FRANCE PLANINA 
PREBIVALSTVO MESTA. KRAJEVNE SKUPNOSTI IN OBČINE 
ŠKOFJA LOKA 
Zvezni zavod za statistiko v Beogradu je aprila 1972 objavil podatke o 
prebivalstvu in gospodinjstvih, kakor so jih ugotovili s popisom 31. marca 1971. 
Upravi vsake občine je zavod poslal zvezek velikega formata s podrobnimi 
podatki o njenih naseljih. V tem zvezku lahko pogledamo, kolikšno je bilo 
ob tem popisu število prebivalstva, kako smo bili razvrščeni po starosti, spolu, 
narodnosti, izobrazbi, dejavnosti, koliko je bilo ta čas stanovanj, gospodinj 
stev, posesti — v mestu, v 19 naseljih, ki z mestom sestavljajo krajevno skup 
nost in v celotni občini. 
K mestu so pri popisu šteli dele Loke, kjer so označene ulice, in ugotovili 
število prebivalstva na 4969 oseb, med temi 2376 ali 47,8 "/o moških in 2593 ali 
52,2% žensk. Tako pride na vsakih 11 prebivalcev mesta 12 prebivalk. Od 
štetja leta 1961, ko so v mestu našteli 3429 prebivalcev, se je število povečalo 
za 1540, kar gre na račun novo zgrajenih delov in Starega dvora, ki je zdaj 
vključen v mesto kot Kidričeva cesta. 
V območje mesta spadajo sedaj še Stara Loka s 1549, Puštal s 531, Vin-
carje z 200, Trata s 161 in Podpulferca s 50 prebivalci. S temi priključenimi 
kraji se je Škofja Loka povečala za 2521 ljudi in je torej ob popisu štela 7490 
prebivalcev. Pri tem pa še nista všteta Frankovo in Hafnerjevo naselje, ki so 
ju šteli k Suhi. Suha je leta 1971 izkazala 1902 prebivalca, po letošnji evidenci 
matičnega urada občine Škofja Loka pa ima sama vas Suha le 215 ljudi, vse 
drugo pripada mestnemu območju (Frankovo in Hafnerjevo naselje ter Ljub 
ljanska cesta). Od Suhe je torej treba prišteti okoli 1680 ljudi še v m.estno 
območje, s čimer se število prebivalstva mesta z mestnim območjem dvigne 
na okoli 9170 oseb. 
Za krajevno skupnost (v nadaljnjem besedilu KS) Škofja Loka, h kateri 
razen mesta štejejo še Binkelj s 125, Crngrob s 46, Hosta s 36, Križna gora 
z 78, Lipica s 36, MoSkrin z 22, Ožbclt s 84, Papirnica z 68, Pevno s 53, Sv. 
Barbara z 69, Trnje z 79, Vešter s 179 in Virlog z 90 ljudmi, to je skupno 19 
vasi, navaja ta seznam 10.357 prebivalcev, od tega 4960 moških in 5397 žensk, 
Razmerje med številom moških in žensk je enako kot v samem mestu — 
47,8 o/o proti 52,2 »/o. 
Celotna občina Škofja Loka je izkazala 30.848 prebivalcev, i. s. 14.756 
moških in 16.092 žensk. Razmerje med številom moških in žensk ostane tudi 
za vso občino 47,8 "/o proti 52,2 "/'o ali 11 prebivalcev na 12 prebivalk. Od pre 
bivalstva celotne občine odpade tretjina na KS Škofja Loka, skoraj šestina na 
samo mesto Loka. 
