8554 AA
60100200
PRII
OSREDNJA KNJIŽNICA
P P , 1 26 66001 KOPER
DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini
Abb. postale 1 gruppo	tjCUU 4()U ll V
Leto XXXVIII. Št. 129 (11.257)
TRST, sreda, 23. junija 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maia 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriti. do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
DANES V POSLANSKI ZBORNICI IN JUTRI V SENATU
Spadolini o namenih vlade za zmanjšanje primanjkljaja
Med ministri in strankami koalicije pa še ni soglasja o ukrepih za mašitev vrzeli in o tem, komu naložiti žrtve
misije interparlamentarne unije včeraj sestal z generalnim sekretarjem Združenih narodov De Cuellarjem.
Gospodarski ukrepi vznejevoljili Francoze
PARIZ - Sklep, ki ga je včeraj ratificiral francoski ministrski svet glede zamrznitve cen in mezd za štirimesečno obdobje (od prvega julija do 30. oktobra) j-* povzročil v Franciji hude polemike, zaskrbljenost in tudi številne tehnične probleme izvajanja.
Sindikati so ogorčeni, ker sklep odpravlja pravice do svobodnega pogajanja med delavci in delodajalci. Pri tem so prizadete nekatere kategorij:, ki so prav v zadnjem času dosegle pomembne izboljšave, ki pa bodo preklicane z uveljavitvijo novih odlokov.
Tudi vprašanje zamrznitve cen je naletel predvsem na odpor proiz ajalcev. Negotovo sti pa izražajo v najrazličnejših krogih glede možnosti nadzorovanja cen (upravni aparat razpolaga v vsej Franciji same z 2000 inšpektorji). Država se bo menda zatekla tudi k policiji in carinskim uslužbencem, trda predvsem se zanaša na potro šnike. Upanje pa stoji na trhli podlagi, ker se prav sedaj bliža počitniška sezona, ko cene nevzdržno vsako leto rastejo.
Če k vsemu -mu dodan še poviške pri TV A (francoska e-načica za italijansko IVA), |X> tem je mera za številne Francoze res polna.
katero se je odločila Conflndustria. Za socialdemokrate je nesprejemljiva nova davčna obremenitev za dohodke od dela in pokojnine ter se zavzemajo za boj proti davčnim utajam, za preureditev javnih izdatkov in za znižanje bančnih obresti.
Kot se zdi. bo na vsa ta vprašanja, ki izhajajo iz skupne ocene o resnosti gospodarskega položaja, Spadolini odgovoril s sklicevanjem na obveznosti, ki jih je Italija spre jela na vrhu bogatih v Versaillesu glede omejevanja državnega primanjkljaja in tiskanja denarja Za trdil bo. da vzrok za naraščanje primanjkljaja na 65(180 milijard ni v večjih izdatkih ali manjših dohodkih. za katere bi bila kriva vlada, amnak le v nepredvidljivih gibanjih v proračunskih postavkah. Zato bo zagovarjal »popravke«, ki jih vla da še proučuje in ki bodo predmet napovedanega preverjanja med strankami večine. Tudi iz sinočnjega sestanka gospodarskih ministrov je bilo namreč slutiti, da vlada v ministrskem svetu in koaliciji še precejšnje nesoglasje, kako premostiti krizo in komu naložiti za to bremena.
NEV' YORK — Giulio Andreotti s« je kot predsednik politične ko-
Šetinc sprejel delegacijo SKGZ
STRUNJAN — Fran Šetinc, pred sednik republiške konference SZDL Slovenije s sodelavci, je pred dnevi sprejel delegacijo Slovenske kulturno gospodarske zveze iz tržaške, videmske in goriške pokrajine, ki jo je vodil njen predsednik Boris Ra ce. Na sprejemu pri Francu Šetincu so se predstavniki slovenske narod-
RIM — Predsednik vlade bo obrazložil, danes v poslanski zbornici In jutri v senatu, smernice gospodarske politike, ki jih namerava uvajati za zajezitev državnega primanjkljaja (ki se je od nedavne odobritve finančnega zakona «napihnil« malone za 40 odstotkov v primerjavi s 50.000 milijardami Mr) do ravni, ki naj omogoča /manjšanje inflacije in nov vzgon gospodarskega razvoja. Z govorom, ki obsega obilnih 40 strani, bo odgovoril na interpelacije, ki so mu jih v zvezi z izredno zaskrbljujočim stanjem naslovili parlamentarci vseh političnih skupin, in ki ga je sinoči predhodno prebral gospodarskim ministrom.
Iz ten interpelacij je moč razbrati stališča posameznih strank in njihove predloge zg izhod iz krize.
KD se sklicuje na sklepe predvčerajšnje seje vsedržavnega vodstva In potrjuje linijo največje strogosti. ki jo zagovarjata ministra An-dreatta in Marcora, torej zmanjšanje državnih izdatkov (na račun zdravstva, skrbstva in javnih storitev), selekcijo pri investicijah in (šele na zadnje) boj proti davčnim utajam. KPI pa najprej poudarja strožje ukrepe proti utajam, večje nadzorstvo nad dohodki podjetij, reformo katastra, a se hkrati zavzema za razbremenitev delovnih prejemkov. Glede izdatkov se pa komunisti zavzemajo za drugačno politiko državne zadolžitve, za omejitev tekočih stroškov in novo politiko naložb na osnovi izrednega sklada z ustreznimi sredstvi.
Socialistična interpelacija bolj sin tetično izhaja iz «resne gospodarske in finančne situacije* in iz zaostritve družbenih odnosov in vpra suje vlado kaj namerava storiti'za premostitev težav na osnovi «nujne strogosti in družbene pravičnosti*.
Liberalci vprašdjcjo, ali ni primerno raztegniti klestenje razen pri zdravstvu (za katero odgovarja njihov minister Altissimo) tudi na skrbstvo, šolstvo in dotacije krajevnim upravam. Republikanci v svojem dokumentu izražajo skrb za radi nedavne preureditve uradnih tečajev v okviru evropskega denarnega sistema in hočejo vedeti za stališče vlade v zvezi z odpovedjo sporazuma o draginjski dokladi, za
nostne skupnosti iz Italije tudi poslovili od bivšega predsednika republiške konference SZDL Slovenije, Mitje Ribičiča.
Z Mitjem Ribičičem in Francem Šetincem so se gosti pogovarjali o aktualnem političnem trenutku slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, o naporih za čimprejšnje sprejetje zakona o globalni zaščiti Slovencev in o drugih aktualnih vprašanjih. Bivši in sedanji predsednik RK SZDL Slovenije sta svoje sogovornike seznanila tudi z aktualnimi političnimi nalogami v SFRJ, 3 stališči Jugoslavije do zapletenih med narodnih vprašanj in jima v razgovoru zagotovila popolno podporo domovine matičnega naroda in vseh subjektivnih sil naše družbe v njihovih prizadevanjih za dosego narodnostnih pravic, ki izhajajo iz določil 0-simskega sporazuma in drugih mednarodnih dokumentov.
PO DESETIH DNEH IZRAELSKA LETALA PONOVNO BOMBARDIRALA BEJRUT
Izrael obnovil napade na sirske enote
Nov predlog PLO za umik iz Libanona: v zameno za razširitev izraelskega obroča so se Palestinci pripravljeni umakniti v svoja taborišča v predmestju Bejruta
BEJRUT, TEL AVIV — Izraelska vojska je včeraj z vso silovitostjo obnovila napade proti sirskim postojankam ob avtocesti, ki povezuje Bejrut z Damaskom. Pri tem se je posluževala predvsem težkega topništva in tankovskih enot, ki so baje zasedle nove strateške pozicije ob avtocesti in praktično potisnile sirske sile v dolino Bekaa. S temi vojaškimi operacijami je Izrael okrepil svoje položaje na tem območju in utrdil klin, ki ločuje sirsko vojsko v omenjeni dolini od približno
2.008 vojakov, ki so ostali v Bejrutu. Izraelsko vrhovno poveljstvo je proti Sircem tokrat ponovno poslalo v boj tudi letalstvo, kar ni napravilo že od prekinitve ognja s Sirci pred desetimi dnevi. Ozračje sc je delno pomirilo proti večeru, ko so v Tel Avivu sporočili, da prekinjajo sovražnosti s Sirci.
Izraelsko topništvo in letalstvo sta včeraj tolika tudi po najbolj naseljenih predelih obkoljenega zahodnega Bejruta. Veliko bomb je padlo na območje okrog sovjetskega veleposlaništva in na predele mesta. ki so jih vse do pred dvema dnevoma smatrali za vame. Po nekaterih virih je med temi bombar-
HliMliiiilllililiiiHmiiiiiiimiiiiiiiinmiiiiimiliiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiii.iiimtiiimMiiiimiiiiiiiillliiiMiiiiniiiiiminiiiimiiiiiiiiiii..
BRITANSKO SODSTVO SE NI IZJASNILO
v
Se vedno nepojasnjene okoliščine skrivnostne smrti Roberta Calvija
V Italiji se utrjuje prepričanje, da je bil bankir ubit - KD se ihtavo brani pred napadi levice
LONDON, RIM — Tragični konec italijanskega bankirja Roberta Calvija je še vedno zavit v na.i-goslejšo meglo, ki je včeraj posta la še bolj zagonetna, saj britanske sodne oblasti dosledno molči,jo, kar daje slutiti, da se tudi v Londonu kot v Italiji vedno bolj ogrevajo za umor, a nimajo še nobenih dokazov, da bi izpodbili tezo o samomoru. Londonska mestna policija je baje ugotovila, da je. Calvi prispel v t»ndon z nekim zasebnim turističnim letalom, bržkone iz Avstrije, a od tu dalje je za sabo zabrisal vsako sled.
Skrivnostna Calvi.ieva smrt pa še vedno vznemirja finančne kroge predvsem v Italiji, kjer jim družbo delajo tudi politiki in vsi tisti, ki so bili kdaj soudeleženi v čudnih finančnih operacijah Banca Ambro siana. Italijansko sodstvo ima v rokah ponovno pekočo žerjavico, s katero bo moralo bržkone skrajno previdno ravnati, da ne sproži nra
vega požara. Parlamentarna komi sija. ki preiskuje zadevo tajne prostozidarske lože «P 2» trdi, da je »zadeva Calvi* v njeni pristojnosti. Pravi vik in krik o vsej zadevi so sprožili demokristjani, ki trdijo, da levica namerno strumentalizba to tragično zadevo v škodo večinske stranke. Za glasilo KD «11 Poixilo» je bil Calvi baje spreten dobičkar, a ne sin demokrščanskega sistema <n Popolo* zagovarja celo tezo, da so vse podtalne mračnjaške sile v Italiji delovale predvsem proti kr ščanski demokraciji. Predsednik KD Piccoli pa je zahteval, da je treba vso zadevo čimpre.j osvetliti. Bržkone na tak način kot so bile do jasn.jene vse najrazličnejše povojne afere in škandali. Gola resnica .je vse preveč nevarna, da bi brez krčev prišla na dan.
Navsezadnje je že sama Calvi jeva smrt resen opomin vsem. ki kai več vedo o v.sei zadevi, naj skrbno držijo jezik za zobmi, če
NA TISKOVNI KONFERENC! PRI OZN V NEV/ Y0RKU
Gromiko zvrača krivdo na Reagana
Po mnenju sovjetskega zunanjega ministra so za zaostritev mednarodnega položaja krive ZDA
NEW YORK — Sovjetski zunanji minister se je v včerajšnjih poznih urah srečal s predstavniki mednarodnega tiska, kar je vzbudilo v mednarodnih krogih, tako v okvi ru OZN kot tudi izven mednarodne organizacije, veliko zanimanje. To zanimanje gre pripisati predvsem dejstvu, da se Gromiko ni soočal z mednarodnim tiskom že več kot deset let in drugič, da se je to zgodilo v trenutku, ko Sovjetska zveza skuša izkoristiti do skrajnosti svojo pobudo o nenapadanju z jedrskim orožjem. Gromiko je na seji posebnega zasedanja OZN o razorožitvi prebral poslanico Leona Brež-njeva, v kateri sovjetski voditelj pravi, da SZ ne bo nikoli prva uporabila jedrsko orožje.
V	teku konference je Gromiko prav posebno [»udaril pomembnost sovjetske enostranske odločitve, saj bi utegnila, če bi ji sledile tudi druge jedrske velesile, pregnati s človeškega obzorja vsakršno nevarnost jedrskega spopada.
