šiev. 188. Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 ca pol leta..... „ 120 sa celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno....... Din 30 Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji . r inozemstvu. ... Din 60 ... . 80 fm J'' S . li m iv! ■ , 7 | •j .■vi m 9 ara« ^SSHhs i prilogo „ Ilustrirani Slovenec Cene inseratomi Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3'— in 4—, oglasi v uredniškem delir vrstica po Din Pri večjem naročilu popust- Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Pošlnina plačana v ootovirt Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za insernte) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Jugoslovanska orientacija. »Jutro« je torej postavilo tezo, da slovenskega vprašanja ni, to se pravi, ono priznava to vprašanje samo v kulturnopolitič-nem smislu in piše: »Eksistenčno pravo Jugoslavije tiči v narodnostnem načelu. Ako hoče Jugoslavija kdaj izpolniti svojo občo kulturno nalogo, posebej pa svojo veliko »zadačo«, da organizira Evropi Balkan, mora v bodočih dveh desetletjih izvesti popolno duševno ujc-dinjenje naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali bolje rečeno: naroda Jugoslovenov, kakor nas imenuje ves vet. Ne le inteligenca, vse mase se morajo vzgojiti v zavesti narodnega edinstva, t. j. v zavesti, da niso sami Srbi cel narod, nc Hrvati, ne Slovenci, temveč le vsi skupaj. Narodna solidarnost, zavest, da smo Jugoslovcni ena celina in ne aritmetična vsota ljudi, mora povsem podreti plemenske »granice«. Jugoslovensko orientirano ljudstvo hoče unitaristično Jugoslavijo, a pristaši »zastarele« teorije treh narodov morejo misliti le na federacije; oni gojc plemensko mržnjo in da svoje teorije utrdijo, vlačijo zraven Bolgare, dasi ie za vsakogar jasno, da sc položaja Bolgarov napram Srbstvu ne more primerjati s položajem Hrvatov in Slovencev.« To bi bila torej »Jutrova« teorija o jugo-slovenski deji po njegovih najnovejših raziska-vanjih. Reči moramo; precej meglena in pa oiršava. Ko bi si »Jutro« vzelo truda prelistavati najstarejše letnike slovenskega časopisja, pa bi našlo jugoslovansko idejo s slovenske perspektive veliko bolj jasno in pregnantno izraženo. Prepričalo bi se, da jc vsem našim jugoslovansko orientiranim ljudem od nekdaj lebdela pred očmi Jugoslavija kot politična zajednica, torej kot država Slovencev, Hrvatov in Srbov, a tudi Bolgarov, kajti povsem naravno more samo politična zajcdnica vseh štirih jugoslovanskih sosedov predstavljati najvišji jugoslovanski ideal. Dejstvo naše sedanje Jugoslavije pomeni siccr idealno rešitev jugoslovanskega vprašanja, a ne šc najideal-nejše rešitve. Naloga, ki jo ima naša država na Balkanu, mora biti po našem mnenju V prvi vrsti ta, da pritegne tudi Bolgarijo v svoj državni okvir. Pa pustimo Bolgare na stran; to je vse stvar bodočnosti. Saj bi si mi danes spričo duha in razmer, ki vladajo v Bolgariji, niti ne želeli, da je tudi ona v naši državni zajednici, ker bi bila samo ovira konsolidacije naše države. Treba bo še dosti časa, da sc prilike razvijejo, pred vsem pa, da preteklost izgine v pozabljenje, predno bo jugoslovansko vprašanje dozorelo tudi v pogledu Bolgarije. Zaenkrat imamo Slovenci, Hrvati in Srbi svojo državno zajcdnico, kakor je bila naš najbližji jugoslovanski cilj, in zadovoljimo se, da smo vsaj ta svoj cilj dosegli. Zmiscl in svrha te naše države pa je, da Slovence, Hrvate in Srbe spaja v eno organično celino, politično in narodno, torej v eno politično in narodno državno telo, ali kakor jc to plastično izrazil dr. Krek: Jugoslavija'ima biti eno drevo, eno deblo, izraslo iz treh korenin: slovenske, hrvatske, srbske. Torej eno deblo s tremi koreninami. Tc tri korenine pa so vsaka za-sc i enaki meri vir življenja in rasti jugoslovanskega debla; izpodreži eno, bo drevo hiralo. Taka je bila Krekova jugoslovanska zamisel in orientacija, in nje sc držimo tudi mi. ►Jutrova« pa jc temu ravno nasprotna; ona negira slovenstvo in gre za »popolnim duševnim ujedinjenjem«, kaj pa pod tem razume, takoj neprikrito pove v stavku, da jugoslovansko orientirano ljudstvo hoče unitaristično Jugoslavijo. Kaka ncresnica, kaka zmota, in kaka absurdnost! V kakšno svrho pa naj bi to »jugoslovansko orientirano ljudstvo« hotelo onitaristično Jugoslavijo? V svrho duševnega ujedinjenja? Kaj pa ima ustavna in administrativna ureditev države s tem opraviti? Potemtakem bi n. pr. nemški narod do svojega duševnega ujedinjenja mogel priti samo v uni-taristični državi, federativna država pa bi ga razbila? In Bavarca treba prekovati v Prusa, Švaba v Saksonca, Porenca v Meklcnburžana? Jugoslavija mora biti torej unitaristična, če hočemo biti Slovcnci, Hrvati in Srbi eno! To je kvečjemu vclcslovensko, vrlehrvatsko ali velesrbsko naziranje, ne pa jugoslovansko. Nas more duševno ujediniti samo tako urejena državna skupnost, ki nas bo vse zadovoljila in s tem pospeševala naravni proccs duševnega ujedinjenja. Da naša država s sistemom vidovdanske ustave tega procesa ne samo ne pospešuje, ampak ga v vsakem pogledu zadržuje in celo obrača v ravno nasprotno smer, to mislimo, se je v teh zadnjih letih žc dovolj žalostno pokazalo. Istotako absurdna je trditev -Jutra«, da federalistična misel goji plemensko mržnjo. Zgodovina ameriških Zcdinjenih držav nam kaže, kako je ravno federalizem ustvaril tam najmočnejši državni organizem, kar ga svet pozna, kako je izgladil vsa nasprotstva med plemeni in dal vsesplošnega razmaha narodnim tvornim silam. Sicer pa mi za našo državo niti ne zahtevamo fcderacijc, ker se zavedamo težav, s katerimi bi bila taka državna ureditev v današnjih razmerah združena, ampak hočemo avtonomijo, ki naj zasigura slovenskemu narodu enakopravno stališče v tci državi. Tako jugoslovansko orientacijo, kakor jo razvija »Jutro«, slovenski narod odklanja. Oa je vstopil v to državno zajednico s Srbi in Hrvati kot slovenski narod in hoče v njej ostati in sc izživeti kot slovenski narod, in čc mu bo to omogočeno, potem bo s tem sam po sebi s Srbi in Hrvati tudi duševno popolnoma ujedinjen, in ga ne bo treba šele v to duševno ujedinjenje potom centralističnega unitarizma umetno presajati. Ta 'Jutrova« fraza »o jugoslovanskem popolnem duševnem ujedinjenju« ni nič drugega ko lepo, a slabo maskirana miselnost ki jo jc nekoč v kulo-arih narodne skupščine nek poslanec tako drastično raztolmačil slovenskemu časnikarju: »Vi pravite, da so Slovenci, Hrvati in Srbi en narod. Zakaj pa se potem nc priznavate Srbom? Če smo eno, ste tudi vi Srbi, če pa niste Srbi, pa nismo eno.« med hrvatskimi strankami. Imenovanje drž. Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) Predsedstvo vlade je prejelo obvestilo, da je kralj 16. t. m. podpisal ukaz o imenovanju sedmih novih državnih podtajnikov. Od HSS so imenovani: dr. Josip P a s a r i č v ministrstvu prosvete, dr. Juraj K r n j c v i č v ministrstvu za socialno politiko in Mirko Ncudorfer v ministrstvu za finance. Od radikalne stranke pa so imenovani sledeči: cir. Bogoslav K u j u n d-ž i d v ministrstvu za gozdove in rudnike, dr. Vlado Andrič v ministrstvu za agrarno reformo za Bosno in Hercegovino, dr. Suvali o v i č za Vojvodino in Bora M i I o v a n o -v i č za Južno 'Srbijo. — Podtajniki bodo uvedeni v svoje dolžnosti še tekom tega tedna. Zaprisego bodo položili pred namestnikom ministrskega predsednika Markom Gjuričičem, čim sc vrne iz Dobrnskih toplic. a a a i a« Belgrad, 21. avg. (Izv.) Vodstvo HPS je imelo v Zagrebu važno konferenco, kateri je prisostvovalo mnogo delegatov raznih organizacij iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije. Ob tej priliki se je vršil razgovor o agi tacij-skem načrtu, po katerem naj bi se vršila po vseh večjih mestih, posebno v Dalmaciji, cela vrsta sestankov. Začetkom prihodnjega meseca pa se bodo vršila po vseh večjih pokrajinskih centrih velika javna zborovanja. Na tej konferenci se je sprožilo tudi vprašanje strankinega dnevnika v Zagrebu. Sklep se glasi v tem smislu, da se vsa pažnja obrne »Seljačkim Novinam« in da se vprašanje posebnega strankinega dnevnika odgodi za pozneje. Nadalje se je tudi sklenilo, da se podajo vsi prvaki HPS med narod v cilju energične agitacije. Razpravljalo se je poglavitno o ponudbah drugih hrvatskih političnih grup za sodelovanje s HPS. Po splošnem razpoloženju sodeč, ne bo šla HPS v nobeno sodelovanje s HSS, ker se smatra, da je g. Radič s svojimi ekstra-turami prišel popolnoma ob svoj ugled in da bi skupno delo v tem pogledu ne prineslo HPS absolutno nobenih koristi. Zagreb, 21. avgusta. (Izv.) Dopoldne se je razgovarjal vaš dopisnik s poslanci HZ iu nekaterimi disidenti HSS. Iz pogovora je izvedel, da obstojata med disidenti dve struji, katerih ena hoče, da se HZ likvidira in se skupno z disidenti osnuje nova stranka, katere program bo temeljil na sedanjem strankinem programu HZ. Druga struja pa hoče upostaviti stari program HRSS in na podlagi tega zbrati okrog sebe hrvatske volivce. Prvo strujo zastopajo: Jagatič, Urojič in Miklaužič, drugo pa Buč, Trajanovič in Došen. Dr. Bu-čeva struja je stopila v stik tudi z bivšim utemeljiteljem HRSS Tomo Jalzabetičem in so sklenili, da ne osnujejo nove stranke temveč bodo delovali na programu HRSS. Za nedeljo so sklicali sestanek v Djurdjevcu, da bodo videli, kak odmev bo imel^ odcepitev med vo-livci in da skušajo pojasniti ljudstvu sedanji politični položaj. Ljudstvo je večinoma še jako nepoučeno o sporazumu in ne ve, kako nesrečo pomeni za