PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina postale plačana v gotovini *. ale I gruppo LčDcI OU Ur TRST, petek, 30. maja 1969 VtiAbNO POROČILO O NENNIJEVEM OBISKU V BEOGRADU Obe državi čutila potrebo delovanja za razvoj duha evropskega sodelovanja Obravnavali so najvažnejša mednarodna vprašanja, pri čemer je prevlado-vulo vprašanje evropske varnosti - Ministra sta sklenila vzdrževati periodične Mike - Ustanovili bodo poseben j ugosl.-italijanski odbor, ki bo spremljal razvoj gospodarskih odnosov - Izjave D. Vujiče ob obletnici beograjske deklaracije minister Nenni se ,je vrnil z obiska v Beogradu. Na sliki: srečanje s predsednikom Titom R (Od našega stalnega dopisnika) Jane ®ORAD, 29. — Italijanski zunanji minister Pietro Nenni je «1» p? kratkem uspešnem uradnem obisku v Beogradu, na kate-'Pav* 16 P°leg raz?ovorov s sv.ojim kolegom državnim tajnikom M. ,|a cern sestal tudi s predsednikom republike maršalom Titom in >o J1' svc*a federacije Edvardom Kardeljem, ki sta visokega gosta ’Vetaa^9ovor'^ pridržala na kosilu, ter s predsednikom izvršnega ,ik'a Mitjo Ribičičem in predsed------------------- ihto'1 zk°ra narodov zvezne skup->os k Špiljkom, odpotoval s >6o* •,n <«falom v domovino. Na |0graiskem letališču so visokega jr ,a Pozdravili in mu zaželeli Pot državni tajnik za zuna-1,Zadeve Mirko Tepavac s so-i,rS?[ Mitja Vošnjak, dr. Zvonko Irt,*1* m druge jugoslovanske o-|e n°sfi ter veleposlanik Italije v ,3^0 Folco Trabalza z osebjem V aništva. Ih klanem sporočim o razgovoril , so’ kot se ugotavlja pote-ozračju prijateljstva in odit*; W1 sta ministra skupno s svo- .^delavei obravnavala naj-HM?a mednarodna vprašanja katerimi je prevladovalo vpra evropskega sodelovanja in i Itaii ■ ' ^-^enjala sta tudi poglede '°Stli ansko ' jugoslovanskih od-»tajj’ glede katerih je državni Za zunanje zadeve Mirko hrVvi ? sinoči na večerji v svoji de priprav za prihodnji posvetovalni sestanek nevezanih držav. Ministra sta sklenila vzdrževati periodične medsebojne stike za proučevanje vprašanj, v katerih je mogoč skupen prispevek k miru in mednarodnemu sodelovanju. Tepavac in Nenni sta pri obravnavanju dvostranskih odnosov izrazila zadovoljstvo nad njihovim . ugodnim razvojem in ugotovila, da je bil tak razvoj olajšan s skupno voljo obeh držav, da sodelovanje v Evropi razvijata tudi med državami z različno družbeno ureditvijo. Med razgovorom o dvostranskih odnosih so se sporazumeli, da ne bodo štedili z napori za poglobitev spoznavanja med prebivalstvom obeh držav, tudi ob sodelovanju tako nujnih etničnih skupin kakor tudi obmejnega prebivalstva v okviru obstoječih sporazumov ter v dobronamerni in zakoniti zaščiti njunih interesov z namenom okrepitve politike dobrega sosedstva, V uradnem sporočim se nadalje z zadovoljstvom ugotavlja napredek np. področju gospodarskega sodelovanja ter se poudarja želja odnosi po dvodnevnih razgovorih napravili kvaliteten politični skok. Dodal je, da je s tem mislil reči, da so od skupnega ocenjevanja dvostranskih odnosov prešli k skupnemu ocenjevanju mednarodnega položaja s posebnim ozirom na stanje v Evropi. Pri tem so ugotovili, da se glede tega stališča ujemajo in odpirajo pot skupni dejavnosti, ki bo lahko zelo plodna in upa tudi važna. Nenni je dejal, da je po njegovem mnenju to najvažnejše, kar lahko ugotovi v zvezi s temi razgovori. Pripomnil je, da ie nanj napravila vtis tudi velika udeležba javnega mnenja, in kot izraza javnega mnenja tiska, na sestankih in pri vprašanjih v diskusiji, ter pri perspektivah, ki so jih te diskusije odprle. Danes v Franciji konec predsedniške volilne kampanje PARIZ, 29. — Jutri opolnoči se v Franciji zaključi volilna kampanja za prvi turnus predsedniških volitev, ki bo v nedeljo, 1. junija. Skoraj nobenega dvoma ni, da bo na tem turnusu dobil največ glasov golistični kandidat Pompidou, ki pa ne bo dosegel petdeset odstotkov glasov, ki so potrebni za izvolitev. Treba se bo torej zateči k drugemu turnusu, ki bo 15. junija, ko bo balotaža med Pom-pidoujem in kandidatom, ki se bo na prvem turnusu uvrstil na drugo mesto. Ta bi moral biti, kot je znano, sedanji začasni predsednik Poher, ki pa po zadnjih anketah o javnem mnenju zgublja teren: od okrog 40 odst. glasov, ki so mu jih pripisovali takoj po de Gaul-lovi ostavki, naj bi razpolagal sedaj le s 27 odstotki. Nasprotno pa se izboljšuje položaj levičarskih kandidatov in predvsem komunista Duclosa. V teh zadnjih dneh volilne kampanje beležijo v Franciji dve novi dejstvi: Pierre Pflimlin, demo-kristjanski župan Strassbourga in bivši vladni predsednik je danes javno podprl Poher je vo kandidaturo, po drugi strani pa se je Rene Pieven, prav tako bivši vladni predsednik, izrekel za Pompidou-ja. Kot je znano, je bil Pflimlin predsednik vlade maja 1958, ko je SPOROČILO MINISTRA ZA DELO BR0D0LINIJA Ustanovitev posebne komisije ki bo raziskala razmere v INPS Zaključena prva faza pogajanj s poštnimi uslužbenci - Vprašanje socialističnih senatorjev v zvezi z učnim osebjem srednjih šol - Demonstracije in spopadi v raznih krajih pokrajine Caserte RIM, 29. — Davi se j'e zaključila prva faza pogajanj med sindikalnimi organizacijami poštnih uslužbencev, včlanjenih v CI5L, CGIL in UIL; s podtajnikom ministrstva za pošto D'Arezzom. Dosegli so sporazum o nekaterih spornih vprašanjih. Glede sprejemanja novega o-sebja pa se bodo predstavniki sin- dikatov sestali jutri zjutraj z mini strom Mazzo, da se sporazumejo o celotnem številu uradnikov in dru gega osebja, ki jih je treba sprejeti, in o vprašanjih, ki so s tem povezana. Upravni svet zavoda za socialno skrbstvo (INPS) je na sestanku na ministrstvu za delo odobril sklep, ki teži po rešitvi sedanjega spora z osebjem. Sprejel je nekatere sklepe gospodarskega in nor mativnega značaja. Seja se je začela s pozdravom ministra za delo Brodolinija, ki ie izjavil, da je skušal načeti vprašanje poldržavnih uslužbencev z veliko nujnostjo in na dokaj zadovoljiv način, tako da so možnosti nadaljnjih pogajanj in zadovo-litve zahtev. Glede sindikalnega spora z na- prišel na oblast general de Gaulle. ! meščenci INPS je Brodolini ugo- TISKOVNA KONFERENCA ITALIJANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Nenni o vlogi narodnih manjšin in dežele Furlanije-Julijske krajine Zaščita narodnih manjšin je eden izmed temeljev človeškega sožitja Poudaril je važnost prizadevanj za evropsko varnost in sodelovanje (Od i«aega posebnega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Zunanji minister Pietro Nenni se je pred svojim odhodom iz Beograda zadržal dobro uro na tiskovni konferenci z jugoslovanskimi in italijanskimi novinarji. Naš dopisnik ga je na tiskovni nadaljnjemu ugodnemu razvoju jugoslovansko - italijanskih odnosov temveč tudi širšemu evropskemu sodelovanju. Na vprašanje, kaj bi imel povedati z obletnico podpisa beograjske deklaracije, ki bo 2. junija, je „„ 6„ „„ „OMJ zastopnik državnega tajništva dejal, i konferenci spomnil, da je bilo v tili pretežni del razgovorov širšim da jugoslovanska vlada ocenjuje! riunrinpvn,h razgovorih več govora ' 'a j ■ °U ra.z8°yorov. slr!>inl beograjsko deklaracijo kot pomem- „ , mednarodnim vprašanjem in _ smo sko - italijanskih odnosov in nato ugotovil, da je prišlo sedaj v tem okviru do «kvalitetnega skoka*. «Obstajajo tudi dvostranska vpra- deve Tepavac. Na tej osnovi pa se je ustvarila skupna perspektiva, ki je odkrila mnogo možnosti in na tej osnovi je prišlo do kva- «odlični». '* , rekeL da ne verjame, da k Kaofkoij bodisi z jugoslovan-1, z italijanske strani mogei \ Vako politiko, ki bi pokva->ose Q0Sedanje dobrososedne od- p : šti/ 0l?ravnavanju evropskih vpra-'Vd« ministra ugotovila, da •viwZavi čutita potrebo po ak-tro*?, delovanju za razvoj duha ^lu sodelovanja v prepri- *li s„ka vprašanja ne -more za-,*4 ni am° velikim silam, tem-ikfAAani aj0 Pri reševanju tega fkve i, sodelovati vse evropske J UgotlJ zvezi s tem sta obe stra-srt11' da J« Politika populi zboH{na alternativa, in da se ■» v nz„an.J.° Položaja in za obno- , , ... bi z,rač J a zaupanja v Evropi, Nennija je bil nova mamfestact ii Pozitivno odrazilo tudi vsi8 Področja na svetu, mo- pomemben dokument, v katerem so jSŠho formulirana osnovna načela odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki so predvsem: spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in enakopravnosti in upoštevanje načela medsebojnega spoštovanja in nevmešavanja v notranje zadeve in posebnih poti razvoja vsake dežele. Ta načela so bila kasneje uradno potrjena v vrsti jugoslovansko-sovjetskih dokumentov. Njihova obojestranska praktična uporaba je dala pozitivne rezultate in potrdila njihovo trajno vrednost. «Načela, ki jih vsebuje beograjska deklaracija, so bila za nas in ostajajo edina osnova, na kateri lahko temeljijo odnosi in uspešno sodelovanje s Sovjetsko zvezo,» je poudaril zastopnik državnega o odprti meji, in o veliki vlogi, ki jo ta igra, ter da se v zaključnih poročilih govori tudi o vlogi obeh narodnih manjšin. V tej zvezi je ugotovil, da se na področju Furlanije - Julijske krajine in Koroške ustvarja postopoma mala Evropa, katere ideal predstavlja tudi ministrov predlog o evropski konferenci. Pri tem pa gre še vedno za nekatera odprta vprašanja manjšin in za vlogo, ki jo lahko opravlja dežela Furlanija - Julijska krajina. Minister Nenni je odgovoril, da v procesu pomirjenja in sodelovanja imajo veliko vlogo vse državne institucije in med njimi še posebno dežela Furlanija - Julijska krajina. Svojo vlogo imajo tudi narodne manjšine v obeh državah. sanja, ki jih uspešno rešujemo; na | litetnega skoka v odnosih med Ita splošno pa lahko uporabimo izraz l lijo in Jugoslavijo. Gre za dve dr- 1 žavi, ki imata drugačno družbeno ureditev, ki pripadata drugačnemu svetovnemu sistemu, oziroma za r_____ ______ _____ Italijo, ki je v enem bloku, in Ju- obravnavali predvsem vprašanja . goslavijo. Ki jv nevezana, in ki Na tej osnovi smo lahko posve- ostreje obsodil rasistični režim v Rodeziji in sprejem tako imenovanih aktov, s katerimi skuša rasistična manjšina uzakonila doseda- obeh vlad, da se to sodelovanje njo politiko sile proti volji in inte-okrepi v okviru večjega ravnotež- ; resom ljudstva. iflVi Vsp •J'Jul°0Ja na svetu, ino-a^ave zavzemati, da se d °bnrw.Vse- kar kali medseboj-batt ' Zato je potrebno lzo-YhIavnavanJu ostalih med-)>ila nIPražanJ sta ministra u-ititeV017obnosi pogledov ln sku-’ da se ohrani mir na l^lti, kjer se nameravata & 't da se doseže sodelovanje Jas v?!,, Področja in sta Izra-v BluJjjbljenosi nad položajem ju!?. V2hodu in v jugo- Sd m zželjo porešltviki A3l,. vlla mir. bot-rdhi cUg,oslavlJe 'n ^ i»hZach„ 11 svoje zaupanje v Or- jp,°Vn|Jo združenih v°Var,<'hstrument združenih narodov kot %7anifJ‘lslrument za mirno so-Jl narodi ter so pri > h.bporuk,, vprašanja razorožitve mlfoiii,i?iJanJa Jedrske energije iA (ja°ne namene poudarili po-»sT* posak6 tem vprašanjem jm-lirh rtiSpoha pozornost in da se »vam omogoči sodelova-ju tega vprašanja, strani so z zani-kar Je jugoslo- 'l pr?I'rMVam 01 ovezovanja in zjasti gle Hep^,‘j obrazložila glede po- ja v trgovinski izmejavi. Z italijanske strani je bila potrjena podpora jugoslovanskim naporom tako zp. sKlenitev trgovinskega sporazuma s skupnim evropskim tržiščem kot pri iskanju začasnih rešitev, ki bi zagotovile zadovoljiv tradicionalni izvoz jugoslovanskih kmetijskih izdelkov. Svojo željo po poglobitvi gospodarskega sodelovanja sta obe vladi potrdili s sklepom, da se u-stanovi poseben jugoslovansko -Italijanski odbor, ki bo spremljal splošen razvoj gospodarskih odnosov In obema vladama dajal predloge za nadaljnjo razširitev gospodarskega sodelovanja. Med razgovori p dvostranskih odnosih sta ministra z zadovoljstvom ugotovila tudi pozitiven razvoj sodelovanja na področju kulture in znanosti In Izrazila željo po njihovem nadaljnjem razvoju. Na koncu uradnega poročila se omenja, da je državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac z zadovoljstvom sprejel vabilo Pietra Nennija, da uradno obišče Italijo, Dan obiska bo dodatno določen. Obisk zunanjega ministra Pietra ennija je bil m ja dobrososedskih in prijateljskih jugoslovansko - italijanskih odnosov in odraz odločnosti obeh vlad, da ne varčujeta z napori za njihovo nadaljnje izboljšanje, je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča ln dodal, da so rezultati obiska konstruktivni prispevek ne le BOŽO BOŽIČ Ker so tiskarski delavci v tiskarnah, ki tiskajo dnevnike, napovedali 24-urno stavko od 14. ure v soboto do 14. ure v nedeljo, v okviru raz členjene stavke, ne bo v nedeljo izšel v Trstu noben dnevnik, razen če ne bo medtem dosežen sporazum. Zaradi tega bo Primor ski dnevnik izšel na os mih straneh jutri namesto v nedeljo. ta^aStknnrM 'v .. Zaščita narodnih manjšin predstav- v imenu immdnvarf ^ ,^UJ1C? 1 lja enega izmed temeljev človeške-v .menu jugoslovanske vlade naj- gJa sožftja in njih deJlo je lahko zelo pomembno tudi za izboljšanje odnosov med dvema državama. Vprašanje manjšin je omenjeno tudi v zaključnem uradnem poročilu, kjer je temu posvečen naslednji odstavek: «Še zlasti so se dogovorili, da ne bodo štedili z napori za še boljše spoznavanje prebivalcev dveh dežel, tudi s sodelovanjem zadevnih etničnih skupin in obmejnega prebivalstva v okviru obstoječih sporazumov in dobronamerne in zakonite zaščite njunih interesov, z namenom utrditve politike dobrega sosedstva.* Nenni je v svojem izvajanju pričel z orisom splošnih jugoslovan- Nennijcve izjave ob povratku v Rim RIM, 29. — Zunanji minister Nenni se je danes popoldne vrnil iz Beograda v Rim. Na letališču Ciampino je omenil svojo izjavo na tiskovni konferenci v Beogradu, da so italijansko - jugoslovanski Evrope. Zdaj smo na koncu dolgega in zgodovinskega razdobja, ki je nastalo iz objektivnih okoliščin po drugi svetovni vojni, ko se je svet polariziral na dva velika področja. Ta sistem gre sedaj h koncu in prihaja do sistemov več polov. V tem novem sistemu morajo nujno imeti svojo posebno vlogo nevezane države in med njimi ima Jugoslavija v neki meri vodilno vlogo. Velik pomen dobiva v tem sistemu tudi Kitajska, ne glede na ocene, ki jih lahko dajemo. Svojo težo morajo dobiti vzhodnoevropske države. Ni slučajno, da se • sedaj obravnavajo s takim zanimanjem predvsem evropskega vprašanja.