi. Hitro so 11111 telefonirali naj vendar pride. Joncscu o vsem ni nič vedel iu jo ftčudeho vprašal zakaj gre, in ko so 11111 povedali, la jc imenovan zu ministra iu da mora uliti k prisegi, jc jezen odvrnil, nuj se nc delajo mrca lil lic zbijajo šale. šele potem so 11111 /. osebnim odposlancem razjasnili novi položaj. Turneja marib. Glasbene Matice Niš. 18. aprilu. I. Ze snio v četrtem mestu po programu naše turneji', Io je v Nišu. Sprejem je bil prisrčen in> lep. Prebivalci Niša so v polnem številu prihiteli na postajo, da sprejmejo Slovence. Po oficieluem pozdravu predsedniku občine ing. Šandoreviča se le z.t Sprejet« zahvalil matični predsednik Arnuš. Kakor v vseli drugih mestih matične turneje. se je tudi v Nišu razvil sprevod s predstavniki oblasfev humanitarnih društev in z vojaško godbo ua Čelu. Kakor v vsakem lneslu. smo bili tudi tukaj gostje mestne občine. Pri obedu je najprej pozdravil predsednik pevskega društva .Brankov, ravnatelj gimnazije Milinkovič. V iiiienu bana nioravske banovine nas je pozdravil načelnik prosv. oddelka Krajiščnu. Koncert se jc zvečer vršil v polno razprodani dvorani. Med drugim so se udeležili koncertu gosp. bitu ŽiVd&OVič, bivši minister Cvetkovič, visoki uradniki ln najodličnojši predstavniki družbe. Vse I očke programa so bile sprejele t velikim razumevanjem in burnim aplavzom. Več pesmi so morali ponovili. Koncert je bil zaključen z velikim aplavzom, ki ni bolel prenehali, dokler ni zbor zapel še dve pesmi. Po vsej dvorani so sc znčuli burni klici; Živeli bratje Hlovencil Po koncertu smo bili povabljeni po Uapelniku g. Solini v hotel :Ne\v-york na čevupčiče, nlško speclaliteto. Kruševac, 18. aprila. I. Po vseh mestih nase iirnejc, kjer smo že Imeli svoje koncerte, smo bili krasno sprejeti. Nepoplsljiv pa jc bil v Kruševcu. Ta dan jc večina ljudi pustilu svoje delo in prišla ua kolodvor, da nas pozdravi. Najlepše pa je bilo, du nas je narod obsipal s cvetjem. Vse mesto je bilo v zastavah in cvetju, Vojaška godba jc Igrala nn čelu in moški zbor pevskega društva »Obilič nam je zapel V pozdrnv prelepo posent Iz bral-skog zugrljaja . Pozdravil nas jo v imenu Kruševcu časnikar Milutovac. Za sprejem se je zahvalil g. Arnuš. Razvil se jc lep sprevod skozi okrašeno mesto In se ustavil na trgu pred spomenikom v kosovski bilki padlim junakom, ki je zelo lep iii zgrajen iz kamna in brona. Na podnožje kipa jc stopil predsednik ficvskegft društva -0btlič«\ ki je v krasnih {rasaduh opisal zgodovino Kruševcn. — Poudaril je, da je tu iz Kruševca car Lazar povedel svoje junake 1111 Kosovo polje. Kot živa priča one dobe sloji še vedno del Lazarjevegn gradu in po njem imenovane Lazarjeve Česme. Naghisil jo velik pomen slovenske pesnil, ki jo za medsebojno spoznavanje neprecenljive vrednosti. Nato je spregovoril g. dr. TomlnŠek prvo slovensko besedo. Ves dan smo bili gostje pevskega društva iu mestne občine. Zvečer sc jc vršil v nabito polni dvorani koncert. Pozdravil nas je v začetku g. Protlč in med koncertom predsednik pevskega društva g. Nova-kovič, ki je izročil dirigentu zbora g. Mirku krasen venec. Po koncertu se je vršil banket, katerega so se udeležili tudi vsi predstavniki oblastev iu humanitarnih uslnnov. Na željo občinstva je moral moški zbor zopet zapeti uekatero pesmi. Jugosh razstava v Bratislavi Bratislava, 18. aprila. AA. Danes jc bila v paviljonu Slovaške Umetniške Besede otvorjena jugoslovanska razstava grafikonov, diagramov in fotografij, ki ga prireja centralni presbiro pri pred-sedništvu ministrskega sveta. Razstava je pod pokroviteljstvom jugoslovansko-češkoslovaške lige. Ker je rastava doživela velik uspeh v Pragi in Brnu, je v Bratislavi vladalo zanjo veliko zanimanje. Ob otvoritvi so se zbrali mnogoštevilni zastopniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, osebno sta bila navzoča predsednik pokrajinske uprave dr. Orsag s šefom predsedništva dr. Halo, dalje so bili jugoslovanski generalni konzul v Bratislavi Mihetič, vsi tuji konzuli v Bratislavi, namestnik predsednika občine Kraus, pred-■?dnik Slovaške Umetniške Besede arhitekt Jur- Avstr. kapitalisti za sovjete Dunaj. 17. aprila, kk. Med novim kmetijskim ministrom dr. Pollfussoin in avstrijsko Industrijo je danes izbruhnil konflikt. Dr. Uollfuss je izdal carinarnicam odredbo, dn ne .»mejo vet puslltl v Avstrijo uvoza ruskih jajc. Na podlagi te prepovedi je ruska vlada takoj prekinila v.-a pogajanja za naroČila avstrijski Industriji. Ravno v tem času so prihajala obseiua ruska naročila, posebno »a dobavo električnih ln poljedelskih strojev v vrednoeii ve« kot 10 milijonov šilingov. Avstrijska Industrija Jc protestirala proli tej nuredbi ministra, ker jc na podlagi ruskih naročil sprejela žc nove delavce In začela pripravljalna delu za naročila. Poskušali bodo pripravili dr, DoIlfUssn, da prekliče svojo cdrodbo. — Redko pa zaslužno priznanje in odlikovanje. Redkokcdaj jc nc samo naš domači ampak tudi tuji izdelek odlikovan tolikokrat z najvišjimi odlikovanji, kot je to slučaj pri izdelku našega domačega obče poznanega »Laborfliorija Alga — Sušsk«. (Izdelki »Alga« zn masažo. >Enargin« za jučenje krvi, /ivccv in apelita.) Izdelki Alga so doslej odlikovani: dvakrat v Parizu, Londonu, Petrogradu, Genovi, Fireuci, Bruslju In sedaj najnovejše v trku ie-ga meseca na veliki mednarodni razstavi v Nizzl z najvišjim trojnim odlikovanjem: /lato svetinjo, velikim častnim pokalom in častno diplomo. Afirmacija tega našega čisto domačega podjetja služi po-Icir drugega ludi v pojačenje nalega prestiža v zunanjem svetu, v notranjosti naše države pa služi V čast naši domači industriji, ki uspešno izpodbija / našega trga tuje izdelke, ki so mi žalost, preplavili našo zemljo. Izdelki Laboratorija Alga tekmujejo dandanes na mednarodnih razstavah in odnušajo prve nagrade, In paralelno s tem tekmujejo tudi na mednarodnih tržiščih In si osvajajo teren, iu sicer ne 1 reklamo, marveč po svoji odlični kakovosli. *rcdnosil in uspehih. kovlč, šef tiskovnega oddelka Kalač, predsednik novinarskega sindikata in glavni urednik lista Slovenski Dennik« Houšek. V imenu prosvetne zveze se je otvoritve udeležil tajnik Vratina, dalje so bili navzoči zastopniki bratislavskih listov in člani jugoslovanske kolonije. Predsednik češkoslovaško-jugoslovanske lig z dr. Bela je otvoril razstavo z govorom, v katerem sc jc zahvalil centralnemu presbiroju, ki je dal tudi Bratislavi priliko, da se seznani z napredkom kraljevine Jugoslavije na vseh področjih narodnega življenja zadnjih 10 let. Razstava bo odprta do 22. aprila. Iz Bratislave se presoli v Poznanj, kjer bo otvorjena v okvirju tamkajšnjega velejejma. Sovjetska naročita v Nemčiji Berlin. 18. marca. AA. Danca so objavili vsebino ruako-nemskega dogovora o Industrijskih dobavah sovjetski Rusiji. Po toni sporuzumu jc Rusija naročila v Nemčiji približno za <300 milijonov mark industrijskih proizvodov. Naročila bodo dana tvrdkam med 15. aprilom in 31. avgustom. Sov-jelskn trgovinska delegacija v Nemčiji jamči, dn se bodo la naročila tudi v resnici izvršila. Raznim industrijskim skupinam je nemška vlada zajam-čila kredit cd 14 do 19 mesecev, Sooiefi gradijo trg. mornarico » Moskva, 18, aprila. AA, Mololov je kot predsednik vrhovnega sveta za delo in obrambo predložil vrhovnemu gospodarskemu svetu in ljudskemu komisarju za ceste in prevoze spomenico, ki v njej zahtuva naj se izdajo ukrepi za obnovo nekdanje ruske trgovinske mornarice. Molotov poudarja, da je 90,0 ruskega izvoza navezanega na vodno pot, da pa je ruska trgovinska mornarica pri tem prevozu malenkostno udeležena. Na ruskih ladjah naj postane kapitan zopet odločilni činitelj in odgovorni vodja, ki se mu morajo pokoriti ne samo mornarji, marveč tudi strojniki. Drobne vesli London. 18. aprilu. AA. Pokojni sir Lamiug-lon \Yorlhinglon Evans, ki jc umrl 13. februarja, je zapustil 118.0(10 funtov »terllngov. Razen nekaj volil prijateljem, je pripadlo vse to premoženje njegovi družini. (82 milijonov Din). MIlan, 18. aprila. AA. Včeraj je bil s kralko slovesnostjo izročen jugoslovanski paviljon upravi milanskega velesejma. Pariz, 18. aprila. AA. Iz Buenos Aircsa poročajo: Nova vlada ie prisegi«. Iz Bolgarije Sofljtl, 18. aprila. AA. Bolgarska agencija poroča: Kralj Boris jc Zaključil sedanjo zasedanje pufldmenta. Ceremonija je imela poseben sijuj rnili tegu, ker jc bila kraljica Jovauku prvič v parlamentu. Kmlj jc prečit«! prcsttilno besedo ter nnglusil dejstvo, ilu sta dve zakonodajni dobi mogli v zakoniti« predvidenem rnku zaključili svoje zakonodajno delo. To je znak, da so sc razmere stabilizirale In normalizirale. Kralj je priznal aktivnost parlamenta na zakonodajnem polju. Naglasil Je gospodarsko krizo, ki jo mora Bolgarija skupno z ostalimi državami prebroditi. Dejal je, da radevolje prizna, »la so bili napravljeni z napori vsi koraki, da država pride iz toga stanja. Pri Izhodu Iz parlamenta so kralja in kraljico živnhno pozdravljali. Sotiju, 18. npr. 2. Ob priliki zaključka 22. zako-nodajnega periodičnega zasedanja sobranja, jc prišel tudi kralj Boris na svečano sejo. V svojem govoru je izrekel radost, ker je sobranje ostalo združeno do po zakonu predvidenega roku, kar je znak, da sc razmere normalizirajo. Kralj jc prišel 1111 sejo ludi s kruljico Giovaimo, kateri so bile prirejeno ovncijc. Avstralija v bo'u z bankami Melbnurno. 18. aprila. AA. Zvezni zakladni minister Theodorc je v avstralski skupščini izjavil, dfi so banke odklonile nadalnjo podporo vladi. Nadaljeval je. dn bnoke poizkušajo dobiti nadzorstvo nad vlado. Svaril jc liankr, naj Ue vztrajajo pri svojih namerah, ker bi bila vlada drugače prisiljena ustaviti plačilo čekov, izdanih v poravnavo izdatkov, ki illi jo dovolil parlament. Vlada bo nadalje prisiljena, da odpove razne pogodbe in ne izpolni svojih obveznosti. Zakladni mlnisler je končno Izrazil upanje, da bodo banke prcklicalc ultimatom in tnko preprečile grozečo krizo. Ministrski predsednik je dejal, da bo razpustil zbornico, ako bo senat odklonil zakonski načrt o emisiji državnih zndolžnic. Splošne volilve bi se vršile v tem primeru že meseca julija. Belgijski profesor izginil v Italiji Bruselj, 18. aprila, kk. V llruslju Jo vzbudila senzacijo afera mladega belgijskega profesorja Moulina, ki je odšel o Veliki noči z nekaterimi svojimi prijatelji na izlet v Italijo, pa so ni vrnil v Belgijo. Profesor Moulin jc študiral leta 1027 iu 1328 na vseučilišču v Bologui in deloval tam kot blagajnik neko ustanove. Bil je znan radi svojih protifašističnih nazorov in se sedaj bojijo v Bruslju, »la je v Italiji zapadel izjemnemu sodišču za varstvo države. Danes so studenli v Bruslju sklicali protestno Zborovanje in zahtevali pojasnil o.l italijanskih oblasti, ki trdovratno molče. Zahtevali so tudi, da so zunanjo ministrstvo obrne na kon-zjilat v Milanu, kjer je izginila sled po mladem profesorju. Zahtevali eo tudi, do belgijsko poslaništvo v Rimu pozvedujo po profesorju. Do sedaj ni bilo mogoče zvedeti, kje se profesor nahaja. Norveška brez časopisa Kakor znnuo, imajo na Norveškem \ olik delavski iioj, v kulorem en del delavstvu stavka, drugi del pa so delodajalci odslovili od dela. Vsega skupaj znaša Število delavcev v tem boju doslej nad 100.000 mož. Ker delodajalci pritiskajo na delavstvo, so v nedeljo 1'2. t. in. delavske orgunizaeije sklenile, naj stopijo v štrajk tudi slavci iu tiskarji meščanskega časopisja. Ker podeželski časopisi že itak ne izha* jajo več, bo Norveška ostala sedaj brez časopisju. Trgovina Morijo Rogelj Ljubljana, Sv. Potto ceslu fit, 26, priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga, Ugotovljenih plnfčev, oblek, predpasnikov za odrasle in otroke, datnsko in moško perilo, fino in navadno. Našo gotlo: »Majhen zaslužek, lom večji promet''. Morda ni prepozno Jugoslavija jc lotos prvič postavila lasleu paviljon na milanskem Vclesejmu. Italijanski tisk se je o zunanjosti iti o notranji Ureditvi kakor ludi 0 kakovosti razstavljenega blaga prav laskavo izrazil. II Popolo d'ltnlia , ki ga urejuje Mussoli-nijev bral, : meni, da sc je v preteklosti storilo mnogo zu okrupitov trgovskih udnošujev med Italijo in Jugoslavijo, mnogo pil se lahko napravi v bodočo v vzajemnu korisl obeh »Irsav; novi paviljon Jugoslavije jo močan člnllelj sporazumu in sodelovanja med obema državama, kar so njegovi prireditelji tudi želeli. , Frišističnl tisk torej priznava, da bi bilo les-nojše gospodarsko sodelovanje med obema državama ludi Italiji v korist in da jc temu lako, obijanju draginje. Treba je naglasiti, da v resnici nekateri mali peki izhajajo z jako minimalnimi dobički, a da veliki umejo najti primerno kritje. Na podlagi popoldanskega zasliševanja obtoženih pekov je naposled sodnik odredil, da se razprava v pogledu pregreškov proti členom 8 in !) zakona o pobijanju draginje preloži in da so izreče samo sodba o prestopku proti $ 3S2 kaz. zakona, lo je. razprava zaradi navijanja cen je bila preložena, sodnik pa je razglasil sodbo, po kateri so bili nekateri pekovski mojstri kaznovani zaradi prestopka po s 382 kaz. zakona in sicer načelnik zadruge g. Josip Meznarčič ia Ivan Bizjak na 2400 Din denarne globe, oziroma v odgovarjajočo zaporno kazen. Približno osem drugih obtožencev pa je bilo obsojenih na globo 810 Din — vsi pa /. odlogom na ono leto pogojno OoroSČen je bil Ivan P rosen, kakor tudi poslovodja pekarne Bončar Josip ftvarc. Vhcvt tn - Vesti s Pomorskega ltraniški župnik vnovič napaden »Slovenec^ je že poročal, kako so tašisti pod vodstvom šlanjelskega postajnega načelnika vrgli s kolesa braniškega župnika Kosa in ga pretepli Fašisti so se spravili nad župnika, ker je opravil nn praznik sv. Jožefa, ko smo v Jugoslaviji molili za brate v Italiji, slovesno službo božjo v Štanjelu. Fišisti so dejali, da je storil v znak solidarnosti z molitvami pri nas. Za veliko noč so fašisti vnovič pretepli župnika Kosa. Italijanska učiteljica je prinesla v velikočnein tednu g. župniku šop cvetlic, ovil s italijansko Irobojnico, češ. naj ga postavi pred božji grob. Župnik je učiteljici razložil, da ni navada na Goriškem, da bi nosili v cerkev rože, ovite z zastavami, pa naj bi bile slovenske ali državne; on da ne more prekršiti teh običajev, ker bi se sicer verniki nad