165 
Po starosti je popis razdelil prebivalstvo takole: otrok do 4 let starosti je 
bilo v mestu 434 ali 8,8 »'o, mladine od 5 do 14 let 832 ali 16,8 »/o, od 15 do 24 
let 914 ali 18,4 ''/o, ljudi v zreli dobi od 25 do 49 let 1921 ali 38,7 "/o, starih od 
50 do 59 let 347 ali 70/0, od 60 do 69 let 329 ali 6,60/0, nad 70 let pa 182 ali 
3,7 "/0. Za KS Škofja Loka navajam za iste starostne stopnje le procente: 9,3, 
16,7, 17,4, 38,4, 7,0, 7,1, in 4,1. Za vso občino pa 9,4, 17,6, 16,4, 34,3, 7,5, 8,8 in 6. 
Delež otrok in starih ljudi je torej v mestu manjši kot v KS Škofja Loka in 
občini, delež zrele mladine in odraslih v najboljših letih pa večji, kar je ra 
zumljivo, saj so se v mesto doselili iz vasi predvsem mladi in zreli delovni 
ljudje. 
Pogled na del avtobusne postaje v Skofji Loki !' s cerkvijo sv. Jakoba v ozadju In s plastiko 
' ; »Jurij in Agata« akad. kiparja Toneta Logon-L , dra v ospredju (Foto Fr. Planina) 
Od rojstva živi v mestu Škofji Loki 2342 ali 47,6 "/o prebivalcev, iz drugih 
krajev loške občine je doseljenih 920 ali 18,6 "/o, iz drugih slovenskih občin 
1335 ali 27,1 "/o, iz drugih republik Jugoslavije pa 332 ali 6,7 "/o prebivalcev. 
Od doseljencev v mesto jih je 1105 ali 42,8 "/o prišlo iz vasi, 854 ali 33,l"/o iz 
mest, 623 ali 24,1 "/o pa iz mešanih krajev, to je iz naselij, kjer je že znaten 
del nekmečkega prebivalstva. 
Do leta 1940 se je v mesto priselilo 298 oseb ali 11,4 "/o, v vojnih letih 
1940—1945 je prišlo le 119 cseb ali 4 5 "/o, po osvoboditvi pa 2203 ali 89,1 "/o 
ljudi. Mesto se je torej glede prebivalstva po vojni temeljito prenovilo. 
V KS Škofja Loka živi od rojstva v kraju 5136 ljudi ali 50 "/o prebivalstva. 
Od doseljene polovice jih je prišlo v naselja KS 2106 iz drugih naselij loške 
166 
občine, to je 40,8%, 2551 ljudi ali 49,3 Vo se je doselilo iz drugih občin Slove 
nije, 511 ljudi ali 9,9 "/o pa iz drugih republik Jugoslavije. Od doseljencev jih 
je 46,4 "/o iz vasi, 30 °/o iz mest in 23,6 "/o iz mešanih naselij. Pred vojno se jih 
je priselilo v kraje KS Skofja Loka 624 ali 11,9 "'o, med samo vojno 185 ali 
3,4 o/o, po osvoboditvi pa 4493 ali 84,7 "/o, največ v letih 1953—1965. 
V celotni občini živi od rojstva v kraju 18.139 ali 58,8 "/o prebivalcev, 
12.709 ali 41,2 "/o je doseljenih iz drugih krajev. Od doseljencev je 58,40/0 iz 
loške občine, 36 "/o iz drugih občin Slovenije in 5,6 "/o iz drugih republik Jugo 
slavije. 58,2 0/0 jih je prišlo iz vasi, 20,5 0/0 iz mest in 21,3 "/o iz mešanih naselij; 
16,7 "/o se jih je v kraj sedanjega bivanja doselilo pred voino, 3,8 "/o med vojno, 
79,5 */o po osvoboditvi. Prebivalstvo se je torej ne le v mestu, temveč tudi v 
vaseh po vojni močno premešalo. 
