Št. 123. ¦V Omak dw m ottobm 1900. Izhaja trikrat n* todem t šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, fetrtek in soboto, xjatranje is-daajo opoldne, vežemo Irtanje pa ob 3. uri popoldne, m stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jetnana ali ˇ Gorici na dom pošiljana: . VseSeto' . . .-»*... 13 K SOJi, ali eid. 6-60 pol leta . .......6 , iT, V *." 3'30 * četrt leta.......3 , 40 „* , , 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oe 9. do 12. ure. Na naročilu brex doposlnne naročnin* se »e oziramo. • -*- - ¦ • -~ ,,1'KIMOREC" izhaja neodvisno od *Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. i-60. •Soča* in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schvrarz v Šolski ulici in Jeilersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu deUa Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA Tečaj XXX. , . ^ • Ureintttro se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do. 12. dop. Upravniltvo se nahaja v Gosposki ulici št. 9. " Sopl81.11^ 8? PoSHjajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge, reči, katere ne 85 °m oirbg nredniš^a. naj se pošiljajo le plačanih pisem ne sprejemlje ne uredniško ne (Zjutranje izdanje.) se račumjo po petit-vrstah, četiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 to., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. e Naročnino in oglase je plaeutl loco Gorica. »Goriška TIskarna« A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» m .Primorca* še .Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter rtane vseletno 1 gld. 80 kr, — Oglasi v »Slov. knjižnici* se lačunijo po 40 kr. petit-vi Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! Česa potrebuje naš narod? Naša »narodno-napredna stranka" in »katolisko-narodna* prirejata po deželi shode, na katerih se zrcali poleg drugega tudi to, Cesar potrebuje na3 narod. Naziranjc o tem je različno, kajti klerikalna stranka spravlja v zvezo z vsako rečjo vero in svoja katoliška načela, katera smatra za potrebna, da služijo goriškim Slovencem tudi v narodnem in javnem življenju kot podlaga. Na zaupnem shodu v Rihembergu je predlagal sam dr. Gregorčič tako resolucijo, na volilnem shodu na Veliki Otavi pa je Blaž GrCa, tempaski župnik-župan, po Faganelu predlagat resolucijo, da vsi tam zbrani volilci spoznavajo, da katolika vi*ra je rešilni temelj za nas posameznike, za nai narod, za nato Slovenijo, za nato Avstrijo, Po Grčevi resoluciji so dalje volilci uverjeni, da verska načela so reiilna za nat narod tudi na gospodarskem polju, in končno se je vspel Blaž do slovesne izjave, da izdaja slovenski narod tista stranka, ki krščanska načela izključuje iz javnega iivljenja 1 Na teh dveh thodih, to je v Rihembergu in na Veliki Otavi, se je zdelo torej posebno potrebno klerikalnim osreCileljetn naltga ljudstva, povdirjati v resolucijah vero in katoliška načela, doCim so ju upletli na drugih samo v svoje govore. Povsodi pa so storili to nt iz potrebe, marveč edino le s tem namenom, naslikati pristaše »narodno-napredne stranke* za brezverce, kakor §o tudi .jvorili na vseh dosedanjih shodih, da liberalci to brezverci. Ako torej ne nosti povsodi vere na jeziku, ako ne imenuješ pogostoma po nemarnem božjega imena, kakor so ga imenovali JuvanCiCevi skrivnostnosladko ginjeni razdivjane« v Dornbergu,kt so klicali „zivio Kristus", in ako nisi v vsem pokoren g. nuncu, pa si »brezverec* najčistejšo barve, zrel za hudiča in pekel! Glavni namen klerikalnim shodom je z vero fanalizovalt ljudstvo, oznanje-valcem vere pa utriiiti stališče na vsako stran v življenju tako, ih\ bodo le oni odločilni in merodajni življi med nami v vsakem pogledu. Na ta način se grdo zlorablja vera, in zato kličemo ponovno: vera spada v cerkev! Naše verno ljudstvo hodi rado samo iz lastnega nagiba v cerkve, katere po ob vsaki priliki polne, hodi pa vanje s pričakovanjem, da bo culo tam besedo božjo in da se bo utrjevalo v svojem duševnem življenju. Ako torej duhovnik hoče prav spolno-vati svoje stanovske dolžnosti, mu je na razpolago cerkev, v kateri je njegova naloga, učiti ljudstvo besed Kristusovih ter ga voditi po pravi poli, kolikor se tiče duševnega življenja. Ako tako dela, izvršuje svoje dolžnosti, njegovi govori pa rode željeni sad naukov Kristusovih v pravem pomenu besede tudi v vsem javnem življenju. V cerkvi torej je prostor za razlaganje naukov vere, ne pa vlačiti jo