Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS meicCno 20 Din polletno 120 l)ln celoletno 240 Din za inozemstvo cnetečno 3S Din pedet|ska 1г<)п|а celole no v Jugo' slavili HO Din, r.a Inozemstvo IOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I Slttlp. peUl-vrslo moli oglasi po 1 90 In 2 D.većll ogla«! nad 45 mm viftlne po Din 2-SO, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Dtu d Pn vežieni o naročilu popust Izide ob 4 zfulraj razen pondelIKo ln dneva po prazniku CrmtaMitlO /e v Kopiturfevl ulici it. 6 III KokOplal se nc vračalo. nelranklrana phma »e nc aprelemalo * Uredništva telclnn it. >OiO. upravnlštva št. 2328 Političen lisi sza slovenslci narod Uprava le vKopllar/evI ul.ši.ti * Cehovui račun: C/ubl/ana šle v. 10.630 In (ОЛ4Г za Inaerale, Saralevošt. 75вЗ, Zagreb št. 19-Oil, Praga In Dunal 61. 24.797 Hll delcona ali uoHuna olada S koncentracijo tudi dr. Peričn ni šlo — Vukičevič sestavlja delovno vlado — Pogoji Ljube Davidoviča — V sredo dobimo novo vlado Seipe! v Pragi Dr. Seipel se mudi v Pragi. Ravno pred njegovim odhodom — naročeno ali nenaročeno — je dr. Klein, publicistični agitator za združitev Avstrije z Nemčijo, napisal o avstrijski zunanji politiki sledeče misli: Monoštrska afera, madjarska iredenta glede Gradiščanske in fantastična agitacija za obnovo dežel krone sv. Štefana silijo Avstrijo k novi zunanjepolitični ori-jentaciji. Avstrijska vlada mora prenehati z ma-djarofilsko politiko in obrniti pogled na malo antanto, v prvi vrsti na Jugoslavijo in Češkoslovaško. Avstrijske nacijonaliste bi utegnil ta preokret iznenaditi, imeli pa morajo pred očmi, da je Praga sicer proti združitvi Avstrije z Nemčijo in ta pokret zavira, Budimpešta pa ga hoče sploh uničiti. Češkoslovaški in jugoslovanski polki so čuvali mejo, ko se je hotel vrniti Karol na Madjarsko. Nemško-francosko zbliža-nje l-ži v isti liniji kot politika male antante. Da pa prepreči Avstrija madjarsko-italijansko opas-liost, se mora nasloniti na Jugoslavijo in Češkoslovaško. Treba je torej nove zunanje politike. Kancler Seipel je odšel v Prago predavat in se pogajat. Konkretno stoji v prvi vrsti vprašanje gospodarskih odnoš»jev med obema državama, predvsem industrijske zahteve obeh gospodarstev, potem pa politika sploh. Za to je Seiplov obisk v Pragi značilen in važen. Naslonitev na malo antanto bi bila naravna. Avstrija nima dejansko glede Jugoslavije in Češkoslovaške nikakih večjih spornih točk, če izvzamemo vprašanje priključitve in carinske postavke pri uvozu industrijskih in kmetijskih izdelkov. Priključitveno vprašanje je vobče mednarodna zadeva, kjer bodo odločevali London, Pariz in Rim in bi bila pogajanja z malo antanto v tem pogledu itak brezpredmetna. Glede 'trgovinskih pogodb pa se da govoriti. Obratno pa je že od svetovne vojne sem podana skupna platforma male aniante in Avstrije. Je to Italija, ki drakonično ugonablja nemški živelj na južnem Tirolskem in ki grozi Avstriji z usodo Belgije 1. 