* V tej zvezi je Nenni omenil razne evropske institucije in dejal, da se jim skuša dati širša vsebina, saj se mnogi v zahodni Evropi zavedajo, da ko se govori o Evropi, se govori ne samo o zahodu temveč tudi o vzhodu. Istočasno pa ni mogoče govoriti o Evropi in omejevati se na države, ki pripadajo dvema blokoma, saj obstaja tudi Evropa nevezanih držav in Evropa nevtralnih držav. V tej zvezi je Nenni izrecno spomnil, da je na zasedanju atlantskega sveta kot primer nevtralne države navedel Švedsko, nevezane pa Jugoslavijo. Nenni je podčrtal, da je z velikim zadovoljstvom ugotovil, da se v Beogradu strinjajo s tako zamislijo, tako maršal Tito kakor tudi minister za zunanje za- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZAKONSKI OSNUTEK FORTUNA-BASUNI K0NCN0 PRED PARLAMENTOM V poslanski zbornici se je začela razprava o «mali razporoki» hihita ugovora KD in MSI, po katerih naj bi ločitev zakona nasproto-iala ustavi - V senatu izglasovan zakon o podzemskih železnicah sodelujeta na širši ravni in vidita v Evropi isti dejavnik miru ter splošnega socialnega napredka. Nenni je nato odgovarjal na številna vprašanja novinarjev, ki so se v pretežni meri vrtela okrog podrobnosti njegove pobude za evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju. V tej zvezi je Nenni ponovil že včeraj na razgovorih izrečene ugotovitve, da gre za razne pobude, ker je treba upoštevati različne dejavnike vojaškega, političnega, gospodarskega in človeškega značaja in da je obrazložil razne faze priprav konference. Toda bolj ko za načrte gre za ideje, ki prihajajo v ospredje. O lokalnih vprašanjih je zastavil konkretnejše vprašanje dopisnik «Piccola» Berti, ki je omenil interpelacijo liberalnega poslanca, če se je govorilo tudi o ureditvi mejne črte na tržaškem področju. Nenni je odgovoril, da so že v parlamentu pojasnili, da to vprašanje ni na dnevnem redu in da se zato o tem ni govorilo. BOGO SAMSA tovil, da je že izrazil razumevanje za uslužbence tega zavoda in poudaril namen upoštevati njih zahteve, seveda v splošnem okviru, v katerem morata vlada in minister za delo delovati. Sporočil je nato, da namerava ustanoviti komisijo, ki naj prouči organizacijo in ustroj uradov posameznih služnosti ter možnosti njihovega izboljšanja in boljšega ravnanja z osebjem. Pri tem bo sodeloval s kvalificiranimi in pristojnimi osebnostmi v zavodu in zunaj njega. Zaključil je: ((Prepričati se moramo, da upravljamo imetje, pri katerem so zainteresirani milijoni italijanskih delavcev. Treba jim je dati gotovost dobrega, resnega, tekočega in vestnega upravljanja njihovih interesov.* Po sestanku je podtajnik konfederacije CGIL in upravni svetnik INPS Dido poudaril važnost današnjih sklepov. Prav tako je poudaril sporočilo ministra Brodolinija o ustanovitvi posebne komisije, ki naj razišče «veliko odgovornost, ki je prišla do izraza v tem mesecu stavke, ki so jo prisilili skrajneži avtonomnega sindikata in fašističnega sindikata s sokrivdo drugih burokratov te ustanove*. Dido je nato dejal, da so dogodki v INPS v zadnjih tednih zelo resni in zahtevajo pozornost vseh demokratičnih, političnih in sindikalnih sil, kar je bil odkrit poizkus sabotiranja zakona o pokojninah in p iz-kus preprečitve demokratizacije u-pravljanja te ustanove, ki ne samo da podpira desetine milijonov delavcev, temveč upravlja nad štiri tisoč milijard mezd. Minister za šolstvo Ferrari-Aggra-di in podtajnik Buzzi sta sprejela danes predstavnike šolskih sindikatov CISL, CGIL, UIL in SNA-FRI. Proučili so sedanje stanje sindikalnih pogajanj tik pred zaključkom šolskega leta Sporočilo sindikatov pravi, da se smotri sindikalne akcije tičejo okrožnice o sin-diksimh svoboščinah, zakona o imenovanjih za nedoločen čas in ukrepa o sprejemanju docentov. Pogajanja se bodo nadaljevala na tehnični ravni prihodnje dni. Načelnik socialistične skupine v senatu Pierraccini je predložil vladi vprašanje, ki so ga podpisali vsi senatorji te skupine v zvezi z učnim osebjem na srednji šoli. Senatorji izražajo zaskrbljenost zaradi neugodnega položaja učnega o-sebja srednje šole in zaradi nevarnosti, da bi sedanje sindikalno protestno gibanje imelo hude posledice za ocenjevanja in izpite ob koncu leta. Senatorji ugotavljajo, da temelji to gibanje na upravičenih zahtevah, ter vprašujejo vlado. naj pojasni, kakšni so njeni nameni, da organsko in dokončno načne vse te probleme, da zagotovi vsemu učnemu osebju mimo delo in pravice, ki mu pritičejo. V Palermu in v tamkajšnji pokrajini je bila danes 24-urna splošna stavka, ki so jo oklicale tri glavne sindikalne organizacije. Stavko so organizirali, da protestirajo, ker ni bil rešen spor v zvezi z ladjedelnico, zaradi pomanjkanja pri dobavljanju vode in zaradi pomanjkanja stanovanj ter zaradi krize v palermskem gospodarstvu, kar negativno vpliva na dohodke in zaposlitev. V Termini Inerese je ob današnji stavki večja skupina kmetov zasedla tamkajšnjo občinsko palačo. Kmetje so lastniki zemljišč, na katerih nastaja novo industrijsko področje. Protestirali so, ker jim ponujajo le 700.00U lir za hektar razlaščene zemlje, ki je zelo plodna. Sindikalne organizacije uslužbencev poobčinjenih lekarn so razglasile za jutri in pojutrišnjem novo stavko, ker so bila prekinjena pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Sindikalne organizacije v industriji papirja m lepenke javljajo, da so bila prekinjena pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Zaradi tega so napovedale za soboto 24-urno stavko. Poleg tega ne bodo prizadeti opravljali nadurnega dela. Sindikalne organizacije uslužbencev v pokrajinskih umobolnicah so napovedale 48-urno stavko za IH. in 13 junija, da protestirajo proti zavlačevanju ukrepov za izboljšave. Predstavniki sindikalnih organizacij in vodilno osebje radiotelevizije so parafirali prve sporazume za dokončno rešitev spora, ki traja že več tednov in ki se tiče obnove delovne pogodbe. Nadaljevali bodo sestanke, da proučijo še druge točke. V številnih krajih pokrajine Ca-serta so bile danes večje ali manjše demonstracije, da bi z njimi opozorili oblasti na krizo v tamkajšnjem kmetijstvu in na nekatere velike probleme, ki terjajo naglo rešitev. V krajih Trentola, Cancello Arnone. Mondragone, Ca-sal di Principe, Villa Literno, Du-centa in drugih krajih so bila zborovanja in protestne demonstracije. V več krajih so demonstranti postavili cestne bloke in ustavjli promet. V Cancello Arnone so velike skupine demonstrantov zasedle železniško postajo in tračnice, zaradi česar je bil ustavljen promet na krajvnih progah. V Casal di Principe so demonstranti vdrli v občinsko poslopje ter zanetili požar v nekaterih uradih. V Castel Voltumo so se spopadli levičarski in desničarski demonstranti. Nastopili so karabinjerji in policijski agenti. V večini krajev se je proti večeru stanje popravilo in demonstranti so ukinili bloke. Pozno zvečer pa so v Casal di Principe skupine demonstrantov znova demonstrirale po u-licah, na katerih so zažgale reč predmetov in en avtobus. Nastopili so karabinjerji in policijski a-genti, ki so odbili močan napad de. monstrantov na poštni urad. V občini Acerra blizu Neaplja je nad 200 delavcev gradbenih podjetij zasedlo tamkajšnjo občinsko palačo iz protesta proti odpustu večjega števila delavcev. iiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiii|iiiiuiiiiiiiii||||||||im1|U||l|||,|||||||||||||,,|||||ll,|||l||„||lll,,,,|l|l|l|,lllllll|||Hn|||| NOBENIH NAPREDKOV NA KONFERENCI ZA VIETNAM Plenum CK KRČ Zastoj v Parizu pred sestankom Nixon-Thieu PRAGA, 29. — V Pragi se je danes začel plenum centralnega komiteja KP Češkoslovaške. Na dnevnem redu so poročilo generalnega sekretarja Husaka o ((poglavitnih dolžnostih KP v sedanjem politič- „.OT„ .... . , nem položaju«, proučitev osnutka I RARIZ, 29. Pozornost politič- ki imajo svoje čete v Vietnamu. Vojaško premirje v Južnem Vietnamu RIM, — V poslanski zbornici se je danes začela razprava o zakonskem osnutu Fortuna-Baslini, ki predvideva uvedbo ločitve zakona v italijansko zaonodajo. Demokristjanski poslanci so znova poskusili, a brez uspeha, da bi preprečili razpravo o tem vprašanju. Poslanec Cervone je trdil, da nasprotuje zakonski usnutek italijanski ustavi, in sicer členom 2, 3, 7, 29, 30 in 31. Misovski poslanec Almirante pa je postavil podoben ugovor, po kate-tem je ločitev zakona v nasprot-stvu s členom 7 italijanske ustave. Tovrstne ugovore je že proučila komisija za ustavna vprašanja pri poslanski zbornici, ki jih je odbila. Po pravilih pa jih je morala poslanska zbornica danes ponovno obravnavati. Proti ugovorom Cervoneja in Al miranteja so se izrazih poslanci Di stave. Za veljavnost ugovorov se je izrazil poslanec Ruf fini (KD). Na glasovanju z dviganjem rok sta bila ugovora odbita. Proti njima so glasovale vse skupine, razen demokristjanov, misovcev in monarhistov. Prava razprava o zakonskem o-snutku se bo začela jutri zjutraj. Senat je danes odobril zakonski osnutek, ki predvideva izdatek 384 milijard za gradnjo podzemskih železnic. Te vsote se bodo lahko po služile samo občine, ki štejejo £č Guidi (KPI), Biondi (PLI), Morgana (levi neodvisnež) in Mammi (PRI), ki so trdili, da določbe konkordata nimajo veljave ustavnih določil in da jih torej parlament spremeni, ne da bi se pri tem po-služil procedure za spremembo u- kot 400 tisoč prebivalcev. O zakonskem osnutku je po včerajšnji razpravi govoril danes minister Ma iiotti, nakar je prišli do glasova nja. Za odobritev zakonskega osnutka so glasovale vse stranke, razen KPI, PSIUP in levih neodvisnežev, ki so se glasovanja vzdržali. Senat bo spet zasedal jutri zjutraj. Potrjena vest o aretaciji grških generalov ATENE, 29 — Atenska vlada je danes potrdila, da so bili včeraj aretirani številni visoki častniki grške vojske. Vladno poročilo pravi, da je bilo 28, maja aretiranih deset visokih častnikov, ki niso bili več v aktivni službi. Aretirance bodo deportirali v različne pokrajine zaradi ((delovanja proti javnemu redu, varnosti in miru države«. Poročilo navaja tudi imena desetih častnikov, med katerimi t« šest generalov. Politični opazovalci pa postavljajo v dvom verodostojnost vladne izjave ter menijo, da je bilo aretirancev precej več, vsekakor pa najmanj štirinajst. dokumenta, o katerem bodo razpravljali na svetovni konferenci komunističnih partij 5. junija v Mo 1 skvi, poročilo Bilaka o delu pripravljalne komisije za to konferenco ter ((organizacijski problemi«. Pod etiketo ((organizacijskih problemov« se po mnenju praških političnih opazovalcev skrivajo pomembni premiki osebnosti v partiji in vladi, ki jih bo moral Husak izvesti pod pritiskom konzervativcev ter ((začasnega urada KP na Češko in Moravsko«, ki ga vodi Ljubomir I Strougal. Govori se, da bosta Spa-' ček in Slavik izključena iz tajniš-! tva, Ota Sik pa iz CK. V zvezi z ! vlado pa se širijo vesti o odstavitvi češkega ministrskega predsednika Razla ter ministrov za kulturo Ga-luške, za šolstvo Bazdička in za šport Bosaka. Zasedanje plenuma CK ie trajalo ves dan in se bo nadaljevalo jutri. Zvečer je agencija CTK objavila telegrafski izvleček iz Husakovega govora, iz katerega je razvidno, da je sekretar KPC poudaril predvsem potrebo po enotnosti partije ter po utrditvi njene vodilne vloge. Besedilo poročila bodo objavili pone-deliski listi. Agencija CTK je sporočila, da je ob zaključku šestdnevnega obiska v Pragi odpotoval proti Moskvi Nikolaj Bajbakov, sovjetski namestnik ministrskega predsednika in načelnik komisije za načrtovanje (Gos-plan). V prestolnici CSSR je imel razgovore gospodarskega značaja s češkimi in slovaškimi predstavniki. MADRID, 29. - Pred madridskim sodiščem za javni red se je danes zaključil proces proti devetim članom ((delavskih komisij*, ki so v Španiji prepovedane. Delavca Juliana Arizo so obsodili na osem let zaporne kazni pod obtožbo, da je eden od voditeljev ilegalne sin dikalne organizacije Drugih osem obtožencev so obsodili na zaporne kazni od enega do pet let. nih opazovalcev, ki sledijo poteku vietnamskega spora, je v teh dneh v celoti posvečena sestanku, ki ga bosta imela 5. junija na otoku Miri-way ameriški predsednik Nixon in južnovietnamski predsednik Van Thieu. Kot je znano, bo skušal Nixon ob tej priliki prepričati svojega sajgonskega zaveznika, naj pristane na eno od temeljnih zahtev, ki jih vsebuje mirovni načrt FNO se pravi na ustanovitev nove jut-novietnamske koalicijske vlade in na sklicanje splošnih volitev. V tej zvezi so politični opazovalci mnenja, da bo imel Nixon težko nalogo. Nova koalicijska vlada bi pomenila seveda konec oblasti sedanje sajgonske uprave, ki se prav zaradi tega temu načrtu na vso moč upira. Neverjetno je, da bi utegnil Thieu pristati na Nixonovo zahtevo, prav tako pa bo težko najti rešitev, ki bi bila zadovoljiva za obe strani. V pričakovanju tako važnega sestanka je bilo jasno, da ne bo mogla današnja seja pariških po gajanj za Vietnam prinesti nohtnih novosti To je bilo jasno tudi zaradi odsotnosti iz Pariza načelnika sevemovietnamske delegacije Xuan Thuyja, ki je odpotoval v Hanoj na posvetovanja. Današnji štirje govorniki (za ha-nojsko delegacijo je nastopil polkovnik Ha Van Lau) so torej samo še enkrat ponovili svoje stare teze. Delegata Hanoja in FftO sta dokazovala, da sta si mirovna načrta predsednika Nixona in fronte v popolnem nasprotstvu, predstavnika Washingtona in Sajgona pa sta zagotavljala, da obstajajo med načrtoma stične točke, o katerih bi se lahko začela koristna razprava. Sajgonski delegat je skušal tudi demantirati vesti o razlikah v stališčih ZDA in Južnega Vietnama glede problema nove koalicijske vlade ter se pri tem skliceval na rezultate bangkoškega zasedanja zunanjih ministrov držav, Zanimiva je bila tudi trditev predstavnika fronte Tran Buu Kiems, ki je v bistvu dejal, da so v sajgonski upravi «dobre» in «slabe» osebe: s prvimi je fronta pripravljena sodelovati, z drugimi, med katerimi so Van Thieu, Cao Ky in Tran Van Huong, pa ne. V Južnem Vietnamu je medtem stopilo v veljavo 48- urno premirje, ki ga je razglasila FNO, jutri zjutraj pa se bo začelo enodnevno «ameriško» premirje. Sicer pa je ameriški glasnik v tej zvezi pojasnil, da zadeva premirje samo ((Ofenzivne« operacije, medtem ko se bo «obrambna» dejavnost (v katero spadajo tudi izvidniške akcije) nadaljevala. Vsekakor se je ž« danes začutil vpliv premirja, saj je prišlo samo do redkih spopadov. Eden od teh je bil samo petdeset kilometrov od Sajgona, drugi pa na osrednji planoti. Kakih 40 km od Sajgona pa so osvobodilne enote sestrelile ameriški helikopter. Ameriško poveljstvo je tudi sporočilo, da so ameriške zgube v Vietnamu v prvih petih mesecih letošnjega leta presegle število pet tisoč. Samo v prejšnjem tednu so Američani izgubili 265 mož. * * * MOSKVA, 29. — Agencija TASS poroča, da je tajhik CK KPSZ sprejel danes v Moskvi Dang Quan» Minha, predsednika stalnega zastopništva FNO v sovjetski prestolnici. V poročilu, ki so ga objavili po razgovoru, je rečeno, da je Minh izrazil svojo hvaležnost partiji in ljudstvu SZ za «široKO in aktivno podporo desetim točkam FNO za splošno rešitev juž-novietnamskega problema«. Suslov pa je podčrtal važnost tega dokumenta, ki pomeni (iracionalno m stvarno bazo za politično rešitev južnovietnamskega problema« ter zagotovil podporo sovjetskega ljudstva južnovietnamskirn rodoljubom za osvoboditev njihove domovine. SEJA PREDSEDSTVA ZKJ Trenutno je najvažnejša idejna in politična fronta V zadnjem letu je bilo sprejetih v ZKJ 175.000 novih članov, ined katerimi 152.000 mladih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije je danes pod predsedstvom maršala Tita pretresalo aktualni politični položaj v deželi in naloge komunistov. V uvodnem poročilu k razpravi je član izvršnega biroja Mi-jalko Todorovič med drugim podal pregled in oceno izvajanja reforme, oceno zadnjih volitev, pregled delovanja in naloge Komunistov na vseh področjih družbenega, gospodarskega delovanja in se ozrl na nekatere negativne tendence in pojave in tudi na mednarodni položaj. Todorovič je u-gotovil, da je reforma vzdržala vse preizkušnje ter vzdržala uspešno vse pritiske zaradi vitalnosti sistema socialističnega samoupravljanja. Dogodki v zvezi s češkoslovaško so potrdili prepričanje o nujnosti lastne samostojne in samoupravno - demokratične poti socialističnega razvoja Jugoslavije. Zveza komunistov se s svojo