tem pohujševali. Župnik je nato ukazal cerkovniku, na j iztoži šopek brez traka. Zato so so |K)tem fašisti, ki jim ni šlo za božji grob, pač pa za zlonamerno izzivanje, na omenjeni gačin maščevali nad župnikom. Drugemu duhovniku grozijo r. revolverjem Župniku iz Kobjeglave so fašisti grozili z revolverji, ker ni dal zvoniti za fašistovsko slavje na tiho nedeljo 22. marca. Tretjemu naložijo visoko denarno kazen. Župnik Banko v Sv. Ivanu od škrne je moral plačati 500 lir globe, ker je občinski načelnik po 4 mesecih nekako zvedel, češ, da je župnik prodal enega prašiča, ne da bi prodajo prijavil in županstvu v Višnjami. Načelnik so je hvalil po Višnjami: Sem že pokazal tistemu ščavu! Dušljlre bombe nieil procesij«. V Idriji so fašisti med velikonočno procesijo rrgli dušljive bombe, da onemogočijo pelje in molitev. Po Vipavskem hodijo fašistovski emisarji že tudi po hišah in pritiskajo na ljudi, naj otroke učijo molitve po laško. Žalostne razmere v reški škofiji Ljubljana, 17. aprila. Ze pred teli se je naš list bavil /. gnlostnimi razmerami v reški škofiji, ki jih ni mogoče pripisati samo fašističnemu pritisku, temveč tudi omahljivosti visokih cerkvenih predstojnikov. Vrhovna cerkvena oblastva so ledaj tudi jiosegla vmes in nekaj časa je kazalo, da se bo za slovanske vernike obrnilo na l>oljo. Sodeč |>o zadnjih vesteh pa gre na slabše. Prioličujcmo le vesti z namenom. da bi preprečili večje zlo, lo je pogubo neatevilnih duš, ki se tudi |ki krivdi višjih cerkvenih krogov na Reki odvračajo od cerkve. Nedavno je sv. stolica pozvala v Rim reškega škofa, loda kljub temu ni ta izprcmenil svojih smernic v ferkveni politiki, ki se gotovo ne skladajo z zna-lajcm vesoljstva rimske cerkve. Prejeli smo: Dasi so versko-politične razmere v Julijski xrajini jKivsod slabe, je vendar zlasti še v roški tkosiji najslabše. To dokazuje žo čudno ravnanje predstojnikov v deškem semenišču, kjer se vzgajajo ltodoči duhovniki. Konkreten primer: Dva gojenca sla pisala iz zavoda svojemu župniku voščil-uo pismo za god. Semeniški preteki je oho pismi raztrgal in zahtevni od fantov, naj pišeta italijansko. Gojencem so bile prepovedane celo slovenske ali hrvaške molitvene knjižice. Roški škof je letos le tretjič pozabil izdati pastirsko pismo za Hrvate In Slovence. On pastjruje samo Italijane. V Opatiji •e patri Ollvelanci, ki upravljajo župnijo, nočejo naučili niti zn silo hrvaškega jezika. Premskoga fupnika jc škof šajn pozval, naj nagovarja starše, rta bodo pošiljali otroke v italijanski otroški vrtec. Na Roki. kjer je kaka tretjina Slovanov, v nobeni peterih žu|inij ne besede pridige v hrvaškem ali slov. jeziku, nobene službo božje v hrvaščini in v škofiji, ki jo jio večini slovanska, ni v stolnem kajit'ju niti enega Slovana. Po škofiji se nhriitnn Javlja propaganda vnldav-kih protestantov, ki širijo mod narod hrvaške in slovenske brošure.« Prijeta vlomilska tolpa Vlom na postaji — Onemogočena poroka. M. Sobola, 19. aprilu. Nele M. Sobota, marveč vsa okolica govori o dogolkih, ki -m se odigrali zadnje dni. V nedeljski llevilki smo poročali o celi vrsti vlomov in tatvin. Storilci si zapustili sledove, a saflii so izginili kakor da jih je zemlja vzela. Trm vlomom je sledil vlom na tukajšnji že-1 zniški pt staji. Neznani vlomilci so po noči vdrli \ dva vagona. Izposodili so si iz vagonov dve I oh - i Iu V>č bal blaga. Kar sc tiče blaga, so bili precej izbirčni. Kno balo preprostega blaga za moške prcd|>rs!iike »0 vrgli v jarek zn postajo in so o Iu. sli samo svileno blago. V. si o vlomu sc je naglo raznesla. V ranih jutranjih urah «e je govorilo samo o tem Zadeva je bila prijavljena orožniški postaji. Orožniki so takoj začeli 7. zasledovanjem, ki je vodilo kmalu do uspeha. Aretirana bila neki Z. z Voščica in njegov« mali. potem pa ludi drugi soudeleženci. Podrobnosti o aretacijah še niso znano, a vsi muki kažejo, da prinesejo ti dnevi senzacionelna Stara mati zgorela Gro?r>* požar pod Krvavcem Šenturška gora, 19. aprila, ki so hodili iz Kamnika na Sidiož Turistom mimo Sv. Lenarta mimo .! in na Krvavec, je znano, kje sta zgornji in spodnji Jagodic v soseski Sv. Lenarta, župnija Šenturška gora nad Kamnikom ali pa nad Cerkljami. Še debelo uro pod Sv. Ambrožem. Pri Spodnjem Jajoscu je 19. aprila v nedeljo vse pogorelo. Požar je najbrž, nastal v stanovanju stare matere, ki je s hčerjo bivala v prvem nadstropju, ki je bilo vse leseno. Po ceveh iz peči se je najbrže polagoma vnema! les, in ponoči ob 3 je izbruhnil požar. Hči je svojo 6 letno hčer rešila iz sobe k sosedu, potem je hitela nazaj iskat mater, pa je ni mogla rešiti, in se je sama zelo oDekla. Sin a joscev k Sv. Ambrožu j zgornjega Jagosca je tudi poskušal rešiti sosedovo mater, pa ni mogel, in se je sam komaj rešil skozi okno. Stara mati se je zadušila in zgorela. Našli so jo na ' 'u brez nog do kolen, in brez rok do komoks. išnji dan ie še obiskala svojo hčer, omo/eno Jvorjah pri llabianu s Cirilom lludo-bivnik. Ga-. ni bile ■ blizu samo en sosed, gasilna društva pa ni ,o i r. doline tri ali štiri ure v hribe. Praznih slovenske pesmi v Kamniku Kamnik, 20. aprila. Včeraj se je vršil v Kamniku koncert slovenskih narodnih |x smi. na katerem je sodelovalo 10 pevskih zborov kamniškega pevskega okrožja. Za koncert je vladalo veliko zanimanje in je bila dvorana Kamniškega doma do zadnjega kotička zasedena. Na koncert je prišlo veliko število obiskovalcev iz vsega kamniškega okraja, pa tudi iz Ljubljane se ga je udeležilo mnogo odličnih gostov, mod njimi ravnatelj drž. konservntorija g. Matej lluhari. višji kapelnik g. dr. .los. ojo pevci j pred celim svetom in no samo |>rcd kamniškimi ! poslušalci. Po koncertu so se pevci slikali pred kainniš- : kim domom. Obbeinstvo pa so je zadovoljno razšlo : z željo, da bi se podobne prireditve vršile čim večkrat. V Turkovi jami Pod n a r t. Ze smo svoj čas porisali o Turkovi jami v Malem vrhu nad Rovliiiui pri Podnnrtu. Ni sicer na novo odkrita, poznali so jo pač že domačini, a vendar še ni po|)olnoma raziskana. Vendar pa bi bilo spričo njene lepole škoda, če hi ostala skrila, zlasti šo. če pomislimo, da lo ni kraški svet. ampak tipično alpski. Dejstvo pa je danes, da Torkova jima stranski rov, z neznatnim vhodom, a takoj za njim so odpre tipičen podzemeljski svet. ki se takoj razširi v nekako poševno visečo dvorano, — prvi kapniki, mokra tla. Pozor, nevarnost! Plezati je treba štiri metre čez visečo ploščo, mokro polico, oprimei so lo zn majhne skalno izrastke iu če ti zdrsne — 20 ni v propad. Prav nn tem in morda edinem mestu bo treba v kratkem zabiti kline in napoti vrv. Sicer ni boiive kako nevarno, pa vendar Sknpiua Lapniko? t globini 100 m ni več »broznot, kakor ga ljudje imenujejo, ampak prava podzemeljska jama s svojo bodočnostjo. Zdaj sc ljudje že na daleč okrog menijo: >Kdaj bomo šli v Turkovo jamo?« Na belo nedeljo je gotovo dosegla v številu obiskovalcev svoj rekod: (K). Od znane Turkove gostilne je do jame 10 minut, torej od Podnarta 1 uro. Ze vhod sam je zanimiv. Elipsast, s premoroma 3 in 1 m, nato pada v isti obliki v kotu 45" kakih 00 m in se nekoliko oži. Šc nič posebnega, skale kol zunaj. Od tod, pruvijo, gre isti rov Se naprej, a je vhod s kamenjem zasul. To je glavni rov, a od tega se v globočini nekako 40 m odcepi odkritja. Najbolj zanimivo pri dosedanjih razkritjih je. da je aretirani Z. hotel biti danes pri poroki. Načrt se mu je izjalovil in kakor je izjavila nevesta. ki ni vedela, da je njen ženin vlomilec in tal, poroko sploh ne bo. O stvari bomo že poročali. Za sedaj lahko pripomnimo Se lo, da je najbrže ravno ta tolpa izvršila tudi prejšnje nepojasnjene vlome. . Izkopavanje starin Belgrad, 18. aprila. Zadnja leta beleži srbska arheološka zna nosi precej bogatili odkritij. To jc na vsak način rezultat, široko zasnovanega dela, ki sc v zadnjem času vse lepše razvija. Posebej g. Nikolu Vulič si jc nn tem |)olju stekel velike zasluge. Najbolj zanimajo iiosamezni deli Južne Srbije. Znano jc bogato odkritje nekaterih bolgarskih arheologov v bližini Trcbeništa pri Ohridu. Tam je bilo med svetovno vojsko izko-|>unih šest starih grobov (iz b. stol. pred Kr.), ki so bili napolnjeni z dragocenimi predmeti in zlatom. Dognalo se jc. du so to grški grobovi in da mora \ bližini ležati zakopano mesto, ki je bilo prebivališče teh tako bogatih ljudi. G \ ulic, ki jo jhmIrobno proučeval rezultate bolgarskih znanstvenikov in se špecijalno zainteresiral za i/kopine iz Trcbeništa (danes to območje uazivajo Gradište), jc lani nadaljeval z izkopa vonjem in odkril sedmi grob, ki po bogastvu in dragocenostih prav nič nc zaostaja zu onimi, ki s<> jih med svetovno vojno našli bolgarski arheologi. O svojih odkritjih je imel koncem lanskega leta cel ciklus poučnih predavanj. Ker našim arheologom in njih društvom manjka finančnih sredstev za izkopavanja večjega stila, jc prišlo do dogovora mol nekaterimi našimi in nemškimi arheologi in njihovimi organizacijami. ki ga je pa sankcijonirahi tudi država, lo jc dogovor mod bclgrujskim muzejem in nemškim Arheološkim institutom, ki ga jo potrdilo tudi prosvetno ministrstvo. Nemški \rheološki institut \ rši v prisotnosti delegata helgrujskcga muzeja izkopavanje v Grndištu pod pogojem, da ima berlinski Arheološki institut |>rnvico objavljanja najdenih predmetov, dočiin predmeti sami ostanejo last bclgrajskcga muzeja. V ta namen stil pred enim tednom dopoto-vula \ Belgrad gg. Joltann von Roisvvitz. ki sc liuvi / /godov imi in arheologijo Južnih Slovanov. iu prof. \Yilliolm Unvcrzagt, ki jc ravnatelj berlinskega muzeju in eden od urednikov revije ■ Priihisioi iselie Zeilsehrift«. Prod par dnevi sta odšla no teren. V kratkem Ik> delo v polnem toku. Pričakovati je novih odkritij, ki l>odo nov dokaz o | lomen ii. ki g.i jc Balkanski [»olotok igral v davili zgodovini pred mnogimi stoletji. k lomu bi rekli le: Imamo v Jugoslaviji sumi dovolj arheologov, ki bi znali doseči isto, kur znntu nemška strokovnjaka. Denar zu tc ne mene pa bi se tudi dobil. O našem zračnem prometu Belgrad, 17. aprila. /rat ni promet se pri nas rupidno in ugodno razvija. Pred nekaj «1 nov i sem na tem mestu |Kirowil o noti liniji Skopijc-Solun, ki je otvor-jena \i'eiuj. Staro zračne linije ostanejo še za uu|>rcj. Niiiiovo bo vezano Sarajevo s ^usakom s pristajanjem v Splitu. Ta nova linija ima posebno opravičenost ravno v dejstvu, da vežo našo najzanimivejše centralno (v geografskem IMimenu) središče, to je orijentalski nadahnjeno Sarajevo in Bosno sploh, z Jadranom. Pričakovati je številnega odziva, posebej med inozemskimi turisti. Na ta način ih> nas zračni promet izborilo služil propagandi za lignite naše zemlje iu ravno nn terenu kot je oni med Sarajevom iu Severno Dalmacijo, ki jc tako nedostopen in prometno zaostal, naravnost idealno izrabil kratko zračno razdaljo in obiskovavcem našega Jadrana prihranil dolge krožne vožnje skozi Dubrovnik ali celo Zagreb. Po izjavi glavnega ravnatelja iuiš"gu Društva /a zračni promet g. Tudijo Sondormajerja dobimo s i. junijem nove trimotornc noronlune. ki bodo oskrbovali promet na linijah Beigrnd-Sarajevo-Podgorioa in Bclgrod-Sarajevo-Split-Sil«ak-/agreh. ludi brezžična lelcgrufija bo vpeljano ii.i njih. Prednost novih aparatov bo v tem. da lahko lire/ i»osleve. I o je pa principijelne važnosti mi onih progah, ki se nahajajo v težkem terenu kot jc pri na« ravno proga za Sarajevo in od tam obe. ona /a Podgorico v Črni gori in drugo /a Sušak. termin, v katerem bodo |Mi«iiniczne proge zavzete, je naslednji: Belgrnd-Zngreb-Gra/.-Wlon od t. maja do V), septembra vsok dan v obe smeri; Ilelgrad-Skoplje-Solnn od 16. aprila do 13. oktobra, v torek, četrtek in solioto iz Bol-grada.■ v ponedeljek, sredo in petek i/ Soluna; Belgrad-Sarojcvo-Sjplit-Sušak-Zagreb od 16. junija do 12. septembra, odhod v torek in petek, rvovrntek v sredo in solioto: Belernd-Sarajevo-Podgorica od 15. junija do 14. septembra v ponedeljek In četrtek v obe smeri. ; rov, kar jih je v jami. Velikanski prostor, spodaj odprt, kot bi prišel v veliko cerkev. Od stropa vise i krasni kapniki — tisočletno delo čudežne narave, i Velikosti so različne, do 2 ni (ne 0; no pa bo to tudi ! kmalu«, morda čez nekaj tisoč let). Olas nekam votlo doni, zanimivo je poslušati večglasno petje (>. ..Prej pa no gremo dam, da se bo delov dan. da se bo dolov dan, dan v Turkov* jam',..