Po narodnosti je v mestu 4552 ali 91,6 "/o Slovencev, 8,4 ^/o pa jih je pri 
popisu navedlo drugo narodnost ali se narodnostno niso opredelili. Največ je 
bilo Hrvatov (159), Srbov (95), muslimanov (31) in Črnogorcev (17). Malen 
kostno so bili zastopani Albanci (8), Makedonci (7), Rusi (6), Romuni (5), Cehi, 
Madžari, Rusini (po 3) in Nemci (2). V KS Škofja Loka je razmerje Slovencev 
in drugih 95,6 "/o in 4,4 "/o, v celotni občini pa 93,7 "/o in 6,3 Vo. Ta slika se iz 
leta v leto precej spreminja. 
ŠTEVILO 
PREBIVALSTVA 
PREBIVALSTVO MESTA PO IZOBRAZBI 
Za pregled o izobrazbi so vzeli v poštev le osebe, ki so bile stare 10 let 
in več. V samem mestu je bilo toliko starih 4070. Od teh je bilo brez šol 215 
oseb ali 5,3 "/o, 4 razrede osnovne šole je imelo 829 oseb ali 20,3 */o končano 
osemletko 1331 ali 32,7 "/o, kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev je 
bilo 1033 ali 25,4 "/o, gimnazijo je končalo 139 ali 3,4 "/o, srednjo strokovno 
šolo 303 ali 7,4 V», višjo šolo 92 ali 2,3 »/o, visoko šolo 120 ali 3 «/0, neznanih 
je bilo 8 ali 0,2 "/0. 
167 
Za KS Škofja Loka so procenti po istih kategorijah: 6,1, 22,0, 33,7, 24,3, 
2,8, 6,5, 1,8, 2,5 in 0,3. Popisanih je bilo 8423 oseb. Manj šolanih je več, bolj 
šolanih pa manj. Se večja je ta razlika, ko vzamemo v poštev celotno 
občino. Od 25.017 popisanih oseb so bili ustrezni procenti: 8,9, 25,3, 38,4 (večji), 
19,0, 1,5, 4,3, 0,9, 1,2, 0,5 (manjši). 
Nepismenih, starih 10 let ali več, je mesto izkazalo 10, KS Skofja Loka 
55, vsa občina pa 284. Velik del nepismenih je bilo starih nad 65 let, od mladih 
do 35 let jih je bilo v mestu 5, v KS 11, v občini 40. 
Aktivnega prebivalstva izkazuje mesto 2463 oseb ali 49,6 °/o; prebivalcev 
z osebnimi dohodki, to je upokojencev, invalidov, podpirancev in tistih, ki 
imajo dohodke cd imetja, je 589 ali 11,8 "/o, vzdrževanih pa 1917 ali 38,6 Vo. 
Skoraj isti odstotek pokaže KS: 49,5, 11,9, 38,6. V vsej občini pa je odstotek 
aktivnih nekoliko manjši — 46,3, večji pa je odstotek oseb z osebnim dohod 
kom — 12,2 in vzdrževanih — 41,5. 
ZAPOSLENOST AKTIVNEGA PREBIVALSTVA MESTA 
Od aktivnih prebivalcev v mestu je 1194 oseb ali 48,4 % zaposlenih v indu 
striji, 249 ali 10,1 °/o v obrti, 230 ali 9,4 "/o v kulturni in socialni dejavnosti, 208 
ali 8,5 "/o v trgovini in gostinstvu, 142 ali 5,8 °/o v družbeni in državni službi, 
118 ali 4.8 »/o v gradbeništvu, 105 ali 4,3 Vo v prometu in le 73 ali 3 "/o v kme 
tijstvu. Ostanek odpade na zaposlene v stanovanjski in komunalni ter gozdar 
ski dejavnosti. 51 aktivnih ali 2 "/o jih je na delu v tujini. 
Od 5130 aktivnih prebivalcev v KS Skofja Loka, kamor je spet šteto tudi 
mesto, je zaposlenih v kmetijstvu nekoliko več — 318 oseb ali 6,2 "/o, nekoliko 
večji je tudi odstotek zaposlenih v gradbeništvu — 5,3 °/o, v prometu — 4,7 "/o 
in za malenkost celo v industriji — 48,5 Vo; v vseh drugih dejavnostih pa je 
manjši. V tujini je zaposlenih 108 oseb ali 2,1 "/0. 
