NO. 214
Ameriška Domovina
A-Jl/* E Rfl e/l'IU—HOME
AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 6, 1963
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
STEV. LXI — VOL. LXi
Milicna igia s Kubo in Mifiko do Ameriko
London svetuje Washingto-nu mirnejše sožitje s Castrovo vlado na Kubi.
LONDON, Ang. — Angleška Politika verjame, da se je Hru-ščev že naveličal Castra in njegovega potratnega gospodarstva da mu bo znižal podpore za ^5% do 50% in da mu celo svetle, naj se pobota z Washing-tonom. Hruščev ima baje pri lorn še svojo posebno računico. ^uti zmeraj bolj, kako raste kioski vpliv v Havani in podira ^°> kar ustvarja v Latinski A-^oriki njegova podtalna pro-Poganda. Ker Moskva sama ni k°s kitajski zagrizenosti v Ha-Var>i, naj ji pride na pomoč A-^erika! Te politike pa Hruščev 115 vodi direktno, ampak preko rdeče gospodarske skupnosti L°mecon.
V Londonu so celo prišli do Prjpričanja, da Moskva izvaja PNtisk na Castra, naj odslovi Sv°jega glavnega gospodarske-zaupnika Che Guevaro, ker ta baje preveč vleče na kitaj-sko stran. Guevara je bil še ^red par leti najbolj vnet zago-y_nrnik kitajskega poslaništva na ^ubi, ki ima svoje lastne radijo kidaj e in jih pridno rabi za na-Pade na moskovsko politiko.
, je najbrže samo uvod v °ndonsko politiko, ki za kuli-uaini gotovo pritiska na našo di-‘ °Tiacijo, naj spremeni ^vojo °btiko do Kube. Morda je'rav-0 v ta namen tudi Anglija ^Prernenila politiko do svoje ko-^ije Gvajana. Če je s tem u-^regla Ameriki, zakaj ji ne bi aPravila Amerika podobne u-u§e glede Kube? bi]^Se to bi bilo lepo, ako ne bi
Novi grobovi
Mary Louise Browen
V nedeljo je nenadno umrla 26 let stara Mary Louise Browen, roj. Zulic, z 7171 Davison Rd. v Davisonu v Michiganu. Bila je hčerka Antona in Ane (roj. Junikar) Zulic z 21750 Edgecliff Rd. v Euclidu, Ohio, in mati Debbie Ann. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri zjutraj ob 9.15 v cerkev Sv. Križa ob desetih, nato na Kalvarijo.
DAVČNA NAKLADA ZA
CLEVELAND, O. — Voditelj boja proti civilnim pravicam v ^ j senatu je senator Russell iz dr-
MESTNO UPRAVO SPREJETA
Nrsbno priznanje!
Lstina žita je bila v Sovjetski zvezi res slaba in Hruščev je moral Rusom povedati, da je kupil zunaj veliko žita, da bi jih pomiril.
CLEVELAND, O. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je razlagal časnikarjem, da je imela Sovjetija letos slabo letino, čemur naj bi bila v glavnem kriva suša, delno pa tudi pomanjkanje umetnih gnojil in njihova napačna raba. Rusko časopisje je vse to objavilo, pa prineslo tudi Hruščevo poročilo o velikih nakupih žita v Kanadi in Avstraliji in o nameravanem nakupu novih količin v Združenih državah.
Na zahodu so se nekateri čudili, čemu je Hruščev vse to razlagal časnikarjem in nato dovolil, da so vse to objavili v ruskem časopisju. Znani ameriški tednik Newsweek razlaga v
»kih
Sled,
prihodnje leto predsedni-Volitev. Kennedy si je pa . e Kube že tako vezal roke, s^sv°je sedanje politike do Ca-tj. a hitro menjati ne more, tu-’ 110 takrat, kadar bi morda to atl storil.
Jotecsa v Evropi
p Washington, d. c. — JdPi'edsednik Združenih dr-
fio'l * yn^on E. Johnson je v ro' e,'i° zvečer odletel v Ev-?0P0 na enotedenski obisk Ni-bu',0rnS^e’ ■^ebg’Je in Luksem-(,W§a. takozvanih BENELUX ]Tlo‘'lV’ ki kljub svoji soraz-.io i° neznatni površini igra-SVo; ”Pn° kar važno vlogo v SebiW'11' zakl0c*n* Evropi, podu V	1
zadnji številki ta teden, da je bilo to nujno, ker je pomanjkanje žita in moke v vsej Sovjetski zvezi občutno in se povsod zbirajo kače pred pekarijami in trgovinami z živili. Hruščev je z objavo hotel pomiriti sovjetske gospodinje češ, nič se ne ženite, ne bo zmanjkalo žita, saj smo ga kupili velike množine.
Španija bo le sprejela alomske podmornice
Španija bo izgleda po dolgem omahovanju la prista- ^ave Georgia. Je star in spreten Pri včerajšnjih volitvah je davčna naklada 1.2 za
la na to, da bodo ameriške političen maček, ki zna izkori-atomske podmoi nice dobi- vsako priliko, da zavre pole oporišče V Roti, toneii- s^0pe^ o zakonskem načrtu za
škem pomorskem oporišču na njenih tleh.
MADRID, šp. — Od letošnje-
kritje stroškov mestne uprave bila odobrena, med tem ko hond za obnovo mesta ni dobil potrebne večine. — Mestni odbornik E. Turk v 23. vardi je zmagal v razmerju 2:1 nad svojim tekmecem Golubom.
CLEVELAND. O. — Včerajšnje volitve so na splošno
civilne pravice. Seda mu je prišel prav zakon o po( liranju tujine.
ga aprila imajo Združene drža-J Glavni boj proti Likonu vodi ^________ _____________ __________„r.„_________________________
ve v Sredozemskem morju tri ^ senatnem plenumu skupina p0tekaie v mjru in brez posebnega razburjanja, prinesle atomske podmornice oborožene liberalnih in naprednih sena- so kj.ub ternu ne|caj jznenadenj. Davčna naklada za upra-z raketami Polaris, pri tem pa A°rlev P°h vodstvom senatorja vo rnesta) za katero se je posebno gnal župan R. S. Locher,
za nje še vedno niso našli stal- Morse:,a- Soci]a ™ p0;g edl or‘ je dobila 58 odstotkov vseh oddanih glasov, predlog za iz-nega oporišča, kot ga imajo a-'seJa m njegovih senatorjev se -	-	-
tomske podmornice, ki čuvajo severni Atlantik, na Škotskem. Italija je zadevni ameriški predlog zavrnila, čeprav so bile pre-
svJd in n	d .0 bondov za obnovo mesta je propadel, ker je zanj gla-
sieer razlikujejo kot noc in dan ,0va,0 ,e 4g , odstotka volivcev, moral pa bi dobiti kvalifi-. ° pog e ov Juziai onserva iv- Cjrano vegjno 55 odstotkov. Z veliko večino so volivci odo-
™ sena orjev, o a to ne mo 1 brj|j tucjj predlog za izdajo državnih bondov v znesku Russella. Za kulisami vneto	0	-
„--------, —„	,	, .	^	, 250 milijonov za pomoč šolam in drugim javnim potrebam
je nameščene v Italiji ameriške | PodPira Morsejev boj proti pod- v državj Odobreni SO bili tudi bondi za Community Col-
rakete za srednje daljave, po-[PlranJu tupiae in Je kar 'yesel’ lege, za policijske in gasilske postaje, med tem ko so voliv-- -	. ..	^0 mu ie Morse izjavil, da se ° r	° -	r
zakonu kar
i Iz Clevelanda in okolice
dobno kot na Angleškem in v^0 mu Morse izjavil, da se cj zavrn[jj boncle za izboljšanje parkov, letališča in prista-
proti
Turčiji. Grčija in Turčija sta1 k,° bojeval preblizu Sovjetije, vendar so nekaj časa mislili na oporišče na Kreti.
Iz vseh razgovorov ni nastalo I nič končnega. Ameriške atomske podmornice na straži v Sredozemlju so morale po svoje potrebščine v oporišče na Škotskem. Sedaj se je izgleda posre- .	. ,	„	...	, ,
v.,	•	. ■	, . x .. iprvi pogled nerazumljiva, toda
čilo pregovoriti vlado Španije,	J ,.
,	, b. x ,	,	. politik mora izrabiti tudi nerada bo pristala na uporabo pri- ...	.	,	. ,
°........ oporišče a- 2“m re	"T k0r'St'
%,,	1 ako hoče priti do uisj?eha m u-
/ rl i -z din a	*
nišča.
cele tedne . Cim dalj se bo pri voijtvab v mestni svet je dobil Edmund J. Turk v tem pozneje pride pred senat 23 vardj 3 032 ;aso njegOV tekmec Emil Colub pa le zakon o civilnih pravicah m , C/<1	------ -------------------
tem večja je verjetnost, da bo zanj zmanjkalo časa v letošnjem kongresnem zasedanju.
| Trenutna povezanost sever-1 nih naprednih senatorjev in 1 južnih konservativnih je na
'Stanišča v Roti za iomskih podmornic, Združene države bodo pa zato prepustile eno izmed svojih treh letalskih oporišč v Španiji Špancem. ---------------o------
gleda.
CieveMski orkester bo fioleg v Sovjeti;! ^stoval itrdi v svobodni Evropi
Nasilna smrt rojakinje
FLINT, Mich. — V nedeljo
popoldne je nasilno končala 26 CLEVELAND, O. — Cleve-let stara Mary	Louise	Browen,	landski orkester je znan po vsej
hčerka Mr. in	Mrs.	Anthony	deželi pa tudi izven nje, kjer je
Zulich iz Euclida v Ohiu, svoje že ponovno gostoval. Spomladi življenje, ko se je ravno od- 1965 pojde na pettedensko go-pravljala na neko strokovno stovanje v Sovjetsko zvezo, kjer zborovanje v Chicago. V prepi- bo nastopil v vseh večjih me-ru in jezi jo je ubil njen lastni stih.