Gromiko je nadalje polemiziral s stališči ameriških uradnih krogov glede sporazuma «Salt 2», ki ni bil nikoli ratificiran. Dokončno se je ratifikaciji uprla Reaganova administracija, ki je zatrdila, da sporazum ni bit pravičen. Ameriška vlada ni nikoli pojasnila svojemu ljudstvu in svetovni javnosti, zakaj se je to zgodilo.
V	nadaljevanju svojih izjav je Gromiko obsodil ameriško politiko do Libanona in Palestincev, Falklandskega otočja itd. Posebno ostro pa je obsodil ameriški sklep o orne jitvah prodaje ameriških tehnoloških proizvodov za zgraditev sibirskega plinovoda. Sovjetska zveza vidi v tej potezi samo poskus zaostrovanja mednarodnih odnosov.
Glede specifičnega vprašanja v zvezi z možnostjo, da bi SZ namestila jedrske izstrelke na kraje, ki bi bili enakovredni ameriškim izstrelkom, je Gromiko dobesedno izjavil: »Ravnali bomo tako, kot je rekel Brež-njev. Vendar pa se ne bi hotel spuščati v podrobnosti. Nameravamo zaščititi svoje interese ter interese naših zaveznikov in prijateljev.* Glede Falklandskega otočja je dejal, da se Sovjetska zveza za vzema za popolno dekolonizacijo.
nočejo napraviti podobnega konca. Kamenje v Calvijevih žepih ni bilo namreč samo «tehnična» totreba temveč predvsem opomin mafijske ga kova. čc k mafiji dodamo še framasone, po zadnjih vesteh tudi vatikanske finančne kroge, se žerjavica spremenila v pravo tempirano bombo, ki pa bo kot rečeno le s težavo eksplodirala, saj bi 00 končala vse preveč »častitljivih* mož.
Sodstvo je včeraj zaslišalo podpredsednika Banco Ambrosir.no Roberta Rosoneja in priprtega tajnika podjetnika Flavia Carponija Emilia Peliicanija, ki je s Calvijem iz Ki ma odpotoval v Benetke in od tu .ie pospremil bankirja baje v Trst. Sodstvo ;ie prepričano, da ve Pelli-cani še marsikaj, a noče tega po vedati. Vseh predvsem zanima, zakaj .je Calvi tako skrivnostno zbe žal iz Rima in odpotoval v London. že se širijo govorice, da ie
V	Londonu Calvi skušal koga izs' ljevati in je zato tragično končal
V	vseh teh domnevah pa je ne sporno, da se v teh urah marsikdo boji. V ZDA pa so med tem aretirali Williama Josepha Aricoja do mnevnega morilca odvetnika Am brosoli.ia, ki je bil stečajni skrbnik ene od Sindonovih bank.
9 milijard za okrepitev železnice Trst-Trbiž
RIM — Upravni svet državnih železnic je včeraj odobril nakazilo skoraj 9 milijard lir za obnovitev naprav za električni pogon na progi Trst - Videm - Trbiž. Okrepitev elektrifikacije je namenjena predvidenemu prevozu premoga iz tržaške luke v Avstrijo, ki naj bi ga opravljali s kompozicijami do 1.200 ton z dvema lokomotivama.
MADRID — Francoski predsednik Mitterrand je včeraj popoldne dopotoval na tridnevni uradni obisk v Španijo. Na madridskem letališču sta ga sprejela kralj Juan Carlos in ministrski predsednik Calvo So-telo.
diranji veliko število civilistov izgubilo življenje.
Izrael je z zaostritvijo svojega položaja v Bejrutu še enkrat opozoril Sirce in še posebej novoustanovljeni libanonski odbor narodne rešitve, da ne namerava potrpežljivo čakati kdaj bodo Palesfinci zapustili Bejrut in predali orožje. Prav na tem področju je omenjeni odbor včeraj dosegel določen napredek. Predsednik palestinskega osvobodilnega gibanja Arafat, ki se je sestal s poveljnikom libanonske obveščevalne služile Abdom, je baje potrdil, da vodstvo PLO soglaša za postopen umik svojih sil iz Bejruta. Po predlogu PLO, ki sta ga obrazložila A-rafatov najbližji sodelavec Abu Yiad in generalni sekretar Demokratične fronte za osvoboditev Palestine Nayef Havvatmeh libanonske mu ministrskemu predsedniku Wa-zanu, naj bi se Palestinci najprej umaknili v svoja taborišča v predmestju Bejruta, njihove pozicije pa naj bi prevzela libanonska vojska. Palestinci so kot pogoj za svoj u mik zahtevali, naj Izrael za približno pet do deset kilometrov razširi svoj obroč okrog zahodnega predela libanonskega glavnega mesta in sprosti avtocesto Bejrut - Damask. V drugi fazi naj bi Palestinci predali orožje, v zameno pa bi lahko ostali kot begunci v taboriščih. Njihovo politično in vojaško vodstvo bi se umaknilo v Damask.
Vendar vse kaže. da to Izraelcem ni dovolj in zahtevajo takojšnjo razorožitev PLO. oziroma načrtujejo uničenje njenega vodstva. Pri tem so vsaj posredno deležni pod pore iz ZDA, kot je bilo razvidno iz predsinočnjih izjav Begina in Reagana po nekajurnih pogovorih.
Na levi goieči predeli Bejruta, na desni pogovori med Reaganom in Beginom
(Telet oto AP)
Zaskrbljenost SFRJ zaradi genocida v Libanonu
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič je poslal poslanice predsedstva Jugoslavije večjemu številu voditeljev držav ali vlad neuvrščenih držav. Poslanice se nanašajo na najnovejši razvoj položaja na Bližnjem vzhodu, ki je posledica izraelske agresije na Libanon. Predsedstvo izraža veliko zaskrbljenost zaradi genocida ter poudarja. da si mora vsa mednarodna skupnost, še posebej pa neuvrščene države, prizadevati za prekinitev a gresije in čim hitrejši umik Izraela iz Libanona, (dd)
..............................
POPOLN RAZKOL MED TREMI RODOVI VOJSKE
GENERAL V POKOJU BIGN0NE NOVI PREDSEDNIK ARGENTINE
Letalstvo in mornarica nasprotujeta generalu kopenskih sil in izstopata iz hunte
BUENOS AIRES - Po Leopoldu Fortunatu Galtieriju bo novi argen tinski predsednik ponovno general italijanskega rodu. in sicer upoko jeni general Revna Ido Bignone. Po gojnik v teh okoliščinah pa bi bil skoraj obvezen saj preživlja argentinska vojska eno najhuiših notranjih kriz vseh časov. Letalstvo in mornarica že napovedujeta, da ne bosta sodelovala v hunti oe je predsednik pripadnik na Malvinih poraženih kopenskih sil.
Kaže pa. da se kopenske sile ne menijo preveč za to grožnjo, saj jih podpira vsa domača oligarhija in seveda »izdajalski* Washington, ki se boji. da bi poveljnik letalstva general Lami Dozo zavzel preveč samostojno zunanjo politiko no stopnega oddaljevanja od ameriške odvisnosti Vsa zadeva pa bi st-bržkone zapletla, če bi oba »diši dentskav rodova vojske skušala s silo preprečiti namere kopenski1' sil. Iz Argentine že prihajajo vesti o skrajno sumljivih premikih le talskih eskadrilj iz juga države proti Buenos Airesu.
Vsekakor pa kopenske sile že napovedujejo, da so pripravl.jene tudi same odločati o usodi države, na povedujejo pa. da bodo cez dve leti vključile v oblast tudi politične sile. Tudi to je za letalstvo m mornarico predolgo obdobje. Po porazu na Falklandih smatrata oba rodova, da je treba čimprej vključiti v odločanje tudi politične in vse družbene sile, snj bo le tako mogoče prebroditi težko gospodarsko in družbeno krizo v državi.
Medtem pa se ni še hunta popol noma razjasnila o spopadu na juž nem Atlantiku. Uradno trdi,jo. da ostajata kriza in spopad nerešena, praktično pa so se vse sonažnosti prenehale. Vsekakor pa ne bodo Britanci izročili Argentini vseh vojnih ujetnikov, dokler ne bo voja ška hun*a zagotovila, da so sovražnosti tudi uradno prekinjene.
O falklandski krizi in o izgledih za njeno mirno rešitev bo oržkone že v prihodnjih urah razpravljala z Reaganom in Haigom Thatcherjeva, ki je sinoči prispela v ŽIDA.
fmiuiiiiiiiiiuiiiiiuiiiimMiiiiiiiiiimniHinuiiiiiutiiinimiiiiiiiiiiniuiimiiiiMiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiniiiiiiitiMiiHmimiiiiMiiiiuitaiiiiiMiiiiiiiiiiB
NADALJUJEJO SE LETOŠNJA «KOPRSKA SREČANJA«
V kopru «Mir brez meja»
Bogata razprava o aktualnih temah popuščanja napetosti in razorožitve, pa tudi o sodelovanju in o pravicah manjšin
KOPER — Okrogli, miza na temo »Mir brez meja*, ki je včeraj potekala v okviru Koprskih srečanj, je po eni strani predstavila številna protislovja sodobnega sveta z grozljivim kopičenjem orožja in vojnimi spopadi med državami, po drugi strani pa je tudi opozorila na napore znotraj držav in v medna rodnih organizacijah za preprečitev najhujšega. Okrogle mize so se udeležili parlamentarci, predstavniki političnega življenja in narodnostnih skupnosti ter kulturni delavci iz Italije in Slovenije med temi član CK ZKJ Jože Smole, Bogdan Osolnik, pod predsednik italijanske poslanske zbornice Laris Fortuna, mariborski
iiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiMuiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiminHuiniuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiintiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiipi
Dolanc o varnosti v državi
BEOGRAD — Varnostne razmere v Jugoslaviji so stabilne in dobre. Na politično - varnostne razmere pa neugodno delujejo sedanje gospodarske težave, ki .jih notranji in zunanji sovražnik želita izkoristiti za uresničevanje svojih podtalno propagandnih ciljev in za ogrožanje gospodarske štabi! nosti Jugoslavije. To je poudaril zvezni sekretar za nu anje zadeve Stane Dolanc, ko je včeraj v skupščini SFRJ člane odbora zveznega zbora za notranjo politiko in ljudsko obrambo seznanil z varnostnim položajem v državi.
Po besedah Dolanca je vse več gospodarskega kriminala, pa tudi primerov nezakonitega obnaša n ja, ki objektivno pomenijo nespoštovanje ekonom škili temeljev družbe in sabotažo stabilizacijskih ukrepov. V tej zvezi je poudaril, da bodo organi notranjih zadev ob sodelovanju z vsemi dejavniki družbene samozaščite odločneje odkrivali in prepre čevali takšne pojave, vključno tudi tiste, ki jih nekateri ocenjujejo kot družbeno koristne nepravilnosti.
Ko .je govoril o varnostnem položaju v avtonomni [»krajini Kosovo, je zvezni sekretar dejal, da je še naprej prisotna dejavnost albanskih nacionalistov in iredentistov, oziroma pristašev stalinističnega dogmatizma albanske partije dela. Kljub doseženemu napredku pri urejanju razmer v po-
krajini je položaj še naprej težak. Organi notranjih zadev si bodo po besedah Dolanca v prihodnje še bolj prizadevali za ohranjevanje javnega reda in miru, zakonitosti mednarodnih odnosov ter zaščito imovine prebivalcev.
Stane Dolanc je v nadaljevanju poročila pouda ril, da so aktivnejše postale skupine posameznikov, ki nastopajo na protisamoupravnih in protisociali stičnih temeljih, posebej nacionalističnih in libera lističnih in si svoje cilje prizadevajo doseči pod krinko boja za človekove pravice in svobodo. Jasno pa je, da so njihovi napadi usmerjeni proti jugoslovanski samoupravni ureditvi enakopravnosti na rodov in narodnosti, suverenosti in celovitosti države, je dejal.
Stane Dolanc je še poudaril, da bodo proti po sameznikom in skupinam, ki sovražno delujejo, odločno sprejeli odgovarjajoče zakonske ukrepe, posebej pri zaščiti pred napadi na temeljne vrednosti pridobitev revolucije in ustavnih ureditev. Zvezni sekretar je delegate obvestil tudi o ukrepih orga nov notranjih zadev za krepitev svoje uspešnosti. Pri tem je Dolanc posebej opozoril na pomen in nenehno prisotno delovanje vseh organiziranih družbenih sil v okviru uresničevanja sistema družbene samozaščite, (dd)
pomožni škof dr. Vekoslav Grmič, med predstavniki manjšin z obeh strani meje pa tudi predsednik SK GZ Boris Race.
