»iMtrtTi*«" ponedeljka. NaroEntna: r. Na. L 8.—. " - »L S8.-^ce»o leto L 70.-, ^ttdiJj*? t \ v\*m «tot. — Or L J u ® > 4 a trgovske Lp 1.24«»v L 2.—. za besedo, o Tntii, » ftrffc, fi mire« EDINOST Posamezna številka 25 sto t. Letnik Ll Uredmilvo in uprevniitvo: Trst (3), ulic« S. Frkncesco d'Asibi 20. Telefon 11-57. Dopisi mj se polili*jo izklfufino uredništvu, oglasi, r«ki*-macij« in denar pa upravntetvu. Rokopisi se ne vračajo, Ncfraakirana pisme se ne sprejemajo. — Last, založb« in tisk Tiskarne „Edinost'. Poduredni&tvo v Gorici: ulica Giosuč Uarducci štev. 7, I. nadsir. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Vprašanle sest m Svetu Društva narodov Sadove, ki so jih rodili dogovor i v Looarnu, je ves svet pozdravljal kot odreditev iz morečega in dušečega strahu pred morebitnimi novimi krvavimi zapletijaji. Evropska javnost se je oddahnila, ker so ji locarnski dogovori oživili in utrdili vero, da je s tem r. ar odo vinsko znamenitim dogodkom zagotovljen mir, ako že ne za vedno, pa vsaj za dolge čase. Po sestanku v Lotu ritu je nastala krilatica o «docarn-*kem duhu» — duhu mirnega poravnavan «a navzkrižij med državami m narodi. Kor jo navzkrižje med francosko in nemško politično ideologijo.— do Locarna dozdevno nepopravljivo — vsebovalo največje možnosti, da bi mogel evropski mir zopet priti v največjo nevarnost, je Evropa smatrala kot največjo pridobitev po locarn^kih dogovorih vero, da je «locarnski duh» most za pomirjenje med Francijo in Nemčijo, čimer bi bila odpravljena nevarnost, ki je visela nad Evropo kot grozeč oblak. Videti znak takega zbližanja med obema, dotlej nespravljivima nasprotnicama naj bi bila priglasitev Nemčije za pristop k Društvu narodov. Rivno ob tem vprašanju pa se je razvnel v Nemčiji sami hud boj.r Oficijelna Nemčija in vsa trezna nemška javnost sla bi i i za tako priglasitev. Toda nemški imperijalistični krogi so razvili srdito "ropagando proti. To pa zato, ker so ti ivi-ogi ne morejo izhebiti hohenzollern-ske, megalomanske ideologije, po kari naj nemški narod Išče svojo srečo ;i veličino le v boju proti vsem, proti - i-mu svetu — tiste ideologije, ki je iz-/.vaU svetovni požar ter prinesla neiz-aterno nesrečo nad nemški narod sam. Padel je v žalosten položaj ponižanja, ker je bil izključen iz zbora, soodloču-jočili narodov v mednarodni politiki. Iz stanja obnemoglosti napram medna rodnim dogodkom naj bi ga rešil pristop k Društvu narodov. Odločitev v tem sporu v Nemčiji sami je bila torej neizmerne pomembnosti za položaj Nemčije v bodočnosti. Zmagala je trez na in računajoča pamet: Nemčija je priglasila svoj pristop k Društvu naro-ti<>\. Obenem pa je zahtevala tudi stalno mesto v ožji korporaciji rečene mednarodne ustanove: v Svetu Društva narodov. S lem bi se Število stalnih mest v tej korporaciji razširilo za eno. Ker pa so se ludi druge države — posebno Poljska — oglasilo z zahtevo po takom stalnem mestu v Svetu, se -ie razvilo vprašanje pomnoži tve takih stalnih mest in ie postalo sporno jabolko med evropskimi državami. Ta spor se ie pojavil takoj na začetku sedanjee-a zasedanja Društva naro lov v ženevi, ko se ima odločiti, ali se Nomčiia sprejme v Društvo narodov. Proti temu ni nikakega načelnoga n^ NpiMt.sfva od strani nobene države. Pač pa ')> navzkrižje ob vprašanju, ali naj se tudi dm?im državam, ki bi to zahtevale. prisodi mesto v svetu Društva narodov. Nemčija nasprotuje temu in na nieni strani jo odločno Švedska, na menda tudi Anglija, dočim Francija, Italija in Čehoslovaška podpirajo zahtevo Poljske. Sicer tudi Nemčija ni načelno nasprotna povečanju števila stalnih mest v Svotu Društva narodov. Nasprotuje le zato, ker se — kakor trdijo nje državniki — boji, da je tu poseben komplot, naperjen proti nji Boji da se, da se hoče s tako pomno žitvijo mest v Svetu Društva narodov paralizirati nje vpliv v tej korporaciji in odvzeti nje pristoku k Društvu narodov vso njogovo pomembnost za bo-doči položaj Nemčije v dogodkih mednarodne politike, posebej tudi glede vprašanja zaščite nje narodnih manj sin v drugih državah. Ne nasprotuje načelno temu, da tudi Poljska in Španka — o tema državama se sedaj največ govori — dobita stalno mesto v Svetu Društva narodov. Nemška hoče le - kakor je naglašal nje državni kancelar dr. Luther na velikem zborovanju v Hamburgu — naj bodoči za Stopnik Nemčije v Svetu Društva narodov zadobi poprej praktična izkustva in vpogled v mehanizem organizma Društva narodov, ker še ie potem da bo mogel zavzemati svoje stališče napram predlogom, sestavi in organizaciji Sveta Društva narodov. V sonci tega navzkrižja se je začelo vodanje zasedanje Društva narodov v Ponovi. Anglež Chamberlain, Francoz Briand, Nomoc Luther, Italijan Scialoja in Bolgijec Vandervelde so imeli dolga posvetovanja, ne da bi bilo prišlo do kake povoljne razjasnitve. Mnenja so so istotako križala, kakor so se v razpravah v teh zadnjih tednih. Nemčija jo slej ko prej, iz gori označenih razlogov, nasprotna, da bi tudi Poljska dobila stalno mesto v Svetu Društva narodov in s tem prihaja v vprašanje tudi pristop Nemčije k Društvu. Italijanski delegat Scialoja je stavil na prvem sestanku posredovalen predlog, po katerem bi bila zagotovljena prednost Nem- čije, obenem pa naj bi se zagotovila izpolnitev zahteve drugih držav, ki želijo dobiti stalno mesto v Svetu Društva narodov. V ta namen naj bi takoj po vstopu nemškega zastopnika tako razširjeni kolegij Sveta sklepal o sprejemu tudi drugih članov in njegov sklep naj bi se takoj izvršil. Tudi ta posredovalni predlog sta Luther in Stresemann odklonila. Zlasti še, ker imata na svoji strani Švedsko, ki odločno izjavlja, da odklanja vsako razširitev Sveta, razen po zastopniku Nemčije. Ta izjava je odločilne pomembnosti, ker mora jo biti sklepi enoglasni. Vprasanjo je sedaj, ali se bo mogla najti formula, ki bi bila zadovoljiva na obe strani. Taka formula bi bila po mnenju Nemcev, naslednja,: Že sedaj naj bi so stavil predlog, da se Svet Društva narodov razširi. Ustanovi naj se poseben odbor, ki naj bi tekom poletja proučil to vprašanje in pripravil svoje predloge za jesensko zasedanje. Iz včerajšnjega ženevskega poročila je razvidno, da je bila izvoljena komisija. ki ima proučiti prošnjo Nemčije za pristop k Društvu narodov. Nemec Stresemann je ponovno poudarjal gori označeno stališče NemČjie, nasprotno zahtevi, da bi tudi druge države dobile stalno mesto v Svetu. Pritrdil pa je angleškemu predlogu, naj posebna komisija prouči vprašanje razširitve Sveta Društva narodov in naj poroča na prihodnjem zasedanju Društva narodov. Tako stoji danes io sporno vprašanje. Visi v zraku. Glavno in odločilno vprašanje je, ali bo Nemčija tudi na-dalje vztrajala na svojem odklanjajo-čem stališču, ali se hoče rajši odreči na rokah, kakor se j« to zgodilo na veliki petek lanskega teta in je stvar ugotovil tudi poslanec in profesor Vin-cenc Bianchi. Pojavila da so se samo tista znamenja, ki jih redovnica vidi na iztrpinčenem telesu Izveli čar ja. Komaj so se Čudežna znamenja prikazala, je Aiello preSla v popolno ekstazo. Njene bele in suhe roke so se povesile na odejo, njen bolni vrat se je pogreznil med blazine, z njenega obraza pa je odseval mir in zadovoljstvo. Nad 2 milijona Iti: za Battistijev spomenik RIM, 10. Predsednižtvu vlade prihajajo še vedno prostovoljni prispevki za zgradbo Battistijevega spomenika. Do sedaj je bilo darovan h v ta namen dva milijona in 74 tisoč lir. Poiitiftn potiske republike Izjave poljskega poslanika lista «Tevere» KIM, 10. Listu «Tovere» je poljski poslanik v Rimu g. Kozicki podal te-le izjave glede politike poljske republike: Poljska hoče z vsemi silami sodelovati pri evropskem pomirjenju. V tem stremljenju je poljska delegacija tudi podpisala locarnski dogovore, ki jih je pred par dnevi odobril sejm. Mi nimamo nikakih zavojevalnih namenov. Hočemo Je. da ohrani naša država svojo neokrnjeno neodvisnost, ki jo je dosegla z mirovnimi pogodbami. Odgovornosti, katere smo prevzeli z locarnski-mi dogovori, nam nudijo pravico do stalnega sedeža v Svetu Društva narodov. Rešitev tega vprašanja je odvisna od posvetovanj, ki so pravkar na dnevnem redu v Ženevi. Naš ministrski Min rozsoooi med iflntlfem tn Roufosom [Tako se je s tem gospodarski krizi pri* j družila še politična. j Zadnje vesti pravijo, da, je Briand po dolgem obotavljanju sprejel mandat ▼ zadavi sklenitve balkanskega pakta ter sestavil novo vlado. To je hilo tudi BEOGRAD, 10. (Izv.) Zunanje mini-(pričakovati, ker prevladuje danes v po-strstvo je prejelo iz Ženeve brzojavko,(litičnih krogih Francije prepričanje, da sta zunanja ministra Jugoslavije in; da bi bilo le težko dobili \ sedanjem Grčije imela tam konferenco, po kateri položaju naslednika dosedanjemu mi-sta objavila izjavo, da. sta ugotovila po- nistrskemu predsedniku. Med politič-d-polno soglasje v glavnih vprašanjih rni možmi njegove državo so smatra politike obeh prijateljskih držav glede|0n za najbolj pripravnega. ^. > čma združila proti njemu. BEOGRAD, 10. Mm. predsednik Pasic! , , , i je bil včeraj v daljši avdijenci pri kra-| Francosko poslansko zbornico v \ lil nuuifivu, «<»« «" • " J --------..... J pristopa k Društvu narodov, nego d- br predsednik in zunanji minister ie pred privolila, da tudi Poljska dobi svoje svojim prihodom v Ženevo miel priliko stalno mesto v svetu, kar Francija in govoriti z Briandom in Chamberla*- proti posrednim davkom ni elementi hodo s svoje konservativ strani poste* •rnislu. ker morajo Čehoslovaška odločno zahtevata, Društvo narodov jo postavljeno na težko preizkušnjo in njega avtoriteta bi trpela hudo, če ne pride do povoljne rešitve tega spora. Posebno pa bi «locarnskega duha» zadel občuten poraz. V interesu miru in složnega dela za obnovo! Evrope je želeti, da ne pride do tega. V j istem interesu na je obžalovati, da nista Rusija in v '-i ^ udeležena na takih veznih < onih sestan- kih. ki morejo še Io s sodelovanjem Rusije doseči svojo popolno avtoriteto. Senat razpravlja o sindakatih in njili pravnem priznanju RIM. 10. Na današnji seji je senat razpravljal o zakonskem načrtu glede sindikatov in njih pravnega priznanja. Vsi govorniki so naglašali, da je ta načrt izredno velike važnosti za Italijo, ker urejuje razmerje med delom in kapitalom. Senat je načrt v načelu odobril. Podrobna razprava se bo vršila jutri. _ Hnssclini ne odide v Ženovo RIM, 10. Nekateri listi so pisali, da bo Mussolini odšel v Ženevo. Ta vest je brez vsake podlage. Šele po razhodu senata ho ministrski predsednik odpotoval v Milan, kjer bo pri svoji družini prebil velikonočne praznike. Fcrlnacci adliks^on z zlato medaljo nom. Mislim, da je sir Austin Chamberlain posebno naklonjen poljski zahtevi. Seveda mora braniti svoje stališče v Ženevi na najbolj spreten način, da ne izzove ostre opozicije. Glede rusko-poljskih odnošajev je rekel g. Kozicki: V veh zadnjih mesecih se da ugotoviti znatno zboljšanje bodisi na gospodarskem, bodisi na političnem polju. V-Varšavi je bila ustanovljena poljsko-ruska trgovska zbornic«., pred enim me^tf-^m pa je-bil ustanovljen sindakat, čigar namen je pospeševati trgovino med obema državama. - Minister Trlfunoulf o staležu jugoslovenske uojsKe Proračun vojnega ministra sprejet v narodni skupščini BEOGRAD, 10. (Izv.) Današnje zasedanje