po shodih ter zlorabiti v agitacijske politilke svrhe in v povzdigo svoje osebne veljave. S tem se pro« fanuj« vera, kakor se profanuje cerkev, ako se laže v njej o brezvercih ter udriha po svojem bližnjem, opravlja in obrekuje ter seje razdor med ljudstvom mesto oznanjevati vero in ljubezen. Zato pa mislimo, da m shode in v slično javnost ne tiče vera, marveč v cerkev. Mi se ne vtikamo v vero in cerkev in ne vlačimo vere po shodih v politilke na« mene, zato pa se nala stranka bal prav bilstveno razlikuje od »katoliško-narodne*. Ako bi bili mi v istini brezverci, tedaj bi gotovo nastopali na shodih proti veri, kar se pa doslej Se ni zgodilo in se tudi ne zgodi. Odločno pa smo proti zlorabi vere v javnosti v tvrho utrjevanja tAl .črne komande' in bomo tudi vedno proti temu. Poleg zlorabe vere in poleg običajnih zavijanj dejstev glede- na razkol se čuje na teh shodih še agitacija deželnega uradnika Caheja za pobiranjeužitnine v deželni upravi, kateri predmet je tako temeljito obdelan, da ni nikakega dvoma več, kako sloji pravzaprav la reč, potem pa se Se malce poagituje za dr. Gregorčifcj. On sicer misli, da je njegova lepa prisostnosl že zadostno sredstvo za vspeh njegove stranke, zalo na shodih, koder je sam navzoč, rajši pomolči o svoji osebi, na shodu na Veliki Otavi pa, kjer ga ni bilo, je izrekel Grča v posebni resoluciji, da volilci popolnoma zaupajo dr. Gregorčiču, se mu zahvaljujejo za delovanje ter bodo volili tiste kandidate za državne poslance, katere bo predlagal on in njegova stranka! Tako klerikalci! Česa potrebuje naS narod po njihovem naziranju? V prvi vrsti povsodi vere in katoliških načel, eGor. Tiskarna* A, GabriSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. neomejenega zaupanja v »ljubljenca naroda", priznanja primata duhovniškemu stanu in pa pobiranja užitnine v deželni upravi. To je vsel Le gori v Kobaridu se je bil splazil poslanec Lapanja do osmih resolucij, katerih glavna o lokalni železnici od sv. Lucije, o regulaciji Soče itd. je le posnetek znanih Tumovih resolucij, drugih po večini kakor na primer „ radikal ne*: »zemljiški in hišni davek naj se odpravita", brez utemeljevanja, ni smatrati resnim. Drugodi pa se ne čuje na teh shodih ničesa o pravih dejanskih potrebah, katere ima nale ljudstvo v deželi. Nič in nič! Pač pa se je »narodno-napredna stranka", koder jo doslej le nastopila, ozirala na vse mogoče krajevne potrebe, ki v istini obstoj«*, stavila resolucije in se tudi potrudila na me-rodajnili mestih za uresničenje onih dejanskih po treb. In to je velikanska razlika med našo in nasprotno stranko I Na vseh shodih »narodno-napredno stranke" je daljo odmevala čista resnica o nalem razkolu, obsodila se je grda gonja proti prvima možema v nali stranki in zloraba vere v politilke svrhe, s kratka: govorilo in obravnavalo se je tako, da zastopniki stranke so govorili ljudstvu iz srca. NI dvoma več, kdo reSuje pravilno vprašanje, »česa potrebuje naš narod?*, zato pa smemo pričakovati, da pri prihodnjih državnozborskih volitvah polijemo v državni zbor take može, ki bodo tam delovali na podlagi dejanskih potreb ljudstva, katere spoznavajo v vedni dolikJ ž njim, in nobenega takega, ki bi doma sleparil ljudstvo z vero, na Dunaju pa bi molčal in sploh miroval po vzorcu »tihega delovanja"! Pred volitvami v državni zbor. »Učiteljski Tovariš* je prinesel v 30. številki od 20. t. m. dopis z Goriškega pod gorenjim naslovom. Ker je dopis velevažen pojav glede na bližnje državnozborske volitve, ga podajemo tu doslovno: Zadnji »Učiteljski Tovariš" je prinesel zares krasen članek, katerega je ponatisnila tudi naša »Soča* v dokaz, da se ž njim po- polnoma strinja. Učiteljstvo na Kranjskem si je znalo pridobiti tako velik ugled in vpliv na razvitek tamolnjih politiskih odnolajev, kakor nikjer drugod v nalih deželah; pa tudi narodno-napredna stranka je pokazala, da zna po vrednosti ceniti veljavo učiteljskega stanu za bodočnost naroda na podlagi svobodomiselnih in naprednih idej. V kolikor posnemamo iz »Slovenskega Naroda", je stranka pripravljena celo kandidovati uglednega učitelja v V. kuriji. Saj je pa to tudi popolnoma naravno; zakaj klerikalna stranka ima brez-obraznih agitatorjev po vseh farovžih, kar tvori tako mogočno organizacijo, da je nt kmalu podobne v nobeni državi na ivetu. Edino možna organizacija v protitežjo klerikalnim stremljenjem je pač složno in zjedl-njeno učiteljstvo