130. številka. IzđanJ< (▼ Trstu, ▼ torek zjutraj dne 29 oktobra 1895.) Tečaj XX.'V,, . - i „CDINOIT" ithaja p« trikrat a« teden v testih it-danjih ob torkih, Aatvtklh in MbetKh. Zjulranje iidanje ii-baja ob H. uri zjutraj, večerno pa oh 7, uri večer. — Obojno ladanje atane ; it JeHen ircucr . f. —.¥0, izven A valuje f. 1,40 aa tri meaec . . „ 2.H0 , . . 4,— ta pol leta . . . 5,— . , . ».— ta vaa lato . . a 10,— . . , 1R,— Na naraiha hrez priložena naročnina ta M jemlje aiir. Potamične številke te dobivajo f pro-dajalnicah tobaka t; Irutu po a nvti., itran Trata po S nvč. Sobotno većerno iidanja v 1 rutu « ni., iivan Trata • nfc. EDINOST Oglati «e račune po tarifa v petitu; ta na.lovc i debelini črkami te plačuje prostor, kolikor obtega navadnih vratic. 1'onlfinn. usmrtn ee in javneaahvale, .lomači oiclnti itd. te računajo po pogodbi. V*i dopini nuj se pošiljajo uredništvu : aliea Cnterma št. 13. Vtako pitrao Tnora biti franmivtino, ker nefrankovana te ne •prej »niujo. R'>kopiti te ne vračajo. OlMilO «IC Naročnino, reklamacije in oglate upre-joma uprdrnltft'o ulica Molino plc-oolo hit. 3, II. nadtt. Odprte reklamacije ■o proate poštnine. maketa političnega druitva za Primopako. r utinnsti J« mor" Dr. Ferjančič o programu nov« vlad«. Omenili smo v našem listu vseh govornikov — v kolikor, seveda, nam je dopuščal prostor —, ki so se oglasili dosedaj, da označijo stališče svojih strank gledć na program nove vlade. Tem nujnejsa dolžnost nam je, da doslovno navedemo izjavo, ki jo je podal naš slovenski poslanec dr. Andrej F e r j a n-C i č v imenu slovensko • hrvatskega kluba, Ferjančičeva izjava slove : Visoka zbornica! Govorili so zastopniki naivečili strank v tej zbornici in se izrekli o vladnem programu. Dovolite, da storim to isto v imenu male skupine. Storim to na kratko. Koj v začetku niy povem, da vladni program v svoji celoti na nas ni naredil neugodnega utiša, to pa le s pogojem, da vlada posamičnim nejasnim točkam ne bo dajala drugega pomena, nego jim ga dajemo mi. Zlasti nas je zadovoljilo dvoje v vladnem programu. Vlada se je odpovedala dvema xmotama, ki sti uničili koalicijsko minister-stvo in ki sti tuđi Že prej pokopali nekaj vlad in kateri smo mi vedno obsojali. Vladni program se je odrekel pojmoma »posest- in „zapostavljenje narodnih in političnih želj in zahtev'. Že to ie napredek, dasi je čudno, kako se je moglo v Avstriji govoriti o taki posesti oziroma o kakem pre-nehljaju, v narodnostnem konglomeratu, v katerem hrepene narodi po razvoju in veljavi, kjer jih od tega nič ne more odvrniti in kjer im^jo za to stremljenje zakonito podstavo in zavarovanje. Po povdarku na to prednost programa si dovoljujem govoriti o njega drugih točkah. Vlada si je stavila poglavitno nalogo, doseči mir med avstrijskimi narodi. To je hrepenenje, čegar uresničenje mora želeti vsak avstrijski rodoljub. Ali če upa vlada, da to doseže s tem, da apeluje na zvestobo avstrijskih narodov cesarju in državi, tako mislim, da se moti. Vzlic zvestobi cesarju in državi bo se razšli avstrijski narodi in to se tudi za nove vlade ne premeni. Na srečo pa vlada neče samo s tem sredstvom doseči miru med narodi, predlagala je tudi druga praktična sredstva in to izrekla tako pregnantno kakor tega nismo čuli niti v programu najprijazniše nam vlade. Vlada je rekla, da se bode ozirala in nepristransko uvaževala na aktuvelno opravičene, vsakokratnemu razvoju primerne, v mejah državnopravne, financijalne in gospodarske dopustnosti stoječe zahteve. To je za nas — in mislim za vse neuemške narode v Avstriji — važna točka, zlasti za nas, ker niso nase želje in zahteve bile nikdar dru- PODLISTEK. Klarica iz farovža. 