Pii tem pravijo, da je zelo ver- mo£ 28 let stari Donald Bro- Sedaj so objavili, da bo or-jetno,	da	bodo	prodajo	moke	in	wenj manager	James	Lee &	kester po končanem gostovanju
žita	po	7.	novembru,	obletnici	Sons, podjetja	za izdelovanje	v Sovjetski zvezi gostoval še v
revolucije, omejili.
preprog, s katerim sta se po- Skandinaviji in nato po raznih
znala še iz mladih let in s kate- mestih zahodne Evrope. Skup-Rdeči V Venezueli zopet rim je bila poročena šest let. no bo ostal na gostovanju v razstrelili naftovod | Pokojna je zapustila 5 let staro Sovjetski zvezi, Skandinaviji in MARACAIBO, Venez. — Sku- hčerkico Debbie Ann, ki je bila drugod v Evropi celih 10 ted-pina pripadnikov rdečih “Oho- priča materine smrti. Donald nov in pol. Tako dolgo ni ostal roženih sil za osvoboditev” je Browen je obtožen uboja svoje na gostovanju v tujini še noben včeraj v poldrugem letu že žene, pa je na svobodi pod ameriški orkester. Orkester ima
106 članov. Na gostovanju ga bo vodil direktor G. Szell ob sode-
osmič razstrelila del naftovoda $3,000 varščine.
Creole Petroleum Corp., po-1	------o------
družnice Standard Oil of New — Afriška Zlata obala obsega lovanju p o m o žnih dirigentov Jersey.	; okoli 92,000 kv. milj površine. , Shawa in Lane-a.
John-
treh
v gospodarskem pogle-^ ^ ‘Se tri so članice Skupne-
so^edsednik L.B.
■ drg, 1)0 vodnikom teh ^dr'lV;- 0^razt°žil željo vlade držav po tesnejšem £cir ( ^ai(akern sode lovanju LvroZen^ drzav s svobodno bi °?0' Johnsonov obisk naj s^a^®^e Združenih Hiz«. Pr'hodnjo spomlad pri cju-j V°rih 0 novi ureditvi v trgovini med Združe-in Evropo.
Vremenski
prerok
pravi:
pečine
Najv...0ma oblačno in toplejše. jaWWW temperatura 58. Jutri
Novi proračun že meče senco na našo politiko
CLEVELAND, O. — Boj za ralnih izdatkih, ravnovesje v možnost, je sklenil, da omeji zagovarja nespremenjeno stanje
na naših vojaških postojankah v tujini, vsaj kolikor se tiče moštva. Fronta McNamare pa zahteva zmanjšanje čet, zato pa ni proti morebitnemu povečanju
vsakoletni federalni proračun proračunu, zmanjšanje davkov naše vojaške izdatke vsaj na lahko delimo v dva dela. Naj-'in sploh vse, kar kandidatje ob-J tujem. To je bil povod za akci-prvo se razna tajništva in ne-1 ljubljajo vsako četrto leto.-jo, naj zmanjšamo število naših
odvisne federalne agencije pu-! Stvarnost ga je pa kmalu nalije za kulisami za svoj delež gnala, da je postopal ravno na-pri federalnih izdatkih. Potem j robe. Že prvo leto je bil njegov pa predsednik pošlje sredi ja-'proračun večji od zadnjega Ei-nuarja proračun Kongresu in ^ senhowerjevega, nič bolj ugo-takrat se začne javna debata o den ni bil proračunski položaj njem. O debati za kulisami izvemo le malo, toda ta debata je
vojakov v Nemčiji.
večkrat važnejša od debate Kongresu in javnosti. To pravilo velja verjetno tudi za proračun za 1. 1964-65, ki bo predložen Kongresu šele v januarju.
Kennedyjev sklep je rodil že
nekaj posledic. Najprvo se je
Nemčija uprla načrtu, da bi bilo
tam manj ameriških čet. Naše
,	, x	državno tajništvo jo je v tem po
v drugem m tretjem letu. Ken-	.5 i.xx
, 6	-	...Lx	.	ovinkih podprlo, o čemur priča' . .
nedy pa se vkljub temu umi., Mdnja pot državnega tajnikal Začel
Glavno besedo pri sestavljanju federalnega proračuna ima seveda predsednik. Ne spušča se v podrobnosti posameznih proračunskih postavk, toda usmerja jih pa vendarle. Od njegovih smernic je odvisno, ali bodo posamezne postavke večje ali manjše. To velja tudi za Kennedyjev režim.
v da je treba proračun vsaj simbolično nekaj zmanjšati, da ga republikanska opozicija ne bo mogla v volivnem boju preveč napadati. Saj bo že brez tega težko zagovarjal stalno naraščanje federalnega dolga in kronične primanjkljaje v federalnem proračunu. Pač ne more braniti kar treh stvari na en mah: večjega proračuna, večjega primanjkljaja in večjega federalnega dolga.
Ko je Kennedy kandidiral pred dvema letoma, je seveda tudi obljubljal varčnost v fede-
Kennedyju je tudi jasno, da so izdatki za narodno obrambo edina velika postavka, ki res more prenesti omejitve v več-
da bodo volivni boji v Philadel-phiji, Pa., in guvernerska v Ken-tuckyju in Mississippiju pokazali vpliv letošnjega boja za civilne pravice na volivce.
V	Pbiladelphiji je gladko zmaga' demokrat James H. J. Tate, ki ga je osebno podpri v voiivm borbi sam predsednik Kennedy. Republikanski kandidat J. McDermott naj bi bii skušal dobiti močnejšo podporo pri belih vo-xivcih z raznimi pripombami in naatigavanji na rasno napetost in izgrede, ki jih je mesto doživelo tekom letošnjega leta.
Republ. guvernerski kandidat Nunn v Kentuckyju je v volivnem boju ostro napadal politiko Kennedy j a in odločbo o integraciji, ki jo je izdal demokratski guverner. Kljub vsemu je zmagal demokratski kandidat E. T. isreatmitt.
V	državi Mississippi je demokrat Paul Johnson, dosedanji podguverner, ki je znan iz rasnega boja, z lahkoto zmagal naa republikancem R. Philipsom. P. Johnson je šel v boj proti republikancem s tem, da je volivce opominjal, kaj so vse delali na jugu v času po državljanski voj ni, demokrate pa je skušal dobiti za sebe s tem, da je obetal, da bo delal, če bo izvoljen, z vso silo proti ponovni izvolitvi Ken-nedyja za predsednika Združenih držav in proti vsaki prisilni integraciji.
V Euclidu odobrena sprememba ustave EUCLlD, O. — Sprememba mestne ustave je dobila pu trebno večino, prav tako tudi vsi ostali predlogi. Pri volitvah v mestni odbor so zmagali kot splošni zastopniki Tony J. Su-.	v.	starsic (11,652), Joseph E. Wha-
zahig v orožju.	I len (11,186), F. Welling (9,256)
Na drugi stran, tudi Hruscev i ^	’	*
m neroden politik. Ve za te za-	.	' ’	/ J
kulisne fronte v Washingtonu	Je dobila 8,099 glasov, P.
in je že pristavil svoj lonček. Kotorac pa 5-901- V vardl 1
je zmagal W. Scutt, v vardi št.
Nagradno tekmovanje—
Izpolnite in izrežite kupon Illuminating Company na notranji strani lista za veliko nagradno tekmovanje. Pišete lahko v slovenščini ali v angleščini. Izrezek pošljite na Ameriško Domovino, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ohio.
Preko morja—
Z ladjo Queen Elizabeth potujeta jutri v Evropo na obisk v Slovenijo Mrs. Sarah Malner in Mrs. Pauline Ivančič, — obe s 25422 Chardon Rd. Odleteli pa bosta tja Mrs. Anna Szabo z 2866 E. 100 St. in Mrs. Jožefa Hribar, ki je bila tu na obisku pri svojih starših Mr. in Mrs. Vlaks Jerin na 678 E. 159 St. Vsem je vse potrebno za pot uredila pot. pis. A. Kollander. Srečno pot!
Zadušnica—
Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Ignaca [<ašič ob 9. obletnici smrti.
5eja—
Klub upokojencev v Euclidu ima jutri, v četrtek, ob dveh popoldne sejo v SDD na Recher Ave. Vsi člani vabljeni!
Edmund Turk je trobil jnpčno večino na voliščih med St. Clair Ave. in Superior Ave. ter med E. 55 St. in E. 75 St. ter v predelu južno od Superior Ave. — E. Golub je dobil večino od skupno blizu 40 volišč le na 3.
V 22. vardi na zahodni strani niesta, ki je bila letos na novo ustanovljena, je zmagal naš rojak John D. Cimperman. V 28. vardi, kjer tudi živi veliko število naših rojakov, je z laVikoto zmagal Anthony Peček.
Clevelandski županski kandidat župan R. S. Locher ni imel prvič v zgodovini mesta nobenega protikandidata, bolj živahen pa je bil boj za županske stolčke v raznih predmestjih. Pri tem je šest dosedanjih županov propadlo.
Demokrati zmagali v treh odločilnih borbah
Politični opazovalci so trdili,
Noblova nagrada za fiziko in kemijo
STOCKHOLM, Šved. — Letošnjo Noblovp nagrado za fiziko sta dobila Amerikanca dr. Maria Goeppert Mayer z University of California in prof. Eugen Wigner s Princeton University ter prof. Hans Jensen z univerze v Heidelbergu na Nemškem.
Noblovo nagrado za kemijo si delita dr. Karl Ziegler iz Muelheima na Nemškem in dr. Giulio Natta iz Milana v Italiji.
Vsaka nagrada znaša $51,158; prva bo razdeljena na tri nagrajence, druga na dva.