1914, in je Madjarska s svojo politiko ieudalizma, monarhizma Habsburžanov in teri-torijalne obnove, po kateri bi bila avstrijska meja ravno tako ogrožena kot meje držav male antante. Je to ddie spremenjena politika male antante do Nemčije in glavno: skupni interesi podonavskega ozemlja po besedah Palackega: Če bi ne bilo Avstrije, bi jo bilo treba ustvariti. K temu pride še društvo narodov s francoskim blokom, in avstrijski kredit, kjer ima ta blok glavno besedo. Kancler dr. Seipel, ki jc itak mož realnega pogleda in politike, bi s tako orijen-tacijo vršil prav za prav naravno nalogo Av-stx ije. Vendar se ne smemo udati prevelikemu optimizmu. Kakor doslej bodo še dolgo časa ovirale Avstrijo njene notranje, nerazčiščene razmere in notr. razcepljena orijentacija. Dr. Seipe! je vodja stranke, ki mora računati s taktiko, konjunkturo, volivno parolo in radi izredne nestrpnosti in zagrizenosti avstrijske socijalne demokracije z vsakim svojim poslancem, da zdrži načelni boj. V njegovi stranki so pristaši enotne južnonemške katoliške države pod vodstvom Bavarske; pristaši združitve z Nemčijo in nasprotniki tega gibanja; gospoda, ki vidi rešitev Avstrije v obnovi »svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti-; nacionalisti, ki gledajo zlasti na Jugoslavijo in Češkoslovaško le z levim očesom in prepričani zagovorniki sedanjeera stanja; monarbisti in iskreni republikanci. Avstrijska socijalna demokracija ima večino za združitev z Nemčijo; saj je nemški sodrug, predsednik parlamenta Lce^c na čelu tc skupne fronte. A tudi naciionalist'čno Seiplovo krilo bi zavrelo, če bi kancler ostentativno vodil kako drugačno pohtiko. Zdi se, da je pivi obisk Seipla v Pragi le sondiranje terena, da se čuie odmev doma Formalni dementiji o kaki politični misiji so ravno formalizem, med diplomati naibolj udomačena navada in razvada. Gospodarsko stanje v Avstriji. tako industrija kot poljedelstvo, zahteva razčiščen ie na srecln'ecvropskem Ircu. Seinel se bo o tem nocaial v Pra nasvetovanju predsednika radikalnega kluba. V tem cilju sem se razgovarjal s predsedniki posameznih parlamentarnih skupin- z Vukičevičem. Stj. Radičem, Ljubo Davidovičem, dr Korošcem in dr Hrasnico. Po teh razgovorih sem lahko konstatiral, da so vsi klubi v načelu za vstop v koncentracijsko vlado. Vendar so klubi stavili zahteve, ki so v takem nasprotju, da je bilo nemogoče priti do sporazuma. Mislim, da ni potrebna ana'V vseh teh pogojev in detajlov, ki so vam že itn" li. Po naporih za sestavo take vlade se:n prišel prepričanja, da so nadaljnja pogajanja brezpredmetna. Po današnji pop. seji rad kluba sem se sestal s predstavniki ostalih parlamentarnih klubov ter jih obvestil o sklepih le seje. Izjavil sem jim namreč, kakor že poprejc radikalnemu klubu, da bom vrnil mandat in da bom 11a-svetoval Nj. V. kralju, da da mandat za sestavo delovne koalicijsko vlade. Pri tej priliki sem na nje kot na predstavnike narodne skupščine, naslovil isti apel, k"t sem ga naslovil na radikalni klub, da se v svojih akcijah potrudijo za sestavo koalicijske vlade. Nato sem odšel v dvor in mandat vrnil. Nj. V. kralju sem nasvetoval, da poveri sestavo koaliei'ske vlade predsedniku največjega kluba Vetji Vukičeviču, ki je med tem že pozvan v dvor.c Velja Vukičevič je odšel h kralju v avdieneo in so vrnil ob tri četrt 11a 9 iz dvora Avdienca jo bila kratka. Časnikarjem je Vukičevič izjavil, da je dobil mandat za sestavo delovne koalicijske vlade. Kakor smo informirani, mandat za sestavo koalicijske vlade ni omejen in so lahko sestavi tudi koncentracijska vlada. To je odvisno od p-snmez-nih klubov. Velja Vukičevič je pozval za jutri ob O dop. k sebi dr. Korošca, za ob pol 10 tir. Hrasnico, pozneje bo p-zval k sebi še drugo voditelje parlamentarnih klubov. Klub bom pravočasno obveščal. Zalo se zberite jutri ob 10. Kajti danes se najbrž ne bo ničesar posebnega zgodilo.