hrvatski narod. Naloga le strujo bo tudi, da vsaj nekoliko omilijo med Hrvati kult Radiča. Mnogi kmetje, s katerimi so se poslanci osebno razgovarjali, niti ne vedo, da je Radič že izpuščen iz ječe in ne vedo ničesar o najnovejšem političnem skoku radičevcev. — Na vprašanje, kateri program bo v glavnem služil kot podlaga njihovemu delu, je odgovoril dr. Buč, da predvsem stari program HRSS, ki poudarja, da smo Hrvati poseben narod in zahteva za Hrvatsko samoupravo. Na vprašanje, kaj razumeva pod samoupravo, je dr. Buč odgovoril: Predvsem obsega pojm samouprava zahtevo, da dobimo lasten sabor in samostojno finančno upravo. Glede poudarjanja revizije ustave je dr. Buč odgovoril, da bo o tem sklepal zbor delegatov; republikanski program zaenkrat ne bo tako jasno označen iu bodo v tem vprašanju zavzemali bolj oportunistično taktiko. Krilo dr. Buča na fuzijo z ostalimi opozicionalnimi strankami ne misli, pač pa se bo zavzemalo za to, da se ustvari blok proti HSS. V parlamentu pa bodo osnovali poslanci skupno z Zajednico Hrvatski federalistični klub. Mnenje disidentov je, da bodo radikali, čim bodo utrdili mnenje, da hrvatsko vprašanje ne obstoja več, tudi s HSS napravili enako kot s Pribičevičem. Tudi ne verujejo v notranjo stabilnost Radičevo in predvsem poudarjajo, da Radiča obdaja preveč neinteligentna okolica. Disidentska struja Jagatiča, Urojiča in Miklaužiča pa hoče po likvidaciji HZ ustanoviti novo Hrvatsko Revizionistično Stranko. Glavni organ nove stranke bi bil »Hrvat . Pristaši te struje sklicujejo za 26. avgust sestanek v Zagrebu. Priprave za svečanost na B igrad, 21. avgusta. (Izv.) Minislcr /.n gozdove in rudnike dr. Nikič je določil komisijo, ki naj prouči razmere v trboveljskih ru-dokopih, ker je prišlo mnogo pritožb tako od strani rudarjev, kakor od strani akcionarjev samih. l«5 Belgrad, 21. avg. (Izv.) Iz dobro poučei^it krogov se čuje, da sc bodo zunanji ministri Male antante dva dni pred zasedanjem društva narodov v Ženevi sestali na skupnem sestanku, da sc dogovorijo o vseh vprašanjih, ki sc bodo obravnavala na sejah Društva narodov, posebno pa glede onih vprašanj, ki sc direktno ali indirektno tičejo specifičnih političnih interesov Male antante same, in sicer bodisi celote bodisi posameznih držav, ki tvorijo Malo antanto. fv!ov kovani denar. Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) S Sušaka gre v Zagreb, Ljubljano in Belgrad prvi transport dvodinarskih metalnih novčanic v skupnem znesku 200 milijonov dinarjev. Drugi transport pa gre v Gruž in je določen za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro. Tretji transport, ki pride čez dva dni iz Ant-vverpna, pa je določen za Niš in Južno Srbijo. Četrti transport pa prispe začetkom prihodnjega tedna. Kar se tiče zlatnikov, je fin. ministrstvo izdalo nalogo, da se to vprašanje vzame v pretres in da se kovanje čimpreje začne z zlatom iz tresorov Narodne banke. NAŠ PROMET Z GRŠKO. i clgrad, 21. avgusta. (Izv.) Po vestih iz Soluna se otvori tnkozvana krčka svobodna cona s 1. septembrom. S tem bo naš izvoz že v jesenski seziji šel preko grške svobodne cone, Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) Fin. minister dr. Stojadinovič je s svojo soprogo, upraviteljem dvora Vcljo Dimitrijevičem ter fin. nadzornikom Novakovičcm odpotoval skozi Dalmacijo v Črno goro. Spotoma se je ustavil v Splitu, kjer si je ogledal izložbo Jadranske straže, in v Trogiru. Včeraj pa se jc s posebnim parobrodom odpeljal proti Črni gori, kamor sc podaja kot častni predsednik slavnosti, ki se bodo vršile ob priliki prenosa Njegoševih telesnih ostankov na Lovčen. V tej funkciji bo dr. Stoiadinovič vodil konference, ki sc bo na njih v podrobnem določil program in organizacija slavnosti. Tem konferencam prisostvuje tudi upravitelj dvora Velja Dimi-trijevič. — Kakor znano, se bo teh svečanosti ude* ležil tudi kralj. S Sušaka se. odpelje s posebno ladjo Jadranske plovidbc »Karadjordje«, ki jo da društvo na razpolago. Na potu v Črno goro sc bo kralj ustavil v posameznih lukah Dalmacije, kjer sc pripravljajo za svečan sprejem. IZMENJAVA A VST R O -O G RS KIH KRON V II!. CONI. Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) Na temelju sporazuma med našo državo in Italijo z 18. p. m. glede izmenjave avstroogrskih kron v 111. coni, je določilo vrhovno nadzorstvo financ, da se 31. t. m. začne z izvrševanjem določil tega sporazuma. Zato je ministrstvo financ izdalo potrebne instrukcije svojim podrejenim organom v Dalmaciji. F AN N0L1 PROTESTIRA. Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) Kan Noti in njegovi pristaši izven albanskih mej so naslovili na konferenco poslanikov protest v imenu albanskega naroda radi sklepa, po katerem je samostan Sv. Nauma pripadel naši državi, ili zahtevajo, da ostane konferenca glede mej med Albanijo in kraljevino HSS pri svoji prvotni odločitvi. ČASNIKARJI SE ČEZDALJEBOL.) ZDRUŽUJEJO. Belgrad, 21. avgusta. Romunska vlada je pozvala v Bukarešt zastopnike časnikarjev iz 13olgarije in Grčije, da se seznanijo z razmerami v Romuniji in da pride do čim tesnejše zveze med grškimi, bolgarskimi in romunskimi časnikarji. Po konferenci časnikarjev Male antante v Sinaji smatra romunska vlada, da jc dobro, če se romunski časnikarski zvezi približajo poleg čehoslovaških in jugo-goslovanskih tudi bolgarski iu grški novinarji. ZA NAŠ ZRAČNI PROMET. Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) Začetkom sep* tembra sc pričakuje prihod princa Pavla v Belgrad. On pride semkaj zato, da sc pri upravi Aerokluba informira o delu za razmah domače civilne aviiatikc. Princ Pavle se jc poleg tega kot predsednik Aerokluba zahvalil finančnemu odboru narodne skupščine za poklonitev četrt milijona dinarjev Acro-klubu. Princ Pavle se zanima posebno za ustanovitev dveh zračnih linij Belgrad-Zagrcb in Belgrad-Skopljc, s čimer bo položen prvi temelj razvoju domače aviatikc in 'račnega prometa. AKCIJA PROTI KAČAKOM. Belgrad, 21. avgusta. (Izv.) Danes preet-poldnc jc minister za zunanje zadeve dr. M. Ninčič sprejel albanskega zunanjega ministra g. Cena-bega. Dr. Ninčič in Cena-bcg sta delj časa konferirala o možnosti skupne akcijc naših in albanskih državnih oblasti proti vpadom kačakov, ki povzročajo velikansko škodo prebivalstvu obeh držav. V predmetnem vprašanju jc doseženo med dr. Ninčičcm in g. Ccna-bcgom popolno načelno soglasje in sc bo tozadevni predlog v svrho podrobnejšega pretresa predložil naši in albanski vladi, med Rusijo in~!talijo. Rim, 21. avgusta. >Trilnmas: priobčujo poročilo svojega berlinskega dopisnika o veliki nervoznosti, ki se polašča ruskih političnih krogov spričo napredujočih pogajanj /a anglo-francosko-nemški garancijski pakt. Rusija sc boji izolacije in kljub vsem demanti-jom sc vzdržuje vest, da pride čičerin v Rim, kjer obišče Mussolinija, nakar bi Mussolini vrnil obisk v Moskvi. Gre za ustvaritev ©not- ne smeri v italijanski in ruski politiki nasproti Nemčiji, kateri da je Italija svetovala, da zaenkrat še ne sprejema obvez za vstop v cvezo narodov. — Temu poročilu dostavlja »Tribuna«, da je pač želeti tesnejših odno-šajev z Rusijo, da pa Italija svoje politike ne more vezati ua politiko Moskve. VELIKI MANEVRI ITALIJANSKE MORNARICE. Rim, 21. avgusta. Deloma danes deloma jutri se vkrcajo ua ladje visoke osebnosti, ki bodo prisostvovale velikim manevrom mornarice v Sicilijanskih vodah, pri katerih se preizkusi obramba Sicilije proti morebitnemu napadu. Poveljnik pomorskih sil, vicead-miral Alfredo Acton, je včeraj razvil svoje znamenje na ladji »Savoia«, na kateri ostane ves čas manevrov. Kralj se vkrca jutri v Spezziji na kralj, jahto »Savoia«. Manevrom bodo prisostvovala tudi general Badoglio, senatni in zbornični predsednik, državni pod-tajnik za vojno, mnogi senatorji, poslanci in časnikarji. RUSKI UČENJAKI V ITALIJI. Rim, 21. avgusta. Semkaj je preko Neaplja dospela komisija ruskih učenjakov, v kateri so zastopniki vseh univerz in višjih šol v Moskvi. Komisija ima namen, obnoviti kulturne zveze z ostalo Evropo. Te dni odpotujejo v Rusijo mnogoštevilni italijanski profesorji, da se udeleže proslave 200 letnice Akademije znanosti, ki se vrši v Moskvi odnosno Leningradu od 5. do 14. septembra t L ITALIJANSKI FINANČNI POLOŽAJ. Rim, 21. avgusta. Glasom uradnega poro-fila so v prvem mesecu 1925-26 (juliju) redni in izredni izdatki prekoračili proračun za 720 milijonov; to pa zato, ker je državna blagajna meseca julija posebno obremenjena, posebno vsled izplačila obresti za javne dolgove. Javni dolgovi so se zvišali v tem mesecu za 362 milijonov. Dohodki so prekoračili proračun za 198 milijonov in izkazujejo sklepni računi za mesec julij 71 milijonov prebitka Ureditev belgijskega rfolp Ameriki. iie.vyork, 21. avgusta. (Izv.) Uradno ameriško poročilo o pogodbi, sklenjeni med Belgijo in Zedinjenimi državami v ureditvi belgijskega dolga Ameriki, razlikuje natančno med vojnimi in povojnimi dolgovi. Obljube, ki jih je dal Wilson belgijski državi v imenu Amerike, bila Amerika moralno prisiljena upoštevati in zato je dovolila Belgiji izjemno stališče. Za dru^e države-dolžnice pa to ne velja. /edinjene države bodo glasom uradnega poroči.a dobile od Belgije tekom 62 let skupno 728 milijonov dolarjev. Voini dolg znaša 172 milijonov dolarjev, povojni dolg 246 milijonov, 310 milijonov pa znašajo obresti v amortizacijski dobi. Prvi obrok vojnega posojila bo znašal en milijon dolarjev in zadnji obrok naraste tekom 62 let na 2.3 milijonov. Na obrestih