24 (Dalje). „Idi toraj, pozdravi Klarico in otroke !* Gospod župnik je odšel. Bilo mu je nekako tesno v duši, pa šel je moško dalje. .Trosijo se ve nič dobre reči o Zemeckem, ali kedo ve, ali je vse to res? In ko bi tudi nekaj tega bilo, no — takošen kmet si že zamore nekaj privoščiti. V ostalem se tudi prepričam, nemara pa še ni tako hudo. Ra/govoriva se; porečem mu, da ni še vse izgubljeno, a na pokoro je še vedno dosti časa*. Pod križem v dolini srečal je s Touže-tinska kmeta, Vrano in Lusko. „Bog daj zdravje! Kam pak tako zgodaj?" „V Libohovico, častitljivi gospod, obiskati davkarijo". „Imate prijetno pot — danes je veselo iti črez polje". „Da, čas je lep, toda ljudje so zlobni! gačne, nego aktuvelno opravičene, razvoju primerne in zakonito utemeljene. Če nam vlada to res da, kar nam je tu obljubila, potem je izpolnila večino naših želja. Z ozirom na čas in na okolnosti in ker gre le za kratko precizovanje napram vladnemu programu, se ne bom spuščal v podrob-sti, dovoljeno pa mi bodi reči, da vse odka.i zahtevamo, zahtevamo že 25 let in sploh kar imaino ustavo in da stojimo še vedno tam, kjer smo bili, ter pravimo: Dajte našemu jeziku, ki se vedno in vedno razvija, ki je danes lepo razvit in kar nič ne zaostaja za drugimi je^ki, isto pravico, katera mu gre po osnovnih zakonih! Čim sn to v šoli, v uradih, v javnem življenju zgodi, bode ustreženo željam slovenskega naroda. Toda, da ostanem pri najniži kategoriji šolstva; ali se ne moramo še boriti za ljudsko šolo ? Nečuveno je, da se moramo, če tudi so vsi pogoji izpolnjeni; boriti za najnižo vrsto kulturnih zavodov, za ljudsko šolo, sramotno je. da se dopušča, da velikanska prizadevanja naših rojakov na Koroškem za slovenske ljudske šole uničujejo lokalni faktorji, katerim centralna vlada dopušča, da delajo kar hočejo. Novi stari naučni minister, kakor se je imenoval, pozna stvar dobro in spominjam ga nanjo. Če pogledamo na ljudsko šolstvo v T r s tu, n a s obide ž a 1 o s t, ko vidimo kako je postopala lokalna vlada in m e s t n i s v e t s slovenskim narodom i u z vladnimi n a r e d b a m i. Najsramotnejše je pa, kako pusti vlada, da dela ž njo goriški občinski svčt gledć on-dotne šole Ta stvar je izredno aktuvelna in nedognana. Ministerstvo je dne 25. oktobra 1894. razsodilo, da je zahteva, naj se v Gorici ustanovi slovenska šola, opravičena, in je občinskemu zaatopu naročilo, naj jo najkasneje do 15 septembra 1895. ustanovi. Mestni zastop se je temu ustavil in prosil, naj vlada odneha. Vlada je rekla, da ne odneha, ker je nje ukaz zakonito utemeljen. O tem je upravno sodišče dne 26. junija 1895 razso-dilo in odbilo piitožbo mestnega zastopa, a vzlic temu vzdržuje to šolo še vedno društvo „Sloga* z velikimi troški, katerih pa, ker so darovi, ne bo moglo dolgo zmagovati. Ako druStvo danes, ko šole ne more več vzdrževati, šolo razpusti, bo v Gorici 500 otrok brez pouka. (Čujte 1 Čujte!) (Konec prih.) Politiške vesti. V Trstu, •'no 28. oktobra 1895. Razprava o programu vlade se je dovršila najbrže danes. Minoli petek sta od- Ravnokar se pomenkujeva z Vrano, kaj vse še dočakate, častitljivi gospod, na stara kolena". „Kaj mislita s tem ?" „Kaj mar, častitljivi gospod, še ne veste, da--u Da?