lastno preobrazbo vedno tesneje povezuje z ljudstvom in spodbuja delovanje mladega pokoljenja. Todorovič je omenil, da se je zadnje leto pomembno spremenila struktura članstva Zveze. Sprejeli so 175.000 novih članov, med njimi 152.000 iz vrst mladih, tako da je danes četrtina članstva pod 24. I.................. letom starosti, oziroma dve tretjini članstva pod 40. letom starosti. Zveza komunistov je vedno bolj privlačna za delavce, mlade ljudi in intelektualce. Trenutno, so po besedah Todoroviča, posebno pomembne naslednje naloge: osredotočenje sil in akcij za rešitev tistih vprašanj, o katerih so 9. kongres ZKJ in republiški kongresi zavzeli jasno stališče; odločno reševanje vprašanj nadaljnjega razvoja reforme in socialističnega samoupravljanja, ki čakajo na pravile nodgovor; uvesti stalno prakso, da se Zveza komunistov na vseh stopnjah redno in intenzivno ukvarja z vsemi poetičnimi in idejnimi dogajanji in vprašanji. Glavni smoter današnje seje, je poudaril Todorovič, je, da članstvu in organizacijam prikaže, da je trenutno za Zvezo komunistov idejna in politična fronta najvažnejša in da se mora preiti k intenzivnejši, odkriti in dobro usmerjeni idejni in politični akciji. Kot posehno pomembne konkretne naloge Zveze komunistov je Todorovič omenil doslednejši razvoj samoupravljanja, nadaljnje razširjenje materialne o-snove samoupravljanja, stalno borbo proti nesocialističnim pojavom, za dosledni vpliv in nadzorstvo neposrednih proizvajalcev nad delom vseh organov, za dosledno izvajanje zakonov, za intenzivnejši razvoj proizvajalnih sil družbe, ki nai ustvari pogoj za polno zaposlitev vseh državljanov v domovini. V nadaljevanju svojega poročila je Todorovič ugotovil, da je samoupravni demokratično - humanistični razvoj družbenih odnosov ustvari plodna tla za razvoj u-stvarjalnih pobud v kulturi, kjer pa so še vedno prisotne etatističmo-birokratske in privatne skupine, ki sebi pripravljajo monopol odločanja o kulturi. Te skupine so neredko nosilci nacionalistične ideologije in domnevni branilci narodnostnega kulturnega nasledstva. Zveza komunistov, je poudaril Todorovič, mora biti nosilec odkrite borbe proti vsem monopolističnim uzurpacijam In antlso-cialističnim tendencam. Todorovič je nadalje ugotovil, da je danes nacionalizem firma, pod katero nastopajo skoraj vsi politični krogi, od etatistično birokratskih, ki se zavzemajo za uvedbo režima »trde roke», do razrednih sovražnikov proti samoupravljanju, nepo sredne socialistične demokracije in politike enakopravnosti v mednacionalnih odnosih. Jugoslavija je šla zelo daleč na poti k svobodi, demokratični in odkriti socialistični družbi. Zato je tembolj potrebno jasno povedati, za kakšno svobodo se Zveza komunistov bori. Svoboda in demokracija, za kateri se Zveza komunistov bori, sta določeni borbo za družbeno in gospodarsko osvoboditev delavskega razreda, da bi bil delovni človek svoboden gospodar pogojev in rezultatov svo- jega dela in neposredno odgovorni subjekt družbenih sklepov in ustvarjanja socialističnih odnosov. Zveza komunistov se mora odločno zoperstaviti frazam političnih klik, za katerimi se skriva stremljenje po osvojitvi oblasti in drugih oblik družbenega življenja s političnim monopolom. Na koncu svojega govora je Todorovič ugotovil, da je za izpolnitev nalog, ki jih je postavil 9. kongres ZK, potrebno idejno enotnejše in politično bolj borbeno stališče ZK. Zato je potrebna jasna razmejitev med vsemi idejnimi strujami in političnimi tendencami, ki so nasprotne idejno - politični platformi Zveze komunistov Pc mnenju Todoroviča je trenutno osnovna slabost Zveze komunistov v njeni idejni heterogenosti in koeksistenci najrazličnejših pojmovanj od zagovornikov samoupravljanja in reforme do zagrizenih konservativcev in kvaziliberalov. Zveza komunistov ima sedaj idejno homogenejše vodstvo v centru in v republikah, ki so že pokazale, da so pripravljene odločno se zavzemati za izvajanje linije 9. kongresa. To velja tudi za največje število občinskih konferenc in komitejev in za mnoge organizacije Zveze komunistov posebno v delovnih kolektivih, kjer je samoupravljanje že pognalo globoke korenine. Notranja stabilizacija, razvoj gospodarskega razvoja, nadaljnja krepitev samoupravnih odnosov, je ugotovil na koncu svojega poročila Todorovič, so odločno vplivali tudi na mednarodni položaj Jugoslavije. V zapletenem mednarodnem položaju je stalno prisotna nevarnost za neodvisnost posameznih držav. Uporaba politike sile, pritiska vseh vrst in vmešavanje v notranje zadeve drugih držav se skušajo vsiliti kot naravna stvar. Taka politika se celo opravičuje z «višjimi smotri«. «V takšnem mednarodnem položaju postaja naša borba za demokratičnejše, rav-nopravnejše mednarodne odnose, za okrepitev politike nepovezanosti in premagovanja nasprotij na svetu, kakor tudi naša politika odprtja do vsega sveta in sodelovanja, z vsemi silami, katerih program je napreden in socializem, še pomembnejša,« je poudaril Mi-jalko Todorovič. B. B. V ZRN SE PRIPRAVLJAJO NA PARLAMENTARNE VOLITVE Želje socialnih demokratov Zahodnonemški bundestag ima do bavarskih krščanskih socialistov. Na mednarodnem letalskem salonu je Fiat predstavil tudi vojaško transportno letalo G 222, ki ga vidimo med gradnjo. S POLETOM NADZVOČNEGA LETALA «C0NC0RDE» NAD CHAMPS EUSEE V pariškem Le Bourgetu odprli 28. mednarodni letalski salon Američani množično prisotni s tehniko za izkrcanje na Luni PARIZ, 29. — S poletom angle-; meričani, medtem ko so Sovjeti, ki podarila ameriški vladi, proglasili ško francoskega nadzvočnega potniškega letala »Concorde* nad pariškimi Champs Elisee in pristankom modernega zračnega velikana na Le Bourgetu so danes praktično odprli 28. mednarodni letalski salon, katerega uradna otvoritev bo jutri. «Concorde», ki je najbolj sodobno letalo te vrste na Zahodu, je nato zavozil do mesta poleg drugih letal, ki so jih razstavile razne tovarne z vseh delov sveta. Po pristanku potniškega velikana so prisotni lahko opazovali akrobacije majorja Lamberta Fe d‘Ostianija s Fiatovim lovskim bombnikom G 91 Y. Na razstavišču prevladujejo A- prav gotovo ne zaostajajo v koz- med svečanostjo ob prisotnosti šte-monavtiki, prikazali le nekaj sicer , vilnih članov Kennedyjeve družine, res sodobnih letal in satelitov. Ni-' za zgodovinski spomenik. V tej sc pa še uradno predstavili, vsaj stavbi je bivši predsednik Kennedy na salonu (kar se je vedelo) svo- preživel prva tri leta svojega živ- imiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiililliiiiiimiiiniiiinmiiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi jega odličnega »TU 144». Kakšno bo prvo izkrcanje na Luni? čeprav bi se morale to zgoditi 20. julija, pa nam v ameriškem paviljonu sedaj nazorno prikazuje kozmonavt v obleki vesoljcev. Sredi modela Lunine pokrajine stoji «pajk>> ali LEM v naravni velikosti, to je del rakete, ki bo pristal na satelitu in seveda «Lunin jeep» s, za Lunino površino, primernimi kolesi. A ameriškem paviljonu so razstavili tudi ožgano kabino «Apol-la 8», s katero so Borman, Lovell in Anders decembra lani obkrožili Luno. Ta paviljon so danes odprli trije ameriški kozmonavti, James McDivitt, David Scott in Russel Schweickart, ki so marca z »Apol-lom 9» prvič preizkusili v vesolju luninega «pajka». Američani razstavljajo tudi velikanske rakete Saturn. Sovjetska zveza letos' ni primerno zastopana na salonu. Sovjeti so ponovno razstavili nekaj umetnih satelitov vrste Molyna, Proton in Kozmos ter, kar je absolutna novost, navpično vesoljsko sondo, ki je 12. oktobra 1967. leta dosegla višino 4400 km. Na letalskem področju pa razstavljajo trimotorni reaktor «TU 154», ki lahko prevaža 164 potnikov in majhen dvomotor-nik «BE-30» za 15 potnikov. Italija je prisotna s številnimi specializiranimi tovarnami. Te razstavljajo 12 letal, 9 helikopterjev, reakcijske motorje, elektronske naprave, umetne satelite in podobno. ljenja. Ne soglaša s «Humanae vitae» Odstop pomožnega župnika Minneapolisa msgr. J. Shannona MINNEAPOLIS, 29. — Pomožni škof Minneapolisa msgr. James Shannon je podal ostavko na svoj položaj, ker ne soglaša s stališčem cerkve v vprašanju nadzorstva rojstev. Po časniku »Minneapolis Star« je Shannon že septembra lani poslal papežu Pavlu VI. pismo, v katerem je navedel razloge nasprotovanja encikliki «Humanae vitae«, ki prepoveduje katoličanom uporabo protikoncepcijskih sredstev. Msgr. Shannon je znan zaradi svojega stališča v prid civilnih pravic, proti ameriški politiki v Vietnamu in v prid pravice miroljubnih ljudi, da ne služijo vojske. letnega razpusta na voljo samo še pičle štiri delovne tedne. To je tudi vzrok, zakaj odlaga mnoge stvari. med drugim tudi ratifikacijo sporazumov z Jugoslavijo o socialnem zavarovanju in zaščiti jugoslovanskih delavcev v Zvezni republiki Nemčiji. Predvolilna kampanja se je namreč že začela in jeseni bo Zvezna republika Nemčija imela nov parlament, kajti 28. septembra letos bodo v tej deželi parlamentarne volitve. Čeprav uradno to zanikajo, se je predvolilna kampanja začela že prejšnji mesec. Socialni demokrati so namreč v drugi polovici aprila sklicali v Bad Godesbergu izredni kongres pod geslom; «Strnimo vrste!* V nasprotju s prejšnjimi kongresi, na katerih so bile vrste te stranke precej razmajane, so si socialni demokrati na letošnjem aprilskem kongresu na vso moč prizadevali, da bi s kongresa odšli čimbolj enotni Parlamentarne volitve septembra letos pomenijo veliko bitko s krščanskimi demokrati hkrati pa tudi veliko upanje na prvo volilno zmago po vojni. Poseben fenomen jesenskih parlamentarnih volitev je nedvomno okoliščina, da socialni demokrati kot »rdeči« partnerji bonske «črno-rdeče» koalicije tokrat prvič ne nastopajo s položajev opozicije. Zahod-nonemška socialdemokratska stranka se je pred desetimi leti prelevila iz »svetovnonazorske* v nekakšno «lJudsko» stranko, se dokončno sprijaznila s severnoatlantskim paktom in se odpovedala mnogim reformam, ki so preveč dišale po marksizmu. Leta 1966 je stranka stopila v vlado skupaj s krščanskimi in krščansko socialnimi demokrati. Ta odločitev vodstva ui takrat skoraj razklala stranko. Ker pa ni nič bolj prepričljivega in privlačnega kot uspeh, so morali kritiki «črno-rdeče» koalicije v Bad Godesbergu molčati. Referenti so poudarjali na kongresu, da je bila socialno demokratska stranka tista ki je voz krščanskih demokratov potegnila iz blata. Tudi njihov gospodarski minister Schiller se je sijajno obnesel, sedanja politika so cialnih demokratov pa ,e prav ta Okoliščina, da nastopajo socialni demokrati kot eden od vladnih partnerjev, pa jim narekuje tudi drugačno volilno mobilizacijo in program kot doslej. To velja zlasti za gospodarstvo, ko je Zvezna republika Nemčija tik pred tem, da uresniči sen o 500 milijardah mark narodnega dohodka. Socialnim demokratom pa v volilnem boju ne gre samo za zasluge, ki jih imajo in poudarjajo na gospodarskem področju. Šef stranke Willy Brandt je v Bad Godesbergu glasno dokazoval, da se politika njegove stranke glede evropske varnosti in podpisa sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja temeljito razločuje od stališč kanclerja Kiesingerja in njegovega o-brambnega ministra Schroederja. Glede zunanjepolitičnih tem je bilo neizbežno, da so v ospredje kongresa postavili priznanje Nemške demokratične republike Toda tu so voditelji vendarle našli formulo, ki utegne zadovoljiti vse sporne strani, torej tiste, ki zahtevajo priznanje, in tiste, ki to zavračajo in morda celo tudi vzhodni Berlin. Kongresna resolucija socialnih demokratov zagotavlja, da bi bilo «v nasprotju z resničnostjo, če bi za nikali obstoj države drugega dela Nemčije ali če ne bi hoteli vzeti na znanje, da ta država obstaja», čeprav je pravno seveda ne morejo priznati. Glede muenchenskega sporazuma RIO DE JANEIRO, 29. - Pri Sao Felixu v državi Para so odkrili zelo bogat rudnik zlata. Da preprečijo morebitno tihotapstvo, so varnostni organi odredili strogo nadzorstvo v štirih letališčih, ki so v bližini Sao Felixa. Ameriška kozmonavta Eugene Ceraan (v ozadju) in John Young krogu žena in otrok ob povratku v Houston MiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiniuiHiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VENDAR NEKAJ NOVEGA V PREISKAVI 0 SKRIVNOSTNEM UMORU STEVANA MARKOVIČA V Parizu aretirali važno pričo Miša Miloševiča - « Slovenca* Miloševiča so aretirali po naključju zaradi poskusa tatvine PRED SEDEŽEM OZN «Samosežig» mladega ameriškega študenta NEW YORK, 29. - Dvajsetletni študent kolumbijske univerze Bruce Mayrock se je na vrtu sedeža OZN polil pred množico oseb, med katero so bili številni diplomati in funkcionarji, z bencinom in se zažgal. Agenti varnostne službe OZN so mu Ker ga v preteklosti niso sprejeli v FBI Nixon častni član FBI WASHINGTON, 20. - V nagovoru stotim policijskim funkcionarjem, ki so zaključili tečaj pri FBI, je predsednik ZDA Nixon izjavil, da je 1937. leta po diplomatskem izpitu, napravil prošnjo za vstop v FBI. Odgovora ni nikoli dobil. Ko je nekaj let kasneje postal podpredsednik, se je pri direktorju FBI Edgarju Hooverju pozanimal kaj se je zgodilo z njegovo prošnjo. Hoover je pregledal arhive in mu sporočil, da so njegovo prošnjo sprejeli, vendar da kongres tistega leta ni dodelil dovolj fondov, na katere je FBI računal za sprejem novih agentov. «Da bi se oddolžil* je Hoover včeraj imenoval med sprejemom policijskih funcionarjev v Beli hiši Nixona za častnega člana FBI. V MARSEILLU Neznanci ukradli na desetine kg zlatih poročnih prstanov MARSEILLE, 29. — Neznanci so ob razpravi, s kom naj socialno de; niokratska stranka po volilni »g* stopi v koalicijo. . . Socialni demokrati namreč ra najo, da bodo spričo sedanjega godnega gospodarskega položaja, kar pripisujejo levji del zaslug s in predvsem svojemu gaspodars mii ministru Schillerju, prepncli zmagali na volitvah. Ni čudno, so številni delegati hoteli v*)®1, že na aprilskem kongresu vsiliti. ločeno stališče glede prihodnje K licije. To bi bilo vsekakor pren * Ijeno in tvegano, zato je šef so®1 demokratske skupine Schmidt s šal pomiriti duhove z izjavo, da nobena stranka ne bi mogla v®* prej odpovedati «manevrski svodv di». Šef stranke Willy Brandt pa J opozoril kritike, naj raje delajo zmago in naj manj mislijo na dočo koalicijo. Toda v zahtevi . tikov sedanje koalicije se oci skriva želja, da bi socialdemokr«* ska stranka prišla s svojo P0*1 . slednjič na krmilo in da_ ne bi naprej ostala trabant krščanske mokratske unije ter tako znov® . gubila dobršen del svojega prog ma in svojih sanj, kolikor jih le ostalo. , iu Možnosti za različne kombinat je nedvomno več, vendar so odvisne od volilnih rezultatov, cialni demokrati že navezujejo ke z liberalci, vendar delajo to lo previdno. V primeru njihove !> pričljive zmage na parlamenta^11’ volitvah ni izključeno, da bodo sl® -----....