«) Iz tega mesta je tudi zanimiv fotografski posnetek, ki predstavlja skupino kapnikov na steni (glej sliko). — Od tod dalje jc sicer Se dostopno, a še slabo raziskano in brez dvoma bodo odkriti še lepi predeli. In čeprav bi bilo samo to, kar je do zdaj znanega, nudi jama lepo sliko podzemeljskega sveta, tegh zanimivejšo, ker je v alpskem svetu. Morda bo knp podobneaa kot je ona jama pod Babjim zobom 1 Zupanova jama, morda ima pa čisto svoje geo-ke in fiziološke zanimivosti. Zdaj je potrebno, ujno potrebno le to Se, da jo razišče kaka znan- Ta stranski rov dobi zdaj popolno lice glavnega rova, ki pa se zopet loči na dvoje. Prvi gre v začetku še kakih 20 m v desni smeri. Je precej ozek, zato si lahko od blizu ogledaš te podzemeljske krasote. Nič ne vidiš žive, gole skale — od tod dalje sploh ne več — vse je preoblečeno s tanjšo ali debelejšo plastjo kristaliziranega oziroma nakapanega apnenca. V luči (brez katere seveda ni mogočo nikamor) se svetijo stene in strop in tla in kapniki v svelobeli, včasih sivi, včasih rdečkasti barvi. Na pogled tega rova kmalu zmanjka in dasi so že dostikrat vse prebrskali, ni od tod dalje Se nobeden našel poti. V nedeljo jo bila čisto slučajno najdena >špranja«, da se mora človek po trebuhu splaziti skozi to mišjo luknjo — 3 m izprva vodoravno, nato navpično navzdol — a takoj so znajdemo v krasni, še dokaj prostorni dvorani. Smo v globini 100 m. So nekaj korakov vodoravno v levo smer iu sc nahajamo na robu 20—30 m globokega propada. S te strani je brez vrvi dalje nemogoče, pač pa od nasprotne, kamor nas privede drugi stranski rov, ki je laije prehoden kot prvi in prav tako zanimiv. __ _ __(L _ Bre» dvoma je na tem mestu eden najlepših prost* st vena 'ekspedicija. Baje' pride kmalc iz Ljubljane. Katoliška akcija in politične stranke Rini, uprila 1981. K vprašanju razmerja ni cd katolfsko :>'<<• I |o lit političnimi strankami jc Osservatore Romano 14. aprila zuvzel določno stališču, ki jo v nekaterih ozirih načelne važnosti. h. omenjenega sestavka povzamemo dobesedno naslednje: Niknear ni, kateremu bi bilo nesnuno. da je Katoliška Akcija sodelovanje lajikov pri hierarhičnem apostolntu cerkve. Zato bi moralo biti vsakemu. tudi površnemu opazovalcu jasno, da je K. A. j>o svojem bistvu, po svojem namenu in svoji tesni •idvisuosti od cerkvene hierarhije nekaj povsem drugega, kakor so politične stranke. Politične stranke so organizacije, ki se trudijo, da na polju zakonodaje pospešujejo ped posebnim vidikom javen blagor. Jasno je. ako cerkvena oblast č'sto uoudarja razliko mod K. A. iu strankami, ne dela tega zaradi tega, ker so boji, da bi bilo mogoče K. A. sploh v kaki deželi zamenjali z ekstremnimi ali liekrščanskimi strankami. Nnsprolstvo je tukaj preveč cčividno, da bi bila zamena ni cd K. A. in kako stranko mogoč«. Nasprotno je pn razlikovanje jako potrebno v katoliških drža vati, kjer se lahko zgodi, da stoji K, A. pred več političnimi strankami, ki Imajo versko-iiravstveno usmerjenost in nudijo dovolj poroštva za čuvanje pravic cerkve. Ker imajo katoličani pravico in dolžnost, da sodelujejo tudi na ■lolitienem polju za obči blagor, jim je na prosto dano, da se priključijo enim ali drugim izmed teti dovoljenih strank, katera pač bol) odgovarja njihovemu lastnemu nazoru in željam. Iz lega torej Aretacije v Istri Novi glasovi za Slovane v Italiji ined tem ko;,.lniujo na teh poljih katoličani kol taki svuIknIo diskusijo in mišljenja. Vendar pa so dežele, kjer katoličani nc stojo nasproti večini dovoljenim strankam (takšnim namreč, Ul Id nudile dovolj poroštva za božje in cerkvene pravice), ampak je samo ona stranka, Ui daje lo poroštvo. Potem je jasno, da med Katol. akcijo, ki se briga za versko iu nravno usodo naroda iu to stranko, katera ji more nu političnem polju in v zakonodaji nuditi varno hrambo, obstoja sorodnoM, v neki gotovi mori celo enakost stremljenja. Katoliki morejo namreč v danem slučaju samo s pomočjo le stranke izvesti učinkovito obrambo božjih in cerkvenih pravic, ki so obenem ludi neporušljivc pravice duš, katere sicer ogro-; žajo versko sovražne stranke, ako pridejo do moči. Zato nikakor nI izključeno, da v lakom slu-I čaju med možmi Katoliške akcije in onimi imenovano stranke pride ne sicer do kake istovetnosti ali j politične zveze, pač pa efo sodelovanja, ki je mo-i gcce prisrčueje, kakor kje drugod. Ponavljamo pa, i da je stvar cerkveno avtoritete, kateri jo zaupnim i skrb za duše. da določi splošna načela, v posameznih slučajih pa daje konkretna navodila zn praktično delo. V vsakem slučaju pa bo Katoliška akcija s svojim vzgojnim delom pripomogla, da ne bodo saino na verskem in nravstvenem polju, ampak tudi v političnem in socialnem živ ljenju rasti i državi dobri državljan!, ki bodo mogli tudi na političnem polju dati svoje najboljše za blagor države. Katoliška akcija ini apovsod nalogo zbirali kaloli- •dodi. du so Katoliška akcija ur sme postaviti v j čane pod vidikom višjega ideala resnične blaginje splošnosti. tako da morejo v danem slučaju na skupni bazi brez oziru na vsu dovoljena uvojska mišljenja skupno braniti, višjo interese vere in nravnosti. -liižbo lo eno' izmed teli dovoljenih strank. To bi so vendar reklo. \preči avtoriteto Katoliško akcije mi rešitev bolj lega. kakor onega posamičuega vprašanja v politiki ali narodnem gospodarstvu, Zgodba o bogatinu in ubogem Lazar ju na Madžarskem 'Težko je najti deželo, kjer bi za d. lavslvo iti ] slasti M Uniotsko delavstvo bito tako s ti'on poskrbljeno kakor je na Madjarskoni. Socialnih reform, kolikor jih Madjarului sploh pozna, so bili v prvi vrsti deležni industrijski delavci, me.il leni l;o glavne iiuiso dekfViiejia probtarijalu sestavlja poljedelski! dehivsivo. V i*iti agrarni državi, ki pred vojno ■»ploh ni poznala brezposelnosti, Je iluitn samo izmed kmečkega prebivalstva do 200.000 brczpofel-nih. lo ji- 90% v eli iie,»poslcnih, Ui jih izkazuje statistika. Glavno krivdo na teli nezdravih socialnih raz-dterah nosi veloposesivo, ki Ima vso državno oblast I v roki iu se stanovitno brani prepulrebne zemlji- j Ske roforine. ki bi pomoglu do zemlje tistim, ki lia njej delajo in jo obilrlojejo, Izmed Iti milj. Juliov i obifctnnegn polja odpade t! inifj. joti o v na takšna i velepmestva, katerih vsako obsega preko I Odo jo- j hov, rim (trm k«> 'M\% kmetov životari kot lastnik 1 ali nalrmniU na k<>«n zemlje. ki ne nbsrira preko ! 10 jolinv, a 00% celokupne' a k nilskega prebivalstva nima uiti koščka zeuilje. I.ahko rečemo, du ie Mf/, kmečkega preliMiilstva na .Madjarskeni -ploh brez lii»lne zcmlie ali pa po-riln tr majhen. lieza-[lllistril liel. Mudjurska jo iutela v zadnjih lotili tudi slabo j letine. Kmetijska proizvodnja se mora kakor v ; drugih aursrnih državah rosno boriti za tržišču. Gospodarstveniki računajo vrednost madžarskega -agrarnega donosa nu ti uiiljurd ponuii, ua katerem pa jc preko 2 iiiiljnftli hipotek, to se pravi, da je liiadjartiko kmetijstvo zu dobro tretjino zadolženo. 1 V lakih razmerah ste ni čuditi, če se med kmeti Sirijo socialistične in boljševisko idejo. Pumo 1 v zadnjem času so bile ustanovljene štiri kmetij- | ske stranko, ki se kar kosajo med seboj v r.idika- I Nušiik, 2o. npr. V nedeljo 22. marca so v Co-ruvlju lanije peli hrvaške pesmi. I rije so bili radi tega aretirani iu gnani v puzui.-ke zaporo: OpuSie Josip in MertoSa Vladimir iz Pazlun ter neki drucrl Opašič iz Cerovlja. V Paziuu čakajo na sodno razpravo. V Lanisču jo bil ples na veliko noč popoldne. Skupina lautov je pela hrvaško pesmi. Aretiranih je bilo rudi petja deset fantov, drugi so so razbe- žali in jih iščejo. Aretirance so gnali v Buzet, kjer čakajo v zaporu nu sodno razpravo. Iz. Lanišča jc neki 14 leten fantič, Josip Ziuuk. šel brez potnega lista v Jugoslavijo k stricu. Funt nima ne očeta nc matere, lo enega, tudi mladoletnega, brata. Po očetu, ki jc padel v vojni, sta dobivala sirotinsko pokojnino. Ko se je Josip Žmak vrnil od strica v Lanišče, so ga aretirali, ga držali tri mesece v ječi (14 letnega!) in bratoma vzeli pokojnino. Na Proscku pri Trstu so na veliko sredo aretirali 15 letnega fanta. Držijo ga v zaporu, ne da bi navedli razloge, zakaj. Manjšine proti Italiji Dunaj, 20. aprila, kk. Pred cerkvijo sv. Karla je bilo včeraj veliko manifestacijsko zborovanje za nemške južne Tirolce, katerega so se udeležili tudi na Dunaju živeči Hrvati in Slovenci. Predsednik An-dreus Hofer-Bundu in znani iredentistieni voditelj južnih Tirolcev p. limerkofler je v svojem govoru navajal, da so se jtižnotirolski Nemci zvezali s Hrvati in Slovenci v svrho krepkejše propagande proti sedanji manjšinski politiki. Berlin, 20. apr. Ilolandski katoliški list Maa'-bodo• je jvrlobčil poročilo o fašistični gonji proii slovenskim in hrvaškim katoličanom v Italiji. List poroča med drugim, da je sv. oče poslal v Julij- sko Krajino vlzilatorja v osebi kapucinskega škofu Luke Passclo, da preišče razmere. Tn jo sv. očetu že poročal o položaju. Zanimivo je. ugotavlja ti.-i, da nt fašistični tisk ntc poročal o preiskovanju papeževega vizilatorja, čeprav so Je in mudil nad en mesec na' Primorskem. Praga, 20. apr. g ostane slejkoprej zadnji cilj človekovega življenja. Da je la nadnaravni cilj mogoče doseči, zavisi v marsičem od naravnih pogojev. Gospodarsko stiska je danes tako velika, lakota tako splošna in stanovanjsko razmere so tako nevzdržne, du verske resnice, če izvzamemo posamezno junaške dušo v teh ljudskih plasteh, čisto odpovedo. Brez gotove količino zemeljskih dobrin si komaj moremo misliti čednostmi življenje. Kjer jo boj zu goli obstanek celodnevna skrb, komaj ostane še časa za obisk cerkve. Kdor strada, lo težko odpira svoja usta k molitvi. Kadar človek nima nič vci i zu ubil i. jc sanioposebi razumljivo, da se bo pečal s prevratnimi mislimi, kako ustvarili razmero, ki mu bodo pravičnejši-. Če je vse telo pokrilo z nesnago, bu tudi duša težko čista ostala . . Zapomnimo si. da je od površnega krščanstva le korak k farizejstvu. Nič drugega kakor farizejska hinavlčino je, če kdo delavce« opominja k potrpežljivosti. da jih toliko lažjo gospodarsko izrablja. Kristjanom te vrst: Je vera saino sredstvo, s katerim brzdajo narod, da mu tem več lahko ukradejo... Kristus ui kaka španska slona v varstvo bogatinov, borz in trustov, da bi se uboge nemo- London, 20. aprila. AA. Danes se je sestal v Londonu redakcijski odbor trojnega pomorskega sporazuma. Nocoj prispe iz Pariza francoski delegat Massigli z najnovejšimi francoskimi predlogi. V soboto jc prvi lord admiralitetc Alcxander izjavil, da bodo delegati razpravljali o vprašanju, ali jc možen sporazum na osnovi Hendcrsonovega osnutka ia italijanskih in francoskih predlogov. \lexander je nadaljeval: Treba jc svetu povedati, da c Anglija več kot enkrat pokazala svojo dobro voljo za razorožitev. Naša pomorska bojna sila je za polovico manjša kot leta 1914, Za pomorsko razorožitev smo več »lorili kol vse druge države. Pripravljeni pa smo, da gremo še dalje. To pa je možno edinole, ako bodo druge države čimprej sledile našemu vzgledu. Z enostransko razorožitvijo ni možno zugolo-vili in ojačili svetovnega iniru. Upajmo, da bodo sedanji razgovori odstranili vse nesporazume in omogočili nadaljevanje naše politike in odkritosrč-nejšo razpravo na prihodnji svetovni razorožitveni konferenci v Ženevi. O davku na poslovni promet lizniu. Veliki škof Irohaszka je v svojih spisih če- ' leno lahko izrabljalo... Krivično odtrgovanje zaslužku jo greh kakor usmrtitev klljočepa življenj« .... ild. Članek jo zadri v živo iu ima lludap "šla svojo senzacijo. z,I«sli ker jezuit (»uvossv pripada bo-uuti plemiški družini, ki ima obširna velepoeestva. Več vodilnih listov ua je ponatisnilo na prvem mestu. V razvoju dogodkov pisatelj t itd i franrMko revolucijo smatra zn zgodovinsko in vzuujno potrebo , ki so bo ponovila, če Evni|>6 v zadnjem hipu no obsenči pamet. Ako današnji mogotci So naprej vztrajajo pri izredkih kapitalizmu, polom gremo v drugo katastrofo: prišla bi svetovna fevohtrljn —•' u nc brez krvi. sto opozarjal javnost Iu vlado nn uesocialne agrarne razmero v državi. Njegovemu posredovanju sije največ zahvaliti, da jo I. 1920 vlada izvedla vsaj deluo agrarni reiormo. s kuloru je razdelila mod kmete 1,100.000 Johov zemljo, in slrrr 870.000 Johov itutl Inke. ki so bili ilo leda,I sploh brez posesti in ?30.000 med malo kmete. Ta soiMalno-polillena ftkrljn Jo bita gotovo pomembna, toda nikakor m-(adovoljlvu. zlasti ker se pravih velepofoslev sploh ni dotaknila ti-r »o razmere na kmetih še nadalje ostale kričeče nesorialnr, kakor *mo ztiornj |hi-karoll. S »nirljo škofa Proha-/|»e in dolgoletnega de- Potjsko-jugoslovanski kongres Po vsej Poljski vlada velihansho zanimanje za kongres v Poznanju V»r*i»v«. 3n. apr. A A. T zvezi - polj-ko-jugo--lovimsklm knngrt sont, ki »e bo yr5.ll koncem aprila v (idinjii, Krakovu in Varšavi, so jo sestala včeraj •>oljsko-jugeslovan»lui anlauta lUUa. Soji -o priso-stvovali Vitold, iTroktof Ze/.in?ki, Svetnik dr. Gr-zcžln>kl in svetnik Vojkotski. Nn seji so poudarili • ninusl /h zbližanje obrh narodov in zaprosili prnl» •Invtilko tlskn, dn posvetijo letu vprašanjem čini večjo pnziiriiost, Predsednik pnlj-ko-jiizii-loian.ke intante tlskn urednik Knebletskl je poroeal o vtl-■ 11» stoječa potni »iiJii p« ju gesla vi ji. Posebno je linclasil zaninuinje. ki ca Jucu-liivim sfnliio goji «n poljske *imI< \ e. Dejnl je. ila Iniaio rezultati pri-rcdltrv. kakor Je poljsko-jngoslovaueki l.onefe«, »eilno velik pomen ia medsebojne ttfif obeh na-rodor. Jov'islovnn-4kl ntaSe za ti«!t, Mareš, je obrali pozornost udeležencev fo|e mi d ve jngo«lrr\nn-■iki ra: stavi, ki prirejala zdaj v Poljski, lo je Iu-rietlčiiH razstava v Vardavl In razstava cetitralnega prrsbirojti v Poznanju, ki bo olvorjeim ob priliki poljsko>jugoslovamikegn kongresa. Tu bodo razstavljeni grafikoni, ki bodo pokat«II napredek Jugoslavijo v prvem deceniju njenega ob«lo.la. Na konferenci so bili iz,vol jeni delegati, ki bodo zastopali li°k pri obeh prireditvah. Var»ata, 20. :rpr. AA. Več poljskih listov je priredilo o priliki polj.«kri-fugr;.-lbvatwkega koit-groea prt-rbur šlevllke, ki jim Jo ttvednike napisal naš poslanik v Varšavi Branko Lazarcvl5. Eden iz,-tnoif teh listov Je tudi Dennlk Poznanski . Varšava, 2f). npr. A A. Ob priliki poljsko-jugo-slovntl*kega kongresa bo priredila radijska postaja v Krakovu 1. maja mod I7.f!5 in 19 jugoslovanski večer. Nn programu so predavanja in glasbene prireditve. Predavali bodo univerzitetni profesor Mole, doernt Mnirbni In Irktor Frrmslf. V ttmelniSkf ru dolu |irogrnma naslopi Mimiieuila pevka Pastenui. razen tega goslur Melaski iu akademski pevski zbor, Herriot zopet župan Pariz, 20. apr. kk. Herriot. ki je po 25 let nem delovanju kot župml jifetl kratkim odstopil rudi večjih diferenc s socialisti^ jp bil pri včerajšnjih iiadoinnstnih volitvah v lyonski mestni svr| /.oprl izvoljen z ogromno večino in je tako dobil veliko zaupnico s strani lyon*kegn probivaUva v bolu proti »CM-ialislom. Oljfittski »vet pn bo najbrž raz-pušoen, ker sta sedaj radikalna iu sOeinlMiČ.iU Irakciia euako močni. Ljubljana. 