Razprava je predvsem poudarila, da je mir, I i temelji na ravnotežju oborožitve in strahu, krhek. V takem miru Je svet na robu propada. Sistem kolektivne varnosti je odpovedal in lokalni vojni spopadi dobivajo nove dimenzije, saj smo priča vojnam znotraj blokov, med državami, ki pripadajo različnim blokovskim formacijam in tudi med neuvrščenimi državami. Poskusi razo-rožitvenih dogovorov se končujejo z nadaljnjim kopičenjem orožja in tekmo po modernizaciji morilnih naprav, za kar bodo države kmalu porabile po tisoč milijard dolarjev letno.
Udeleženci razprave so se spraševali, kaj lahko še sploh store države za preprečevanje spopadov in Ob tem ugotavljali, da je vpliv ljudskih množic na politiko vlad vse manjši. Pravi štek zadreg je opaziti v zadnjem času kvalitetno nov pojav v borbi za mir. tako imenovana mirovna gibanja, ki z množičnimi manifestacijam presegajo *ako državne meje kot strankarske interese in blokarsko delitev sveta. Prav ta gibanja po svoje aktualizirajo vpra šanje demokratizacije javnega življenja. novega načina razmišljanja novega gospodarskega reda ter odnosa med severom in jugom. Naj sc zunaj zdi, da so intuicije v protislovjih današnjega sveta nemočne v prizadevanjih za ohranjanje miru smo v zadnjem času priča nekaterim pobudam, ki zadevajo interese bližnje evropskega prostora.
Jugoslavija in Italija, ki sta z osimskimi sporazumi in odprtjem meje dala svetu zgled, kako je moč ob medsebt jnem spoštovanju in nevmešavanju v notranje zadeve drugih rešiti vsa odprta vprašanja tudi med državami z različno dru-
žbeno ureditvijo, kažeta za tako pobudo izredno zanimanje. Sicer pa so udeleženci okrogle mize poudarjali, da sta k pomirjenju med sosednjima državama veliko prispe vali prav narodnostni skupnosti, italijanska v Jugoslaviji in slovenska v Italiji. Zdaj je treba za njuno vsestransko zaščito in uveljavitev dvojezičnosti postaviti odnose med narodnostnima skupnostima ter njunima matičnima in večinskima narodoma na kvalitetno nove osnove, ki bodo garancija za nadaljnje poglabljanje vseh oblik sodelovanja ob odprti meji in za mirno sožitje, ki bo lahko zgledno tudi za širši evropski prostor. (Ilc)
V Kuala Lumpuru ustanovljena nova kampučijska vlada
KUALA LUMPUR - Voditelji treh kampučijskih osvobodilnih gibanj so po dolgem času premostili razprtije ter so podpisali včeraj sporazum, ki naj bi še bolj izoliral sedanji provietnamski režim v Kampučiji.
Sporazum so podpisali bivši državni poglavar princ Narodom Si-hanuk. voditelj »rdečili Hmerov* Kieu Samphan in prozahodni bivši predsednik vlade Son Sann.
Opazovalci menijo, da sestava nove kampučijske vlade, ki ji bo predsedoval Sihanuk ne bo imela sedaj večjega vojaškega učinka. Posledice bodo bolj zaznavne na političnem področju, ker se mora Vietnam, ki podpira Samrinovo vlado, že sedaj otenati s številnimi težavami zaradi vedno večje politične izolacije.
V Ljubljani zasedala mešana komisija o vodnem gospodarstvu
LJUBLJANA — Včeraj je v Lu-bLiani zasedala jugoslovansko italijanska mešana komisija za vodnogospodarsko. Delovno srečanje, na katerem so govorili o izvajanju sporazuma o skupni obrambi pred-točo. je vodila predsednica jugoslovanskega dela mešane komisije Marija Zupančič - Vičar.
Ob tej priložnosti je dva člana italijanske delegacije, koordinator ia za osimske sporazume v ministrstvu za zunanje zadeve republike Italije Ludovica Vrtenisra Car-duccija in predsednika italijanske delegacije v mešani komisiji za izgradnjo ir ureditev režima na cestah pod Sabotinom in na Kolovratu Massima Casillija d'Aragor>a, sprejel podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. V razgovoru so spregovorili o nekaterih konkretnih nalogah v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov. (dd)
Odločitev za «azzurre»
€
ESPARA82
Prvi del svetovnega prvenstva v Španiji se nagiba h koncu. Včeraj so bila tri srečanja, ki so odločala o treh reprezentancah, ki so napredovale v drugi del.
V popoldanskem srečanju je Poljska nadigrala Peru (5:1) in bo tako bržkone prva v svoji skupini, v kateri igra tudi Italija.
Še posebno zanimiv pa je bil sinočnji spored. Sovjetska zveza, ki je pred tem SP sodila celo v
ožji krog favoritov, se je morala pošteno potruditi, da je iztržila točko proti izredno požrtvovalnim Škotom in si tako priborila pravico nastopa v drugem delu. Tud i Belgija je bila proti Madžarski c hudih težavah. Naposled so Belgijci le osvojili točko in si s tem zagotovili napredovanje.
Tudi danes bodo na sporedu tri tekme. Derbi pa bo gotovo n Vicu, kjer bo Italija ob 17.15 igrala proti Kamerunu. «Azzurrom» bi za uvrstitev v drugi del zadostoval proti Kamerunu tudi neodločen izid.
V Zaragozi pa se medtem jugoslovanska reprezentanca temeljito pripravlja za jutrišnji odločilni spopad proti Hondurasu. Za napredovanje v drugi del morajo rplavi* zmagati z dvema zadetkoma razlike.
(O vsem dogajanju na tmundia-lu» poročamo na peti strani).
PO ODGOVORU KONZORCIJA RAZISKOVALNEGA CENTRA
Spremeniti je treba dosedanjo prakso v odnosu do slovenskega teritorija
Predsedstvo Konzorcija odgovorilo no letak, ki ga je razdeljeval Koordinacijski odbor vzhodnokraških vasi v zvezi z izgradnjo raziskovalnega centra pri Banih.
Predsedstvo Konzorcija za upravljanje in razvoj Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje je v prejšnjih dneh izdalo komunike, s katerim odgovarja na letak, ki ga je Koordinacijski odbor vzhodnokraških vasi razdelil ljudstvu dne 15. junija 1982 neposredno pred odprtjem raziskovalnega centra «software» za informatiko v bivšem taborišču za tuje begunce pri Padričah. O dogodku in o protestni manifestaciji krajanov ob tej pobudi smo že poročali, ponovimo pa naj to, da je Koordinacijski odbor vzhodnokraških vasi v letaku med drugim ugotavljal, da vodstvo konzorcija še ni upoštevalo zahtev, ki jih je Koordinacijski odbor predložil v pismih 20. januarja bi 18. februarja letos. V letaku je
V PETEK IN SOBOTO
V Dolini in v Miljah važna pobuda za mir
V Dolini in v Miljah tečejo zadnje priprava za zelo pomembno prireditev za mir in uveljavljanje kulture sožitja, ki jo prirejajo prijateljske občine Dolina, Milje in Koper ob častnem sodelovanju herojskih mest Kragujevac in Marzabotto. V občinskem gledališču «Franče Prešeren* v Boljuncu bo v petek zvečer na sporedu srečanje na ‘emo »Ustanove in kultura sožitja*, ki ga bo sklenil nastop zborov iz Rude in »Obala* iz Kopra. Osrednja prireditev pa bo v soboto zvečer v Miljah, kjer bo na programu sprevod po mestnih ulicah vse do nogometnega igrišča. Tukaj bo nastopil mladinski zbor Gla sbene matice, kot izredni gost pa bo sodeloval znani gledali škj igralec in režiser (sedaj tu di dosmrtni senator) Eduardo De Filippo. Pobudo za mir in za sožitje med narodi so že podprle številne ugledne osebnosti. parlamentarci ter demokratične in napredne organizacije.
bilo nadalje rečeno, da je vodstvo konzorcija sklenilo le to. da izloči 29 tisoč kvadratnih metrov zemljišča pri Banin iz svojih načrtov, kar pa je le kapljica v morju na 1.800.00 kv. metrov, kolikor je pač predvi-oenih za Center.
Koordinacijski odbor se je v lepaku nadalje pritoževal nad dejstvom, da so bili nastavljeni vsi smerokazi samo v italijanščini in da ni prišlo do ustanovitve posebne komisije. Konzorcij ni skratka doslej pokazal nobene naklonjenosti za sodelovanje s krajevnimi organizacijami, v letaku pa je bilo ob koncu podčrtano, da vzhoonokraško prebi valstvo zahteva, da bi postalo enakovreden in soodgovoren partner pri nadaljnjem odločanju in da zahteva zadovoljive protivrednosti in jasna jamstva.
Na ta letak je predsedstvo Kon zorcija odgovorilo takole: »Center za raziskavo ni neuposteval zahtev, nasprotno je dal vsa možna pojasnila ob priliki raznih srečanj s pred stavniki Kraške skupnosti in slovenske narodne manjšine. Izločitev gradbenega zemljišča pri Banih je bila ena od zahtev, ki je bila izpol njena v obljubljenem času. V komisiji. ki odloča pri natečaju za posebni načrt, ki mora določiti načine, po katerih bi se realizirala tehnološka cona, je udeležena Kraška gorska skupnost. Znanstveni svet Cen tra za raziskavo je sprejel mnenje* je nadalje rečeno v komunikeju »da bi dali prednost raziskavam in študijem o Krasu in njegovem prebivalstvu. iz socialnega, gospodarskega in ekološkega "klika. V zvezi s tem pričakuje predloge. Konzorcij je vedno na razpolago Koordinacijskemu odboru za informacije in razjasnitve. ker se mora Center za tehnološko in znanstveno raziskavo v skupnem interesu razvijati v soglasju in v okviru predvidenih zakonov.*
Tako je odgovorilo predsedstvo Konzorcija na letak Koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi. V odgovor temu komunikeju pa moramo še enkrat ponoviti: naši ljudje so protestirali, ker so tako pobuda o uresničitvi Centra, kot vse druge velike tako imenovane javnokoristne pobude prišle kar z vrha in prebivalstvo postavile pred izvršena dejstva. Kar pa je najhuje, je dejstvo, da "O vsi taki posegi povzročili veliko škodo ne : amo posameznikom, Ampak celotni slovenski narodnostni skupnosti. Vsi ti veliki javno-koristni posegi so bili torej uresničeni samo v našo škodo. Danes pa ni naša narodnostna skupnost pripravljena ponovno mirno sprejemati samo novih žrtev in zahteva, da se v zameno za te posege zagotovijo določene protivrednosti.
Kljub dobri volji za rešitev teh problemov, ki izhaja iz komunikeja predsedstva Konzorcija, pa moramo ugotoviti, da ostajajo še vedno odprta nekatera velika vprašanja. V prvi vrsti gre tukaj za razsežnost Centra in tehnološko raziskavanje, ki bi lahko ostala taka kot je samo v primeru, da bi na tem področju Zgradili tudi elektrosinhrotron; to vprašanje pa je doslej še nerešeno. Zahtevamo tudi, da bi se za razne raziskovalne dejavnosti moralo najprej uporabiti že obstoječe strukture, s katerimi razpolaga univerzitetna ustanova. Pri tem ugotavljamo, da postopnost pri uresničevanju načrta o izgradnji Centra sploh ni bila upoštevana: Istočasno dodajamo, da varianta štev. 30 k splošne-
mu regulacijskemu načrtu tržaške občine, ki predvideva uresničitev Centra, določa, da je le ena devetina celotnega področja zazidljivega, kar pomeni, da bo preostali del predvidenega področja namenjen mestnemu parku z vsemi potrebnimi strukturami. V bistvu bo torej šlo za veliko področje, ki bo razlaščeno brez vsakega smisla.
Ponovno poudarjamo, da mora krajevno prebivalstvo in organizacije, ki ga zastopajo, tudi sami odločati tako o programu Centra, kot o njegovem razvoju in pa o tem, kako se bodo zaščitile te vasi, saj bo ves ta teritorij pod določenim pritiskom.
V upravnem svetu Konzorcija bi zato moral biti nujno prisoten predstavnik slovenske narodnostne skupnosti (Kmečke zveze, ali zadruge Naš Kras. ali pa predstavnik ene naših organizacij, kot na pr. Koordinacijskega odbora), to je predstavnik ene tistih slovenskih organizacij, ki bolje poznajo naš teritorij in za ohranitev katerega tudi bolje skrbijo. Na vse te naše zahteve pa nismo doslej prejeli konkretnega od govora.