pod praporom narodno-napredne stranke. Mi na Goriškem smo le hvaležni tem pojavom na Kranjskem, katere moramo posnemati v polnem obsegu. Klorlka-lizem tudi pri nas dviga svojo mogočno glavo in je menda se nestrpnojsi in silovltejli nego val klerikalizom na Kranjskem. Samo po sobi je umevno, da učiteljstvo no more nikdar Ukloniti sveje glave takemu črnemu srednjeveškemu nazadnjaštvu; zakaj nal najvišji cilj mora biti; svobodna šola in svobodno učiteljstvo. Ali tudi proti temu našemu nestrpnemu klerikalizmu na Goriškem se je pojavil le o pravem času mogočen odpor vseh zaved-nejših ljudskih mas in opravičena nada je, da klerikalna drevesa pri nas ne bodo rastla v nebesa. Nasprotno, mi smo trdno prepričani, da v najkrajšem času sraaga na celi črti naša narodno-napredna stranka, ki je docela enaka svoji posestrimi na Kranjskem, in ki ima v svojih vrstah tudi vse napredno učiteljstvo. Ta stranka je dokazala že doslej, da ima srce za učiteljski stan, in je izrekla že v svojih temeljnih načelih, da zahteva svobodno šolo in svobodno učiteljstvo. Tudi ima ta stranka v rokah odločujočo besedo v vseh 3 okrajnih šolskih svetih, torej je gotovo, da ne bo pustila nikdar krivičnega preganjanja učiteljstva morda celo iz političnih nagibov. Brez dvoma nastopijo vsi kranjski učitelji v smislu poziva v »Učit. Tov.* Ako učiteljstvo tega ne stori, dokaže celemu svetu svojo obnemoglost ali pa nezavednost, in no ura- Rcman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. -(Dalje.) s.s? Poslovenil Podravski. Koliko je bilo v tem sklepu želje, zagledati Vi-nicija in Petronija in koliko ženske radovednosti, da hi vsaj enkrat v življenju videla tako gostijo ter cesarjev dvor, slovečo Poppejo in druge krasotiee ter vso to nezaslišano izobilje, o čegar čaru so pripovedovali v Rimu — na to bi Ligi j a sama ne vedela odgovoriti. Toda Akta je imela prav in deklica je to dobro čutila. Bilo je treba iti, ker jej je velevala pametj in potreba, da ne more biti drugače — torej je jenjala omahovati. Akta jo je odpeljala v posebni unetorij, da jo jo oblekla. Dasiravno se v cesarjevi hiši ni manjkalo sužnjic ter je imela Akta dokaj lastnih postrežnic, vendar je iž sočutja do deklice, katere lepota in nedolžnost sta jo ganili v srce, storila to, da jo je sama oblekla. Pokazalo se je, da je v mladi Grkinji navzlic njeni žalosti in navzlic čitanju listov Pavla iz Torse estalo še mnogo helenskega duha, kateremu je veljala j krasota telesa nad vse drugo na svetu. Ko je slekla j Ligijo, se ni mogla premagati, da ne bi glasno zaklicala vsled začudenja nad prekrasno dekličjo postavo, vstvarjeno kakor iz biserne tvarine, in odstopivši za nekoliko korakov, jo je nekaj časa vsa prevzeta gledala. >Ligija!«je zaklicala naposled, »ti si stokrat zalša, nego Poppeja !« Toda deklica, vzgojena v strogi Pomponijini hiši, kjer so ae brigali za sramežljivost tudi takrat, ko so bile ženske same skupaj — je stala pred njo čarobna kakor basenski sen, harmonična kaker delo Praksi-teljevo, ali nekaka ubrana pesem, toda osupla, rudeča od sramežljivosti, z rokami, skrižanimi na prsih, ter s pobešenimi očmi. Naposled se jo naglo zganila, dvignila roko in izdrla iglo, ki je držala skupaj njene lase, potresla z glavo in se pokrila ž njimi kakor s plaščem. Akta se jej je približala ter, dotaknivši se njenih temnih las, rekla: Oh, kake lase imaš. Ne posujem jih z zlatim praškom, ker se že lesketajo sami po sebi. Samo semtertje jih nekoliko nadičim, da bodo taki, kakor bi padel na nje solnčni žarek. Čarobna mora biti vaša dežela, v kateri se rode* take deklice. »Jaz se je ne spominjam«, odvrne Ligija. »Uršo mi je dejal, da so pri nas sami gozdi...« »A. v gozdih cveto cvetice«, reče Akta, namočivši dlan v vazo, napolnjeno z dišavo, s katero je ponia-zala Ligijine lase. Ko je bila s tem gotova, je jela drgniti vse njeno telo z duhtečimi olji in na to jej je oblekla mehko tuniko zlate barve, brez rokavov, na katero bi imel priti snegobeli »peplum«. Ker pa jej je bilo treba poprej počesati lase, za to jo je ogrnila med tem z velikim ogrtačem, »sinthesis* imenovanim, in posadivši jo na stol, jo je prepustila pozvanim sužnjicam ter nekoliko oddaljena gledala, kako so jo česale. Dve sužnjici sta oblekli Ligiji na noge nove bele, rudeče izšivane čevljičke ter jih privezali z zlatimi trakovi k alabastrovim nogam. Ko je bilo česanje gotovo, so jo ogrnile s peplumom, na kar jej