20. aprila. V vrsto lejio uspelih prireditev, ki jih pri-, reja Trgovsko društvo Merkur , je prišteti ue-i dvomno zadnjo, Ui se jo vršila v soboto ob pol '.) i v restavraciji Zvezde . Občinstva, ki se je želelo I udeležiti tega predavanja, jo bilo toliko, da ni moglo vse dobiti prostora v nabito pnlui dvorani. Večer je olvoril predsednik Merkurja dr. Pran \Viudisrher, ki sc je zahvalil za zelo obilen obisk i na prireditvi Prav tako se je zahvalil ludi predavatelju, da se je odzval vabilu društva. Ubrati pa i jo poudarjal ves veliki trud. ki so ga imele zainteresirane korporacljo. da bi so omililo Irdole. ne. jn»iioMi in preobčulne preobremenitve v osnutku | zn ta zakon. Predavatelj, zbornični konzulent g. Frane Žagar, jo nato v glavnem izvajal nuslednje: Prvotni prometni davek jo obremenjeval uvoz 1 in izvoz. Poleg toga smo imeli davek na luksus : ter davek na industrijski in velekmetijski promet. Trgovci in obrtniki pa so plačevali mesto promet-; negn davka šo enkratno pridobnlno. Govornik Je ; mifo navajal razna stališča nekdanjega -prečan-skega iu srbljauskega gospodarstva, kako naj t tii se poslovni davek pobiral, če žr mora bili enkrat uveden. Ta stališča so si med seboj nutpro-lovala. pač iz rnzličuih davinogospodarskili menla-lilet. V I. 1022 jo bil uveden nov prometni davek. Tn davek je obreineujeval \>ako faz.o prometu tila-j ga od proizvajalca preko trgovca do korisuuieula, ; pač pa jo oproščal uvoz in Izvoz. Tu davek, točno ! posnet jio češkem zakonu, ui bil primeren z:i našo ! razmere. V sedmih telili jo državi prinesel |k»I-'; drugo milijardo, od katero j;1 samo .Slovenija pta-1 čala 300 milijonov Din, čeprav ima Slovenija |«i približnih ocenah samo desetino gosj>odarske moči vso. države. To pa zaradi prenutaiičnega izvajanja raznih predpisov v Sloveniji. Govornik nato opisu-1 jo, kako jo prišlo do sedanjega zakona o davku | na poslovni promet. Novi davek obremenjuje oboje enako: blago, j ki jo prcducirano in kotisnmirano v notranjosti i države, in blago, ki jo uvoženo v državo. Sedanji i zakon o davku na poslovni promet je |iosnet j>o . nv slrijskem. ki je nu glaaii, da je tehnično jako j popoln. Smisel tega zakona Je, da zajame davek za eno in isto blago samo enkrat za vse faze. in sicer tam. kjer je lo najlažje iu najuspešnejše, lo je pri producentu, odnosuo pri uvozu. Po leni sistemu so poljere davek v notranjosti pri iirnduceutih. ko se. blago odda v proinel, uvoz. pa v carinarnici. Ker z.agrAbl ta davek blago skupuo, sc imenuje skupni davek. Izdelana je bila za In davek nova tarifa. V tarill jo navedeno za vsako blagovno vrslo, koliko znaša davek, kje so la davek plača, mlitosno, kdo gu plača. Bistvo skupnega davka kaže zgled: Zli navadne kuviuo surogate je skupni davek 1.0M. Plača ga producent. Itecinio, du tovarna proda W/i ne|>osredneniu konsumu, 50% pa trgovcu. Za prvi slučaj prometa plača \'/<. S tem je pokrit prvi pičlimi blaga. V drugem slučaju gre od trgovca na konsumenta z vsemi vštetimi stroški za 2o% dražjo. Od 50',; blaga znaša davek 0.5"«. od trgovčevega dobička 20 odslot. od 50 odstol. po znaša davek 0.1%. torej skupili* 2.0'(ilerlr tako ugotovijenrrrn davka velja pravijo, da jo pokrit promet, dokler ostane blago v nespremenjenem stanju. Ako jo blago predelano ali obdelano, se smatra to za nov predmet. 1a je v lanfi določeno, da krije skupni davek na nepredelano blago tudi žo v>o predelavo blaga. Med te spadajo moka, ka-kao, meso. los, usnje, sladkor, alkohol, tkanine, barvo itd. Pridelovalci so od »kupnega davka torej oproščeni. To so na primer: peki. izdelovalci čokolado, prekajovalci, mizarji, čevljmjl, izdelovalci bonbonov, ruma, likerjev, konjaka, krojači, jdo-skarji, črkosllkarji itd. Ker jc tako urejeno, imenujemo tak davek: skupni kombinirani davek. Pri obdelavi |ia Je treba upoštevati še dodatni davek. Za gotove tinalne produkte se plačuje dodatni davek nu skupni davek, plačan na dotiČne sirovim; uli polizdelke. Tako plačajo davek pt;ki od mlečnega in maslenega kruha 'A%, slaščičarji l',r, industrijski izdelovalci pohištva 1% (obrtniki j>a so prosil), dežnikarji l'A%, lekarnarji i',i. Trgovci plačajo za nekatere podeželske pridelke t% pri prehodu vsakega blaga. Brivci, prevozniki, svobodni poklici plačujejo vsi j>o ! % na brulto dohfKlke poslovnega prometa. Za davek pri uvozu (iu velja, da plačujejo uvozniki pri železjiiškein promotu davek na lak. turno ceno, h kateri jo prišteta še carina in dovozni stroški. Za uvoz po pcSli pa velja davek ua petkratno carino. Knjigo so dolžna voditi vsa delniška podjetja in podjetja ■/. omrletio zavezo, dalje vsa industrijska podjetja, m< g led o ua višino Investiranega kapitala. in pa vsi obrali z nad 300.000 Din letnega prometu. Predavatelj jo navajal So nekatere druge pred-[ii-o davku n. pr. glede pobiranja prometnega duv-k.i na poštne pakete, zlasti pa jo izčrpno obravnaval. kako ie s poslovnim prometom na zaoslulo zalogo in terjatve. Opisal Je tudi Intervencije Zbornice za TOI glede omlljeuja raznih predpisov itd. Za jasno in pregledno predavanje se |e predavatelju zahvalil dr. \Viiidisclier. Zliorovalci pa -o predavatelja nagradili s toplim aplavzom. Betgraiske vesti Belgrad, 20. aprila. AA. 24. iit 25. maja *c vrši v Splitu kongres bančnih uradnikov. Belgrad, 20. aprila. AA. 20. t. m. bo ponovna ofertalna licitacija za zakup železniške resta vrači ie ua postaji Osjck. Pogoji in informacije pri zagreo-ski direkciji, soba it. 53. Belgrad. 20. aprila. AA. Kot odposlance ministrstva /a kmetijstvo je prispel včeraj v Zagreb na kongres jugoslovanskih agronomov načelnik živinorejskega oddelka kmetijskega ministrstva dr. Ludo-vik Proltaska. Belgrad, 20. aprila. AA. Na podlagi točke 5. člena 5- zakona o taksah jc linančni minister oprostil turistični klub Skala: v Ljubljani plačevanja vseh taks na vloge, poginite državnim oblastvotti, iz-vzcnisi vloge na civilna sodišča. Belgrad, 20. aprila. AA. Zveza prodajalcev tobaka v kraljevini Jugoslaviji jc imela včeraj 19. t. m. svojo glavno skupščino v Belgradu. Za predsednika nove uprave je izvoljen Vlada Rajič. Belgrad, 20. aprila. AA. Bclgrajska nogometna reprezentanca je odpotovala ob 9.45 v Solijo. Na postaji so goste spremili zastopniki bolgarskega po-»laoištva in jugoilovanskl športniki. l-midoM. 20. upr, kk. Jeruzalemski guverner .In prepovedal nadškofu v Canfcrburvjtt. odgovorili ua pozdrav v cerkvi sv. groba. Zagreb, 20. aprila, i. Deževno vreme v Sloveniji jc imelo za posledico, da je Sava zopet naiajlla za 80 ctti. Zagreb, 20. aprila, ž. The cnglish pluyers, kateri so že nekolikokrat bili V Zagrebu, pridejo ponovno semkaj in bodo 21. in 22. aprila odigrali nekoliko novih komadov. Pariz. 20. apr. kk. Bivši vrhovni poveljnik ror. armade, general Guillcaunial. jo brez sledu izginil v Maroku. Domneva se, da »o ga vshiSi od' Dnevna kronika Koledar Torek, 21. aprila: Ahzclni, cerkveni mučenik; Simeon, škof. Solnce stopi v znamenje bika ob 2.44. Novi grobovi ■f V Ljubljani jo umrl g. Žerjav Franc, star i't |c!, po poklicu vrltiar. Pogreb bo v sredo ob 2 popoldne iz hiralnice sv. Jožeta. Svetila mu večni luči ■f Pii Kapeli je umrla Alojzija Hleb iz znane lllebove rodbine na Smolniku, ki jc nad 40 let zvesto služila in gospodinjila svojemu gospodu mil. kanoniku biseromaSniku Martinu Mešku. Bog ji bodi bogat plačnik za njeno zvesto, požrtvovalno službovanjem! R. 1. P. -f- V Megojuiri pri (iriialt je v noči na ponedeljek izdihnila nenadoma ugledna posestnica go-»pa lilizabeta Kloar, mati odvetnika g. dr. Franca Kloalja v Kozjem. Naj ji .-veli večna luč, preostalim pa naše iskreno sožaije! Osebne vesti S pošte. Premeščeni so poštni uradniki tiče): Jožica tilažarje.va iz Maribora v Veliko Lašče, Lavra lirasova iz Ljubljane in Ivanka Pelerneljeva z lili da v Škofjo Loko; z ljubljanske glavne pošle: Marija Petričeva v Rimske toplice, Jožko Rupnik • na mariborsko kolodvorsko pošto, Vladislnva Mi-ktiževa na poštno podružnico št. 3 v Ljubljani, Marija Kocjanfičeva na Vič, Ahacij Vončina ua zagrebško kolodvorsko pošto, Ljudmila Povšetova na poštno podružnico št. 2 na llledu iu Avguština Ju-liova v Mursko Soboto; na ljubljansko »lavno pošto pa: Prane Lebon iz Valjeva, Marija Kunstova iz Maribora iu Justinu Marušičeva z Bleda; Anton Korene iz Valjeva na Jesenice, llilda {'opova z Jesenic v Kranjsko goro: Marija Dularjeva iz Novega mesta in Kristjan Jeglič iz Mariboru v Kranj ter Milena Peršetova iz Gornje Radgone na mariborsko glavno pošto. = lz vojaške službo. Po službeni potrebi so odrejeni za vodnika l<>. pešpolka peli. podporočnik Fran jo Pečatnik; zu vodnika 2. bataljona 2. pionirskega polka inžeujerski poročnik Jurij i«u-Kaviua; za poveljnika stana uprave vojne akademije peli. kapetan L razreda Boško Djuričanin, do sedaj poveljnik stana šlnba poveljstva dravske div. oblasti.; za poveljnika slana štaba poveljstva dravsko div. oblusli pi li. podporočnik Josip Kru-ž.ič; za poveljnika 'J. čete obmejne trupe. peh. kap. I. razreda Ljubomir Markovič; /a vršilcu dolžnosti poveljnika 3. čete 2. bataljona !. pionirskega jiol-kn ijiženjer.-ki poročnik Vladimir Lupanj; za vršilca dolžnosti poveljnika I. čete 1. bataljona 2. pionirskega polka inženjerski poročnik Zorim Piši; /;i vršilca dolžno I i iioveljnika l. čete S. bataljona ?. pionirskega polka inženjorski poročnik Milan Kotite; za vršilca dolžnosti hiilro-tehiiiene čete pionirskega poveljstva inžeujerski poročnik Ivan Nor-mali; 'a vršilcu dolžuofli poveljnika 2. čete 1. bat. t. poiitunirskegu polka in/.enjerski poročnik Frane Koinjek; za vršilca dolžnosti (loveljnika I. čele I. bal. 2. ponlouirskega polka Inženjorski poročnik Milcš Maridt; za vršilca dolžnosti poveljnika čele I. polka trdnjav skega topništvu iniciijerskl |>o-ročnik Velimir Budilk; zu vodniku hidro-lehnične' četo pionirskega poveljstva inženjer»ki podporočnik Božidar Jeluca; /a pebočnika 1. pionirskega polku inžeujerski kapeluu I. razreda rranjo Remic; /u pobočnika 'J. bataljona t. pionirskega polka inžeujerski podporočnik Štefan šifiar; nu -Uižbo v nastavni oddelek inženjerskega poveljstva inžeujerski poročnik Vladimir Valenla; zn vršilca dolžnosti poveljnika 2.'čete '2. bataljona le-legrafskega polka inžeujerski |ioročnik Fr. šnur; nn službo v oddelek /a notranje bolezni stalne vojne bolnico IV. i.rmijske oblasti zdravniški pomočnik IV. razreda Vladimir Pičel j; na službo v poveljstvo užiškega vojnega okrožja peli. kali-J. razre la Marlo Rlgi iu z.i vodnika rev.-kega veda r.etskegu orožniškega polka orožniški podporočnik Rudolf Cigerl. Maribor PrehVc Podpisani Planina Lovro. posestnik in bivši oblastni poslanec v Skolji Loki, prckli-cujcni in obžalujem svojo izjavo- podano dne 4. aprila 1931 v večji družbi v javnem lokalu, s katero sem žulil nacionalni in državni čut Sokolov, in priznavam, da jc bil la moj napad popolnoma ncosnovan in neumesten, ker nimam za izrečene očitke najmanjše podlage in vzroka. Zahvaljujem sc Sokolskcmu društvu Škofjn I.oka in vsemu njegovemu članstvu, da jo odstopilo od nameravanih tožb in me s tem obvarovalo znatne materijalne škode. V S k o f j i Loki, dne 17. aprila 1931. Lovro Planina. ry po dovršeni šoli služili državi dvakrat toliko let, kolikor je let vživalu brezplačno mesto. — Po končani šoli iu položenem diplomskem izpitu nastavijo se v svojstvu sestro pomočnice po uradniškem zakonu. 1'rosilke morajo predložiti: 1. tlo-movnico, da so državljanke kraljevine Jugoslavije; 2. krstni list, du so dopolnile 18., a niso prekoračile 28. leta starosti. Izjema se dovoljuje pri učiteljicah z večletno prakso, toda tudi v tem slučaju starost ne sme prekoračiti 32. letu. 3. '/.adnje šolsko spričevalo. Zahtevajo se najmanj 4 razredi z uspehom dovršene srednje šole. Prednost imajo reflektantinje z glinii. maturo ali z maturo učiteljišča. I. Nravstveno spričevalo o neoporečnosti. .">. Zdravniško spričevalo, ti. Potrdilo občino, kie so živele in s čim so se bavile po dovršeni šoli. 7. Kratek opis dosedanjega življenja {eurriculum vitae). Prosilka mora biti popolnoma vešča srbo-hrvutskegu ali slovenskega jezika. — Lastnoročno pisane prošnje, opremljene s potrebnimi dokumenti iu predpisno kolko-vaue (.").— Din na prošnjo in 20,— Din zn rešitev prošnje.) se pošljejo do konca junija 1931 na naslov: Ravnateljstvo Drž. škole za sestre pomočnice u Zagrebu, Mlinarska cesta, br. 12. — Tiskov iiic po znižanih pristojbinah med Nemčijo in Vatikanom. Od 1. aprila I. I. sem ie v prometu med nemško in vatikansko državo za časnike iu časopise, ki jih razpošiljajo založniki ali njih poverjeniki (tiskarne, knjigoveznice i. dr.), v veljavi znižana pristojbina, iu sicer za vsakih 100 u 5 ltpf (= 08 par). — Uprava kopališča Vrnjučkc Banje naznanja, da so v sezoni od 10. septembra do 30. junija vsi kopališki gosli, ki se izkažejo s potrdilom svoje občine in davčne oblasti, da ne plačujejo več kakor 00 Din neposrednega davka na leto, oproščeni plačila banovinske in kopališke takse. Vsi državni iu banovinski aktivni iu upokojeni uradniki in uslužbenci uživajo za čas zdravljenja 50% popusta pri bnnovinski in kopališki taksi. V kopališču Vrnjačku banja se. zdravijo obolenja: jeter, ledvic, žolčnega mehurja iu dihalnih organov, ženske in živčne bolezni, slabokrvnost, trganje, sladkorno bolezen, arteriosklerozo itd. Vrnjačka banja je odprta vse leto iu je kopališče kakor tudi hoteli tako opremljeni, da je zdravljenje omogočeno tudi pozimi ter v pozni jeseni in zgudnji pomladi. — Identiteto ob Savi na Jeiiri najdcuega uliešaucu so sedaj ugotovili. Je lo 27 letni sin železniškega uslužbenca Ivan Fabijau iz Ljubljane, katerega so pogrešali že otl 10. aprila. Bil je po poklicu trgovski potnik, pa zadnji čas ui imel nobene službe. Dne 7. aprila mu je umrl brat akademik v bolnišnici, zu katerim je zelo žaloval. St>-dijo. da je bil to vzrok njegove prostovoljne smrti. — Pogrešani sin. Julijami Puha, žena posestnika v Dolskem pri Ljubljani, je prijavila ljubljanski policiji, da je njen 24 leltii sin dne 15. aprila odšel v Ljubljano iskal dela, pu se doslej še ni vrnil. Mali se hoji, du sc mu je pripetila kaka nesreča ali da je izvršil sumoumor. — Pri tolščici, protinu in sladkosečnosli izboljša naravna »Franz-Josel«-grenčica delovanje žclodca in črev in vztrajno pospešuje prebavo. Raziskovalci na polju zdravilstva o prebavilih zagotavljajo, da so dosegli s »Franz-Josc!«-vodo sijajne uspehe. — »Fianz-Josei«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ostale vesti — 7,-livala. Vsem, ki so mi k .Stllelnici moleča življenja ustno ali pismeno čestitali, ali se me nn tihem, zlnsli /. molitvijo spominjali, se iskreno zahvaljujem. Bog daj ludi njim dolgo življenje ler mnogo telesnih iu dušnih dobroti Dr. Ivan Svetina. -- Ljnrisku štetje v Trbnvjlnh. V Trbovljah jo našteli 12.564 eseb. v Hrastniku 4308. skupaj tedaj v občini Trbovlje 17.132. Splošno se je mislilo. da bo zaradi številnih redukcij pri rudniku in r.uradi izseljevanja nn Francosko šlevilo prebivalstva manjše, kakor je bilo lela 1021. Vendar pa je ueblvabtvo unrasllo /.a 1.050 oseb. - Drfcavita šola zu sr-tre ponitičuico t Zagrebu. Ravnateljstvo drž. šole za sestre pomočnice je razpisalo natečaj zn šolsko leto 1031-32. Z re-šonjem minlslrslva prosvete od t. januarja 1980, pod 5t. 187, priznava se diplomiranim setram z lovrScuo triletno seslrinsko šolo kvalifikacija II. kategorije državnih uradnikov, šola traja tri lela. "rve 4 mesece trnja pripravljalni tečaj, ki je obrnem čas preizkušnjo /a učenke. Sprejmejo se samo one kundidnlinje, ki so s svojim teoretskim in praktičnim uspehom, pa tudi s svojimi moralnimi livnlitclnmi dale zadostno garancijo, da bodo dobre seslre. Sprejele učenke stanujejo v internalu, ki je spojen s šolo. Učenko plačujejo za šolanje in popolno oskrbo mesečno: a) po 700.