Sicer pa lahko upoštevamo, da je Konzorcij lahko naredil, kar je bi'o v njegovi moči: to pa je naredil le
•mtlMIlfllNIIHiaillltllHIMfMHHIHIttttfftllftltllftllMtHIM
za tisto področje. Razumeti pa mora, da so naše zahteve širše: zahte-amo predvsem, da r.e spremeni dosedanja politika do našega teritorija, ki nam je povzročila že toliko škode; zahtevamo. da se do teh problemov spremeni politika tržaške občine (na pr. podobnostih načrti za posamezne vasi), dežele in države, saj se kljub številnim obljubam vsa dosedanja praksa za reševanje vseh teh odprtih vprašanj še ni spremenila.
Seja občinskega sveta v sredo, 14. julija
Novoizvoljeni občinski svet se bo prvič sestal v sredo. 14. julija: tako je včeraj namreč sklenil občinski izredni komisar dr. Siclari. Medtem pa se nadaljujejo dvostranska posvetovanja med strankami za oblikovanje novih večin. Včeraj sta se sestali delegaciji KPI in LpT, danes dopoldne pa se bosta srečali predstavništvi liste in socialistov.
GLEDE LOKACIJE INDUSTRIJSKE PROSTE CONE
Geričeva in Baciccbi vložila interpelacijo na ministrstvo
Vprašanje ata sprožila na podlagi novic, da namerava Jugoslavija pričeti z deli pri Sežani
Komunistična senatorja Jelka Gerbec in Silvano Bacicchi sta predstavila italijanskemu zunanjemu ministrstvu vprašanje glede lokacije industrijske proste cone na Krasu, ki jo predvideva osimski sporazum.
V	prvem delu vprašanja je rečeno, da so vsled nezadovoljstva velikega dela prebivalstva krajevne politične stranke, tržaški občinski svet in deželni svet Furlanije - Julijske krajine predstavili prošnjo za spremembo lokacije omenjene cone. Zunanje ministrstvo je naročilo deželi, da poišče alternativno rešitev; dežela je po ustreznih študijah predlagala prostor pri Ospu.
V	drugem delu vprašanja pa se komunistična senatorja sklicujeta na pisanje Tanjuga, ki je prinesel vest, po kateri naj bi Jugoslavija dodelila v okolici Sežane 381 hektarjev zemlje za izgradnjo industrijske proste cone in da naj bi že določila termine za postopno realizacijo del, ki bi morala potekati tudi na italijanskem področju.
Na podlagi tega senatorja Gerbec in Bacicchi sprašujeta vlado, če je na tekočem o zadnjih jugoslovanskih odločitvah in če je obvestila jugoslovansko vlado o predlogih za drugačno lokacijo cone. Nadalje senatorja sprašujeta, če so predvidena pojasji.jevan.ja z jugoslovanskim partnerjem in če je vlada preučila pred-

OB 34. MEDNARODNEM VZORČNEM VELESEJMU PRI MONTEBELLU
Vneto zanimanje Kitajcev in Bavarcev za načrtovano premogovno luko v Trstu
Veleposlanik LRK: «Sodelovanje z Italijo je del gospodarske strategije Kitajske* • Trst kot posredovalec kitajskega blaga italijanskemu in evropskemu trgu
Včerajšnji dan na sejmišču pri Montebellu je bil posvečen Ljudski republiki Kitajski. Veleposlanik LRK v Rimu Zhang Yue se je na čelu delegacije gospodarstvenikov sešel s tukajšnjimi predstavnik' javnih u-prav in operaterji ter zastopniki sredstev množičnega obveščanja, ka terim je izrecno naglasil veliko zanimanje pekinške vlade za Trst in njegovo luko kot trgovska vrata na italijanski trg in na širše tržišče EGS. Veleposlanik je Uradno dejal, da je sodelovanje Kitajske z Jtali jo »del gospo'’irske strategije*, ki jo vodi njegova država.
Med razgovori je bila omenjena možnost odprtja stalne razstave kitajskih proizvodov v prostorih našega razstavišča, kakor tudi odprtja tovarne za predelavo kitajskih izdel kov v prosti luki, predvsem pa se je diplomat zanimal za načrt o izgradnji premogovnega terminala v našem pristanišču; v kitajskih premogovnikih naj bi ležalo 6(X) milijard ton premoga, ki bi ga LRK lahko odpošiljala na zahodn' trge prek Trsta. Naše mesto naj bi odigralo po veleposlanikovi sodbi lahko tudi važno vlogo pri posredovanju kitaj ske nafte evropskemu zaledju (»na ša naftna ležišča niso nič manjša
od saudskoaraL kih*). Na tiskovni konferenci sta spregovorila tudi funkcionar rimskega zakladnega mi nistrstva Pasqua, ki je navedel, da je vrednost italijansko - kitajske blagovne menjave dosegla že 850 milijard lir, in podtajnik na zuna njetrgovinskem ministrstvu Armato, ki je naglasil, da se morajo italijanski gospodarski odnosi z LRK čimbolj utrditi in postati trajni.
Včeraj je bila na sejmišču tudi zanimiva okrogla miza o najsoicb-nejših tehnoloških pristopih k reševanju žgočeg8 vprašanja o vključevanju slepih v družbeno stvarnost. Posvet je bil na pobudo evropskih komitejev svetovne organizacije za socialno pomoč slepim in mednarod ne zveze slepih ter italijanskega združenja slepih, spregovorili pa so: podtajnica na ministrstvu za zdrav stvo Magnani Noya, deželni od bornik za delo in socialno skrbstvo Renzulli, predsednik tehniške komisije evropskega regional 'ega komi teja Zechel, predsednik velesejemske ustanove Toresella in — kot moderator — predsednik evropske c komite ja mednarodne zveze slerih in predsednik italijanskega združenja sle pih Kervin.
Predvčerajšnjim je bil «dan Ba
varske* (bavarski minister za promet in gospodarstvo Jaumann se je zavzel za premogovni terminal v Trstu, pri upravljanju katerega naj bi sodelovali tudi Bavarci, ki bi skozenj lahko pretovarja’! do 600.(XX) ton premoga, kolikor ga potrebuje področje Muenchna), danes pa bo «dan Združenih držav Amerike*,
ICIO KORISTNA IN DOBRODOŠLA POBUDA ZKMI
KRVODAJALSKA AKCIJA ZA PALESTINSKI NAROD
Včeraj popoldne je bila v mestu solidarnostna manifestacija z bojem Palestincev ■ Neuspela fašistična provokacija
Po vsej državi se v teh dneh vrstijo pobude, ki imajo namen o-pozoriti javnost o tragičnih dogajanjih v Libanonu, kjer si je izraelska vojska zastavila za cilj uničenje osrednje palestinske organizacije PLO in tako morda smrten udarec boju Palestincev za obstoj in za
Trije neofašisti v zaporu
Po manifestaciji v znak solidarnosti s palestinskim ljud stvom je pri Portici di Chiozza prišlo sinoč' do neredov, za ka tere so dali povod pripadnik: zloglasne neofašistične organizacije »Fronte della gioventu*, ki ima sedež v Ul. Paduina. V pretepih jo je še najbolj skupil policijski agent, ki se bo moral zaradi udarcev zdraviti šest dni. Tokrat pa je neofašističnemu izgredu sledil nenavaden epilog: policija jc namreč pod obtožbo nedovoljene posesti nevarni! i predmetov (palic, verig i.d.) ter združevanja v prevratniške na mene aretirala tri neofašiste: 22-letnega Angela Lippija, 18-letnega Maura Godna ter 17 letnega r. N. A. Vsi so Tržačani ter člani omenjene neofašistične organizacije.
pravico do lastne države. Na manifestacijah postavljajo tudi v ospred je zahtevo, da italijanska vlada vendarle diplomatsko in politično prizna PLO in da v okviru EGS sproži odločno akcijo proti krvavim Beginovim namenom.
V ta namen je bila tudi v našem mestu včeraj popoldne solidarnostna manifestacija z bojem palestinskega naroda, ki jo je priredil posebni odbor ob podpori CGIL, KPI,
ZKMI. VZPI - ANPI, SKGZ, DP,
PDUP, ARCI. ZŽI - UDI. grške so me KP, PASOK, LCR in seveda orga- | bližnji
nizacije palestinskih študentov v Italiji (GUPS). Demonstranti so zahtevali takojšen umik Izraela z zasedenega ozemlja, priznanje PLO in začetek pogajanj za pravičen mir na Bližnjem vzhodu.
Med manifestacijo je prišlo do incidenta, ki ga je sprožila skupina znanih tržaških fašistov. Črnuhi, ki so pred kratkim ustanovili v našem mestu nek »solidarnostni odbor z libanonsko falango* (!) so pričakali sprevod pri Portici di Chiozza, kjer so skušali razobesiti zastavo libanonskih skrajnih desničarjev. Provokacijo je preprečil takojšen poseg policije, ki je skrajneže identificirala, dva od teh pa tudi pospremila na kvesturo.
V stvarno pomoč palestinskemu ljudstvu pa je ZKMI priredila veliko krvodajalsko akcijo. Kri lahko darujete do vključno sobote, 26. junija od 8. do 12. ure v krvodajalskem centru v Ul. Pieta 4. ZKMI poziva svoje člane, mladinske organizacije, demokratične sile, sindikalno gibanje in vse državljane, Italijane in Slovence, da aktivno podprejo to konkretno akcijo v korist Palestincev.
Poškodovani tovornjak onemogočil promet na Trbiiki cesti
Trbiška cesta .je bila v noči med ponedeljkom in torkom zaprta za celih pet ur. Promet je namreč oviral turški tovornjak s prikolico — upravljal ga je turški šofer Meh met Satilmis — ki se je zaradi ok vare postavil počez. Težko vozilo, ki .je bilo namenjeno z Opčin proti Trstu (ustavilo pa se je v bližini Katinare) so gasilci premaknili šele po večurnem delu. Agenti pro metne policije in letečega oddelka so medtem preusmerjali promet po
Predstavniki jugoslovanskih tiskarjev na obisku v Trsti "
Na sedežu sindikalne organižaeio je CGIL v Trstu je potekal včeraj in predvčerajšnjim italijansko - jugoslovanski semin:	o samouprav-
ljinju in gospodarski demokraciji, ki jo je priredil enotni sindikat tiskarske stroke. Srečanja so se u-deležili najvišji predstavniki sindikata tiskarske stroke iz obeh držav. Za italijansko zvezo FULIS so bili prisotni vsedržavni tajniki Palla-grosi, Giovannini in Aschelter, v jugoslovanski delegacij' pa sta bila med drugimi tudi. predsednik zve znega izvršnega sveta sindikata grafičnih delavcev Radislav Mančič in predsednik izvršnega sveta sindikata grafičnih delavcev SR Slovenije Branko Bernik. Po plodni izmenjavi izkušenj in mnenj je jugoslovanska delegacija včeraj obiska la tiskarni in redakciji italijanske ga dnevnika II Piccolo ter našega dnevnika, da bi se pobliže seznanila s tukajšnjim sistemom dela v sredstvih jasnega obveščanja. V redakciji Primorskega dnevnika se je seznanila tudi s problematiko slovenske narodnostne skupnosti.
Obvestilo uporabnikom kmetijskih strojev
3. julija zapade rok za predstavitev letne prijave za uporabnike kmetijskih strojev (UMA). V tej prijavi je treba navesti lansko porabo in morebitne ostanke in zaprositi za prejem kmetijskega goriva za leto 1982. Kljub številnim opozorilom in obvestilom na časopisih, moramo žal beležiti, da še mnogo porabnikov ni prijavilo goriva. Zato opozarjamo naj to storijo čimprej, saj so za kršitelje teh obveznosti predvidene globe tudi d j 300 tisoč lir. Pri tem pa ne nasedajte vabilom drugih or ganizacij ampak se poslužite vaše strokovne organizacije Kmečke zveze.
Tajništvo Kmečke zveze
loge, ki so prišli na dan v senatu, da bi uporabili ves obmejni pas F-JK za gospodarsko sodelovanje s sosednjo državo in da bi prišlo do konkretnih skupnih gospodarskih pobud.
VSEDRŽAVNA STAVKA 25. T.M.
Stavkali bodo tudi uslužbenci podjetij Intersind in Mapi
Deželno tajništvo sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL sporoča, da se bodo petkove osemurne vsedržavne stavke udeležili tudi uslužbenci podjetij Intersind in Confapi na podlagi platforme, ki jo je odobril e-notni vodstveni odbor.