« Nato je Vukičevič odšel s Trifunovičem in Miloradom Vujičem do Topčidera. Ko se je opoldne vrnil iz Topčidera, je sprejel dr. Hrasnico, ki je v imenu muslimanov izrazil Vukičeviču zadovoljstvo in svoj pristanek, da vstopi v njegovo vlado pod istimi pogoji, pod I aterimi je bila njegova stranka tudi dosedaj v vladi. Nato je kralj sprejel Vukičeviča v avdienci. Ljuba Davidovič, Pribičevič in Jovanovič, takozvana eksekutiva združene demokracije, so imeli dopoldne sejo, na kateri so razpravljali o položaju, ki jo nastal z ozirom na to, da je Vukičevič dobil mandat. Nato je Davidovič pozval demokratske ministre k sebi in se dolgo razgovarjal z njimi. Na tej konferenci so bili vsi ministri razen Marinkoviča, ki je poslal pismo, v katerem javlja, da se naj njega sploh ne jemlje v nobeno kombinacijo, ker ga ovira bolezen. To pismo se smatra kot odgovor Davidoviču 11a njegovo zahtevo ob priliki posvetovanj o sestavi koncentracijske vlade, ko je Davidovič zahteval, da se naj zunanje ministrstvo ohrani za dr. Marinkoviča. Kakor smo sicer izvedeli, je dr. Marinko-vie zelo bolan in mu je po izjavi zdravnikov najmanj šest mesecev nemogočo radi bolezni vsak« aktivno udejstvovauje. Popoldne je Davidovič prosil v dvoru za avdieneo, v katero jo bil tudi sprejet Avdienca je trajala od 5 do pol 7. Ko je Davidovič odhajal iz dvora, je izjavil: >Kralj me jc vprašal, kaj mislim o položaju. Obrazložil sem 11111 svojo mnenje. • Nato je Davidovič odšel v predsedništvo radikalnega kluba, kjer se je sestal z Vukičevičem in se razgovarjal z njim do pol 8. O tein sestanku je Davidovič izjavil sledeče: :>Vukičeviču sem povedal kakšen je naš program, kaj bi bilo potrebno izvršiti v vsaki vladi. Ta program je vzel 11a znanje.« Vukičevič jo takoj po leni razgovoru odšel v dvor, kjer jo bil sprejet v avdieneo, ki je trajala do pol P. O lej avdieucl ui Vukiče« vič dal nobene izjave. Podal se je takoj v predsedništvo vlade, kjer se je sestal z dr. Korošcem in dr. Hrasnico. Seja demokratskega kluba. Po razgovoru med Vukičevičem in Davi« dovičem se je vršila seja dem. kluba, na kateri je Davidovič poročal o ponudbi Vukičeviča, da vstopijo demokrati v njegovo vlado. Obenem je klub obvestil, kaj namerava. Pre-čital je želje, ki jih je predlagal Vukičeviču. Te želje so v glavnem sledeče: 1. Demokrati naj dobe portfelj notranjega ministra. Želijo depolitizacijo uprave, 2. veliki župani naj bodo najboljše kvalificirani možje, če mogoče državni svetniki. Posebno dobro kvalificirani naj bi bili veliki župani za južno Srbijo. Isto velja za okrajne glavarje. 3. V interesu države je, da se sestavi čim širša koalicija. Zastopani naj bodo vsaj vse večje stranke, v vsakem slučaju pa vsaj vsi narodi Srbi, Hrvati in Slovenci. Radikali naj bi pokazali več razumevanja in popustljivosti. Nato je naštel razne zakone, predvsem agrarni problem. Po klubovi seji je Davidovič pozval k sebi Pribičeviča in .Tovanoviča ter tudi njiju obvestil o zahtevah, ki jih je stavil Vukičeviču Davidovič je o teh zahtevah izjavil, da zahteva jamstva za spremembo režima, predvsem zahteva, da bodo v vladi zastopana vsa plemena. Naše poso i'o -- pred društvo narodov? v London, 13. febr. (Tel. »Slov.