Nekoliko bolj se spremeni slika za celotno občino, kjer je bilo aktivnega 
prebivalstva 14.269 ali 46,3 "/o. Večji je odstotek zaposlenih samo v kmetijstvu 
(16,1) in gozdarstvu (0,8), povsod drugod pa manjši, posebno v kulturni in 
socialni dejavnosti (5,6 Vo), trgovini in gostinstvu (5,8 "/0) ter v družbenih in 
168 
državnih organizacijah (2,1 "/o). Seveda je v odstotkih občine upoštevano tudi 
mesto z urbanizirano okolico v KS Škofja Loka. 
Po spolu je razmerje med zaposlenimi moškimi in ženskami v mestu 
52 :48, v KS 53,4 : 46,6, v občini 54,9 :45,1. Iz tega je razvidno, da je v m.estu 
zaposlenih razmeroma več žensk kot v vaseh. 
Od aktivnih prebivalcev je v loški občini 11.467 ali 80,4 "/o delavcev, 1722 
ljudi ali 12,1 "/o je samostojnih podjetnikov brez najetih delavcev, 546 ljudi 
ali 3,9 "/o je delavcev, ki so člani družine, 82 oseb ali 0,5 "/o je delodajalcev, 
372 oseb ali 2,6 "/o je na začasnem delu v tujini. 
Od delavcev v občini je zaposlenih 59,1 "/o v industriji, 9,1 ^/o v obrti, 6,9 "/o 
v kulturnih in socialnih dejavnostih, 6,8 "/o v trgovini in gostinstvu, 5,9 "/o 
v gradbeništvu, 4,1 "/o v prometu, 2,4 "/o v družbenih in državnih organizacijah, 
le 2,2 "/o v kmetijstvu, 1 "/o v stanovanjski in komunalni službi ter 0,8 "/o v 
gozdarstvu. 95 °/o delavstva dela v družbenem sektorju. Od samostojnih delov 
nih oseb jih je 87 "/o v kmetijstvu in 9 Vo v obrti. Delavcev, ki so člani družine, 
je s-koraj 98 "/o v kmetijstvu. Med maloštevilnimi delodajalci je 51 oseb ali 62 "/o 
obrtnikov, 14 ali 17 "/o v trgovini in gostinstvu ter 13 ali 16 "/o v kmetijstvu. 
Od prebivalstva, ki ima dohodke od kmetijstva, je v mestu 73 oseb ali 
52,1 "Jo aktivnih, 67 oseb ali 47,9 "/o pa vzdrževanih. Na območju KS Škofja 
Vodnjak z delom obnovljenega pročelja Kaš-manove hiše na Mestnem trgu. (Foto Fr. 
Planina) 
Deli obnovljenega pročelja Kocelitove h,;še na Mestem trgu. (Foto Fr. Planina) 
169 
Loka in celotne občine je aktivnih razmeroma manj (50,7 oz. 48,9 °/o), vzdrže 
vanih pa več (49,3 oz. 51,1 "/o). 
Od kmečkega prebivalstva je v mestu 68 "/o takih, ki žive na neznatni 
zemljiški posesti do 0,10 ha, in le 7,8 "/o tistih, ki imajo posesti 10 ha in več. 
V območju KS Skofja Loka sta ti dve kategoriji kmečkega prebivalstva izena 
čeni (po 37,8 "/o), na območju vse občine pa je odvisnih od posesti do 0,10 ha 
le 9 "/o, nekoliko nad 70 */o pa jih živi na posesti 10 ha in več. 