Peticija mladinskega gibanja Liste za Trst
Mladinsko gibanje Liste za Trst je zbralo približno tisoč podpisov za peticijo, ki jo namerava nasloviti na italijansko vlado. V peticiji je rečeno, naj italijanski vlada poseže pri jugoslovanskih oblasteh, da bi se prekinila kakršnakoli dejavnost za industrializacijo obmejnega kraškega področja. V peticiji je na to rečeno, naj italijanska vlada sproži pobudo za ponovno pogajanje glede ekonomskega dela osimskega sporazuma, ki se tiče industrijske cone na Krasu. Do tega naj pride zaradi nasprotovanja industrijski coni in ob upoštevanju volje tržaškega prebivalstva glede katerekoli druge lokacije.
Peticijo je mladinsko gibanje LpT pripravilo na podlagi novice o predlogu komiteja za kooperacijo SRS. da bi namenili v sežanski občini 381 hektarjev zemlje za izgradnjo industrijske proste cone na meji in seveda v sodelovanju z Italijo.
Deželni prispevki čebelarjem
V marcu je bil v deželnem svetu izglasovan zakon št. 17/82, ki predvideva pospeševanje čebelarstva v naši deželi. V deželnem zakonu je bilo predvideno, c’a bo dežela za pospeševanje kmetijske dejavnosti, posebno sadjarstva, nudila čebelarjem določene prispevke, s katerimi naj bi reorganizirali in modernizirali svoje čebelnjake. Pogoj za vsako vrsto pomoči pa je, da mora čebelar javiti količino in vrsto svojih panjev. To formalnpfit je treba izpol-, niti vsaki dve leti. Za leto 1982 zapade rok za predstavitev te vrste prijave 14. julija. Kmečka zveza in konzorcij čebelarjev tržaške pokrajine pozivata vse čebelarje naj čimprej opravijo omenjeno prijavo. Za izpolnjevanje prijav se tržaški čebelarji lahko poslužijo uradov Kmečke zveze v Ul. Cicerone 8/b ali pokrajinskega kmetijskega nad-zorništva Ul. jtlilano 19. Za člane konzorcija čebelarjev tržaške pokrajine je na razpolago vsak četrtek popoldne v uradih pokrajinskega kmetijskega nadzorništva predsednik prof. Trčelj, ki jim bo nudil vso potrebno pomoč.
Tajništvo Kmečke zveze
S PONEDELJKOVEGA OBČNEGA ZBORA NAŠE OSREDNJE GLASBENE USTANOVE
Državne in deželne oblasti so gluhe na vprašanja razvoja Glasbene matice
Še enkrat odločno postavljena zahteva po celovitem javnem priznanju CM Predsednik in tajnik upravnega odbora o uspehih in težavah ustanove
Izvolitev novega upravnega odbora
S svojo razvejano dejavnostjo se danes Glasbena matica postavlja kot zelo važen činitelj kulturnega udejstvovanja naše narodnostne skupnosti in to svojo vzgojno - izobraževalno vlogo redno opravičuje kot nena domestljiv dejavnik naše glasbene ustvarjalnosti in kulture. Kljub temu in kljub številnim uglednim priznanjem, ki prihajajo tudi iz tujine, so državne in deželne oblasti še vedno gluhe na vprašanja naše osred-nj" ustanove, ki danes torej ni še deležna polnopravnega javnega priznanja, kar gotovo v veliki meri o-vira njen razvoj. To aktualno in pe reče vprašanje je bilo v središču pozornosti ponedeljkovega rednega občnega zbora Glasbene matice, ki pa .je potekal tudi v znamenju ob ravnave mnogih drugih še vedno odprtih problemov ustanove.
Predsednik upravnega odbora A-drijan Semen je v svojem poročilu uvodoma obravnaval problem publi-cizacije šole GM in se zaustavil pri težavah, ki se spričo brezbrižnosti oblasti redno pojavljajo pri vodenju in upravljanju ustanove. Glasbena matica pa je kljub objektivnim oviram z uspehom razvila svojo de-
javnost na vseh področjih, kot med drugim dokazuje razvoj vseh oddelkov, in priznanja, ki so jih bili deležni posamezni in skupine, med katere je treba v prvi vrsti omeniti uveljavitev Mladinskega zbora tudi v širšem mednarodnem prostoru. »Kakor že mnogokrat v dolgoletni zgodovini GM», je nadaljeval Semen, »bomo z našo nepopustljivo voljo naredili vse, da se delovanje ustanove ne bo bistveno okrnilo in to v zavesti, da bi vsaka okrnitev pomenila veliko, morda nepopravljivo škodo za našo skupnost. Prepričan sem, da bodo vse interne komponente zna le izkazati svojo ljubezen in privrženost do ustanove in da bodo bistveno prispevale k premostitvi sedanjih težav*.
Tajnik Miran Kuret pa je podrobneje obravnaval de.javnost GM v pretekli sezoni, začenši od poteka pouka v Trstu in v Gorici ter na podružnicah šole. ki se je letos o-krepila z ustanovitvijo podružnice v Miljah. Poleg instrumentalnega pouka, ki je osnovna de.javnost u-stanove, pa danes GM nudi vse večjemu številu mladih priložnost za u-dejstvovanje v pevskih zborih i ■ dru-
•tHiitHmitimiiiiHiiifiitiiiiif
Nocoj na Padričah in v Repnu kresovanji s kulturnim sporedom
Tehnološka civilizacija ni izbrisala človekove želje po magičnem, ni izbrisala skrivnosti. Za vsakim znanstvenim dognanjem je še nekaj. kar ostane skrito. V vsakem človeku, kot v svetu, ki nas obdaja, so še živi utripi skrivnosti, magije, skratka, neznano še vedno «govori» v nas in v svetu.
To ni proti razumu, skrivnost ni sovražnica bodočnosti, ni nujno, da je mistika, skrivnost je slast iskanja in ustvarjanja.
Teh par meditativnih stavkov naj služi preprosti napovedi, da bo danes kresna noč, to je noč, ki prinaša iz davnine sporočilo skrivnosti in magije. Zgrešeno si je torej zamišljati kresovanja le kot preprosto obujanje tradicije, oziroma, zgrešeno bi bilo prirediti kresovanje, zgolj kot da gre za staro folk loro ki lahko vzbuja zanimanje, ni ma pa ničesar več povedati današ njemu času. Jasno je, da ne veruje niti, vsaj večina nfe, v čarovnice in vile. Določena sporočila iz preteklosti pa še lahko delujejo; deluje lahko na primer biti ob ognju, ki ima čisto določen čar; morda gre za isti skriti čar, za isto skrivnost, ki jo nosimo ljudje v sebi kljub vsemu, to je kljub času in prostoru, v katerem živimo. Da je nekaj resnice v teh besedah, dokazujejo kresovanja, ki so jih prejšnja leta priredila nekatera naša društva na Krasu in ki so privabila res veliko ljudi; tudi takih, ki jih na običajnih prireditvah ni.
Organizatorji so razumeli! da kre sovanja ne ostanejo brez odziva in tako se je ponekod že ustalila
iinminllllllMItlllMIfllllfMIlIttilllllllMimiMIIUMadIHIIIIMP
VČERAJ OKROG 15. URE BUZU MEDJE VASI
Srhljiva smrt tržaške gospodinje na železniški progi Videm - Trst
53-letna Liliana Mazzieri por. Cressi z Grete je padla pod kolesa, ki so ji odsekata levo nogo
Liliana Mazzieri Cressi
VČERAJ NA POL POTI MED PADRIČAMI IN OSNOVNO ŠOLO
AVTO ZBIL 13-LETNO DIJAKINJO KI JE NAGLO STEKLA ČEZ CESTO
pokrajinski cesti.
Na oddelku za oživljanje glavne bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 13-letno dijakinjo Valentino Calzi s Padrič. Deklica je bila hudo ranjena v nesreči, do katere je prišlo tik pred njenim domom, na pol poti med Padričami in osnovno šolo, kjer jo je v trenutku, ko je neprevidno stekla čez cesto, zbil avto fiat 127, katerega je upravljala iz Gropade proti Padričam 35-letna učitčljica Marija Breč por. Ozbič iz Gropade 92.
Prvi, ki so deklici pomagali, so bili gasilci z Opčin, ki so pod vodstvom načelnika Concasa v bližini kraja nesreče preverjali protipožarne ukrepe. Bili so tudi priča nesreči, na žalost, pa je niso mogli preprečiti. Videli so. kako je pred nji del avta zadel v deklico, kako je nato z glavo prebila vetrobran,
od tu pa jo je vrglo na asfalt, mor da še prej v drevo. Takoj so preko radijske zveze poklicali Rdeči križ, ker pa v tistem trenutku niso imeli vozil na razpolago, so deklico odpeljali v bolnico gasilci s svojim rešilnim avtom.
Zdravstveno pomoč je v pričakovanju rešilca nudil tudi zdravnik Lucio Damiani, ki je po naključju privozil mimo. Kot rečeno, so Va lentino sprejeli na oddelku za oživljanje, kjer so ugotovili, da ima poškodbe na glavi in v trebušni votlini ter da je utrpela zlom noge. Še zvečer so si zdravniki pridržali prognozo. Kljub hitri in vztrajni negi se namreč še ni »prebudila* iz kome, ki pa je le prve stopnje in upati je torej, da ni utrpela hujših, notranjih poškodb lobanje.
V dramatični nesreči, do katere je prišlo včeraj okrog 15. ure na železniški progi Tržič - Sesljan, je v bližini Medje vasi izgubila življe nje 53-letna gospodinja Liliana Mazzieri por. Cressi z Grete, Scala Pol li 2. Kot so nato ugotovili agenti železniške policije, je nesrečnica padla s krajevnega vlaka Videm -Trst, ki je na tistem predele: — prav na meji med tržaško in go-riško pokrajino — vozil s hitrostjo med 80 in 100 kilometri na uro. Kolesa so ji dobesedno odsekala levo nogo v višini stegna, nato pa jo je zračni vrtinec vrgel v bližnjo o-grajo, od tu pa na grušč.
Reševalce tržiškega Rdečega križa so obvestili železničarji iz Tržiča, katerim je po etegrafski zvezi strojevodja lokalnega vlaka iz Nabrežine sporočil, da je zaslišal sumljiv udarec, vendar da je nadaljeval svojo pot. Vlak, ki je takoj za njim vozil po isti progi, je zato dobil ukaz, naj vozi izredno počasi. Ko je dospel do kraja nesreče, so bolničarji iz Tržiča že bili na mestu. Cressijeva je še dihala, med prevozom v bolnišnico pa je podlegla hudim poškodbam. Najbolj verjetno je bila zanjo usodna huda krvavitev, saj so ji kolesa presekala aorto. Vsem, ki so bili na kraju nesreče, se je nudil srhljiv prizor; ranjenka je ležala v nezavesti, v mlaki krvi, ki jo je vsrkaval prod in kos njenega krila je visel na plotu.
Liliana Cressi zapušča moža, kapetana mornarice, in dva otroka. Preiskovalci skušajo sedaj dognati, kaj je botrovalo nesreči: usodna odločitev ali nesreča?
• Zveza žensk Italije priredi danes ob 11. uri na miljski občini srečanje med ženskami iz Milj, Kopra in Doline, na katerem bodo pripravile skupni poziv za splošno razorožitev in proti vojni ob bližnjih mednarodnih dnevih za mir.
»nova* tradicija. Tako bodo na Padričah za kalom priredili tudi letos kresovanje, ki ga bo bogatil kulturni spored. Ob 20.15 se bodo ljudje zbrali pri Štirni od koder bedo šli do kraja kresovanja, in to v spremstvu godbe na pihala «V. Parma* iz Trebč. Ob 20.45 bosta nastopili folklorni skupini (otroška in odrasla) KD Rdeča zvezda iz Saleža. Nastopi) bo tudi pevski zbor doma čega kulturnega društva Slovan. Sledilo bo prižiganje kresa. Priskrbljeno bo za pijačo in jedačo, ki jo bodo, kot vsako leto, pripravile domačinke.
Prav tako bodo nocoj priredila kresno noč Kulturna društva zahodnega Krasa (Kraški dom. Rdeča zvezda, Prosek - Kontovel, Vesna ter Igo Gruden). Kresovanje bo v Repnu, ogenj bodo prižgali ob 21. uri, nakar bo sledil pester kulturni program.