Kong. Feighan o potrebi sprejema beguncev
WASHINGTON. D.C. — Kongresnik M. Feighan, načelnik Domovega pododbora za vse-Ijevanje, tse je vrnil te dni s poti po Evropi, kjer je študiral vprašanje beguncev iz komunističnih dežel. Dejal je, da bo treba prihodnje leto poskrbeti nove domove za kakih 30,000 beguncev iz Jugoslavije, Madžarske, Poljske in drugih dežel za železno zaveso.
Ruska v Nemčijo. Tajnik za narodno obrambo McNamara je potegnil z Kennedyjem in zagovarja zmanjšanje stroškov v tujini. Njegov recept je preprost: iz tujine je treba vrniti vojake, ker je njihovo vzdrževanje drago, tam je po treba povečati zaloge orožja, kajti to je zvezano z majhnimi stroški. Je pač vseeno, ali leži orožje v naši deželi ali na tujem. V slučaju potrebe ni težko poslati potrebne vojake kar po zraku na posamezne postojanke.
V naši federalni administraciji obstojita torej trenutno dve
je zopet razburjati svet z “berlinskim vprašanjem”. Radi
2 A. Lang, v vardi št. 3 Max
nagajanja, ki ga Hruščev uga-	v vardi št. 4 1 rank J
nja na avtomobilski cesti, ki vodi iz Zahodne Nemčije v Berlin, ne bo prišlo do vojnih za-pletljajev, je pa ta taktika tovariša Hruščeva močna opora za Ruskovo stališče, da zunanja politika zahteva močne vojaške postojanke v tujini, torej rajše večje kot manjše izdatke za narodno obrambo. Kako naj pa potem Kennedy zmanjša proračun? Volivni boj bo pa to zahteval od njega. Kakšno korist pa naj ima drugače naša dežela od nove Kennedyjeve politike “sporazumevanja” s komuni-
jem obsegu. Da izrabi to edino'notranji fronti. Ruskova fronta• stičnim svetom?
Cukayne. Ta je dobil 1,392 glasov, njegov glavni tekmec H. Erikson pa 1,046
Za predsednika mestnega sveta je bil izvoljen H. J. Knuth z 11,373 glasovi proti Branku J. Balashu, ki je dobil le 5.990 glasov. Župan K. Sims ni ime! nobenega protikandidata.
Tudi Islandčani vroče krvi
REJKJAVIK, Island. — Ko je parlament sklenil zakon, ki prepoveduje vsako zvišanje plač in cen do 1. januarja prihodnjega leta, je skupina kakih 200
Zadnje vesti
BERLIN, Nem. — Rusi so danes zjutraj po več kot 42 urah zadrževanja pustili ameriški vojaški konvoj preko Vzhodne Nemčije v Berlin. Popustili so šele na odločno zahtevo vseh treh zahodnih zaveznikov, — Amerike, Anglije in Francije. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Angleški zastopnik v Združenih narodih Peter Thomas je včeraj v govoru pred glavno skupščino o razorožitvi opozoril Sovjetsko zvezo, naj ne dela nobenih težav v prometu med Zahodno Nemčijo in Zahodnim Berlinom, če noče končati dobo “boljšega razumevanja” med Zahodom in Vzhodom.
mladih nemirnežev napadla poslopje parlamenta z jajci, kamenjem in paradižniki. Za na-| meček so vročekrvni mladi Islandčani napadli še glavni u-rad Komunistične partije in mu razbili okna.
Ameriška Domovina
v VI * i /I Cr Ti Iljt- I
rmcvrg
"IMku

6117 St. Clair Ave. — HEndenon 1-0628 — Cleveland 8, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
&a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece L Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
Cnited States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio o3	No. 214 Wed., Nov. 6, 1963
Ne samo “importirana nasilja”!
Zarbtni zakol polkovnika JLA Remškarja blizu Horjula je pretresel tudi kosmato vest slovenskih komunistov. Morali so dati toliko svobode, da so se pošteni ljudje kar javno zgražali nad zločinom proti Remškarju in obenem vsaj v tožbah podčrtali, kako globloko je padla morala med Slovenci. Precej je bilo komunistov, ki so kot dr. Benulič v Delu od 4. septembra, skušali speljati ves problem na “importirana nasilja”, češ to je v glavnem delo “južnja-kov”, to je tistih ca. 13,000 nekvalificiranih delavcev z juga. Zločinov pa je v Sloveniji preveč, da bi jih mogli pripisati samo prišlekom z juga.
To sta spoznala in pogumno priznala tovariša Miro Zakrajšek v Delu od 31. avgusta in Bogdan Pogačnik v Delu od 28. avgusta.
Zakrajšek piše takole: “Dan za dnem doživljamo, kako nekateri ljudje, sami ali v skupinicah, nebrzdano kršijo javni red in mir. Zlasti v večernih in nočnih urah — še posebno, če so opiti — razgrajajo po cestah in parkih, po mestih in vaseh. Vtikajo se v mimogredoče, prostaško nadlegujejo ženske, izzivajo prepire, povzročajo poboje, ne vpoštevajo osnovnih družbenih moralnih pravil o odnosih med ljudmi ter prezirajo vsakršno spoštovanje sočloveka, njegove varnosti in človeškega dostojanstva ...”
To-le pa nasvetuje Zakrajšek: “Bdenje nad moralnimi normami in vrednotami ne more biti samo stvar ljudske milice, sodišč in raznih administrativnih organov sploh, marveč tudi pedagogov, psihologov, socijalnih delavcev, sindikalnih, mladinskih in drugih družbenih organizacij. Gre namreč za pojav, ki je družbenega značaja.”
Bogdan Pogačnik je izrazitejši v svojih izvajanjih: “Danes, ko objavljamo vesti o tem ali onem zločinu, pretepu, nasilju, nemoralnosti, pobegu šoferja in podobnih primerih, si moramo, če smo iskreni, celo priznati, da je teh primerov podivjanosti in nereda tudi med nami vse več.”
“Neprimerno obnašanje in kaljenje nočnega miru, va-ženje pijancev in opletanje mladoletnih nasilnežev, nadlegovanje žensk, pretepi in nasilnosti so vse pogosteje na dnevnem redu, a pri tem se žal često obnašamo, kot da je to nekaj, v kar se radi neke progresivnosti in demokracije ne smemo niti vtikati; da celo organi ljudske milice so včasih pri tem popustljivi ali vsaj brez zadostne množične podpore ostalih državljanov. Temu se pridružujejo včasih posamezni kriminalni primeri:	roparski napadi in uboji,
pri katerih pa pogostno niti ne najdemo sledov koristoljubnega zločinskega nagiba, ampak predvsem sproščanje samopašnosti in nekega nebrzdanega živalskega nasilja.”
Kot Zakrajšek misli tudi Pogačnik, da je “družba poklicana, da napravi red.”
Oba citata ne povesta svobodnemu svetu ničesar novega. Potrjujeta samo to, o čemur smo že dolga leta pisali in tožili. Značilno je samo dejstvo, da so si začeli sedaj spraševati vest tudi komunisti sami, da ugotavljajo resnice in jih ne zavijajo v laži in pollaži. To je že zelo dolga pot, ako pomislimo, kaj vse so pisali na račun propadanja morale pred 1C leti in kako so zagovarjali propadanje kot nekaj naprednega, kar spada v socijalistično družbo.
Spoznanju in spraševanju vesti bi moralo slediti vprašanje, kdo je za vse to odgovoren. Odgovoru se slovenski komunisti še zmeraj izogibajo. Za izgovor jim služi vse, kar jim pride pod roko, vendar pa so nekaj izgovorov že opustili. Ne trdijo na primer več. da je prophdla morala posledica “ostankov pretekle reakcijonarne in kapitalistične dobe”. So se jim vendarle toliko odprle oči, da vedo, da s takimi izgovori bijejo v prazno in da se jim ljudje vsaj v mislih smejejo, če se že ne upajo naravnost v besedah.
Moramo pa biti potrpežljivi, spraševanju vesti bo enkrat sledilo tudi priznanje odgovornosti. Ako je Tito sam trdil, da je komunizem kriv za vse gospodarske in socijalne nesreče, zakaj ne bi bil tudi za moralne? Kar je pogumnih komunističnih mislecev, se ne otepajo razglabljanju vprašanja o odgovornosti, previdnost jim pa narekuje, da o tem govorijo in pišejo le “okoli ogla”.
Človeška priroda je taka, da bo sledeča točka v tem razvoju tudi kes. Tudi to bomo dočakali. Saj besede “to je bilo napačno, to nam je v sramoto, to smo zagrešili, tega ne bi smelo biti” niso več razlog za zapor, vsaj takrat ne, kadar jih izrekajo komunisti.
Predno pa pride do sledeče točke: trden sklep, je treba razčistiti vprašanje, kako naj se zopet vrne moralno življenje v slovenski narod. To je za komuniste še pretrd oreh. Še zmeraj mislijo, da jim bo pri tem pomagal njihov “humanizem”. Slepi so še za zgodovino, ki jih bi lahko učila, da je vsak humanizem, pa tudi vsaka morala, ki temelji na materijalizmu, zidana na pesek. Se preje ali pozneje zruši.
Zato pa o zadnji stopnji: pokora, ni vredno govoriti. O tej komunisti niti slišati nočejo. Dokler do tega ne pride, bo zmeraj obstojala nevarnost, da bo morala med Slovenci
propadala še naprej. Morda ne tako hitro, kot je zadnjih 18 let. Vsaj upajmo, da bo tako! Saj še zmeraj drži pregovor: človeška duša je po naravi krščanska. Ko bo morala padla dosti globoko, se bo uprla in pokazala, da je močnejša od vsake komunistične filozofije in proletarske diktature.
j BESEDA IZ NARODA j
?I***^^*T^T*********** Hm...
Clevelandčan o Floridi po 7 mesecih bivanja tam: Ostanite, kjer ste!