vojnega dolga popusti Amerika Belgiji okroglo 200 milijonov dolarjev. Začetni povračilni obrok za odplačevanje povojnih posojil znaša 1.1 milijona dolarjev in naraste nazadnje na 9.6 milijonov. Obresti znašajo prvo leto 1.75 milijona dolarjev, narastejo sredi plačilne dobe do 8.2 milijona dolarjev in padejo zadnje leto na 300.000 dolarjev. Francoski in italijanski dolžniki polagajo na kompromisno rešitev vprašanja dolgov med Belgijo in Ameriko velike nade in upajo, da bodo tudi oni deležni gotovih ozirov. Verjetno pa to ni, ker so Amerikanci v svojem uradnem poročilu o pogodbi med Belgijo m Ameriko izrečno naglasili, da so samo napram Belgiji prevzeli neke moralne obveznosti, ne pa tudi napram ostalim dolžnikom. Newyork, 21. avg. (Izv.) Predsednik Coo-lidge je odobril formulacijo predloga glede belgijskih dolgov. TUDI ITALIJA SE OGLAŠA. Rim, 21. avgusta. (Izvir.) Komaj sc je v Rimu zvedelo, da je dovolila Amerika Belgiji pri plačevanju njenih dolgov znatne ugodnosti, se je oglasila tudi Italija s sličnirai zahtevami. Mussolini se je dolgo posvetoval s finančnim ministrom Volpijem o načinu povračila laških dolgov Ameriki. Laški listi naglašajo, da ima Italija z ozirom na svoje vojne žrtve še večjo pravico do milosti kakor Belgija. Francosko pogajanje z Ameriko Newyork, 21. avgusta. (Izv.) Francoski poslanik v Washingtonu je sporočil ameriškemu finančnemu ministrstvu, da pride meseca septembra posebna francoska finančna komisija v Ameriko, ki se bo pogajala za ureditev francoskih dolgov Ameriki. Tudi finančni minister Caillaux pojde v Ameriko. Pariz, 21. avgusta (Izv.) Z ozirom na ugodno rešitev vprašanja belgijskih dolgov Ameriki zahtevajo francoski listi tudi za Francijo gotove ugodnosti. »Matin« naglaša potrebo obzirov že zaradi finančnega stanja Francije. Boji v Maroku. Pari«, 21. avgusta. (Izv.) Iz Tangerja poročajo, da sta se francoska in španska mirovna posredovalca vrnila brez uspeha iz Tan-gerja, kjer sta čakala zastonj na zastopnike Abd-el-Krima. »Pariš Sodr« piše, da je s tem diplomatska poravnava spora izključena. a, katera bo letošnjo sezono gostovala na tamkajšnji Ljudski operi, se baje stalno naseli na Dunaju. Italijanski j pevci so poslali Mussoliniju brzojavno prošnjo, naj se oddolži Dunajčanom za lepi sprejem, ki so ga le-ti priredili Italijanom, na ta način, da dovoli dunajski opereti gostovati v Bolzanu. — Francoski in italijanski strokovnjaki so ugotovili, da se otok Korzika pomika v smeri proti Italiji. V zadnjih 100 letih se je otok premaknil v tej smeri za približno 10 metrov. Velika nesreča na parniku »Mackinac«. 1 Parnik »Mackinac« je vozil navadno zabave i željne ljudi in izletnike po raznih mestih mor- ske okoli Newyorka se razprostirajoče obale. Pretekli teden pa se je zgodila na parniku velika nesreča. Na ladjo se je vkrcalo okoli 800 izletnikov, mnogi z ženami in otroci, da se peljejo v znano kopališče Nevvport Izletniki so se med vožnjo razposajeno zabavali ob zvokih prijetne godbe, ko je nenadoma počil parni kotel. Eksplozija je bila tako silna, da je mnogo potnikov vrgla raz krov v morje. Metnikov se je polotil silen strah in nekateri so prišli ob pamet, da so brez pravega namena poskakali v morje. V notranjosti ladje je para opalila 33 oseb, ki so jih doslej našli, mnogo pa jih še pogrešajo. Sreča v nesreči pa je bila, da ao v bližini ponesrečenega par-nika imele vojne ladje svoje vaje. Vojne ladje so takoj prihitele na pomoč in prepeljale veliko število ponesrečencev v mornariško bolnišnico. Nemško izseljevanje v Združene države. V času od 30. junija 1924. do 30. junija 1925. je bilo iz vseh evropskih držav, izvzemšl Nemčijo, pripuščenih v Združene države Severne Amerike, 21.491 izseljencev, iz Nemčije same pa v istem času 51.491. Tako hitro se izpreminjajo simpatije in antipatije? Kmetski tabor v Dravljafi priredi Okrajna kmetska zveza za ljubljansko okolico v nedeljo, dne 23. av^ gusta 1925 ob 2. uri popoldne. Govorita poslanca Brodar in Smodej, UST- TA DAN VSI V DRAVLJEI -»c Pred zborovanjem seja Okr. kmetske zveze. Poslanca bosta po shodu volivcem na ra*-polago za razgovor. Dr. Seipel o svetovnem miru. Na zborovanju nemških katoliških akademikov v Inomostu je minulo nedeljo govoril tudi bivši kancler dr. Seipel o razmerju krščanstva do mirovnega gibanja. Med drugim je naglasil, da sta krščanstvo in mir neločljivo združena. Zveličarju je bila najdražja beseda: mir, zanj je molil v velikoduhovniški molitvi. V razodetju vojna izrecno ni prepovedana. Pomisliti pa je treba, da delo cerkve še ni dovršeno in da njene naloge še niso izčrpane, temveč da ima pred seboj še čas, v katerem naj doseže še nove uspehe. V dobi od Leona XIII. so katoličani posvečali vso skrb socialnim problemom in skušali ustvariti socialni mir. Cerkev ne pozablja, da poleg miru med narodi obstoja tudi mir v človeških dušah, rodbinah, med stanovi in da so vse te vrste miru v tesni zvezi med seboj. Pa tudi za mir med narodi si je cerkev že pridobila nevenljivih zaslug. Ona je čuvala dolgo časa idejo rimskega imperija ter tako ohranila narode v tesnejši zvezi. Vedno se je borila za upoštevanje mednarodnega prava. In sedaj, ko je po svetovni vojni napredovala povsod demokracija, se bo tudi katoliška cerkev pričela intenzivneje baviti z mirovnimi vprašanji. Katoliška cerkev je z vso svojo avtoriteto podpirala razsodniške pogodbe, ona bo dala kristjanu orientacijo v teh vprašanjih, le ona more po svojih normah zagotoviti organičen svetovni mir. Z gorečo ljubeznijo v srcu moramo razmotrivati vprašanje svetovnega miru, delovati pa moramo zanj kot katoličani, s katoliškimi metodami, sicer bo naše delo brezuspešno. K razstavi bratov Kralj v Akademskem domu. Kljub trajno neugodnim razmeram doživljamo redno te manifestacije naše zmerom bolj zoreče vpodabljajoče umetnosti, ki nosi danes pečat duha, v katerem se giblje rastoča sila bratov Kralj. Polagoma se čistijo pojmi o vrednosti in o pomenu naših sodobnih vpodabljajočih umetnikov. Razlikovati moremo natanko razvojno črto naše moderne, ki se je začela v znamenju Riharda Jakopiča, nadaljevala v Franu Tratniku in ki stoji danes na višini bratov Kralj. Ni brez pomena poudarjati baš ta imena, zakaj iz njih nam raste stavba na svojih pravih temeljih; izpopolnjuje se v njih jorganizem, ki je samostojen, neodvisen od tujih primesi: naša narodna vpodabljajoča umetnost, ki živi svoje življenje. Kar je Rihard Jakopič z neprecenljivo smelostjo započel, je našlo svoje verno na-naijevanje v Tratniku in pozneje v bratih Kralj. Brata Kralj sta vplela v idilo našega naroda nekaj tistega bridkega trpljenja, ki se je pokazalo kakor živo znamenje v vojnem metežu. Dasi sc po zunanji obliki močno ločita od Tratnika, še bolj pa od Jakopiča, sta le stopnjevala od teh načeto oblikovanje svobodnega, nevezanega duha, ki si podjarmi predmete, vso naravo, ter ji postavi nasproti zgoščeni in sočni simbol samega sebe v ogledalu predmetov, v ogledalu narave. ISpočetka, pri prvih razstavah, jc bilo pkrog njiju samo zmerjanje. Gkdaicem so se ! zdele njih podobe spačene in zverižene. Glasen protest se je dvigal od vseh strani. Odveč je spominjati, da so zmerom, odkar pomnimo, imele trajno vrednost samo tiste stvari, katere so bile najmanj po godu sodobnikom, ki so opazovali njih rojstvo. Toda danes se popolnoma zanašamo ne le na umetniško, temveč tudi na dokumentarno ! vrednost teh del. Čisto znanstveno! Tako bo prišel tudi za dela bratov Kralj čas, ko bomo v njih spoznali najvernejši dokument, najzanesljivejšo pričo našega časa in našega naroda obenem. Kdo bi tajil, da sta brata Kralj posegla v najbolj plodna tla, iskaje motivov za svoja dela? Religioznost in starodavni čut za mistiko, nabožnost ter fabuliranje našega kmetskega ljudstva — to je neprecenljiva zakladnica, iz katere črpata oba umetnika. Dela, ki jima rasto tako iz najpristnejšega narodnega vira, zadobe v njihovih rokah nekaj širokega, brezbrežnega — a vendar domačega, kar bi imenoval brezkrajnost duhovne in notranje domovine. Presenetljiva je, recimo, oblika, v katero odevata svoje podobe. Pa se zamisli: dosledno naj bo za vsako misel, za vsako razpoloženje in za vsak položaj, na licu, v telesu, na predmetu, postavljena — ne le senca, temveč resnica izraza, — pa jo moiaš oblikovati, kakor jo oblikujeta Kralja. To izvira iz fantazije, nc iz preračunono-sti. Navdahnienost igra tukaj glavno vlogo. Iz nje nastajajo podobe, kipi, igrače, — vse, kar jc lepega in kar nas spominja na nekaj popolnoma našega, globoko vkoruiiniotiega. Od razstave do razstave si pridobivata več prijateljev. Kdor jima sledi z iskrenim srcem, ju mora vzljubiti, zakaj njuna največja dobrota jc odkritosrčnost. Nič se ne pačita in nič se ne uklanjata. Vsaka črta, vsaka poteza na njih delu je potrebna, nujna, edina mogoča, in z globokim prepričanjem, z neomajno vero je pribita na platno, izklesana in zrezljana. Ni moj namen, da bi kritiziral to in ono, kar bi ne bilo po godu temu ali onemu. Sprejemam z navdušenjem vest, da Kralja zopet razstavita, ker bo Ljubljani zopet nekaj iskrenega in resničnega — v času neiskrenosti in neresničnosti. Razstavita dela iz najnovejše dobe. Nekatere plastike so bile že razstavljene, tukaj in drugod. V Pragi je n. pr. ocenil Jifi Hejda Toneta Kralja »Pasijon« tako-le: Neprekosljiv v svojem načinu je Pasijon. Enajst lesenih skulptur, na sredi Križani, a brez križa, razprostrte roke bolj v blagoslov, izraz obličja bolj v odpuščanje kot v trpljenje. Trpinčen človek in vendarle Bog sam. Za ozadje služi deset trikotov človekove velikosti, ki simbolizirajo etape Pasijona. Od palmovih vej ob vhodu v Jeruzalem preko Irnjcve krone do praznično dvignjenih rok Vstajenja. Težko, da se bo zanimala katera cerkev za to globoko religiozno delo; in vendar ga smemo postaviti tik zraven mističnih vizij Fr. Bilcka. Govori svoj lastni jezik, ima svoj lastni slog, a celota je pač tako svečana, globokožalostna in vendar veličastno vzvišena, da sc človek spominja pobožnega načina Riemenschncidcrjevcga, in stari nemški mojster kaže tudi pot, ki jo je prehodil ekspre- sionist Tone Kralj. To delo korenini ponajveč v ljudski umetnosti njegove donjovine, kjer so stari podobarji ustvarjali odlične umetnine.