« Prva tra-nša jugoslovanske emisije v višini 12 milijonov funtov se bo, kakor doznava vaš dopisnik iz City od dobro informirane strani, izplačala začetkom aprila, ker se bo najbrže še prej Društvo narodov pečalo s tem posojilom za stabilizacijo jugoslovanske valute in za javna dela ter se ima Svetu Društva narodov predložiti detajliran program zavarovauja, ki predvideva, da se imajo netto-dohodki državnega monopola in carine in surovi zaslužek jugoslovanskih državnih žcleznic pripraviti kot varnost za nameravano posojilo. Ker dohodki iz teh garancijskih virov zadostno varujejo posojilo 50 milijonov funtov, se bo Društvo narodov samo priocipielno formalno imelo pečati z emisijo. Drugo vprašanje pa, s katerim sc krogi londonske City intenzivneje pečajo, jc to, ali bo mogoče plasirati tako veliko množino bonov. Jugoslovanska vlada se je poga« jala s skupino izredno močnih bankirjev v Londonu in Ncwycrku, od katerih se lahko pri« čakuje, da bodo ves svoj vpliv zastavili za to, da se bodo jugoslovanski boni plasirali. V Londonu pa gotovi krogi namenoma razširjujejo mnenje, da jc znesek 50 milijonov funtov samo začasno nameravan in da šc ni bilo definitivne odločitve. Nekoliko vznemirjajoča in proti pretirano visoki emisiji govoreča je izjava nju-jorške banke Blair & Co, da se bo izdal dosedaj šc ne emitirani znesek 45 milijonov dolarjev starega jugoslovanskega posojila, tako da skupni znesek stare izdaje nc bo znašal prvotno nameravanih 100 milijonov temveč 45 milijonov dolarjev. Banatsko vino za Nemčijo v Stuttgart, 13. februarja. (Tel. »Slov.«) Nemško - podonavska družba za izmenjavo blaga namerava skupno z gospodarskim društvom »Agraria« v VrScu organizirati dobav-Ijanje banatskega vina v južno Nemčijo, s čimer sc bo omilila kriza banatskih vinogradnikov. Vukičevič dobil mandat S/užbe /sče/o ORGANIST s Primorske, ga, zmožen tudi tajništva, išče službe v Jugoslaviji. Ponudbe na Uredništvo »Cerkvenega glasbenika«. šivilja perila in oblek gre po nizki ceni na dom. — Benko, Zelena jama 94. Mesarski pomočnik fzvežban v vseh mesarskih strokah, vojaščine prost, zanesljiv, išče službe. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi: 1243. Potnika za grr lične izdelke sprejme večje podjetje v Sloveniji. — Ponudbe na upravo lista pod št. 1186. Iščem kuharico in sobarico obe perfektni, z dobrimi in dolgoletnimi spričevali, v dobro in trajno službo. Ponudbe na naslov. Irena Longhino, soproga tovar. ravnatelja, Petrinja, Hrv. Kuharica sc išče, ki opravlja ludi druga hišna dela, v boljšo trgovsko hišo na deželi. Naslov pove uprava Slovenca pod it. 1242. Tehnična svetovna tvrdka išče za svoj jugoslovanski urad v Zagrebu dipl. strojnega ali elektro-inženerja Pogoji: jugosl. državPan-stvo, večletna praksa, po možnosti v inozemstvu ali pa v obratu, perle' t-no znanje srbohrvaščine ali slovenščine in nemščine. Obširno, lastnoročno pisane ponudbe s cur-riculum vitae in navedbo referenc, zahtevo plače in najkrajšega roka za nastop službe na upravo lista pod »Tra'no mesto« št. 1884. Razpisujemo dobavo 130 m" jamsitega lesa Ponudbe jo vložiti do 23. t. m. — Več se izve pri Direkciji drž. rudnika Zabnkovca, p. Griže. Fižol vseh vrst kupi FRAN POGAČNIK - Ljubljana. Dunajska cesta 36. — K ponudbi jc poslati vzorce. Avtogaraža za 5 avto, z delavnico in malim stanovanjem, vse poleg bolela »Stara pošta« v Kranju, se odda v najem s 15. marcem, -Vpraša se pri Franc Gorjancu v Kranju. 