FORT LAUDERDALE, Tla. — Cenjeno uredništvo in dragi čitatelji Ameriške Domovine! Bodite najprej vsi prav prisrčno pozdravljeni! Že dolgo časa sem se pripravljal, da vam opišem to ljubo Florido, resnično in odkrito, kakršna je. Vem, da bom mnogim našim čitateljem prihranil na velikem hrepenenju, na času, še več pa na denarju, da jim ne bo treba priti sem dol, kot sva prišla jaz in moja žena.
Mene so drugi stari slovenski Floridčani nagovorili, naj pridem sem doli zaradi zdravja. Vse to je pretvara. Vreme tu je zelo vlažno, sonce pa strašno vroče. To ni za nas, ki smo vajeni bolj hladnega vremena.
Tukajšnji Slovenci, kar jih žiVT v okolici Jacksonville, do Miami in St. Petersburga, so kot zapuščeni. Ob sobotah in nedeljah nimajo kam iti, samo ena mala gostilna v Fort Lauderdale jim je bila na razpolago, pa še to so sedaj Poljaki prevzeli, ker ni bilo dosti Slovencev, da bi podpirali našega rojaka. Tudi drugje po Floridi ni nobene zabave ali slovenskega doma, na katerega bi bili lahko ponosni. Je nekaj krajev, kjer imajo tako imenovane domove, kako staro prebarvano hišo, kakor je ona v Fontani, Calif., kjer dom izgleda kot kaka stara kovačnica. Ko pridejo naši rojaki v Cleveland, se bahajo, kaj vse imajo po deželi.
Le po pravici, fantje! Povejmo, da so clevelandski Slovenci lahko ponosni in jaz sem sedaj še bolj^ ponosen, da sem iz ClevelandjkJ^se to želim opisati, predrto pridem nazaj v Cleveland, da ne bo kdo mislil, da sem zaradi tega zbežal. Vse, kar pišem, sem osebno videl, slišal ali drtživel in sem odgovoren za v%aiko besedo, ki je tu napisana.
Florida je dobra za bogate in za stare ljudi. S samo pokojni-
Zelo žal mi je, da moram biti jaz prvi, ki sporoča resnico. Mogoče se bo kdo oglasil in mi pomagal opisati še več podrobnosti o Floridi!
Naša pot nas je vodila od Clevelanda v Kalifornijo in nato v Florido. Aprila se pa zopet vidimo v Clevelandu na kaki gasolinski postaji.
Ne smem pozabiti napisati, kako je s hišami tukaj, ker vem, da se Slovenci zelo zanimamo za lastne domove. Tukaj v Miami, Ft. Lauderdalu in tako-rekoč v vsej okolici je 4,765 hiš naprodaj. Ljudje pridejo v Florido in hitro kupijo hišo, potem pa ugotovijo dejstva, katera sem vam opisal. Pustijo vse in grej o nazaj na sever. Državna statistika Floride je, da pride na teden 35 družin v Florido, 33 pa jih odide iz nje, 2% jih ostane zadnji dve leti.
I Najlepše pozdrave, vaš naročnik in čitatelj
Frank Kožar
------o—-----
Martinovanje
Cleveland, O. — Martin je pridno delal, veliko molil in se pokoril za neumna vojaška leta.
V mestu Toursu je umrl škof. Kmalu po pogrebu so se zbrali velemožje, da bi izvolili novega škofa. Takrat ni bilo kanonikov, da bi ga iz njih izbrali. Postava pa je bila, da mora biti predlagani izvoljen soglasno, da mora dobiti vse glasove, če je le eden od velemož proti, je glasovanje neveljavno. Ves dan so predlagali kandidate' a škofa niso mogli izvoliti. Ko je predsednik sejo končal, jim je priporočil: “Molite k sv. Duhu, naj vas razsvetli, da boste jutri bolj srečni.”
Naslednji dan so se zopet se-šli. Neki poslanec je vstal in dejal: “Jaz poznam moža, ime mu je Martin, je poljedelec in svet mož. Veliko moli, vse ga ima rado. Tudi živina ga ima rada, posebno gosi se vedno zbirajo okrog njega. Mislim, da je vreden škofovske časti in da bomo
no se civa ne moreta živeti, mo-
rata imeti tisočake prihranjene, Martin izvoljen za škofa. Pre
z njim zadovoljni.” Tako je
drugače ne gr^J Cene živežu so
sednik je izbral odposlance,
so šli k novoizvoljenemu škof Martinu. Ko so mu poveda izid volitev, se je Martin tak prestrašil, da je zbežal daleč gozd in se skril v goščavo. Odposlanci so se prestrašil
3 do 6% višje kot v Clevelandu, najemnina za tri sobe je 85 dolarjev na mesec, pozimi celo 90 dolarjev. In to za navadne tri sobe. Pozimi stane toplota od 10 do 12 dolarjev na teden,
poleti pa airconditioner 20 do- Dejali so: “Veliko jih je, ki larjev na mesec. Obleka je res'radi zasedli to častno mesto, malo bolj poceni. Kar se dela tisti, ki ga želimo, nam je uš tiče, je pa takole: tisti, ki je še Kaj naj storimo?” Ko je Me sposoben in bi rad delal, delo tin zbežal, so se dvignile g< težko dobi in če ga dobi, je pla- in z velikim krikom odlete ča od 75 centov do en dolar na proti goščavi. Gagale so in uro za pomočnika na gasolin- kljunom kazale, kje je njih g ski postaji. V tovarni ima dela-' spodar. Poslanci so ga našli vec pri stroju $1.15 do $1.30 na'mu dokazali, da je volja bož. uro, mašinist v Clevelandu da on prevzame škofijski sed< $3.25, tukaj pa 2.10, mestni de- Martin se je vdal in odšel z n lavci_ dobe 52 dolarjev na te- mi v mesto Tours. Ob času, ' denlTz^to morajo vse žene dela- je bil izvoljen za škofa, je’ \ ti, da pomagajo živeti družin£jjstar 50 let. Škofijo je vodil Nedelj tukaj ni, so kot živina, let, umrl je leta 388 po Krist gostilne so vse odprte, prodajal-1 su. Ker so ga gosi izdale, ga t ne vse odprte, tako da vzame' di pratikarji slikajo z gosko, človeku več mesecev, da vse to V okolici, kjer je škofov opazi. Seveda, priti sem za dva Martin, so pridelovali veli] tedna na počitnice, je drugače, j grozdja in delali veliko moš1 V tako kratkem času človek ne j Škof Martin jim je naročal, < vidi, kakšno je življenje tukaj, j so vsako leto v novembru pi Sedaj, po sedmem mesecu sem nesli bučo vina v mesto pri pa že precej videl in lahko od-'škofijo. Škof je mošt blagosl krito napišem. Vsem tistim, ki vil, nakar 130 ga odnesli dome ste pod 65, pravim, ostanite do-'ga vlili v sode, da so imeli bi ma, saj imamo tudi mi lepo de- goslovljeno vse vino. če kdo želo. če pa pridete v Florido na hotel prinesti vina k blagosl počitnice za dva ali tri tedne,' vitvi, so mu dejali, da nin se pripravite, da vas bodo ma- J pravega vina. Tako se je vpelj lo očistili. Sedaj so sobe v mo- la navada, da se o sv. Martir telih po 5 dolarjev, po 1. de-Jkrščuje mošt v vino. To lepo n cembru bodo pa 12, 15, 20 do- vado so prinesli Slovenci s s larjev, vse do vštevši meseca boj v Ameriko. Tudi gtajer marca-	,	' slovesno praznujejo sv. Mart
soboto, 9. novembra, dva dni pred godom sv. Martina.
Mi, nevvburški upokojenci, pa bomo imeli martinovanje en teden pozneje, to je v soboto, 16. novembra, v Delavski dvorani na Prince Avenue. Kaj vse bo tisti večer in kako smo doma praznovali Martina, bom pa o-pisal prihodnjič. Do tedaj bodite vsi lepo pozdravljeni!
Jakob Resnik -------o-------
Slovenska prireditev v Chicagu
Chicago, 111.	— Martinova-
nje... Lepi spomini v prelepe vinorodne ikraje. Morda v Slovenske gorice, v Belo Krajino, na Dolenjsko, kjerkoli že... Mošt zori... Kako prijeten vonj... !
Slovenska narodna zveza letos zopet vabi na martinovanje in vinsko trgatev. To bo v soboto, 16. novembra, ob pol devetih zvečer v slovenski Toma-zinovi dvorani. Igral bo Roman Possedijev orkester ter bo sko-ro tako, kot je bilo nekoč doma, ko smo imeli vinske trgatve z vsemi slovenskimi posebnostmi: Varnostni organi in strogi sodnik, martinova gos in pa kot posebna nagrada še velik puran, ki bo prav prišel za Zahvalni dan.
Pridite, povabite še prijatelje in znance! Naj nikdar ne zamrejo v Ameriki lepe slovenske navade.
Mirko Geratič
na. Letos bodo imeli veselico v dobre knjige patra Odila. Zelo
so mu hvaležni za to, kar je po Ameriki naredil za Mohorjeve knjige. Sedaj jih širi po Avstraliji.
Njega in vse ljubitelje dobre domače knjige širom Združenih držav lepo pozdravljamo.
Družba sv. Mohorja v Celovcu
—o-
Mohorjevi poverjeniki -naš ponos in zgled!
Celovec, Avstr. — Ko naznanjamo, da smo srečno dotiskali letošnji Mohorjev knjižni dar in da ga bomo kmalu začeli razpošiljati tudi preko morja, prisrčno vabimo vse prijatelje in ude, da tudi letos z dobro voljo sprejmejo Mohorjeve poverjenike, ko jim bodo ponudili knjige. Mohorjevi poverjeniki so steber Družbe in opravljajo svoje delo zastonj; bolje povedano:	le
več še žrtvujejo za Družbo kot drugi udi.