« (»Prager Presse«.) Kar je slik, so topot vse nove, prvič razstavljene. Opažamo v njih zmerom močnejše stremljenje po enostavnosti in preprostosti, ki izvira iz obilnega bogastva notranjega opazovanja in predstavljanja. Zmerom bolj vidimo, da e Kralja otresata vsake navlake in da govorita z jasnostjo v podobah. Skrivnost je postala očita in ime ji je: preprostost. Muke polna je bila pot iz labirinta hotenja in želja do izklesanega stavka, do edine besede, ki jo v teh podobah govorita. Beseda jc prcklana v dvojno lice življenja: v pozemsko in v nadzemsko. Vpodabljanje pozemskih prizorov je v znamenju reka: »sub specie aeternitatis«, a vpodabljanje nadzemskih prizorov se drži 1« preprostega človeškega gledanja. To jc jasnost, ki ji zaman iščemo para v sodobni vpodabljajoči umetnosti. Čistost srca, ki jo izžareva liki močno solnce, je dragocena kakor čistost podobe, v katero je vklenjena. Pred temi slikami ne čutiš občudovanja, grobega navdušenja in cenenega zadovoljstva A dvignejo te v grozi in lepoti nad vsakdanjost, ki pokriva najtanjše kotičke človeška ga bitja. Tako naše, tako slovensko in obenem tako vseobsežno, kot stremljenje v umetnosti bratov Kralj, je malokatero dandanašnji. Najdemo sc. V resnici kot v ogledalu. In j iščemo v sebi pozabljeno, a ne zgubljeno Sit ! stost sinov istega naroda, iste zpmlie, ki je j porodila te spomenike lepote. ( Manifestnem shodi državnih nameščencev odloženi. Letošnja skupščina Glavne zveze, ki se je vršila 10. in 20. aprila t. 1. v Ljubljani, je naročila upravnemu odboru zveze, da skliče izredno skupščino v Belgradu, ako bd se od strani centralnih oblasti ne ugodilo glavnim zahtevam dotične resolucije. Ker je ostala ta resolucija brez vsakega odziva, je upravni odbor sklenil, da se vrši SO. avgusta t. 1. v Belgradu izredna skupščina, isti dan pa v. vseh večjih centrih naše države krajevni shodi, ki naj bi dali v čim večji meri izraza za solidarni skupni nastop vseh aktivnih in upokojenih drž. nameščencev. Ko je upravni odbor glavne zveze sprejel ta sklep, še ni mogel imeti pred očmi iz vestni h važnih momentov, ki so se pojavih še le pozneje in s katerimi se je pri določitvi dneva za prireditve takšnih shodov moralo računati, aiko so ti shodi hoteli doseči potrebni efekt. Odsotnost vseh merodajnih činiteljev v Belgradu, večine članov vlade 6 predsednikom ministrskega sveta, njegovim namestnikom in finančnim minfetrom, odgoditev narodne skupščine na jesen, pa tudi Njegovega Veličanstva kralja samega — vse te okolnosti so povzročile tako situacijo, da bi za 30. avgust v Belgradu projektirana izredna skupščina in shodi drž. nameščencev po vseh večjih krajih naše države na noben način ne mogli doseči svojega cilja. Temu je treba še dodati, da sta dva člana upravnega odbora Glavne zveze, ki bi morala poročati o posameznih važnih vprašanjih, zbolela in se zdravita izven Belgrada, kakor tudi to, da je sklican za 28,—30. avgusta v Belgrad mednarodni kongres srednješolskih profesorjev in da se v istih dneh vrši v Su-botici pokrajinska skupščina učiteljske zveze. Naravno je, da bi vsled teh razlogov zelo mnogo drž. nameščencev ne moglo prisostvovati izredni skupščini Glavne zveze. Glavna zveza drž. nameščencev v Belgradu je vsled tega skleni la, da se za dan 30. avgusta napovedane manifestacije drž. nameščencev ne vrše, marveč odlože na poznejši čas, ko odpadejo vse navedene zapreke. — Osrednja zveza javnih nameščencev in upokojencev v Sloveniji — Ljubljana. Otvoritev Doma na Krvavcu. Planinska stavba na Krvavcu bo do konca tega mcseca dogotovljena. Zato se vrši otvoritev te nove stavbe 6. septembra. Zavetišče se bo nazi-valo »Dom na Krvavcu«. Romanje na Kuzn, Vsem častilcem svete Neže in sv. Jošta sporočamo, da bo letos na Kumu glavni shod 28., 29. in 30. avgusta. To pot pridejo tudi Kostanjevičani v spremstvu svoje godbe ter prineso darove za sv. Nežo. Kdor želi preživeti par veselih dni za dušo in telo — brez dolinskih muh in skrbi — naj pohiti angelski teden na Kum. Zal mu nc bol — Za oddaljene romarje, ki prihajajo z vlakom, je najkrajša pot iz postaje Hrastnik ozir. Trbovlje. Nazaj pa svetujemo romantično pot preko Št. Jurja po dolini Sklendrovca v Zagorje, ali pa ob Sopoti v Radeče. Planinski dan. Oficielen planinski dan celokupnega jugoslovanskega planinstva bo^ 6. septembra. Na ta dan se priredi pod vodstvom Hrvatskega planinskega društva izlet planincev iz cele države na Plitvička jezera. V Kranju je umrl v petek, dne 21. t. m., g. Ivan Pire, blagajnik Mestne hranilnice. Pogreb se bo vršil v soboto, 22. avgusta, ob 6 na pokopališče v Kranju. Semič. V nedeljo pridite vsi na proslavo petletnice Se,m. Dij. Zveze. Začetek ob 3 pop. K obilni udeležbi vabijo vse naše somišljenike in prijatelje — Semiški dijaki. Romunski odvetniki posetijo 26. avgusta t 1. svoje stanovske tovariše kraljevine SHS, da poglobijo prijateljske stike med obema narodoma. Umestflo bi bilo, da se tudi slovenski odvetniki udeleže tega sestanka. Pojasnila daje odvetniška zbornica v Ljubljani. Zagoneten umor ali samomor 17 letne deklice v Vevčah pri Ljubljani. Predvčerajšnjim zjutraj je našla okoli osme ure jutraj po-strcžnica uradnikov papirnice v Vevčah, Terezija Zaje, in sicer v hiši št. 48 v kuhinji svojo 17 letno hčerko Štefko v mlaki krvi in v zadnjih zdihljajih. Dekle je vpričo matere izdihnilo. Do zavesti ni prišlo več in zato ni do sedaj še nobenih točnih podatkov o njeni smrti. Dve možnosti sta in sicer umor ali pa samomor. Vendar pa je samomor menda izključen, ker niso našli pri dekletu nobenega samokresa. Glede umora govore, da je dekle v tem času bilo samo doma in je likalo pri Ddprtem kuhinjskem oknu perilo. Morilec je prišel pod okno in je ustrelil s ceste svojo mlado žrtev. Nastopi vprašanje, kdo in zakaj. V tem je ta slučaj nekoliko podoben zagonetnemu umoru trgovca Pipana, Iii tudi še do da. nes ni pojasnjen. Orožništvo je uvedlo takoj obsežno preiskavo, ki pa do sedaj ni imeli še nobenega pozitivnega uspeha. Na podlagi nekaterih domnevanj so prijeli tekom dopoldneva nekega mladeniča, ki je z dekletom občeval, ki jo je hotel tudi poročiti. Temu pa sla se odločno protivila dekletova mati in brat in sta Štefki prepovedala vsako razmerje in občevanje z njim. Fanta so prijeli na košnji na barju. Policija pa ga je lakoj po prvi preiskavi izpustila, ker je fant dokazal, da je bil zadnje tri dni na Barju in se je tudi v času, k =e je izvršil tragični slivaj, nahajal pri delu Vozil je Glavo. Nadaljuo preiskavo ]e prevzel'1 sodišče, ki je kljub tej ugotovitvi fanta zadržalo v priporu. — Druga verzija, ki pa je tudi zelo zagonetna, pa pravi, da je dekle izvršilo samomor s samokresom svojega starejšega brata. Cim je počil strel, je po tej verziji pri-hltel v sobo mlajši 11 letni brat, ki je v naglici pobral na tleh ležeči samokres in ga položil zopet na svoje mesto v omari. — Niso pa mogli ugotoviti, kar je zopet zagoneton, če je bil iz samokresa oddan v tem času kak strel. VendaT pa tudi ta možnost, dasi menj verjetna, ni popolaoma izključena, tako, da stoje varnostne oblasti zopet pred jako težkim slučajem. — Truplo Zajčeve so prepeljali v mrtvašnico, kjer se je vršil včeraj popoldne komisijonelni ogled, ki je ugotovil, da je bilo dekle ustreljeno v prsi, da ima prestreljena pljuča in srce in da je smrt nastopila v nekaj minutah po usodnem strelu. Poizvedovanje in preiskava se seveda nadaljuje. Sleparski nabiralec milodarov za pogo-relca. Orožništvo v Domžalah je ustavilo nekega Markota Mešiča, doma iz Kamenice pri Jezeranih v okraju Brinje. Spremljal ga je še en tovariš, ki pa se je pravočasno umaknil. Pri Mešiču so našli objavo, ki jo je izdala občina Jezerane in jo potrdil okrajni glavar v Brinju. V tej izjavi je uradno potrjeno, da je Mešičevo posestvo pogorelo in sta pri tem poginila tudi dva vola in pet svinj. Zamdarme-rija je Mešiča in njegovega tovariša prijela in jima vzela to objavo in pa 430 Din gotovino. Naročili so jima, naj se vrneta drugi dam po objavo in denar. Med tem je žandarmerija ugotovila, da sta obe listini ponarejeni. Nabiralca pa sta izginila in se seveda nista več vrnila na žandarmerijo, ker sta vedela kaj ju čaka. Mešič je srednje velik, podolgastega, temnega obraza, oblečen v žametno rjavo obleko in nosi pod suknjičem čez ramo belo torbico. Ljudstvo se opozarja pred takimi brezvestnimi sleparji, da vsakega sumljivega takoj prijavi orožnikom. Neznan utopljenec. Kakor smo že poročali, so dne 7. avgusta zvečer potegnili iz vode na jezu pri Fužinah neznanega utopljenca. Bil je moški, star okrog 25 let, velik, srednje močan, s pristriženimi brki, kostanjevih las, oblečen v temnosivo, še dobro ohranjeno obleko. Perilo ie imel jako dobro. Pri njem so našli rujavo usnjato denarnico, v