Je Akta pripela bisere okrog vratu ter, dotaknivši se tu pa tam las z zlatim praškom, se je dala tudi sama obleči, ogledujoč Ligijo ves čas z dopadajenjem. ,, Kmalu je bila gotova tudi ona, in ko so se pred glavnimi vrati prikazale prve nosilnice, sta odšli obe v prostorni kriptoportik, odkoder je bilo m66i videti-glavna vrata, notranjo galerijo ter dvorišče, obkoljeno . s stebričjem iz numidskega mramorja. Polagoma je dohajalo čimdalje. več ljudij skozi visoka vrata, nad katerimi je skupina kipov odnašala na videz v ozračje Apolla in Diano. Ligija je bHa vsa ; prevzeta pri pogledu na ta lišp, o kakoršnem v skromni Aulovi hiši ni imela niti slutnje. Bilo je o solndnem. zahodu in poslednji njegovi žarki so padali na. rumene , stebre iz numidskega mramorja, ki so se v tem hipu, svetili kakor zlato ter ob enem spreminjali svojo barvo. Med stebričjem poleg belih kipov Danaid in drugih' bogov ali junakov se je rila množica • ljudij, moških in žensk, podobnih isto tako kipom, kajti imeli, so na sebi toge, segajoče do tal, na katerih.je, ugašal, blesk zahajajočega solnca. Orjaški Herkul, katerega, glava je bila še v svetlobi, dasiravno ga ji od prs. navzdol zagrinjala senca, je ogledoval mračno to mno-' Žico. Akta je kazala Ligiji senatorje v togah, v barvastih tunikah s polumescem na nogah, viteze in slavne umetnike, rimske gospe, opravljene na rimski in grški, način ter v fantastičnih .vshodnih krojih, z lasmi po, kačje zakrivljenimi "ali po vzgledu kipov boginj počesanih tesno k glavi ter ozalšanih s cveticami. Mnogb mož in žen& je imenovala Akta z imenom, doda vaje k imenom kratke, večkrat kaj grozne historije (dogodke), nad katerimi se. je Ligija kar zgražala, se jim. čudila in strmela nad njimi. (Datfe pride.) , _ nikdo ne bi mogel zahtevati, da bi nas druge stranke spoštovale in primerno uvaževale. Uciteljstvu se priznava velika važnost in. moč, kar mora tudi dokazati, sicer ostane tako priznavanje Se nekoliko časa le puhla fraza, dokler se ne izgubi tudi ta, in ostane uči-teljstvo brez slehernega ugleda. Enako pri nas na Goriškem. Tudi naSe učiteljstvo mora pokazati svojo moč in veljavo s povsem zakonitim izvrševanjem svojih državljanskih pravic, dokazati mora vsemu svetu in tudi višjim oblastnijam, da si je znalo pridobiti v narodu veljavno besedo in vpliv na njegovo mišljenje in delovanje. Kakor je poživljal »Učit. Tov/ kranjsko učiteljstvo, da mora vse na krov, tako poživljamo tuli napredne tovariše na Goriškem, da gredo vsi na krov, vsi na delo, ter po vseh občinah delujejo za izvolitev volilnih moz narodno-napredne stranke. Ako naSe učiteljstvo stori svojo napredno dolžnost, bo zmaga naSe stranke brez dvorna sijajna kljubu tako ogromni klerikalni organizaciji, kakoršna nas danes že na vseh krajih in koncih tlači. Vsak tovariš pa naj le nastopi previdno in taktno, dasi vseskozi odločno in možato, zakaj klerikalna brezobraznost in maščevalnost je velika. Prva disciplinarna oblast so pač okrajni šolski sveti in tu kratko in malo ne bomo dopustili, da bi se delala kakemu učitelju krivica vsled njegovega političnega naziranja. Narodno-napredna stranka na Goriškem si je gotovo v svesti, da ima v učiteljstvu trdno in krepko oporo, katero bo znala vsikdar tudi po vrednosti ceniti. Vsekako je opravičena želja našega učiteljstva, da bi imelo tudi v deželnem zboru svojega zastopnika. To se tudi mora zgoditi o prvi priliki, in sicer ne le tako, da bi bili izvoljeni bivši učitelji, ki so danes dobro podkovani posestniki, župani itd, marveč tudi aktivni tovariši, ki bodo znali zastopati koristi svojega stanu, pa tudi vsestranske koristi našega trpečega in bednega ljudstva, med katerim žive in katerega bedno stanje najbolje poznajo. poškodovancu povrniti Škode ne za zrnje ne za slamo. Za zrnje in žito je rekel: ,Ko bi vam zgorelo žito v podstrešju, kašči, kjer je zavarovano, bi vam povrnili škodo, a ker je zgorelo na skednju — ne*. Za slamo pa: »Ker je Se zrnje v slami, ne more se Šteti za slamo, četudi je zgorela na skednju, kjer je zavarovana slama". Kmet je imel zavarovano zrnje in slamo, a odškodnine ni prejel ne za eno ne drugo. Nauk si lahko vsakdo izčrpa sam. Dopisi. Z Vipavskega, dne 21. okt. — Danes smo imeli v Crničah shod gospodov Grče iz Šempasa in gospoda vikarja oseškega. Ta shod je pokazal pravo farško surovost. Pripeljala sta namreč ta dva gospoda svoje privržence iz Šempasa in Oseka, s katerimi sta priredila shod. Odkritosrčno Vam povtmo, gospod urednik, da iz črniškega županstva se tega shoda ni udeležilo nad 40 oseb. Udeležba shoda je bila torej večinoma le po šempaskih in oseških privržencih, kateri so imeli pripete znamenja na rjkavih kot straža. In ta straža je tirala nas črniške, ba-tujske in selške naprednjake ven iz dvorane. In zakaj so pripeljali stražo s 3eboj, mi ne vemo t ČrniSkega županstva ljudstvo komaj čaka prihoda gospodov dr. Turne in Gabr-sčeka. Torej le pridite in skličile shod pri nas, tam se pokaže, na čegavi strani je naše ljudstvo. 