Številni od njih so že v lepih letih svojega življenja. Nedavno smo brali v Ameriški Domovini in v Amerikanskem Slovencu o jubileju zlate poroke Mr. Lea in Mrs. Vere Troha. Pripominjamo, da je gospa Vera Troha v Euclidu požrtvovalna p o v e r j e niča Mohorjevih knjig. Podobno smo brali o težki izgubi, ki je zadela našega poverjenika v Lorainu. G. Janezu Mramorju je umrla ljubljena soproga in družinska mati. Pbsebej omenjamo mladostno delov anje Mohorjanskega poverjenika Jožefa Peschla v Ely, Minnesota, ki jih ima že čez osemdeset in vsako leto nabere lepo število udov.
Omeniti moramo letos posebej še g. Armina Kurbusa, ki se trudi za širjenje domače knjige v Bridgeportu, Conn., in je dosegel lepe uspehe. Našteti bi morali še druge, toda njih imena boste brali v letošnjem Koledarju. Zastopnik Lige v Brooklynu, N.Y., je tudi dosegel že lepo število letošnjih udov. Omenjamo, da ima v Clevelandu Mohorjeve knjige na razpolago poleg drugih poverjenikov tudi trgovina “Familia”.
Kljub temu, da je število udov v Združenih državah zaradi mnogih smrti padlo, upamo, da bo mogoče vsem poverjenikom vse knjige oddati. Mnogo je še rojakov, ki bi knjige vzeli, če bi jim jih kdo priporočil in prinesel. Rojaki, po-maSajtG širiti Mohorjevo knjigo. Letošnja kolekcija knjig je zelo ljudska in prijetno branje za; vsakogar. Trkamo na dobra srca in iščemo za nekatere kraje poverjenike in ponekod, da bi drugi prevzeli razprodajo knjig, če dosedanji poverjenik tega ne zmore več.
Ob koncu se spominjamo še vnetega misijonarja in apostola
Drušlvo Napredek št. 132 ABZ vabi na sejo
Euclid, O. — Društvo ima redno sejo v petek, 8. novembra, ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave. Vsi člani so prošeni, da se seje za gotovo udeleže.
Na bolniški listi so sledeči: Rudolph Baitt Sr. v Cleveland Clinic, John Smrtnik Sr. v Richmond Gen. Hospital, doma pa sta še pod zdravniško oskrbo John Tanko z 19600 Arrow-heal Ave. in Frances Sajovec z 844 Worden Rd. v Wickliffu. Vsem želimo s k o r a jš n j e g a zdravja.
Na seji lahko plačate tudi asesment.
A. B. Cecilic, taj.
-----o------
Jadran vabi
CLEVELAND, O. — Pevski zbor Jadran ima zabeležen za 17. november koncert. Ker iz raznih razlogov koncerta ne bo, smo se odločili, da ta dan priredimo banket s plesom. Vstopnina za večerjo, postregli bomo s pečenimi piškami, in ples bo le $1.50. Vstopnice za banket so naprodaj pri članih društva.
V kalinvudski naselbini ni več tistega življenja, kot smo ga bili nekdaj vajeni. Veliko slovenskih ljudi se je preselilo zaradi nove veleceste v predmestja. Društva še vedno obstojajo in borimo se, da bi jih ohranili pri življenju, radi bi obdržali čim dlje, kar je bilo tekom let z naporom ustvarjeno. Vse to za visi od ljudi, če nas bo ob činstvo podprlo, potem bo slovenska pesem v Collinwoodu še donela.
Vabimo slovenske rojake in rojakinje od blizu in daleč: Udeležite se našega banketa, poveselite se z nami! Poskrbljeno bo, da bomo pri dobri volji tudi katero zapeli in se ob domači godbi tudi zavrteli.
Večerja bo na razpolago od 4. pop. do 6.30 zvečer.
Na svidenje! S pevskim pozdravom,
Jennie Primc
ker so mi pred očmi še vedno migetale slike prizorov z odra v šentviškem avditoriju. Začaran gozd, plešoče vile, veličastne gore, kozolec, luči vseh vrst. Res pravi kresni večer, kot se ga spominjam iz pripovedovanja doma.
Toliko mladih deklet je nastopilo v krasnih oblekah, vse je šlo kot po žnori. Tudi fantje so se postavili. Pogled na oder je bil pri vsakem prizoru drugačen, pa vsak po svoje vabljiv in prikupen. Vse točke so bile izvedene sijajno. Le takrat me je malo zaskrbelo, ko sta fanta premetavalo mlado dekle iz rok v roke, kakor bi bila žoga, da ne bi padla na tla. Res take predstave, kot je bila Kresova v nedeljo, še nisem videl. Vsa čast mladim dekletom in fantom, ki so se z njo trudili, posebno pa onim, ki so učili in jo pripravili.
Tudi harmonikar se je dobro Odrezal. Kot vsem drugim, tako tudi njemu iskrene čestitke!
Dvorana je bila polna, kar je dokaz, da naši ljudje radi gredo na take prireditve, da radi pod-pro nastope mladine. Želel bi, da bi Kres še velikokrat nastopil, pa ne samo pri Sv. Vidu, ampak tudi po drugih dvoranah obširnega Clevelanda.
Jakob Resnik
IZ NAŠIH VRST
Recept je m razpolage
v poseki knjižici
Warremsville Heights, O. — The Cleveland Electric Illuminating Company je nedavno organizirala pod svojim pokroviteljstvom mednarodno tekmovanje v kuharskih receptih v družbi s Sears & Roebuck in Company International F u n Fair Days. Bila sem med nagrajenci.
Želim se zahvaliti Cleveland Electric Illuminating Co. in Sears & Roebuck oddelku za odnose z javnostjo, za odlično delo, ki so ga opravili s tem tekmovanjem. Poročila so bila objavljena v slovenskih listih in dobila sem pisma iz Kalifornije, Floride in raznih drugih predelov naše širne dežele, v katerih so me prosili, naj jim pošljem svoj recept za sirov štrudel.
The Illuminating Co. je natisnila knjižico z vsemi nagrajenimi recepti in še nekaterimi izbranimi drugimi. Dobiti jo je mogoče v vseh Sears & Roebuck trgovinah na področju Clevelanda.
Jane Kaplan ------n-------
Videl sem čudo
Cleveland, O. — Ko sem se v nedeljo' zvečer vračal s predstave Kresa domov, sem se bal, da ne bi zapeljal skozi rdečo luč,
Phoenix, Arizona. — Cenjeno uredništvo! Tukaj Vam pošiljam naročnino za prihodnje leto. Hvala za točno pošiljanje-Ameriška Domovina nam zelo
ugaja in jo težko pričakujemo. Želim Vam mnogo uspeha. Pozdrav vsem v uredništvu.
John Glavač
*
Fort Myers, Fla. — Spoštovani g. urednik! Priloženo Vam 'i pošiljava ček za enoletno na-daljno naročnino. Vaš časopis nam z dneva v dan bolj ugaja-Prinaša nam domače novice iz naše prejšnje okolice, obvešča nas o naših starih znancih in prijateljih, ki žive v Clevelandu
in okolici, tako da nam ni dolgčas tu v Floridi.
Maja meseca sva bila na obisku v Ohiu. Žal nisva mogla stati dalj časa. Skušala bova spet priti prihodne poletje. Na letošnji materinski dan sva postala zopet stara starša in ze štirinajstič.
Tukaj, v Fort Myers, sva spoznala nekaj Slovencev, katerim sva tudi dala Vaš časopis. Tudi oni ga radi čitajo. Hval^ za re^' no pošiljanje!
Z najlepšimi pozdravi!
Frank in Frances Žnidaršič
Drag’
Vaš
Little Falls, N.Y. mi vsi! Prav lepa hvala za list, katerega redno prejemam in ga tudi rada berem. Tukaj Vam pošiljam nadaljno naročnino za celo leto. Lepo pozdravljam Vas in vse čitatelje lista' Mrs. Johana Petkovšek
Lamont, Alta. — Pošilj3’ Vam denarno nakaznico za cn( letno naročnino. Z listom sei zadovoljen. Lepo pozdravlj3’ vse čitatelje!
Joseph Radoha
*
Heron Bay, Ont. — Spoštov< na uprava! Kot vidim, mi * naročnina kmalu potekla. Za1 Vam pošiljam za eno leto m prej, ker bi mi bilo brez lis1 zelo dolgčas. Komaj čakam, c ga dobim. Obenem se Vam lef zahvaljujem za redno pošnj
nje. Ameriška Domovina
nar
je zelo všeč in gre iz rok v ro ke. Prav vso prečitamo. SpieJ mite lepe pozdrave!
Jožef Černigoj
*
Astoria, L.I. — Pošiljam Vam enoletno naročnino. Želim 0 lo uspeha listu!
Vincent Ovca
F. S. FINŽGAR:
STRICI
‘Pri nas ni kajža,” je lju- sopla je kar padla med kosce:
beznivo podražila Lucija mater in se spet nasmehnila. “Pri kajži mimogrede pobrnjate svoje male opravke; na gruntu gre vse z vihro; vsak trenutek moramo ujeti.”
“Le lovi ga, toda zdravje je nad vse. Nisi sama na sebi in skrb ti je za dva.”
Božnarica je bila skoraj užaljena in v resnih skrbeh se je vračala domov.
Po vsakem takem pogovoru se je Lucija zamislila vase. Prikrila je materi, kolikrat kar omahne med večnim delom in se za časek nasloni na Posteljo. Noge so ji bile težke, roke so se ji trudne povesile. Ali kaj, ko se je oglasilo iz hleva in jo je klicala živina, ali je udarila ura ter jo gnala z malico na polje. Pa se je vrnila s košem zelenjave, ki jo je grede natrgala za prašiče, in je bilo že treba spet vode in rezanice in večerje. Mimogrede je počila na tnali, na stopnicah, kjerkoli, in se tiho veselila skrivnosti, ki ji je živela pod srcem. Toda kratki so bili taki hipi in je zopet vstala in se napregla v tlelo.
Božnarica je doma godrnjala pred možem:
“Oh, ti dedci! Prav nič ne Umejo. Kaj bi bilo za Podlogarja, če bi najel deklo, vsaj za take čase. Pa nič ne vidi in ne spreume. Kar nadenj bi sla.”