kateri je bilo nekaj denarja, nekaj dokumentov, ki pa niso njegovi, nekaj zastavnih listkov, verižica za uro, robec za okrasek, ključ za odpiranje vrat v železniških vozovih, užigal-nik in nekaj podrobnosti. Preiskava telesa je ugotovila, da ni nobenih znakov nasilja in je mož ali izvršil samomor, ali pa se je ponesrečil. Truplo so prepeljali na pokopališče v D. M. v Polju, kjer so ga tudi pokopali. še je nekaj letno zaloge, ki jo prodaja po globoko znižanih cenah Tekstilbazar, Ljubljana, Krekov trg 10., prvo nadstropje. Ne odlašajte, pojdite tudi Vi izkoristiti ugodno priliko! Ne bo Vam žal! 5472 Izredno veliko truda si prihranite, ako pri pranju uporabljate samo milo »Gazelar! Telovadne potrebščine kupite naiceneic ; »PRI AMERIKANCU« :: LJUBLJANA STARI TRG ŠT- 10. Zaloga klobukov in drugega mod. h!aga. HTljuMJane. Za.voritev poti v Lattermanovem drevoredu- Dne 26. avgusta 1925 se začasno zapre pot, ki vedi od bivšega otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni »Union«. Občinstvo se opozarja, da je javni prehod od 26. avgusta 1925 do 11. septembra 1925 skozi navedeni del drevoreda nedopusten, ker pripada drevored ta čas k vele-sejmu. — V nedeljo, 23. t. m., ob pol štirih popoldne se vrši na Viču javni telovadni nastop naraščaja dvorske srenje. Vršil se bo tudi šta-fetni tek med viškim in trnovskim naraščajem za dsrilo. Dopoldne se vrše tekme vrst moškega in ženskega naraščaja. Ker bo to prvi naraščajski nastop v našem okrožju, vabimo zlasti Ljubljančane in okoličane, da se ga v čim večjem številu udeleže in pokažejo, da se zanimajo za naše male. Popravite Kolodvorsko ulico. Kolodvorska ulica dela šc danes čast svojemu staremu imenu -^Blatna vas«. Razdrapana je tako, da mora človek še ob lepem vremenu in podnevi zelo paziti, kam stopi, kaj šele v dežju ali pa ponoči. Kolodvorska ulica pa je šc danes glavna dohodna ulica za tujce, ki prihajajo z glavnega kolodvora v Ljubljano. Vtisa, ki ga mora napraviti razdrapana Kolodvorska ulica na tujce, menda ni treba opisovati in zato mislimo, da bi bil skrajni čas, da bi mestna uprava tudi v Kolodvorsko ulico poslala oddelek delavcev, ki bi zasipali in izgladili vsaj najbolj globoke jame in kjer jc mogoče, tudi hodnike primerno razširili. Miklošičeva cesta še dolgo ne bo urejena, zato pa bi bilo prav, da se Kolodvorska ulica vsaj začasno spravi v red. Udeleženci mednarodnega profesorskega kongresa iz Francije, Anglije, Italije, Amerike i. t. d. se peljejo skozi Ljubljano v Belgrad v pondeljek, dne 24. t. m. Pozivajo ?<• vsi v Ljubljani bivajoči člani Profesorskega društva, da se 'anesljivo »bero na ta dan ob 7.25 uri dop. nn peronu glavnega kolodvora v svrho pozdrava inozemskih tovarišev. Železniškim upokojencem. Društvo železniških upokojencev naznanja svojim članom, da je umrl naš član in odbornik gospod Anton Sirca, žel. čuvaj v pok. Pogreb se vrši v soboto dne 22. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesrta 6. Vsi člani se najvljudneje naprošajo, da se pogreba polnošte-vilno udeleže. Predsedstvo. Frančiškanska prosveta priredi ob lepem vremenu jutri, v nedeljo dne 23. L m., izlet na Zaplaz. Odpeljemo se z dolenjskim vlakom ob 6.20 uri do Sv. Lovrenca. Povratek z vlakom, ki prihaja ob 8.36 uri v Ljubljano. Sv. mašo borno imeli na Zaplazu. K obilni udeležbi vabi člane in prijatelje odbor. šišensko prosvetno društvo ima v nedeljo dne 23. avgusta v baraki ob pol 10. uri sv. mašo na čast sv. Luciji za ozdravljenje gosp. predsednika p. Eraesta Jenkota. — Vabi odbor. Mestna zastavljalnica od 27. do vključno 31. avgusta 1.1. radi popravil ne uraduje. Strašen samomor na železniški progi v Rožni dolini. Včeraj zjutraj okoli 1 ure se je zgodil na progi južne železnice v Rožni dolini nasproti tobačne tovarne strašen samomor. Strojevodja Josip Trdina je javil včeraj zjutraj višjemu stražniku Antonu Cotiču, da leži na progi za tobačno tovarno razmesarjeno popolnoma golo truplo. Strojevodja Trdina je pri tem tudi javil stražniku, da mu je strojevodja brzovlalca št. 603., ki prihaja v Ljubljano okoli pol ene ure ponoči, Zagradnik, pripovedoval, da je za tobačno tovarno nekaj povozil ni pa videl, kaj je bilo, ali kamen, ali kaka veja ali kaj. Naročil mu je, da naj domov grede pogleda, šli so takoj na lica mesta, kjer se jim je nudil strašen prizor. Proga je bila nad železniškim mostom v precejšnjem obsegu vsa okrvavljena. Na progi pa so našli v veliki mlakuži krvi popolnoma razmesarjeno golo truplo moškega. Truplo je bilo brez glave in brez desne noge. Glavo je našel okoli 5 ure zjutraj na progi poleg prelaza na Glincah ob cesti XV, ki vodi iz Gline v Rožno dolino, zidaT Ivan Oblak. To znači, da je vlekel vlak samomorilčevo truplo skoro dva kilometra, pri čemur se je izgubila tudi desna noga. O tej sumijo, kar je tehnično tudi mogoče, da se je vrinila v stroj in Bog zna kjer zopet izpadla, ker je v okolici niso našli. Ne daleč od tam so našli na progi sa-momorilčev suknjič. V suknjiču pa so našli listnico z raznimi pismi in listinami in okrog 15 Din denarja. Na podlagi teh listin so ugotovili. da je samomorilec komaj 24 letni pleskar Ivan Podobnik, rojen v Šiški, pristojen v Cerkno, stanujoč v Rožni dolini, cesta e-XV-5. Med listinami so dobili tudi dopisnico naslovljeno na neko žensko iz Rožne doline. Na tej dopisnici ji poroča fant, da se bo usmrtil radi nesrečne ljubezni. Včeraj dopoldne je prišla na lice mesta policijska komisija, ki je ugotovila dejanski položaj, nakar so odpeljali razmesarjeno truplo v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Petkov trg. Poleg zelenjave in raznih močna tih jedil je bilo na trgu precej raznih postnih jedil. Dobilo se je dosti gob, po veliki večini samo lisičke. Jurčkov je letos jako malo in še ti so zelo črvivi in slabi. Ribe so bile domače in uvožene. Ribji oddelek je bil izredno dobro obiskan. Dobili so se raki, dalje izmed rib lipaiii (6C kron kilogram), klini (100 kron kilogram) in posebno lepe ščuke. Med uvoženimi ribami se je dobila včeraj posebno lepa tunina, katero so kljub precej visoki ceni _ 160 kron za kilogram — zelo nakupovali. Na sadnem trgu obilo in lepega sadja, vendar cene sadju še niso pTav nič odnehale, dasi ga je vsak dan več na trgu. Umrli so v Ljubljani: Barbara Lovrec, žena paznika finanč. kontrole, hiralka, 34 let. — Blaž Svetel, mestni požarni čuvaj, 78 let. — Helena Planine, vdova tajnika grafičnega društva, 57 let. — Andrej Kušar, sodarski pomočnik, 20 let. — Ivana Knific, služkinja, 40 let. — Anton Širca, že le in. čuvaj v pok., 73 let. — Ivan Komatič, trgovski potnik, 68 let. m, , Htmmmm ..............."i-r ■ 1 1 1— 1 "----- Nc»Jiig3i3rr.'2j$H nakup O B L S K S Vraim mudi Josip Mojlraaa, kjustoljmia j Sz štajerske. Mladinski dan priredi Prosvetna zveza v Mariboru dne 30. avgusta ob priliki otvoritve Katoliškega doma v Šmarju pri Jelšah. Spored slavnosti otvoritve: 1. ob 8.45 je sprejem gostov na kolodvoru, nato poklonitev na grobu kanonika Iv. Bolianca, potem pa pohod po trgu; 2. ob pol 10. uri sv. maša; po sv. maši slovesna blagoslovitev doma in utvo-j ritev. Po tej slavnosti se vrši mladinski dan. Govori odposlanec Prosvetne zveze v Mariboru g. tajnik M. Krajnc ter en zastopnik moške in ena zastopnica ženske mladine. Popoldne se vrši javna telovadba Orlov, Orlic in nara-, ščaja. Ne ostajajte ta dan doma! Udeležite se polnoštevilno te lepe slavnosti; ne bo vam žal! Torej na veselo svidenje v Šmarju! Zopet nov dom. Prosvetno društvo v Sv. Petru pod Sv. Gorami je prevzelo težko nalogo, da si postavi nov dom, kjer se bodo zbirali člani naših društev. Društvo tem po' m prosi slovensko javnost, zlasti ožjo štajersko, naj se nas spomnijo in pritaknejo kak »kamenček-r k skupni slavbi. Naj bo vsem vzgled ljubljanski \ladika dr. Jeglič, ki se je prošnji takoj odzval in našemu društvu naklonil lepo podporo. Prosimo blagohotnega posnemanja! Nevaren požigalec kozolcev se klati v zadnjem času v okolici Celja in Gaberja, kjer je zapalil že več kozolcev in napravil ljudem veliko škode. Sumijo, da to počenja neki postopač, ki je prišel šele pred dobrim pol letom iz štirinajstletne ječe, katero je dobil tudi radi požiga. IZ M ARIBORA. Knjižnica Prosvetne zvezo proda 17 nevezanih letnikov Dom in sveta, med temi take, ki se težko dobijo v knjigotrštvu. Cena teh letnikov je po 120 Din, za druge pa 80 dinarjev. Prosvetna zveza sprejme ev. druge knjige v zamenjavo, zlasti slovenske klasike. Cenjene ponudbe je staviti na Prosvetno zvezo — Zadruž. gospodarska banka. Tragična smrt. V četrtek popoldne je zo-^et treskalo, da se je kar treslo. V magdalen-skom parku je neka Rozman Pavla nesla svojemu možu kosilo in ker jo je zalotil dež, je vedrila pod drevesom, kamor je udarila strela. Vsaka pomoč je bila izključena. Slučaj je tembolj tragičen, ker je bila pokojna že v devetem mesecu v blagoslovljenem stanju in jo je doletela smrt na istem mestu kot zadnjič člana >I0« 6—6.50 Din, 1 kg ješprenja 7—15 Din, 1 kg otrobov 2.25 Din, 1 kg koruzne moke 3—3.50 Din, 1 kg koruznega zdroba 4—5 Din, 1 kg pšeničnega zdroba 7 Din, 1 kg ajdove moke št. >1« 8 Din, 1 kg ajdove moke št. 7 Din. 1 kg ržene kave 15—16 Din, 1 kg cikorije 25 Din. Krma: 1 q sladkega sena 50—70 Din. Kurivo: 1 kub. m trdih drv 160—180 Din, 1 kub. m mehkih drv 105—120 Din, 1 n premoga trboveljskega 44—55 Din, velenjskega 27—30 Din, 1 kg oglja 2—7 Din, 1 kg koksa 1—2 Din, 1 liter petroleja 6.50 Din, 1 liter bencina 14 Din, 1 kg karbida 6.50 Din, 1 kg sveč 19—20 Din. Zelenjava: 