« »— Da je Zemecki zaigral svoje posestvo'. „Zemecki ?" »Resnica !' „Kedaj ?" »Nocoj po noči !" „Sem-li pri zdravi pameti „Da, častitljivi, pa ni čudo !u „Posestvo? Celo posestvo zaigral?" »Da", .Da toraj nima nič več?" „Nič več*. „Kako se je to zgodilo ?• .Inu, napuh se vsikdar kaznuje. Zemecki je prišel v večer v knežjo gostiluico na Peruc — med Toužetiuske kmete tli hodil — sešel se je tam z uradniki iz grada in drugimi lično posegla v razpravo zastopnika moravskih Čehov dr. Z A č e k in dr. S r a n s k y. Pivi je naglasa!, da je le nemška levica kt iva na toliki onemoglosti parlamenta in da je ves narod češki, na Češkem, Moravskem in Sileziji solidaren gledć na svoj narodni in državnopravni program. Češkega vprašanja ni možno rešiti samo na Češkem, ampak treba je rešiti je tudi na Moravskem in v i Sileziji. Kar se tiče izjave grofa Badenija o tradicionalnem stališču nemškega ?ivlja, na-glašal j«' govornik, da je v deželah čeških češka kultura veliko stareja, nego pa nemška. Gospoda naj bi si bili ogledali le narodopisno razstavo v Pragi, iti uverili bi se, na kaki stopinji stoji češka kultura. Ako bi hotela vlada pritrditi menenju nemške levice, da treba s ponemfievanjem druzih narodov dovajati potrebni gnoj za rast nemštva, potem postane plemenita beseda „pravica" le prazen zvok, kakor nekdaj „odkritost in resničnost". Ves narod češki se bude bojeval vztrajno, da enkrat tudi njemu prisije svitla zvezda. E k s c e I e n c a, narod češki čaka! — Veliko ostreje je govoril dr. Stransky. Govornik je rekel, da v izjavi vlade bi zastonj iskali rešilne misli. Vlada bi se mogla baviti z velikimi vprašanji in ne z velikimi strankami zbornice. Ustava, ki se opira na politiške ideje srednjeveške, mesto da bi dopustila, da prodere zdrava in zrela volja ljudstva, je le velika fikcija (izmišljija) in to izmišljijo je imenoval njegova ekscelenca tradicijo avstrijsko države! Gospod ministerski predsednik noče posnemati grofa Taaffea, popravlja pa pri tem, da poslednji je imel pred seboj prezaupljivo staro češko stranko. Ze nesreča staročeške stranke pa mora svariti sedanje češke zastopnike, da ne gredo tako lahko na limanice. Izrek o nemški kulturi pripisuje govornik vplivu gosp. ministra G a u t s c h a. Nemška kultura nam je vedno — je vskliknil govornik — zatemnevala pota, ta kultura je v zvezi z Rimom XV. stoletja uničila svobodo in kulturo naroda češkega. Ministerski predsednik sam gotovo ni uver-jen o resničnosti svojih besed, sicer bi bil moral reči kroni : Veličanstvo! V Avstriji sveti nemška kultura ; ne jaz, a in p a k p o s 1. S t e i 11 \v e u d e r, ali posl. M o o s e mora postati ministerski predsednik. Nemška levica pa naj bi enkrat prišla do spoznanja, da najboljša politika izvira iz m o r AI e. Avstrija bode v I a -dana — vskliknil je govornik