----—----------------. paj z liberalci ustanovili koali. so se prav tako odločili za kom | sk0 v[acj0 jn t,ag0 sami začeli ig promis. Označujejo ga sicer za »krivičnega od začetka do konca in za neveljavnega*, čeprav to ni istovetno s tistim, kar zahteva druga stran, namreč da «ne bi veljal že od samega začetka*. To seveda ni vse, kar zanima socialne demokrate. Mnogim perečim problemom so se izognili, tako na primer šolstvu in mladini. Sicer pa pred volitvami redkokdaj obravnavajo pereče probleme, pač pa mobilizirajo množice običajno z minimalnimi programi, s katerimi je mogoče združiti in zediniti največje možno število volivcev. Ob nedvomno doka; samostojnih ocenah položaja v Evropi in v Zvezni republiki Nemčiji, ki so jih dali socialni demokrati na svojem >z- ko bolj v skladu z novimi časi kot I rednem kongresu v Bad Godesber politika krščanskih demokratov in'gu, pa se je veliko prahu dvignilo ........................................m VČERAJ V PADOVI Predsednik Rumor odprl 47. vzorčni velesejem Padovanski mednarodni velesejem slavi letos petdesetletnico obstoja prvo violino, kar si že vsa leta P° vojni tako močno želijo. Doslej ta vloga pripadala krščanskim mokratom. Če ne zmagajo. P3 * ■ jo na izbiro prav tako še «ye.j* nosti: koalicija s krščanskimi mokrati ali pa ponovna °P° . kati Na odgovor bo pač treba P003* do 18. septembra letos. V NEAPLJU Dekle hoče v vojaško šolo NEAPELJ, 29. — Neapeljska -5t“' dentka, 14-letna Rosanna > vložila prošnjo za vstop v '‘V0-1 šolo« Nunziatelle. Dekle h0^e.,y{-stati častnik ženske pomožne » be. Prošnjo so ji seveda zav ^ vendar je Mele pripomnila, v bo pritožila na državni sve • natečajih, ki jih objavljajo leto, pravi dekle, ni nikjer S o spolu. uvno Rossanna Mele, ki se »» ,,9 bavi s športom, se že PrlPr vS4k za sprejemni izpit: v hlačah ,0 dan trenira vaje, ki jih zah \i-v telovadnem - atletskem de Pita: . sPre' Pravijo, da dekle ne bodf jeli v šolo. «Ce bi dekle hote 'p,, bi jo sprejeli v šolo« je Pr nil višji častnik, «bi mora mogel pojasniti razlogov umora Stevana Markoviča. Povedal je, da je Zorici Miloševičev1 svetoval naj se za zadevo ne zanima z željo, da ji prihrani sitnosti Res pa je, da je S. Markovič dobil, kar je zaslužil Po mnenju Miloševiča je bil Stevan brezobziren človek in nepošten s pajdaši. »Nekoč — je pojasnil Miloševič — sva skupaj iz- niro avtom v najbližje bolnišnico. Mayrock se je zažgal iz protesta proti državljanski vojni v Nigeriji. Ob sebi je imel letak, na katerem je bilo napisano: «Ustavite genocid. Rešite devet milijonov Bia-franov. Kjer je mir, ni strahu.» V bolnišnici, kjer so sprejeli May-rocka, so izjavili, da je njegovo stanje kritično. Dogodek je posebno užalostil generalnega tajnika OZN U Tanta. Na istem vrtu sta se v preteklosti zažgali dve osebi in sicer iz protesta proti vojni v Vietnamu. V obeh primerih se je »samosežig* tragično končal. Po izjavah pravdnika Youngerja Umor Kennedyja ni sad zarote LOS ANGELES, 29. - Državni pravdnik Evelle J. Younger je včeraj izjavil novinarjem, da umor senatorja Roberta Kennedyja ni bil sad zarote. Younger, ki je prvič komentiral proces proti Sirhanu, je izjavil, da lahko tisti, ki dvomijo v njegove trditve, proučijo obširno dokumentacijo, ki so Jo zbrale službe državnega pravdnika. V arhivu sodne palače Los Angelesa je namreč na stote kg dokumentov in fotografij o tem tragičnem dogodku. BROOKLIN, 29. — Danes so rojst- nekaj desetin kilogramov zlatih poročnih prstanov. Tatovi so vdrli v tovarno skozi okno in so lahko v največjem miru odprli, s pomočjo varilnih aparatov, železno blagajno. vedla tatvino, toda Markovič mi no hišo Johna F Kennedyja, ki jo mojega deleža ni nikoli dal.* I je mati bivšega predsednika ZDA Izkupiček bo za grško odporniško gibanje 120 italijanskih umetnikov razstavlja najnovejša dela RIM, 29. — Stodvajset italijanskih umetnikov bodo izkupiček prodaje njihovih del izročili predstavnikom grškega odporniškega gibanja. Slike in risbe umetnikov so razstavili v knjigami blizu Piazza del Popolo. Razstavo, ki Je pod pokroviteljstvom PAM (protidiktatorska patriotska fronta) m PAK (grško o-svobodilno gibanje), so odprli nocoj. Na razstavi je govoril senator Parri, ki je izrazil solidarnost številnih Italijanov z Grki, ki jih tlači diktatura. Po otvoritvi razstave so začeli s prodajo slik. Med prvimi so prodali dela Guttusa, Levija, Turcata, Caglia In Manzuja. Med obiskovalci in kupci so bili intelektualci, profesionalci, igralci in študentje. PARIZ, 29. — Francoski dramaturg romunskega porekla Eugene Ionescu Je sprejel kandidaturo za člana francoske akademije. Dela Ionesca, ki trna 56 let, so zelo priljubljena ln Jih predvajajo na gledaliških odrih vsega sveta. Predsednik ministrskega sveta Mariano Rumor je včeraj dopoldne slovesno odprl 47. mednarodni vzorčni velesejem v Padovi. Ob vhodu na velesejem je predsednika ministrskega sveta pričakal in pozdravil predsednik velesejemske ustanove dr. Merlin, s katerim so bili najvišji zastopniki mestnih oblasti. Padovanski velesejem slavi letos svojo petdesetletnico, saj je bil prvi sejem že leta 1919, hkrati pa doživlja letos svojo 47.dejansko ponovitev, ker so trije velesejmi v času druge svetovne vojne iz razumljivih razlogov odpadli. Padovanski župan dr. Crescente je v pozdravnem govoru orisal pot, ki jo je v tem času prehodil velesejem ter prikazal njegove sedanje najvažnejše zanimivosti. V avditoriju je nato predsednika Rumorja pozdravila velika množica zbranih gospodarstvenikov in razstavljavcev ter zastopnikov 23 tujih držav, ki sodelujejo na letošnji prireditvi. Predsednik velesejma dr. Merlin je v krajšem govoru naglasil, da postaja italijansko gospodarstvo čedalje bolj odprto zunanjim vplivom in se hkrati tudi samo usmerja navzven ter pri tem dosega zanimive uspehe. Padovanski sejem pa igra v tem okviru vlogo potisnega središča, na katerega gledajo z naraščajočim zanimanjem ne le evropske dežele, temveč tudi afriške, latinsko - ameriške in vzhodne države. Predsednik Rumor je nato naglasil, da mora itlijansko gospodarstvo upoštevati pri svojem razvoju predvsem tri točke: možnost prodiranja na tuja tržišča, razvoj notranje potrošnje in pa ublažitev razlik, ki obstajajo med posameznimi področji na domačih tleh. Na to je predsednik uradno odprl sejem in si ga v spremstvu dr. Mer-lina in številnih drugih osebnosti podrobneje ogledal. PO POSREDOVANJU HOUPHOUET BOIGNYJA Skorajšnja izpustitev zajetih Italijanov? ABIDJAN, 29. - Se nobenih točnih vesti o pogrešanih Italijanih, ki so bili zaposleni pri vrtalnih napravah Agip mlneraria v nigerij skih mestih Kwale in Okpal in so se znašli 9. maja sredi spopada biafrsklh secesionističnih sil z nigerijskimi zveznimi enotami. Medtem je guverner tistega dela Nige rije javil, pri čemer se je skliceval na pričevanje očividca, da Je bilo 11 mrtvih, se je kasneje raz širila vest, da Je bilo pravzaprav 7 mrtvih, ostali pa naj bi se z begom v gozdove rešili Predstavnik italijanske vlade, podtajnik pri zunanjem ministrstvu Mario Pedini, ki iz glavnega mesta Slonokoščene o-bale vodi razgovore tudi za izpu- stitev zajetih Italijanov, trdi, da se z gotovostjo govori le o smrti nekaterih Italijanov, ki naj bi postali žrtve vojne akcije med biafrskimi četami in nigerijskimi oddelki, ki so bili v bližini italijanskih taborišč. S pomočjo predsednika Slonokoščene obale Houphouet ■ Boignyla, ki je sprejel posredovalno vlogo, kaže, da so pogajanja za izpustitev zajetih Italijanov m Nemcev, vsega skupaj 18, v zaključni fazi. Danes popoldne je imel Pedini razgovor s predsednikom Slonokošče ne obale, ki pričakuje še v teku noči odgovor voditelja seceslonistov generala Ojukwuja. NEW DELHI, 29. — Danes so ja vili, da je policija med oboroženim spopadom ubila na obmejnem področju držav Andhm Pradesh in Orise sedem prokitajskih komunistov. Skupina 30 filokitajcev, ki je bila oborožena z bombami, suhceni' in loki, je napadla policijo, ki je odgovorila s streljanjem, med katerim e ubila sedem oseb. KER SO SE SONČILI Tri mlade nudist« prijavili sodišču PESARO, 29. - Karabinje«1^. prijavili sodni oblasti tri V verzitetne študente pod ot) -.Jor11, polžkih dejanj na javnem P rjja; Dva so zaprli, dekle P3 s 1,1 vili na začasni svobodi, ke ^ je dosegla 21 let starosti. *s\ ja karabinjerska patrulja Z3S 0lTi, J*0 plaži med Pesarom in r8 P' plaži mea resarom »;■ * ‘ -jjj. so se popolnoma nagi s0yjjpi & že, da bodo vsem trem 1111 distom sodili po hitrem P^ PO VESTEH TASSA V SZ izstrelil' »Kozmos 284» MOSKVA, 29. - Sovjetska jr na agencija Tass javlja, rf&f strelih umetni satelit z3 . e vesolja brez človeške posa mos 284». „,,1 i.iiii"'1". t#: EVROPSKI IZVEDENCI PROUČUJEJO PROBLEME GRADNJE Velik naftovod čez Aljasko Evropski izvedenci za gradnjo naftovodov so pred kratkim odpotovali na daljno Aljesko, da bi se seznanili s problemi gradnje take naprave od severne obale Aljaske do Tihega oceana. Petrolejski družbi Atlantic Richfield in Humble Oil, ki imata v najemu največja ležišča, sta povabili teiinike iz Japonske, Nemčije, Nizozemske, Italije in Francije. Aljaska je postala nenadoma izredno važna. Geologi so ugotovili, da je na njej 20 odst. vseh rezerv nafte ZDA. Tehniki, ki so pred kratkim zgradili naftovoda Wilhelmshaven Koln in Trst-Ingolstadt menijo, da bodo za ogromno delo potrebna 3 leta. Za naftovod so najbolj navdušeni Japonci. Doslej nafto kupujejo skoraj izključno v Perzijskem zalivu, z dobavami iz Aljaske pa bi pot skrajšali za več kot polovico in si enostavno lažje preskrbeli nafto za vse večje domače potrebe. V načrtih družb, ki raziskujejo na Aljaski je tudi prevoz z ladjami, brez naftovoda. Torej rešitev se zdi težka, poskusili pa bodo le. Pur-dhoe Ba.y, ki je postala novo naftno ležišče, leži ob obali, kjer je morje zamrznjeno 10 mesecev na leto. Obvezen pa bi bil za ladje tudi prehod Beringove ožine, kjer se gnete led, ki iz Ledenega morja sili v Tihi ocean in ki je za plovbo zelo nevaren. Petrolejske t v ta namen že vzele v oStje,f*-ker »Manhattan* z IlOSl*-,no °gti tisoč 500 BRT in ga n‘^nK3f J pile. Sredi junija bo' , spremljavi treh ledol Naftovod bi moral v v' -Idah3 \P 1200 kilometrov in b® i>3' svetu. Premer cevi “v-kansk? cm. Gradnja res v®1 87^, jjf prave bo terjala pr^ milij^ljf jonov dolarjev ah i«va- ., 6" Vsota je l&ko razumiF ^ tega, da bo naftovod šel skozi popo'n°ma kilTu & divje kraje, med in čez divje reke m o VPRAŠANJU CIVILNIH INVALIDOV Vzroki invalidnosti in napre dek medicine Osnovni razlog zaostajanja pri reševanju tega peresa vprašanja je v zaostalosti družbenih struktur Čestokrat neko vprašanje — naj ^ samo po sebi še tako dramatič-j“. ~ P°stane razumljivo in jasno na akl’?^’ ko ga je moč izraziti neka*0'' Navedimo torej j,.,.31 tefl v zvezi z vprašanjem bi (i\nskih obilnih invalidov, da Osvotrr Samo vPrašanje ustrezno nn ori!1 m si tudi ustvarili približ-aj,k° o njem. ISPs anKetn'h podatkih ustanove 1q. soan’i k°bbor namreč njihov pri-ek v tej in takšni družbi ne e8a določenega poprečja. ^'endar nadaljujemo s številka-t ,, v Italiji se vsakih osem ur 01 spastičen otrok, torej trije tkf i t*an‘ trsoč v teku leta dni. oseb je v Italiji nad mini®’ dasiravno to število glede kg.62111 same ne more biti enotno, j. Se Pač ta pojavlja na različnih oziroma v različnih oblije ' Pa ie spričo tega tudi njihova k • 3 Inteligence različna: onih s e Centom inteligence okrog 0,75 ^^bbžno 700.000, a s kvocienti LbU2U °'55 °krog 400.000. Da bi jfe 1,3 imeli približno predstavo, bgen?rneni1'1 ’ da ce^° °*seae z inte-kvocientom 0.30 kažejo ‘PosnK110 delovno pripravljenost in K s n°St' ^°d tem kvocientom Oda. preneha sleherna spoja k i, in Pripravljenost mdividua ,B.akršno si bodi delo. V tem bk)11 nURae ,v naši državi nahaja sa-® odstotkov defektnih. biva];.?.1 .se> Postavimo, vsi civilni tbi jv?1 ihteli osredotočiti v eni sa-ligurt; aJini, bi ne zadostovala vsa loinhaj, Potrebno bi bilo vsaj pol ftS^dije. A zahvaljujoč se nate kaj jnedicine, to stanje sploh !torveA težnie* da bi se zmanjšalo, h Prav nasprotno: v tej fazi tegj *° Pomanjkanja nekega enot-sisten.j'sedržavnega zdravstvenega radi ® Se veča in širi prav za-fPekn,, ^stvenega napredka in u-tot ka’, bi se utegnilo slišati •ijf j , absurd, v resnici pa je toedek°kai logična: znanstveni na-^VeJuiPtupgoča danes reševanje tojfpj b življenj bolj kot kdajkoli uajsi bo to v zvezi z bo-ai-n.Pr* v primeru tuberku-žrtvami nesreč, da, celo P sQ“aeva primere mongoloidov, %go]j* V Preteklosti — kolikor je !«ti . 2ejn zelo pogostoma pove-r'*fni arcriimi in pljučnimi bolez-j|j tjgj "j Poredkoma dosegali svo-Sti .i"b°: vendar, ker pa niso Jje p00dpravljene tudi bolezni sa-toč B Sebi in pa vzroki nesreč, 5? Po „„®e nasprotno le-ti množe, totvih n* afrani resda krči število 'to in;a^ca pa se po drugi strani Itoajsif- Potemtakem, da bosta Nkostj^6: rešHa čas in napredek P3 se u*e. Povsem napačno oziro-to ta b° izpolnilo šele takrat, ko v Kern nost; docela v službi neke družbe. Zakaj, povsem jSfjj tner>a je, da kirurgija u- Ijt st-.n®ravnost čudeže v svo-^Ijemgbd^nju, da bi rešila n.pr. seJa zrtev prometnih nesreč, (n Hita drugi strani vodi takšna S. Plot,,,!'’ zvezi z vprašanjem cest J^nn^nije, ki objektivno do-P ,^ va,ria Pogoje- da se šte-sl.CW tnih nesreč čedalje ve-ih*°ristn 3 .^etnu Podobno in enako l1: tK,.,'0 ,.e tudi razvijati medicini ?vimo, na področju tuber-nismo pred tem storili Se, l,’.da bi odpravili ambien-j^toer“genske, delovne in ostale to>Vzr’- tuberkulozo omogočajo, h o7,irnm;i nnsnpšiiipin l&e*. ijo oziroma pospešujejo. USlidn!!VS med boleznijo oziroma >? in družbeno-socialni- je zelo tesna in Sk^^vlja čvip ,,'vJu novega odkritja. O-lJpi umrljivost med ameriškimi a®*- a dvakrat večja kot med h beiP„boprečna življenjska doba iS° , znaša 71, za črnce pa Jtoi jj, *et* Zadevna razhka med ^Pisk 6 C1 n* rasnega, marveč k.Tam ®ga in socialnega znača-kjer vso bili po nekem vtozrn Naključju ustvarjene ena-C°sl nn-iZa J206 in druge, je ta A ..brisla do izraza tudi v po-A jJbrljivogtj in bolezni. Po- tovv zdrn^1116”113811, da m onra' 0c?nirni ekonomskimi in Hia 1 Privilegiji, je zatorej ne- b.sb £ vPrašanja civilne invalid-tS« a Prihaja v naši državi do ?SSvBnakaj> namreč ono večno zaesj.e.med severom in ju-u Piitlo C1vilne invalide se stori liS,Jto'čJ!a še to je v glavnem O6 t>r,L 1 ..na centralne in selih hhjj.^r.ajine. Vzemimo na pri-tCNr»uk?* Na 100.000, kolikor IhSc, jpbuje ustrezno nego in ta 80()o a 6 lo Prejema samo ka-W?biiit' A kar zadeva centre za s kjer bi se morala V^ša Edvarda Martinuzzija žalje. Ob prezgodnji smrti tinuzzija izraža začasni upravo Kulturnega doma . po-toplo sožalje bridko priza ,oven. kojnikovi družini in uP,ravlJ{ je * skega gledališča v Trstu, “^e-pokojnim izgubilo težko stljivega igralca. ,v0 Začasni odbor za Kulturnega doma v Dijaški svet trgovske akad« ^ «žiga Zois« izreka v imenuj.« ^ jakov zavoda iskreno sozau 0j žini in Slovenskemu gledali® izgubi nepozabnega igra1«? jatelja Edvarda MartinuzzU«- ~ jj* Prosvetno društvo v šj^JV-r' reka globoko sožalje r?d p«var«a’ tinuzzi ob prerani izgubi " ^ ga našega marljivega sodelavca. v ie. bomo vsi škedenjci ohrani pem spominu. Hudo prizadeti družini Ed >8. Martinuzzija izrekata globok __o;. lje uredništvo in uprava * skega dnevnika. P. d. PRIMOREC — TREBČE v soboto, 31. maja 1969 ob 21. uri v dvorani prosvetnega društva: INTERNI NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE Vljudno vabljeni! P. d. PROSEK - KONTOVEL priredi v soboto, 31. maja ob 21. uri v prosvetnem domu na Proseku dramo v treh dejanjih Mire Pucove SVET BREZ SOVRAŠTVA To bo začinja predstava pred odhodom igralcev na revijo dramskih skupin Slovenije v Brežice. Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin, oče, brat in svak EDVARD MARTINUZZI gledališki igralec Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, v petek* ob 13.