1182 Stavbna parcela obsegajoča 653 m3, sc radi preselitve proda. Parcela leži na Kodeljevcm in ima jako lepo solnčno lego. Več se izve v upra-'vi »Slovenca« pod 1200. Ženitna ponudba. Mlad posestnik, nezadol žen, želi v svrho ženitve znanja z dekletom od 26 do 30 let. Prednost šivilja s kapitalom cirka 12.000 Din. — Resne ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »12.000«. »взшаишшгшганБшпнЕИНвн Iščem stanovanje obsegajoče 2 do 3 sobe s pritiklinaml za maj. Naslove na upravo Slovenca pod značko »P'ačam za 1 ali več lel naprej«. Hrastove palice 27 X 27 mm, 1 m do 1.60 m dolge, za vrtne ograje, vinograde ali mc-| tlišča po 50 do 70 par za en komad nudi parna žaga »Zora« d. i o. z., Črnomelj. 1216 HARMONIJ po nizki cc-ni naprodaj vsled takojšnjega odpotovanja. Natančna pojasnila: Soba št. 5, hotel Miklič, Južni kolodvor, Ljubljana. 1236 MIZARSKEGA POMOČNIKA Za stavbeno in pohištveno mizarstvo takoj sprej-me Vinko Zupan, mizar, Tržič na Gorenjskem. Kmetskega ianta ki bi imel veselje do čevljarske obrti, poštenih slaršev, sprejmem. Plača po dogovoru. - J. Sedlar, čevljar, Hrvatski trg 4, Lj. Služba organista in obč. tajnika se odda v Jurkloštru (Staj.) Rok do 20. t. m. Plača po dogovoru. Nastop takoj. - Prošnje na Župni urad. Polni stroški se ne povrnejo, 1248 M3I0 stanovanje v Ljubljani 2 sobi z malo pritiklino. kuhinjo in ev. kopnlnico, išče prijetna stranka za takoj ali majnik. Ponudbe na Aloira Cempmv, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2 pod »Plačilo vnaprej za daljšo dobo«. Hrastove odpadke od žage za kurjavo z žico v snope povezane po 1250 Din in nevezane po 1100 Din za 10 tonski vagon, franko vag. Črnomelj, nudi parna žaga »Zora« d. z o. z., Črnomelj. Vsakovrstni zlato Kupole po aaivišjib conah erne. tuTelir, Liubl an4 Wr>Unp» ilic» štev Smrekove deske vseh dimenzij, brez jelke, kupim takoj. Ponudbe pod »Takojšnje plačilo« na upravo. 1251 Koruzo za Krm® odiinia najceneje TCletririivliiH itta In moke A, VOLK Llubllaius ev« <*ORtH NflfboliSi KOKS! Cebin, Wolfova 1/2 Motvoz «S2 at rektno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje_10245 Trboveljski nremoo drva. Pogačnik, Bohoričeva št. 5. — Tele! 2059. Jugoslovanska knjigarna v L'ub^ani priporoča: Donders A., Die Passion Christi nnd wir Menschen von heute. Fastenvortrage. 126 str., nevez, 31 Din. Engclhardt L., Neue Wege der Scelsorge Im Ringen um die Grossstadt. 127 str., nevez 52 Din. Huonder A., Zu Fiissen des Meisters. 2. zvezek: Die Leidens- nacht. 429 str., vez 85 Din Linhardt R, Feurige Wo!ke. Kanzelvortrage. VVcihnachten- Ostern 178 str., vez 70 Din. Linhardt R Dr., Brennender Dorrbusch. Vortrage zur Lcbens-gestaltung im Geiste des Fvangeliums. — \Veihnachts und Osterkrcls 167 str , vez. 71 Din Mure-Winands G. J, In jenen fiussersten Stunden. Fastenpredigtcn iiber das l.eiden und Stcrben Jesu Christi. 214 str, nevez 56 Din. Mut. D W., l.eid'-n bat Fwigkeitswert. 93 str., nevez 17.50 Din. Oben^orfcr A.. Die Seelenleiden Jesu. 7 Faslenpredigten. 79 str., nevez. 32 Din Oberhammer Dr C, In Leid nnd Sleg. Liturgische Tages- gedanken 34<"> str., vez. 65 Dm. Obwefier J , Das BUd des rf'-Urcuzlgfen Erlosers. Fastenprcdig- ten 64 str, nevez 18 Din Obvk-cger J, Oclbergstunden. Fastenpredigtcn. 48 str., nevez. 13.50 Din. Obvveger J„ Jesu Leiden und dr»r Stinde Fracht. 