Ob 21,15 bodo Svetoivančani prižgali tradicionalni kres v bližini železniške postaje na Vrdeli (Ul. Da-miano Chiesa). Ob 20. uri pa bo v stari cerkvici pri Sv. Ivanu maša
gih glasbenih ansamblih, ki delujejo v okviru njenih oddelkov. Na tem področju je GM morda zabeležila največji uspeh pretekle sezone, v katero gre uvrstiti tudi precej pestro koncertno de ja v ost, ki je zabeležila dobe obisk občinstva ter naletela na zadovoljivo zanimanje tudi ljubiteljev glasbe večinskega naroda. Poročilu blagajnika Pina Rojca je sledila razprava, ! i se je poleg že omenjenih vprašanj dotaknila tudi številnih perečih problemov v zvezi z notranjim delovanjem in organizacijo šole. Občni zbor GM je med drugim pozdravil tudi predsednik odbora za kulturo pri SKGZ Miroslav Košuta.
Novoizvoljeni upravni odbor Glasbene matice sestavljajo:	Gojmir
Demšar, Majda Furlan, Žarko Hrvatič, Darij Jagodic, Vladimir Kariž, Edmund Košuta, Miran Kuret, Elda Nanut, Milko Rener, Pino Rojc, Adrijan Semen, Daša Svetina, Marta in Aleksander Vodopivec ter A-leksej Kalc. V nadzornem odboru so Janko Cotič, Dušan Košuta in Ivo Magajna, za namestnika nadzornikov pa sta bila izvoljena Kamil Košuta in Vladimir Švara.
• Na pročelju palače luškega poveljstva bodo danes opoldne odkrili spominsko ploščo, ki bo spominjala na 150 letnico ustanovitve zavarovalniške družbe Assicurazioni Generali.
Jutri obravnava proti trgovcu Alessandru Polojacu
Jutri dopoldne bo na tržaškem sodišču proces proti Alessandru Polojacu — tržaškemu trgovcu s kavo, ki je obtožen, da je ilegalno izvozil v Švico nad 3 milijarde lir v valuti. Polojaca so aretirali 19. decembra lani, po dveh mesecih so ga izpustili na svobodo, vendar že preteklega 12. maja se je moral na osnovi razsodbe kasacijske-ga sodišča vrniti v zapor. Kasacij-sko sodišče je v tem času tudi razsodilo glede vprašanja, ki mu ga je tržaško prvostopenjsko sodišče, kateremu je načeloval sodnik Brenči, zastavilo. Tržaški sodnik je namreč imel dvome glede pristojnosti sodišča, ki naj bi Polojacu sodilo. Obtoženec je res živel t Trstu, kjer Je vodil podjetje im-port-export, njegovo morebitno kaznivo sodišče je razsodilo, da se mora soditi Polojacu v Trstu.
Dne 18. junija nas je nenadoma zapustil naš dragi sin in brat
BORIS ČESNIK
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 23. junija, ob 16. uri iz cerkve sv. Martina ra pokopališče v Dolini.
Žalostno vest sporočajo: mama, papa, sestra Lidia, Luca, Sabrina, Franco In drugo sorodstvo
Dolina. 23. junija 1982
Sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša draga
MARIJA PEČAR vd. MILKOVIČ
Pogreb pokojne bo jutri, 24. junija, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v gropajsko cerkev.
Žalujoči:	brat Franc, nečaki
Oskar, Silko in Franc z družinami, družine Milkovič, Gallopin ter drugo sorodstvo
Gropada, Geelong. Modbury (Avstralija), 23. junija 1982 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
23. 6. 1982
Ob drugi obletnici smrti našega dragega
TONČKA KALCA
se ga spominjajo
mama, žena, sinova Robert in Marjan, brat z družino in drugo sorodstvo
Bazovica, Trst, Izola, 23. 6. 1982
23. 6. 1981
23. 6. 1982
Ob prvi obletnici smrti našega dragega
MARIA ŠKABARJA
se ga z ljubeznijo in žalostjo spominjajo
SVOJCI
Repen, 23. junija 1982
Kino
Ariston 17.30—19.20—21,30 «E tutti risero*. Režija Peter Bogdanovich. Ben Gazzara, Audrey Hepburn.
Ritz Danes zaprto.
Eden Zaprto za počitnice.
Grattacielo 17.00—22.15 »Spranga la porta... arrivano i vicini di časa*. J. Belushi; D. Aykroyd.
Fenke 17.00 »Per amore e per denaro*. Ornella Muti.
Nazionale 16.00 »Alfa blu*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 17.00 «Heavy metal*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo Danes zaprto.
Moderno 16.00—22.00 «Mia moglie č una strega*. R. Pozzetto. G. Guida.
Fllodrammalko 15.00 »Fashion mo-vie*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol Danes zaprto.
Vittorio Veneto 17.00 »Saturn 3». Kirk Douglas, Farrah Fawcett.
Mignon 16.30 »Inferno*. Režija Da-rio Argento. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.00 »Alessia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 «Bruce Lee the flying . drago*.
Razna obvestila
Zaključni nastopi Glasbene matice. V petek, 25. junija, ob 20.30 na šoli Glasbene matice klavirski recital Stojan Kuret. V ponedeljek, 28. junija, ob 20.30 na šoli Glasbene matice klavirski recital Rosanda Kralj.
Starši, ki želijo vpisati svoje o-troke v počitniško kolonijo 10 DNI REKREACIJE za naše najmlajše, ki tyo od 6. do 16. julija na društvenem igrišču v Nabrežini, naj se udeležijo seje, ki bo v petek. 25. junija, ob 20.30 na sedežu društva Igo Gruden.
ZSKD obvešča, da so uradi odprti od 8. do 12.30 ter ob torkih in petkih tudi v popoldanskih urah od 16. do 19. ure..
Fotografije z izleta v Bosno, k' jih
je posnel Mario Magajna, so na razpolago v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška zO.
SKD Tabor - Opčine. 7. bienale umetnikov amaterjev — odprtje v petek, 25. junija, ob 20.30. Uvodna beseda: Milko Bambič. Nastop mladih pesnikov in pianistke ZKO - Sežana: folklorna skupina SKD Tabor: ženski in moški zbor Tabor.
PD Kolonkovec - Ženjan 46 vabi danes ob 20. uri na kresovanje s kulturnim programom.
Kulturna društva Kraški dom, Rdeča zvezda, Prosek - Konto-vel, Vesna in Igo Gruden
prirejajo danes, 23. 6. v Repnu
KRESNO NOČ
Kres bomo prižgali ob 21. uri, sledil bo bogat kulturni spored.
Vabljeni
DRUŠTVO
ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV
vabi člane in prijatelje na
SREČANJE NA KROGU
(samostan nad Sečovljami)
dne 26. junija dopoldan. Prevoz z lastnimi avtomobili. Informacije in prijave na št. 767303.
iMM3 -v-"
BANGA Dl CREDITO Dl TRI EijITE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P A
TP9T - ULICA F. PlLZilO - C®
SLOVENSKO PLANINSKO /SPDT\ DRUŠTVO TRST
priredi
ENOTEDENSKI PLANINSKO-TURISTIČNI IZLET V ČRNO GORO NA DURMITOR
od sobote, 14., do sobote, 21. avgusta, skupno z obalnim planinskim društvom Koper.
Vpisovanje in informacije na sedežu ZSŠDI Ul. sv. Frančiška 20/11 do vključno sobote. 10. julija. Število mest omejeno.
Razstave
V	tržaški galeriji »II Tribbio* je
odprl razstavo svojih olj tržaški mojster Pietro Grassi, ki bo razstavljal do 26. t.m.
V	razstavišča Corsia Stadion v Ulici Battisti 14 je odprla razstavo Claudia Raza Floreancig. Razstavljala bo do jutri, 24. junija.
SLOVAN
Kresovanje za kalom
danes, 23. junija 1982
ob 20.15 zbirališče pri Štirni; nastop godbe na pihala V. Parma iz Trebč;
ob 20.45 nastop folklornih skupin KD Rdeča zvezda iz Saleža; nastop pevskega zbora KD Slovan: prižiganje kresa.
23. 6. 1982	
Ameriški dolar	1.379.—
Kanadski dolar	1.060.—
Švicarski frank	649.—
Danska krona	160.—
Norveška krona	219.—
Švedska krona	225.—
Holandski florint	509,—
Francoski frank	200.—
Belgijski frank	25.-
Funt šterling	2.400,—
Irski šterling	1.900.—
Nemška marka	560,—
Avstrijski šiling	79.20
Portugalski escudo	15.50
Pezeta	12.-
Jen	4,50
Avstralski dolar	1.330,-
Drahma	20,-
Debeli dinar	22,50
Srednji dinar	25,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Izleti
Izlet v Trento. SPDT priredi v ne-delejo, 27. junija, avtobusni izlet v Trento z ogledom botaničnega vrta «Alpinetum Juliana* ter izvira Soče, kdor pa bo želel, se bo lahko povzpel po transverzali do Zasavske koče na Prehodavcih (kake tri ure hoje). Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/11, tel. 767-304) še danes, 23. junija.
KRASIL BO GLAVNI TRG V VASI
V nedeljo bo v Štandrežu pomembno slavje odkrili bodo spomenik žrtvam v NOB
Mrzlične priprave pred nedeljsko svečanostjo - Akcija za gradnjo partizanskega spomenika se je pričela v letu 1970 - Vaščani so sami nabrali več kot dvajset milijonov lir
V štandrežu je že vse pripravljeno za veliko in pomembno manifestacijo, ki bo na glavnem vaškem trgu v nedeljo dopoldne, ko bodo odkrili spomenik padhn; v narodnoosvobodilnem boju in civilnim žrtvam nacifašizma. Spomenik bo vaščanom in vsem mimoidočim, saj je postavljen ob glavni cesti skozi vas, trajen pomnik, da je štan drež, nekoč v celoti slovensKa vas. danes predmestje Gorice, v katerem živi poleg avtohtonega slovenskega prebivalstva, tudi precej pri seljencev italijanske in furlanske narodnosti, ki se v glavnem dobro razumejo z domačini, dal v narodnoosvobodilnem boju proti naci-
osvobodilni borbi. Tudi takrat so nekateri izostali. S tem denarjem je bilo kupljeno zemljišče. Kasneje se je nabiralna akcija nadaljevala, ljudje so v sklad za spomenik darovali ob raznih prilikah še en zalet je bil lani. Doslej so v vasi nabrali nad 20 milijonov lir. kar je zelo veliko. Občinska uprava je darovala 4 milijone lir. poleg tega pa je poskrbela tudi za nekatera o-lepševalna dela.
V zadnjih letih so padli tudi razni predlogi kakšen naj bo sporne nik. Nekateri načrti so bili preeno-stavni, drugi predragi. Načrt za spomenik, ki se bo svečano odkril v nedeljo, .je napravil domačin, ar
stom in fašistom 22 padlih borcev. hjtekt	Nanut. Povejmo še,
11 civilistov, ki so umrli v naci j da ne bo za sedaj zamisel načrtovalca izpeljana do konca kajti
Potovalni urad «Aurora»
vabi v juliju in avguste na teden ska bivanja v BOVEC ■ Hotel Kanin. Odhod avtobusa iz Trste vsa ko soboto.
Cena enotedenskega bivanja s pol nim penzionom na osebo (v dvoposteljni sobi s kopalnico) znaša 140.000 lir.
Informacije in vpisovanje; poto valni urad »Aurora* — Ul. Cicero-ne 4. tel. 60-261.
lIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimmilltMIMirllllllllllllllMIIMIIIlMdlfMIIIIMf Milil
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA
V spomin na Franca Tenceja daruje Marija Sedmak vd. Settimo 6.000 lir.
Namesto cvetja na grob Franca Tenceja daruje Dušan Košuta z družino 15.000 lir.
ZA SPOMFNIK PADLIM V NOB IZ BRIščIKOV-.-I,- < ' Mit Ob drugi obletnici smrti predra ge mame Marije Kapun darujejo Nada, Karla in Lidija 30.000 lir.,
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU
Namesto cvetja na grob Ljudmile
MtlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIHIIMlIMIlHIIIIIIIIIIItlllllllHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllMIIIIfimilfllllllltllllt
Včeraj« danes
Danes, SREDA, 23. junija
KRESNICA
Šonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 7.16 in zatone ob 23.03.