1 kom. salato zgodnje 0.25—1 Din. glavnate 0.25—1 Din, endivije 0.25—1 Din, 1 glava zelja zgodnjega 0.50—3 Din, 1 kom. karfijole 0.50—4 Din, 1 kupček špinače 1 Din, 1 kg paradižnikov 2—3 Din, 1 kg paradižnikov 2—3 Din, 1 kom. kumare 0.25—2 Din, 1 kom. kumare za ukisovanje 0.10—25 Din, 1 kom. buč jedilnih 0.25—2 Din, 1 kupček graha v stročju 1 Din, l liter graha luščenega 2—2.50 Din. 1 kup. fižola v stročju 1 Din, 1 kup. fižola kifelčarja 1 Din, 1 šopek peteršilja 0.25 Din, t šopek zelene 0.25 Din, 1 kg čebule 1.50—3 Din, 1 kg česna 5—8 Din, il kom. pora 0.25 Din, 1 kom. korenja vrtnega 0.25 Din, 1 šopek zelenjave za kuho 0.25 Din, 1 kom. pese rdeče 0.25 Din, 1 kos kolerabe podzeniljice 0.25—0.75 Din, 1 kg krompirja zgodnjega 0.50—1 Din, 1 kg hrena 5 Din. — Mestni magistrat v Mariboru, dne 15. avgusta 1925. IZ CELJA. Obč ©slovensko obrtno društvo ponovno opozarja obrtniške kroge na zborovanje, ki se vrši v nedeljo, 28. avgusta, ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu. Dnevni red smo objavili že v listih, razviden je pa tudi iz lepakov, ki so bili doposlani raznim obrtnim organizacijam in posameznim našim obrtnikom. To zborovanje je namenjeno predvsem obrtniškim slojem iz savinjske doline, vsled česar se upravičeno nadejamo, da se bodo Savinjčani (polnoštevilno odzvali. Samoobsebi umevno, da pričakujemo tudi iz ostale bližnje in daljne okolice mnogoštevilno udeležbo. — Obče-slovensko obrtno društvo v Celju. Zveza obrtnih društev za Slovenijo s sedežem v Celju sklicuje za nedeljo, 23. avgusta, dopoldne v Narodnem domu v Celju o priliki obrtniškega zborovanja sejo. Vabila so bila pravočasno razposlana. V Zvezi včlanjena društva uljudno vabimo, da se po svojih delegatih te seje zanesljivo udeleže. — Zveza obrtnih društev za Slovenijo v Celjn. Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 1925-26 bo 1. in 2. septembra 1925. V I. letnik morejo vstopiti cxni, ki so dovršili 4. razred srednje ali meščanske šole in so napravili nižji tečajni ali končni izpit, v drugi letnik oni, ki so dovršili I. letnik drž. dvorazredne trgovske šole ali enake privatne šole s pravico javnosti. K vpisu je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Ponavljalni izpiti se vrše 28. in 29. avgusta 1925. Natančnejši njih vzpo-red bo na uradni deski. Poznejše izpremem-be. ki bi nastale vsled višje odredbe, bodo raz - ne na uradni deski v šoli. — Ravnatelj. TZ TRBOVELJ. Po ranih veselicah in prireditvah, ki so 55h priredila razna društva, je nastala vse-obča tišina. Ker je pa večinoma pri vseh teh zabavnih prireditvah vreme nagajalo, mislijo vsi na ponavljanje. Največ sreče je imelo še društvo >Svoboda« v nedeljo, ki je vsaj telovadbo izvedlo. Rudniški nameščenci so dvakrat napovedovali veselico na Kleku, vsaki-krat jim jo je onemogočil dež. — Največ življenja je še zvečer, ko se vsak rad sprehaja pri lepo razsvetljeni cesti. Moti sprehajalce samo, ko današnja mladina pozablja na moralo io da stariši tako malo pazijo na svoje na pol odrasle otroke. In ko se človek tako sprehaja po obljudeni cesti, se nehote zamisli v še nedavne čase, ko je bilo vse umazano, ocrnelo od dima m smrdelo po različnih duš-ljivib plinih, ki so se valili iz rudniških nasipov. Danes pa opazi, posebno pa oni, ki je bil več let v tujini, kako se gleda, da bi se Trbovlje olepšale in se popravilo, kar se je zamudilo. Posebno se opazijo rudniške naprave, ki se vse tako harmcinično gradijo, da je veselje. Da ima sedanji rudniški ravnatelj g. Pauer zato največ zaslug, je gotovo, škoda eamo, da ni že poprej prišel tu sem. Treba je videti samo po njem imenovano kolonijo in spozna se, da je ta gospod veliko dobrega storil v socijalnem oziru. Tudi okrajni zastop se briga za ceste, in medtem, ko se je poprej ves denar vporabil za ceste okeli Laškega in Rimskih toplic, se popravlja seda.i zamujeno pri nas. Občina ima pa s svojimi občinskimi cestami dovolj skrbi, vsaj jih je okoli trideset, ki so lepo urejene. Ko dobe Trbovlje še gerenta ali župana domačina, ki mu bodo naše razmere docela znane, se bo lahko storilo še več, seveda ne bodo smele stranke, ki jih je nastopilo pri zadnjih občinskih volitvah sedem, svojega programa imeti samo na papirju, nego ga tudi izvajati. Malenkosti ne -mejo Trbovlje poznati. \i Primorske. Velika nesreča v idrijskem rudniku. Iz Idrije poročajo: V petek, dne 14. t. m., sc jc dogodila ob pol šestih zvečer v jami grozna nesreča, ki je spravila ob življenje dva mlada rudarja. Zgodilo se jc tako: trije rudarji so se poslali iz drugega polja severozahodne jame (gorenji oddelek), da gredo iz jame potom dvigala (šale). Omenjeni trije rudarji so šli do dvigala, ki jih je dvignilo v Suzaghijev jašek. Nesreča je hotela, da niso bili parni, ker tu je treba največje pozornosti na dvigalu in tako je cev, katero so vzeli s seboj, spravila dva rudarja v smrt; cev je namreč zadela v traverzo radi nepazljivosti mož in vrgla rudarja Antona Moravca in Ivana Willerja v jašek, tretjega Ignaca Ferjančiča pa samo ranila. Anton Moravec je padel na najnižje mesto jaška na XI. polje, med padcem p.a mu je odtrgalo glavo in obe nogi; na dno jaška je priletel seveda mrtev in ves polomljen. — Drugi rudar Ivan Willcr pa je obvisel v jašku nad drugim poljem, kjer so ga tudi po dolgem iskanju našli visečega in polomljenega. Tretjega rudarja Ignacija Ferjančiča pa so našli po treh urah v jašku sedečega na dvigalu, vsega zmešanega. Revež je od strahu obsedel na mestu, ker je vedel, kaj se je zgodilo z njegovima tovarišema. Ko so prišli do njega in ga vprašali, kako se je nesreča dogodila, ni vedel nič drugega povedati, kakor samo to; Tovariša v jašku in cev kriva. V nedeljo popoldne je bil pogreb obeh ponesrečencev ob obilni udeležbi ljudstva. Pri pogrebu sta svirali obe idrijski godbi. Nov župan v Kalii nad Kanalom. Dosedanji župan v Kalu nad Kanalom Ivan Bizjak. ki je bil velik prijatelj fašistov, je spo-tnai, da ne spada na svoje uiesto ler te od- stopil. Na njegovo mesto je občinski odbor izvolil Štelana Okrogliča, razmeroma mladega moža. Fantovski tabor na Marijinem Celju. Dru- ' gi fantovski tabor, ki se je vršil minolo nc- i deljo na Marijinem Celju nad Kanalom, je zelo lepo uspel. Prišlo je zelo veliko fantov od vseh strani, le Vipavci so bili zadržani, ker jc imel jutranji vlak dve uri zamude. Slovesno sv. mašo je daroval kanonik Bcrlot, pel jc pevski zbor »Mladike«. Vsi fantje so pristopili k božji mizi. Popoldne se je vršila veličastna procesija, pri kateri so prepevali Marijine pesmi. Vsa prireditev se je izvršila v najlepšem redu. Slovansko učiteljstvo v Julijski Krajini. »Učiteljski list« objavlja sledeče podatke o slovanskem učiteljstvu v Julijski Krajini: »Šle- ! vilo vsega slov. učiteljstva je padlo od leta 1918. do danes od 800 na 600, organiziranih | na 500. Nc smemo pozabiti, da je vsa ta leta : padalo tudi število šoloobvezne mladine in da šelp z novim šolskim letom začne zopet naraščati. Šole so sc torej krčile in se nove ustanavljale. Po pokrajinah jc šolstvo še v najboljšem stanju na Goriškem. Tu pride en naš učitelj na približno 500 prebivalcev, med tem ko pride v tržaški pokrajini eden na 700, v Istri cclo komaj na 2000 prebivalcev.« —Temu pripominja -»-Goriška Straža«: Število slovenskega učiteljstva pada; a pada tudi po duhu, ki bi moral krepiti njih vrste. Zal, da so razmere take, ki silijo mladega učitelja, da se ne sme niti za samoizobrazbo več brigati.« — Ameriške novice. 75 letnica Kalifornije in jugoslovanski naseljenci. V dneh od 5. do 12. septembra t. 1. proslavi Kalifornija 75 letnico, odkar je iz španskih rok prešla pod ameriško oblast. Ta I dogodek je bil zanjo ogromnega pomena, saj ! se je tekom teh 75 let izpremenila iz divje, ! zapuščene pastirske dežele v eno najnapred- 1 nejših gospodarskih dežela na svetu. Kjer so ( se pred 75 leti pasle črede, ki so jih stražili ; napol divji Indijanci in Meksikanci, se danes razprostira zemeljski raj; tu je na stotisoce 1 akrov sadovnjakov in nasadov, iz katerih se ! oskrbuje z okusnim sadjem cela Amerika m j velik del ostalega sveta. Kjer so se še pred i kratkim časom dvigali zakajeni indijanski -wigwami<, okoli katerih so se podili uma- j zani, goli in z raznimi boleznimi okuženi in- ! dijanski otroci, tu so sedaj krasne, čiste, asfal- j tirane ulice, dv igajo se ljubki domovi, obda- j ni s cvetjem in razkošjem, med katerim se i igra rdeča, zdrava, srečna deca, kakoršne nima nobena druga dežela na svetu. In vsega j tega bogastva in napredka so deležni tudi | tamkajšnji jugoslovanski naseljenci: Slovenci, Srbi in Hrvati, ki jih je v Kaliforniji znatno število. A ne samo to, ampak ti naši naseljenci so tudi sodelovali na tem napredku in si stekli zanj toliko zaslug kakor kateri-sibodi drug beli narod. Jugoslovanski rudarji, sadjarji, poljedelci, trgovci so med najboljšimi. Ker pa nikoli niso nastopali pod skupnim imenom, marveč kot Hrvatje, Slovenci, Črnogorci, Dalmatinci, Avstrijci itd., ne vši-vajo kot celota tiste veljave kakor drugi narodi. Sedaj se pripravljajo, da ob 75 letnici nastopijo skupno in si polagoma pribore \ javnem življenju mesto, ki jim po njihovih zaslugah za deželo in p^> njihovi dejanski vrednosti pripada. Zločini in pravica v Ameriki. Chicaška Tribuna: je dne 23. julija t. L priobčila uvodnik, v katerem s skrajno temnimi barvami riše pravne razmere in javno varnost v Združenih državah. List piše: Od novega lela do današnjega dne je bilo v Chicarru 210 revol-| verskih ubojev. Pred malo dnevi so zločinci ! uropali in zadavili neko dekle. Drugo dekle ! so uropali z avtomobila, a njenega spremljevalca ustrelili. V dom dveh zakoncev sla udrla dva >thuga"ovi Sad. Pšenica bačka 30 vag. ladja Donava 272.50, koruza bačka 12 vag 180—181, koruza sremsk-a 187.50, moka št 0 0 vag. 440—450, št 2 400, št. 5 350, št. 6 300, otrobi bački 16.50 vag. y jutnih vrečah 150. otrobi bački pariteta Postojna ocarinjeni 132.50. Tendenca slaba. EEIEKLUSlv- hm j Kdor v živ a, KOU Ni KO K AVO! Dijaški vestPik. Dijaška zveza v Semiču priredi v nedeljo 23. t. m proslavo petletnico svojega obstoja, katere glavni sestavni del je Finžgarjeva drama -.