narodne skupščine je bilo posebno zanimivo radi izčrpnega poročila vojnega ministra o staležu jugoslovenske vojske. Na dopoldanski seji je minister general Dušan Tri f u novic v svojem eks-pozeju omenil, da iznaša proračun vojnega ministrstva % milijardi in 413 milijonov dinarjev, ter naglašal pri tem, da ta proračun ni velik, ker da so v njem upoštevane ie minimalne zahte-Upoštevati je namreč treba, da se preatozu Kralj iz Pariza o razgovorih z Briandom. V i poučenih političnih krogih se trdi, da ni |fIpmpIH1 ' se pripravlja zaključite v nove politične Pali v nasprotnem pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, ki braniti Kapital, bi naj bila izpopolnilo k rimskemu Ta temeljni spor bi se dal izravnati i paktu. Izpremenjeni položaj v Evropi v le pod pogojem, da nastopi tu javno ^vezi z locarnskim sporazumom ie iz-i mnenje z vso odločnost jo. I u pa je tre-žval potrebo te dopolnilne pogodbe in ha pripomniti, da je velika večina tran-dr Ninčić je sprejel ponudbo Italije za.coskega ljudstva nasj>rotna vsakemu naknadne razgovore. Kolikor je znano, .novemu fiskalnemu bremenu. Demon-se o besedilu nove pogodbe vršo še po- stracije pariških trgovcev proti moro-ga janja med iugosl. in italijansko pitnim nadaljnjim davkom so skoro na vlado! Zaradi tega odpotuje dr. Ninčić. dnevnem redu. V očigled lake nu se-po zaključenem zasedanju Društva na- stavu poslanske zbornice, ki no nudi rodov ponovno v Rim, da določi z Mus- organske večine, na drugi strani pa solini jem končno besedilo pogodbe in ncodvrnljiva potreba zvišanja državnih da ga podpiše. Kakor poroča *Pol i ti- dohodkov, vse to povečuje v obilni nie-ka», bi ta nova dopolnilna pogodba težave sedanje francosko krize, ki upoštevala dejanjske potrebe Jugosla- se smatra za eno najhujših v povojnih vije in Italije v zvezi s sedanjim sploš-ilouh Evrope. Kljub imenovanju nove Rini evropskim in balkanskim položa-j vlade se namreč tudi politična križane jem Kakor se zdi, ne bo iz pogodbe smatra še za rešeno, ker ima baje osta-izostalo niti vprašanje združenja Av-Ui ta vlada na krmilu le do zaključitve strije z Nemčijo, niti bodoči odnošaji .sedanjega zasedanja Društva narodov, napram Grški, Albaniji in Bolgarski. ; Sicer pa je v preteklost, francoski --— ; narod tudi v svojih najtemnejših dneh nimIH- Lp!.. C^nrila i znal najti moža, ki ga je s silo svojega UVOjlld KrlZd rrallUjt; duha in z železno voljo pripeljal skozi zadnja francoskaKemo V'ŽaV T- svVtl0^ ! M'* bo tudi tokrat tako zgodilo. i da se Brltnd sestavil nouo francosko olatlo z Raoulom Peretom kot finančnim ministrom PARIZ, 10. Ponoči oh 2. uri so je ve RIM, 10. Danes zjutraj je imel direk- predloženi proračun ne nanaša le na torij fašistovske stranke sejo, na kateri vojsko in mornarico, ampak tudi na . ............ avijatiko in na obmejne straže. Dolo- * .. •!. -1-fO «:i: Mu i vlada padla radi glasovanja v zbornici, ki jo ponovno zavrnila oni davek na plačila, kateri je imel kot dohodek države tvoriti jedro od kabineta predlagane finančne reforme. Sedanja francoska kriza je torej dvojna: gospodarska in politična. V kakšnem položaju se nahaja danes Briand zglasil pri predsedniku ropubli- gospodarstvo Francije, je pač \ m ^e Doumergueju ter mu predložil liMo znano. Primanjkljaj v državni bilanci ministrov nove vlade. Par minut pred raste od tedna do tedna: v državnih tem je Malvv, kateremu je Briand po- blagajnicah manjkajo fondi tako za nudii vodstvo notranjega ministrstva^ tekoče izdatke kakor za izplačila za- izjavil, da sprejme to ponudbo, padlih notranjih dolgov, ki jih je dr- Nova v,ada obstoja po vefilli iz žava najela pri svojih državljanih. R»-:nistrov prejšnje vlade. Izmenjani ; di tega se je moralo tudi prav v zadnjem času zateči k Francoski banki po pomoč ter ji dovoliti zvišanje obtoka papirnatega denarja. Množina tega denarja raste od dne do dne, kar povzro-Čuje na drugi strani padanje franka, katero spremlja potem miso na pokaje proti doso- bili le finančni minister Doumer, katerega mesto pride llaotil Pčret, tem notranji minister Chautemps, I terega posle prevzame Malvv, ki i znan po procesu, ki se je izvršil . ... j njemu radi defetizma; na mesto . . .. vznemirljivo = (lanjefi,n justičnega ministra Renaulta naraščanje draginje življenjskih st0pi Laval, dosedanji podtajnik v mi- trebŠČin. Medtem postaja seveda po-j nistrskem predsedništvu. Končno j., bil ložaj države vedno bolj težaven. In tujza prosvotnega ministra imenovan Umje treba imeti pred ocnn: Ta kriza nijcoureux> poročevalec finančne komisije nastopila nepričakovano. v senatu, medtem ko je prevzel posb Ze pred J "" " pod Poinc tt i - re- dvema letoma se je pojavila državne^ podtajnika za finance •arčjevo vlado ter zahtevala j U€ sjn 1>iv?cgJi predsednika hitro in odločno rešitev. Pomcare je' tedaj predlagal sredstva, ki so mu bila tudi dovoljena, ali niso bila zadostna, da bi za vedno odpravila zlo. Nobena naslednjih vlad se ni mogla odločiti za energično odstranitev tega zla dokler| n^nistr7 so Vepublikanski^"sociia se m predstavila ravno ta vlada, ki je;Usti A „odvisen socijalist. 2 člana ea v soboto podala demisijo in ki je doka-1 dik^lnc* levic« zala, da se zaveda nujne naloge, ki ji je bila izročena v rešitev. Ampak preko dveh finančnih ministrov in skrbno popravljenimi in izpromenjenih predlogov se ni prišlo do nobenih zaključkov. Zbornica se ni hotela ukloniti in je zavrnila načrte, ki so ji bili predloženi. V zadnjem času je vlada napela vse svoje sile, da bi spravila te finančne načrte pod streho, kar je postalo ne- publike. Z ozirom na politični sestav šteje nova vlada 10 poslancev in M senatorje med ministri ter 7 poslancev in enega senatorja mod državnimi podtajniki. repu sociji 5 radikalnih socijalist<»v in 2 republikanca levice. Izmed državnih podta jnikov sta 2 radikalna socijalista, 4 so člani radikalne levice in 2 sta republikanska socijalista. Nova vlada le začasna? «Figaro» pravi, da nima nova vlada drugega opravila, kakor d}» omogoči Briandu, da bo lahko s potrebno avtoriteto zastopal Francijo na zasedanju Društva narodov v Ženevi: Cez uekoli- ]»oskrbelo za rešiti sesta vo vprasa- obhodno potrebno radi predstoječe likvidacije zapadlih dolgov. Pri tem se ko časa da so bo vlada ni strašila niti spora med obema!nove vlade, ki bo imela zbornicama parlamenta: ampak tudi j nje državnih financ, ta drzna skrajna odločitev ni imela za- Nocoj jo Briand odpotoval v Ženevo, željenega uspeha. Vlada je v imenu! skrajne potrebe zahtevala 8 milijard in I 2009 km v hidroplanu v 11 urah zbornica ji je dovolila komaj polovico j LISBONA, 9. Komandant Sarento te svote. Sobotno glasovanje je zavr-,Beires, kapitan Castiglio in poročnik nilo celo začasno zdravilo, ki ga je tre-| Pais Ramos so preleteli na krovu dveh nutno položaj na vsak način zahteval, i.hidroplanov v ravni črti daljavo od ♦ EDINOST* V Trstu, dne 11- marca 192S- Am^ore do Casablance in nazaj, toje vsega skupaj 2000 km. Avijatiki so odpotovali ob 6.50, so prispeli v Casablan-co ob 11. in so se povrnili v Amadoro ob 17.30. i! Proučevanje prošnje nemflle za vstop v Društvo narodov ŽENEVA, 10. Odbor Društva narodov »a Madžarsko se je sestal pod predsedstvom sen. Scialoje in je odobril poro-tila glede finančne obnovitve Madžarske. Danes sta se sestali tudi politična komisija in komisija, za proračun. Politična komisija, katere predsednik je Scialoja, je odredila, da naj posebna podkomisija, obstoječa iz 12 članov, prouči prošnjo Nemčije za vstop v Dru-Stvo narodov ter ugotovi, da-li odgovarja ta prošnja pogojem, ki jih predvideva ustanovni pakt Društva. Komisija za proračun je soglasno sprejela stališče italijanskega delegata Belloni-ja, da je ustvaritev izrednega proračuna odveč, ako se izkaže, da ne bodo stroški po vstopu Nemčije v Društvo j>ve<< rali nepredvidenih izdatkov rodnega proračuna. Davi je glavni tajnik Društva naro tlo v prejel brzojavko turške vlade, ki sporoču, da se no ho dala zastopati y S vet u o priliki razprave o pogodbi, sklenjeni med Anglijo in Irakom za podaljšanje angleške pogodbe glede Iraka. V krogih konference se zatrjuje, rta se povrne Briand v Ženevo srde v četrtek. _ K m senzacija v madžarski aferi Najdba dclgo iskanih bankovcev BUDIMPEŠTA, 10. Predsednik višjega državnega pravdništva je dobil danes dopoldne pismo, ki veli, da se nahajajo oni falsifikati, ki jih je policija zaman iskala, pri madžarski nacijonal-ni zvezi in drugod, v kovčegu, ki je spravljen v garderobi na zapadnem kolodvoru. Pismu je bil priložen listek za garderobo. Predsednik višjega država »a pr-av^njft^va je takoj odposlal na kolodvor dva draž v na pravdnika. po kovčeg. Hkrati je naprosil francoske pooblaščence, naj ga posetijo. Med tem *ta odposlana dva državna pravdnika dala prepeljati izredno težki kovčeg na državno pravdništvo, kjer so ga nato v navzočnosti francoskih delegatov odprli. Y njem so našli 6.674 različnih ponarejenih bankovcev po tisoč frankov. Francoski pooblaščenci so ta novi preokret vzeli z veseljem na znanje in nato tudi sestavili zapisnik. BUDIMPEŠTA, 10. Na podlagi včerajšnjih izjav poslanca Friedricha, da je že leta 1922 vedel za ponarejan je francoskih frankov in da je sam videl falsifikate, so preiskovalna oblastva sklenila dodatno preiskavo. V zvezi s tem so bili glavni obdolženci zopet zaslišani v ječi. Mejni grof Pallavicini se je danes od-*val pozivu preiskovalnega sodnika in se pri njem javil popoldne. Policija je zaslišala tudi poslanca Szilagvija. (Jradiščanshi MI V uvodniku Proč z dvolično piavič-nostjo« (glej resse«. Pomota zato. ker je Wlassics pomadžarjen — gradiščanski Hrvat. Njegovi sorodniki so še vedno dobri Hrvatje. Njegov nečak Peter Vlasić je ^»ančiii uradnik v Sofiji. Pri tej priliki naj povem nekaj zanimivosti o teh Hrvatih, ki so nam l»ili do povojnih časov le malo znani. Največ z dunajskega Naschmarkta smo doznavali, da žive tam preko Litve n^ki Weisskroboten, a zanimanja jim dalje nismo posvečali uikakega, ker nismo imeli niti pojmafo tem našem ljudstvu, ki se je čudovito ohranilo v svojih divnih oazah sredi lujerodcev. V kratko informacijo naj služi ta člančič. Današnji gradiščanski Hrvatje tako se sami imenujejo — so tisti hrvatski oriseljenei. ki žive v današnji avstrijski republiki Bvrgenland. fBurg grad. Gradišče). Ali to imenovanje se prijema tudi š<> ostalih Hrvatov v sosednih krajih na Ogrskem. Preseljevanje iz stare domovine lirvatsko Primorje in še višje proti Istri je pričelo pred kakimi 450 leti; cele vasi so so vzdignil«1 in se .selile z vsem, kar je bilo premičnin, proti severu do Dona v«' in kakili 5 vasi še čez Donavo med Slovake. Edino ti zadnji so se povsem poslova čil i radi prevelikega sorodstva jezika). 7. njimi so šli tudi njihovi duhovniki in župani ter v novi domovini nadaljevali svoje staro življenje in delovanje. Naseljevali so se od St. Gottharda proti Donavi, toda skupno cele vasi. Ohranili so svoje noše. svoje običaje in svoj jezik. (Čakavci in ikavci, isti jezik, kakor sta ga govorila svoj čas Fran ina i J urina v «Naši Slogi«. I jekavcev je tudi nekaj, celo par vasi kaj kavče v). Svoje hrvatstvo pa so po večini ohranili tako zvesto, da so oni pohrvatili vsakega nemškega ali madžarskega, priseljenca. 