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na poko-pališče pri Sv. Ani, Žalujoči: mati in oče, *'n' ček, sestra, svak In drug® sorodstvo Trst, 30. maja 1969 P. d. PROSEK - KONTOVEL priredi v ponedeljek, 2. junija ob 19. uri v prosvetnem domu na Proseku pravljično igro v treh dejanjih Ernesta Tirana ČUDEŽNE GOSLI Igrajo vaški otroci. Vabljeni! Prosvetno društvo v Skednju organizira v nedeljo, 15. Junija t.l. iz. let na Vrhniko, na grad Bistra, k -zviru Ljubljanice in v Predjamski grad. Vpisovanje za Skedenj na sedežu društva vsak dan razen v sobotah in nedeljah od 20.30 do 22. > ure, za Kolonkovec vpisuje Pino j Stančič, Šalita Zugnano 16. SPDT priredi dne 8. Junija za osnovno in srednješolsko mladino izlet na Višarje. Starejši mladinci se bodo lahko povzpeli ob spremljavi izkušenih planincev na Lovce, od koder Je krasen razgled na zahodne Julijce. Zaželena udeležba staršev- SPDT vabi udeležence izleta na Koroško, da poravnajo vpsnino. Potuje se s potnim listom. Odhod ob 6. url (legalna ura) iz Ul. F. Se-vero. Pomorske «conferences», promet s pomočjo kontejnerjev, čedalje širše uveljavljanje paletizacije in nekatera druga vprašanja s področja sodobnega trgovinskega pomorskega prometa, to so bile glavne točke na dnevnem redu 16. splošnega srečanja evropskih uporabnikov pomorskih pristanišč, ki se je pravkar zaključilo na tržaški trgovinski zbornici. Srečanje je imelo predvsem tehnično obeležje ter predsavlja predpripravo za jesenski zbor koristnikov pristanišč z evropskim komitejem, ki ga sestavljajo zastopniki brodarskih združenj. Poleg domačih in italijanskih strokovnjakov — tržaško srečanje je organiziralo tukajšnje združenje industrijcev, vodil pa ga je dr. Doria, ki je predsednik državnega sveta italijanskih koristnikov pristanišč — so se srečanja udeležili predstavniki Finske, Zahodne Nemčije, Francije, Nizozemske, Belgije, Danske. Norveške, Švedske, Izraela In Švice, nekateri opazovalci iz Združenih ameriških držav ter zastopniki Mednarodne trgovinske zbornice iz Pa-riža. V poročilu, ki so ga objavili ob zaključku dvodnevnega zasedanja se poudarja, da je svet sestavil mednarodno študijsko skupino, ki bo podrobno proučila problem pomorskih sporazumov (conferences) ter vpliv njihovega delovanja na razvoj pristaniških dejavnosti in po-sebej na poslovanje koristnikov evropskih luk. Slednji so namreč nezadovoljni z delom pomorskih sporazumov, ker da so ti pod vplivom organizmov, ki nimajo s pristaniškimi dejavnostmi nobene in ker se pogajanja za so- že uveljavlja v številnih evropskih lukah, in za katerega se ponujajo zanimive možnosti tudi v tržaškem pristanišču. Nadaljnje vprašanje, s katerim so se spoprijeli na tržaškem zasedanju, se nanaša na politiko razločevanja ladij po zastavi, to je na politiko, da je treba domačim ladjam ali določenim tujim ladjam dajati prednost pred drugimi. V nekaterih primerih gre ta politika celo tako daleč, da dovoljuje vkrcanje blaga le na ladje, ki plujejo pod domačo zastavo. Takšna je na primer pomorska politika, ki jo izvaja Brazilija, in ki je prav v Trstu dobro znana, saj prihaja na primer kava za stalno zalogo brazilskega blaga v naše pristanišče izključno z brazilskimi ladjami. Koristniki evropskih pristanišč so v tej zvezi izrazili mnenje, da bi bi lo treba proti takim zlorablja^ njem pomorske trgovine pripraviti vrsto ustreznih protiukrepov. Kar zadeva teritorialno pristojnost pomorskih sporazumov pa so strokovnjaki na tržaškem zasedanju nar glasili, da se nekatere conferences vse preveč razširajo. Tako je na primer «Far Eastem Frelght Con-ference« nedavno tega raztegnila svoje operativno območje na vse Sredozemlje ter vključila vanj tudi ves Jadran. To je imelo vrsto škodljivih posledic tildi za samo tržaško pristanišče. Zastopniki italijanskih koristnikov pristanišč so zagrozili, da bodo v primeru, da ne bi prišlo z omenjeno »conferenco« do ustreznega sporazuma, prekinili vsako sodelovanje z njo. Naslednji sestanek evropskih koristnikov pristanišč bo oktobra letos v Lodonu, in sicer bo ta sestanek združen s sestankom evropskih Mnogo prezgodnja smrt dramskega igralca EDVARDA MARTINUZZIJA je odprla bolečo vrzel v naši narodni skupn°s^‘ Delovnim tovarišem, upravi Slovenskega gledališč8 in svojcem izrekamo iskreno sožalje. SLOVENSKA KULTUR^0 GOSPODARSKA ZVE*A Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. maja 1969 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO: 75-letrr- Adolfo Gugll-elmonl, 40-letni Carlo Vespasiano, 77-letna Adalgisa Demarchi vd. Scor-dino, 69-letni Vito Tancredi ,72-letna An n a P'ccini, 18-letna Rosanna Zip-po. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1C. ure) Vlelmetti, Trg deli a Borsa 12. Cen-tauro, Ul. Rossettl 33. Alla Madon-na del Mare, Largo Plave 2. Santa Anna, Erta dl S. Anna 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 1.3«) Blasoletto, Ul. Roma 16. Uavanzo Ul. Bernini 4. Benussl, Ul. Cavana 11. Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan) Pretresla nas je vest o prerani smrti EDVARDA MARTINUZZIJA Kolektivu, upravi Slovenskega gledališča in sV°^ cem izrekamo globoko sožalje, Edija bomo °^ra nili v trajnem spominu. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA zveze i—n-j—j- — — delovanje med koristniki pristanišč (—. —.. „ --- in družbami članicami sporazumov brodarjev, ki bodo tedaj zbrani na žaške splošne bolnišnice so včeraj običajno vlečejo v nedogled. Poleg svoji letni skupščim. Predstavniki Dopoldne sprejeli s pridržano prog- tega ni še povsem jasno, kakšno samih svetov pristaniških koristni-nozo 64-letnega pleskarja Attilia stališče bodo »conferences« zavzele, kov pa se bodo ponovno sestali Agonija b Ul. Matteotti št. 20. do kontejnerskega prometa, ki se!prihodnje leto v Kobenhagnu. Globoko potrti sporočamo, da nas je na višku svojega ustvarjalnega vzpona v službi umetnosti in življenja svojega ljudstva za vedno zapustil naš dragi EDVARD MARTINUZZI DRAMSKI IGRALEC Pogreb bo danes, 30. maja 1969 ob 13.45 iz kapele splošne bolnišnice v Trstu. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRST^ IZ SODNIJSKIH DVORAN Prepir in telesne poškodbe zaradi kreganja med otroki Potrjena kazen mladi ženski, ki je poškodovala mater svoje nasprotnice - Šest mesecev zapora zaradi prepira v gostilni (nrirf* tržaškim prizivnim sodiščem ‘‘/»Bednik Franz, generalni pravd-oh ^anco, zapisnikar M. Riatel, seti**55 Girometta, zastopnik zarij 6 stranke Caretti) je bila vče-W»p?novna obravnava zaradi wA dogodka pri katerem so imeli tasl; besedo otroci, zadnjo pa oditi oz^roma dve odrasli ženski, s? skočili v lase. Neka druga aeT~,Je dobila precej hude teles-v^POSkodbe ter se je morala zdra-80 Hn- bolnišnici 30 dni, nadaljnjih u ni mogla delati, a ostale so viti posledice na eni izmed tok. žašt?67,0 Je najprej proučeval tr-ail®L°arajni sodnik. Id pa je me-Dri’«w zadeva ne spada v njegovo Un>ieu',nost’ ker 80 bile po trditvah JJ^Kovainih organov poškodbe na-tofj2r Zato je. poslal akte javnemu stvu prj kazenskem sodišču. ''tnK®1?/6 v bistvu, vsaj glede cel 50v’ 151 so mu botrovali, pre-8o ^taven. 13. avgusta leta 1966 itiču V ?°stllni Vidah na Tankem j? “sprli otroci dveh žensk. Vmes liliaS08eeli njihovi materi: 26-letna 55 ‘P5 Por. Donadel iz Ul. Crispi ■Mave/ J^rna Maria Tondato por. lorS ra je hčerka Ane Požar por. ' Pr°* ^ ie iastnica gostišča. med Vidalijevo in Tonda-»eaa le kmalu prešel meje navad-jpjJOaerjanja, ter je grozil, da se Vmg?em v fizično obračunavanje, tata? sta posegla mož Tondate in "iHrfar Ottorino ~ je kot rečeno pod liberijsko zastavo, pozneje pa si bo dala zgraditi nekaj lastnih ladij. Ob njeni u-stanovitvi je bilo izrecno poudarjeno, da se bodo njene ladje gradile v tukajšnjih ladjedelnicah. V naši luki je ladja «Spring,> vkrcala 2500 ton raznega blaga avstrijskega, jugoslovanskega in nemškega izvora, poleg tega pa ima zagotovljenih več pošiljk blaga tudi v drugih sredozemskih pristaniščih, tako da bo preplula Gibral-tarsko ožino popolnoma zasedena. Tudi na povratni vožnji ima ladja zagotovljen ustrezen tovor. To potrjuje ugodna predvidevanja pomorske družbe Tripcovich, ki je temeljito preštudirala področje onstran Sueškega prekopa, računajoč na možnost, da bi vzpostavila s temi področji novo redno zvezo. Cez mesec dni bo odplula za «Spring» druga najeta ladja, in sicer enota «N. Colocotronls«. BIK! Zaratin. Ta je ievo ter ji skušal pre-foCTri Qa bi skočila v lase Ton-Ptibl« Po obtožnici pa se ji je lila rli a Požarjeva ter jo nahru-žetnf °č, naj molči. S sunkovito Ustaui0 .se. J® Vidah jeva iztrgala iz jeVn ■J.Jevib rok ter udarila Požar-Hiia’ k* Je padla na tla ter si zlo- * zapestje. tencuf 56 jo začel dolgotrajen ka-iiitl^..Postopek, ki se je najprej 2 fa-I011 Pred kazenskim sodiščem taliio, ronia nizko kaznijo za Vi-iahiuV0: 90-000 br globe. Pri razsojali S0 kazonski sodniki derubri-tcieLnamreč obtožbo v nenamerne vselre Poškodbe, in sicer predor atin?a Tpodlagi. iziav natakarja PbJftJi. • Ta je izjavil, da se je približala Vidalijevi od ^rieva Hosii te.r jo zato mlada ženska ni it t5kVl^eti. Ko se mu je iztrgala iarji/’ jo verjetno nenamerno u-dice mater svoje direktne nasprot- razsodbe pa niso bile ®odhiL--t'emu lahke za Vidalijevo. Horaii1 so namreč sklenili, da bo Siw u- Poravnati odškodnino v vi-t|W- Kl Jo bo določilo pristojno ci- vL,0(iišee- tej ahjeva se je pritožila proti Slavoja i?odbi- Mlada visokorasla flbjLrfka je včeraj prisostvovala : ®Plohny’ kjer je ponovila, da ' **te 5,ru, nameravala napasti ma- fern, tržaškim kazenskim sodi-«jLle bila obravnava proti 34-Criar,; u„ Alfredu Piccolu iz Ul. Im-Nelm,8,’ ki je bil obtožen, da je %r>n? Pri pretepu v gostilni Prijavi/” r? th. Trento. Pohcija je ti te *a Piccola sodišču prav zara-1 Prekrška, toda sodniki so Storili, ?a je nemogoče označiti f kot takega. Ker pa so bile ntcoln® telesne poškodbe, je bil ta 6 o vseeno kaznovan, in sicer gj, mesecev zapora. ' nekaj čez 22. uro zvečer Stetiin« leta 1966, ko je prišel v ■ tisi,?0 45 - letni natakar Ottavio !6 redn 12 U1- udine 27- Moški, ki h zame? zahajal zvečer v lokal, se 'V tr v Pogovor z nekim znan-nl^malu nato je opazil, da sta ®Prin , nrugi strani točilne mize #. ri-QYa moška. Približal se jima Giorgio Ranieri iz Ogleja ter policijskim agentom izjavil, da so v prejšnji noči omenjenega dne neznani tatovi vdrli v urade podjetja «RDB» s sedežem v Ul. Ti-bullo 1, ki se ukvarja s prodajo mlečnih izdelkov. Ranieri, ki je uslužbenec omenjenega podjetja, je za vlom zvedel od čistilke Leonide Ravasini, ki prihaja vsako jutro zistit urade podjetja. Tako se je najprej podal v urade, kjer ga je pogled na razmetano pohištvo prepričal, da gre res za vlomilčevo delo, nakar je o zadevi obvestil policijske organe. V eni izmed sob so agenti takoj po prihodu našli železen »krempelj«, ki je vlomilcem služil pri nasilnem odpiranju vhodnih vrat, in ki so ga pri begu najbrž pozabili. Medtem ko so agenti znanstvenega oddelka iskali morebitne prstne odtise, so drugi agenti u-gotavljali škodo, ki je bila povzročena v uradu. Iz nekega predala pisalne mize je izginila ovojnica s 180.000 hrami, s predala direktorjeve mize pa je izginilo 10.000 lir. Celotno škodo, vštevši pokvarjena vhodna vrata, cenijo na približno 200.000 lir. «iiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiuiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii|Hlimi||UIIIUIIIIIIIIU|||| DOPIS IZ NABREŽINE Tatovi vdrli v urad in odnesli 200.000 lir Na komisariatu javne varnosti v Ul. Cologna se je v sredo zjutraj ob 8. uri zglasil 31-letni geometer Nov odcep pokrajinske ceste bi prizadel mnogo vaščanov Nekateri prizadeti lastniki hiš in zemljišč so že vložili prizivno vlogo na županstvo in na pokrajinsko upravo proti zamišljenemu načrtu Dosedanjemu cestnemu omrežju po Nabrežini se obeta nova veja povezave center-kamnolomi. Hudo mušni vaščani menijo, da bodo s tem obiljem asfalta kmalu «vsi na cesti». Res je, da se morajo dosedanjemu prometu prilagoditi vse neprimerne ceste, tudi ni prebivalstvo proti odpravi ozkih grl in nepotrebnih ovinkov, za kar je bilo zasnovanih kar 5 osnutkov za izpeljavo novega odcepa ceste proti «Kosmu». V enaki meri pa se ljudje sprašujejo, zakaj se ignorira lastništvo 25-letnega Draga Radonjo, 26-letne-ga Abidja Sakiča in 21-letnega Mladena Radaka. Dizdarevič je bil prijavljen zaradi kraje v škodo 19-letnega urarja Giorgia Rimolija iz Ul. Franca 2/1 ter zaradi kraje v veleblagovnici Coin, ostali trije pa so obtoženi sodelovanja pri tatinskih podvigih svojega tovariša. Dogodek, ki je omenjene mladeniče spravil v roke policije,' se je odigral v torek, 13. t.m. v Rimo- POSVETOVANJE NA ERSA V GORICI Organizacija sadjarjev in vrtnarjev v zadružništvu Le s skupno prodajno organizacijo v deželnem merilu se lahko uveljavijo na evropskem tržišču Te dni se :e na sedežu ustanove I bi se čim prej proučila in pre-ERSA v Gorici sestal odbor za * uredila zakonodaja o vojaških služ- proučevanje zadružnih problemov, ki mu je predsedoval Mario Luc-ca, da bi proučil program ustanove ERSA za zadružno komercializacijo sadja in povrtning. Pri tem so ugotovili potrebo po rešitvi problema prodaje sadja in ustanova predlaga v ta namen ustanovitev pet vrtnarsko-sadjarskih centrov, ki naj bi jih uredili na področjih, kjer je te vrste proizvodnja največja. Vse skupaj pa naj bi bilo povezano v zadrugo druge stopnje. To zadrugo naj bi v deželnem merilu vodilo specializirano in strokovno sposobno osebje, ki naj bi točno vodilo tako prodajo kot tudi proizvodnjo teh pridelkov. Prav tako mora imeti nameravana zadruga najmodernejše naprave za poslovanje in informacijo. Na seji so ugotovili važnost take rešitve, ki bi jo bilo treba praktično čim prej izvesti. Sadjarji in vrtnarji naše dežele bodo morali slediti svojim vrstnikom ’iz drugih dežel ter se povezati v zadruge in preko njih v lastni prodajni organizaciji, ki naj bo urejena tako, da se bo lahko uspešno uveljavila na skupnem evropskem tržišču. To je osnova, da se tudi na tem področju doseže primeren dohodek od dela. Ob koncu so odborniki soglašali v tem, da je potrebno čimprej ustanoviti zvezo pridelovalcev sadja in zelenjave, da bi se lahko okoristili z ugodnostmi, ki jih nudijo nekateri zadevni zakoni. zemfii š č nosa m ez nihDri za deti h »o lijevi urarni' Mladl Gi°rg>°. ki > zemljišč posameznih pnzadetih po- tisteea dne narf0mestnv»! v travmi bi preprečil fizično obraču-toda eden od dveh ga je Pestj° v rebra. Potem so Poiiy?Vale še razne druge osebe Jfeteia Je bila mnenja, da se je H) udeležilo najmanj pet o-^Kln ^burjenje pa se je hitro pel h .er je neznani napadalec JJ niitlrigl zateči v splošno bolniš-Zri-tb bolečin na prsnem koli1 zior/vnik Je ugotovil, da je do-le ftvJ?. na rebrih, zaradi česar se A al zdraviti 30 dni. Senu Podlagi skopih podatkov so "tv or Motovili, da je bil napadalec Ptjjjccolo, ki pa je trdil, da ni C1* rir,v-,‘“aru, remvec, ua je u« P tii?,01 razne poškodbe. Sodniki ? ( ® verjeli ter so ga obsodili mesecev zaradi telesnih po- 4 trst-rdeče morje li% «Spring» LJa prvi vožnji »tl/rilfka ladja «Spring» Je odpo-c A svojo prvo vožnjo na pro-? ':fdeče morje mimo Afrike d°t>re nade. Novo zvezo je A 2?la pomorska družba «Trie tC6rl s?, Navigazione S.p.A.n, pri nJ^lia ° Soudeležene