-Razvalina življenja« Začetek ob H. uri popoldne. Vojne ngodjiiisli za dijake. liani feri- Ustonovljena 1. 1892. Najboljše priporočile k dobro biago"! Tvrdka SflOf & MgjjiC, Liubijasta SRiiio SEIENBIMOUA ULICfi št. 3. Zaloga oblek za gospode, dame ji r'nke. Borze. 1023. Dne 21. ■ ■;. DENAR. /;.-t:rol». Berlin 13.27-13.37 (13.255--13.355), i Kalila 2.0221 —2.0461 (2.0073-2.0313). London I 270.71 272.74 (270.72 -272.72), Newyork 55.50-•■>6.16 (5o.58.j-o0.135), !>raCa 164.85-166.85 (164.Ru ! —166.80), Dunaj 7.82-7.02 (7.81—7.91). Curih 10.8150-10.8950 (10.815-10.895), Amsterdam 22X0 —22.70. Curih. Belgrad 9.225(1 (9.295). Berlin 122.65 (122.65), ! talija 18.72 (18.75), London 2.m)130 (25.135). .\ewyork 513.30 (olo.r.O). Pariz 24.42 (24.20), P.r.ra 15.2'. (15.27), Dunaj 72.512 (72.35), "•itoirešt 2.6o (2.65), Sofija 3.75 (8.75). jftlnega savci določen na 1 oktobra od 10—12. Pouk se prične 2. oktobra ob s _ ftaznanfta. ■ «:-.,•' ija javnih namcži cnco, soruialjcji'.-kov LL6, ponovno apelira na svojo člane, da ^nemudoma poravnajo zaostanek na članarini, ki je itak minimalna: 12 Din leiuo. Brez rednih prispevkov pa diušivo ne more Uriti poštnih in upravnih stroškov ter uspešno delovali v prid interesov javnih nameščencev. — Načeistvo. Seja Strokovno zvezo javnih uamoSecneov se vrši danes ob 20. uri v kleti 1. del. konz. društva. Kongresni trg 2, z običajnim dnevnim redom. !*r.)-!;mn polnoštevilne udeležbe! — i' '• '•••">. izpred sodišča. Tiskovna pravda. Včeraj se je vrsu.t preti okrajnim sodiščem obravnava proti odgovornemu uredniku iJutra« radi žaljenia časti potom tiska. Kot tožnik jc nastopil Rudolf Napret, posestnik v Marnem št. 14. Tožil je list radi žaljenja čas!i, katero ie zagrešilo »Jutro« napram njemu in sicer v št. 127 z dne 3. junija letos. V članku >Sv. Jodert nad Laškim- ie očital dopisnik tožitelju, da si je podajal kljuke po okolici in hotel ljudi fnrbati z nekim davkom. Končno je d<.stavil pisec še opomin, da naj Naprclov Rudi raje dela in ne pohajkuje in zapravlja lepo dneve. Odgovorni urednik je bil obsojen na 200 Din globe ali v slučaju, da ne plača, na i dni zapora, mora objaviti sodbo in plačati vt--c stroške. Proti obsodbi je prijavil obto-/i nec vzklic. V noči od pohote na nedeljo. 15. -16. avg., je nekdo pozabil ua Brezjah pri Matiji Pomagaj moko denarnico.Kdor jo jo zgubil, naj se oglasi v ■akriMiji nu Prozja)i. SOive trgov. r;olo. z dobrim uspehom. LOp prifM mesta pod Šifro »Vc '-:u in pofleua« Stev. 25&0 na upravo li;,ta. Proda se po ugodni ceni dobro ohranjen VOZIČEK. — Pred škofijo 9, priti. 5454 ~~Več STANOVA N J odda ozir. zamenja »Posredovalec«, Sv. Petra c. 23/1. Zdravo in - snažno -sprejme boljša hiša za vsa hišna dela. - Ljubiti mora ntroke; starost do 20 let. Sprejmejo se le dostojna in pripravna dekleta. - Naslov v upravi lista pod št. 5435. žena ali deklica resna, redoljubna in marljiva, ki zna tudi nekoliko kuhati, se sprejme za rodbino treh članov. Postopek dober, plača mes. 500 Din. - Ponudbe naj se pošljejo na RUDAR. TRGOV, DRUŠTVO, Ruma, Srem. 5429 Pisalni stroj »Adler« in GOSLI, se proda. Naslov v upravi lista pod it. 5453. Proda se dobro ohranjen »Singer« čevljarski J*- ŠIVALNI STROJ in čevljarsko ORODJE v Rožni dolini it. 16, cesta IV. Kupim HIŠICO z vrtom od Ljubljane do St. Vida. — Naslov v upr. pod it. 5459. FUnt poštenih staršev »e SsSfiil takoj sprejme za domača hišna dela. - Vinska klet PAČNIK, Laško. 5460 VEČJA stavbena parcela tik za stavbo nove cerkve v Spod. Šiški, se proda. - Več se izve: Ljubljana, Sv. Petra cesta 75, pritličje. 5456 Kupim HARMONIJ. Ceno in opis naznanite na Upraviteljstvo šole Gradac T Belokrafinl. 5388 DVE DIJAKINJI se sprejmeta na dobro hrano in stanovanje ter strogo nadzorstvo. - Naslov v upr. »Slovenca« pod štev. 5398. Išče se zanesljiv hišnik za neko vilo v Ljubljani. Stanovanje takoj prosto — vpokojenci imajo prednost. Pismene ponudbe z opisom in navedbo naslova za informacije je poslati uprav-ništvu »Slovenca« pod šifro »Zanesljiv hišnik« it. 5409. ■staEsn ' • v* ■ Mt Žeblji m muutamaammmmm Tužnfm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mama, stara mama, gospa včeraj popoldne po dolgi mučni bolezni, pre-videna s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb bo v soboto ob pol 3. uri popoldne iz državne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojnico priporočamo v blag spomini Ljubljana—Jesenice, 21. avgusta 1925. Žalujoče hčerke in ostali sorodniki natakarica na račun, s e i š č e za prometno gostilno tik Ljublj.-ne, ali dve sestri (sorodnici) za vino, kuhinjo in jejtvine. . Natančneje se izve v upravi »Slovenca« ped 2f. 5416, 2 mlajša DIJAKA s« sprejmeta r.a hrano in stanovanje. Klcvir na razpolago. Cena 7g0 Din mesečno. - Naslov pove uprava »Slov«nc»« r<*d št. 5474. Za^tilni znak. marhe MJmr m najboljši! „Mustad" jugoskuenska Smernica čavala te željezne i csHčne robe d. d. KARLOVA C. s poseh. vhodom, p-^zno ali meblir., išče trgovec, najraje Vodmatsko predmestje. Na željo plača več mesecev | naprej. - Naslov v upravi ! »Slovenca« pod štev. 5482. j BLAGAJNA tvrdke AdlersfKigel, je naprodaj za 4000 Din. Blagajna je popolnoma nova, s 3 ključi in tresorjvm, visoka 68 cm, široka 58 cm, globoka 52 cm; leseni podstav 57 cm. — Župni urad Za-gradec na Dol. 5421 in kupuje FRAN POGAČNIK, Ljubljana - Dunajska c. 36. v dekoraci--j----jo m velesejmu sprejema RUD. SEVER, Gosposvetska cesta 6, v hi-H mesarja Slamiča. 5046 Hiša v Spodnji Šiški, Vodnikova cesta 11, je naprodaj. Stanovanje na razpolago. Več se izve: Ljubljana, Sv. Petra cesta 75, pritL 5457 Zobozdravnik M. U, dr. A. Praunseis zopet redno crdinira. Več DIJAKOV se sprejme na stanovanje. Naslov v upravi pod: 5432. mm prvovrstno moč sprejmem. Nastop takoj. JOSIP POGIAJEIV, OOSPIČ, HRV. Nudimo natš prvovrstni Novootvorjena na Mestnem trgu poleg magistrata je bogato založena z vsakovrstnimi električnimi svetilkama, lestenci, kuhalniki, vodogrelci, likalnihi itd. Vse vrste žarnic za razne napetosti so na razpolago. Sprejemajo se v to stroko spadajoča popravila. svetovne znamke (TOUR) , !IJI=niE!!IEISIEIIIEIH=IJ3=ISIEmEIII=lll=|||=|||= ! III Oddelek I. cmm tehničnih naprav industrfjskiti podjetl in poslopij vseh vrst in za vse namene. Oddelek II. STROKOVNA MNENJA in interesno zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaupne izjavo in ustanovitve. Oddelek in. STROJI Sodelovanjem naših oddelkov I.In IT.najboljše zveze! Zato dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo. Radebeul-Dresden (Deutschland). III m ni m | m ili n\ Važoo za obiskovalce »Upskega jesenskega velesejma« od 30. avgusta do 5. septembra, tehnični velesejem od 30. avg. do 9. sept. 1925 Znižane cene na železnicah in vizum. — Za slučaj, da se javi zadostno število obiskova'cev, bodo vozili za časa velesejma direktni vagoni Zagreb — Ljubljana — Lipsko. -::- Prijave sprejema ter daje vsa potrebna pojasnila ČASTNO ZASTOPSTVO ZA LJUBLJANSKI OKRAJ; Step in drugi - Ljubljana - Dunajska cesta (palača Ljubljanske kreditne banke). katero preskrbi tudi vizum ter izroča legitimacije. — Na velesejmu stalen jugoslovanski tolmač. — Lastno shajališče jugoslovanskih državljanov. 111 = nj §3j ij I lil m ili Iz naše tovarne v Sollntt po lasjemrio nizki dnevni ceni JFUBEHIMI iMm i mm. i j , t^a MHR^"......" za države 3 ftsafi m teden l_z Cherboursa ■ aiitorpEiia - Hamburga - Lhpcrppnla. Hajbržs mm z mm mesti Hanetle in Zjed. držap. Vsa mogoča pojasnila glede potovanja prevoznih cen kakor tudi vse najtočnejše podatke za naselitev izvrstnih poljedelcev na farmah v Kanadi daje brezplačno LJUBLJANA. JOS. ZiD&R, DUNAJSKA C 31 ZAGREB, Peirifijska ulica 40 54 Otroka kapitana Granfa. (Potovanje okoli sveta.) Jtatncoakf spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B. Talkav ni čakal Glenarvanovega predloga, ampak je že sam preje začel izbirati primerno mesto za taborišče. Na srečo je našel na rečnem bregu »ramado«, to je neke vrste ogrado, zaprto na treh straneh, kamor so zganjali živino. Kraj je bil kakor nalašč za taborišče, če se le nisi bal spati pod milim nebom. To pa je bila najmanjša skrb Talkava in tovarišev. Zato so bili kar hitro zadovoljni in se zleknili na solncu, da bi jim čimpreje posušilo premočeno obleko. »No, ležišče bi že imeli, je dejal Glenarvan, mislimo še na večerjo. Tovariši morajo biti popolnoma zadovoljni s sli, ki so jih poslali naprej. Mislim, da se ne motim, če rečem, da se ne bodo mogli pritoževati. Če porabimo urico ali dve za lov, ta čas ne bo izgubljen. Ali si pripravljen, Robert? v — Sem, milord,« je odgovoril dečko in vstal s puško v roki. Nič čudnega ni, da je prišla Glenarvanu ta srečna misel. Bregovi reke Gaumini so se zdeli kot shajališče za vso divjačino sosednjih ravnin. Videli s«, kako so vzletavale cele jate »tinamujev,« neke vrste skalnih