'Danes je po nekaterih hrvatskih vaseh več nemških in madžarskih priimkov nego hrvatskih!) Ko je te hrvatske naselbine zatekla nova doba, ko je pričelo rasti ljudsko šolstvo, tedaj so Hrvatje ustanavljali čisto — hrvatske šole. Pomagal jim je tudi madžarski šolski sistem, ki je prepustil skrb za ljudsko šolo — cerkvenim občinam. Iri tako so rastle po hrvatskih vaseh — hrvatske in katoliške šole, v soseščini marsikje pa protestantske in seveda nemške. Takih hrvatskih vasi je danes še okroglo — 70. V spodnjem delu se je ponemčilo kakih 25 vasi, ker so jim škofje v Steinamangerju namenoma vsiljevali nemške duhovnike. V drugih krajih pa so se Hrvatje uprli nemškim duhovnikom — in tako so se ohranili do današnjih časov, ko je pričelo živahnejše narodno in kulturno življenje. Že pred vojno in celo do konca plebiscita v šopronjski stolici so izhajale v Gyoru «Narodne Novine®, ki so se potezale za priklopitev k — Madžarski. Razlog so navajale ta: da so Hrvatom nevarnejši Nemci in ne Madžari. Tekom stoletij in za madžarskega gospodstva so se hrvatske vasi ponemčevale, pomadžarila se ni nobena. Za dobe plebiscita so pa Avstrijci začeli izdajati na Dunaju — «Naš Glas*, ki naj bi delal med Hrvati propagando za glasovanje v prid Avstriji. — Kakor znano, so pri plebiscitu zmagali Madžari. Tako je ostalo pod Madžari tudi deset hrvatskih občin. V eni teh občin ob Donavi živi tudi znamenit Hrvat — župnik Mile rado vic, pisatelj in navdušen pesnik. On je tudi Član Jugoslo-venske akademije v Zagrebu in je znan v učenem svetu po svojih filozofskih spisih. On je spesnil tudi — himno Gradiščanskih Hrvatov, ki je uglasbena in je sprejeta v lični knjižici «Jačkar» (v založbi «Austrijanske založbe školskih knjig» na Dunaju). Po dovršenem plebiscitu je pričelo v avstrijskem Gradišču živahnejše narodno gibanje. Na Dunaju je začel izhajati v odločno narodnem duhu pisan tednik: Hrvatske Novine. Izdaja jih doktor Lovre Karail, mlad Hrvat, ki ima okoli sebe že lepo število mladine. Ustanovi! v« tud: IJ>va,tskc narodno stranko*, — Po vseh vaseh rastejo pevska, tamburaška, diletantska društva. Imajo že nekaj posojilnic in posebno mlekarskih zadrug. — Imajo lepe načrte za kulturno in gospodarsko delo v bodočnosti, ki bo mogoče pa le ob — pomoči stare domovine. Ta pa ima le preveč lepih in navdušenih besed in malo — dejanj! Danes je med gradiš čanskimi Hrvati — 57 hrvatskih šoL Poman jk uje učiteljev — in tu tiči nevarnost. Na eni gimnaziji in učiteljišču se poučuje tudi hrvaščina kot — neobvezen predmet. Deželni glavar Rauhofer je Hrvatom zelo pravičen; on je bil dolgo let višji uradnik pri bosenski deželni vladi in obvlada književni hrvatski jezik popolnoma. Za šolske knjige skrbi naslednica bivše «c. k. založbe Šolskih knjig», ki se v hrvatskem označilu imenuje: «Au-strijanska založba školskih knjig». Doslej je izdala že: dvoje katekizmov, zgodbe sv. Pisma, Početnica i Perva Stanka, Druga Štanka, JaČkar (tako lepa zbirka pesmi z notami, kakršne mi nismo imeli). V tisku" je Tretja Štanka. Hrvatje so mnogo na boljem nego — koroški Slovenci, katerih položaj je čitateljem bolj znan. Oni imajo doslej edino tisti Prešernov «Abecednik»v ki je že obenem tudi «Fibel» za vtepanje nemščine otrokom prvega šol. leta! A. Gabršček. Politične vesti 76-LETNICA PREDSEDNIKA ČEHO-SLOVAŠKE REPUBLIKE Dne 7. marca je slavil T. G. Masaryk 76-letnico svojega rojstva v polni fizični in duševni čvrstosti. Ob tej priliki je slavil čehoslovaški tisk v toplih besedah redke vrline tega politika in državnika. Pa tudi politični nasprotniki mu ne morejo odrekati tributa globokega spoštovanja. Iz sinu priprostega graj-ščinskega koČijaža se je Masaryk z lastno silo povzpel do državnika nesporne avtoritete. A to ne le v domovi;ii, marveč v vsem svetu. Posebno odlikuje jubilarja njegovo strastveno resnico-ijubje, njegovo sovraštvo proti vsakemu hinavstvu, vsaki laži in vsakemu nasilju. Zanj so zapreke le za to tu, da jih premaguje! Lastna mu je posebno ostra kritika nad samim seboj. Ne pozna osebnega samoljubja. Nikoli mu ni bilo do tega, da bi ugajal masam in odločno odklanja vsako laskanje. Najizrazitejšo politično sliko Ma-sarvka podaja njegovo kabinetno delo «S v eto v na revolucijam, ki predstavlja pregled njegovega življenskega dela. V «Svetovni revoluciji« ponavlja svoj nazor, da je demokracija problem voditeljev. On sam je najsijajnejši primer za to trditev. Po njem organizirani odporni boj proti centralnima vlastima, med svetovno vojno, oprt na načelo demokracije, se ima zahvaliti za svoje uspehe edino le njegovemu vodstvu. Masa-ryk je bil idealen voditelj svojega nar roda v boju za svobodo. To mu priznava danes ves svet. Danes je predsednik Čehoslovaške republike — glavar države. S pomočjo svojega ministra za vnanje stvari, dr.ja lieneša, deluje za udejstvitev svojega načrta: za ustvaritev nove srednje Evrope. Mir Evrope in z njega pomočjo svetovni mil- — to je Masarykov cilj! Napram temu cilju vodi dosledno svojo državo. Mala antanta — pogodba s Francijo — Locarno — arbitražne pogodbe z Nemčijo in Poljsko in ravno te dni sklenjena pogodba z Avstrijo; to so etape na potu do cilja, ki si ga. je postavil Masaryk. Njegovi uspehi v prošlosti opravičujejo nado, da doseže tudi ta cilj. Masaryku je zagotovljeno častno mesto toliko v zgodovini njegovega lastnega naroda, kolikor tudi v svetovni zgodovini. Ne le njegov hvaležni narod, marveč vsak nepristranski kulturen človek na svetu mu želi, da ga Bog ohrani še dolgo let na delu za svoj narod in za mir Evrope in vsega sveta, ČEHOSLOVA&KO-AVSTRIJSKI ARBITRAŽNI DOGOVOR Povodom obiska čehoslovaškega ministra za vnanje stvari, dr.ja Beneša, na Dunaju je bil podpisan arbitražni dogovor med obema republikama. Določbe dogovora so naslednje: Utrjajo naj se medsebojne prijateljske vezi in zagotovi naj se načelom Društva narodov dalekosežna pomembnost. Vsi spori in medsebojne obveze se rešujejo mirnim potom. Medsebojni spori se razlikujejo na take, pri katerih stranki ne priznavata vzajemnosti, lff na spore druge vrste. Če se prvo-imenovani spori ne morejo rešiti z navadnimi diplomatskimi sredstvi, ali če ni zanje določen poseben postopek s kakim veljavnim medsebojnim dogovorom, se predlagajo, — pa tudi, če to želi ena sama sporna stranka, — stalnemu svetu za pomirjenjc, ki se ima osnovati v teku šestih mesecev, potem ko s.opi v veljavo dotični dogovor. Omenjeni svet bodo tvorili trije člani. Po enega določita stranki iz vrst svojih državljanov, dočim bo predsednik po medsebojnem sporazumu izbran iz vrste državljanov kake tretje države. Če se pa stranki v vprašanju predsednika ne moreta sporazumeti, bo napro-šen predsednik švicarske države, naj on določi predsednika. Ako pred svetom ne pride do pomirjenja, pride stvar, če se stranki sporazumeta za to, pred stalno mednarodno razsodišče. Če se ne sporazumeta, bo imela vsaka stranka pravico, da predloži sporni slučaj stalnemu mednarodnemu sodnemu forumu. Obe stranki se obvezujeta, da se bosta v času postopka, uvedenega na podlagi dogovora, vzdrževali vsakih ukrepov, ki bi mogli prejudicirati rešitev ali pomirjenje ali celo spor poostriti. Stranki pooblaščata dalje stalno mednarodno sodnijo. da. v vseh slučajih, ko okolnosti to zahtevajo, ukrene take zaščitne mere, ter se obvezujeta, da se bosta vsekdar pokorili izdanim odredbam. Dogovor je sklenjen za dobo desetih let. V slučaju, da nobena stranka leto dni pred potekom ne odpove dogovora, se ta podaljša za dobo nadaljnjih desetih let. Avstrijski in čehoslovaški listi pozdravljajo v tem dogovoru znatno zboljšanje srednjeevropskih razmer. Dunajski listi liaglašajo zasluge čeho-slovaškega ministra za vnanje stvari za mednarodno sanacijsko akcijo na korist Avstrije ter hvalijo Beneševo državniško modrost, pravicoljubnost in miroljubje. ZBLIŽANJE MED ČEHOSLOVAUO IN POLJSKO. Te dni je «Gazetta Grudzianska» objavila zanimiv člane! o vprašanju češko-poljskega zbližanja. Pred vojno je ta list širil med svojimi Čitatelji vseslovaksko vzajemnost, pozneje pa je prinašal obširna poročila o Čehoslovaški. Za časa one muč-| ne napetosti, ki je nastala med obema državama radi tešinskega vprašanja, je «Ga-j zet ta Grudzianska« spadala med one liste, j ki so ohranili svojo hladnokrvnost in mir v presojanju tega vprašanja in ki niso j vadi začasnih nesoglasij pozabili na bo-1 dočnost. Le v tisti dobi, ko je vladala napetost med Čehi in Poljaki, je izdajatelj aGazet-j te Grudzianske«, dr. Viktor Kulerski, po-, slal tedanjemu ministrskemu predsedniku! W. Witosu pismo, v katerem je dokazoval. \ nujno potrebo, da pride v najkrajšem; času do tesnega sodelovanja med obema narodoma. Od tedaj je preteklo celili pet let. Sedaj se pa v omenjenem članku pisec | obrača nazaj na to dobo in razmotriva o tem, kar je bilo dosedaj storjenega za medsebojni sporazum. Rešeno je tešinsko vprašanje, ki je imelo za obe državi neblage posledice, rešeno je tudi vprašanje Javorine, vprašanje, ki je razdražilo strasti nekompromisnih poljskih in čeških rodoljubov in ki je najbolj; škodilo, ker je odgodilo sklenitev zveze; med Cehoslovaško in Poljsko. Na srečo —i piše člankar — je poljsko javno mnenje uvidelo sedaj, da je taka zveza nujno potrebna, pa naj bi se udejstvila v tej ali oni obliki. Želeli bi pa — nadaljuje pisec — pri sklepanju take zveze več takta in miru, ter s poljsk« strani tudi nekoliko več ponosa. Predvsem je sedanja doba zelo slabo izbrana. Poljska preživlja težko va-| lu t no, finančno in gospodarsko krizo ter; vodi gospodarsko vojno z Nemčijo. Carinska zveza bi več koristila Čehoslovaški kot Poljski. V sedanjih prilikah treba računati tudi s tem, da bi si Čehi tudi mislili, da delajo Poljaki za sporazum samo zato, ker so v škripcih. Ni potrebno, da bi se Poljska sama silila v tako zvezo, ker bi to znalo medsebojnim odnošajem bolj škoditi kot koristiti. Najboljše bo — nadaljuje pisec — da se počaka, da stvar dozori in pride pravi čas za sklepanje zveze. Cehi, ki so praktičen narod, bodo kmalu uvideli, da jih že njihov geografski položaj, ker so kakor klin vrinjeni med Av-trijo in Nemčijo, poleg tega pa tudi njihov gospodarski položaj sili, da se kar najbolj približajo Poljski. Zavedali pa se bodo tudi deistva, da bi carinska zveza in Čim ožji stiki s Poljsko koristili predvsem njim samim. V skladu z ambicijo manj številnega, a marljivega čehoslovaškega naroda je treba, da se na poljski strani resno in odkrito dela in treba predvsem razpršiti]slovanska naroda in na tak način treba nezaupanje, ki ga čehoslovaški narod goji j navezati one res prisrčne in prijateljske napram poljskemu. I odnošaje. Ostalo pa bo prišlo samo ob Treba je odstraniti vse, kar ločuje oba I sebi.