8 Krasa, dnč 21. oktobra. — Dne 19. t. m. je uničil požar v Selu pri Brestovici Josipu Pahorju, županu, gospodarska poslopja, skedenj, hlev, senik. Z največjim naporom vseh občanov se je posrečilo rešiti zraven držečo se hišo in omejiti požar le na gospodarsko poslopje. Poleg poslopja je uničil požar 200 kvintalov sena in ves letošnji žitni pridelek, ki je bil neomlaten v poslopju hranjen, pa mnogo orodja. Z občudovanja vredno hladnokrvnostjo je rešil pogumen mož konja in kravo, ki sta pojemala v hlevu pod gorečim senikom. Ker ni bilo mogoče vsled gostega dima ničesa razločiti, si je pri ^il svetilko, Sel v hlev in rešil živino. Drug- io pred njim skušali priplaziti se po trebuhu [o živine, a morali so se vrniti. V skrajni tli je prišel pravi mojster. Na prostem v daljavi 20 m je dušil dim človeka a ta je pa pod plamenom v dimu zvršil, delo. Vnelo se je 19. t. m. ob 71/* zjutraj a požar je bilo mogoče pogasiti šele 20. t. m. zvečer. Škoda znaša preko 6000 K; zavarovan je pri banki »Dunav* za preko 10.000 K. Kako je ogenj nastal, ni znano. Zanimiv slučaj se je pripetil nedavno v Brestovici. Zavarovancu se je vnelo snopje, pripravljeno za mlatev v skednju. Navada je, da spravljajo suho snopje v nadskedenj, dokler ne pride ugodni čas za mlatev. Ko je prišel bančni uradnik cenit škodo, ni hotel Domače ii rane lovice. Imenovanje« — Postnima vežbenikoma sta imenovana Rudolf Pietscfcmann za Trst in Peter Guglielmi za Gorico. Imena porotnikov. ¦— Za prihodnje porotno zasedanje so bili v soboto izžrebani tile porotniki, in sicer redni: Paternolli Jos., Em. Nigris, Ed. pl. Savorgnani, Al. Bier-gotsch, Anton Chiurlo, Em. Dorfies, Ern. Holzer, vsi v Gorici; G. B. Falzari, Jos. Le-ghissa, Jos. Angeli. Maksim Dessenibus, vsi iz Krmina; Jos. Žagar iz Srpenice, Andrej Jakil iz Rupe, Jos. Nanut iz Štandreža, Peter Golobig iz Ronk, P. N. Fornasir iz Cervi-njana, Al. Žagar iz Žage, Vinko Kožuh iz Ozeljana, Miha Sirk iz Višnjevika, Ern. Lip-randi iz Tržiča, Jos. Jakončič iz Kozane, Ivan Budin iz Zalošč, Ferd. Savli iz Št. Petra, Jos. Kodermac is Sovodenj, Angel Casa-grande iz Ajdovščine, Ed. Muha iz Solkana, Blaž Lapanja s Slapa, Ivan Peric iz Doberdoba, Ivan Olivo iz Strancana, Josip Baloh od sv. Lucije, Štefan Douvier iz Gradeža, Štet. Gorup iz Volarjev, Vinko Mesenje iz Ronk, Anton Beltramini iz Gradišča in še.Prinčič Fran in Lokar Anton.— Namestniki so: Sussig Mihael, Palik Fran, Pappis Ivan, Nardini Viktor, Cassini Josip, Perinsig Ludovik, Gossar Ivan, Sussek Anton, Resberg Ivan, Med rednimi porotniki je 17 Slovencev. Klerikalna skrb za naše ljudstvo In varnost v denarnih zavodih. — V Gorici se mnogo govori o neredih in Se hujših dogodkih na .Montu" (—¦ hranilnici in zastavljalnici pod nazorstvom kardinala in vlade —). Laški listi so marsikaj povedali; denarničar in jeden knjigovodja sta odpuščena iz službe. — Mi smo molčali, ker vemo, da morebitna panika bi utegnila le škodovati na vse strani. — Naši goriški klerikalci pod vodstvom Grege*čič - Pavlic* so objavili o teh dogodkih par brezbarvnih vrstic, dočim so napisali proti »Trgovsko-obrtni zadrugi* škandalozno zloben Članek zaradi formalnosti, ki nima z notranjim poslovanjem uikake dotike. Te podle črne duše torej udrihajo po slovenskem zavodu radi brezpomembne ničarije v formalnostih, puste pa lepo na miru klerikalno hranilnico, o kateri se govori in piše, da so se vršili tako veliki neredi, da sta odstranjena kar dva glavna uradnika. Tu bi se lahko vprašalo: kaj je delala prečastita kuratela z nadškofom in vladnim zastopnikom vred? Ali naši klerikalci se izogibajo vsake resneje besede o teh neredih, a infamno lažejo in sumničijo 0 slovenskem zavodu. — Taki poštenjaki so ti naši klerikalci! V kratkem bomo imeli priliko govoriti o nekem drugem škandaloznem gospodarstvu neke klerikalne zadruge I Slab