deželna družba sjh L Pomorska družba Tripco-fSttop Podjetje D. Poggiali iz napolnil , a sedaj ima družba na ■*w- 1° ,!e najete ladje, kakor je udi ladja «Spring», ki plu- sestnikov7 Zdi se, da bo od nave denih 5 osnutkov obveljal naslednji: odcep no speljan od sedanje ceste pri kavarni, čez obdelano zemljišče dedičev družine Pertot, nato naj ni se odvijal mimo hiš Tonca-Ohretič, odvzel potrebno prostornino lastni kom hiš Rolič in Vižintin ter bi^re šel za novo šolo ■ k železniškemu na $ipu, kjer bi se s podvozom izognil stavbam ob levi strani sedanje ce ste in se z njo združil pod Utos-mon». Ta cestna »operacija«, za katero se ogreva le tehnični urad pokrajinske uprave, bi rezala plodno zemljo in okrnila nekaterim lastnikom njihove vrtove, ter bi obenem u-stvarila neestetski videz stavb, ki bi se zdele kot prazna gnezda na golih stezah. Prizadeti lastniki pri čakujejo od občinske uprave, da jih vsestransko zaščiti; nekaj lastnikov zemljišč in hiš je dostavilo županstvu in tehničnemu uradu pokrajinske uprave prrizivno vlogo na tako zamišljen osnutek s prošnjo, da se upošteva tudi njihovo mnenje. Po več kot enem mesecu ni še z nobene strani kakega odgovora. Vprašanje novega odcepa je dvignilo že mnogo prahu, vaščani so seveda razdeljeni v svojih sodbah o realizaciji posameznih osnutkov. Mnogi se strinjajo, naj bi potekala nova cesta po občinskem zemljišču Brščice-Novodelo. Drugi se ogrevajo za obnovitev in razširitev stare trase po »Sarajevu«, mimo karabinjerske postaje s podvozom ob starem prehodu čez progo, kjer je že pred 60 leti vodila cesta od »Kosma« v središče vasi. Uresničenje te zamisli bi spet zahtevalo »operativna« posega pri lastnikih hiš, nikakor pa ne bi bilo tako boleče, kot s sedanjim osnutkom Za poslednjo rešitev govorijo tu di naslednji argumenti: »Sarajevski« odcep bi bil krajši kot vsi ostali, investicijski stroški manjši, obenem bi bilo ugodeno tudi prebivalcem novih hiš men županstvom in staro postajo «Bivio». Vsekakor je za končno rešitev nekega načrta, ki naj bi rezal že itak skromne zelene vaške površine, nujno potreben sporazum med investitorji in lastniki. Vaščan Policija prijela tri mlade tatiče Organi letečega oddelka tržaške kvesture so predvčerajšnjim prijavili sodnim oblastem štiri mlade Sarajevčane, ki se že dalj časa potikajo po našem mestu. Prijavili so 23-letnega Suada Dizdareviča, MSTRIRANA enciklopedija živali m SESALCI RIBAMI IN PTICI zdaj še V. ,1/. Cochran DVOŽIVKE ^■2 fotografij, 77 barvnih) ttičulta htiigoina TRST Ul. sv. Frunriška 20, tel. 61-792 tistega dne nadomestoval v trgovini svojega očeta, je opazil, da mu je neki tujec, ki se je dalj časa pogajal za nakup zlatih predmetov, izmaknil c.ragoceno budilko in se mirno odpravil z urarne, medtem ko so mu ostali trije pajdaši krili hrbet. Rimoli se je nemudoma pognal za njim in" ga povabil, naj mu sledi na kvesturo. Mladenič je sicer ogorčeno protestiral, a se je končno vdal, češ itak sem nedolžen. Ure sicer ni imel več pri sebi, ker jo je bil medtem najbrž izročil kateremu izmed svojih pajdašev, vendar so po daljšem zasliševanju na policiji prišle na dan nove stvari. Čeprav je dolgo zanikal vsakršno krivdo, je končno med drugim priznal tudi to, da je ukradel v veleblagovnici Coin par hlač. V pričakovanju sodne razprave so vse štiri tatiče spustili na začasno svobodo. iiiiiiiiiiiiiiiiitlltlimiiiiiMiiiiiui.iiiu, mmiMummi Konferenca o kanalski povezavi Jadran-Sava-Donava V sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici bo v torek, 3. junija ob 18. uri konferenca, na kateri bodo obravnavali možnosti izvedbe načrta za vodno povezavo od Jadrana preko Soče in Save do Donave in dalje v črno morje. Poročilo o tem problemu bo podal prof. inž. Carlo Lota iz Rima, ki ima od OZN poverilo za proučevanje izkoriščanja voda porečja Save. Namestitev učiteljev osnovnih šol Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da je na oglasni deski na vpogled ministrski odlok za začasne namestitve osnovnošolskih učiteljev za šolsko leto 1969/70. Nogometaši iz Vipave v nedeljo v Konkah V Ronkah bo v nedeljo zjutraj nogometna tekma med domačo nogometno enajsterico in ekipo nogometnega kluba iz Vipave. Vipavci bodo vrnili obisk, ki so ga športniki iz Ronk napravili v Vipavi letos 1. maja. nostih in drugih oblikah vinkula-cije. Splavitev jugoslovanske ladje v Tržiču Jutri ob 11. uri dopoldne bodo v tržiški ladjedelnici splavili ladjo «Pazin», ki jo je naročila pomorska družba «Jugolinija» z Reke. Ladja ima 8.700 ton nosilnosti, dolga je 151.6 metra, široka je 20 metrov, ima stroje Diesel - CRDA Fiat z 10.500 KM in vozi s hitrostjo 18.8 vozlov. Prireditve v Štandrežu Odbor za proslavo 100-letnice čitalnice v štandrežu sporoča, da bodo razstavo ex-tempore goriških dijakov, ki bi morala biti v nedeljo ob 9. uri na trgu v štandrežu, zaradi tehničnih razlogov odložili ter se bo vršila naslednji dan, v ponedeljek, ob isti uri in na istem kraju. Vse ostale prireditve bodo danes, jutri in v ponedeljek po napovedanem programu. Danes seja občinskega in pokrajinskega sveta Kot je bilo domenjeno že na zadnji seji občinskega sveta v Gorici, se bo na današnji seji občinskega sveta začela razprava o poročilu k občinskem proračunu za 1969 in o njegovih posameznih poglavjih. Seja se bo začela ob 18.30 uri. Zvečer ob 21. url pa bo seja pokrajinskega sveta, kjer je prav-tako na dnevnem redu kot glavna. točka razprava o pokrajinskem proračunu za tekoč« leto. Poleg tega bodo pokrajinski svetovalci obravnavali še nekaj drugih problemov upravnega značaja. ZA UPOKOJENCE IN P S Zdravila INAM bodo prodajali v vseh goriških lekarnah Določilo velja za upokojence INPS v iz Gorice, Sovodenj in Steverjana Pokrajinsko vodstvo bolniške blagajne INAM v Gorici sporoča upokojencem, ki imajo bivališče na področjih občin Gorica, Sovodnje in Števerjan, da bodo od 1. junija letos dalje lahko prejeli zdravila z receptom ne samo pri lekarni bolniške blagajne y Ul. Vittorio Venete v Gorici, ampak tudi pri vseh drugih lekarnah tega področja. Da bi ne bilo nepotrebnih zamud priporočajo prizadetim upokojen.cem naj pazijo, da bodo zdravniški recepti točno in jasno izpolnjeni, zlasti zgoraj na desni, kjer mora biti značka «P»; z receptom je treba predložiti tudi bolniško knjižico INAM. Navodila v tem smislu so že poslali tudi konvencioniranim zdravnikom in lekarnarjem na področju treh občin. IlllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIItlllllllllUlllllUllllllllllllllllllllUlllUIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllltlllllllllllltllllllllll OKRAJNO S0DISČE V GORICI Pod pretvezo, da je bila izžrebana ji je naprtil manjvredno blago Zadeva godbenikov pri «Lanterna d’oro» • Sodišče v Rimu je ugodilo prizivu Videmska trgovinska zbornica razpravljala o vojaških služnostih Včeraj se je v Vidmu sestal vodilni odbor tamkajšnje trgovinske zbornice. Na dnevnem redu je bila razprava o vojaških služnostih na področju videmske pokrajine. Daljše poročilo o tem vprašanju je podal predsednik zbornice dr. Maran-gone, ki je med drugim naglasil, da je kar 7J odst. vse površine V okviru’ videmske pokrajine "pod raznimi služnostmi, predvsem vo-jaškr narave.' Položaj je postal povsem nevzdržen, je poudaril predsednik, in zlasti gospodarstvo trpi od vinkulacij, ki jih postavljajo vojaške služnosti. Na zasedanju so sprejeli resolucijo, ki jo bodo naslovili deželnim in državnim vodilnim organom s priporočilom, naj šal omiliti svojo krivdo češ da je Goriški okrajni sodnik dr. Lau-disio je včeraj dopoldne zopet obravnaval primer južnjaškega vsiljevanja blaga s pomočjo sleparije. Na zatožni klopi je sedel 41-letm Giovanni De Rosa, ki je po rodu Napolitanec, pa ima sedaj stalno bivališče v Vidmu Trg Cella 63, tet je vpisan kot trgovski zastopnik. V obtožnici je navedeno, da je skušal prepetnajsliti upokojenko Alojzijo Sivec iz Gorice, na Korzu Italia 157, da bi kupila blago, ki ga je prodajal. Pri tem pa ji je natvezil, da je bila pri posebnem žrebanju za upokojence izbrana in zato ji lahko da blago, ki je vredno 136 tisoč lir za polovično ceno, ali točno 66 tisoč lir Žena se je bra nila, pa .e toliko pritiskal nanjo, da je pristala, plačala 16 tisoč lir na račun za ostalo pa je podpisala 5 menic po 10 000 lir To se je zgodilo 26. maja 1967 Kmalu pa ie sprevidela, da je blago vredno mnogo manj ter je zadevo prijavila policiji, ki je uvedla preiskavo ter vložila tudi ovadbo pri državnem tožilstvu. Končno so izsledili prodajalca v osebi De Rose. Pri včerajšnji razpravi je obtoženec sku- šlo za normalno prodajo in da ni hotel ženice oslepariti. Sodnik pa je bil drugačnega mnenja ter je De Roso obsodil na 4 mesece zapora, 40.000 lir globe in 13.335 lir denarne kazni. Vendar pa je kazen pogojna iii je ne bodo vpisali v kazenski list. Obtoženca je branil odv. R. Zuccalli. Pri drugi razpravi pa se je mora! zagovarjati upravnik restavracije «Lanterna d'oro» na Goriškem gradu pod obtožbo, da ni plačal predpisanih dajatev za zavarovanje godbenikov ansambla «Lovers», ki jih je najel za igranje pri plesni prireditvi. Obtožba s-_ je nanašala tia 23. december lam. Obtoženec, 34 letni Franc Licari iz Gorice, Borgo Castello rtev. 20 je izjavil, da ni najel omenjenih godbenikov, k' jih osebno niti ne pozna, ampak da se je. razgovarja; le z nekim posredovalcem. Zato je odločno odklanjal, da bi jih smatral za svoje uslužbence ali da bi kakorkoli bi' dolžan plačati zanje kako zavarovalnino. Sodnik Je upošteval njegove argumente, ki jih je podkrepil s primernimi dokazi ter ga oprostil s polno formulo. Branil ga je dr. Portelli. Pred okrožnim sodiščem v Vidmu pa se je te dni zaključila tudi zadeva Scremin-Covacig, ki se je začela pred okrajnim sodnikom v Gorici ter šla preko okrožnega sodišča do višjega sodišča v Rimu in potem v Videm za zaključno razsodbo. Gre za zadevo Ane Covacig iz Grojne št 7 v Gorici, ki se je leta 1964 poročila s Screminom iz Verse. Že po nekaj letih pa je pri-šio do spora med nevesto in materjo moža in kmalu je postalo nemogoče sožitje med obema. Zato se je Covacigeva vrnila nazaj na rojstni dom v Grojno. Mož je prišel še nekajkrat k njej na obisk, potem pa so mu starši tudi to preprečili in zakonca sta se sporazumela za legalno ločitev. Sodnik je začasno določil, da mora Scremin plačevati ženi (tudi za otroka) po 45 tisoč lir mesečno. Dejansko pa je plačeval le po 15 tisoč lir, češ da nima dohodkov. Zato je prišlo do tožbe in obsodbe v Gorici, ki jo Je tudi okrožno sodišče potrdilo. Višje sodišče pa je ugodilo Scre-minovi pritožbi, na osnovi katere je okrožno sodišče v Vidmu opro stilo obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Obtoženca je branil odv. Devetag iz Gorice Predavanje v Gorici o reformi v kmetijstvu V dvorani pokrajinskega sveta je v torek predaval prof. Prestam-burgo s tržaške univerze o problemih poljedelstva v naši deželi, ki jih omenja Mansholtov načrt v sklopu članic EGS. Položaj italijanskega poljedelstva na splošno sodi danes med najbolj kritične in ravno tako negativen je položaj poljedelstva v Furlaniji-Julijski krajini. V letu 1964 so beležile statistike 490.000 delavcev, Ki sb se v deželi kakorkoli ukvarjali s kmetijstvom; le-ti pa so se zaradi slabih razmer s težavo vrinili v industrijo, nekoliko lažje v gradbeništvo, kljub pomanjkanju delovnih mest, ki ga je še zlasti izkazalo gradbeništvo. Pomanjkljivosti v poljedelstvu so sicer v Furlaniji od nekdaj aktualen in občuten pojav: mlajša generacija stalno odhaja v tujino, sama narava pa je tako nehvaležna, da k temu znatno pripomore. Če se razmere ne bodo spremenile, se bo število poljedelcev do leta 1992 zmanjšalo na 40.000. Sladkor in maslo daleč presegata potrebe; kmetijska politika je v izgubi. Po Mansholtovem načrtu bi bilo torej potrebno spremeniti celotno strukturo te politike, in sicer z zmanjšanjem števila posameznih poljedelcev z združenjem objektov in produktivnih sredstev. Kraji, ki so pretežno kmetijskega značaja in kjer je mezda v presežku, bi se seveda okoristili s sorazmernimi odškodninami. Za najemodajalce in zemljiške lastnike pa so že predvideni olajševalni postopki. Med leti 1970-1930 naj bi nato prišlo do omejitve pridelovalnih zemljišč in do obširnejšega pogozdovanja. V ta r.amen je evropska gospodarska skupnost v letu 1967 odkazala za kmetijstvo preko 135 odst. stroškov v primeri z letom 1965. Sledila je diskusija pri kateri sc- je oglasilo k besedi več prisotnih. Med prisotnimi so bili številni župani z Goriškega, pokrajinski in občinski svetovalci ter predstavniki raznih ustanov (ERSA, pokrajina, pokrajinski inšpektorat za kmetijstvo itd.). . Illlllllllllllllllllllllllllllllllll Hill III"II1IIIMIMIIIHIIIIIIII Hilli..................Hill...IIH..HHHHHIHIIHIHHHIHHHHHIHHHHHnilHHHIIHHHI milil MLADINSKE IGRE NA GORIŠKEM V nedelj o pokrajinske tekme v lahki atletiki na Rojcah V ponedeljek v Krminu zaključne kolesarske dirke Pokrajinski odbor CONI pripravlja pokrajinski del mladinskih 1-ger, kl so jih zaključili v občinskem obsegu. Tekmovanje bo v Gorici, v nedeljo 1. junija na šolskem stadionu na Rojcah v Gorici tako za moške kot za ženske tekmovalce. Program predvideva za dečke: tek na 80 in 1000 metrov; tek z o-virami na 60 m; skoke v višino in daljino; met diska ali krogle ter hojo na 4 km. Za deklice pa je predvideno: tek na 600 m; tek z ovirami na 60 m; met kladiva ali krogle. Vsi tekmovalci, ki so se morali vpisati do 28. t. m. naj se zberejo na tekmovalnem mestu v nedeljo ob 8.30; tekmovanje se bo začelo ob 9. url. V ponedeljek 2. junija pa bodo kolesarske dirke v pokrajinskem merilu v Krminu. Zbirno mesto pri baru Italia v drevoredu Friuli v Krminu, od 14. do 15. ure. Sledil bo kontrolni pregled. Danes v Gorici kontrola prometa Danes, v petek 30. maja bo mestna policija v Gorici Izvedla kon- Mludinske igre v števerjanu so se zaključile z nagrajevanjem zmagovalcev, ki je bilo v nedeljo na županstvu te občine. Na naši sliki vidimo mlade tekmovalce pri skoku v višine trolno štetje in ugotavljanje mestnega prometa, zlasti prihode in odhode iz mesta. S to kontrolo nameravajo dopolniti podatke o prometu na posameznih križiščih, ki Jih opravljajo vsaki dve leti. Ker bodo pri tem delu potrebovali skoro vse mestne stražnike, se priporoča šoferjem in potnikom na splošno, naj bodo danes še posebno previdni pri vožnji ali hoji po ulicah, ker bo običajno nadzorstvo nad prometom, tudi na križiščih, manjkalo ves dan. Nocoj zaključek sezone v klubu «Simon Gregorčič» Nocoj ob 20.45 bo v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13 zadnji kulturni večer v tej sezoni. Predaval bo dr. France Bernik iz Ljubljane, in sicer o najnovejšem romanu tržaškega pisatelja Alojza Rebule »V Sibilinem vetru«. Za zaključek sezone bo nastopil z nekaj pesmimi tudi moški pevski zbor prosvetnega društva «Oton Župančič« iz Štandreža pod vodstvom dirigenta Franca Lupina. Mednarodni filatelistični sestanek na Goriškem gradu Filatelistično in numizmatično društvo iz Gorice pripravlja za nedeljo 1. junija prvo mednarodno srečanje filatelistov in numizmatikov z izmenjavalno dejavnostjo. Program predvideva otvoritev srečanja ob 10. uri v prostorih restavracije «Lanterna d’oro» na Goriškem gradu; ob 10.30 se bo začela izmenjavalna dejavnost, ob 13. uri pa bo skupno kosilo za udeležence srečanja. Popoldne bo po