jerebov, ki jih poznajo samo Pampe, črnih leščark, neke vrste pivk, ki jim pravijo »teru-teru,« in vodnih kokošk krasne zelene barve. Kar zadeva čveteronožce, se zaenkrat niso Se pokazali. Talkav Je poJiiUol na visoko travo in noata grmovje ter jim dopovedoval, da so tam skriti. Lovcem je bilo treba narediti le par korakov, pa so se znašli v najbolj divjačine bogatem kraju na svetu. Začeli so torej loviti. Skraja so pustili ptiče in streljali drugo divjačino. Njih prvi streli so veljali velikim pampskim živalim. Kmalu je bežalo pred njimi na stotine srn in gvanakov, ki so bili čisto podobni onim na kordiljerskih vrhovih. Te živali so zelo boječe; zbežale so s tako naglico, da je bilo nemogoče približati se jim na streljaj. Zato so se lovci vrgli na manj urno divjačino, ki pa ni nič manj koristna, kar zadeva njeno hranilno vrednost. Ducat jerebov in vodnih kokošk je padlo, povrhu vsega pa je Glenarvan zelo spretno ustrelil debelokožca s svetlorumenimi ščetinami, ki mu pravijo »tajtetre« in je zelo dobra jed. Ta plen je bil vreden smodnika. V manj kot pol ure so lovci brez posebnega truda postrelili toliko divjačine, kolikor jim je 'je bilo treba. Robert pa je še ustrelil čudno žival, ki spada v družino škrbozobov, neke vrste pasavca, pokritega s koščenim gibljivim oklopoir. Meril je po dolgem pol d ru g čevelj in je bil zel- >. Patagonec je trdil, da je izborna jed. Robert je a svoj uspeli | zelo ponosen. Talkav pa je preskrbel tovarišema velik užitek z lovom na »nandnja,« neke vrste noja, ki ga poznajo samo Pampe in ki jc hitrejši od vetra, i Indijanec ni niti poskušal zalezovati z zvijačo ptico, ki tako rada teče. Pognal je Tavko v dir na- ' ravnost proti njej, da bi se ji čimpreje približal. Da se je prvi napad ponesrečil, bi bil »mandu« kaj kmalu utrudil konja in jezdeca v mreži svojih : ovinkov. Ko je prišel Talkav v pravo razdaljo, je j *ngnal z močno roko avoi »bolns* tako okretno, da ' so se zapletle krogljice noju okrog nog in mu onemogočile gibanje. V par sekundah je ležal na tleh. Indijanec ga je pobil, pa ne samo radi lovskega veselja; »mandujevo« meso je izborno, in Talkav je tudi hotel prispevati k skupni večerji. Tako so torej prinesli v ograde jerebe, Talko-vega noja, Glenarvanovega debelokožca in Robertovega pasavca. Noja in mrjasca so takoj pripravili, to se pravi, dejali so ju iz kože in razrezali na majhne zrezke. Psavec je pa izredno dragocena žival, ker nosi svoj razen s seboj. Položili so ga torej na lastni oklop nad žerjavico. Trojica lovcev se je za večerjo zadovoljila z jerebi, najboljše jedi pa je shranila za prijatelje. Večerjo so zamočili s čisto vodo, ki se jim je zdela boljša od vseh žlahtnih vin in ceio boljša od znamenitega žganja, ki ga lako cenijo v gornji škotski. Tudi konj niso pozabili. Velik kup sena, nako-pičen v ogradi, jim je bil hkrati za krmo in za steljo. Ko je bilo vse pripravljeno, so sc Glenarvan, Robert in Indijanec zavili v svoje spalne vreče in zleknili n puh alfafar, običajno ležišče pampskih lovcev. Devetnajsto poglavje. Rdeči volkovi. l'i šla jc noč. Bil je mlaj. Samo medla svetloba zvezd je sijala na planjavo. Na obzorju so ugašala v temnejših meglicah ozvezdja zverinskega kroga. Vodo reke Guamini so drsele mirno, brez mrmranja kakor oljnata tekočina, ki so plazi po gladkem marmorju. Ptiči, s ■ avd in i so počivali po dnevnem na- rii, pustinjska tišina je objela neizmerno deželo iLamu. t* rs O ^ is .^žr > 0> S* O. rs C 18 U >N C ca > a> t* o JS o £ m sj > g (S XI S* CO fl H a> "2 s? Idi 55 .§ (u so, Ni §"g * fH © 1JI - .15 « »O o " J01 >f3 g o m ® .£,03 o. DERWOOD pri Esiad. Baraga^ Ljubljana Selcnburgova ul. 6/1. Telefon štev. OSO. UMDEHWOOB msmmmm Naznanilo. ■ n §5 i m: i ni El nni m Podpisana tvrdka, nahajajoča sc v Ljubljani, Mestni tifi štev. 18 — že nad 30 let naznanja vsem svojim častitim odjemalcem, da se zaradi prodaje hiše PRESELI koncem avgusta t. 1. v novo urejene prostore Wolfova ulica5, prejšnja trgovina Anton Krejči, vogal „Svezde" Tem povodom se tvrdka vsem dosedanjim p. n. odjemalcem najtopleje zahvaljuje za dosedanjo vsestransko naklonjenost in jih prosi, da ji ostanejo tudi na novem prostoru zvesti, zagotavljajoč jim točno in solidno postrežbo s prvovrstnim, trpežnim blagom, priznano najboljših tovarn, po zmernih in solidnih cenah. Zlasti pa opozarja na veliko izbiro volne, svile, bombaža za vsa ročna dela. D. M. C preje vseh vrst, potrebščine za krojače in šivilje, dalje rokavice, nogavice vseh vrst in velikosti, moško in žensko trikot-perilo, kravate, otroške nogavice, kapice, jopice, vseh vrst gumbe, galanterije itd. Velika izbira vezenin, ženskih ročnih del, vsakovrstnih čipk, glavnikov itd. — Predtiskarija ročnih del z veliko izbiro vzorcev vseh tehnik vezenja. Predtiskanje in vezenje monogramov vseh vrst, lastno strokovno risanje napisov na zastave, trakove itd. Del tvrdke ostane do konca t. 1. še v starem prostoru na Mestnem trgu 18. USTANOVLJENO 1887. USTANOVLJENO 1887. Velespoštovanjem: F. MerSol nasl. L. Aucin & Si- Gertoviž Kupim prvovrsten Ia. okrogel orehov, jesenov in HRASTOV LES od 40 cm dalje debel, 2 m dolg; v poštev pridejo le vagonske dobave. Prosi se za obvezno ceno od kubič. metra franko vagon nalag. postaj v Sloveniji. Ponudbe ! na: DRAGOTIN KOROŠEC, 5236 Rečica ob Paki. Basa ewsk mm wm axsa mas mne ona iws*atsamszatsa krm BSl------------------------ E #oliova ullcfl 1./1I. a TeleSon štev. 58. _ najfinejše iz-ltt£!<5 delave, v blagu 900 Din, afrik modro-ci 250 Din, patent fotele in vse tapetniške izdelke po najnižjih cenah. - Vabi na ogled! - RUD. SEVER, Go-sposvetska cesta 6, v hiši mesarja Slamiča. 5045 m$k i Moško perilo raznih zaostalih vzorcev se pod lastno ceno na drobno razprodaja, dokler zaloga traja. Tovarna perila ..TRIGLAV" Ljubljana, Kolodvorska ul. 8, nasproti Hotel štrukelj Proda se HIŠA z vsemi gospodarskimi poslopji, nad 4 orale zemlje: njive, travnik in sadni vrt, blizu Domžal. - Naslov v upravi lista pod štev. 5399. malim trgov, lokalom, gospodarsko poslopje in nekaj zemljišča na Dolenjskem, v bližini Turjaka, SE PRODA. Cena 35.000 Din. - Naslov v upravi lista pod št. 5449. Trgovci in indnsfrllalci začinil čas fc da se priglasile kot razslavljalci na LJUBLJANSKEM VELESEJMU Osobito se opozarja na veliko športno razstavo, ki je izredno prikladna za propagando firm, ki izdelujejo odnosno prodajajo športne prci Oddati je samo še nekaj prostorov Pojasnila kakor tudi prijavnice razpošilja urad »LJUBLJANSKEGA VELESEJMA'1 v Ljubljani Na zahtevo Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da jc naš predobri in nepozabni soprog, oče, ded, stric in tast, gospod Anton široa dne 20. avgusta t. 1. ob 9. uri zvečer, po dolgi bolezni, previden s svetotajstvi, v 72. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb predragega rajnika bo v soboto, 22. avg. ob 4 popoldne iz hiše ža-josti, Dunajska cesta št. 6, na pokopališče pri Sv. Križu, Ljubljana, dne 21. avgusta 1925. Rodbini ŠIRCA in dr. BEVK. Radi družinskih razmer se proda na prostovoljni javni dražbi popolnoma nova HIŠA s TRGOVINO, s čednimi, prostora, stanovanji in obsežnim zelenjadnim vrtom 3 min. od postajališča Loka, 5 km od žel, križišča Zidani most, blizu cerkve, ob ccsM, dovoz z vseh krajev lep. Dražba se vrši pri občinskem uradu Loka pri Zidanem mostu 31. avgusta t. 1. ob 9 dopoldne, kjer se izvejo tudi vsi pogoji in se dobe pojasnila. — Izklicna cena je 200.000 dinarjev. (Kracherl) z zajamčeno prist. sladkorjem, katere izdeluje Emil More sodavičar, Kette-Murnova c. štev. 11 (Maitinova cesta). Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu. Knjigoveznica K.T.D. v Lju&ijani Kopitarjeva ulica 6. II. t ■ v. -url-... ffkctom*,?.».-M fljjf- ~ > •» "V* ••'■< .•*•■ težki izgubi našega nepozabnega soproga in skrbnega Lttll Vdld. očeta, gospoda nam je došlo toliko odkritih izrazov sočutja in tolažbe, da nam jc nemogoče se vsakemu posebej dostojno zahvaliti. Zato si dovoljujemo tem potom izreči najtoplejšo zahvajo vtem, ki so blagega pokojnika tako častno in v velikem številu spremili k večnemu počitku. Velika hvaležnost nas veže zahvaliti se še enkrat veleč. g. župniku Grobeljšku za poslednjo tolažilo, ter za poslovilne in tolažilne besede ob odprtem grobu dragega pokojnika. Prisrčna hvala tudi Šentruperskemu pevskemu društvu za žalostinki, ter vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov. — V srcih vseh pa, ki so ga poznali, bodi ohranjen nanj lep spomin. Sv. Rupert v Savinjski dolini, dne 19. avgusta 1925. RODBINA TURKOVA, Naš nadvse ljubljeni predobri soprog in oče, gospod blagajnik Mestne hranilnice danes ob 2. uri zjutraj nenadoma mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega blagopokojnika se vrši v soboto, dne 22. avgusta ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti. Sv, maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev, V Kranju j dne 21. avgusta 1925. ANA PIRC roj. LIKOZAR, soproga. JOSIP, gojenec kr. vojne akademije, STANKO, počit o: č^k kr. gardne konjenice, sinova. MILENA in SANDA, dijakinji, hčfjri. M*;' 'A Uratlnišfvo Mestne hranilnice v Kranju javlja pretresljivo vest, da ga je njega zvesti tovariš gospod Ivan Pire hranilnični blagajnik danes zjutraj nenadoma zapustil in se preselil v boljšo življenje. Nepozabnemu tovarišu ohranimo blag spomin. V Kranju, dne 21. avgusta 1925. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Ceč. Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec. Urednik: Franc Terscgiav.