konečno — ali napredno, svobodomiselno in pravično proti vsem narodom, ali pa se p o r u š i. O nemški kulturi. Pišejo nam : Dobro ste bili odgovorili v svojih člankih na izrek gosti, s katerimi se je veselo zabaval. Zunaj je divjala nevihta, da so kar poskakovale steklenice po mizah'. „To je dopuščenje božje !' rekel je grajski oskrbnik, ko je blisk vdaril v bližnjo jelko ; „niti psa bi ven ne zagnal". „Mislim si, da bi sedaj ne šel nihče za desetak skozi vas po tobak*, dodal je Libo-hoviški žid Benjamin, „Tebi že ne!* rekel je Zemecki; „meni pak na samo besedo, kakor gospodu knezu". „Kakor pravim, le samo za dobro plačilo". „Ne, zastonj !' »Ali na strog ukaz". ,Na eno besedo!" „Nikakor ne'. „Iz Toužetina na Peruc, to je uro pota". „Pak ne vem, kedo bi vas ubogal, nemara kak bedast služabnik". „Ne, moja žena t' „Klarica ?" .Da!" „V tej ujmi bi ne šla, ko bi vas imela tudi ua smrt rada". našega novega ministerskega predsednika o tisti glasoviti nemški kulturi, ki baje raz-svitlja pota vsem drugim narodom. Vendar pa menim, da bi se dala Vaša izvajanja še nekoliko popolniti. Povsem opravičena je Vaša trditev, da jo kultura ukupna last vseh in da imamo tudi mi Slovani velike zasluge za evropsko kulturo, četudi smo morda tu pa tam nekoliko zaostali v kulturi. Ali temu vendar ne morem pritrditi, kar se mora logično sklepati iz Vaših izvajanj, da se mi Jugoslovani le zato nismo mogli razvijati vštricno z Nemci, ker smo s puško v roki morali braniti evropsko kulturo pred azijat-skim barbarstvom ter da sin o zaostajali le v dobah turških bojev. Ne, tako domnevanje bilo bi napačno in ne bi odgovarjalo resnici. Povejmo le vso resnico : Mi nismo zaostajali samo v onih nesrečnih dobah, ampak zaostajali smo tudi pozneje in do današnjih dni. A tu bodi povedano na vsa usta, da nikdo nima pravice, da bi nas obsojal radi tega zaostajanja. Vprašajmo se-le: Zakaj smo zaostajali tudi po onih burnih časih vzlic vsej in poznani bistrosti duha Slovnnov ? Odgovor na ta „zakaj' je velevažen, kajti še le potem, ko smo točno odgovorili na to vprašanje, moremo po zaslugi soditi vrednost tiste nemške kulture, oziroma onih, ki se do neslanega bahatijo pred svetom s to kulturo. Za hrbtom Slovanov so se Germani res po-vspeli ua višo duševno stopinjo, a kako so nam plačevali pozneje to dobroto? Kako so izkoriščali svoj duševni napredek? Tako, da so Slovanom trdovratno odrekali sredstva za kulturen r a z v o j i n jih odrekajo še danes!! Ako se torej kultura res ni tako širila med Slovani, krivi so na tem jedino le Germani, ker niso hoteli podati roke svojim d o b r o t n i k o m, ampak so zlorabljali svojo duševno moč v to, da so še potiskali v temo siromašne Slovane. Tako brutalno postopanje je bila tradicija pri nadutih Germanih, tradicija, ki poseza v današnjo dobo — d o C e 1 j a. To hočejo biti torej ne le prijatelji, ampak nositelji kulture — ljudje, ki so železno roko tiščali vrata, da le ne bi nenemški narodi došli do omike in prosvete !! To jn torej tista „kultura", ki se pojavlja v najodurniši nestrpnosti do drugorodcev ! A ker je tisto nesrečno leto 1848 vzdramilo tudi Slovane in se isti čim dalje bolj zavedajo svojih zaslug za kulturo, pa morajo dandanes celd vlade jemati v