želji ogled mesta in okolice, ali pa se bo nadaljevala izmenjava vrednot. Filatelistično društvo iz Gorice je za to prireditev pripravilo lična vabila, tiskana v treh jezikih: italijanščini, nemščini in slovenščini, ki jih je razposlala sorodnim društvom treh sosednih držav. PREDKONGRESNE PRIPRAVE KD «Morotejci» na Goriškem izpodrivajo večino «levicarjev» Verjetno bo razmerje sil v goriški KD različno od tistega pred tremi meseci V teh dneh se vršijo v sekcijah krščanskodemokratske stranke na Goriškem predkongresni sestanki, na katerih volijo delegate za pokrajinski kongres večinske stranke. Ta dejavnost je v zvezi z izrednim kongresom te stranke, ki bo prihodnji mesec. Izidi sekcijskih skupščin so zanimivi, ker iz njih lahko razberemo eventualne premike od prejšnjega organizacijskega kongresa te stranke na Goriškem, ki je bil letos januarja. Ob tisti priliki se je koalicija, ki je več let vodila stranko razbila. Na eno stran so se postavili pokrajinski tajnik KD dr. Cian, poslanec Marocco, deželni svetovalec Cocianni, na drugo pa deželni odbornik Tripanl, goriški župan Martina; v Tržiču sta bili še dve Usti, ena župana Romanija. druga pa disidentov s te liste. Takratni kongres je videl relativno zmago levičarske struje dr. Ciana, močno afirmacijo morotej-cev dr. Tripanija, majhne rezultate za ostali dve struji. V teh mesecih je prišlo do določenih premikov. Ena skupina v Tržiču je pristopila k motorejcem, ki so bili, zlasti ob pomoči deželnega odbornika Tripanija zelo aktivni: Gorico je obiskal celo bivši predsednik vlade Aldo Moro. Levičarji pa so v obrambni fazi; v Gorici so pred kratkim priredili vsedržavno zasedanje njihove struje o mednarodni politiki. Prvi rezultati sedanjih kongresov po sekcijah dajejo slutiti, da se nekaj obrača v korist morotej-cev. Baje bodo postali relativna večina v naši pokrajini. Samo nekaj primerov: v Ronkah je bila na zadnjem kongresu prisotna samo levičarska lista. Tokrat, kongres bo nocoj, si nasprotujeta listi morotejcev In levičarjev. V Tržiču so morotejci dobili 5 delegatov, levičarji 6, skupina župana Romanija, ki se prišteva k dorotejcem pa 13 delegatov. V Koprivi so morotejci dobili tri delegate, levičarji pa 2. Na prejšnjem kongresu so tu Imeli večino levičarji. V Gorici so dobili morotejci 9 delegatov, levičarji pa le 6, v sekciji Sv. Rok morotejci 6, levičarji pa 3. Določeni premiki v korist morotejcev so povsod opazni. Pri- hodnji teden bomo lahko ugotovili, ali se je položaj v goriški KD spremenil. Žena iz Ajdovščine si je zlomila nogo Včeraj nekaj pred 16. uro so z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 63-letno Mario Miljavec iz Ajdovščine, ki se je majo prej zlomila desno koleno, ko je padla na pločniku na Korzu Verdi v Gorici. Po prvi pomoči so jo odpeljali na njeno željo v šempetrsko bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju. Okrevala bo v 40 dneh. IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA V goriškem matičnem uradu so 26., 27. in 28. maja prijaviU 20 rojstev in 12 smrti. ROJSTVA: Jožko Devetti, Fa-bio Macuzzi, Paolo Segalla, Maria Russo, Franco Medeot, Gabriele Tomasin, Paola De Marco, Angela Frantl, Damiano Marchesan, Maura Selva, Diego Rossi, Denis Petean, Cinzia Borsi Lugnan, Tulita Ciancarella, Elisabetta Furlan, Sabrina Buttigon, Cristlna Visin-tin, Maria Moretto (rojena mrtva), Alberto Bisceglia in Diego Viola. SMRTI: gospodinja 74-letna Car. la Galpln, gospodinja 90-letna Maria Foghini vd. Grassi, upokojenka 79-letna Angela Tušar vd. Bevk, gospodinja 76-letna Rosa FiorelU vd. Boschi, gospodinja 74-letna Paola D’Agnolo vd. Bissi, upokojenka 83-letna Emilia Zoarettig vd. Ve-nlca, gospodinja 60-lefena Firmlna Dreosto por. Del Degan, upokojenec 63-letni Giuseppe Tronkar, e-no uro stara Maria Russo, upokojenec 60-letal Luciano Bregant, delavec 58-letni Vincenzo Maligoj in 54-letnt dr. Luigl Fabbro. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna Soranzo, Verdijev kor-zo 57, tel. 28-79. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna Rismondo, UUca Toti, tel. 72-701. Stavko v LACEGO so včeraj zaradi sporazuma prekinili Vodstvo treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL sporoča, da je bil včeraj nujen sestanek na zvezi industrijcev z vodstvom tovarne LACEGO v Rubijah Na tem sestanku je bil dosežen sporazum o vseh spornih točkah, zaradi katerih so delavci tega podjetja napovedali 48-urno stavko. Po podpisu sporazuma so včeraj ob H. uri odpovedali in prekinili stavko ter so se delavci vrnili na delo. Obvestilo izletnikom za Bolgarijo in Carigrad Vse udeležence izleta Primorskega dnevnika v Bolgarijo in Carigrad obveščamo, da bo odšel njihov avtobus iz Gorice, na Travniku v soboto 31. maja ob 18. uri ter jih bo odpeljal do Sežane. Naj se javijo na podružnici P. d. v Gorici, Ul. XXIV maja št. 1, tel. 33-82, kjer bodo dobili tiskana na-vodila in nakazilo za kosilo tisti, ki so ga naročili. CORSO. 17.30: «La piscina«, A. De-Ion in R. Schneider; francoski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. VERDI. 17.30 - 22.00: «Uomini d’a-mianto contro l’inferno», John Wayne in C. Ross. Ameriški ki-nemaskop v barvah. MODERNISSIMO. 17.00: «La pelle brucia«, S. Davis in F. Sinatra. Ameriški kinemaskopski film. VITTORIA. 17.00: «Sexy report«, E. Schumann in S. Rupp; nemški film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15: «11 segreto del vestito rosso«, H. 0'brian in C. Charisse; italijanski barvni film. Tržič AZZURRO. 17.30: «Sexualation», V. Reed in C. Destod. Kinemaskopski film. EXCELSIOR, 16.00: «11 laureato«, A. Bancroft, barvni film. PRINCIPE. 17.30: «Probabilitk ze-ro», H. Silva, L. Casellato. Kine-maskop v barvah /Votvi t.orno Soča: «Daleč od razuzdane množice«, angleški barvni film — Ob 18. in 20.15. Svoboda (Šempeter): «Tiger iz San-dokana«, angleški barvni film — Ob 18. in 20.15 Deskle: «Prepovedani vulkani«, francoski barvni film — Ob 20. Prvačina: «Tetka Žita«, ameriški barvni film — Ob 20. Šempas: Danes prosto. Kanal: «Gusarji Misisipija«, zahodno - nemški barvni film — Ob 20. KOLESARSTVO GIRO D ITALIA : 14. ETAPA Merckx zopet roza majica Bitossi sam prvi na cilju Hitrost vožnje je bila zelo nizka ■ Merckx ali Gimondi v današnji etapi na kronometer? SAN MARINO, 29. — Današnja etapa ni bila posebno pomembna in izvedenci so jo že pred startom označili kot «selitveno». Napovedi so se povsem uresničile in hitrost vožnje kolesarjev je bila skoraj ves čas (razen v zadnjih km) taka, da bi jih lahko dohajal tudi srednje dober tekač. Vozači so se med potjo celo ustavljali, se oskrbovali z vodo in se jim sploh ni nikamor mudilo. Do 75. km je znašala poprečna hitrost njihove vožnje še vedno le 27 km na uro. Dirka se je praktično odločila v zaključnem delu. Po nekaj neuspelih sunkih v ospredje sta se končno znašla v vodstvu Bitossi in Merckx. Roza majica Schlavon je medtem 12 km pred ciljem preluknjal zračnico in je zaostal. Kmalu nato se je isto zgodilo tudi Merckxu in tako se je Bitossi sam pognal proti cilju in je tudi prvi privozil nanj. Prvi zasledovalci so prispeli nekaj sekund kasneje, nekoliko večja skupina pa po 15 sekundah. V tej skupini je bil tudi Merckx, ki si je zopet priboril roza majico. Schiavon je zaradi preluknjane zračnice zdrknil na 6. mesto in je nazadoval od 5 sekund prednosti pred Merckxom na 57 sekund zaostanka za njim. Razprodaja nacističnih ostankov (Nadaljevanje s 3. strani) Toda ne bodo razprodajali le obleke. Naprodaj bo tudi zadn.a cigara Hermanna Goei in ga. Ta cigara je še v etuiju z napisom «Po-sebna izdelava za maršala rajha Hermanna Goeringa» Je to velika cigara, še vedno v stekleni cevi in stanjolu. V dobi tretjega rajha je stala 7 mark. Danes bo moral kupec na licitaciji odšteti zanjo najmanj 100 mark oziroma 15.000 lir. Naprodaj bodo seveda tudi razna odlikovanja, razni «železni križci« in podobna šara, s katero so se nekoč kitili in se še sedaj kiti kak Nemec, ki se mo še skomina po «lepih starih časih*. Tovrstna-odlikovanja bodo stala od 40 do 400 mark. Očala, ki so prišla iz Afrike, bodo stala okoli 30 mark, za 20 mark bo interesent mogel kupiti protiplinsko masko. Naprodaj bodo tudi tuja odlikovanja, ki bodo sorazmerno cenena, vendar pa tudi dražja od nemških Naj dražja bodo odlikovanja, ki so jih nacisti našli pri ujetnikih sovjet ske armade. Tako bo n.pr. inte resent, ki bo hotel odkupiti znač ko Reda rdeče zastave, moral da ti kar 160 mark, to se pravi okoli 70.000 lir, kolikor ne bo stalo nobeno nacistično odlikovanje. Kaže pa, da ne bodo naprodaj le ostanki iz nacistične dobe, pač pa bodo skušali spraviti v promet tudi nekaj drugih vojaških ostankov iz prejšn.e dobe, kot r,.pr. znano saško paradno čelado iz 1897, ki bo stata veliko več kot sleherni predmet iz zadnje vojne, saj nekdo že ponuja zanjo 5000 mark, to se pravi okoli 800 tisoč lir. Prav tako bodo drage tudi čelade iz prve svetovne vojne: 4000 mark. Verjetno se te licitacije ne bodo udeležili le predstavniki kakih muzejev, pač pa tudi vse drugačni ljubitelji «starin». Etapna lestvica 1. Franco Bitossi, ki je prevozil 185 km dolgo pot od Seniga-llie do San Marina v 5.33’22” s p. h. 33,296 km n. u. 2. Guido Neri 8” zaostanka 3. Rudy Altig 4 Ernesto Iiotti 13” 5. Marino Basso 15” 6. Sgarbozza 7. Zandegu 8 Mori P. 9. Adomi 19. Scopel Skupna lestvica 1 Merckx 63.4T29” 2 Colombo 21” 3. Bitossi 22” 4. Zilioli 31” 5. Gimondi 34” 6. Schiavon 52” 7. Michelotto 1’00” 8. Dancelli 1’29” 9. Mori 2'19” 10. Moser 3’56” 11. Passuello 8’59” 12. Taccone 9T3” 13. Carletto 14’07” 14. Altig 15’32” 15. Morotti 15’58” 16 Anni 18’14” Jutrišnja etapa bo na kronometer za posameznike. Proga od Cesenatica do San Marina ho merila 50 km in bodo morali tekmovalci zadnjih 15 km prevoziti v vzponu. Glavni favorit za to etapo je Merckx, ki bi si moral po predvidevanjih še bolj utrditi svoje vodstvo na skupni lestvici. Njegov glavni tekmec pa bo Gimondi, ki je lani zmagal prav v tej etapi in je tedaj premagal Merckxa za 39”. OB OBČNEM 1B0RU ŠD ZARJE V BAZOVICI Napori Zarje so bili usmerjeni v gradnjo nogometnega igrišča KOŠARKA PRVENSTVO «1. Dl VIS IONE > V soboto, 24 maja je bil občni i vilu. zbor športnega društva Zarja ob zelo zadovoljivi udeležbi. Prisotnih je bilo več kot 50 mladih športnikov in njihovih simpatizerjev. Predsednik Nino Brass je podal zelo izčrpno poročilo splošnega značaja o delovanju in je opozoril udeležence na izgotovitev športnega igrišča, ki mu manjka še marsikaj, da bo pripravljeno sprejeti nogometna moštva. Potrebno bo tudi urediti dostavo vode, ki je zelo ugodno napeljana in bo treba postaviti samo navpično cev iz vodovodnega daljnovoda, ki se nahaja pod igriščem. Igrišče so ob robu zasadili z iglavci in topoli da bi dobili prijetno okolje. Posebno pohvalo je predsednik izrekel vsem onim, ki so na kakršenkoli način pripomogli pri delih za tako potreben objekt kot je športno igrišče pri športnem društvu. Obenem je prosil še za nadaljnjo naklonjenost in je apeliral na vse, da bi se dela udeležili v čim večjem šte- lil im n u ti um iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiii m mi m mn iiiiiii im lini i m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii mili im mn iimiiiimiiuiiiiiiiimiii umu NAMIZNI TENIS «RDEČA » UGANKA Kje so igralci LR Kitajske? Kitajski mojstri niso nastopili že na dveh svetovnih prvenstvih Govorice o smrti Cuang Ce Tun ga, Li Fu Junga in drugih Na nedavnem svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu, ki je bilo v Miinchnu je med posamezniki zmagal šigeo Ito (Japonska) in na Japonsko je šel tudi Swaythling pokal. Več kot o Japoncih se je na tem prvenstvu govorilo o Kitajcih. Že na dveh svetovnih prvenstvih niso nastopili in nekateri se boje, da morda igralci kot so Cuang Ce Tung, Li Fu Jung, veliki zmagovalci s prvenstva v Ljubljani, niso več živi. Kitajcev ni več videti že štiri leta. Ce so živi zakaj ne nastopajo na svetovnih prvenstvih ko jim ta prinesejo take uspehe? Ce so mrtvi, so jih morda ubili rdeči gardisti kot domnevajo v nekaterih namiznoteniških krogih. V Miinchnu se je med več kot 500 igralci iz 52 držav mnogo govorilo o skrivnostni odsotnosti i-gralcev LR Kitajske. Bojazen drugih igralcev, ki so v prejšnjih letih s Kitajci navezali prijateljske športne stike je upravičena Brez kitajskih virtuozov osvojitev naslova na svetovnem prvenstvenem spravlja prvaka skoraj v zadrego V preteklosti so imeli Kitajci navado navaliti na take turnirje z ekipo 40 in več članov (igralcev, trenerjev, časnikarjev, fotoreporterjev, delegatov, prevajalcev, maserjev in celo čistilcev. «Rdeča» uganka se je začela pred dvema letoma na svetovnem prvenstvu v Stockholmu. Kitajci, ki so branili vse naslove in pokale, so udeležbo odpovedali samo tri tedne pred začetkom tekmovanja brez navedbe vzroka. Ker je mednarodna namiznoteniška zveza ena najbolj predstavniških na svetu (94 držav članic) je bila, hitro uvedena neke vrste preiskava, da bi dobili informacije o kitajskem moštvu. Hans Alser, znani švedski prvak je bil večkrat na Kitajskem in je svetovne prvake dobro poznal. Alser, meni, da je bila celotna moška vrsta zaprta pod obtožbo pripadnosti protirevolucionarni skupini, ki naj bi podpirala nekdanjega predsednika LR Kitajske Liu šao Cija. Stvar je seveda zelo čudna, že od leta 1961 so namreč Kitajci na široko propagirali zma- učenje Maocetungovih misli kot A. 2, Colja, Umek 1. bistveni del treninga. Igralec sam je bil večkrat slikan s »čudežno« rdečo knjižico v rokah. Uganka je postala še bolj zapletena pred poldrugim letom. Ekipa Severne Koreje, ki se je mudila v Evropi je raznesla vest. da so vsi najboljši kitajski igralci skupno z glavnim trenerjem mrtvi. Skušali naj bi zbežati na Formozo pa so jih na obali rdeči gardisti ujeli in jih nato v Pekingu javno usmrtili s tem, da so jih razčetverili Stvar se zdi srednjeveška in morda le ni bilo tako hudo. Cuang Ce Tung je bil končno dvakrat junak LR Kitajske in' dvakrat so ga izbrali za športnika leta. Preko svojega predsednika Roya Evansa, je mednarodna zveza skušala poizvedovati tudi na kitajskem veleposlaništvu v Londonu. Odgovor je bil seveda skrivnosten: «K;-tajski igralci so pri najboljšem zdravju.