6 Fastenpredigtcn 130 str. nevez 18 Din. Restle C. P . Die Pilrde. Fastennreditften. 75 str nevez. 26 Din. Rieder K , Cotles Gradcrut ut»d die Antwort der Menschen- seele. Fast"nIiomilien 58 str., nevez 20 50 Din Strnbele G.. Unler den Portalen d<\s blntigeu Karfreitags. Passionsbilder, 61 str., nevez. 25 Din Tonrfelen Dr J, Der Heilerd em Oelbertf und die moderne Welt. Fastenpredigtcn 104 str. vez 47 Din. Ton^Ien Dr. J., Im OeiMe des Eva>-geliums. Homilicn und Predirtten — Der Osfrrkreis. 161 str., vez 70 Din. Vogt .1 Tresle mein Volk. Faslenpredigten 128 str., nevez. 34 Din. Vorlitsclieck A., Der GemeiDsctieftc^danke im Vaterunser, Fastenvortrage. 99 str., nevez. 38 Din. I Lipshi pomladni velesefem 1928 splošni velesejem od 4. do 10. marca tekstilni, čevljarski in usnjarski velesejem od 4. do 7. marce tehnični ln stavbni velesejem od 4. do 14. marce prvi mednarodni velesejem avtomobilov od 4. do 14. marca je najusodnejši kupčljskl trs In največji velesejem v Evropi. Znižano voine cene. — Brezplačni vizumi Pojasnila dajo: Častno zastopstvo STEGU - LJUBLJANA Gledališke ulica S. Ing Cvtdon Oulič : Parni stroi in oarna turbina. Navodila za stroimke in obratovodir parnih obralev - Vezana knnga slane 80 Din jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Iščemo za takojšen nastop in stalno službo koFcspondentinjo perfektno v slovenskem, nemškem, ter po mogočnosti srbo-hrvatskem jeziku. Obširne ponudbe s sliko jc poslati na »Stock Cognac Medicinal d. d., Slav, Požega, (241 V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga, mama, stara mama, teta in svakinja, gospa Amaliia Rajnar posestnica včeraj dne 12. februarja 1928 ob pol 9 zvečer mimo v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v torek ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Zagorje št. 24, na farno pokopališče. Zagorje ob Savi, 12. februarja 1928. Žalujoče rodbinei Rajnar, Ernefc, Vidic. POPItAVILA Mehrnik IVAN LEGAT specijalist za pisarniške stroje Maribor, Ve!rin;ska ul. 30 Teleton Int. 434. Zahvala Ob prerani smrti našega nadvse ljubljenega sina, brata in strica, gospoda Joškota Tonija čutimo se dolžne zahvaliti se tem potom vsem, ki so nam v težkih urah z ustnimi in pismeni tolažili lajšali našo težko bol. Posebej pa se inoramo zahvaliti darovalcem prekrasnega cvetja, g. podžupanu Jos. Turku za tolažilni poslovilni govor ob grobu, Sokolu I. in Sokolski godbi za čaščečo udeležbo, pevskemu zboiu »Ljubljanskega Zvona« za prelepi žalostinki, dalje zastopnikom raznih oblasti in društev, mnogoštevilnim prijateljem in znancem za nadvse čaščeče spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Sc enkrat vsem — naša najiskrenejša zahvala! V Ljubljani, dne 14. februarja 1928. Žalujoči ostali. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZKEUNO UUODN1H CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE Sir H. Rider Haggard: 60 Kleopatra, egiptovska кгаПса. Delo je bilo torej dovršeno in ves mogočni zaklad se je lesketal pred nama. iukaj so ležali in ž njimi tudi znaki kraljevskega dostojanstva, vsi iz zlata, odi-šavljeni in slabo dišeči ovoji, in razrezano truplo sivolasega faraona Menkau-re, ki vedno biva v Amen-tiju. Vstala sva, ko je bilo delo dokončano in najinih src ni več navdajalo besno poželjenje iskanja, in obšla je naju neznanska groza, taka groza, da nisva mogla izpregovoriti besedice. Namignil sem Kleopatri. Prijela