__ DNEVNE VESTI Upisosonje iensk«volilni Imenik Od kr. prefekture smo prejeli: Od več strani prihajajo želje, da bi se podaljšal rok — določen do 8. marca — za vlaganje prošenj za vpis Žensk v volilni imenik. Tozadevno se opozarja« da je rečeni rok določen v strogem skladu z drugimi roki, določenimi za druge priprave, ki se morajo neogibno dovršiti do dne 31. maja. Zato ne more ministrstvo ugoditi rečenim zahtevam. Opozarja pa se: 1) da po sistemu zakona ni nikake ovire proti temu, da občinske volilne komisije tudi po določenem roku sprejemajo zahteve za vpis v volilne liste vse do dne 3. aprila, v katerem času merajo komisije dovršiti priprave, predpisane v prvem odstavku čl. 4 ministerijalnega dekreta z dne 21. januarja 1926; 2) da se glasom čl. 43 občinskega in pokrajinskega zakona morejo rečene prošnje predlagati tudi pokrajinski volilni komisiji. Ministrstvo pa smatra za umestno —, da se, kolikor možno, ugodi uvodoma omenjenim željam glede roka in da se postopa s kriteriji širokogrudnosti. Opozarja se pa, da za prosilke, ki so predložile prošnje v okolščinah, kakor gori omenjeno, se bo posebni izpit, o katerem je beseda v pravilniku od 14. februarja 1926, št. 256, lahko vršil v slučaju potrebe ne samo ob dnevih, ki bodo določeni v dobi do 31. marca za izpit onih prosilk, ki so vložile prošnjo do 8. marca, marveč se bodo morJi določiti tudi drugi izpitni dnevi. V ta namen izroči tajnik komisije nemudoma županu prošnje, došSe mu direktno, v katerih zahtevajo prosilke tozadeven izpit. Da se vpis v liste kolikor možno olajša, se opozarja, da sicer ostaja obveza za prosilke, da po predpisih čl. 32 in 33. občinskega in pokrajinskega zakona predložijo dokumente, ki dokazujejo predpisana svojstva za volilno pravico, da pa morejo občinske komisije tudi uradnim potom eventualno preskrbeti dokumente, ki jih prosilke niso predložile. _ Pmte Morltra Kodrieo Nekoliko pred uro, določeno za pogreb, se je vreme, predpolcine se blago, razdivjalo. V silen piSč se je mešala sodra in padal je droben gost dež. Vkljub skrajno neugodnemu vremenu so prihajale skupine žalnih gostov od vseh strani okolice in iz mesta, ki so hoteli možu poštenjaku na njegovi zadnji poti izkazati se enkrat svojo globoko spoštovanje. Pred hišo žalosti mu je zapel zadnji pozdrav cerkveni pevski zbor iz Skednja ganljivo žalostinko «Blagor mu». A zvoke pretresljive žalostinke je množira poslušala z vidnim ganotjem na obrazih. V sprevodu, ki ga je vodil g. župnik Škedenjski Maearol je peval mešani zbor žalne pesmi. Radi hudega vremena ni krenil sprevod — kakor je bilo določenem — v oddaljeno farno cerkev v Skednju,1 marveč direktno na pokopališče pri, sv. Ani. Ker je vsako petje na pokopališču prepovedano brez posebnega dovoljenja, jo mešan pevski zbor pred vhodom zapel pretresljivi Miserere. Drugo blagoslovitev zemskih ostankov pokojnikovih je izvršil župnik Maearol v cerkvi na pokopališču; a potem je sledila zadnja pot Vekoslava Kodriča do rodbinske grobnice. Slovo od nepozabnega pokojnika ie bilo težko in grenko. Plakali so Številni^ sorodniki — solzila so se očesa vBeh žalnih gostov, a vsi so bili združeni v koprneči prošnji, naj Bog podeli blagemu Vek osi a vu večni mir! JO-letnica slovenskem učenjaka Včeraj je v Novem mestu praznoval 70-letnico svojega rojstva slovenski učenjak prof. Ferdinand Seidl, vladni svetnik v. p. Ho jen je bi J <10. marca 1850. v Novem mestu kot sin steklarja , vnetega narodnega voditelja v tistih krajih. Dovršil je tam maturo, 1. 1880. pa je na univerzi v Gradcu napravil profesorski izpit za prirodopisno skupino s slovenskim in nemškim učnim jezikom. 2 leti pozneje je bil nastavljen kot začasni učitelj na meščanski šoli v Krškem ob Savi, kjer si jo ustvaril prirodopisnit kabinet, ki je še danes »lika tamkajšnje šole. L. 1887. je dobil suplentsko mesto na državni realki v Gorici, kjer je postal tudi profesor in služboval do 1. 1915., ko je stopil v pokoj. Profesorja Seidla se še dandanes živo spominjajo na Goriškem; bil je ne samo odličen znanstvenik in > učitelj, pač pa tudi vnet delavec naj narodnem polju. Bil je odbornik narodnonapredne stranke, goriške ljudske posojilnice, Pevskega in' glasbenega društva, pri Narodni prosveti, pri Slov. bralnem in podpornem društvu, starešina akad. dr. «Adrija» itd. Ko je odhajal iz Gorice, se je vkPrimorcu« na prisrčen način poslovil: «S težkim srcem odhajam iz Gorice in zapuščam Go-riško», je pisal. Slavljenec je slovel in slovi še dandanes na polju klimatologije, flore in geologije. Spisal je več knjig in razprav, kakor: «Kli-ma von Krain», «Kamniško ali Savinjske Alpe», ^Rastlinstvo naših 4-lp», «Zemelj-ski potresi na Kranjskem in na Goriškemu «Mehanika duševnega delovanja«, «Kod najl se potegne pravična meja med Jugoslavijo in Italijo«; priobčil je tudi več znanstvenih člankov in razprav v «Car-nioli», «GIasilu muzejskega društva» in v «Zvonu». Kljub svojim 70 letom jet jubilant še Čil in čvrst ter se šel zmerom udejstvuje in dela na narodnem in znanstvenem polju. Slavljencu, ki je mnogo let živel in neumorno delal tudi med nami,.na našem lepem GoriSkem, želimo in kličemo tudi mi: na mnoga letal Ukrepi proti talnemu priseljevanja v Ameriko Radi omejitve izseljevanja v Združi <» države se je večkrat dogodilo, da so -e taki, ki jim drugače nt bilo mogoče priti v ta del Amerike, vkrcali kot mornarji ali slično na kak prekooceanski parnik, ki vozi v severno Ameriko. Komaji je ladja prišla na cilj so izstopili naduho in se niša več vrnili. Ameriška vlada je zadnje Čase pričela posvečati mnogo pažnje temu protipostavnemu, tihotapskemu načinu priseljevanja. Organizirala je v pristaniščih posebno varnostno službo; vsakega, ki skuša na tak način priti v «obljubljeno deželo«, oblasti aretirajo in izženejo v, njegovo domovino. Ameriška parlamentarna komisija za priseljevanje v Združene države je te dni proučevala načrt za zakonske sankcije proti par op lovnim družbam in posameznim mornarjem, ki na tak način kršijo ol>-stoječe zakone. Ukrepi, ki jih ho parlamentarna komisija predlagala so: 1) Izgmini bodo vsi oni mornarji, ki so že uslužheni na manjših ladjah, a so se na nedovoljen način vtihotapili v Zedinjene države; ž) vsaka ladja mora imeti na krovu, ko zapušča ameriško pristanišče,) toliko moštva, kolikor ga je irnela, ko je prispela; 3) pa-roplovne družbe so primorane prepeljati aretirance in izgnanej mornarje nazaj v domovino na ladji, ki ni last one družbe, pod katere zastavo jcy mornar dospe! v)Ze-rtinjene države. KONCERT «ILIRIJE« Kot je bilo že javljeno, priredi v Ilirija« v nedeljo, dne 21. t. hl zopet večji koncert v dvorani ^Delavskega kon-sumnega društva« ob 20. uri. Zbor, ki se je dobro izpopolnil, bo nastopil 1 vodstvom Milana Pertota s sledečim programom: 1) Lajovic: «IMes kralja Matjaža^, 2) Adamič: «Kresovale tri devojke«, 3) Krek: «Tam na vrtni gredi«, 4) Liadovv: «Vozle i-ečki, vozle mostu. 5) Ravnik: Poljska pesem, 6) Adamič: «Mlad junak po vasi jezdi«, 7) Lajovic: «Medved z medom«, 8) Adamič: «Lueipeter ban«, 9) Adamič: «Jurjeva», 10) Mokranjac: «Biljana» rukovet 10., 11) Adamič: «Kaj pa delajo ptički?J\ 12) Andel: «Jer moj dragi«, 13) Andel: «Vanjkušac», 14) Žganec: «Dil, dil, duda«, 15) £ganec: «Cin, can, cvrgudan«, 16) Adamič: «Svetba na poljani«. — Točke 4., 10., 11., 12., 13., 14. in 15 ho harmonizirane narodne pesmi in zato zelo lahko razumljive vsakemu. Vzlic temu so pa vse pesmi umetniško%dovr-šene in nudijo vsem — 1udi onim, ki niso glasbeno izobraženi — velik ulitek. Z ozirom na dejstvo, tla naše tržaško občinstvo ni imelo že del j časa prilike prisostvovati kaki večji glasbeni produkciji, se bo gotovo v velikem številu udeležilo omenjenega koncerta. V nedeljo izide izpod peresa strokovnjaka podrobnejši opis posameznih skladb. -ISTARSKA RIJEČ« ZAPLENJENA. Zadnja številka «Istarske RlieČI« je bil.* zaplenjena. Zaplembo so izvršili oblastveni organi, ki so zasedli v t.iskn»-ni sinoči oh 7. uri dotiskane izvode istrskega glasila. _ Društvene vesti — Slov. akad. društvo »Balkan*. V četrtek 11. t. m. redni sestanek ob navadni uri. — Pevski zbor «Glasbene Matice^. Danes ob 19. uri in pol (pevska vaja za moške glasove. — Predavateljski tečaj Z. M. D. V nedeljo tečaj odpade. — Tajnik. — M. D. Magdalena: Dne 17. t. m. ob 20 se ho vršil v prostorih P. O. M. II. redni občni zbor. — M. D. «Prosveta» Trst. Ker se vrtijo dramatične vaje, odpade za ta teden nek Ženskega odseka in odborova seja. Tajnica, — M. D. P. Opčine. Danes zvečer točno oh 8. uri skupni sestanek. Člani se naprošajo, tla se Ka polnoštovilno udeleže. SPCRTNO UDHUŽENJE Danes točno ob 29.3(T seja« O. S. V. Vso članice, ki fjojijo hazeno, so vabljene, d«4 pošljejo na sejo po eneya zastopnika. Gre za važno stvar. Prisotni naj bodo vsi. —• Predsednik. TEHNIČNO VODSTVO NOGOMETA Uradno poročilo. Seja dne K), marca 1924». Odobrene tekme: Hocol-Profsek 2-Sf, Adn* -Sparta 4-3; Obzor-Prosveta 4-1; Višava-Adria 4-0; Goriea-Zarja 1-0: Tommaspo-Primorje 3-2; Priziv Primorje: Se odbij«*, ker se je na podlagi referata sodnika in njegovega ust-menega zasliševanja dognalo, da n** obstoja tehnična napaka. Kazni igralcem: Strogi ukor: Rupfii* (Adria). Vabilo: G. Viktor Stok naj m* udeleži prihodnje seje T. V. N. Uradno redovanje In reprezentančna četa. Podrobno U. P. v nedeljo. Nedeljske tekme: Igrišče Adria ob 11: Magdalena-Adria: igrišče Adria ob 13: Sparta-Prosveta; igrišče Adria ob 15: Adria-Zarja; igrišče Obzor ob 13: Tomma-seo-Prosek; igrišče Obzor ob 15: Obzor-Volga; igrišče Primorje ob 13: Primorj«;-Višava; igrišče Jadran ob 15: Jadran-Ito-rol. T. V. N, SAVEZ SODNIEOV. ^ Uradno poročilo Seja dne 10. marca 1926. Sodniki za nedeljske tekme: Magdalena-Adria: Sancin; Sparta-Prosveta: Smerdel; Adria-Zarja: Kras; Tommaseo-Prosek: Plesničar; Obzor-Volga: Plesničar; Primorje-Višava Guštin; Jadran-Ilocol: Ber-toncelj. V Trstu, dne 11. marca 1928. «EDINOST» umorjenega. Pri peči so našli okrvavljen ože" kosir, s katerim je stari Zulian bil po si- pa Novi sodnik: Izda se izkaznica za urad- se je stari Zulian kazal zelo naklonjenega Tudi on je priznal umor brata. Pri areta-nega nogometnega sodnika g. Avguštin napram starejšemu sinu, ki je upravljal ciji je ponudil orožniku Tommasiniju naj-Bertoncelj. S. S. kmetijo, dočim je mlajšega sina zapostav- prej 1000, potem 4000 lir, da bi ga izpustil, M D «Višava S D «Adriia» A 0 (1 Zena starega Zuliana si je vedno pri- toda orožnik je ta predlog odklonil. Nadvse lena in kombinirana noeometna Kaf:evaIa Poledice njegove pristra- Sodna komisija, ki se je pozneje podala . lepa m Kombinirana nogometna Q in se j je tudi posrečilo preprečiti, na lire mesta ie našla trunio Josina Zulian prvenstvena tekma se je odigrala med go- ni «rižlo do huiših snnmv Toda »o nie- mesta, je nasia irupio josipa ^unaii ri ompnipnima četama v nedplin na ifrri^u . pusio ao nujsin spoiov. ioaa po nje- na cegti pred hlso Zuhanovih. Poleg tru- riomenjenima četama v i eaeijo na igrišču . 8mrti so težko pritajene mržnje izbruh- c1a „ta ie«ala dva zoba in Čop okrvavljenih •Obzora* v Itocolu. Videli smo mlado četo n = Clirr.vri^ti i« Hnmnči nroniri SO P jezaia ava zooa hi top osi\«xyijeiiiu .Višave- — mogoče naimlaišo v II divi- m, Vsej f11™™®*1 domači prepiri so las; na tleh v kuhinjl je ležal desni palec ,v. , . 