Gospodinjstev je v mestu 1640. Največ (23,6 "/o) je samskih, 23 "/o je takih 
s 4 člani, 21 "/o s 3, 16,4 "/o z 2 članoma, 9,2 °/o s 5 člani. Šestčlanskih gospo 
dinjstev je 69 ali 4,3 "/o, sedemčlanskih 24 ali 1,5 % in veččlanskih 17 ali 1 Vo. 
V KS Skofja Loka je razmeroma največ štiričlanskih (25,2 "/o), najmanj osem 
ali veččlanskih gospodinjstev. Podobno razmerje velja za vso občino, kjer je 
štiričlanskih gospodinjstev 22,2 "/o, samskih 17,8 "/o, csem ali veččlanskih pa 
3 °/o. Povprečno pridejo v mestu po 3 osebe na gospodinjstvo, v KS Skofja Loka 
po 3,2 osebe ali 16 ljudi na 5 gospodinjstev, v občini pa po 3,5 oseb ali 7 ljudi 
na 2 gospodinjstvi. 
V tujini ima člane 44 ali 2,7 Vo gospodinjstev v mestu, 92 ali 2,8 "/o gospo 
dinjstev v krajih loške KS in 320 ali 3,6 "/o v celotni občini. 
V mestu je nad 86 Vo gospodinjstev brez zemljiške posesti, 9,2 "/o s po 
sestjo do 1 ha in le 0,4 "/o s posestjo nad 10 ha. V krajih KS Skofja Loka so 
ustrezni deleži 75, 15,7 in 2,3 "/o, v občini pa 49, 21,6 in 13«/o'. 
Večina gospodinjstev ima glavni dohodek od nekmetijske dejavnosti. V 
mestu je takih gospodinjstev 1569 ali 95,7 »/o, v KS Skofja Loka 2989 ali 92,1 »/o, 
v občini 7140 ali 80,9 "/o. Ustrezno temu je v mestu gospodinjstev z dohodki 
od kmetijstva 1,1 "/o, cd mešane dejavnosti pa 3,2 "/o. V krajih loške KS je po 
dohodku kmetijskih gospodinjstev 2,2 *•/(>, mešanih 5,7 "/o, v celotni občini pa 
prvih 6,2 »/o, drugih 12,9 »/o. 
Stanovanj je bilo ob popisu v mestu 1401, razen teh še 13 zasilnih v ne 
primernih prostorih in 2 v poslovnih prostorih. Največ je dvosobnih (488 ali 
34,5 f/c, v Ljubljani pod 30 »/o), nato trisobnih (349 ali 24,8 Vo), enosobnih 
(21,9 "/o), štiriscbnih (13 "/o) in posebnih sob brez kuhinje in kopalnice (5,8 "/o, 
v občini Ljubljana-Center blizu 10 Vo). Povprečna površina stanovanja v mestu 
je 57 m- (Ljubljana-Center 59,2 m'), na gospodinjstvo pride 51 m-, na osebo 
16 m- (Ljubljana-Center 19,9 m-, kar je najvišje povprečje v Sloveniji). Največ 
je starih stanovanj. Do leta 1918 jih je bilo zgrajenih 37,1 "/o, med temi ver 
jetno veliko v hišah, ki izvirajo še iz časov izza potresa leta 1511 in so torej 
stare okoli 450 let (Ljubljana-Center ima sorazmerno več starih stano 
vanj — pred 1918 sezidanih 46,2 "/o). Sorazmerno veliko površine na stanovalca 
je kakor v Ljubljani tudi v Loki pripisati nefunkcionalnosti starih stanovanj, 
ki pa imajo hkrati precej nizek standard opremljenosti. Od konca prve do 
konca druge svetovne vojne je bilo zgrajenili 10 "/o, nato do 1960. leta 23.5 ^/», 
od tedaj do 1971. leta pa 29,4 "/o. V družbeni lasti so 603 stanovanja ali 42,7 »/o 
(Ljubljana-Center 68,5 ",'0), ki jim pripada le 34,8 °/o skupne stanovanjske po 
vršine. V družbenih stanovcinjih biva 41,7 "/o, v zasebnih 58,3 Vo prebivalcev. 