Jutri, ČETRTEK, 24. junija
JANEZ
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26 stopinj, najnižja 20,1 stopinje, bb 18. uri 25.8 stopinje, zračni tlak 1014.4 mb ustaljen, veter zahodnik 4 km na uro. vlaga 63-odstotna, nebo skoraj jasno s slabo vidljivostjo, molje mirno, temperatura morja 21,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Arianna Clarich, Francesco Nano, Doriana Buffa, Martina Kosmina. Paolo D Elia. Mi-chele Verani. Julie Cčsar Segulia, Deborah Dresii, Giacomo Borghi. A-lessandro Radovini, Massimo Grau, Matteo Allisi, Manuel Alvarez, Daniele Furlan, Marco Radovini. Lo-reley Sovran. Silvia Ugotti, Francesco Vattovani.
■ UMRLI SO: 75 letna Danica Sor-nig, 77-letna Anita Ziccoletti, 42-letni 'Giorgio Alberi, 78 letna Anna Go-renz, 73-letna Maria Felician vd. ^lacchi, 77 letni Francesco Cimprič, 80-letna Teresa Nisi vd. Marchesi-ni. 67 letni Romeo Destrati, 69 letni Vulmaro Divo. 64-letna Edi Cecche-rini vd. Monfred;, 75-letni Giuseppe Degrassi, 91-letni Giuseppe Bullo, 64-letni Sisto Scussat, 81 letna Cate-rina Mele vd. Ciullo, (51 letni Oscar-re Peschier, 79 letni Roberto Czech, 84-letna Olga Paludetto. 69 letna Mercede Molk por. Bozzi, 72-letni Mario Rakar. 61 letni Gustavo Tra-gani, 87 letna Emma Cravos vd. Blessi, 881etna Marianna Verginel-la vd. Tuiach. 83 letni Attilio Ma-sessa, 62 letna Lucia Behtinger. 83 letni Giovanni Giacchetti. 73-letni Giovanni Bai. 80 letna Margherita Crisman vd. Pangaro. 35-1etna Maria Grazia Pierazzi, 85-letna Maria But-tus, 51-letna Luigina Mazzucco, 79-letna Maria Guštin por. Mrak, 73-letna Eugenia Chmet vd. Penso.
OKLICI: šolnik Colin Neil Challis Thompson in Solnica Laura Zulia-ni, težak Giordano Battaia in hišna pomočnica Patrizia Fabiani, uradnik Diego Ponton in natakarica Milena Nadia Krs, šolnik Fabio Gre-zar in uradnica Alessandra Russian. šofer Mauro Brunetti in frizerka Maria Pia Munaft, uradnik Claudio Longo in delavka Maria Campana-ro, izvedenec za cestne nesreče Giordano Wild in vzgojiteljica Gem-ma Trevisan. analitik Werther Knaf-lich in univerzitetna študentka Fla-via Lollis, natakar Mario Kersikla In prodajalka Graziana Sorgo, trgovec Gianni Carrinella In Študent-
ka Annelore Stradi, picar Paolo Grillo in zdravstvena pomočnica Anna Simonovich, delavec Marino Bor-tolin in uradnica Gianna Gostan, u-radnik Dino Flego in solnica Pier-carla Placido, inženir Paolo Žerjal in lekarnarica Chiara de Michelini, pristaniški delavec Sergio Cok in poklicna bolničarka Laura Spagnul, Dolničar Oliviero Marsilli in bolničarka Laura Dipietro, trgovec Eolo Maggiola in uradnica Marta Žudeh. radijski tehnik Alessandro Ferluga in študentka Barbara Uravich, trgovec Maurizio Favaretto in prodajalka Gianna Vecchio, obrtnik Eugenio Paoli in gospodinja Eledina Falcone, elektrikar Luciano Ambrosino in prodajalka Elda Stroligo, smetar Roberto Susan in prodajalka Silvana Armenti, kovinar Armando Micic m prodajalka Tiziana Flego, upokojenec Roberto Colubig in gospodinja Biserka Milenkovič, varnostni agent Agostino Pietroforte in gospodinja Lucia leva, uradnik Gianni Bigoni in študentka Annamaria Piša. upokojenec Leonello Campa-gna in gospodinja Luisa Della Metra. delavec Giuseppe Sgarban in uradnica Sara Mayer Grego, industrijski izvedenec Bruno Rose in u-pokojenka Carmela Rauni, tehnični uradnik Sergio Pollenzini in uslužbenka čistilnice Laura lacoboni, in-dustrijec Maurizio Colussi in gospodinja Antonella Tellatin, grafik A-dalberto Pascucri in šivilja Giusti-na Miranda Formantin. uradnik Stel-vio Giacomini in geometer Elisabet-ta Mačehi, uradnik Adriano Valenti in biologinja Fulvia Veronese. uradnik Claudio Depangher in uradnica Novella Fornasari, tehnični uradnik Lorenzo Cattaruzza in univerzitetna študentka Lauretta Paoletti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4. Ul. Commerciale 26. Trg XXV A prile 6. Sesljan, Opčine (od 8.30 do 13.00 In Od 16 00 do 20.30) Drevored XX Settembre 4. Ul, Ber nini 4
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored XX Settembre 4. Ul. Bernini, Sesljan. Opčine.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21 do . 8 ure tel. 732 627, predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure. tel 6H 441
LEKARNF V OKOLICI
Boljuneč: tel 228 124; Bazovica: tel 226165; Opčine: tel 211001, Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 200121; Sesljan: tel 209 197 žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271 124.
Pertot darujejo Marija 5.00u. Ma rija in Emilijana Martelanc 20.006 ter Meri Danieli 10.000 lir.
Sonja in Zorka Pertot (.ZDA) da ru.jeta 60.000 lir.
ZA SKUPNOST
DRUŽINA OPČINE
V	spomin na Pepco Posega vd. Švara darujeta Zala in Pepi Ota (Boljuneč 38) 10.000 lir
V	spomin na pok. Mileno Sancin darujeta Majdi, in Sandro 50.000 lic,
V	počastitev spomina pok. svakinje Pepke Blasina roj. Carli da rujeta Pepi in Malka 30.000 lir.
Namesto cvetja na grob Pepke Blažina daru.je družina Cveta Kralja (Gabrovec 10) 10.000 in Ivana Kralj (39) 10.000 lir.
V	spomin na Stanka Hmeljaka da ruje mladina iz Repentabra 140.000 lir.
Ob obletnici smrti drage matere in none Ivane Milkovič darujejo Fa.jgljevi 10.000 lir.
* * *
Namesto cvetja na grob Avgusta Colje daru.je družina Pipan 25.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na teto Pepko Blasina roj. Carli daru.je Adrijana z dru žinc 20.000 lir za ŠZ Jadran.
Danica Verginella (Križ) daruje
5.000	lir.
Namesto cvetja na grob Franca Tenceja darujeta Ančko in Luciana Tence 10.000 lir za godbo Vesna iz Križa. V isti namen daru.je Grozda-na Sulčič 10.000 lir za godbo Vesna iz Križa.
Namesto cvetja na grob Giuliana Bertocchija darujejo Marija, Anita. Mariuccia in Albina 20.000 lir za šD Polet.
Ob prvi obletnici smrti sestre Vide in v spomin na mamo Emo očeta Ivana, brata Cirila in sestri Heleno ter Ivico Škerlj darujejo svojci 25.000 za Dijaško matico,
25.000	za TPK Sirena. 25.000 za Skupnost družina Opčine in 25.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Josip Vodopivec daruje 10.000 lir za KD Valentin Vodnik.
V	spomin na Helenino mamo Frančiško Bobek - Prelil darujejo kolegice in kolegi slovenskega Ra dia ter osebje italijanskih poročil
153.000	za Skupnost družina Opčine in 153.000 lir za Mladiko.
V	spomin na Franca Tenceja daruje Fani Sedmak 10.000 za balet ni odsek ŠD Mladina in 10.000 lir za godbo na pihala Vesna iz Križa.
V	spomin na Tiberija Ruchina darujejo prijatelji 10.000 lir za ŠD Mladina.
Stana Kralj daruje 7.000 lir za nagrobni kamen župniku A. Rozmanu.
Ob tretji obletnici smrti arh. Zorka Laha darujeta sestra m svak F. Kosovel 5.000 lir za Dijaško ma tico.
V	spomin na Pepco Posega vd. Švara darujeta Aleksander in Suzana Kriščjak 10.000 za KD Kolonkovec in 10.000 lir za KD Rovte Kolonkovec.
Namesto cvetja na grob Eveline Cergol daruje Inči Pečar 10.000 lir za atletsko sekciio ŠZ Bor.
V	spomin na Mileno Sancin in Gašneria Bernica daruie Bojana Modriian 10.000 lir za SPDT.
V	spomin na Viliema Kralja da ruje Gipia Kralj 10.000 lir za god bo V. Parma iz Trebč.
V	spomin na Pepko Blažina roi Kralj darov Janko z družino 20.001' lir za ŠD Knntovel.
Druge darove in prispevke bomo objavili v jutrišnji številki.
stičnih taboriščih, 17 ljudi, ki so postali žrtve letalskega bombardi ranja vasi in 1 človeka, ki so ga Nemci ustrelili ko so pridrveli v vas v prvi polovici septembra 1943. žrtev je bilo torej v štanurežu v tem času kar enainpetdeset, trne med temi so bili italijanske narod nosti. Kot druge slovenske vasi na Primorskem se .je tudi Štandrež množično odzval klicu slovenske na rcdnoosvobodilne vojske. V parti zane je šlo veliko ljudi, ki so se borili na Primorskem ali v drugih slovenskih deželah. Padli so v raz nih krajih, nekatere ujete partizane so nacisti odpeljali v taborišča in tam so umrli. S partizansko vojsko pa jc sodelovalo domače prebivalstvo. Ljudje so zbirali denar, živež, zdravila, obleke in iih pošiljali partizanski vojski. Delali so obveščevalci, kurirji, diverzanti. Ni bila še napisana partizanska zgodovina Štandreža in prav bi bilo, da bi se je lotili, sicer bo marsikaj šlo v pozabo.
Zaradi tega je čisto razumljivo, da so Štandrežei. že v letu 1945. poskrbeli za prvo spominsko obeležje, ki naj bi jih spominjalo na njihove ' adle. Fotograf Pepce, doma iz Vrtojbe, takrat pa živeč v Štandrežu, kasneje se ie izselil v Argentino, je izdelal okvir v kate rega je vdelal slike padlih parti zanov. Okvir je bil dolga leta ra-zobešen na steni sedeža prosvetnega društva «Oton Župančič* na društvenem sedežu na glavnem trgu, sedaj pa ga lahko vidimo v Domu Andreja Budala na Pilošču. Posmrtne ostanke nekaterih borcev so takoj po vojni svojci prenesli iz'
pomoč manj razvitim področjem, med -kiitere sodi • tudi gorišk,a pokrajina. Prav finansiranje zakona krajev kjer so padli na domače po t ioi«bnwvi< po potres«,.predstavlja naj-
ma it Vrtnih«	__1-	• f, ■	,
ma iz Vrtojbe, takrat pa živeč v Domu Andreja Budala odkrila plošča z imeni padlih partizanov.
Spomin štandrežcev na svoje padle borce je ostal vedno živ. Nič čudnega torej, če so domačini, spomladi leta 1979 ko se je proslavljala 25-letnica osvoboditve, prisluhnili besedam matere padlega partizana, ki .je dejala, da bi bilo prav, da bi v Štandrežu postavili spomenik padlim domačinom-parti-zanom. Pobuda je našla ugodna tla v članih prosvetnega društva »Oton Župančič*. Kmalu zatem se je ustanovila krajevna sekcija bivših partizanov VZPI - ANPI ustanovljen je bil pripravljalni odbor, h kateremu so takoj, poleg prosvetnega društva »Oton Župančič* in partizanske sekcije, pristopila tudi šport no društvo «Juventina* in Kmečko društvo. Odbor je zbral nad -600 podpisov (na žalost niso hoteli vsi vaščani vloge podpisati) ter jih že v decembru 1970 izročil takratne mu županu Michelu Martini. Štan drežci so namreč hoteli, da bi bila občinska uprava eden izmed glavnih pobudnikov akcije.
Tako pa ni bilo. Več časa so trajali pogovori med odborom in ob cino, padli so različni predlogi ka j napraviti, da bi se spomnili na pa dle partizane. Končno je vaški odbor sklenil sam začeti akcijo z na menom odkupiti od dedičev Turri primeren prostor na glavnem va škem trgu, na vogalu z Ulico sv. Mihaela. Odbor se je tudi uprl predlogu občine, da bi zemljišče razlastili. Nabiralna akcija je ste kla v letu 1977. V tej prvi akciji so ljudje darovali veliko denarja Denar so jasno in zavestno dajali za spomenik žrtvam v narodno
glavni steber bi bil moral biti obdelan. Morda se bo za to poskrbelo v bodoče. Povejmo, da sta oba kamna iz katerih je sestavljen spomenik. darovali partizanski borci Iz Nove Gorice.