— Din; b) po 350. Din. Učenka, ki je sprejeta zn polovično oskrbnino, se mora obvezati, da bo po dovršenih Mudijiili služila isto število let. kolikor je let bila v šoli za polovično oskrbnino, c) Brezplačno mesto. In mesta se p odele po končanem pripravljalnem tečaju najrevnejšim in obenem najprldnejšim učenkam. šlioeudistinlt. ki uživa brezplačno mesto, mo- — Otroka pričata proti ma'cri, da je ubila očeta. I* Subclice poročajo: Pred nekaj dnevi jo v vnsi Beodrn v Kanalu kiiiplica N. Kovač ubila -vojega 51 letnega možu Slavka. 2eun se je pred oblastmi zagovarjala, da je moža ubilu v silobra-nii. Prišel da je pjjau domov iu jI grozil s sekiro. Te dni pa sin stopila pred preiskovalnega sodnika 21 letni siu iu 17 letna hčerka in izjuviia, da t«"' sploh nikdar ui prišel pijan domov, mtjmuiij pa še tisli večer. Povedala slu. da ga je ubila zato. kor mu je bila liezvestu in ker se je bali, da 011 tega ne bi zvedel, — M krupiuii se jc pulila. Štefan Kump i/. Kraljevcev j»ri Ljutomeru je v kuhinji preuiiSiil b.-ncc z vrelo vodo. V Ust eni trenutku je priieklu mimo njegova 8h tnu sestra Antonija in se zadela ob lonec. Vroča vodu se je razlila po njej. Po vsem životu je dobila hude opekline in trni strašne bolečine. Prepeljali so o v ptujsko bolnišnico. — Kara nsln U cirkus«. V soboto »večer m v Sarajevu doživeli razburljiv dogodek. 1/. niene-žarije. ki re trenulno nahaja v Sarajevu, je pobegnil velik udav. Takoj je bila alarmirana i>oli-ciju. ki je brž blokirala ve- Irg, ua katerem je nameščena meneinrija. Policiji so so pridružil še krotilci iz cirkusa in \si skupaj so pozno v noč ir-kult kačo. Razumljivo je, dn je bilo \sr meslo pokoncu. Menežarija sloji v neposredni bližini več javnih poslopij. Toda dolgo so iskali udava zaman. Sclc v nedeljo popoldne okrog petih se ga našli v neki drvarnici, f-kritega pod namel.inimi poleni. Seveda se je vse ine-do oddahnilo. — IrancoM-inu hret utitrlja. L del. (Snovni pojmi iz francoske slovnice za samouke. Priredil dr. Stanko Lebeu, zložila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, cena Diu 28.—. Malo kateri je/.ik je za nas Slovence tako važen kakor francoski. Posebno onim, ki odhajajo za delom v Francijo ali Belgijo, jc znanje tega jezika nujno potrebno, ako hočejo napredovali ali dobili primerno meslo v tujini. Knjižica je tako prirejen«, da si bo samogel vsak. ki se bo resno iu marljivo poprijel učenja ludi brez pomoči učitelja pridobil zadostno podlago in se bo kratkem času razumel s Frnnrozom. To dragoceno knjižico priporočamo najpreje našim izseljencem v Franciji in Belgiji, ter takim, ki -e nameravajo še tja izselili. — Likurif Jota: Prodane duše. Najnovejša povest o trpljenju primorskih Slovencev, živahno opisana kraška pokrajina, lepi prizori, ki odkrivajo vročo ljubezen zatiranega ljudstva do rodne zemlje. Povesi se dobi zn ceno 30 Din po knjigarnah v Ljubljani. Celju. Mnriboiu. Novem mestu, na ljubljanskem glavnem kolodvoru iu pri pisatelju v Ljubljani. Riharjeva ulica 4. — »Odmev iz Afrike«-, misijonski mesečnik s slikami. Letnik 28. Blagoslovljen po papežih Pi-ju X.. Benediktu XV. in PIJu XI. Slane m celo leto Din 10.. Naroča se pri družbi sv. Petra Kln-verja. Ljubljana. Metelkova 1. — Vsobinn št. t. (april): Marija Terezija me je čudežno ozdravila. — Kako poganski narodi hrepene po Zveličarju. — Prodrimo otilake. — Polrebujeino bolnice. — I/, gora Bazulo. — Uboga alriSka trna. — Živa vera in požrtvovalna zakonska ljubezen. — Ustanovitev mlsljomi v gorovju Kilimnndžnro, — <":nia cvetka. — Več duhovnikov. — Uslišane molitve 11:1 pri-prosnju služabnico božje Marije Terezijo Ledo-iiovske. — Oglejte si izložbe v Ljubljani v I'rc:"t-novl I urarsko tvrdke F. č uden. — Biirvurjem zvonikovi h slreh. Dva zvonika bomo dali prebarvati s Krokodllsehiripcli-1'arhe . Ptiiasnila da je župni urad pri Sv. Katarini, p. Medvode. • Puvrnfek Matičnega /bara. Danes dopoldne ob 11.36 se vrnejo Matičarji s svoje turneje po Srbiji. Občinstvo nuj se po možnosti udeleži sprejemu v čim večjem številu. , I praviiikovc. pode je včeraj predal uad-svetnik Keršovun policijskemu sveluiku Pušit, ki bo do imenovanja novega upravnika vršil dolžnosti predstojnika mariborske mestne policije. J Umetniška razstava A. Trstcnjnka v ka-zinski dvorani bo trajala :() zn Vuruždinue. Kakor znano so Rapidovci pred nedavnim reševali tamkaj čast Maribora iu Varaždince nadvladah v razmerju 2:1. I (Jleda!išče. Prva dijaška predstava v letošnji sezoni bo v petek ob 1">. Uprizori se Fiužgnr-jeva Veriga , ki spada med letošnje najuspelejše dramske uprizoritve. Pred predstavo, ki bo obenem Finžgarjeva proslava za dijaštvo, uvodno slavnostno predavanje. J Zaradi malenkostne zadnvii-e sla se spo-rikla v Selnici ob Muri delavec Karol lllebš in posestnik F. K. Pri tem je slednji zgrabil za 110Ž ler porinil njegovo ostrino Hlebšu v trebuh in 11111 zadal občuten zabodljuj v pleča. Illebša so prepeljali v splošno bolnišnico, F. K. pu se zagovarja s silobranom. III Konj — uvira prometa. Na spodujeradvanj-ski cesti je sredi ceste obležal konj. Ker je promet zaradi tega na ozki cesti čisto zastal, so morali intervenirati reševalci, ki so dvignili živinčo zopet na noge. Okoli: zijal in firbcev, kakor gob po... I Na delovnem triru. Nujno išče mariborska posredovalnica dela: 5 viničarjev, 2 šoferja, 4 poljski delavci, '28 hlapcev, 1 mehanik. 1 vrtnar, 1 dimnikar, 1 slaščičar, 1 fotograf, 2 ključavničarja, več vajencev (krojaške, mizarske, mehanične, vrtnarske, pekovske iu slaščičarske obrti in stroke); nadalje 1 kmečka gospodinja, 25 kmečkih dekel. 2 kočaricl, :1 podnatakarice, 23 kuharic, 4 sobarice, 2 hotelski sobarici, t blagnjničarka za hotel. 1 varuška. 1 vzgojiteljica, 21 služkinj, 2 poslrežnici, 1 šiviljska, I pletiljska iu 1 trgovska vnjonka. □ Klančnik na varnem. Dne 8. oktobra 1020 je bil izvršen na šobru umor nad posestnikom Rudolfom Kanclerjem. V zvezi h tem umorom je oblast osumila kot storilce brat« Antona In Rudolfa Kovača ter Friderika Klančuika iu Jo.-ipn Domanj-ka. Slednji je dokaze I svojo popolno nedolžnost ler jo bila vest nekaterih listov glede njegove krivde popolnoma neresnična. Zaradi lega je bilo postopanje proti njemu ustavljeno. Pozneje se je posrečilo tudi Klancniku iu Antonu Kovaču, da sla izkazala svoj alibi, zaradi česar se je ludi proti njima postopanje ustavilo. Pač pn je bil 17. aprila 11):«) Rudolf Kovač obsojen 1111 14 let robije. Ozadje tega umora bi menda ostalo nepojasnjeno z.a vselej — Rudolf Kovuč jo namreč soudeležbo sploh tajit — da ni Mohorko v »vezi s svojimi drugimi številnimi zločini podal ludi glede navedenega umora nekaj važnih izpovedb, v smislu katerih naj bi bil Kanclerjev morilec Friderik Klančuik. V zvezi s temi Izpovedbami je tukajšnje državno tožiteljstvo odredilo Klančnikovo aretacijo in njegov prevoz v Maribor. Klančuika so. aretirali v \ inkovcih, kjer je bil zaposlen kol delavce, ler ga v nedeljo prepeljali v Maribor. Sedaj se nahaja v sodnih zaporih in se bo le dui pričelo njegovo zasliševanje... j Neumestna potegaviCina. V nekaterih lislih je izšla navidezno senzucijonalna vest o najdbi nekaterih kartaginskih zlatnikov iu Tcgetthoffove sablje, ki naj bi se bila našla ob priliki podiranju Tegettboffove rojstne hiše v Slovenski ulici. Omenjena vest se je izkazala kot pov em neresnična ler je obsojati neresno postopanje nekaterih neznanih oseb, ki mi tako neumesten način preganjajo dolgčas. Zdravilišče lasriiifcftftfte pri Gradcu - Avstrija v prekrasni legi, obdan« t. zaraščenimi gozdovi — 555 m — zu živčno in no trunje bolno, kakor tudi zu one, ki Jim jo potreben oddih. Dnevna penzija za kopališke goste od S. 14 II. z.a jienzionerje od S. S' višje. \ jul ju iu avgustu za S. 2" višjo. Zdraviliški upravitelj: dr. Mi«li(z. flovo mesffo Fantje mi >e slepli. Pri odhodu k vi jakom -o -:• dne 17. aprilu slepil fantje i/, inicnopeške okolice na kolodvoru v Mirni peči. Pri splošnem ruvanju iu tepežu sta bila ležjo ranjena dva fanta in sicer Cesar Alojzij in Muliič Jane/., oba i/ Vel. Kala. Zabodena sla bila /.nožem v hrbet pod pleče. Kaj je vzrok te podivjanosti*.' Udaril je, a ni zadel pravega. Prad nekaj dnevi so kopali delavci v vinogradu Jožeta Florjun-čiča. Med kopači sla bila tudi neki Zaje Franc iu njegov prijatelj. Tone Lokal*. Mimo vinograda j pripelo nekaj vinjenih fantov, rekrutov in eden ml njih se je zaletel proti Zajcu, češ da ga l»> udanl. Zaje se jo odmaknil, n njemu na pomoč je takoj prihitel prijatelj Lokar. I loteč- ga branili je /,:i-mahnil z. motiko proti vsiljivemu fantu, pa je ponesreči zadel Zajca tako močno, tla mu je /.lomil rebro. Vuja-ki novinci prihajajo. \ novuineško vojaško gjirnizijo je prispelo v soboti- iu v nedeljo 1 krog Hiil vojaških novincev Prišlo pu jih l>o. kakor čujcino, Se nekaj. — Vsi >0 v: iinoma južnih krajev naše države. Iz raznih krajev -skale. — Dne, 26. t. m. lo je na .lurjevo nedeljo ob 2. popoldne se vrši tuk:ij velika ljudska tombola, čije dobiček je namenjen za nabavo velikega zvonu. Krasnih dobitkov je uedogledno število. Za zabavo bo skrbela vrlo znana rudarska godba. Na svidenje! — Odbor. Preddvor pri Kranju. Dopisniku članka, pri-občenegn v Slovencu iz Predoselj pri Kranju, odgovarjamo sledeče: Mi 11111 nikakor ne zavidnmo, tla bi imenovani dopisnik imel rad sedež občine v Kokrici, katero so po našem mnenju predlagiti Predoseljčaui. Suj bi Ooričaui in iz Teneliš imeli radi sedež občine v 'leuetišah, lam pravijo, tlu ju centruiu. Naj le dopisnik onega članka vzame v roko zemljevid, pa naj si zariše, kje je središče bodoče občine Preddvor. Pa tudi kar se tiče glede pobiranja podpisov mu le svetujemo, nuj sj pride podpise ogledat, da bo malo osupnil. Povemo mu pa že kar vnaprej, da se je vse ljudstvo občine Preddvor, med temi ludi Trslenik in Kokra, izjavilo odločno proti Kokrici kol sedežu bodoče občine z izjemo par oseb ter Goric in Tenetiš, dobro vedoč. da bi se jim s tem, tlu lii bil sedež občine v Kokrici, krivica godila. Da jo negospodarsko urejeno, to tudi mi priznavamo. Le mij pogleda dopisnik 11. pr. vasi Tupaliče in Možjanco, K i spadata v faro in šolsko območje v Preddvor, v občino pa v Šenčur. Priporočamo mu malo več objektivnosti in ne toliko egoizma, ker Iu ne gre le za užaljeujo imen in sedežev, kot jih imenuje, ampak za užaljenje ljudstva. Na merodajua oblastvu pa apeliramo, da upoštevajo želje večine ljudstvu. Zdilioio ob Kolpi. Rev-činu je meti nami duma. Polja mulo in Se to slabo rodi. Denarja od nikoder, pridelki so že davno pošli in kako živimo, 1 če ni enegn in ne drugega, si morete nuditi. — Tablice ie imamo. 25 dinarjev ena Nt? samo ko-' vači . ludi tablice same. ali bolje povedano. S|,.-: \ilke ua njili so nas spravile v zadrego. Kam naj | nabijemo tablice s Številkami hiš. ki so nekoč bih n jih ui več? — Posestnikom iz. vasi Ztlihovo. skrilj, Kuhlarjl, Ograja in Muha vas. ki imajo od : zadnje poledice |>oSkodovniio sadno drevje in so se ! obrnili mi gospodarski odbor v škrilju, povemo. I da je banska uprava sporočilu, tla nam ne more ustreči, ker so drevesu banovinskih drevesnic ie I oddana Kili smo |ire|x>zui, oziroma, iioledicu se . 1 zakasnila.. — Banska uprava istočasno priporoča. naj_se močno oškodovana drevja pravilno pomladi 1 1. Na Skrilju ima gostilničar g. Vardjau M-lein ; h-sarjev, ki 11111 tešejo ž. lezniške prage. \ -1 .„ domu v eni vasi, Tlhovo pri Brodil iu vsi -e . -, sejo Mihelčič. i-o tudi niso uiti v daljnem sorodstvu Ptii'1 Inšpekcijo jo 17. f. m. izvršil na okrajnem in mestnem načel Ivu okrožni inšpektor gosjiod tir. Schaubach i/. Maribora. V Krčev i n i, sosednji občini, so pri ljudskem liopisovanju našteli lt)8!l ljudi. Nemcev je v občini okrog 40. nad polovico je med temi inozemcev Nova reslu. Po razpisu banske uprave v Ljubljani se tlancs dopoldne ob 10 vrši komisija za zgraditev nove hnuoviuskc ceste drugega reda 111 sicer na črti Turški vrh—Drenovac, na meji dravske in savske banovine. Vinogradi bodo letes zahtevali precej krvi in raznih prepirov, če Ui šlo daljo v sedanjem tempu. Zadnjo sredo so se |ki delu vračali i/, vinograda i domov. Med njimi je bil tudi 25 lelni poljski delavec 2geč Ivan z Brega, že oženjen. V (iorišuici pri Sv. Marjeti je nn cesli planil proti njemu I. B. žgeča je zabodel z nožem v pleča. Vzrok: vino. — V Pobrežju je obrezovnl trlo |»ljski delavec Kr.-tnj Martin. Nn enkrat je sredi tlela padel /. nizke lestve, kot jih navadno imajo. Nogo si je tako poškodoval, tla jc moral v ptujsko bolnišnico. Slovenjgrade c Gibanje prebivalstva. V prvem četrtletju t. 1. jc bilo v tukajšnjem okraju 60 porok, rojenih jc ' bilo 252, mad temi 108 mrtvorojenih in 27 nezakon-! sitih, umrlo jih je vseli skupsj 127. V slarosli do 1. leta jih je umrlo 27, v starosti do 5 let 38, v starosti od 50 do 70 let, jih je umrlo 20, največ jih je pa umrlo v starosti nad 70 let in sicer 39. Najvišjo starost jc dosegla neka občinska reva iz Šoštanja, okoli 95 let. Izmed moških pa je dosegel starost ] 86 let neki občinski revež iz Kozjaka. Jctika je po-. brala 14 oseb. Davčni odbor je pretekle dni imel seje, na katerih je sklpal in razpravljal o odmeri davka. Davčni odbor so tvorili za davčno oblast: predstojnik davčne oblasti gg. Stare, Vovk in Pernov.šek, uavč. uprav, v pok., za davkoplačevalce pa gg. Lo-be. Rojnik in Fr. Marčič. Občina St. Andrnž pri Vel. ima glasom ljudskega štetja 873 prebivalcev. Leta 1921. je štela , 860 oseb, Tekom 10 lel jc torei nnrastln za 13 oseb. Pevska zveza Pisarno smo preselili v Rokodelski dom, l. B. hit|io!ii. , Sreda. 