“Ne vtikaj se vmes. Pusti jih, lepo te prosim.”
“Ne vtikaj se! Vsi dedci ste enaki. Nič ne veste, kaka reva je ženska. In če bo nesreča, bodo vsi režali vame: Božna-t'ica jo ima na vesti; za kaj ji je mati?”
“Bo že Bog tako naredil, tla bo prav. Preveč se bojiš.” “Seveda; ko uboge ženske 8 takim težkim delom pogubljate moški, pa se izgovarjate, da Bog naredi.”
Božnarica je bila zares jez-na in je grozila, da pojde nad Podlogarja. Šla pa vendar ni.
O sv. Vidi se noč in dan vidi kmetu, ko zapoje klepa-in se zabliskajo kose.
Šimen in Gašper sta še Pred sv. Vidom podrla vso travo krog hiše in po vrtovih kar sama. Za senožeti je pa ^ujel, dasi ni bilo tujega ko-Sca pri hiši že nekaj let. Ob tem času je šlo vse v svitek ^a Podlogu, šimen je toliko Poskrbel, da Lucija ni hodila z oialico v oddaljene senožeti. ■Prinašala jo je šteta. Seveda Je bila zato za Lucijo tem ^eoja kuha in še več dela v llevu, ko jih je vse z Marušo Vl'ed noč dala in noč vzela od hiše.
Prav na sv. Vida dan je Pritekla šteta po malico. Jer-Jašček je bil pripravljen v ^eži na stolu, pisan prt je le-Zcll poleg njega in na njem zhce. Lucije pa ni bilo nikjer, 'tefa je skočila v hlev; tudi ‘im je ni bilo. Stekla je krog lse in zaklicala. Na voglu, P°d oknom Lucijine spalnice, začula bridke vzdihe in j °k- Stefa je stekla v sobico.
Ucija je ležala na postelji in kSe vila v krčih, šteta je gle-<a*a z izbuljenimi očmi, nato
Je zajokala.
r v heči, šteta, teci, kar mo-Po Gašperja in še po teto ^ Po Zaplaznikovo mater. cb da mi je grozno slabo e£b ,ePo te prosim, teta ni nič pomislila na i a *co- Stekla je po bregu ar ^'ez njive; ruta se ji je vjezala; ni je popravila, za • °Rel j° je nesla s seboj, da! e vihrala po zraku. Vsa za-
“Gašper! Oče! Lucija bo umrla!”
In nato je počenila na tla, vsa drhteča in omagana, ter začela ihteti.
Podlogar je vrgel vile iz rok. Gašper je prebledel.
“In pb teto mi je velela in po Zaplaznikove,” je spet šinila deklica kvišku in pokol-cevaje med jokom opravljala Lucijino naročilo.
“Neža, po teto ti; Manca, ti pa k Zaplazniku! V dir!” je ukazoval Podlogar grablji-cama, ki sta vrgli grablje na tla in stekli.
“Gašper,” je zaklical oče in iskal sina. Toda Gašperja že ni bilo. Vrh senožeti je že zginil med leščevjem. Za njim jo je mahnil Podlogar, ki ni utegnil nikomur več kaj ukazati.
Ko je Gašper prihropel do hiše, je sunil škornje z nog in bos tipal v izbo. Rahlo je odprl duri, skozi katere je čul vzdihe Lucijine, žena ga je tako milo pogledala, da se je mož zgrudil k postelji, in ko ni vedel drugega, je začel jokati. Lucija se ga je krčevito oklenila krog vratu in ga stiskala, da ga je bolelo.
“Ali je šla štefa po žene?” je trudno vprašala Lucija.
“Seveda, seveda! Kar koj bodo tukaj. Lucija, kaj naj ti pomagam?”
“Nič; saj ne moreš. Pri meni bodi. Strah me je.” In ga je spet objela.
Gašper je obklečal na tleh in trpel z ženo in bil pripravljen zadeti vse križe nase, da bi le bilo Luciji polajšano “Moli, Gašper, da nama ne umrje. Prezgodaj je.”
“Saj molim, ves čas že.”
In je res. Ne z ustnicami, toda njegovo srce je kričalo in klečalo pred božjim tronom za Lucijo in za Gašperčka, ki ga je tako trdno pričakoval.
V tem je pridehtel do hiše oče šimen, ki je varno in z obrazom, prevzetim od skrbi, pogledal k Luciji. Lucija je spustila Gašperja iz objema, kot bi se sramovala.
“Kar vdano potrpi, Lucija, žene pridejo pri tej priči.” Lucija je z očmi pritrdila in premagla vzdihe, šimen se je tiho umeknil in šel na dvorišče. Nemiren je hodil sem ter tja. Vzel je sekiro s tnala, jo pogledal po rezi in jo položil nazaj; v skladanici drv je poravnal poleno, kamen, ki se je valjal pred durmi, je sunil z nogo h kraju. Venomer pa je pogledoval na levo, ali gre teta, in na desno, ali bi opazil Zaplaznico. In ko jo je zagledal, ji je stopil naproti in z rokami mahal ter vabil, naj se podviza. Zavpiti si ni upal.
Za Zaplaznico je prišla še teta, ki jo je spremljala Božnarica, vsa prepadla. Samo v mislih je trpela: saj sem ji pravila, da bo nesreča. Razodela tega teti ni.
Dolgo, dolgo so se mudile žene. Oče in Gašper se nista genila z dvorišča. Grabljica-ma, Neži in Manci, je oče naročil, kaj naj še postore ta dan in naj gredo kar domov večerjat. Jim bo že pri dnini pridodal.
Pretekle so ure in ure. Nikogar ni bilo, da bi bil skuhal večerjo, in nihče ni mislil nanjo. Gašper se je usedel na odrivač pod Lucijinim oknom in čakal in hrepenel. Vse se je treslo v njem. Večkrat je začel moliti. Toda ni spravil očenaša iz sebe. Zapletal in zmedal se je, da je nazadnje obupal in je molilo samo srce, ki je kljuvalo, da se je moralo slišati to trkanje do samih božjih nebes.-
(Dalje prihodnjič)
------o------
Ingfp je končno uredila vprašanje kolonije Gvajana
WASHINGTON, D.C. — Angleška kolonija Gvajana leži ob severni obali Latinske Amerike in je kakor ustvarjena, da služi kot most za Castra in Hru-ščeva za njihove podtalne akcije v južni in srednji Ameriki. To delo tudi opravlja pod vodstvom s ed a njega predsednika Jagana, ki bi postal vsemogočen gospodar, ako bi kolonija dobila neodvisnost. Anglija jo je tudi hotela dati, vendar se je na ameriški pritisk sedaj premislila.
Kolonija ne bo dobila neodvisnosti do konca leta, kot je to londonska vlada prvotno predvidela. Da jo sploh dobi, bo morala izpolniti več pogojev: spremeniti mora volivni red tako, da ne bo Jagan imel več monopola v politiki, izvesti mora nove volitve po novem votivnem redu in š.ele potem bo londonska vlada videla, kdaj lahko da koloniji neodvisnost.
Jagan je seveda te pogoje razvpil kot delo “ameriškega imperij alizma in kolonij aliz-ma”.
Rusija začela močno omejevati uvoz
BONN, Nem. — Nemški izvozniki, ki navadno vsako leto obiskujejo Moskvo, da tam prodajajo svoje blago, so ugotovili, da je ruska vlada omejila nakupe. Normalno so predbožične kupčije s tujimi izvozniki dosegale do $1.2 bilijona. Letos so pa prišli tuji trgovci v Moskvi do sklepa, da bo vlada kupila blaga le za kakih $600,000,000. Naj večji del tega zneska bo šel za nakup industrijske opreme za kemične tovarne, predvsem za tovarne umetnih gnojil.
Kako huda mora biti na Ruskem stiska za umetna gnojila, se vidi po tem, da hoče Rusija kupiti celo v Ameriki industrijski alkohol, ki ga rabijo kot industrijsko surovino pri proizvodnji gnojil. Na drugi strani je pa moskovska Narodna banka prodala na londonski borzi letos še enkrat toliko zlata kot prejšnja leta.
Oglašajte v “Amer. Domovini"
MALI OGLASI
Naprodaj
Poslopje z stanovanji na Euclid Ave. Dobra investicija. Vsa stanovanja najeta. Za sestanek za informacije kličite lastnika 321-4680	(215)
Naprodaj
E. 200 St., blizu cerkve sv. Križa, 6-sobni bungalow, 2 spalnici, poploščena kopalnica na prvem, 1 spalnica zgoraj, klet, nov plinski furnez, zidana garaža za 2 kare, blizu šol in trgovin. $17,900.
LAKELAND REALTY GO.
KE 1-6681	iv 1-8088
KE 1-3662
(6,8 nov)
V	najem
Oddamo 5 sob in kopalnico spodaj, na novo dekorirano. Na 978 E. 69 St.	(215)
V	najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico blizu E. 55 in St. Clair Ave. Najemnina $35. Vprašajte na 1334 E. 55 St. X
V	najem
Pet sob zgoraj na 972 E. 70 St. Vprašajte spodaj na istem naslovu. Najemnina $60.00.
_________________________(216)
V	najem
Tri čiste sobe, na novo deko-rirane, oddamo enemu ali dvema odraslima za $36 na 1176 E. 61 St. Kličite GR 5-2644.
(mwf-x)
Lastnik prodaja
Bungalow, 2 spalnici, zgoraj prostor za razširjenje, jedilna soba, zadaj porč, 13 let star, pri 260 St. v Euclidu. $20,500. RE 1-3730. —(215)
Hiša v najem
Spodaj 4 sobe s kuhinjo, zgoraj 3 sobe in kopalnica, klet, garaža. Kličite po 4. uri pop. BR 1-6933.	(216)
V	najem
3 in pol sob na E. 71 St., blizu St. Clair Ave. oddamo paru. Kličite HE 1-8127.