svoje programe zahtevo, da morajo nenemški narodi stati v drugi vrsti, ker bi sicer ne mogla blesteti na vse strani tista specijalna nemška kultura. Le tej specijalno nemški kulturi na ljubo morali so izumiti v noveji dobi novih pro- „Koliko slaviš, žid ?" Oskrbnik je opominjal Zemeckega, naj bo miren. „Koliko staviš?" klical je ta. Benjamin je nekoliko premišljeval, ter pogledal venkaj skozi okno. Pričujoči so svarili Zemeckega, naj bi se ne spuščal z židom v tako predrzno igro, ne žalil svoje žone in ž njo vred samega sebe. „Mol čite vi! Koliko staviš Benjamin ?' „Kakošen je torej pogoj H* „Da do polunoči pride Klarica semkaj peš 1" ,Tu so moji denarji!" „Koliko P" „Za par konjev — tisoč goldinarjev'. „To je premalo!" „Toraj dva tisoč!' „Več nimaš?" .Inu, pak še svojo hišo v Libohovicah k temu". „Jaz pak svoje posestvo v Toiižetiiiu". (Dulju prili.) gramov, novih geael in novih pojmov — o .posestnem stanju*, o blesteči nemški kulturi, 0 tradicionalnem stališču Nemcev itd. itd. Slovani seveda niti ne mislijo na to, da bi pri-poznali domovinsko pravico takim geslom in programom. In će kdo ni hotel verjeti do sedaj, kulike duševne sile tiče v življu slovanskem, uverjen mora biti danes, ko vidi, da so Slovani vzlic vsemu veestoletneniu potiskanju, vzlic vsemu zapostavljanju, vzlic vsemu odrekanju sredstev za izobražbo 1 ti napredek, vendar dospeli do tja, kjer so danes!! Da ni v avstrijskih Slovanih les toliko eminentnih duševnih sil, pogubili bi se bili že davno pod strašnim pritiskom nasprotne roke. I)a, mi smo postali kulturen živelj, ali ne po zaslugi nemških sr-ditcžev, ampak vzlic nasprotnim naporom istih! Tako je, gospod urednik ! Nemci nimajo ni sence kake pravice, da bi se pred svetom bahali z naslovom širiteljev kulture med Slovani, ni v starih ni v sedanjih dobah. Še nekaj. Vi sami. gospod urednik, ste rekli, da je g. grof Badeni najbrže hotel napraviti kompliment nemški levici. Tudi če bi hoteli v božjem imenu pripoznati, da vs-em nam „sveti* nemSka kultura, morali bi vendar reči, da oni kompliment ni bil na svojem mestu. Ali ima mar nemška levica kako posebno pravico govoriti v imenu naroda nemškega?! Ne, in odločno ne! Zato ne, ker sama ni nemška, ampak jej je nemštvo le krinka za dosezanje poznanih namenov. Nemška levica ni prava nemška stranka, ker je p o Ž i d o v I j e n a prek in prek, a Židje niso Nemci, ker so pose l> n o p I e m e brez sorodstva v Evropi — k većim jim morda štejejo blizu — Madjari! Par noliile frHtrum! Deželnozborake volitve mi Krnii.j-akeni. Trgovska in obrtniška zbornica Kranjska je postavila svojima kandidatoma zopet gg. dra. K. viteza B 1 e i w e i s -Trsteniškega in Antona K I e i n a. — Meščani v Novem mestu in Črnomlju so ponudili kandidaturo — kakor poroča »Slov. Narod- — g. dru. Ivanu Tavčarju. Knez Hohenlohe pri delu. V ,11 Pic-colo della Sera" čitamo, da se je novi državni poslanec goriški in naslednik grofa Frana Corouiuija, knez Egon H o h e n I o h e, ininoli petek odpeljal v Florenco, da zaprične pogajanja z ravnateljstvom italijanskih železnic za dogotovljenje neposredne zveze med Trstom in Benetkami!! — Visok orodni gospod torej ni pozabil na .prisrčno željo", izraženo na volilskem shodu v Gradiški „per