zagovornik g. Jegliča. — .Gorica" od 20. tega meseca odgovarja na odprto pismo dr. Turne na drž. pravd, namestnika g. Jefiiča, in sicer zato, ker ta naj-brže nič ne odgovori. (To mu je prosto. Ali molčali ne bomo mi! Tudi on ne sme govoriti vsega, kar bi se mu zljubilo!) — Tod;. ,Gorica" je pogorela z glavnim argumentom, kateri je pobil sam g. Jeglič na razpravi. Reč je ta-le: — »Gorica* trdi, da večina ravnateljstva je sklenila v seji prve dni marca, da se ne smejo sprejemati do občnega zbora nikaki novi udje, — in č? so se vkljub temu sprejemali, da je to vse kaj drugega nogo »malenkostna forma-litetna nepravilnost". Na to klerikalno zvijačo ta odgovor: — Sam drž. pravd. g. Jeglič je dejal v svojem govoru, da je bil tak sklep ravnateljstva nepravilen, ker po § 4. sme odkloniti ali sprejeti, kogar hoče, ne sme pa navadnega toka ustaviti s takim načelnim sklepom, ki presega moč ravnateljstva. — S tem bi bilo odgovora dovolj. Dostavimo le še, da je ta sklep treh znanih mandeleov razveljavila skupna seja ravnateljstva in nadzorstva tir posebna seja nadzorstva; oba sklepa sla se glasila, da se morajo sprejemati novi udje kakor doslej ne glede na polit, mišljenje. — Ta dva sklepa st' pač edino veljavna in ne sklep treh gospodov v ravnateljstvu, ki so prekoračili svoje območje ter hoteli terori-zovati celo društvo. — Pa še nekaj! Isti gospodje so se izgovarjali, da nočejo novih udov, ki bi preglasovali stare itd. Vprašamo: Ali so stari udje tudi tisti, katere so radi sprejemali do 24. februarja ? Kakožen razloček pa je od 24. februvarja do P. marca?! 1 nu, seveda, do 24. februvarja so agito-val? skrivaj oni (glej Gregorčičeva pisma, o katerih smo govorili!), a ko smo se zdramili tudi naprednjaki, so pa trije Gregorčičevi zaupniki v ravnateljstvu storili oni modri sklep..... Bil, je cel komplot, a njegove spletkarije smo srečno odbili. Zato se jeze t — Gospod drž. pravd. Jeglič je dobil v »Gorici* pač slabega zagovornika. Ne vemo, ali se mu ta sam vsitiuje ali vlada nekako spo-rszumljenje. No, tega bi g. Jegliču ne zavidali! Ako hoče biti na svojem mestu zastopnik naSe klerikalne klike — svobodna mu pot! Se bomo že znali varovati 1 Kakor kaže. — .Gorica« od 20. tega meseca ne more razumeti, kako je to mogoče, da je bila »Soča* — .nezavisno glasilo* v GabrSčekovih rokah, pa da je bila Gregorčičeva 10 let .brezplačna sužnja". — Mi ne moremo nič za to, ako ima .Gorica* — .dolge lase in kratko pamet*, da niti tega ne more umeti. In vendar je tako! »Sočina" neodvisnost v GabrSčekovih rokah je spravila Gregorčiča do tega, kar je, sicer bi ostal semeniški profesor, ali vendar mu je — hI a p če vala, in sicer brezplačno, ker je bil Gabršček tak tepec, da mu je slepo zaupal in mu verjel, kakor mu danes ničesa ne veruje. Ako bi bil Gabršček preje. bolje spoznal tega človeka, kakor so mu ga opisovali ugledni duhovniki in razni veljaki, bi mu bil obrnil hrbet in s svojo neodvisno .Sočo" posvežil Tonklijevo stranko k čilej-šemu delovanju, pa bi bil Gregorčič izginil s površja. Ali Gabršček mu je verjel in mu služil prostovoljno in s prepričanjem, dokler se mu niso odprle oči, kakošen mož je Gregorčič in njegova politika. — Kar .Gorica" smeši, je docela dosledno in resnično eno in drugo! .Gorica* naj torej po-miluje le svojo — kratko pamet in ztobo! Mestni svet gorlSkl je imel po dolgem času v petek zopet sejo. V tej seji je naznanil svoj odstop inžener Battistig, ki je vodil zadnja leta tehniški oddelek. Ta je bil jako zanemarjen in ker je zadeval Battistig vedno na odpor, kadar je zahtevat nujno potrebnih sprememb, mu ni ostalo drugega nego odstopiti. Znamenje, da na magistratu ni prostora za resno delo, pač pa za polilikovanje proti Slovencem! V tej seji je bila predložena vloga hišnih posestnikov, ki se izreka proti najemninskemu Krajcarju, ali ni prišla v razpravo, ker si je prizadeval župan toliko časa, da jo je spravil v finančni odsek v premotrivanje. Prečitala se je med drugimi tudi zahvala italijanskega konzula v Trstu za udeležbo Gorice pri narodnem žalovanju po kralju Umbertu. Namestništvo je naznanilo, da ne more ugoditi želji občine goriške, da bi se prestavila črta, določena med Podtur-noro in Št. Petrom gledč na vipavsko železnico, predlog, postaviti gled6 na bohinjsko železnico postajo za mesto na Blanči, Je ministerstvo vzelo v pretres. Določili so dalje nekaj novih imen za ulice kakor Via Alpi Giulie