22. aprila: Zaprto. Četrtek, 23. aprila ob 20: CIRKUŠKA PRINCESA Ah. A. Kuponi. ' Petek, 21. aprila ob 15: VERIGA. Dijaška predstava. Nova razdelitev občin Selca in Železniki X (lopi>u posestnika iz Seli- , priobčenem v •lulru fine 14. aprila pod naslovom Za priključitev k Železnikom« se propagira za priključitev 9 vasi Selške občine k Železnikom ter hvalijo in naštevajo vse ugodnosti in prednosti, ki jih ima trg Železniki in katerih bodo potem deležne tudi priključene vasi. Dopisnik tudi Irdi, da večina preudarnih in treziTomislečih prebivalcev teb vasi želi piiklopitve k trgu Železniki iu da le nekaj boljših ljudi selške občine iz različnih namenov širi vesti \ javnost, da se okoliške vasi protivijo tej priklo-piCvi. Tej trditvi nasproti se povdarja. da so se prj sestanka ilne 27. marca, ki ga je vodja okrajne izpostave !?. dr. I.evičnik imel v občinskem uradu v Selcih, vsi navzoči obč. odborniki in drugi odličnejši zastopniki omenjenih vasi, lako g. Josip Domšar in g. Leopold Veber iz Češnjice, izrekli proti priktopitvi teh vasi k Železnikom, in da naj ostanejo vse še nadalje združene z občino Selca, ker se interesi teh izrazito kmetskih vasi ne siri-iijujo z interesi trga Železniki. .Mnenja smo. da so bile te izjave vaških zastopnikov res pravi Izraz njihovega in tudi ljudskega mišljenja, in toraj ni polrebno ljudem lo prepričanje šele vsiljevati. Verjetna pa ie trcnteV dopisnikova, da občina Železniki nima dol^a, verjetna radi tega. ker se je doslej uspešno branila zgraditi tako potrebne nove šole, iu se bo isla zgradila šele po priključitvi dela selške občine. Zato je tfmljiva pripomba dopisnikova, da bi se priklopitev vseli teli vasi k Železnikom tam z radostjo pczdrnviln. ker bi te \ asi prevzele skoraj 2 tretjini sims«» za /gradijo nove šole v Železnikih, za kalno pil obhistva ze nad 20 tel priganjajo. čeravno pa se selška občina napram železniški nahaja v slabših finančnih razmerah in ima baje še precej dolga rudi zidave novih šol. katerih je tekom zadnjih 30 let menila zgradili (i, se vžlie temu zanašamo ua prevdarnost mož omenjenih vasi, ki brez dvoma dobro poznajo, kje se njihovi int-.nesi bolje krijejo, da kudo ostali dosledni in zvesti svojim na sestanku i!ue 27. marca izdanim izjavam. Skoraj nepotrebno je omenjati, da tudi v Selcih obstojajo stični uradi iu zavodi, s kakršnimi se ponašajo v Železnikih, izv/emši lin. kontrolo in ero/uiško postajo, katera urada pa sla obu /-• m-"'krat izjavila, du bi se ruda preselila iz Železnikov v Selca, a se jima radi pomaukauju stanovanj v Selcih ni moglo nudili primernih prostorov, docim j<- istih v Ž t dežnikih radi stalnega nazadovanja prebivalstva, dovolj na razpolago. i pamo iii sc zanašamo na uvidevnost in objektivnost meroUttjnih oblasti, da bodo nameravani) pregrupacijo občin, upoštevaj«« v prvi vrsti zelje in zahteve zainteresiranega prebivalstva, izvedle v smislu tozadevnega zakonske.na načrta, ki predpisuje, dn naj se po možnosti krije okoliš politične, urne nt solske občine. Slovenci v Seigradu Belgrad, 19. aprila. le dni smo č i tali v Vašem cenjenem listu, 'la so zagrebški Slovenci, ker so dobili svojo službo božjo, tega zelo veseli. Nehote smo se vprašali, ali ne l.i bilo mogoče tega preskrbeti tudi nam bel-g rajskim Sloveucein. c e je bilo to potrebno v Zagrebu, je to bit zdvomno potrebno ludi za Beli/rad kjer so katoliki pomešani med različne konfesije. I.ps je da je v cerkvi Kristusa Kralja vsako ne-1'°' 6. zjutraj slovenska služba božja, ki je iiainenjcina našim služkinjam, toda lo ni dovolj za veliko -tevilo nas, ki danes živimo v Belgradu _ Belgrad ima danes že pet katoliških župnij U vrše duhovno službo med približno 3').(>oo katoliki Število Slovencev - katolikov (e do danes naras.o že nad 7(X)0. Vsakdo lahko uvidi, da je za lotiksno slevilo ena služba božja, in še ta tako zgodaj, premalo, Slovenec : je mogel ugotoviti, da je neznanec bil Hriberski. ki se jo na veliko soboto nekoliko ur pred zverinskim pokoljeni v Jelovcu oglasil pri njem. Nasproti temu pa Irdi Hriberski, ki ga zaslišujejo v Avstriji, da so j" naihajal na veliko soboto na avstrijski slrani in da se je s Štefanijo Škof udeležil velikonočne procesije v Gauilitzu. Vsekakor se slvar vse bolj zamotava, tako da bo res težko ugotovili dejansko stanje za slučaj, če bi Hriberski še naprej vztrajal pri svojih principiehiih tajitvah. Zdi se tudi, da se nekako pojasnjuje lajin-stveni umor, ki se je izvršil pred nekaj leti ob cesti v Jarenino, ko je bil umorjen ugledni gostilničar Nedeljko. Tedaj so našli tudi njegovo ženo smrtnoranjeno v postelji, n je pozneje, prepeljana v mariborsko splošno bolnišnico, ozdravela. Sedaj spravljajo oblastva Iu umor, ki je do sedaj nepojasnjen, v zvezo z zločincema Mohorkoin in Hriberskim. Dejstvo je namreč, da je bil Mohorko usluž-ben pri gostilničarju in trgovcu Ivanu Ferku v Pesniškem dvoru, lhiberski pa pri posestniku Misili v bližini znanega Itajsmanovega brega, torej oba v bližini umora. Razen tega skušajo pojasniti ludi druge umore v zvezi z Mohorkoin oziroma Hriberskim, glede česar j;a ni zaenkrat nobene stvarne podlage. Gle-de gcvnjogn slučaja pa ni- izključeno, da sla bilu Mohorko in Hriberski pri omenjenem umoru soudeležena, zlasti, ker še do sedaj za pretkanim! zločinci ni nobenega sledu. zer v Zadnjič smo poročali o nameri mesnic občine in OLZD, du osmijela v Ljubljani proti tuberkulozni dispanzer. Stvar pa bo uresničena se hitreje, kakor smo tedaj poročali. V nedeljo se je vrši! občni zbor osrednje protituberkulozne lige, o katerem je poročal že včerajšnji Slovenski list . Na (eni občnem zboru je poročni tajnik dr. France Debevec ludi o osnovanju dispanzerja v Ljubljani. Odbor lige ie lani posvetil mnogo truda, da se osnuje v Ljubljani protituberkulozni dispanzer. Po vseh teli anketah, ki jih je liga imela z zastopniki vseli okoliških občin in zastopniki mesta Ljubljane. ie lo \ prašanje dozorelo v toliko, da se je dosegel sporazum za ustanovitev in vzdrževanje dispanzerja med naslednjimi činitelji: Mestna občina Ljubljana, občina Vič, Higijenski zavod, okrožni urad za zavarovanje delavcev in Osrednja proli-tuberkulozna liga. K proračunu za ta dispanzer bodo prispevali našteti činitelji skupno znesek 158 tisoč dinarjev. Za ostali znesek pa je upanje, da bo'krit s podporo banske uprave. Banska uprava je namreč na intervencijo že obljubila večjo podpor«). V kratkem bodo sestavljene potrebne pogodbe in je upanje, da bo dispanzer v mesecu juniju že pričel poslovati. Upati je tudi, da bqdo sčasoma pritegnjene k sodelovanju tudi nekatere občine, tako St. Vid, Moste in Ježica. Kaj bo r"a!tes Drama: Zaprta (gostuje v Celju). Opera: Luiza. Red D. Nočno službo imata lekarni: dr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9 in dr. Piccoli, Dunajska cesta 0. Prihod angleških igr.dcev. Ze pred dvema letoma je bil napovedan prihod slovite angleške igralske skupine, ki stalno gostuje po večjih mestih Evrope, v Ljubljano. Tedaj je njeno gostovanje iz nenadnih vzrokov odpadlo. Letos pa jc ta skupina na svoji turneji po Jugoslaviji sklenila obiskali tudi Ljubljano. Včeraj z opoldanskim vlakom so prišli angleški igralci v Ljubljano. Na kolodvoru so jih sprejeli intendant gledališča Oton Župančič, direktor drame Pavel Golja, režiser O ip Šest, lektorica angleškega jezika miss Fany Copeland in zastopnik društva prijateljev angleškega jezika dr. Majaron ml. Angleške igralce, ki imajo navadno svoj sedež v Parizu, kier je močna angleška naselbina, je vodil direktor Slirling. Gostje so se nato nastanili po raznih hotelih, zvečer pa so v opernem gledališču nastopili s »Hamletom« v originalu. <•) Literarni večer. PEN klub, slovenski center Ljubljana, sekcija Mladi PEN, jiriredi v petek, dne 24. t. ni. ob S. zvečer v beli dvorani hotela :>Unionc svoj Iretji letošnji literarni večer. Nastopili bodo: Alfonz tispan in Božo \ »dušek s pesmimi. Mirko Juvtirnik in Rudolf Krrsal z novelami in črticami. Kresalovo prozo bo čital Član Narodnega gledalšča g. Slavko Jan. 0 Delavska akademija. V dobi, ko je mute-rijalizem prežel skoraj vse plasti ljudstva, ko na eni strani kapitalizem izžema delovne sloje — na drugi strani pa se ti obupno oprijemljejo materialističnega socializma, je pač nujno potrebno, da znova poudarimo načela papeža Leona XIII., ki jih je poudaril v okrožnici Rerum novarunt". Da ta načela poudari in pokaže njih afirmacijo, priredi Centrala Krekovih družin v Ljubljani akademijo. Akademija se vrši dne 25. aprila t. I. ob 20 v palači Delavske zbornice. Akademija ima značaj proslave 40 letnice papeževe okrožnice o delavskem vprašanju. ( 0 Obvestilo. Oblastni odbor podružnice Ljub-! ljaua .11. iu odsek nadzornikov progovne službe j UJNŽB obveščajo svoje članstvo, da je LO. aprila I umrl dolgoletni član Ivan Gregorič, nadz.T-j nik proge v Ljubljani. Pogreb se bo vršil iz de-i želne bolnišnice v sredo 22. aprila ob 15.30. Vse članstvo se vabi, da sc pogreba udeleži v čim večjem številu. ® Tramvajska dela v Šclenburgovi ulici. Včeraj zjutraj so začeli razkopavali Šelenburgovo ulico in so jo zaprli za promet od pošte do Kna-fljeve ulice. Delavci so se najprej lotili asfaltnega tlaka, ki leži na močni betonski podlagi. Z ročnim vrtalnim strojem, ki jih žene komprimirani zrak, trgajo asfaltno plast. Nato se bodo lotili še betonske podlage, ki jo bo treba definitivno urediti, tako da bo Šelenburgova ulica potem, ko bo stekel po njej tramvaj, imela enkrat za vselej mir. Polaganje tračnic in tlakovanje Šelenburgove ulice bo trajalo ves mesec maj. Če bi stale tramvajske tračnice kar na betonski podlagi, bi tramvaj mnogo bolj ropotal. Zato jih bodo podložili s klobučevino. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v na večji izbiri tvrdka J. Mačeh, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 • Regulacija Ljubljanice. April se je v drugi polovici izkazal in poslal primeren dež, radi česar sta Ljubljanica in Gradaščica močno narastli, tako da je udrla voda čez zagatno steno v Trnovem, kjer naj bi stala zatvornica. Voda, ki teče po Ljub-ijaničini strugi, ja dela pri zatvornici v Trnovem popolnoma onemogočila ter odnesla nekaj stavbnega lesa, dočim jc pri frančiškanskem mostu delo tudi močno ovirano. Ves most jc že skoro ograjen. Tako stoji ograja ob \Volfovi ulici, pregrajen je prehod med Prešernom in nasipom Ljubljanice, kakor ludi nasip na Bregu. Za prvi podpornik ob Wolfovi ulici so izkopna dela že skoro končana in bodo kmalu začeli z betoniranjem. Zagatna stena za drugi podpornik gornjega mostu je tudi žc gotova in sedaj so začeli graditi zagatno steno za prvi podpornik spodnjega mostu ob Prešernovem spomeniku. Naj omenimo še, da je kolonada v že reguliranem nasipu ob Prešernovem spomeniku za sedanji spodnji most neprimerno grajena, lako da jo bodo morali odstraniti. Prov pošteno bo začel nagajali tudi Prešeren in zadnji čas bi bilo, da sc ga usmilijo in prestavijo kam drugam, če ne bo celo deložiran. 0 Kaj je s smrtnim slučajem v Rožni dolini? Včerajšnji »Slovenski list« je poročal o nenadni smrti v Kožni dolini, kjer jc v gostilni Marije Rus naenkrat umrla 35 letna žena zidarskega delavca Marija Bizjak. Marija Bizjak je prišla v soboto okoli 9 zvečer v to gostilno, kamor jo jc mož poslal po pol litra vina in eno klobaso. Bizjakova je bila en mesec pred porodom. Že tri dni poprej je tožila, da ne more dihali. Imela je precej šibko srce. V gostilni ji je naenkrat prišlo slabo in na ustih so sc ji pojavile pene. Domači, misleč, da gre za zastrupljenje, so poklicali reševalni voz. Reševalci pn, videč žensko v blagoslovljenem stanju, so odklonili, da bi jo prepeljali v bolnišnico, češ da tega ne smejo brez odredbe zdravnika. Ženska je prav v tem hipu, ko so sc rcševalci pomišljali, ali jo naj odpeljejo ali ne, umrla. Po Rožni dolini sc jc raznesel glas, da je bila ženska najbrže zastrupljena. Policijski zdravnik dr. Avramovič pa je ugotovil, da je ženska umrla za kapjo. Policija pa je hotela preprečiti vse nadaljnje govorice o skrivnostni smrti te ženske in jc zadavo prijavila državnemu pravdniitvu. Ako državno pravdniStvo Znana oblika škatlie ter inodru-bcla-rdcču varstvena znamka jamčijo zu ncpotvorjciiost tčblet sklene, da se bo vršila obdukcija, bodo truplo Marije Bizjakove, ki jc tedaj v mrtvašnici pri Sv. Krištofu, danes najbrže raztelesili. 0 Mirna nedelja. De/, na katerega so se v nedeljo t k ko zelo jezili Ljubljančani, ker jim je pokvaril lepo vreme, je v enem oziru le blagodejno vplival ua ljudi. Skoro nikjer, ue v Ljubljani in ne na deželi, ni prišlo do izgredov. Deževalo je tudi v soboto, kakor v nedeljo zvečer iu se zato moški in fantje niso nič tepli. To je žal pri nas ob sobotnih in nedeljskih večerih prava redkost. V bolnišnici je iskal pomoči le 47-Jetni kovač Franc Močnik z Zaloške cesle 13. l ega so v nedeljo zvečer napadli v Spodnji Šiški neki ljudje iu ga lako hudo pretepli, da je dobil poškodbe po vsem telesu ■ ir Sijajen uspeh koncerta gospe Pavlo Liivše-(ovc. Odlična in izbrana celjska ter tudi okoliška publika .ie napolnila prošlo soboto eno najelegant-nejših dvoran v Celju, gledališko dvorano Ljudskega doma, Ua prisluhne lopoti pesmi, kakor jo more in zna zapeti le gospa Pavla Lovšetova in kakor kot daljna in neskončno lepa odzvanja že sedaj iz mladega grla njene hčerke gdčue Majde Koncert je bil za Celje ne le senzacija, temvei trenutek nepozabne »sreče, ki nam more v njej srci v našem glasbe preborneui Cylju lo redko zazve-neti. Gospa Lovšetova si je takoj s prvo pesmijo osvojila občinstvo. Nastop gdene Majde pa je radi svoje neprisiljene preprostosti izzval naravnost burje priznanja, za katere se je morala mlada pevka zopet in zopet zahvaljevati. Da je bil g. Lipovšek nad vse obzirni pomočnik obema pevkama na prvovrstnem klavirju tipa Holfmann, ki ga je za večer posodila velikodušno tvrdka Uopas, nam ni treba posebej poudarjati. Celjani smo prirediteljem koncerta Iskreno hvaležni in KPD si bo steklo velikih zaslug za celjsko glasbeno kulturo, če nam bo s svojimi zvezami in s svojo podjetnostjo takih večerov še mnogo pripravilo. j& 1'cdnn javno cepljenje se bo vršilo v okoliški občini 11. iu 12. maja ob 2 popoldne v občinski dvorani na bregu. Pregled cepljencov bo teden pozneje ob istem času in istem kraju, to je 18. maja. Cepljenju obvezni so vsi otroci, rojeni leta 19U0 ali sploh vsi, ki še niso cepljeni. Zločinska roka na delu. V nedeljo li). aprila ob pol 23 je dobila požarna bramba v Celju obvestilo, da gori v Trnovljah pri posestniku Malmrlu. kamor se je takoj odpravila. Prispele so tja ludi mnoge okoliške požarne brambe. Rešiti so ni dale veliko. Pogorelo je gospodarsko poslopje s jKilje-delskimi stroji in orodjem. Škoda je zelo velika. Komaj so ogenj pogasili, približno eno uro potem, ko so požar zapazili in je bila vsa vas na pogorišču, je začelo goreli na drugem koncu vasi pri posestniku Stožirju. Kot pri Mahuetu je lini i pri Stu-žirju zgorelo gospodarsko poslopje z orodjem. Tega dejstva, da je začelo v eni in isti vas j,,norel i v takem obsegu in v tako kratkih presledkih, ni mogoče druguče tolmačiti kot da je bil ogenj v obeh primerih podtaknjen. '3r Seja okoliškega občinskega odbora s« bo vršila v soboto 25. aprila ob 8 zvečer. sa Umrli so: 1«S. aprila: Pirnat Amalija. 