(215)
Zidana hiša naprodaj
Na 16821 G,rovewood Ave., le nekaj minut od nove vele-ceste, na trgovskem področju, zgrajena po naročilu, ima polno klet, 24x50 trgovski prostor z opremo in zalogo, 7 prostornih sob zgoraj, dvojna garaža, idealna okolica. Lastnik proda v izgubo zaradi bolezni. Kličite KE 1-1254.
(6,8,13,15 nov)
Naprodaj
E. 73 St., severno od St. Clair Ave., Colonial hiša, 4 spalnice. $12,900 ali najboljša ponudba. Kličite EX 1-6779. _____________________—(216)
V	najem
Tri velike čiste sobe oddamo zgoraj, z parno gorkoto, zadaj na 7208 St. Clair Ave. $45 mesečno. HE 2-2041.
(215)
V	najem
V najem oddamo 5 sob blizu šole in blizu Eaton Axle in Gabriel’s. Najemnina zmerna. Za podrobnosti kličite 531-4863.	(217)
V	najem
Oddamo v najem 4 opremljene sobe dvema priletnema osebama, prosta gorkota. Odprto za ogled po 5. uri zv. 19784 Renwood Ave. IV 6-3329.	(215)
Ženitna ponudba
Vdova, stara 55 let, hišna posestnica iz Clevelanda, želi spoznati poštenega Slovenca v s vrh o ženitbe. Vse ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na A.D. pod značko: Skupno življenje. —(215)
Hišo v Ljubljani prodajo
V Ljubljani na Viču, Tolminska 15 je naprodaj dvostanovanjska podkletena hiša v dobrem stanju. Za podrobnosti kličite tel. CLearwater 2-3412 do dveh popoldne. ______________________  (217)
V	najem
3 sobe spodaj,- 2 zgoraj, oddamo paru srednjih let. Ne otrok, ne živali! Popolnoma prenovljeno, plinski furnez. Kličite po 4. uri pop. EN 1-0352.	(217)
•' V v?
v:
MRS. SCHWIND ŽIVI BOUSE Z
ŽIVITE TUDI V!?
9 0 0
Povejte nam to in Vi boste lahko ena izmed petih izbranih družin, katere zgodba bo objavljena v tem časopisu.
Veliko družin je povedalo Ameriški Domovini in The Illuminating Company, potem
ko so se preteklo pomlad pojavili v tem časopisu oglasi, da tudi one “žive boliše z elektriko.”	J
Smemo povedati zgodbo, kako Vaša družina uživa in se veseli električnih priprav v Vašem domu? Če bo Vaša družina izbrana, bo Vaša zgodba objavljena v tem časopisu m prejeli boste lepo darilo West Bend “Fiest a” avtomatični električni kuhalnik. Družine z najzanimivejšo zgodbo kako “živeti boljše z elektriko” bodo izbrane od tričlanske komisije.
Te zgodbe se bodo začele objavljati v priho dnjih tednih. Izpolnite spodnja vprašanja in jih pošljite na Ameriško Domovino sedaj.
la Prosimo, izpolnite spodnja vprašanja na prijav niči, katero pošljite na:
£1!	AMERIŠKA DOMOVINA
H	6117 St. Ciair Ave.
Cleveland 3, Ohio
IŽSH
(1)	Število družinških članov: ............. Koliko otrok-
Hi
(2)	Zaznamujte eno: Enodružinska hiša: ..... 2-družinska:
lili (3) Zaznamujte spodaj vse priprave, katere ste uporabljali in
LETA (4)
m
1
PRIPRAVA (zaznamujte postavke)
Električni štedilnik ........t.
Električni sušilnik Avtomatični pralnik Zmrzovalnik Pomival nik
5
10
...... Stanovanje: ...........
označite približno število let:
Označite tu število manjših aparatov, kot so pražilriki, ure, toplotne blazine, radii, TV, itd., ki jih imate: (zaznamujte število) pod 5
10
15
(5) Električna priprava, katero imamo najrajši, je naš:
(6) Najbolj praktična električna priprava je na š:
(7) Električna priprava, katero smo nedavno kupili, je bila:
(8) Naša zgodba o “življenju z elektriko” je zanimiva zato:
IME:
fiv
NASLOV: ......................................
MESTO: ............................. CONA: ...
TELEFON: ....................
15 — 20 preko 20

HENRIK SIENKIEWICZ:

KRIŽARJI

“Po čem vprašate? Ali po tem, kaj naredimo z njo prej ali kaj pozneje?’’
Toda de Fursi je že vedel, kar je hotel izvedeti, in je umolknil; trenutek se je zdelo, da se še bojuje sam s seboj, potem pa se je nekoliko dvignil na stremenih in rekel tako glasno, da so ga lahko slišali vsi štirje redovniki: “Pobožni brat Ulrih von Jungingen, ki je vzor viteštva, mi je nekoč rekel takole: ‘Med starimi v Malborgu najdeš še viteze, ki so vredni križa, toda tisti, ki žive na obmejnih komendah, prinašajo redu samo sramoto!’”
“Vsi smo grešniki, a služimo gospodu,” je odgovoril Hugo.
“Kje je vaša viteška čast? Gospodu se ne služi s sramotnimi dejanji — morda pa ne služite zveličarju? Kdo je vaš gospod? Zato vedite, da vam ne le v nobeni stvari ne pomo-rem, ampak vam tudi ne dovolim.”
“česa nam ne dovolite?” “Zločina, izdaje, sramote.” “A kako nam morete zabra-niti? V boju z Jurandom ste izgubili spremstvo in vozove. Živeti morete le po milosti reda — in od gladu poginete, če vam ne vržemo koščka kruha. A končno: vi ste eden, a mi samo štrije — kako nam zabranite?”
“Kako ne?” je ponovil Fursi. “Lahko se vrnem v dvorec in opozorim kneza, lahko pred vsem svetom razglasim.” Na to so se redovni bratje spogledali in obrazi so se jim pri priči izpremenili. Zlasti Hugo von Danfeld se je za dolgo zagledal z vprašajočim pogledom Zigfridu von Lowe-ju v oči, potem pa se je obrnil h gospodu de Fursiju:
“Vaši predniki,” je rekel, “so že služili v redu, tudi vi hočete stopiti vanj, a mi ne sprejemamo izdajalcev.”
“Jaz nočem služiti z izdajalci.”
“Ej! Saj ne izpolnite svoje grožnje. Vedite, da red kaznuje ne le redovnike .. .”
A de Fursi, ki so ga te besede razvnele, je potegnil meč, zgrabil za ostrino, desnico pa je položil na ročaj in rekel:
“Pri tem ročaju, ki ima obliko križa, pri glavi sv. Dionizija, mojega patrona, in pri moji viteški časti: opozoril bom kneza mazovskega in velikega mojstra.”
Hugo von Danfeld je vnovič pogledal z vprašujočim
CHICAGO, ILL.
pogledom na Zigfrida von Loweja, n ta je povesil veke, kakor bi hotel dati znamenje, da se strinja z nečim.
Tedaj pa se je Danfeld oglasil z nekim čudno gluhim in izpremenjenim glasom:
“Sv. Dionizij je lahko nesel pod pazduho svojo odsekano glavo, a če vaša enkrat pade.”
“Ali mi grozite?” ga je prekinil de Fursi.
“Ne, samo ubijamo!” je odgovoril Danfeld.
In sunil ga je v bok s tako silo, da se je ostrina skrila v telesu do ročaja. De Fursi je zarjul s strašnim glasom, čez hip je skušal zgrabiti z desnico meč, ki ga je poprej držal v levici, pa ga je spustil na zemljo, v istem hipu pa so ga začeli ostali trije bratje bosti brez usmiljenja z noži v vrat, pleča, trebuh, dokler ni padel s konja.
Potem je nastalo molčanje. De Fursi, grozno krvaveč iz toliko ran, je drgetal na snegu in ga grebel s svojimi skrivljenimi prsti. Izpod svinčenega neba je prihajalo samo krakanje vran, letečih iz gluhe goščave k človeškim prebivališčem.
A potem so se morilci začeli naglo razgovarjati:
“Ljudje niso ničesar videli!” je rekel z zamolklim glasom Danfeld,
“Nič, Spremstvo je spredaj: ni jih videti,” je odgovoril Lowe.
“čujte: povod za novo pritožbo. Razglasili bomo, da so nas mazovski vitezi napadli in nam ubili tovariša. Zaženemo krik — še tam v Malborgu ga zaslišijo, da pošilja knez morilce celo nad goste. Poslušajte ! Treba bo govoriti, da Januš ne le da ni hotel poslušati pritožbe proti Jurandu, ampak je dal še tožnika umoriti.”
De Fursi se je medtem preobrnil v zadnjem krču vznak in obležal nepremično, s krvavo peno na ustih in s strahom v mrtvih, široko odprtih očeh. Brat Rotgier je pogledal nanj in rekel:
“Glejte, pobožni bratje, kako kaznuje Bog že sam i^bškus izdaje.”	, ,
“Kar smo storili v dobro, reda,” je odgovoril Gottfried. “Slava tem .. .”
Toda prenehal je, ker se je
zavpil:
“Kdorkoli je ta človek — mora poginiti!”
A von Lowe, ki je imel, dasi je bil najstarejši med brati, nenavadno bister pogled, je rekel:
“Poznam ga: to je tisti sluga, ki je podrl tura s sekiro. Da, on je!”
“Skrijmo nože, da se ne splaši,” je odgovoril Danfeld. “Jaz zopet udarim prvi, vi pa za menoj.”
Medtem je prijezdil Čeh in je za deset ali osem korakov pred njim ustavil konja. Ugledal je truplo v kaluži krvi, konja brez jezdeca in na njegovem obrazu se je pojavilo začudenje, ki pa je trajalo le trenutek, čez hip se je obrnil k bratom, kakor bi ne bil nič videl in rekel:
“Klanjam se, junaški vitezi!”