11 a. j tu i a. j h o \ ii. uiv i postajali od one do dne bolj pogosti in 1,TTmr;pnp„o r»r; našli okrvavlien ziji - kako je s krasno kombinirano igro 5ivji.Jstarej&i zulianov sin, ki je moriim«™. Pn neci so našli okr^nen porazila četo «Adrije» v razmerju 4-0 nj,jn je ga|potl|uiI na kmetiji, mlajši sin nu Pod neko "lopo"so pa Jiašli sekiro; ki je Približni Do'ek iere ie sledeči- takoj v -^sip si je pa siužil kruh z delom v mestu. pri istem groznem poslu rabil sin Ivan. n imizni po.eK ifeie je sieueci. v K imel pruViCO do deleža zapuščine po Trunio 7nliana ie bilo strašno raz- zacetku preide «Adrija» v napad, kateri mat/ri ilva] v ntetovi hiši Oče in sta- J°31Pa ^n liana je mi o strasno raz. Oh nhrnmhi „Vi ave» — \uirustinčić mal^ Je oceto\i nisi. uce m sla- mesarjeno; na glavi je zijalo vec globokih J °P obrambi «visave» Augiisimcn. brat ^ zafctevala, da jima Josip r,,n ji^ninia ie bila orebita na več mestih ... raučer — razbije. Sledi nekaj izpadov, Dlax.lip hrano in stanovanie toda mlade- ^ crepmja je mia pieama na vec mesun iiMtrt .. . nnoistmptrnvk-i moti «Adriii» ka- p" »rano m stanm anjc, looa rniaue m tudi nosne kosti so bile zdrobljene. Smrt nato pa enajstmetro\Ka prou «Auriji», ^ d strani zahteval, naj mu -fa nnv/mžill rive *loboki rani na desni tero vratar lepo ubrani. Igra postane s^iA^t«, 7omi4Aino r»otem da. in ne ho več I povzročili dve gionoKi rani na aesm - iroi;., -fnur.* liti no igrišču brez nminoči ls-piacaia zapuščino, potem a a ju ne do vec strani glave, ena na sencu, druga kakih 10 Otetiej>a, zoga leti po igrišču nrez piemoci nadIegoval Kcr je trdnp vztrajal pri tej rm ni*jp ene ah druge čete, dokler ne Augustmcic , - * t(ir -taJiku brat tudi nista, nizle- , ---- ----------------.. zantevi in oce ter stai^i mat tuai msta| pri razpravi je bil uajprej zaslišan stari podrobno opisal razmere, do zločina Omenil sin zelo dražljivega ________ ^ rzrojil je za vsako k o j v začetku preidejo v napad, kateri pri- nu" „ . . . , . , . 'malenkost in tako netil prepire, ki so por >~:li «Adrijaše > v obrambo. Po krasno kom- * n( binirani igri zabije na pasažo Kastelića lian fu;iol"u.'; v. """"V*: sip--------------------- l-'arožič drugi !ep goal' I aru postaia čim- ^ iznenada planil od zadaj nanj starejši k sreei ga ni zadel. Tedaj je starec šel kli-i.fjp ostmi^-a \ dr i in odda par strelov brat> oborožen z velikim nožem, ki ga je cat na pomoč orožnike v Dolino. Da bi na-v nasprotna vrata, katere pa Sosič izvrši- skrival za hrbtom, m začel divje udrihati pravii konec neznosnim razmeram, je sve-r-o ubrani Igra je sedaj v sredini igrišča, P° niem- Ko se Jo«P> omam jen od toval sinu josipilj naj poišče stanovanje auto fuga Farožiča, Kastelića in Markovi- v i»estu, češ da bi bilo ugodno zanj tudi z katera prinese «Vižavcem» eoal, streljan od NadiŽarja. Adi v obrambo Višavo. Avg strelov na Igra «Višave» nas je splošno l:adov<*ila, 'rekoč: «Vzemi tudi to, nočemo nič tvojega "josip,kije" bil videti zelo slabo razpo-la j lepše so igrali: Sosič, FaroŽič, Avgu- v ''lšl>>- Nato sta zaprla^ vrata. Dasismrt- )ožen Zet, ki je to zapazil, ga je naprosil, stinČić, Markovi^ Kastelir, Batić, Vodo-pivec. Taučcr; formacija pa je bila sledeča: Sosič, Taučer, AvgustinČić; Fer luga II., Ker hi ga I., M ar ković; Nad i žar, Batic,, Fa-rožič, Kastelić Vodopivec. — Opazovalec. Ker se zapi e prodajalna železnine in kovin v ulici Carducci št. prosimo cenj. odjemalce, da se služijo od sedaj naprej v naši prodajalni Corso - Via S. Lazzaro - Via S. Caferina. (342) SOCISTA' AĐ51AT1CA FERRA-MENTA E METALLI. BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila. telefon 20-64. 220 ELIZIH CKINA. Jako okusen. Vzbuja težnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L ti.— Dobiva se v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 12. 217 *) Jm Clanltc pod t«m n&slovom odjov&rj« fiilho U t<>iiko kolikor mu rsVoo ▼•leva. e 2. februarja zvečer, ko je Josip Zu- gostoma končali s pretepom. Nekoč je Jopo povratku z dela večerjal v kuhinji, sip za]ueai za starejšim bratom sekiro, a V NAJEM oddam lepo posestvice blizu Gorice. Pogoji zelo ugodni. Pismene ponudbe pod «Dom» na upravništvo. STROJ za a jour, v dobrem Manju, se proda. Via Ferriera 29/11 ¥ 320 i Markovi- uuuu;n vaučmv, n. uje- v mestu, ceš da m m>o ugoano zanj tuai zs tretji lep niu in začel mlatiti z debelo palico, 0zirom na okolščino, da je zaposlen v me-s riia preide dočim je Ivan Zulian udrihal po njem s stu. Toda sin ni hotel o tem nič slišati; pači . - fnl-Irn Ir i in i r« mn/lf A.II nnOTollil If An?nn - v i _ Y11. i: .1 _______1---X „ ! VRTNAR in delavec za posestvo se iščeta. Predstaviti se v kavarni «Negozianti>, Via Carducci % prt lastniku_327 IZSUŠENA babica sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50, pritličje_328 URARSKEGA pomočnika z večletno prakso^ sprejme takoj proti dobri plači Ivan Bizjak, urar in zlatar v Postojni 191. 320 no ranjen, se je nesrečni Josip skušal naj bi ge sprjjaznil z domačimi. Toda Josip dvigniti in prijeti za kljuko. Tedaj sta oče je zaCel 0^eta srepo motriti in ne da bi pre-in starejši brat, ki sta to zapazila, skočila POvoril besedice ga je zgrabil za prsa in iz hiše in začela vnovič udrihati po ne- brcnji v trebuh. V istem trenotku je vsto-srecniku, rekoč: «Kajti ni še zadosti?« Ko pil sin Ivan ^o je zapazil, kaj se godi, je sta se naposled prepričala, da je Josip iz- pfanii na Josipa. Pričela sta se ruvati in dihnil, sla ga polita s toplo vodo ter pri k^iu sta se oba valjala po tleh. Stari Zu-. tem dejala: «Umij se, prašič!» < Iian -]e V1*del} da je Josip potegnil krivec Po groznem dejanju se je stari Zulian nato je radi bolečin, ki mu jih je povzro- Naše gledališče G HOVETTA: «PAPA' CKSCELE«*va*. ? podal "v Dolino te"r javil orožnikom na ta- čila brca v trebuh, padel v nezavest. Ko se Nocoj ob točno ponovi dramatični mošnii po;,taii, da je s pomočjo starejšega ie prišel zopet k sebi, je našel Josipa mr- krozek «CitalnKe > lo silno italijansko dra- sina ubii miaigef?a 3i71a Josipa. Bil je seve- tvega na tleh. Obotoženec prisega, da je mo, ki je eno najmočnejših del slovitega da takoj aretirail Medtem je bil tudi sin umoru sina popolnoma nedolžen. Rovette. Delo je veliko po svoji dramatič- Ivan ki je ostal v doniači vasi> aretiran. (Razprava se nadaljuje), »osti m po svoji umetniški vrednosti. — Kako je ugajalo to delo na našem odru, je pokazalo naše občinstvo z navdušenimi aplavzi po drugem in tretjem dejanju. Pri. igri nastopijo v glavnih ulogah gg. Terčič, Stepančlčeva in Sila. Igro režira g. A. Ši-iok. Novo originalno inscenacijo je zami-• lil naš umetnik g. Cernigoj. Vesti z Goriškega Lažnjivi kljnkec v drugi izdaji. j smo bili še nikdar v tako slabih zvezah s svetom, kt živi tam zunaj, kot jih imamo DRUŽABNIK z4 kemično podjetje s kapitalom 30.000 lir se išče. Izboren zaslužek) od 30 do 80%. Vstop takoj. Ponudbe na M. Stokler, Hoče pri Mariboru pri Mariboru, Jugoslavija 330 LEPO kmečko posestvo z gozdom se ugodno proda. Oddaljeno 5 minut*od Sv. Petra na Krasu. Proda se tudi hiša z gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom in njivami. Pojasnila na št. 37 v Sv. Petru_ .__331 POMLADNO ZDRAVLJENJE. Trpoški sok (Sciroppo di salsapariglia) izdelan v lekarni Castellanovich, Trst, via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in krepilno sredstvo. Steklenica stane L 11. 281 O priliki velikonočnih praznikov ne pozabite obiskati znano prodajalno M Ensitinr Trst. Corso V. LIH. 26 - nasproti zastavljalnici kjer dobite najnovejše blago, izdelane obleke, površnike tu- in inozemskih fvrdk po najusodnejših cenah. Govori se slovensko JAKOB BEVC urarna in zlatavna Trst, Campo S« Glacomo 5 Z S »to knpujt! v vsaki množici |>o najviftjih e»rmh Krone piaruje viišje kot rlruK«. Zaloga razuovraui.h ur iti zlareniac. (340 (703) KdoT I™ n^kaiT^ priđe ugotoUn v^Elmostl?'date prt^f » -daj. Skoro bi reke., 0.. nam je « tuje,I roj v ^edi^«! — Predat^'« konea pm- «gori*k» Straio» .udi' «Mali l«t»> pri-!^ 'Kitamo :.z_on.h par fasop^ov, k, priha- k nam nago vas. nocoj v Kledi.^-.^^^ .t------_ . inir. vočasno, da pride občinstvo še lahko do občil v svojih predalih «čisto resnico«. Ko|Ja^ . u, tramvajskih zvez. — Za okoličane se po- \ «Edinosti» s podpisi izpričali, da se Včasih smo imeU tudi društvo in smo novi «Papa ekseelenra > v nedeljo popoldne odposlanca, ki sta iz Gorice prišla v naSo peli m bili veseli mnogokrat, danes o vseip j , 1 - ; občino predavat o dramski umetnosti, ni- tem m duha. Mnogotero stvar bi 6e lahko „ . ... sta najmanj razžaljivo izrazila o veri in naštel iz onih časov, ki so bili, pa nočem. Brandon Thomas: Charies-jeva tetlca. duhovSČini, ki je niti omenila nista, je pri- Raje naj omenim, da imamo sedaj stalno Dramatični odsek M. D. Prosveta — Trst, občil «Mali list.) sledečo notico: «S pričami zvezo s korijero v Idrijo, Gorico in Trst, ki je že dolgo spal spanje pravičnega, se jn podpisi je potrjeno, da so predavatelji ki je pa ne rabimo kdovekaj, ker sta pač je iz tega spanja prebudil in ho nastopil edinjašev v Biljani znova napadali vero in za nas malo potrebni. In to zato, ker ni v nedeljo dne 14. t. m. ob 20.30 v dvorani duhovnike. Vse to je prišlo na dan, četudi prometa. D K L) pri Sv. Jakobu v znani komediji: v «edinohti» skušajo resnico utajiti!« Tako Poleg tega pa vozi do nas še pošta s ko-Charles-jeva tetka. Ta trodejanka je doži- jc pisal «Mali list» od 19. februarja t. I. nji, vsak teden 3krat. Tudi ta boleha na vela neSteto repriz na vseh odrih in bila je Kaj pa piše sedaj v svoji zadnji številki vseh mogočih boleznih. vedno dobro sprejeta radi posrečenega in častilec in ljubitelj resnice, «Mali list»? Zanimalo bo morda koga, da smo pri duhovitega zapfetljaja. Naše občinstvo, ki Poslušajte! — < Bo že prišlo na dan, kako nas imeli dobiti železnico, pa je šlo vse po ZOBOZDRAVNIKI ATELJE, Robert Ber-ka Gorica, sedaj Corso Verdi 36. - Lastnik se je specijalizira I na Dunaju, bil več let asistent zobozdravnika dr. Piki a. Laboratorij otvorjen že 1918. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do t>.T ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. 253 TRST Hachiaveiii 20 Prodaja semena KRMILNE PESE kakor tudi vsa dru^a KRMILNA, ZELE-NJADNA ter CVETLIČNA SEMENA garantirana, čista, prvovrstna po konkurenčnih cenah. — Postrežba točna. GHRILJ FRANC, Trnovo pri II. Bistrici prodaja dobro vino, v vsaki množini. 288 *m«BHM^M—M !■ lil« j VEČ DOBRIH oglarjev za stalno, akord no delo, proti dobremu plačilu se išče. Dopisi naj se pošljejo na K. Muravec, Gorica, via Mattioli 1. 300 sebno še, ker hodo nastopile najboljše nio- podpisi in če treba tudi s prisego.« Kar je našega polja železna kolesa, ki bi vsaj ime-» dramatičnega odseka M. V. Prosvete. bilo torej dne 19. februarja 192f>. s pričami la malo več pomena in pa prometa v vsa- Kežiser g. Itado Fač.__i in podpisi potrjeno, o tem se bo po «Malem kem oziru. m m 1 listu» od 5. marca komaj podpričalo s pod- Kdor pozna n&še kraje, bo rekel, da smo IZ ftfi^ŽfilŠk^CSđ ŽSVi?®1^pisi* kratke noge in «Mali list» je umrli. A nismo. Živimo kot žerjavica pod ^ » pozabil, kaj je pisal v predzadnji številki, pepelom. A vendar živimo. Upamo, da naj- Zlikcvci prevrtali in izpraznili blagajno slaba stvar se ne da zagovarjati, ker res- demo še kdaj prostora v cenj. «Kdinosti». 38E0 lir plena j niča je le ena. Mi, ne samo Biljanci, mar- Bomo pa še kaj pisali. Po daljšem odmoru so se svedrovci,' tudi naši okoličani zasledujemo pisavo VEDRIJAN. zagrizeni sovražniki blagajn, predpre- v mTakS"- Dne 5' niarca * tfGoriSka straža> Pri" dejo do cilja, so s ponarejenimi ključi mU tudi ni M?* riJLSTvlioS^če odprli vežna vrata iste hiše, prevrtali prisege. mladi Ijudje vzamejo< Res je ^ ____„: i i___ ___ 1. —___i; „i TdlPnrflfirrn r;i>a vrvnsi vinanlkala x ■. , - . .. ___. uša noga d-la. To |>ot so vseli na piko bla-' v^ da rt'^o'Uko b^z^et^Ta« Jfh^i^,^bf^.o^i^rilf n^l" gajao trgovino »It,ione M ili tare,., ki se bi vedeli, kaj podpisujemo. »Mali list,, go- vasicTk^fe nanT nahaja v ulici Malini .