71 letna žena fin. nad paznika iz Laškega; Kovač iČ Stanka, 9 letna hčerka uradnika iz Loke pri Zidanem mostu; — 19. aprila: Mafera J.. IGletni sin posestnika j>ri Sv. Mohorju; Leveč Tilen. 46 let. notar iz Cerknice; Žormun Dušan, Dietni >'n zidarja i/ Celja, vsi v bolnišnici; Lednik Amalija, 75 letu« prevžitkarica na Lopati: Blanc Ivan, 81 letni zasebnik v Lisi-ah; 20. aprila: Skerbinek Egon. 4 mesece star, V sin Črkostavca v Zavedni in Podjaver-šck Ivan, •! mesece, sin delavca na Dobrovi. x. Na koncertu pevsketfa zbora KPD. «> katerem smo že j)oročali, se bodo izvajale predvsem slovenske šaljive pesmi, nekaj narodnih, nekaj umetnih iz starejše in novejše Irila. Pred pur dnevi »eni v okolici Sv. Tomaža in Mule Nedelje, kjer ljudje gojijo največ šmarnice, slišal sledečo zanimivo zgodbo: Zivio, — šmarnim ne bo več prepovedana. Vsled lanskega obdavčenja in prepovedi se je neka ilt pulucija obrnila v Belgrad do Nj. Vel. kraljice Marije in zaprosila, da sc šmarnica sme še nadalje nemoteno saditi in gojiti. Kraljica Marija je lej prošnji ugodila, zalo se ta trs zannprej ne bo imenoval več šmarnica, marveč kraljica . — Povedana smešiio-nulvna zgodba, o katere resničnosti pa so nekateri inipolnonia prepričani, — to sem sam videl, — nam jasno kaže, kako krčevito se ljudje ir diZijo šuinmlce, kl|ub prepovedi In obdavčenju, ki bo rastlo z. letom. Prvi pogoj, dn rešimo naše vinogradništvo in vinsko krizo, je uničenje summit')*. ker ta divja pijač« kvari znamko miših vin, zlasti ljutomerskih, in kvarno vpliva ua duševni in telesni razvoj prebivalstva. posebej še v moralnem oziru. Ljudstvo samo si pa tukaj ne bo vedlo pomagati. Kam s tolikimi šinuriiičniiiii nasadi? Lažje iu uspešnejše od iz.sekanja bo nje proceplieiijf, bodici na suho ali nn zeleno. Precepljenju se bo ljudstvo najbrž rajši oprijelo iu ga bo prej razumelo, ker je združeno z manjšimi stroški in z manjšo škodo. V to svrho bo pa treba med ljudstvom prirediti več strokovnih lečajev za precepljenlc Sillaniire iu ljudstvu razložili upravičenost zatiranja. Naj bi lo delo izvedel kmetijski oddelek bauske uprave s pomočjo okrajnih kmetijskih odborov. Ob Ugodni konjunkturi vinske trgovine v prejšnjih MIh so nekateri vsak kos zemlje bila legu ugodna ali ne, solnčna ali senčna — hoteli Zadružna matica v SpHiu Pred vojno so bili Slovenci učitelji in pomočniki dalmatinskega zadružništva. V ljubljanski Zadružni zvezi ie bilo precej dalmatinskih zadrug. L. 1!M'I. so le zadruge pristopile I; Zadružni zvezi v Snlitu. Toda ko je In zveza zašla v neprihk". so številno zdravo zadruge Izstopile je si osnovale svojo ceutrulo: Zadružno malico, ki je danes med najboljšimi hrvutskiml osrednjimi organizacijami. Matica je imelu koncem I. 192». čluuic. 1. 1920. se je število čluuic podvojilo In je narustlo nu »8, luni pu se je število zadrug povečalo na 82. Od tega r.' krediliiili. H konzuimilb. 7* produktivnih, obrtne iu 1 sluvbena. Htevilo ilunov zu zudrugo se je povečalo url liMKI na 11.179. Vse zadruge mo imele-7.1 milj. (">.'.)) Din lastnih sredstev in 7-V.i (.50.1) vlog. Zudružnu Malica ji' n svojimi članicami zelo •IviMiiiln kredit zadružništvu po Dalmaciji. Kujti na področju bivše pokrajine Diilniucije je prijavilo lani K zadrug likvidacijo, JI jili je bilo zbrisanih i* registra, -0 pu jih je prišlo v konkurz. Večinoma pa so bile to lako zvune ili\je zadruge. Poslovanje Zadružne Mnlire je razvidno na <>l.-~> milj. Din. V loj; o pri zvez.i «o narasli« oil I!.'.; ua 0.0, dočim so se krediti povečuli le od l.oo nn 'J milj. Din. Ooluvinu zudrugo »e je povečala od 1.8 na 4.7 milj. Din. Obrestna mera Matice se je s prvim januarjem I. 1. znižala za vloge nn 7%, zu kredite iui 11%. Kur ne tiče obredne more zadrug, so razmere podobne kakor pri Matici. Četrti redni občni zbor Zadružne Matice se bo vršil ilnc 28. I. ni. v Splitu v dvorani Murolič. Po, glavni skupščini se vrši tako zvano zadružno ■ijrlo . kjej\ si> nn diievnem redu tele referati: organizacija varčevanja po zadrugah, vinska kriza s kmetijskega in trgovskega stališča, organizacija blagovnega poslovanja in zadružni gospodinjski trta j i. BILANCE IN POSIOVNA POROČILA Nabavljalna zadruga usluzbvnccv državnih itleznic izkazuje v preteklem letu povečanje števila članstva od 0175 na 0832. l/v en vrst zadruge je še 4<»"„ aktivnih uslužbencev železniškega ravnatelj-slv.i v Ljubljani. l>laya jc lani prodala zadruga z.i 4o.8 (14.1) inilii. Din. Lastna sredstva zadruge so se povečala od 3.4 na 4.7 milij. Din. Cisti prebitek jc znašal lani 4-33 (3.6) milij. Din iu je zato povračilo od nakupa povečano od 3 nn oZadruga je največja izmeti Vedi zadrug državnih uslužbencev. »Pulmk . družba z« potniški in turistični promet v kraljevini Jugoslaviji, d. d. Belgrad. Občnemu /boru predložena bilanca za IM'30 izkazuje pri glavnici 0. bo naučila pravilnejšega vinogradništvu. Tcvarna verig d. d. v Lescah pri Bledu poroča v svojem poročilu /c leto 1930., da je bila sklenjena priključitev nove produkcije, iu sicer izdelovanje jilužnih delov, kovanih kakor tudi prešauih. Inštalacije za le iabrikacijo so letos v glavnem že dogotov-Ijenc. Podjelje je zaključilo leto 19311. sicer / manjšini brutto dobičkom, vendar jc čisti dobiček ostal na višini i/ leta 1929. Za leto 1930. se zopet izplačuje W» dividenda. Bilanca izkazuje 2.5 milij. Din glavnice, 2.35 (2.75) milij. l)iii upnikov, 3.8 (4.5) milij. brutlo prebitka in 0.18 (0.18) milij. Din čistega dobička. • I /ka/. u Klanju Narod.ie banko /. dne 15. aprila 1IIII. (Vse v milj. Din; v oklepajih razlika v primeri z izkazom P. t. lil.) Aktiva: zlato in devize 20H.4 (—1.0). tečajna razlika ilJK.ls ( + 11.6), posojilu: menična 1214.J, lombardun 1N2.0. skupaj i:>!)7.l (—^B.0); pasiva: bankovci v obtoku 408.5.0 (—161.«), drž. terjatve .50.9 (—19.2), obveznosti: žiro »HA).:!, razni računi 410.6. skupaj 1011.0 ( i-100.2); ostale postavke tu*lzprenlP"|ene. Vpis v zadružni register. Kmetsku hranilnica in posojilnica v Prosenjakovcih, r. z. z n. z. Borza Dne 20. aprila 1931. Denar Devizni tefnjl so bili danes deloma čvrstejši. Promet pa jc bil prav znaten, posebno v devizah Curih, Praga in Berlin. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2284.50 bi., Berlin 1353—1350 (1354.50), Bruselj 7«o.80 bi., Budimpešta 992.00 bi., Curili 1004.10—1097-i 0 (1095.60), London 270.02—270.82 (276.42), Dunaj 79S.28-S0I.28 (799.78), Nevvvork 50.695-50.895 (50.795), Pari/ 22145—223.45 (222.45). Praga 168.05— I6S.85 (168.45), Trst 297.75—297.92. Zagreb. Amsterdam 2281.50—2287.50. Dunaj 798.28-801.28, Berlin 1353—1350. Bruselj 790.80 b., Budimpešta 990.50-993.56, London 276.02 276.82, Milan 29b.Sb5-298.S65, Nc\\ vork kab. 56.795-56.995, ček 50.685—56.885, Pariz '221.45—223,45, Praga 108.05—168.85, Curili 1094.10-1097.10. Skupni promet brez kompenzacij 7.5 milij. Belgrad. Berlin 1353—1356, Budimpešta 990.50 —993.30, Curili 1094.10-1097.10. Dunaj 798.28-801.28, London 276.02—276.82, žNeuvork 56.635-56.885. Pariz 221.45—223.45, Praga 16S.05—163.85. Trst 290.87—298.77. Curih. Belgrad 9.128. Pariz 20.305, London 25.22025, Nevvvork 519.25, Bruselj 72.175, Milan 27.19, Madrid 52, Amsterdam 208.50, Berlin 123.625, Dunaj 73, Stockholm 139, Oslo I3S.85, Kopcnhagcn 118.90, Sofija 3.765, Praga 153775, Varšava 58.15, Budimpešta <>0.55, Atene (v72, Carigrad 2.46, Buka-rešt 3.0S75, Helsingfors 13.06, Buenos Aircs 1.81375. Vrednostni papirji Promel v državnih papirjih je zadnje čase izredno slab. Tako beležijo danes zaključke le Blerovi papirji in delniške obveznice, l ečaji so ostali v glavnem ueizpreinenjcni. lc dolarski papirji so popustili. Nekaj več prometa je bilo v bančnih papirjih, ki so čvrsti. I.dino tečaj Narodne banke je popustil, k.ijli v petek jc bila zaključena po 7975, danes pa po 7SOO. Nadalje se je učvrstil tečaj Praštedionc na "25. I udi industrijski papirji beležijo več prometa, l ako so bile zaključene delnice Outtmaun«, Drave in Sla\linije po ucizprcinciijenili tečajih. Trboveljska jc bila zaključena po 307 in 30S. Paroplovne delnice so bile nekoliko slabejše iu je prišlo do zaključkov v Dubrovučki in v Oceaniji. ' Ljubljana. S"„ Bler. pos. "3.75 bl„ 7"., Bler. pos. 83.25 bl„ Celjska pos. 150 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 920 den.. Kred. zavod IdO 170, Vevče 128 den . Stavbna 4U den.." Scšir 75 bi., Ruše 220 den. Zagreb. Drž. pap.: 7"« inv. pos. 88 50-89, agrarji 51.25—52, vojna škoda ar. 423.50 424.50, kasa 423.50—424.50, -L- 12. 123.50 d., S".; Bler. pos. 93.50—93.75 (93.50), 7",; Bler. pos. S2.75-S2.S75 (82-50), 7"« pos. Drž. hip. banl-c S3.25—84.25, 6% begi. obv. 07.50—07.75 (67.75, 07.3',)). Bančne delnice: Ravna gora 70 d., Hrvatska 50 -60, 1'oljo 52—53 (52), Kreditna 119 d., Union 174 I7ti (174), Jugo 74 —76, I j. kred. 120 d., Medjimarodua 66.50 d., Narodna 7300 -7!K)0 (7800). Obrtna 36 d., Praštediona 924-927 (922.50, 925), Srbska 185-188, Zemaljska 140—142. Industrijske deluicc: Nar. šum. 25 d.. Gultmann 129—135 (130). Slavcks 40—42.50, Slavonija 200—205 (200), Danica 95 bi., Drava 235—237 (235), Sečerana Osjck 293—298, Nar. ml. 20 bi., Osj. ljev. 215 d., Broil. vag. 62 d., Union 70—80, Vevče 131 — 140, Isis 44—46, Ragusca 380—385 (3S0), Occ-ania 200 -205 ( 200), Jadr. plov. 535-550, trboveljska 306—308 (308, 307, 303). Belgrad. Narodna banka 7860 (5 kom.), 7% inv. pos. 88—89, agrari 51—52, vojna škoda 423 (240 kom.), po 1000 424.50 (250), po milijon 425 (600), avgust 424.75 (500), ()'!,', begi. obv. 67.50— 67.75 (282.000), S"„ Bler. pos. 93.75 (1000). 7".; liler. pos. 82.875 (10.000), IV, pos. Drž. hip. banke 83.50. Dunaj. Podon.-sa> ska-jadran. 89.05. \V'iencr Bankvercin 10.05, •Creditanstalt 45.50, Escompteges. 159.S0, Alpinc 19.60. Trboveljska 37.45, Kranj. ind-45. Levkani 3.15, Rima Murauy 52.05. Žitni trg Danes je bila za pšenico prav čvrsta tendenca. Povpraševanje jebilo živahno, ponudba pa minimalna. Zahtevali (in tudi zaključeno je bilo) so: Potisku blago lti7.5(). Sen ta okolica 172.50, ban. 105, spbt. 162.50. /do čvrsta je tudi koruza, kjer je mulo ponudbe. I udi i/voz koruze jc znaten. Dauc> jc bila zaključena ludjija pari |>o "5, kasneje sc jc dobila sclc po 97.50. V zvezi z višjimi cenami pšenice in deloma tudi radi davku nu poslovni promet, so se cene moke zvišale zu 7'.. pare pri kg. Drugi predmeti so oslali v glavnem neizprciticujeni. Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 4 vagone pšenice, 2 vagona koruze in 1 vagon moke. Novi Sad. Pšenica sr. 7')-80 k'j 160 -105. b«C. okol. Novi Sad 137.50—102.50, okni. Sombor 150 155, gbč. 102-50—167.50, bati. Bega Slep 100 105. gbn. 160—165, sr. iu slav. 73 kg 150 — 155; okolica ludjija 78 kg 155—160, slav. 77-7S kg 147.50-152.50, koruza bač., sr. 97.50—100, maj 104—106, ladja Donuva, Sava 90—101, otrobi bač. v juta vrečah 110—135. Promet 3',. vagona |»cuicc, 71 vagonov koruze, 7 vagonov moke. Tendenca trdna. Budimpešta. Tendenca prijazna, r/ slabša. Promet srednji. Pšenica maj 15.88—15.92, zaklj. 15.65 15.89 junij 16.02—16.18, zaklj. 10.01—16.02. r/ maj 14.25 -14.(3, zaklj. 14.20—14.25, koruza mai 13.70-14.12, zaklj. 13.84—13.85, julij 1394 1-1.35, ,nklj. 14.00-14.10, tranzit maj 11—11.25, /aklj. II 11.05. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo Ivrdke Ldv. Suborski (t Co., Dunaj.) Pripeljanih jc bilo 2498 goved. Iz lugusliivijc 274. Cene: zu vole najboljše 2, I. 1.45-1.65, II. 1.15—1.35. III. 0.90—1.05, krave I. 0.90—1.05, II. 0.80—0.n dni v SoTiji proti Ki*. Levskl. Igra prvega dne ni bila ravno na višini, igralci Primorjn precej Izmučeni od potovuuia niso nudili poseben odpor. Podlegli so s 4:1. Drugačna je bila pa igra ilrujji dan. Pri-morje je lepo zaigralo in le po preči so zmagali domačini, in še to t. zelo pičlim r.*zultati>m 1:0. Srečni zmagovalec v tekmi t.ii /.ve/.nl pokul Sašic je igral v nedeljo prvo fimilun bdimo s Siiii-iIoiii. Kiillčnlu je neoilločeno s '2:2, pribodniti nedeljo se vrši v Subotici drut-'a tekma, Ui bo t»-11«>«■ 11 pokalnega prvaka Jugoslavije. Skorai golovo bo priputllu la čast Samiti. (ilavni dogodek nedelje Je bila nn* liuirudn i lekma z. Ilolguri, zu Balkanski poknl. Kakm* je bilo pričakovali, je zmugblu nnšn reprezenUinca. s pelini In tmli srečnim rezultatom 1:0. 'IV ziiiitgi' iki-moštvo ui zaslužilo, ker mi luinli llnltilili vellltu boljše. Naše moštvu je ^ ilrilgcm pulčn^ll - U i> 1:11 popolnoma odpovedalo. S lo fillago |e prlšlll .llufo-slavija v konkurenci za dr■:••/<»■•• ul bnlUMiisIti pokul, na prvo llleslo, linnlho pa največ I. I iv, d. si to trofejo tudi prvikr it prlboritliti. Radio len -vaia (1 o-2a- od. Ml-Slo» 1.00 ipo- zajamčene ludi novi patent »Flu^s«, brusne kamne in drugo železnino ter specerije kupite dobro pri Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg. Rane in kožne bolezni razpoklinc. brazgotine srbež izpuščaie razjede od polu in vloge, volka od boje zlasti pri otrocih, hraste, opekline in ozebline zdravi in po redili uporabi preprečuie splošno znana Bartuličcva ZDRAVILNA MAST, ki io proizvaia in razpošilia stara, I 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlat-ko Bartulič Zagreb Jelačičev trg 20. — Cena škatljicc 10 Din. — Dobi se v vsaki lekarni. Programi Hadio-LjttbHnnn t Trnek, 21. apiila: 12.15 Plo?:če. - 1.2.13 ii-ni: vesti. - - 13.00 Cas, plaši.e, borza. - - 18.00 dic orkester. - 10.00 Dr. I. Kakovcc: b /-. niu prodpotopnih živali. — 19.30 Dr. Iv. Giei ar.er: Nemščina. — ?O.CO Satlnerie večer i» pevsko drui tvo Ljubljana . Uvodno besc.lo veri dr. A. Dolinai. - Samospevi g. D.agola liarja. - 21.15 Hadio orke3ier. Sreda, 22. apiila: Opoldanski pregmm pade. — 18.00 Kadio-orkester. — 19.0'J V. derndorfer: Ljudska tnedi-ina med koroškimi venci. — 19.30 Dr. N. Preobraženskij: Hmčiila 20.C') Samospevi gdč. Alilenc VerbiO. 