Družbena stanovanja so torej razmeroma manjša in dobro zasedena. 
V naseljih KS Skofja Loka z mestom vred je 2816 stanovanj, v njih biva 
10.244 cseb, razen tega še 63 oseb v 37 zasilnih in 8 oseb v 3 poslovnih pro 
storih. Tudi na tem območju prevladujejo dvosobna (35,2 "/0) in trisobna (25,8 "/0) 
stanovanja. Stanovanja so povprečno nekoliko večja kot v samem mestu, na 
170 
stanovanje pride 61,3 m-, na gospodinjstvo 55,9 m^ in na osebo 17 m^. Največ 
stanovanj je zgrajenih od leta 1960 naprej (35,3 "/o), sorazmerno manj je starih 
(30,6 "/o zgrajenih do 1918). Manj jih je v družbeni lasti (32,2 «/i>). 
V vsej občini je 7749 stanovanj, v njih stanuje 30.778 ljudi. V 76 zasilnih 
stanovanjih je ob popisu živelo 163 ljudi, v 16 poslovnih prostorih pa 50 ljudi. 
Statistika je izkazala še 90 opuščenih, 45 nenaseljenih in 172 stanovanj za 
rekreacijo. Tudi za vso občino velja, da je največ dvosobnih stanovanj (31,3 "/o), 
nekoliko manj trisobnih (26,7 '"/c). Sorazmerno velik odstotek pride na štiri-
sobna stanovanja v občini (25,4 "/o), manj pa na encsobna (14 "/o) in posebne 
sobe (2,5 ""/c). Za vso občino so izkazana še večja stanovanja kot v mestu in na 
območju loške KS: na stanovanje odpade povprečno 70,2 m-, na gospodinjstvo 
64 m^ in na osebo 18 m-. Razmeroma malo je na območju občine družbenih 
stanovanj (15,8 "/c); ta zavzemajo le 11,1 °/o celotne stanovanjske površine in 
jih uporablja 14,3 "/o prebivalstva. 
V mestu pride eno stanovanje na 3,5 stanovalca ali dve stanovanji na 
7 oseb, v občini pa eno stanovanje na 2,5 stanovalca ali dve stanovanji na 
5 oseb. 
Najbolje so seveda opremljena stanovanja v mestu. Tu ima 90 "/o stano 
vanj elektriko in vodovod, 10 "/o le elektriko, 63 "/o kopalnico. Na območju 
celotne občine premore elektriko in vodovod 86 "/o, le elektriko 13 ",'o, kopal 
nico 49,6 "/o, brez inštalacij je 1 °/o stanovanj. 
Poglejmo še, kako so stanovanja naseljena! 
V mestu je 1273 ali 91 °/o takih stanovanj, ki pripadajo samo enemu gospo 
dinjstvu, 7,5 "/p jih je z dvema, 1,5 "/o s tremi gospodinjstvi. Udobno naseljenih 
je 768 ali 54,9 "'o stanovanj, od teh je 33,2 "/o takih, kjer pride na stanovalca 
Hrbtni pogled na poslovno zgradbo turistične agencije in na hotel »Transturist«. (Foto Fr. 
Planina) 
171 
nad 20 m-, 21,7 «/0 pa takih, kjer pripada posamezniku povprečno 15,1 do 20 m^. 
V 368 stanovanjih (26,1 "/o) pripada posamezniku od 10,1 do 15 m-, v 222 sta 
novanjih (16 ",'0) od 6,1 do 10 m- in v 42 stanovanjih (3 Ve) samo 6 m- ali manj. 