itd., pri tem pa prerešetavalt z nova, kako bi prekrstili ulico Vetturini v ulico Fa-vettl, kar se jim I. 1892. ni bilo dovolilo. — Na magistratu nikdar nimajo denarja za potrebne reči, ali za laški gimnazij v Pazinu so dobili vendar še 100 K, katere so dovolili. Za mestno godbo bo treba 1074 K za nove inštrumente, za nove uniforme pa 1440 K. Najemninski krajcar, kako si potreben! Lažnlkl po poklicu. —- Zadnji „Prim. List* nesramno laže o pričevanju g. i>. Hoče namreč dokazati, da je g. D. pod prisego lagal, oziroma samega sebe na laž postavil. Kar piše, je do besedice zlagano. Dr. »Pavlica ima pač slab spomin. Eto resnico po stenogramu: Predsednik je rekel g. Delaku: .Priča Tabaj pravi, da je Gabršček rekel: .»Ti ljudje ne zaslužijo s palico, ampak z revolverja."" D.: »Tega ne moremo potrditi, in reži moram, da tega nisem slišal." Preds.: »Pa bi bil moral slišati ?" D.: .Seveda bi bil moral slišati, saj je bila soba majhna." Predsednik (Tabaju): »Priča Delak pravi, da ni slišal onih besedij, akoravno bi jih moral slišati." G. Tabaj: »Jaz sem te besede slišal." Preds. (Delaku): „Ali morete priseči, da ni rekel teh besedij ?• — G. Delak: »Tega ne morem priseči.* Tako je govoril g. Delak in ne tako, kakor je to po svoje zavil „Prim. List' v svoji brezmejni ljubezni do svojega bližnjega. Ako pravi »Prim. List", da se je cela dvorana smejala zaradi protislovja njegovih izjav, je to tudi zlagano, ker smejali so se nekateri le zato, ker g. Delak ni ničesa vedel, kar bi kaj dokazalo, ampak je samo izjavil, da ni slišal po Tabaju na pamet naučenih besedij. Čemu se je dr. Pavlica s svojim peklensko zlobnim nasmehom smejal, pa ne moremo vedeti. — Dostavljamo, da od 15 navzočih (pri oni seji trgovsko zadruge) ni nihče slišal one »nevarne grožnje", le ka-tehet Tabaj je slišal ter se naučil na pamet celo pričanje, da bo držalo. Je pač dobro služilo Gregorčičevim namenom! Za obmejni most čez Idrijo med Dolenjem in Prapotnem je določila italijanska vlada prispevka 3000 lir. Volilno gibanje med Lah!. — Politično društvo »Unione* je določilo, da imenuje odbor 29 članov, ki se bo imel pečati z volilnim gibanjem. V četrtek bodo imeli v to svrho posebno sejo, na kateri bo govora na sploh o volitvah. Lahom se gre pri tem pred vsem za peto kurijo, za katero napno vse svoje sile. Laški sod j al ni demokrati so po direktivi iz Trsta sicer proglasili kandidatom Kristana, ali ker je slednji Slovenec, so Lahi sprejeli mrzlo to kandidaturo; zato postavijo izven socijalnih demokratov drugi Lahi gotovo svojega kandidata, za katerega utegnejo pridobiti tudi kaj socijalnodemokra-tiških glasov. Proti Kristanu delajo tudi Lahi v Istri z vso silo, kakor je razvidno zlasti iz lista .11 Popolo Istriano". Klerikalne spletke. — V soboto je bil skupaj cel generalni Štab klerikalne stranke. Ves pogovor se je sukal okoli katoliškega načela: da treba dr. Turno ,bis zum Tode hetzen", kakor pravi Nemec. Izumili so nove načrte, kateri se kmalu pokažejo.... ,če ne bo dež*. Mi pa menimo, da bode konec tudi takih podlih spletk. Narod naš odpira oči. Z onimi pa, ki klerikalcem pomagajo in so za marsikaj soodgovorni, tudi obračunimo o prvi priliki. Nikar misliti, da se damo ugnati tako na lahkem v kozji rog. Klerikalna maščevalnost. — .Slov. Narod* se je bavii v petek s klerikalno maščevalnostjo na Goriškem, katera je tirala na zatožno klop najprvo dr. Turno in potem Se Gabrščka. Piše: »Kmalu po tej obravnavi (namreč po obravnavi proti dr. Turni) se je vršila druga, proti tiskarju in uredniku Ga-brščku. V tem slučaju je vodja goriških klerikalcev, deželni poslanec, namestnik deželnega glavarja in bivši državni poslanec dr. Anton Gregorčič, duhovnik-in profesor teologije,-sam provzročil, oziroma izsilil obtožbo in pri obravnavi v družbi z dr. Pavlico, župnikom Grčo in katehetom Tabajem storil vse, kar je bilo mogoče, da bi bil Gabršček obsojen radi hudodelstva nevarnega pretenja. Pojasnili srno zadevo dosti obširno na dan, ko se je ta obravnava vršila, h tistega članka so či-tatelji spoznali, daje Gabršček vsled infamnih dolžitev »Gorice* pisal dr. Gregorčiču pismo, v katerem je apeloval na duhovniško čast in zahteval, naj dr. Gregorčič popravi storjeno mu krivico. Tega pa dr. Gregorčič ni storil, pač pa je pograbil v jezi pisaud frazo v Gabrščkovem pismu in je izsilil, da je bil Gabršček vsled te fraze obtožen hudodelstva nevarnega pretenja. Gabršček je bil