“Spoznali smo te,” je odgovoril Danfeld in se mu počasi bližal. “Imaš kaj za nas?” “Poslal me je vitez Zbiško iz Bogdanjca, ki nosim kopje za njim, a ni mogel sam priti
v istem hipu za njihovim hrb-jk vam, ker ga je na lovu potom na ovinku zasnežene poti, bil tur.”
pokazal neki vitez, ki se jel “Kaj hoče od nas tvoj gos-podil z vso naglico. Uzrši ga, pod?” je Hugo von Danfeld naglo | “Ker ste po krivici obdolžili
CHICAGO, ILL.
DOGS FOE SAI.E
ST. BERNARD PUPS — Pet & Show - A.K.C. Male & Female. Call 395-3865.	(215)
INDUSTRIAL PROPERTY FOR SALE
FOR SALE OR LEASE BY BUILDER — 2 new story Ind. buildings., 10,800 Sq. Ft., and 11,300 Sq. Ft., dividable. Solid masonary and steel. 10 min. to O’Hare Field & Expressways. In Town. Suburban location. Good labor market; gas heat. Recessed docks. Off street paved parking. _ ARVID DAHLSTROM & SONS. GL 5-9160.	(217)
RESORT PROPERTY FOR SALE
LAKE ZURICH — Lake Front Lot, 110 ft. wooded, sea wall. $15,000. Call 438-1966 or write P. O. Box 397, Lake Zurich, 111.	(217)
MOBILE HOME FOR SALE
1959 COLONIAL TRAILER 50x10, furnished, 2 bedroom, IVz baths, washer and dryer. Like new. Only $3,700. PH. 827-5446.	(215)
REAL ESTATE FOR SALE
BENSENVILLE — BY OWNER Bi-Level Home. 3 Bedrooms, Mod. Kitchen, Lots of Closet space. Large Corner Lot. Close to schools, shopping and transportation. For quick sale, $19,500. PO 6-0611.	(214)
BY OWNER
New De Luxe 7 Apt. Bldg. 7300 N. - 2000 W. Fully rented. Income $14,500. Owner’s spacious 3 bdrm. apt. avail. $10,000 dn. can handle. — RO 4-9640.	(214)
'
BUSINESS OPPORTUNITY
WELL ESTABLISHED BAKERY BUSINESS Six Room living quarters, — fully equipped. Reasonable price. Call ES 5-4373 or SO 8-9774.	(216)

HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER and Cook — Middle age woman — Own room — Live in — 2 adults in a pleasant Kenilworth home. 5 days a week — $40 a week — Local references required. Call ALpine 1-4403.	(214)
REAL ESTATE FOR SALE
HARDWARE BUSINESS AND 25x 100 FT. BRK. BLDG. High dry basement, inventory included, at 6340 West Irving Park. 4 Rm. apt. in rear. $37,000 on. terms. GREIS-SINGER REALTOR, KE 9-6447 or LO 1-2688.	(214)
BY OWNER — MUST SELL in Rosemoor — 1% story home. 6 Rooms - 2 Baths, Gas Heat, 3 Bedrooms, 2 car garage, screened porch. Near I. C. and C. T. A. Close to Parochial and public schools. — CO 4-5529.	(217)
VILLA PARK — Priced for imm. sale. 3 bedrm. ranch, air cond., near schls., shopping, trans. Large Utility Rm., Good storage space. $13,900. TE 4-7590.	(216)
MELROSE PARK — East side Double cor. lot. 6 rms. downstairs incl. 3 bdrms. 4 rm apt. upstairs. Mod. kit. & bath. 2-car gar. $26,500. Close to schools. Call FI 3-2996 collect for appt.	(216)
BROADVIEW — Brick tri-level; 3 bdrms., 1% bath-vanity, fin. bsmt. w/bar, concrete drive, 2 car gar., patio. Short walk to school, shops. $23,500. By Owner. FI 4-7023. (216)
RETIREMENT RANCH 2 bdrm., large liv. rm., din. rm., cab. kit., oil heat, utility rm., att. gar. On 1% acres oak, hickory & fruit trees. Near West Chicago. 231-1163.	(214)
10 ROOM — Modernized Home. — 3 Ms Acres, Garage and Chicken Coop. North Judson, Indiana. — $12,200. Near schools, shopping. — Vi mile from train. — FU 8-0709. (2l5)
JVasznanito in J&ah'Oala
Z bridkostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgi in mukotrpni bolezni premi nul naš ljubljeni soprog, oče, stari in prastari oče
JOSEPH VRH
kateri je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 14. septembra 1963 v Euclid Glenvillc bolnici. Podlegel je zavratni bolezni raka po daljšem groznem trpljenju.
Pogreb se je vršil 18. septembra iz Želelovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in po opravljeni sveti maši zadušnici na Calvary pokopališče, kjer je bilo truplo položeno k večnemu počitku.
Pokojnik je bil rojen v vasi Šembije pri Ilirski Bistrici na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred petdesetimi leti. Ves čas je živel v Clevelandu in je bil zaposlen pri N. Y. C. R. R.
Bil je član društva V boj št. 53 SNPJ in dr. Slovenskih upolcojencev na Waterloo Rd. ter član unije AFL-CIO local 188 v Collimvoodu, Ohio.
Tem potom se najprej želim zahvaliti mojim sinovom in hčeram za tolažbo in vsestransko pomoč ob uri velike žalosti. Še posebno se zahvalim moji sestri Jennie Kaluža za vso blagohotno pomoč. Nadalje našim dobrim sosedom za krasen venec cvetlic in za vsestransko pomoč in razumevanje.
Lepo se zahvalimo nosilcem krste, ki so bili štirje vnuki in dva nečaka. — Hvala društvenim uradnikom Jack Strekal in John Ažman za poslovilne nagovore in za društvena opravila, kakor tudi direktorjem S. D. D. na Waterloo Rd.
Zahvalimo sc vsem prijateljem in znancem, ki so se poslovili od pokojnika v mrtvaškem zavodu.
Prisrčna hvala vsem, ki so položili krasne vence cvetlic ob pokojnikovo krsto in vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno za prevoz, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na zadnji poti na mirodvor. — Hvala tudi onim, ki so darovali v denarju za svete maše in v razne dobrodelne namene.
Iskreno se zahvalimo Father Rebolu za daritec sv. maše in opravitev drugih cerkvenih obredov. Hvala tudi Father Matiji Jagru za opravljeno molitev ob krsti pokojnika.
Hvaležni smo vsem, ki so nam izrabili svoje sožalje pismenim potom, kakor Uidi osebju Želetovega zavoda za tolažilne besede in za vzorno vodstvo pogreba.
Ti pa, nepozabni soprog in oče, počivaj v miru in rahla naj Ti bo ameriška zemlja, dokler sc zopet ne snidemo nad zvezdami!
Žalujoči:
ANTONIJA roj. KOVAČIČ — soproga JOSEPH in TONY — sinova STEPHANIE STRAUSS — hčer JOSEPH — zet KATHY in ANNETTE — snahi 7 vnukov, 2 vnukinji in 2 pravnuka brat JACK v Ameriki, brat ANTON in sestra JOSEFA v Sloveniji ter mnogo drugih sorodnikov tukaj in v staid domovini.
Cleveland, 6. novembra 1963.
Juranda iz Spihova in užalili njegovo viteško čast, vam veli moj gospod povedati, da se niste vedli kakor pravi vitezi, temveč ste lajali kot psi: a komur bi ne bile všeč te besede, tega poziva na boj peš ali na konju do zadnjega izdihljaja, in se bo javil, kjer mu boste veleli, kakor hitro ga z božjo milostjo in usmiljenjem sedanja bolezen popusti.” “Povej svojemu gospodu, da redovni vitezi potrpežljivo prenašajo žalitve zaradi imena Zveličarjevega, da se pa brez osebnega dovoljenja mojstra ali velikega maršala ne morejo bojevati; po to dovoljenje pa da bodo vendar pisali v Malborg.”
Čeh je zopet 'pogledal na truplo gospoda de Fursija, zakaj k njemu je bil v prvi vrsti poslan. Zbiško je namreč vedel že prej, da se redovniki ne odzivajo pozivom. Ker pa je slišal, dia je med njimi posvetni vitez, je hotel posebno njega pozvati, sodeč, da si s tem pridobi in potolaži Juranda. Medtem pa je ta vitez ležal sedaj zaklan— kakor vol med štirimi križarji.
Čeh sicer ni vedel, kaj se je zgodilo, ali ker je že od mladih nog dosti izkusil, je zavohal neko nevarnost, čudil se je tudi temu, da se mu je Danfeld med pogovorom vedno bolj bližal, drugi pa so
začeli premikati svoje konje od strani, kakor bi ga hoteli nekako obkoliti. Zato je začel postajati pozoren, zlasti ker ni imel pri sebi orožja, katero je bil v naglici pozabil vzeti s seboj.
ZNA SI POMAGATI Ely se Mars v New York City, N.Y., se je poleti vozila na delo tako, kot vidimo na sliki — z nizkim motornim kolesom.
mt
" r -. ?
A. GRDINA & SONS, INC.
FUNERAL DIRECTORS
Pogrebni zavod: 17002 Lake Shore Blvd. KEnmore 1-6300
FURNITURE DEALERS
Pogrebni zavod:
1053 E. 62nd Street HEnderson 1-2088
Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
RUDY KRISTAVN1K COMPANY
Gradbena dela — Mizarstvo — 5908 Bonna Ave.
Gradimo liove hiše, garaže in slične gradbe. - Popravljamo in prenavljamo stanovanja in poslopja. Dogradimo nove prostore. Vsa dela zavarovana. - Proračuni brezplačni. - Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965, Cleveland, O.
KONJIČA — Šest čevljev visoki Al Darby iz San Antonia, Tex., vodi svoja sedem let stara konjiča, ki sta dosegla le eno četrtino višine navadnih konj.