je faraona za glavo, jaz pa za noge in vzdignila sva ga, stopila na sfingo in ga zopet položila nazaj v njegovo rakev. Pograbil sem raztrgano platno in ovoje mumije in jih zmetal nazaj, na vrh pa sva položila pokrov rakve. Sedaj sva pobrala velike dragulje in oni nakit, ki ga je bilo lahko nesti, in sem skril, kolikor sem mogel, v gubah mojega oblačila. Kar nisem mogel vzeti, je Kleopatra skrila v nedriju. Tako obložena z neprecenljivim zakladom sva se še enkrat ozrla po svečanem prostoru, po sarkofagu in sfingi, na kateri je počival, ki se je s svojim žarečim obličjem rogala nama s svojim večnim modrim nasmehom. Nato sva se obrnila in odšla iz grobnice. Ob rovu sva se ustavila. Poklical sem evnuha, ki je bil ostal zgoraj, in meni se je dozdevalo, da mi je odgovoril slaboten zasmehljiv smeh. Bil sem proveč prevzet od groze, da bi ga še enkrat poklical, in ker sem se bal, da ne bi Kleopatra omedlela, ako bi še dalje časa tam ostala, sem zgrabil za vrv in sem, ker sein bil močan in gibčen, splezal po njej navzgor in dospel v hodnik. Tamkaj je še gorela svetilka, evnuha pa nisem videl nikjer. Mislil sera si, da se je bil nekoliko oddaljil po hodniku naprej in zaspal — in tako je tudi v resnici bilo — sera velel Kleopatri, da naj si priveže vrv okoli pasu, in ko se je to zgodilo, sem jo z veliko težavo potegnil kvišku. Nato sva nekoliko počivala in se podala s svetilkami v roki iskat evnuha. ^Groza ga je že prevzela in zbežal je, pustivši svetilko v hodniku,« je rekla Kleopatra. »Oj, bogovi, kdo pa sedi tamle?« Gledal sem v temo, vzdigujoč svetilko in njena luč je posvetila na nekaj, spričo česar mi še v sanjah slabo prihaja, kadar vidim to. Tam pred nama je sedel evnuh, obrnjen proti nama, s hrbtom naslonjen ob skalo, držeč roki z dlanjo na tleh — a mrtev! Oči in usta so mu bila odprta, debela lica so visela nizdol, redki lasje so se mu še vedno ježili na glavi, na obrazu pa je bil izraz lake strašne groze, da bi se človeku kar zmešalo v glavi, ako bi ga dalj časa gledal. Na bradi pa mu je visel, obešen na zadnjih nogah, oni veliki sivi netopir, ki je bil vzletel iz rova, ko smo vstopili v piramido, ter izginil pod nebo, a se je vrnil in nam sledil v globine piramide. Sedaj pa je visel na bradi mrtvega evnuha, se počasi zibal sempatja, in videla sva, kako so se mu svetile žarečo oči v glavi. Od groze osupla sva obstala in strme gledala strašni prizor; naenkrat je netopir razprostrl svoja velika krila, se spustil z brade in zletel proti nama. Nekoliko trenutkov je prhutal Kleopatri pred obrazom in jo pahljal s svojimi belimi* krili. Nato je ta proklela stvar zavreščala kakor ženska v togoti, odletela naprej, iskajoč svojo oskrunjeno grobnico in izginila po rovn v grob. Zgrudil sem se ob skali. Kleopatra pa se je sesedla na tla in zakrila obraz z rokami in kričala, dn se je odmev njenih krikov grozno razlegal po otlili hodnikih. •a Л .2, a 9 a ћS N u S 2 d; s T. , t> «r s _ rt M S M S3 < z ■ .se — 0/ c S H g 3 cS = . B c a o« .S bc p »i H ? .3 a n u з - i B gf t»«H S i Si S ti t> a g n ® -s ~л (Џ u ti 1 £ 2 o. 35 "i d ° = - x c: ~ — CM » O . er si s P £ S I £j 1 e? 5 « - 5 ST Si I t - sS а t j - I i B I sl i g i' Ig S = > i 5 g £ * š- v «■! 11 ? iJ s - £ i ш i 2 c e k o J < S S r- 7, £a Jugoslovansko tiskarno v Liubliaoit Karel Ccfi. Izdajatelj; dr. Fr. Kulovec. Urednik; Franc Icreetila?*