št. 27. Da pn, vori todi o prisegi. Prav, mi ne reiemo nit rovom^tV^av res ne^ebSo, se tudi _ da račun na dvorišču zid ter se skobacali v pi-J TelegrafiČna žica zopet zmanjkala. ........................ ^arno v ozadju trgovine. Tam so sei Ne mine štirinajst dni, pa morajo časo-spravili nad blagajno, jo s pomočjo ti- l>Jtli ?°pet poročati o tatvini in neznanih l.esa svedra in prebjega parki ja:•> ^f^ ^ Ii^^V^i/^^ .. , \ , * i i- • žica. m dolgo, morda teden dni, ko je razparali na levem boku ter pobrali iz zinanjkalo precej metrov žice blizu Prva- nje ves denar, vsega skupaj kakili 3000 fine setJaj so jo mahnili tatovi nekoliko lil'. Nato so liatihem izginili v noč. bolj proti vzhodu in odnesli žico. Tatvina Tatvino je od kril včeraj zjutraj vodja sb je naznanila pristojnim oblastim. PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. .Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42._218 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Madonna 10/11. 311 Zobozdravnik Med. 0. dr. D. Sardoč specijalist za ustne in zobne bolezni pertekcijonirsm n« dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via ti. R. Imbriani 16,1. drej (ta S. G mM od 9-12 in od 3-7 321 J HIŠA, blizu Gorice, 9 sob, priprav na za gostilno, se proda. Naslov pri goriški upravi. 303 Avterlzlrana pisarna BABICA, avtorizieana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 290 GLASOVIR JE, harmonije, orkestrone itd. v vsakem stanju popravlja in i?g!ašuje Pečar, Gorica, via Corao 17, II. • rgovine. Sedaj si policija prizadeva, da hi izsledila drzne svedrovce. Parotnci sodile NEČLOVEŠKI ZLOČIN V RI CM AN JIH Cre in sin na zatožni klopi radi umora mlajšega sina, oziroma brata. \ čeraj se j p pričela, pred tukaiSn.iim po-rotuini sodiščem razprava proti 65-Ietnemu kmetu Ivanu Zulian, i7. Rionanj. in njego Pretep. Pred goriškim tribunaloni pod predsedstvom dr. Marassovicha je stal 27-letni Ignacij Pick, obtožen, da je zvečer 4. oktobra 1925. v Pečinah ranil s svojim nožem na obrazu Mraka Alfonza tako, da se mu brazgotine še vedno poznajo, in da je brez dovoljenja nosil pri sebi nož prepovedane dolgosti. Obtožene*- se je zagovarjal, da je bi! dotični dan izzvan, da so ga klofutali, da se je bil radi tega napil in ker ga je, \r;-'U i0-tetnemu sinu Ivanu, ki sta ob- Mrak pred gostilno bil in pretepal, je segel dolžena, da sta dne 2. februarja 1925 v Ric- v Žep po nožič in se skušal ubraniti svoje-manjih umorila lastnega sina, oziroma 8a napadalca. Sodni dvor je na koncu raz-i ruta 22-letnegu Josipa Zulian. prave obsodil obtoženega Piska pogojno Groznemu zločinu so dala povod ostra na pet mesecev in pet dni zapora in sicer •iasprotslv«, ki so vladala radi gmotnih prestopka v silobranu. i« v mei! starim Zulianom in njegovim i GODOVI6. sinom Ivanom na eni strani ter Naša vas se nahaja prav na meji države srečniku. rekoč: Kaj ti ni Se zadosti?» Ko in je zadnja pod Italijo. In rečemo, da ni- ŽIVINOZDBAVNIŠKA SREDSTVA proti vsaki živalski bolezni se dobijo v lekarni Castelanovich, Trst, Via Giuliani 42. 219 337 v Trstu (Sv. Jskeb) Via de3 Pjiio 1B prevaja in prepisuje spise ter iavrSuje trgov sko korespondenco v glavnih evropskih jrzikih, prevzema zastopstva trgovskih tvrdk izdeluje bilance, pregleduje bančne tekoče račune, rekla-muje obrestne mere in provizije, pregleduje in usta-ravlja knjigovodstvo, daje sploh \sa pojasnila in navrdiia »padajoča v trgovsko stroko, prevzema razne prijave in reklamacije pri d a v k a r i j a Ii in u i i t n i n s k i h uradih in posreduje pri k u p-čijskih ter v davčnih, vojnoodSkodnln-skih. finančnih in sodnih zadevah, ima specijalista v vr e d n o st n i h papirjih (skrije, obveznice itd. ter jih kupuie in prodaja, daje pojasnila v rehabilitacijski proceduri ter v raznih zemljeknjižinh zadevah Postrežba točna, vestna in hitra. Uradne ure t dopoldne dd 7-I2, popoldne od :i-7 stvo bodri um in da nimamo mi prav nič proti temu, da se gosp. dopisnik tudi v računstvu vežba; vendar pa bi si bil v tem slučaju gosp. dopisnik računanje lahko prihranil. — Novima paroma želimo vso srečo! — Pred par tedni je v naši vasi umrl najstarejši mož in oče; imel je 84 let. Osem dni po očetovi smrti je pa umrl njegov sin v starosti 51 let. Zapustil je v tej solzni dolini pet nedoraslih otrok. Oba po- inmn—M ii ~Tn TT~ rarTr~i Cevljarnica FORCESSIN Odlikovana v Parizu in Genovi 1©24. x veliko premijo, diplomo in zlato avetinjo 70'> - Via Caprin mi 5 pri Su. Moira - Trst (Dalje na IV. strani) ■bmhmm MmHsragn ranem r ■■bbb Ana Bucik roi. Jug je danes, po kratki iu mučni bolezni, v 85. letu svoje starosti, v mirn za vedno v Gospodu zaspala. Ž ! ti joči sinovi Alojz, August, hči Augusta in ostati sorodniki naznanjajo to tužno vest. Pogreb drage pokoj n!ce se bo vršil v petek, dne 12 t. m, ob 14. ml, 1 z bife žalosti ulica Mirti St. 16 (Rojan). TRST, dne 10. marca 1926. Pogr. podjetje Nuova Impresa, Corso V.E.IH47 cLi O) MS> tO rs O) (O o ti o C fC N O > C3 trn rs N C3 C trn CJ 6 E = ■£ . g. « o — b€ c S ^ T3 J cj iz O O o O _e> .£2 .o .o ^o -o E C1 oT (4 cd -o (D O) ro >u £ UJ CD O iSt ~ cm co rr Slovenci ! Kupujte samo pri Forcessinu ! P O D L I S T E K JUI ES VEHNE: Skrivnostni otok Po poti, ki je bila polna ovir, sta Har-l>ert in Peneroff le polagoma napredovala. in skoraj nista izpregovorila besede. V oni uri sta prehodila jedva miljo. Do tu je bil lov brezuspešen. Videla sta nekaj ptičev, ki so žvrgolefc skakljali po vejah, toda bili so zelo plašni, kakor da jih ob pogledu na T-loveka polašča nagonski strah. V nekem močvirnatem delu gozda je Harbert opozoril mornarja na nekega ptiča z dolgim špičastim kljunom, ki je bil po svoji zunanjosti podoben takozvanomu pondorku. Razlikoval pa se ie od onega s tršim perjem, ki je bilo kovinskega sijaja. «To je «jakamar» (ptič z bleščečim se oerjem), je rekel Harbert in se mu je sku-al približati. — KakSna lepa prilika za dober prigri-jzek. je rekel mornar, če bi nama le izkazal Hslugo in se pustil speči. ! V tem trenotku je zadel žival kamen, ki ga je spretno in z močno roko vrgel Harbert, toda priletel je ptiču na rep in ga ni ohromel, zakaj jakamar je naglo od-letel in v nekaj trenotkih izginil. «Kako sem neroden! je vzkliknil Harbert. — Nikakor, sinko, je odvrnij Peneroff, dobro si zagnal in marsikdo bi bil ptiča popolnoma zgrešil. Nikar ne obupaj; ta prijatelj nama pride zopet na pot!» Sla sta dalje, čim globokeje sta prodirala v notranjost, tem lepše in manj gosto je bilo drevje, toda nobeno drevo ni imelo užitnih sadežev. Zaman je Peneroff iskal kakšno dragoceno palmo, ki je tako raznovrstne koristi za navadno življenje. Ta drevesa uspevajo na severni zemeljski polobli do Štiridesete, a na južni do tridesete širiuske stopinje. Ta gozd se je sesta-lial samo iz storžiuakov. in sicer so bile to neka vrsta smrek in krasne jelke, ki so bile do atopetdeset čevljev visoke. V tem bipu je med vejevjem sfrfotala jata malih ptičev s krasnim perjem in z dolgimi, lesketajočimi se repovi. Med letanjem so se ptiči golili in posejali tla z nežnim puhom. Harbert je pobral nekaj tega puha in po natančnem pregledovanju je rekel: «To so «kurukusi». (Ptiči glodavci), — Rajši bi imel. da so to pegatke ali divji petelini, je odgovoril Peneroff; toda, ali so užitni? — Seveda, njih meso je celo prav okusno, je odgovoril Harbert. Če se ne motim, ne bo težko priti do njih in Jih pobiti s palicami." Mornar in mladenič 9t& se prikradla skozi travo do drevesa, na katerega vejah so se ptiči n& gosto posedli. Kurukusi preže na ta način na roje žuželk, s katerimi se hranijo. Videla sta, kako so njih nožice trdno oklepale mlade poganjke, na katerih so sedeli. Lovca sta se primerno postavila in s palicama kosila po ptičih, ki niso bežali, ampak se pustili mirno pobijati. Blizu sto jih je ležalo na tleh, predno so ostnli odleteli. «To je dobro, je rekel Peneroff, to je torej divjačina primerna naSim lovskim pripravam. Te živalire se dado ujeti z rokami 1» Mornar je uanizal kurukuse kakor Skrjance na vejice in šla sta naprej. R^ka je napravila koleno proti jugu, toda njen izvir ni mogel biti daleč, zakaj bržkone je ležal v gori in prejemal vodo iz kopne^egu snega, ki je pokrival stransko pobočji" osrednje kope. Glavni namen ekspedicije je bil naloviti užitne divjačine za prebivalce kaminov. Toda bilo je je Še premalo. Mornar jc lovil z veliko vnemo in po svoje rentačil, če inu je katera žival ušla. Če bi bil Top z njim — toda pes je izginil istoča.sno s svojim gospodarjem in gotovo končal. Okrog treh popoldne sta zagledala v drevesnih kronali drugačne ptiče, hi so zobati neke dišeče jagode, katere so bile podobne brinjevini. Hkratu se je razlegcl po gozdni tišini trobentast glas. To čudno trobent«nje so pošiljali v zrak ptiči, ki so v Ameriki znani po je ponovit resno mornar. tsufirovT* V Trstu, dne 11. marca lszti. kojnika sta bila marljiva in značajna člo- reč te podrtije občini odkupila za 550.000 roka ter povsod Jwi.Ji zeinluea! ! M tO i. ». lil. ciniku komisija, poti. ki vodijo iz ;puiU< --'«• gotovo jo prišla v našo vas ob-j da si ogleda uaše lepe) Vearijana v Biljano. Go-j uvideli, da smo tudi mi priljubljena. Lahka jimajlir in oddala restavracijska dela potom j ofertalne licitacije, domaČemu podjetju Angela Terčel ja-Zapuže pri Ajdovščini za en milijon 772 tisoč lir. Zidalo se bo po j večjih krajev, prvotnem načrtu tvrdke Zaje in Horn, glasi že zopet: Ljubljana, ki ga je ženijski oddelek kor- sem govoril, ko sem mu pred vremensko mirno zaspi, ko sliSi nad sabo: «Laeuse nokar dospele. V kratkem dobimo tudi ... D — » ..." .... . ■ .i...__, \___i__* ii__J____m_ / _ \ J;, »r__Xl.»nnilninA »n >1 rvi L' 11 . \ aruinfoli: hišico držal njegov dežnik nad trdim klobukom, da je mogel za «svojo zasebno poraboispisati vremenske podatke iz vseh — «Napoved za jutri se de*, južni vetrovi, megla...» čita in pi$e g. viiji. — «To sem jaz vedel Že pred osmimi dnevi brez vremenske hišice«, mu dem. — «Kako to, zlomka?» se začudi. — «Pač zato, ker je prerok v koledarju Ljubljanske kreditne banke Vedrijanci vredni nekoliko dostojnejšin j nega poveijmsiva v Trstu z neznatnimi poti. >-n" menda plačujemo odmerjene dav- spremembami odobril. S tem bo, upajmo ke -v tako, kot delajo drugod. fvsaj, Vipava položila zopet eno žalostno — £e nekaj razvesljivega moramo spo-: poglavje, polno jeze m kritike — ad aeta. ^ A . . _ n. ročiti: v naši vasi se je začelo živahno gi- Vse bolj pa nas je zadela v živo izguba | vedal solnce, gorkoto m jasne- nebo banje za ua«e izobraževalno in pevsko! našega sodišča, ki je ne bojno preboleli, vedno zadene, toda — narobe, sev e. -t;parno da prisije enkrat tudi k zlepa. Danes šele vidimo, kakšen nonsens je bila ta poteza, ki nam je z enim mahom nase društvo. Upamo, da prisije nam veselo in svetlo solnce. Fantje, mladina. le naprej po začrtani poti! PO VIR. V nedeljo, dne 14. t. m. se bo vršil v Po-virju občtii zbor izobraževalnega društva i'ahor» s sledečim dnevnim redom: l) Poročilo tajnika, 2) Poročilo blagajn i-ka. 3) volitev odbora, 4) slučajnosti. K obilni udeležbi vabi — Odbor. S TOLMINSKEGA. Večkrat sem že opazil, da so se v raznih dopisih tega- konca dežele omenjali razni razpadajoči mostovi in celo že razpadli, da se je slišal marsikak nasvet, o njih itd. Za časa vojne je zrastlo v našem kotu dokaj novih mostov zgolj vojaške veljave. Zidali oz. postavljali so jih tudi le vojaki in vojaške oblasti. Ko smo se po vojni v svoje domove, se jih poslužili in se nanje navadili. Poleg tega so bili ti mostovi mnogokrat postav-! 