V celotni občini je 6991 stanovanj z enim, 638 ali 8,3 z dvema in 104 sta 
novanja ali 1,3 "/o s tremi gospodinjstvi. Udobno naseljenih je tu razmeroma več 
kot v mestu (4783 ali 61,9 "/0); cd teh je 39,5 Vo takih, kjer pride na osebo po 
vprečno nad 20 m'-, 22,4 "/o pa takih, kjer posamezniku pripada 15,1 do 20 m^. 
Stanovanj s površino od 10,1 do 15 m- na osebo je prav tako 26,1 "/a kakor 
v mestu, gosteje naseljenih pa razmeroma manj — 10,1 "/o s 6,1 do 10 m- in 
1,94 */o s 6 m^ ali manj na osebo. 
Od 172 stanovanj za rekreacijo v občini jih je 64 zgrajenih po letu 1960, 
23 od osvoboditve do 1960, samo 6 cd konca prve do konca druge svetovne 
vojno in 51 pred prvo svetovno vojno. 
Vsi navedeni podatki veljajo za čas popisa leta 1971 in so se od tedaj raz 
mere gotovo že nekoliko spremenile, vendar odstotna razmerja še veljajo in 
nam kažejo upoštevanja vredno številčno stanje prebivalstva našega mesta, 
krajevne skupnosti Skofja Loka in celotne škofjeloške občine. 
LITERATURA 
Rezultati za stanovništvo i domačinstva po naseljima — Opština Skofja Loka. 
Savezni zavod za statistiku, Beograd aprila 1972. 
R e s u m e 
LES HABITANTS DE LA VILLE, DE LA COMMUNAUTE LOCALE ET DE 
LA COMMUNE DE SKOFJA LOKA 
D'apres les resultats du recensement du 31 marš 1971, les donnees presentes 
sur le nombre des habitants sont calculees en pourcentage pour facilitcr la com-
paraison. Elles concernant la vidle elle-meme, 19 villages, fcrmant avec la ville la 
communaute locale de Skofja Loka, et toute la commune de Skofja Loka. On y 
Irouve le nombre dcs habi^tants dencmbres, la proportic^n entre les hcmmes et les 
femmes; les habitants selen les groupes dage; le ncmbre de ceux qui vivent dans 
leur lieu natal des leur naissance, le nombre des habitants immigres (de la meme 
commune, des autres communes de la Slovenie, des autres republigues de la Yougo-
slavie, des villages. des villes. dcs bcurgs, dcs irrmigres avant 194C', pendant la 
lutte pour la liberation, apres la liberat:on); des habitants selen leur naticnalite; 
selon leur educaticn (sans ecoles, avec quatre classe-s de Fecole elementaire, avec 
Tecole elementaire terminiie. des ouvriers qualifies, avec le lycee, Tecole profession-
nellc. Tecole superieure, la haute ecole); dcs habitants actifs, avec des revenus (des 
retraites, dcs invalides, ceux qui sont soutenus par Tassistance sociales), ceux qui 
sont maintenus; des habitants qui travaillcnt dans Findustrie, dans Tartisanat. dans 
les Services culturels et sociaux, dans le ccmmerce et dans Findustrie hoteliere, dans 
les Services publics et d'Etat, dans l'i'ndustrie de construction, dans le traffic, Tagri-
culture, dans la culture dcs forets, dans les services communaux, dcs ouvriers tem-
porairement employes a Tetrangcr; des ouvriers independants travaillant pour leur 
propre compte, sans aides, des ouvriers aides par les mcmbres de leur famille, des 
employeurs; la population rurale; des menages (d'apres le nombre des mcmbres, la 
propriete fcnciere, des revenus dc-s activites rurales, m;xtes ou autres); des apparte-
ments (d'apres le ncm.re dcs chambres, le nombre de personnes qui y habitent. Tage 
des odifices, leur equipement en ce qui concerne les conduites d'eau, Telectricite, 
les salles de bain, les espaces destines a la recreation). 
172