2 Koncert radio orkestra. — 22.00 Časovna n ved in poročila. JUrttfjjš programi t Srada, 22, aprila. Belgrad; 12.15 Koncerl Radio-orkestra. 17 Vokalni koncert. — 17.10 Popoldan..!- i kontitM. 20 Tamburaski koncert. — ?0 30 Vokalni l< ne-i t — 21 Plošče. — 21.50 Operne arije. — Zagreb: 13,30 Novice. — 20 Praga (koncert). - Budapcsl: 12.05 Koncert. — 17.30 Madjarskc pesni i 19 Koralni koncert. — 20 Prijetni večer liato Itoilce, orkestra. — Dunaj: 13.10 Plošče. — 15.25 Kon, en. — 20.05 Dic sieben Sehvvabetu, opera (Mlllockji"). — Milan: 12.15 Pcsba glasba. — 19,13 Pestra glasba. — ^0.45 Komedija. 21.20 Simfonični m-cert. — P; atia: 19.30 Operetna glasba 20 I! lin. —- Langenberg: 20 Prenos z dežele. — 21.30 Pevski koncert. — Rim: 17 Pester konec. — 19.50 l?lo-šče, — 21 Opera. — Berlin: 20 Prenos z. de/c-le. — 21.10 Koncert. — Katovice: 20.30 Konccrl. — Miilllackcr: 19,15 Koncert orkestra. — 20 Pi ■ i .s z dežele. — 21,30 Koncertni večer. — 22.45 Kvartet. — London: 12 Orgle, 12.45 Radio-orke te, — 20,35 Koncert voluSke godbe. — 22.30 Plc -na glasba. — Mor. Osirava: 17.30 Koncerl Rad o orl-.estrn. — 18.25 Orkes' ilni koncerl, 19 I i » i. — Leipzig: 20 Prenos z dežele. — 22.30 Plc-na glasba, ^ — - f, v/, "C: — ' a s ni _ ■ c o ^ 4 "J ~ Ja '-T a S « z N T g s-Bil« J 13 5 j r® c lc. ^ • ^ C T M t* . sms —c, c > w c <*■— tg . Enrl Deri* Biggers: Kitaičeva papiga 4i 3 ' g e o ° ^ i u e ^ _ .S fi iJ > ffi — cj S — c, M , i ,5 « > m c N = t * \ 3 S IlT^ž 'igoi^i ja b -J , — > « tt > tTJ N ^^ifil I o c . 5 o Ni — v primeri /> drugimi rečmi. Kakor nasilna smrt papige, je bilo tudi to črno dejanje izvršeno, da prikrije nekaj drugega še bolj črnega, ki se je zgodilo, preden sva prišla na ta kraj zlih skrivnosti. Preden j<* poginil ptič Tony, preden se jc moj ubogi rojak nenadno preselil, je umrl neznanec in nihče ni slišal njegovih klicev na pcmoč. Kdo je bil? Morda izveva še kedaj.« Vi tedaj mislite, da je bil Louie umorjen, ker je preveč vedel?« Prav kakor Tony, da. Zelo je bil neumen Louie, da ni oslal v Frisku, če so ga tja pozvali. Zagrešil je žalostno nouako, da se je nezaželen vrnil. Eno pa mi je uganka.« - Lr eno? ■V tem trenutku le to; Lotile je odšel v sredo zjutraj — najbrž, preden so jo zgodil grdi zločin. Kaj moro torej vedeti? Se jc li glas o zločinu razncscl po San Frančišku? Zelo sem žalosten, ker nisem mogel več govoriti z njim. Toda imarn druge napotke.« »Upam,« je vzdlhnil Bob. Samo jaz jih ne razumem. Zame je to vse preveč zapleteno.« Tudi zaino mnogo preveč. Kuj kmalu sc vrnem domov, moja zelju po potovanju jc utešena. Midva morava le želeti, da bi la odlična ameriška policija res ne odkrila, kdo je umoril \Vonga. Sicer bo požela najino žetev, preden bo zrela. Sodnijske gospode bo treba čimprej odpraviti s farnie. Nič ne smejo najti.« \7. Braokettom bi ne bilo težav,« se je nasmehnil Bob. Toda z inšpektorjem Blissom nc bo igrača. Charlie, previdni boste morali biti, sicer vas zapro.« Chan je prikimal. Novo izkušnje se na tej veliki celini kar zbirajo nad mojo glavo. Policijski detektiv Chan osumljen umoral Morda se bom nekoč temu še smejal, ko bom doma. Sedaj mi pa nc gre na smeh. Tedaj lahko noči« : Še en hipi Kaj pa v torek popoldne? Madden pričakuje tedaj sla z biseri, jaz pu ne vem več, kako bi se izgovarjal.« Je še dva dni časa.* Dotlej sc lahko še marsikaj zgodi! V ponedeljek zjutraj po zajtrku se jc pojavil Will Holley. Že zopet tukaj?« jc čemerno zarenčal Madden. Dobra volja se mu čez noč ni povrnila. : Gibčnemu Šurnalistu, kakršen sem, nc sme uiti umor, ki se je v teku dolgih let prvič /godil v teh krajih.« Ponudil jc milijonarju časnik. Sicer jo lit jutranja izdaja iz Los Angelosa. Najin razgovor se blesti na prvi strani.« Maddena pa to ni zanimalo. Čez njegove rame jc Bob čitul naslov: .Pričakovati je splošnega razcveta, pravi znameniti borzijanec. P. J. Madden, ki jo nu svoji farmi dovolil intervju, napoveduje povzdi-go kupčije.« Finančni magnat jc z vidnim dolgočasjem preletel članek. Ko je končyl, je vprašal: : So to prinesli tudi newyorški listi?« Povsod po vsej deželi! Vi in laz sva postala čez noč slavna, gospod Madden. Kaj pa jc t ubogim Louiejem?« . No sprašujte me!« Madden je nagubančil čelo. ;Neki tenec na |c zaklal. VaS prijatelj Eden vam o tem lahko pove kaj več kakor jaz. Hent aje je odšel iz sobe. Boh in Hollev sla nekaj (Bsa kar obstala; poleni sta odšla nu dvorišče. Prosiaškn sirovost. je zaškripal urednik. Lotile je bil lako dobra duša. Namigujejo, da je bil umorjen v avtu?« Bob inu je povedal, kar je vedel in znal. šla sla vstran od hiše. In koga sumite? Thorna. Toda Charlie pravi,, da je Louirjev, smrl postranska stvar in da bi bilo bolje, ko bi | i;i-vega morilca ne dobili takoj. Mogoče ima prav. Najbrž. Saj tudi ni nevarnosti, da bi prijeli. Komisar je kakor knk ; iarček, ki naprej ue nazaj. ; A inšpektor Bliss? : Glasan hvasUif' — pa I ako spreten krivca kai ne zna n< da primi vedno napačnega. Pač pa |e šo lnik pametna ",Lr i lodti njega ne bo. Sedaj jut pojdiv« pogledat n.alcr La kjer ste sneli |>ilrt!ili avto. l'a ludi brzojavko i man: za vas. Ko sta odJiajahi ako/.l dvori, je IzroMI IIolle\ Bobu brzojavko, liilro jo je prebral. Ptlpa mi spon.i-:: da bo nalvczel Maddonu, češ, da bo tire v I (nlpotovai z biseri Drajkolt — le tla Ne stvar zavleče. Dra.vcott? To jo znan zasebni detektiv, ki se ga pn pa več krat iHj.ihi/.ttjc.. Nejevoljen se je zamislil Dob. Teh ovinkaralvo sr lttl žc gabi. Ni malenkost —• rti 11' i t Maddena. Morda pa se dotlej vendar še kaj zgodi. Preiskala sla mesto, kjer jo Bob Ustavil. Videl jo bilo proCCj kolesnic, loda nikaklh stopinj. Crb moje so izginile,' se jc čudil Eden. .Mislite, da je veter vso zabrisal?« Spomini angleškega vohuna KatoHčanstvo v številkah Prelat d r. Innitzer na Dunaju je predaval o verstvih na svetu. ' London, 18. aprila. Mnogi tukajšnji listi objavljajo senzacionalne spomine Sidneva Georga lieileva, ki je eden najznačilnejšili pojavov v galeriji evropskih vohunov. Temu se je svoječasno posrečilo, da se je vtihotapil v sovjetsko črezvičajko, da, f vtihotapil se je celo v najvišje sovjetske kroge, kjer je deloval pod imenom sodrug ltelinskk. Spomine Keileja je kupila londonska agen-tura London General Press od njegove žene, bivše igralke Pepite Bobadillo. V prvem delu svojj.li spominov pripoveduje |!eiley, ki je deloval v službi načrta, po katerem bi se zrušili sovjeti s pomočjo loliškega odreda, o svojih prvih korakih za časa bivanju v Husiji. Poslan sem bil v Rusijo, da preskrbini pojasnila o načrtu, ki sla ga izvajala boljševi-ška voditelja Lenin iu Trocki. Države Velike autante so hotele Rusijo zaplesti v vojno z Nemčijo, ker so se bale, da se bo Nemčija, ko še osvobodi sovjetske fronte, močno ojačila. Naloga, ki sem jo imel storiti, je bila zelo težka. Moral sem izzvati eksplozijo protirevo-iucijonarnega pokreta v Rusiji in izkoristiti razpad rdeče vojske. Rdeči vojaki so na belili ,'rontali dezertirali kar v množicah. Kosem ocenil celokupni položaj, sem se odločil, da pridobim nekaj vojaških oddelkov in obvladani I Moskvo. Sani sem izdelal podroben načrt, čeprav so avtorstvo tega načrta pozneje pripisovali Lokhartu. Imel sem na razpolago vo-| litine v Kremlju, ki so me obveščali o poteku tajnih konferenc v Leninovem kabinetu. Glavni moj informator je bil polkovnik Pride, eden najvplivnejših oficirjev sovjetskega general-! nega štaba. Skozi njegove roke so šle vesti z arliangelske, Kolčakove in Kornilovove fronte. Vse vojne naredbe in načrti so bili koncentrirani okrog njega in mnogo teli važnih dokumentov je prišlo preje v London, kakor pa v roke oficirju, kateremu so bili namenjeni. Počasi sem izvajal svoj načrt. Toda kmalu so se začeli neuspehi. Padla sla Kornilov in Kolčak in bele armade so razpadle. S tem se je ta načrt izjalovil. Boljševiki so zvedeli o Reileyeveni delu in so, da bi ga spravili s poli, organizirali napad na angleško poslaništvo v Petrogradu. Rei-ley pripoveduje o tem sledeče: Doma smo zažgali vse papirje in dokumente, nakar sem odšel na angleško poslaništvo, kjer bi se sestal s pomorskim atašejem kapetanom Cronibe.vem. Zmenila sva se, da se dobiva v neki slaščičarni. Toda čakal sem ga zaman celo uro. Nato sem se odločil za drzen korak, tla grem kar na poslaništvo. Ko sem stopil iz slaščičarne sem se ozrl na vse strani. Zrak je bil čist. Edino na Vladimirskem prospektu sem srečal skupino tekajočih ljudi, pred katerim so se pasantje vsi v strahu umikali v bližnje veže. Slišal sem pokanje strojnih pušk. Stekel sem proti poslaništvu. Tam sem zagledal strašen prizor. Pred zgradbo je ležala cela kopica mrtvili rdečih vojakov. Pred poslaništvom so stali štirje oklopni avtomobili, na koncu ulice pa močan oddelek rdečih vojakov. Vrata poslaništva so bila vlomljena. Mrtvi pred poslopjem so bili dokaz, da je osobje poslaništva dobro branilo svoje življenje. Naenkrat sem zaslišal svoje ime. Hej, sodrug Relinskik mi je nekdo dejal. Ali ste prišli pogledat naš rdeči karneval? — > Žal i bog sem se zakasnil. Kaj se je zgodilo tu? Oni mi je začel pripovedovati, da je oddelek Čeke napadel poslaništvo, ker je dobil nalog, da aretira nekega Reileya. Ko so čekisti vdrli v poslopje, je tajnik Wood-gos stekel v prvo nadstropje in tam začel se-žigati papirje. Na stopnicah pa se je zabarika-diral kapelam Cromy. Z dvema revolverjema v rokah je sam celili 2.1 minut zadrževal feki-str, dokler se ni smrtno zadrt zgrudil na tla!« Reiley je po tem dogodku odpotoval v Moskvo. Ne vedo zanj natančno, če je še živ. Dve verziji govorila, da so ga ubili boljševiki, tretja pa, da se 11111 je posrečilo uobegniti v Sibirijo, kjer še danes živi. Jtlral, ki ogroža severnonemško ribištvo. V Labi in njenih pritokih se je nenadoma pojavila v velikih množinah neke vrste rakovica. Žival, ki jo jo privlekel s seboj najbrže kak vzhodnoazijski parnik. se množi silno hitro in prežene vse ribe. f'e se ne bo posrečilo rakovice iztrebiti, preli ribištvu v Labi, v Vzhodnem in Severnem morju velika nevarnost. Govornik je navedel, da šteje po sedanjih podatkih prebivalstvo zemeljske oble 352 milijonov katoličanov, 304 milijone konfucijcev, 240 milijonov muslimanov, 224 milijonov Indijcev, 164 milijonov protestantov, 140 milijonov budistov, 1557 milijonov pravoslavnih, 132 milijonov malikovalcev, 16 milijonov šinto-istov, 16 milijonov Zidov in 76 milijonov ljudi | n ed oločene veroizpoved i. Povojni razvoj katoliške cerkve kaže ve- j liko notranje delovanje in razmah misijonov. V povojnih letih je bilo nn novo ustanovljenih 48 apostolskih prefektur, 34 vikarijatov, H7 škofij in 10 nadškofi]. Katoliški misijonarji se udejstvujejo predvsem nn Vzhodu in se po- , sebno zanimajo za cerkveno edinstvo. Eksotični gostje na severnem tečaju. Obenem z VVilkinsovo podmornico -•Naulilus. bo poletel ua severni tečaj ludi zrakoplov »Grof Zeppelin*. Družina severnega medveda: »Zdi se mi, Floride< oglasila sirena angleške ladje. Florida'' je zopet signalizirala svoje svarilo. Odgovorile so ji zopet angleške sirene, sedaj pa čisto tik ladje. »Floridin« častnik, ki je stal na zadnjem koncu ladje, je naenkrat opazil iz megle se bližajočo orjaško ladjo Glorious*. V tistem hipu se je angleška ladja že zarila v francosko. Na Floridi je bil prednji krov in pa medkrovje v hipu raztrgano. Ker je bilo morje mirno, je kljun angleške ladje oslal v notranjosti francoske. Začul se je klic: lteši se, kdor se more! In /.e so dirjali potniki, ženske z otroci v naročju so klicale svoje može, nastalo je strašno prerivanje in panika med potniki vseh treh razredov. Najlažje so imeli potniki I. razreda. ki so s svojega krova lahko kar poska-kali nu angleško ladjo, ki je ostala nepoškodovana. Častnikom se je posrečilo paniko hitro zajeziti. Obe ladji sta stali v enaki višini. Bilo je rešenih že kakih sto potnikov, ko sta priplula dva angleška razdirača torpedovk. Medtem se je začela Florida počasi pogrezati. Angleški častniki so takoj začeli pomagati reševali ponesrečence, ki so so ponesrečili, ko je angleška ladja razbila notranjost francoske. Reševanje živili, ranjenih in mrtvili je trajalo dve uri. Poveljnik francoske ladjo, Rlanc, je ves čas slal na svojem poveljniškem mostu in mirno ukazoval, kako naj se vrši reševanje. Ženske in otroci pa so stali okrog njega in jokali, široko odprle oči so pričale o prestani grozi, vsi pa so spraševali, kdo je mrtev in koliko je mrtvili. Mrtvi so bili predvsem listi, ki so bili v tistem delu ladje, ki je bil razdejan. Nekaj težko ranjenih je umrlo že na krovu Floride r, nekaj na polu na Malago, vsega skupaj pa je bilo mrtvili 35 in 20 težko ranjenih. Žrtve katastrofe so bili večinoma vračajoči se izseljenci v inedkrovju, ki so se i/, južne Amerike vračali v svojo domovino, Francijo, Španijo in Italijo. Metuialem potuje pn Evropi. Najstarejši človek sveta Turek Zaro aga, ki trdi, da je star 157 let, se jo iz Amerike pripeljal v London, odkoder bo potoval v Nemčijo in dalje po Evropi. fa v osebi primarija. ki je vodil veliko bolnišnico v nekem središču Turkestana. V Petrogradu je umrla žena zdravnika, velika dobrotnica, ki je bila zelo priljubljena v delavskih okrajih. K pogrebu je prišlo celo več komunistov. Na svoje presenečenje so zagledali duhovnika in cerkvene pevce. Izkazalo se je, da so molili za rajno — samostansko sestro. Vroča vera sličnih pravičnikov dela čudeže. Brezbožuik« je tožil, da je širilo osebje državnih osrednjih restavracijskih delavnic v Moskvi posnetke podobe Državne Matere božje. Ta slika se je baje prikazala v Kolomen-skem, starem letovišču moskovskih carjev, dne 2. marca 1917, prav takrat, ko je zapustil car Nikolaj II. svoj prestol. Krščanska Rusija ponižno nosi križ, ki ga ji je naložila Previdnost, in pričakuje vstajenja.