1 jeni na jako primernih krajih, kjer smo si jiii že dolgo želeli. Če pogledamo kar od Sv. Lucije navzgor, bomo takoj pri Mo-j drejcah naleteli na ostanke takega mosta,! ki je nekoč bil, danes pa ga ni več. Sicer bi v resnici ta most praktičnim potrebam ne mogel služiti, ker je čiginjski kot itak j boJj nagnjen na Sv. Lucijo in je tam po ndnem mostu zvezan z ostalim svetom. Osi.a iz Sv. Lucije v Kobarid prestopi j Sov j pod Peršetom, kjer je dolg, betoniran most. Od tu do Kobarida teče cesta vedno j na desnem bregu in nima več mostov.; Zvezana pa je z levim bregom z enim samim mostom pri Idrskem. ki je postavljen j na jako nepriličanem kraju. Tu je Soča' namreč najbolj široka, zato meri tudi most kakih 400 m. Sicer je trden in ga do danes deroča voda ni zmogla, vendar je z njim mnogo stroškov in je zaradi tega v, precej razpadlem stanju. Vse ostale vasi na 1. bregu pa skoro nimajo zveze z desnim kot z že rečenim mostom pri Peršetu. in to so: Volarje, Gabrje, Dol jo. Vrsno, Krn in Selišče. Izvzeti moram tu Volarje. Tik teh vasi je namreč odvzela naSo preturo ter nas inkorporirala ajdovskemu sodnemu okrožju, ki je postalo s tem eno največjih sodnih okrajev. Pustimo na stran, da smo imeli v Vipavi sodišče v popolnoma novem, nalašč zato zgrajenem poslopju g. Karla Mayerja. ker imamo še mnogo važnejše momente, ki opravičujejo pravično zahtevo Vipave, tla se ji vrne njeno sodišče I Država je ukinila Ne! vem, ali naj se jezim ali naj se smejem Vašim dovtipom». — «Kakor se Vam zdi, g. višji! Toda oprostite, meni se mudi na izprehod, da se ne nalezem še jaz te ne-všečne hripe, ker bi me v tem slučaju privezali doma na posteljo in me pitali z bez-govim in pelinovim čajem, ki ga kratko-malo ne maram!» —■ Nato sera hotel zamenjati svoj dežnik z njegovim, pa je to pomoto — žalibog — koj zapazil. Po dežju, megli in blatu jo uberem proti soškemu lldhen(e) moine Liter durch(e) die Nackt(e) 25u dur(e)...» mesto: «Leise flehen meine JLieder durch die Nacht zu Dir...» — Zdi' se mi, ko da ležim med vojsko v kaki c. k J baraki ali vojaški bolnišnici. Umevno je,j da glavna centrala mojih revmatizniovj mnogo prej telefonira podružnicam v za-j pestnicah, hrbtu, komolcu in drugod, da se zbudi še zadnja ekspozitura v napo- nožnem palcu... Utrujen od klavirja in od On j napornega drgnjenja ravmatizrnov za t is-nem oči, a še v težkih sanjah me srbi po životu in se praskam. Ob sedmih me zbudi «ce-pete, ce-pete» nad glavo, pa moram ua noge in delo. Ali kako naj pišem pri t en t brenkljanju?! Na srečo se spomnim zvi-, tega Odiseja, ki je svojim tovarišem z voskom žalil ušesa, da niso slišali divnega petja Siren. Se jaz napravim tako. si pri-veŽem povrhu še debelo volneno ruto in trdno zaklenem vi^a, da me kilo ne najde *lvu v taki uniformi, ^n tako neznansko pači: mojo lepoto. Pomaga vsaj nekoliko. Tako Škropilnice znamke < Vermoreb. Tržaška Kmetijska družba v listu, ulica Kaffineria 5t. 7 in Torrebianea M T. K. D. li>. DAROV! V počastitev spomina blagopokojne a desnem ■ gospoda Vekoslava Kodriča, daruje obiirlj Sirca L 30.— «$olskeinu društvu V počaščen je spomina blagopoko. a gosp. Angela Dekleva daruje g. 1*. loti.a-žič L 20.— šentjakobski podružniei* šolskega društva . Pokojnikoma blag spomin. darov*h-em srčna hvala! - V počastitev spomina nepozabnega prijatelja Vekoslava Kodriča darujeta botra Ciril in Marija L 20 šolskemu d< V isti namen dr. Edunrd Slavik L uredništvo). Svoto 20 lir hrani precej veliko Število pretur iz razloga —j mostu in nazaj preko Placute na Travnik.J sem skrpucal svoj poslednji «Izprehod» štedenja. Mislila je sicer, da bo kaj prihra- Jezil pa sem se vendar, ker v Gorici ni-fin ga nesel po dežju m megli v goriško-nila, če črta par sto sistemiziranih mest1 smo navajeni takemu vremenu in ker smo podružnico «Edinosti», da prihranim po- ~ ~.............i-. se pogovormi in i Daljo prihodnjič).| ® :______________ < o J>4 Vesti iz Istre PLAVJE. pretorjev in sodnih pisarniških uradni-j radi hripe morali preložiti veliko pustno štne stroške kov v proračunu pravosodnega ministr-1 veselico «Pri Maksu». Veselili smo se je; kaj izvem. siva. Prihranila je res morda par milijo-1 mladi in stari upokojenci, ker je v resnici j nov pri uradniških plačah, koliko je pa obetala izrednega užitka. Vrlo zabavne so; izgubila zaradi tega, ker združena sodišča bile že same plesne vaje, h. katerim smo radi pomanjšanega staleža osobja ne de-f prihajali v nedeljskem razpoloženju, glad-j že dolgo nismo čitali nobenega glasuj smo lajo sproti in se skladi vloženih tožb ku-;ko obriti in počesani. V modernih plesih iz nagih Tasic piavje, Škofije itd. Spada-; pičijo in grmadi jo na kupe. Koliko zgubi smo tako napredovali, da se je «profesor» mo se(|aj pod miljsko občino, ker so nas i država pri kolkih in pristojbinah, ki jih Ferrandi iz same jeze preselil s svojo ples- k njjj priključili, t pali so nekateri, dal morajo plačati stranke za vsak še talco no šolo iz Trgovskega doma. Neroden jeibo tako h0ijgej ker bo manj stroškov, ter! malenkosten sodni akt, ker ne funkcijo-' bil le eden, s katerim pa sem skregan m so mislili, cia bodo napočili boljši časi. nira sodni aparat brezhibno in točno! Iga za kazen ne bom nikoli več imenoval SivaraJi so sc; pi.av sjajK> nam je postreženo Slabo zasedena sodišča so škoda za drža-j pravim imenom. To bo maščevanje kot yljn sia^e se nam godi. | icrxna Keo«čij*fce obvemlct 7»»-n VALI CE Trst: m rert Av-trii>k iiiaiji od 13. 0 Jo 14.!^ do 24 85; novci jo JO ,.ukr». m funt šterlin«? od 12'i.b"' U; 2" >ne od C 034f> dolarji od 2 * ti-, __ Mfi 99 £fi fl vo in za prebivalstvo. V Ajdovščini staj«Pevčevi kletvi». Hotel je nas vse devatii Omeniti moram, da so bile Piavje, Sko-j nastavljena dva sodnika. Pred združitvijo1 v nič: le on sam je hotel biti prvi pri P'«-] fije in Hrib prej samostojne občine. Vsa-1 obeh sodišč sta bila imenovana po dva ; su, pri taroku, v eleganci, v besedi itd.jka yaB je ime]a svoje stroške in svoje do-i sodnika za Vipavo in Ajdovščino. Prej Zameril mi je celo, ko sem ga nekoč vpra- hodke si rezaia kruh, kakor ji je bilo i štirje, sedaj dva in to za okraj, ki imaj šal, čemu nosi rdeče obrobljen ovratnik,j t]rag0t saj je svoje lastne potrebe najboljše preko 40 katastrov. Ni čuda, če se ima vr-jizza katerega moli, gleda in zija njegov j poznaja Te trl yas- -n se dve ciia,gj ta, trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: yel ka zalogd raznih čevljev za d siti leži letni mih Do 40 katastrov. Ni čuda, če se ima vr-preko ^00 zapuščinskih razprav, Če v vložišču preko 2000 tožb in če se računi skrbstvenega sodišča v sed-letih niso še niti enkrat pregledali! izza katerega moli, gleda m zija njegov pOZnaia. Adamov krhelj. Izkazalo pa se je, da tak Te tri vasi in Se dve drugi .. priključili miljski občini. Ugodnost je ovratnik ni morda po najnovejši modi, da pjaf.ujeino «edaj 20 krat višje občinske' ampak da se gospod brije sam z britvijo.j davke ko pa govorimo o svojih potrebah, i ki nima prvovrstnega rezila. On štedi po-: nalerimo ua g|uha ušesa, združitve je šlo delo pri obeh sodiščih vsod. Čemu bi hodil vsakih 14 dni k C.o-. ime}j slllo icpe poij, dozidali smo si sole, precej zadovoljivo od rok, kopičenje j tarju, ki zahteva za ono strganje po licu marsjkaj lepega in koristnega bi bili; vsakokrat kar po dve liri. Brušenje rezila j^vj-giji. ko bi bilo ostalo po starem. Sedaj j rik teh napravila italijanska armada za Časa vojno lesen prehoden most, ki pa je žalostno opešal že pred tremi leti in ga je v sredini odneslo, medtem ko ga je na vsakem kom-u ostalo nekaj. <:e hočeš torej z Vo-i larij na glavno cesto ua desni breg, moraš po preostalem kosu mosta, potem na Sočin prod in od tu znova na drugi kos mostu. Seveda lahko delaš te vaje edino če je j Soča upadla. Ob povodnji ne moreš preko,; ker je prod zalit z vodo. Zadnji čas se je podrl celo oni kos na desnem bregu, kjer pa 0 lir, kar ni malo v danaŠ- občinskem zastopu je sedelo tudi nekaj vipavsko sodnijo, so se pri tem nehote njih dragih časih. Poleg tega ga je dr.|naž-h mož pa so pre(j par tertni zapu-spomnili Gregorčičeve: <'Le enega mi Koučič vabil, naj si. da puščati malo vroče; ^[jj svoja mesta. Pa saj jim drugega ni vzeli niste...« in nam za spomin na sod- krvi. Pa ni hotel k zdravniku. Moj nek-i preosstajalo, ko so uvideli, da ne upošte- pustili vipavski danji prijatelj opravi tako operacijo > vaju njihovih upravičenih zahtev. Zdi se svojo skrhano britvijo kar sam. ko seLiamf rta stojimo v čolnu, ki nima ne vesla brije in si spusti za dobro Četrtinko slabe in ne krmila. Tako pa ne gre! Treba bo krvi. Vobče pa bi marsikdo, na pr. jaz, pač ubrati drugo pot, kaiti nas, ki smo v ponižno podpisani, dobro storil, ako bi gaU0|nu, skrbi, da nas ne zanese proti skali, iMoa liskama itmm s knjigoveznico GORICA — Via C. r avetti Mim knjigama s papirnica GORICA — Via G Carducci 9. 7. nijo oziroma za «trošt notar i jat, voz brez koles, ribo brez vode, torej res pravi monstrum: notarijat brez sodni je. Vipavci upamo, da se bodo gospodje pri višjem sodišču v Trstu premislili in popravili napako, ki so jo naredili. ■ vsaj v varčevanju i>osnenial in mogel tako j ^jer se gQ|n raztreščit in bi utonil. Le IZ VRTOJBE. zadnji dan v mesecu plačati skromno.eno že,j0 imamo: (ia bi se barka prizibala j i južinico s celini stotakom. — Pri plesmb j h kraju, kjer bi lahko izstopili na suho Da so tudi naši fantje izurjeni v marši-j vajah dela le sitnosti in zgago: venomei j ill se sami pobrigali za lastm. življenje. čem — dokazuje to — da je te dni dobil Saksida Leander bivši bersaglierski «ca-porale maggiore» letnika IhOJ. iz Vrtojbe, dve bronasti svetinji — ki pri podčastniških tekmah pištolo in za metanje ročnih granat. Ko bi to vedel tisti gospod, ki ga je svoj čas lovil! 