la direttissima Trieste-Venezia*. Oni goriški volilci, ki so na pritisk dali svoje glasove knezu Hohenlohe, p« naj premišljajo sedaj, da-li bi ne bilo umestneje, da si je presvetli knez prihranil to dolgo pot ter ostal lepo na Dunaju, kjer bi z manjim trudom lahko kaj storil za tiko železniško zvezo, kojo krvavo potrebuje dežela goriška, zvezo, ki bi nas sicer p o 1 i t i š k i ne približala Italiji, pač pa bi ojačila deželo in mesto goriško v gospodarskem pogledu in bi še bolj utrdila /.vezo med to pokrajino avstrijsko: z v e z o z notranjimi deželami avstrijskimi. — Prcjasnega kneza vidimo torej že pri delu, in to delo odgovarja — našim bojaznim. Volitev Župana Duuajskega se bode vršila jutri. Danes poročajo z Dunaja, da vse skup ni bilo res, kar se je govorilo o dogovorih v Budimpešti med našimi in ogerskimi ministri o izvolitvi dra. Luegerja županom dunajskim. Saj je pa tudi res težko verojeti, da bi se vlada hotela postaviti po robu želji ogromne večine dunajskega prebivalstva le zato, da ugodi izvestnim židovskim krogom. Sicer pa: pri nas je vse mogoče. Italija v Afriki. Najnovejše, „per le nostre armi* ne baš prijetne vesti pravijo, 7. — Lahka mu zemlja I Pometajte pred tvojim pragom ! Dunajski ,Welt-Blatt", to je namreč glasilo za dunajske babe in za take babe, ki sicer ne bivajo na Dunajo, pač pa razumijo nemški, kakor je naš „II Pic-.olo* glasilo za tržaške babe (Prosim, kaj ni „Piccolo" glasilo neke občinske oblasti ? Stavec.), ta Dunajski kle-petec prinesel je te dni senzacijonalno podobo — iz Trsta. Ta podoba je predstavljala neko namišljeno tržaško ulico o burji. Tu frči — na podobi namreč — vse križem : svetiljniki, ženske, vozovi, možki in klobuki. Vse je po zraku. Umevno je, da dotični .umetnik* Trsta niti videl ni, verojetno pa je, da je o burji „slišal nekaj zvoniti*. Na temelju tega, kar je čul, še bolj pa na podlagi onega, česar n i čul, izmislil si je grozovito podobo: „Trst o burji*. Naj mu bode to veselje; rui ne zavidamo niti domišljavosti „Welt - Hlattovega* „umetnika*, niti ne zavidamo lahkovernih čitateljev tega babjel»ru . . . Avstrijska mula v sclalu „ v kronali Kreditne akcije ..... London 10 Lat. ..... Napoleoni........ 20 mark ....... 100 italj. lir....... oktobra vfenj H 0.20 100 «0 13! 45 100 80 396.60 I'JO 25 9.54 11.7« 46.16 danea 100.15 10060 120.60 100.86 888.^0 120 90 9-53"/, 11.75 4515 Osmica se ndprd v nedeljo 27. oktobra r dvorcu .Villa Bovcon" pri sv. Mariji Magd. zgornji bit. 78. Podpisnui bode točil izvrstno vino ii istrskega nfošk«. — Slovenci so uljndno vabljeni, kaprica je domač«. Udani MlholJ Bovoon, posestnik. Kamenoloma v najem. Podpisani naznanja, da želi oddati v na-jem ali pa prodati svoja dva kamenoloma v bližini postaje Prosek. Velika sta 10000 Q metrov in imata najlepši kamen, ki se ga more dobiti na Krasa. Natančno sa poizve pri lastniku g. Ivanu Briščeku, Brišeiki št. 11, z. p. Opčine nad Prošekom. J^JAK^iT^UKELlT^ST^? i via Caseram it. 16 uhod plana della Caaerna. J (muproti vtUki vcjainM), J prodaja po noverojetnih nizkih cenah vsako-Q vrstna anglo&ka i kolera (bioykle) Š Zastopstvo koles .Ralelgh" iz tovarno fc „Raleigh Cyclo_Cu L.td. Nottinghara Angleško" Z iz tovarne H. Kleyer in koles „JK.