« Za katere igralce je šlo pa sploh niso omenili. Spremembo je mednarodna zveza opazila tudi med dopisovanjem s Kitajci. Nekdaj so bila pisma podpisana od' samega predsednika Cen Hsiena, sedaj pa je na koncu samo pečat »Namiznoteniška zveza ljudske republike Kitajske«. V Miinchnu uganke niso rešili. Pred tremi leti je predsednik Mao-cetung prepalaval reko Yang-ce in dokazal da je pri najboljšem zdravju, prav ko so se širile govorice o njegovi bolezni in celo smrti. Veliko vprašanje je, če bodo tudi Cuang Ce Tung, Li Fu Jung in drugi kitajski mojstri bele žogice tako jasno dokazali, da so govorice o njihovih neprilikah med kulturno revolucijo neresnične. Bruno Križman NARAŠCAJNIŠKA NAGRADA V medsebojnem derbiju Bor A-Bor B 60:13 SODNIK: Verh. KAZENSKI METI: Bor «A» 6:18, Bor «B» 1:14. Po predvidevanju so ta »derbi« osvojili igralci Bora «A», ki so se na ta način povzpeli na drugo mesto lestvice. Gladko so odpravili svoje soigralce, ki so dali vse od sebe. da bi izgubili s čim manjšo razliko. Med igralci prve ekipe so se posebno izkazali Tul (dosegel je lep izkupiček 19 točk) ter pivota Ka-pič in Kosmina, ki sta pokazala velik napredek. Za vodenje igre je lepo skrbel Milič, Barazutti pa je z uspehom opravljal tudi menjave in skrbel, da so vsi igralci igrali enako število minut. V vrstah druge ekipe se je izkazal Francia, ki pa je bil preveč sam. Napredek je pokazal tudi Umek, medtem ko sta slabše kot običajno zaigrala Colja in Starc A., ki sta po navadi med najboljšimi. —jan— BASEBALL Drugi poraz Alpin« V Riminiju, kjer je openska Alpina nastopila v tretjem kolu prvenstva v baseballu B lige, so zmagali domačini Glenn Grant. Openci so doživeli težak poraz s 3:11. Alpina je v tem težkem srečanju nastopila v nepopolni postavi. Zaradi šolskih, službenih in vojaških obveznosti so namreč doma ostali trije standardni igralci, kar je nedvomno ohromilo postavo. Poleg odsotnosti nekaterih i-gralcev je bil v slabi formi tudi metalec Stepančič, ki je podaril nasprotnikom več tekov. Ekipa Qlenn Granta je zmagala več kot zasluženo. Zlasti se je odlikovala v napadu, kjer je dosegla kar 4 dolge udarce čez mejo igrišča, kar avtomatično prinaša napadalcu napredovanje in tudi točke. Z zmago na domačih tleh BOR «A» — BOR «B» 60:13 (27:5) j je Glenn Grant trenutno prvi na BOR «A«: Barazutti 11, Tul 19, lestvici, Alpina pa je nevarno zdrs- Tajnik Leo Kralj se je v svojem podajanju omejil na ugotovitev o pomanjkanju stika z vaščani Dodal je, da je društvo prepuščeno samo sebi in se čuti v njegovih vrstah neka osamljenost. Trenerji Zarje delajo zastonj pri nogometu in odbojki. Društvo nima nikakih stroškov z njimi, pa čeprav je ta disciplina telesne vzgo. je zelo potrebna za rast društva. Članstvo in nečlanstvo je prosil, da točno plačuje članarino, oz. sodeluje s prispevki, kajti društvo živi od članarine. Opozoril je na disciplino na igrišču pri nogometu in odbojki ter izrazil skrb za podmladek. Odbor je zadovoljen, da ima društvo samo mladino in jo vodil v športno izživljanje. Treba pa bo dobiti ljudi, ki bi šli igralcem na roko in jim stali blizu. Med drugim delovanjem je Zarja organizirala izlet v Ljubljano. Blagajnik Dino Stopar je poročal o denarnem prometu, ki je dosegel preko milijon lir. Posamezne postavke gredo v deset in deset tisoče tako, da je ostal v blagajni precejšen deficit, ki ga bo treba kriti. Poleg pohvale za dejavnost sedanjemu odboru, ki je bil res zelo. agilen in poln pobud je bil deležen pohvale tudi Stopar Viktcr (ml.) ki vodi odbojkarice. Po ab-solutoriju nadzornega odbora, ki je pregledal knjige so prisotni z malimi spremembami potrdili sedanji odbor, ki bo tako vodil društvo še naprej. M. P. AVTOMOBILIZEM INDIANAPOLIS, 29. — Jutri se bo v Indianapolisu začela 53. mednarodna avtomobilska dirka na 500 milj dolgi progi. To tekmovanje na 800 km dolgi progi je najbolj znana avtomobilska prireditev na svetu, ki privabi na tribune nad milijon gledalcev. Doslej se je na tem tekmovanju smrtno ponesrečilo skupno 35 pilotov, 13 mehanikov in 7 gledaloev. Tekmovalci prevozijo progo v približno treh urah. Letos Slaba začetna igra privedla Bor do poraza Med borovci se je v tej tekmi z 19 doseženimi koši odlikoval A. Pertot ITALSIDER — BOR 66:52 ( 36:27) ITALSIDER: D’Imcello 16, Ca-strlgno 2, Hrovatin 4, Fabi 14, elemente 8, Turini 20. BOR: A. Pertot 19, Štokelj, R. Kralj 16, Tavčar, Kafol 10, Čermelj, M. Kralj. SODNIKA: Persoglia in Cian. KAZENSKI METI: Italslder 2:4, Bor 10:18. 5 OSEBNIH NAPAK: Hrovatin 8' d. p. Kot je bilo mogoče sklepati po lestvici so borovci izgubili tekmo proti Italsidru. Zapravili so jo predvsem v prvih 3 minutah, ko je nasprotnik pričel z obrambo npressing«, kar je popolnoma zmedlo «plave», ki so na ta način zaostali za 12 točk. Borovci so se pri tem stanju spet znašli, a žal je bilo prepozno, čeprav so od tega trenutka dalje vedno odgovarjali na vsak koš nasprotnika. Med «plavimi» je bil tokrat najboljši Aleksander Pertot, ki je brez dvoma odigral svojo najlepšo tekmo, odkar se ukvarja s košarko. Prestregel je nešteto odbitih žog v napadu in v obrambi, pa tudi o-sebni izkupiček (19 točk) kaže, kako je bil pozitiven. Rajmund Kralj je zaigral kot po navadi. Spretno je izkoristil svojo višino, dosegel par lepih košev tudi z levico, škoda pa, da niso žvižgali vseh prekrškov, ki so jih nasprotniki zagrešili nad njim. Moramo pa pripomniti, da sta sicer sodnika zadovoljivo odpravila svojo nalogo. Ostali Borovi igralci so tudi zaigrali kot običajno, kar dokazuje napredek, ki so ga prikazali v zadnjih tekmah. Pripomniti moramo še, da se trener ni poslužil mladega pivota Martina Kralja, ker se je laže poškodoval v finalni tekmi za trofejo «Bor - senior« in ker je moral nastopiti tudi v tekmi za pokal Mellon!, katere pa niso odigrali, ker se Borovi igralci niso predstavili v zadostnem številu. Italsider se je izkazal kot solidna je glavni favorit Amerikanec Foyt. ekipa, kar priča tudi njegovo tret- lUllIllIllilIlllliilliiilIllimillllllllllllllilllliiuiinnuiiiiiliiilllllIlIliimillllillililiiUlHlilllIlIllHoiillimiilll I ' ' ' Na pokrajinskem prvenstvu * V V soboto in nedeljo v Trstu tekmovanje naraščajnikov Nastopilo bo tudi več Borovih atletov Dobre možnosti «plavili» v štafeti 4x100 m Milič 9, Kosmina 8, Kapič 12, Vu-kotič 1. BOR «B«: Francia 8, Marc, Ha- ge Cuang Ce Tunga in navajalirej, Oblak, Žetko 1, Starc F., Starc nila proti dnu in mora v naslednjih tekmah zmagati, da bi popravila svoj položaj in dvignila moralo igralcev. Pokrajinsko prvenstvo za naraščajnike bo v soboto popoldan in nedeljo zjutraj na občinskem stadionu Valmaura. Prvenstvo bo pn tekmovanju za italijanski pokal drugo po važnosti za naraščajnike. V Trstu žal ni ta kategorija preveč močna. Nazadovanje je zabeležil tudi klub CSI, ki je bil še lansko leto med najmočnejšimi v deželi. Pri naraščajnikih se posebno odlikujejo Videmčani. Lani je na primer Libertas iz Vidma osvojil v tej kategoriji celo naslcv državnega prvaka. Sobotni del prvenstva bo obsegal naslednje panoge: teki: 80 m ovire, 300 m, 2000 m, hoja 6 km; meti: disk in kopje; skoki: višina in daljina. V nedeljo zjutraj pa: teki: 300 m čez ovire, 100 m, 1000 m, štafeta 4X100 m; meti: krogla in kladivo; skoki: palica in troskok. Na prvenstvu bodo nastopili tudi atleti š Z Bor. V soboto bo Fabij Ruzzier metal kopje. Na tekmovanju za italijanski pokal je bil ta atlet tretji. Pričakujejo se od njega rezultati blizu 40 metrov. V skoku v daljino bo nastopil Valter Ferluga. To bo njegov prvi uradni atletski nastop. V soboto bosta poleg obeh atletov tekmovala še Boris Guštin in Edi Križman. Prvi bo tekel na 100 m, drugi pa bo metal kroglo. Guštin se je med naraščajniki letos uvrstil v finale na medšolskem prvenstvu in pričakuje se od njega rezultat blizu 12”5 Borovci bodo verjetno nastopili tudi v štafeti 4X100 m, kjer imajo lepe možnosti za dobro uvrstitev in ko-lajne. V soboto se bo tekmovanje zače lo ob 15.30, v nedeljo pa ob 8.30. S Z Bor opozarja atlete, da se v soboto ponoči menja ura. — lin — miva, precej spremenila. so dosegli nekaj lepih koee^^ je mesto v lestvici. Spet je bil najboljši med njimi Turini, kateremu pa je odločno pomagal tudi elemente, ki je razumno vodil igro. Kronika: Bor je pričel s postavo štokelj, A Pertot, R. Kralj, Kafol in Čermelj, medtem ko je nasprotnik poslal na igrišče Fabija, Turinija, Clementeja, DTncella ter Hrovatina. Bor je začel braniti s cono 2:3 medtem ko je nasprotnik takoj prešel v «pressing». kar je zmedlo «plave». Pri stanju 12:0 je Borov trener opravil edino zamenjavo (štokelj - Tavčar), ki je obrodila tako sadove. Borovci so začeli dosegati koše, čeprav so zaključili polčas z zaostankom 14 točk. V drugem polčasu se je igra, ki le bila včasih tudi lepa in zani- i m iiiiiiiiimmii n umu n m n n iimitiii milu miti laiiiiiiimti umi n n iMiim iiiiiii mi m iiiii||,||I1,^>^1 IZ DOMAČEGA ŠPORTA se večkrat približali nasprou^ta Toda morda so predrago P* ^ svojo požrtvovalnost, utrudil se ter so tekmo izgubili. -j##- TENIS Srečanja med ZSSR in Italijo bo v Moskvi RIM, 29. — Polfinalno sretaj^ tekmovanja za Davisov poka* , Sovjetsko zvezo in Italijo bo® , igrali v Moskvi. Sovjetska ška zveza ni sprejela ital!)®11 ^ ga predloga, po katerem d« to srečanje opravili v Italiji- , . "i— iVV' . - 1 Otroci med razgibalnimi vajami na nedeljski športno - žaba' reditvi SPDT v Bazovici vni Pr'" Dve sliki z nogometnega turnirja za «Pokal štandreža* — v0Je«*j vratar Juventine je prestregel stre! Vesne; spodaj: vratar je izboksal nevarno žogo 41. C MAKS ZADNIK Med Snežnikom in morjem Spomini na NOB • Istrski odred v Brkinih in Istri Ko sem se 29. januarja vrnil z neke take akcije iz Brkinov v bataljonsko taborišče pri Mašunu, me je štab bataljona imenoval za politkomisarja na novo ustanovljene čete, v katero so vključili 32 borcev. Zbrali so tiste, ki so bili slabo oblečeni in obuti v upanju, da dobijo obleko in orožje na IX korpusu. Komandir čete je postal zastavnik Ivan Janež iz Gerova pri Gabru. Politdelegata pa sta postala France Sosič z Opčin pri Trstu in Rado Dobrila, doma iz Herpelj. Ko smo tisto mrzlo jutro 6. februarja 1945 (Dnevnik Helene Mihelič) zbrali na gozdni jasi pred taboriščem četo v zbor je stopil pred r.as komandant bataljona major Matevž Sivec in nam spregovoril: «Tovarlši, štab bataljona postavlja pred vas zelo važno in težko nalogo. Prenesli boste radijske postaje na IX. korpus, v severno Primorsko, in se tam tudi preoblekli v nove uniforme, nazaj pa prinesli zvezo med enotami!« Nagovor je zaključil z besedami: ((Zavedajte se, da vam je zaupana pomembna naloga in jo uspešno izvršite, mi pa vam želimo vso srečo!« Odgovorili smo kot eden: «Nalogo bomo izpolnili!« Kmalu smo se poslovili od tovarišev in krenili proti komandi mesta Šempeter (Pivka), ki je bila nad vasjo Jurišče blizu Jurjeve doline. Po večurnem napornem pešačenju po visokem snegu smo prispeli na določen kraj. Ko smo komandantu Izročili spremno pismo, nas je napotil k nekim barakam v oližnji gozd. Sprejel nas je dotlej nepoznani kapetan Jaka (Anton Manfreda s Huma nad Tolminom), ki nam je suho rekel, da bomo prenesli šest radijskih postaj *) na IX. korpus. Do tu so bili postaje pripeljali na vozu in saneh direktno iz Črnomlja. Da bi se nekoliko odpočili in se pripravili za dolgo pot, smo se s kapetanom Jako dogovorili, da bomo šli na pot naslednji dan 8. 2. 1945 proti večeru. Tisti večer smo prespali tam v barakah. Ko se je naslednji dan zdanilo, je bilo slišati od Mašuna streljanje. Poskrili smo radijske postaje in zavzeli položaje. Pozneje smo zvedeli, da so četniki napadli taborišče našega bataljona in ga požgali, vendar so pri tem sami pretrpeli precejšnje izgube. Pri nas pa ni prišlo do boja; vendar smo ostali ves dan na položajih brez hrane. Zvečer pa smo lačni krenili na pot. PRVI POIZKUS PREKORAČENJA PROGE NI USPEL Predvideno je bilo, da bomo šli proti vasi Palčje in dalje proti Slavini in Prestranku, tam prekoračili progo Ljubljana — Trst in cesto Postojna — Pivka. Okoli 17. ure smo nalo žili nase težka bremena vseh 24 kosov šestih radijskih postaj; nositi pa smo morali tudi svojo opremo in orožje. Tako smo težko obloženi in lačni, ne da bi vedeli, kje bomo dobili hrano, krenili mimo Jurišč in prispeli okoli 20. ure v Palčje. *) šlo je za radijske postaje tipa «SCR» ameriškega izvora. Kompletna postaja je imela štiri kose, ki so bili težki od 20— 30 kg ali skupno okoli 100 kg. Po podatkih, ki sem jih dobil, je imela taka postaja sprejemnik oz. oddajnik jakosti 15 — 20 W z anteno, ročni generator za napajanje, stabilizator in akumulator. Emitirala pa je lahko na oddaljenost do 500 km. Vaščani so nam pripravili večerjo, ki so jo organizirali te-renci. Obveščevalci pa so odšli proti progi, da bi zvedeli, kakšne so možnosti za prehod čeznjo. Okoli 23. ure so se obveščevalci vrnili in nam odsvetovali, da bi tvegali tisti večer prekoračenje ceste in proge. Čeprav sva bila s komandirjem Janežem za nadaljevanje, je kapetan Jaka ugotovil, da so radijske postaje dragocena oprema, da odgovarjamo za vsako izgubo z življenjem, in sklenil, da ne smemo tvegati. Morda je imel prav? Sklenili smo, da se vrnemo v taborišče. Med povratkom smo se ustavili na Juriščah, da bi dobili kaj hrane za naslednji dan. Terenci so nam zbrali približno 50 kg krompirja, saj drugega revna vas več ni premogla. Otovorjeni z dodatnimi bremeni, smo se malo pred zoro spet vrnili v taborišče. Bili smo hudo utrujeni in lačni. Taborišče pa je bilo prazno, ker se je bila komanda mesta Šempeter medtem umaknila, da bi se izognila morebitnemu četniškemu napadu; to pa je bilo za nas nerazveseljivo. Pred vodstvo čete, katerega član sem bil, se je z vrnitvijo postavilo več vprašanj; kako borce nahraniti, kdaj in kje prekoračiti progo in cesto Ljubljana — Trst, kako preprečiti demoralizacijo, ki je ob tako pičli hrani in minimalni možnosti, da nam bo prehod uspel, neogibno grozila. Posebno grozeč poudarek sta dala moralnemu elementu gosta koncentracija četniških sil ob prehodih in naš včerajšnji neuspeli poskus. Časa za razmišljanje je bilo malo. S hrano bi se za tisti dan nekako pretolkli. Zavedali smo se usodne povezanosti med moralo borcev in njihovo prehrano ter uspehom ali neuspehom prehoda čez cesto in progo na Kras in v Vipavo. Že dopoldne smo sklicali sestanek komunistov in sklenili, da pripravimo ((krompirjevo košllo«, proti večeru pa krenemo na pot. Tokrat smo zbrali smer Zagorje, Silen Tabor, greben nad narinskim predorom na progi Pivka — Reka, Nova Sušica in greben nad predorom pri vasi Cepno čez progo Ljubljana — Trst, od tod dalje po južnem grebenu Vremenščice proti Senožečam, kjer bi prekoračili aSeiii cesto Ljubljana — Trst in se napotili proti kraškim pa- Poljane in Vrabče. Tam nekje pa bi vzpostavili zvezo je širni enotami. Načrt je bil sicer navidezno dober, veh ^ti bilo nezanesljivo, ali bomo uspeli v eni sami noči Pr£Lof^ tako dolgo pot s tako težkimi bremeni. Računati srh° tudi z morebitnimi spopadi s sovražnimi patruljami- DRUGI POHOD NA KRAS JE USPEL ^ Sklenili smo zakuriti ogenj, da bi spekli kromPir‘ e? hati ga nismo mogli, ker nismo imeli kotla. Borci jta jfl prebrskali sneg in nekje blizu barak našli skriti ko ^ približno 10 kg mesa, ki ga je bila v sneg zakopa'3 $0-komande mesta pred umikom. To nam je zelo pr&v ta, F Popoldne je dobil vsak borec kuhan kos mesa in k8* jjs'6 krompirjev; seveda je bilo vse to neslano, vendar z^oiiK0 razmere kar dobra porcija. Borci so se podnevi hS* m spočili, hude težave pa nam je povzročala slaba 0 -t.o kateri borci so imeli raztrgane čevlje povezane z z> ,gfd0 pa celo žuljave in premrzle noge ovite z vrečevino-je bil zimi primerno oblečen, Mraz pa je tako hudo Pr da smo se tresli kot šibe na vodi. Po kosilu smo določili pohodno zavarovanje, si r .od< bremena in pozvali vse, naj se potrudijo, da prehoo^fd' tej noči nevarni del poti. Preden se je znočilo, smo z® kali proti Juriščam, se izognili vasi ob severozahodneh? 0r&' in okoli 20. ure med vasmi Zagorje in Drskovče tiho P^j P čili cesto Pivka — Knežak. Prav tako smo srečno P1® pfe' strmi greben Silen Tabora. Na grebenu nad narinskin^rU dorom pa je naša predhodnica naletela gotičevsko Ijo in jo z nekaj strojničnimi rafali in ročnimi D pob°'J pognala v beg; tako smo lahko nemoteno nadaljevali jve1” Pot pa je bila ledena in pihal je močan veter. Tuo t0 j’ noč nas je izdajala, le snega je bilo v dolini manji 1 bilo za nas ugodno. (Nadaljevanje *