11. Kakor drugod, tako je tudi pri nas v Vrtojbi mnogim posestnikom obnavljal hiše bivši Genio m i lit are, ter končaval bivši dipartimento tecnico. Splošno znano je — da so obnovitvena dela Šla le po polževo naprej — posebno radi j>omankanja po-trebuih stavbenih predmetov. Seveda, de-Ider-I Ittvci so morali biti plačam in ravno tako tudi delovodje in drugi nadzorovale! in čuda, da so se potrosile visoke svote denarja, in to na breme gospodarja obnav-IjajoČega se poslopja. Takrat se je zagotavljalo oškodovancem, da se vse to dela na vladne stroške — ali danes je položaj čisto drugačen. Pri sklepanju konkordatov: ne poznajo izgovorov: toliko odškodnine • ti pritiče — toliko se je potrosilo — nekaj se odbije — £rugo plačaj. In tako se godi,: da večina izgube zaradi tega odškodnino! premičnine, za zemljišče, ki se jim ob-, računa, i . vrhu tega morajo še doplačati i iz lastnega žepa. Doplačati morajo, kar se jim izračuna, češ — pred poškodbo so bile j iste hiše obrabljene — po popravi pa —! pleše po kurjih očesih svojega bližnjega, Lani liam ie tofa vse pobrala: izraču- kar vzbuja neprijetne občutke. — Siora .......Teresina je bila prav po nepotrbuem obo- i j ili je zaslužil j ,ela» Jni Pa nis*no hoteli in marali, da nam za streljanje s i kdo drugi meša in kuha goljaž za svečani banket na plesu. Marija je tudi nekam raztresena. Ako na pr. gospod Ortan naroči svojo običajno čašo mleka, mu prinese namesto žlice — skrhan nož in vilice, drugemu prinese s sirom veliko žlico. Vrhtega je začela ganljivo prepevati: «Bi-soka je haara, še bišji je klan'c, še biš ši je maj harian'c, k' nejč prhaja čez klan'c...» — Ze dlje časa sem slutil, da je zaljubljena, ali kako se že tistim občutkom pravi, ko je človek v takem razpoloženju,: da bi ves svet objel, ki je videti tako ne-! znansko lep ko raj pred grobom. Koj na to brlizgne v jok, da se v potokih cedijo i nali so, da je bilo skoro za dva milijona lir škode. Ni ga bilo, ki bi za nas vrgel dobro besedo. Davki so visoki in jih je treba plačati. — Ko bi hotel govoriti že o narodnih rečeh, bi morali pač tudi marsikaj povedati. Če bi ne imeli upanja iu poguma, bi bilo človeku res obupati. Upanje pa imamo in ga moramo imeti v boljše čase. Saj nas tudi star pregovor uči: Zaupaj in Bog ri bo pomagal! — Plavžan. Ga^^aj^tvo. SEMENSKI KROMPIR. «Rožnik, rdeč zgodnji in «Oneida», beli kasni iz Jugoslavije, je prejela te dni t ržaška kmetijska družba v Trstu. Imamo na razpolago le še manjše količine, ki za seme. Za odpo- BRSŠŽM ANTCN Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Cartlucci 11. Brata Cel slikarja GORICA — Via Ascoli 5. KRUŠIČ in Sin ga grenke solze, na kar se zopet lice razvedri se smejo uporabljati le z in zapoje ko drozeg na vrhu mecesna. Mi | ailjatve večjih količin ga nimamo več v jo slišimo peti v bladni kleti, na stopni-j 7iai0gi. Kdor si želi premenjati krompir za krojaška mojstra GORICA Corso Emanuele. III. 37 ŠULJCiOJ JAKOB urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19 KE&ŠEV&NI JOSIP Dvokolesa, šivalni stroji, puške GORICA — Piazza Cavour 9. ali koder že leze ino grede. | Heme, naj si ga takoj preskrbi, ker dru-večer smo se malo zapoztiili. Zadnjojg^gc'^o prepozno. lo» smo napovedali ob 19.4f> in smo; na aoigu in da se da «o postale Čisto nove. Kes je to, ali tajnja morala vknjižiti na naše prazne de-slučaj je pri v>>eh tistih, ki jim je vojnal"«™^- ~ t i^.'hj in smoj Plužne glave, jo mlatili toliko časa, da je Primož Vitez j Danes dvignemo s j»ostaj"e plužne glave! napovedal solo-tarok-pagat-volat, da bi ga ^ ,esolie .^aije iz Češke, po katerih je tri sto debelih škizov v vicah učilo pak!ja-|bilo zeR> veliko povpraševanje od vseh! nja! V silni razburjenosti smo pozabili,! straili Naročili smo zaenkrat le 10 komada igramo že trinajstič okoli, m Primož doy koT v/orc.e> kateri bodo izstavljeni v j nas je tako salamensko oskubil, da smo|Miil| skladiščih na ogled za kakih osem vsi povprek — izvzemši njega m «onega» i dni Po tem roku jih bomo oddali. Želeli ?>i,i .— ostali južino na dolgu in da se je Ma-|)1w bi ,>heiliei v katerih se za lake pluge t slila še isti večer poravnati svoje obvez-, nosti. Neslišno hitim po svojih pošvedranih j gumijevih podpetnikih. in kaj vidim in slišim: Marija objema sod v kleti, milo » AJUiVUI »iVp V ^ » » *J «»»* ■ • • . - , . i | v delo večinoma iz kavern na-ii^fe in genljivo poje: «TSacoj pa, oh, nacoj.i ko nejč mesic sbetil vo, vom šeu jest k slobd...» In tako. I nesreče. Cas bi bilo, da se za ta most pre-' praviti brezuspešni ^krbi vse potrebno za popravo, ^e velikega neobhodno m nujno pomena za vojaštvo in za izletnike, ki jih ravno ta divna okolica najbolj privlači v naše kraje, ki so sicer dobro znani po svojem deževju. Razvidno je, da je stanje teh mostov iu obenem najrazličnejših prometnih zvez v našem kotlu dokaj slabo. Upamo, da se bodo i za to sčasoma pobrigali odgovorni ljudje, če prej ne, vsaj takrat, ko se zgodi! kaka nesreča (Dantejeva jama). Omenim naj samo Še. da vozi korjera! po glavni cesti na desnem bregu, medtem j ko so vse vasi na levem bregu brez vsake stalne zveze in morajo peš v Tolmin, do najbližje avtomobilske postaje (1 do 3 ure hoda). TO IN ONO IZ VIPAVE. Pr;n prijazen in lep trg je Vipava. Temu ni kaj ugovor jati. Le tiste razbite, razrušene in izkopane vojašnice, tam za k vi jo, ob suhi strugi hudournika Bele zijo lice naše staroslavne Vipave in ne napravijo nič kaj ugodnega vtisa na popotnika, ki pride od ajdovske strani v trg. pornAila stavbe in vsi'drugi, ki vili svoja stanovanja pozneje potoni dobrih tvrdk ali potom doiuačib zadrug — imajo stanovanja tudi nova in sezidana z boljšim materijalom nego pa prvi, katerim so stavili bran materijal. Ker si posameznik sam ne more v teh slučajih nič pomagati nego na-j utokič — zato bi bilo; potrebno, da se vsi ti združijo skupno v kak konzorcij tel* na-j prosijo merodajne in vplivne činitelje, da( se zavzamejo za prizadete — ter da jim. vlada črta popolnoma vsako terjatev v tem t oziru — posebno že radi tega, ker zahtevane svote presegajo današnjo vrednost dotičnih stavb. Izprehotfi še ne prau starega upokojenca po Goric! In okolici XI. Deževje, megla in drage nadloge. - že zopet umetnica na glasoviri«. • V goriiki podružnici cEdlnosti». - «Na gore, na gore, na strme viheb - Planinske nezgode. - ljuvici, jemat, jemat slobd...» In dragi moji, so povsod sitnosti iu nadloge,; doma pa še posebej križi in težave, ko i nimam božjega miru, da bi kaj napisal' na račun onega predujma pri ugledni upravi «Edinosti». Res, da bi mogel sedeti; v državni knjižnici in se poglobiti v kako j zgodvinsko knjigo, iz katere bi pobral kolerabe ocvirke za svoje podlistke. Ali kaj, ko tam kumarce, koleram štedijo s kurivom ko moj nekdanji prijatelj z brivcem, da mi piha pod noge ko «Pri Maksu» pred štrajkom. Edini gosp. Premoslav Študira velike folijante, jih prestavlja in se v toplem kožuhu ne zmeni za mraz in revmatizmo. Doma pa tudi nimam obstanka. Moja umetnica nad mano je razširila svoj klavirski spored. V mojo nesrečo ji je nekdo prinesel, posodil, daroval ali kaj vem — Schubertove pesmi... Saj poznate one večnoiepe napeve, ob katerih se je v lepših časih naslajala moja in Gospod Nedamir kot lovec. ________. «Kaj pravite, gospod —i—, k temu dežju duša. Od ranega jutra do enajstih brenkljaj Mešanico za krornpi tej megli?» me vpraša oni dan g. višji" one nesrečne Škale in vaje. ki jih polomi kg. stiperfosfata, dO. zanimajo, določile može, kateri bi si te plu-j ge ogledali in po vzorcu prijavili naročila ! Ako bi se nabralo večje število naročil, bi , se cene znatno znižale. Pričakujemo, da se i bodo občine za to pobrigale in šle svojim občinarjeni v tem oziru na roko — za skupno naročilo tega orodja. Plužne glave bodo izstavljene v naših skladiščih v ulici Raffineria št. 7 in v ul. Torrebianea št. iy. SEMENA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v zalogi: Semena: krinske pese rdeče Mamut, rumene iii rdeče Eckendorf, mirne za krmo, Izbrane vrste graha, karfijole, zelja, melancane, majarona, paradižnikov, solatne pese rdeče, paprike, redkvice, radiča, solate glavate, solatine, več vrst špinače, vrzot, in velika izbera svežega cvetličnega semena v barvanih zavitkih. Vsa gornja semena so sveža in zajamčena, dospela iz Nemčije. Trave ln detelje. | Deteljne vrste, kakor domačo, ali Štajersko deteljo in lucerno imamo zajamčenoj brez predenice, ker jo sprejemamo le s spričevalom o analizi. Umetna gnojila, krompir, sestavljeno iz "O.— kg kalijeve soli in JA&GB BRATUŽ pekarna io slaščičarna GORICA — ul Mamclli 6. (Šolska ul ) Martin Poznajelšeii odlikovana krojačnica z izbiro vzorcev TRST — Via Giosue Carducci 36 P5KESJ &UVOM brivec GORICA — Piazza della Vittoria 12, v hiiii riegel. MOIAR JOSSP Gostilna GORICA — Via Monache 11. Predno prodaste cer- svetnik, ki je sila prijazen z mano. odkar ka- sem ga pohvalno omenil v «Edinosti». «Vsak drugi dan leii bolan v postelji in onegavi nadležno hripo, mnogi tudi umirajo radi nje, vsi zidovi po ulicah so na- vedno na istih mestih in jih začne znova... Točno ob 11. začne njen «piecc de resi-stauce» — Schubertove pesmi. Lbogi Schu bert, kako se mi smiliš! napeve tako, da levica ne ve, kaj dela m Začela jih je zidati pokojna Avstrija na lepljeni z osmrtnicami!« Tako toži gospod j igra desnica, lijeno grlo pa se požvižga ua račun vipavske občine tik pred izbruhom višji in krelia... «Kaj naj rečem?!» mu od-; desnico in levico in poje — toda vedno govorim. — «Edino pametno je gibanjej slabše — zdaj za celo oktavo previsoko, telovadba, izprehodi. Niste li Čitali v «Edi-'ako pa njen tanki glasek ne zmore viso-nosti». da je influenca v Gorici prizanesla! kega f i s, se prekucne za oktavo niže, in edinole dvema stanovoma: pismonošam. to se ponavlja do poldne... Ker znam še za vipavske ODCine tiK pr svetovne vojne, ki je zidanje popolnoma ustavila. Vojašnica je bila namenjena za težke motorne baterije 30.5 cm), stacijo-, rane v Vipavi in v Palah nad Sturiami, ki pe niso mogle čakati, da bodo vojašnice dograjene, ampak so prej odšle"razbijat s1 svojimi granatami framoski Maubeuge, • belgijski Aiitv.-orpen in Oso\vter. T>a smo Vipavci iako bogato obla go<1 ar jen i z vojašnicami, imnrno jih že .sedaj tri se itn.frio zahvaliti v prvi vrsti pokojne-, mu »on Hoelzendorfu,, ki je pavj za zelo vežno strategi-Italiji. Na> vipavski kmet jt- sodil »e\-edu Čisfo drugače in ie imel — kakor se vidi — prav. Po enajstih letih se. bodo pa . te 15.— kg amonijevega sulfata, po L 80.— za 100.— kg. Na zahtevo se dobi tudi drugače' sestavljena mešanica — cenejša ali dražja, kun, liac. Umetnica igra te' Bazen tega imamo v zalogi Tomaževo žliu-jkakor dro, superfosfat, kalijevo sol in amonijev, sulfat v vsaki množini. Čilski soliter pričakujemo te dni. Razno vrtno in poljsko orodje, slamoreznlce itd. Škropilnice znamke Ferrari so mu rav .n* ta nesrečna in poje pred! ruševine zopet pozidale. Država je nam l>a davčnim in sodnijskim izterjevalcem, nko poslednji dva tvorita v resnici le en sam pokjic. Ti imajo baje svoje ljubo zdravj« pripisovati gibanju na svežem z roku. Kar se mene tiče. Vam odkrito povem, da prav od srca privoščim neoma-j;.i:o zdravje onim šestnajsterim poštnim smatral \i-, uslužbencem, ker brez njih bi bilo deževno kar na suhem popade morska bolezen, no točko proti vreme še bolj pusto in dolgočasno. Izter-;Kako naj mi potem tekne kosilo? Sedaj ?«*valccm pa, ziasti davčnim, bi želel — ne ( razumem, zakaj se sušim okoli belega morda hripe. o tega nikakor ne, pač pa vratu. — Se hujše je po večerji, ko ležem vsakemu po pol leta dopusta! Kako bi se'pod odejo in ne morem zaspati. No, pro-človek oddahnil b> — Take modre besede sini Vas, kako naj upokejenec pokojno in rider. divjih koz io druide d*ri«cine tudi domaČih živali, vprašajte za c-n<> FRANCA STRES K03ARID Zaloga usnja in vsakovrstnega obuvala n« pluge, drobao in debelo. Blago prvovrstno Cene zmern?. silo nemški, me jezi. da punca «popravlja» besedilo mojim kosilcem: «Dasf» Mor erglaenzte \voit(e) hinaus(e)...» Tudi mi ni jasno, čemu hudirja pritiska vsakemu soglasniku na koncu besede blagoglasni e?! Ne čudim se, da me spričo takega glasbenega užitka' Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladišče pohištva tvrcJ c 3 ALESSANDRO NiNZ VI« Rettori it. 1 — VIa Nal