pisal Gregorčiču, da si brez ozira na svojo familijo dobi sam zadoščenje, ako rnu ga Gregorčič ne da. Da je bila to le popolnoma brezpomembna fraza, je očitno. Nobenemu pametnemu človeku ne more na misel priti, da je Gabršček s to fr je šla dalje ter obltubiln, da za ur<>iinika pLč.i vse ona, samo dovoli naj mu se ineslo v pisarni. Tudi tega ni Eksner dovolil. In kako siromašna je bila pisarna avstrijskega oddelka na pariški razstavi! Bil ie v nji jeden 70 n>ci: sedemdesetletni uradniK m pa par ml.idih, neizkušenih iimcij. Ni se opozarjalo avstrijskih razstavljalcev na važne posete. Eksner je delal le z jezikom. In še tu na škodo avstriiske industrije. Ko je na primer slavnostno spreiemai dunajska pevska društva, je vse prav poučno. Radovedni smo posebno na to. kako se bo gospod. Eksner Išče se prostore za pripravne za ključavničarsko obrt bodisi v mestu ali na deželi. — Ponudbe naj se pošiljajo na nage upravništvo. LL jamb KhjMgb" izšel je 94. snopič. S tem zvezkom smo začeli priobčevati sloveči roman .Vstajenje* ruskega pisatelja Leva Tolstega. Ta zvezek pošljemo bivšim naročnikom .Slovanske Knjižnice* na ogled. — Celoletna naročnina bode znašala kakor doslej kron 3*60, Razglas. Zadnji živinski semenj v Cerknem (Goriško), ki pade v tekočem letu na nedeljo, bode takoj drugi dan v pone-deljek dne 5. novembra, na katerega se opozarja živinorejce in živinske kupce. Županstvo v Cerknem, 18. oktobra 1900. A. Kosma« 1. r. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA priporoča - Via Giardino 8 pristna bela J*J&4m briških, dal in črna vina ^^011» matinskih in iz vipavskih, ^$$ Istsrsklh furlanskih, JS vinogradov. Dostavlja no dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pogaja tudi uzorce. Postrežba poltena. jLeia 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka M3, (nasproti nunski cerkvi) pnporoda prež. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsako vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče k?-a vsakovrstno pecivo, kolače z» birmance, lorte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za 'nnoKobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po iako zniprnih miah. Zahvala. Podpisani najprisrčneje zahvaljujejo vse one, ki so na katerikoli način skazali sožalje o prebridki izgubi naše predrag'- ranjke banke Kocjančič roj. Jelen. Dolžnost nam je še posebej izreči toplo zahvalo pred. duhovščini, slavn. starašinstvu za mnogobrojno udeležbo ter vsem darovalcem prekrasnih vencev, kateri so poveličevali tužni sprevod. Iskrena hvala gg. pevcem in njih pevovodji za nagrobno petje, vsem znancem in prijateljem, kateri so kljub slabemu vremenu prihiteli od blizu in daleč, da skažejozadnio^ čast nepozabni ranjki* Bog stotero povrni! Pod gor a, 21. oktobra 1900. Žalujoči ostali. Moderne posetke vseh vrst v krasnih Šatuljah z zavitki vred priporoča po zmernih cenah »GoriškaTiskarna A. Gabriček. Vojaških invalidov velika i mesec zlata in srebrna loterija. Glavni dobitek G0.BD0 kron v fptovlnf z 20% odbitkom. Ivalidne srečke po 1 krono priporočajo: 6. Omilili, V. A. Jona, Mieh«l»ti«lar * Comp., A. Plnohcrlo. Ustanovljena tvrdka lata 1866. Ivao Drufovka v Gorici na Travniku štev. 5. Tovarna nadplatov Ozka ulica št 8. — Filijalki v Komnu in Sežani. Tovarniška zaloga usnja in podplatov ter V3eh potrebščin za čevljarje, različnega usnja za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd. lastna tovarna nadplatov (§Ghuhobertheile), jermenov In oprav za vole. Glavni zalagatelj voščila (biksa) družbe sv. Cirila a «» e © 999oa»999a in Metoda v Ljubljani. Kupuje surove kože in loj po najvišjih dnevnih cenah. Ceniki na zahtevo zastonj in franke Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica štev. 23. Priporoča svojo zalogo jest vin in kolonij ali j po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste &* <>* *s* ** "V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsaki stan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne jedilne in posebne sobe so po nemškem slogu. Vm pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema se naroČila in izdeluje po izberi obrisa, najceneje in v najkrajšem Času. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsaie velikosti. Različno pohištvo, kakor: taolelne mizice, različna obešala, preproge za okna i. t d. Različne stolice iz tr"", in celulojda, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na