Na spomeniku bosta dva napisa. Glavni napis bo naslednji: »Padlim v narodnoosvobodilnem boju in civilnim žrtvam nacifašizma*. Spomenik bo torej posvečen vsem 51 domačinom, ki smo jih omenili v
naslednji verzi partizanske ljudske pesmi, tudi ti prevedeni v italijan ščino:
*Vi vsi, ki padli ste za nas v gozdovih, ječah in drugod — svobodi utirali ste pot — ne izbriše iz naših src vas čas!* Nad temi napisi bo postavljena rdeča partizanska zvezda.
Prireditev bo v nedeljo, 27. junija, ob 10.30. Nastopili bodo domači pevci, recitatorji, šolska mladina, godba na pihala iz Doberdoba, Slavnostna 'govornika bosta predsednik odbora za postavitev sporne nika Danilo Nanut in garibaldinski poveljnik posl. Mario Lizzero - An-drea.
Priprave za svečano prireditev so torej v polnem teku. V njih je soudeleženih veliko vaščanov in tistim, ki so se v zadnjem trenutku odtegnili, bo žal, da ne sodelujejo. Kdor .je bil aktiven v pripravah za spomenik, kdor je zbiral denar, kdor je pomagal pri čiščenju in urejanju prostora — pri tem ne smemo pozabiti na nekdanje partizane. ki so bili vedno v prvi vrsti v vseh teh akcijah — pazljivo sle di zadnjim pripravam. Prepričani smo. da pride v nedeljo v Štan drež, na pomembno svečanost, ve-
FESTIVAL l/UNITH V SV. ANI
Razstava in okrogli mizi o važnih družbenih vprašanjih
Teme: 30 let boja v podgorski tekstilni tovarni, prostovoljno delo in mamila
začetku članka. Napis bo dvo.iezi- j liko ljudi, ki mislijo slovensko, de ido tudi I
V	goriški mestni četrti Sv. Ana bodo jutri, 24. junija, priredili šesti praznik lista l’Unita. Njegov program so popestrili z razpravami. ki bodo dale vsebino m smer sicer zabavno-rekreacijskim veče rom, ki bodo trajali, kot smo za pisali, od 24. junija do ponedeljka. 28. junija.
V	soboto in v nedeljo sta na spo redu dve razpravi, odprli pa bodo tudi fotografsko razstavo, s katero bodo prikazali 30 let boja delavcev v podgorski tekstilni tovani. Otvoritvi razstave, ki je na sporedu v soboto ob 20. uri, bodo prisostvo vali člani tovarniškega sveta.
Nekoliko kasneje ob 20.30 bodo za okroglo mizo razpravljali o vlogi prostovoljnega dela za .javno dobro. Uvodno poročilo bo imel občinski odbornik v Gorici Gianni Ciuffa-rin. v razpravi pa bosta sodelova la direktor patronata ACU Mario Fain in občinska svetovalk1 Gian na Pirella. O širjenju mamil med mladimi bodo spregovorili v nedeljo ob 20.30. Deželni svetovalec odv. Nereo Battello bo analiziral položaj in nakazal možnosti posegov, da bi se omilile hude posledice, ki jih uživanje mamil povzroča posameznikom in družbi na splošno.
Poleg omenjenih treh pogiavitnih prireditev, ki bodo dale značaj pra zniku. bodo v nedeljo ob 17. uri predstavili radijsko vodenene avtomobilske modele, ves čas pa bodo z razstavami opozarjali na nekate-
čen. Poleg tega napisa bodo tudi I mokratično, protifašistično. <mw)
........","i,,i,l,"imiiiiii,in,iiiiiiM»i,ni„miiiiiiiiiiiiiiiiininiii,i,iili„i„i„,i„„i1„1,lil|lil„l,llim,111I„I,1,l,Ill,llllmllIll|llllltlll|mllllllII11||(111||(i
LETNA SKUPŠČINA ZVEZE INDUSTRIJCEV
Spodbujati industrijsko kooperacijo ki jo predvideva osimski sporazum
Težave v avtoprevozništvu z Jugoslavijo naj bi odstranjevali na bilateralni osnovi ■ Ocena kriznega stanja in nekateri predlogi za njegovo preseganje
Na ponedeljkovi letni skupščini zveze industrijcev goriške pokrajine je predsednik Pierino Guerra pri nakazovanju predlogov za odpravo hude gospodarske in zlasti industrijske krize na Goriškem dejal, naj bo cilj deželnih zakono- predvsem
boljšo preiskušnjo. Pri tem je naglasil, da ni mogoče vlagati v gorska področja, zanemarjati pa urbana središča, pri čemer je mislil na mesta in na infrastrukture na Goriškem. Potrebno je spremeniti zakon o prosti coni. ki jo je čas prerasel, ter jo usposobiti, da bo lahko pomagala odpirati nova delovna mesta. Z zvezi s prosto cono in gori-škim skladom je predlagal sestavo skupine iz predstavnikov političnih, upravnih in sindikalnih sil, da bi poprej omenjena inštituta prilagodili potrebam časa.
Zelo visoko je Guerra postavil
gospodarske odnose z Jugoslavijo. Predlagal je spodbujanje mešanih industrijskih dejavnosti, kakršne predvideva osimski sporazum, da bi okrepili domačo industrijo. Pri tem pa bi morali vključiti tudi prevoze in storitve. Tako naj bi okrepili prevoze z Jugoslavijo in dru gimi vzhodnimi in sredozemskimi državami. Poiskati bi rnorali konkretne primere, kako razvijati blagovno menjavo in ustanavljati mešana kooperacijska podjetja.
V zvezi s težavami, ki so nastale v avtoprevozništvu zaradi jugoslo vanske stabilizacijske politike, je predlagal iskanje rešitve v bilate ralnih sporazumih, z okrepitvijo prevoznega sektorja, iskanjem novih tržišč in izgradnjo pristaniških naprav v naši deželi, da bi tovornjake nalagali na trajekte in jih vozili v oddaljene luke.
Posebno poglavje je predsednik Guerra posvetil gradbeništvu. Pozval je krajevne uprave, naj prenehajo nanj kvarno vplivati s svojo
POD PREDSEDSTVOM ODV. C0MELUJA
Deželna vlada včeraj proučila vprašanje podgorske predilnice
Razpravljala je predvsem o dveh predlogih za rešitev sedanjega kriznega stanja
Deželni odbor F-JK, ki se je včeraj sestal pod predsedstvom odv. Antonia Gomellija. je obširno razpravljal o vprašanju podgorske predilnice. O stanju v tem obratu je poročal podpredsednik in odbornik za industrijo De Carli, ki je deželni vladi predočil razne možnosti in načrte, da bi ta važna produktivna struktura goriške pokrajine lahko zopet obnovila svojo dejavnost.
Deželni odbor je najprej proučil predlog sedanjega upravnega sveta (šlo naj bi za prehodno rešitev, ki bi predvidevala le omejeno dveletno
la
Rasa
... te poroči
ekskluzivni poročni modeli zan|o in zanf obleke za prvo obhajilo bombonlere — vabila
34077 RONKE -
RONCHI DEI LEGIONARI GORICA
Ul. S. Lorenzo 44 Int.
dejavnost, za katero bi treba uporabiti pet milijard lir, od katerih bi tri milijarde prispevala dežela, preostali dve pa bi črpali iz Sklada za Gorico), ki pa ga je zavrnil. Deželna vlada je nato proučila predlog skupine Burgi Montasio, ki predvideva finansiranja v višini okrog 38 milijard lir in obnovitev produktivne dejavnosti, v kateri bi bilo zaposlenih okrog 250 uslužbencev. Ta predlog je deželni odbor proučil z zanimanjem in ooudaril, da gre v tem primeru za predlog, ki nudi določene garancije. Kljub temu pa je bil odbor mnenja, da je potrebno celotno vprašanje še poglobiti, ker vsi problemi o uresničljivosti, ki so z njim povezani, še niso povsem točno razjasnjeni. Zato je sklenil načeti vrsto soočanj, ki jih bo sprožila deželna finančna družba Friulia. kot edini samo deželno ravnateljstvo za industrijo, ki bo nato imelo vrsto srečanj z upravnim svetom predilnice.
f Čestitke
Na videmskem konservatoriju I. Tomadini je iz klavirja diplomiral z zelo dobrim uspehom Hilartj Lavrenčič iz Doberdoba. Čestitajo mu vsi domači.
Razstave
V palači Locatelli v Krminu bodo v petek na pobudo občinske uprave odprli razstavo o dunajski secesiji. Odprta bo do 9. julija.
Prireditve
neučinkovitostjo. Po njegovih besedah naj bi v letu 1981 Italija imela več zakonov kot vse države evropske skupnosti. Pri tem je dejal, da je zakon Bucalossi preživel, da je dosegel nasprotne učinke od tistih, ki jih je nameraval, da je podražil gradnjo in da ni zmanjšal zazidal nih površin.
Industrija ne potrebuje podpor, je dejal Guerra, njene dejavnosti pa tudi ne smejo motiti napake drugih, zlasti ne zakonodaja, ki urejuje delo, in kreditni ukrepi.
V tem cilju je zveza industrijcev ustanovila akcijsko industrijsko raz vojno družbo INDUSVI. S svojim kapitalom naj bi se vanjo vključile pokrajina, trgovinska zbornica in hranilnica. V teku so pogovori z ministrstvom za državne udeležbe, da bi vlada spodbujala in finansirala industrijske dejavnosti na goriškem območju. Ta družba naj bi preuče vala tržišče in nakazovala nastaja nje novih obratov,
Kar zadeva nadaljnji razvoj, je poročevalec dejal, da živimo v času temeljite preobrazbe, v katerem se uveljavlja specializacija in velike naložbe kapitala na eno delovno mesto. Poročevalec je pokazal vero v premogovni terminal in predlagal tesno sodelovanje s Trstom o tem vprašanju. Priznal pa je, da za raz voj ni važna samo industrija, am pak so potrebne tudi druge de.iav nosti, kot so turizem, kmetijstvo itd. Položaj je takšen, da je bolj potreb na analiza stanja kot pa kritika, je dejal Guerra. pri tem pa je izpostavil pogled delodajalcev na neka tore vrednoto in odnose v družbi. Družba je danes razpeta med dvema težnjama: iskanje lahkega in zagotovljenega zaslužba v javnem ali zasebnem sektorju kot altoma tiva. ki jo je predlagal, pa je prevzemanje aktivne vloge, ki se bolj kot kdajkoli doslej mora kazati v neprestanem angažiranju, vztrajno sti. zaupanju in prilagojevanju novim razmeram. Industrijci, je dejal Guerra, so se opredelili za drugo izbiro.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italija 89, tel. 84-443.
re aktualne družbene teme kot so vprašani« ostarelih, prizadevanja Italije za demokratično alternativo, žensko vprašanje in problemi boja za mir.
Danes v Števerjanii obisk Novogoričanov
V okviru stikov, ki jih novogoriška občina vzdržuje s slovenskimi občinskimi upravami v zamejstvu, bo danes obiskala Števerjan delegacija občinske skupščine Nova Gorica, ki jo vodi predsednik Debeljak. Novogoriški gostje se bodo ob 19. uri na županstvu srečali a predstavniki občine v Brdih.
Zborovanje za mir
Na Trgu Republike v Tržiču ja bilo sinoči zborovanje za mir na svetu. Za manifestacijo je dale pobudo enotna sindikalna zveza CG IL - CISL - UIL. Na shodu je govoril sindikalist Achille ColauttL Žal je bila udeleži a na manifestaciji zelo skromna.
Pojasnilo združenja goriških trgovcev
Goriško združenje trgovcev je te dni, v zvezi z nabirko, ki jo je pričela sindikalna federacija CGIL -CISL - UIL za finansiranje vsedržavne manifestacije 25. t.m. v Rimu, dostavilo krajše tiskovno poročilo, v katerem pojasnjuje, da se kot združenje ne more strinjati s cilji in nameni petkove manifestacije in da zatorej tudi ne sodeluje pri zbiranju sredstev.
Razna obvestila
Županstvo iz Doberdoba obvešča,
da bo odhod otrok v kolonije v Co-meglians ter v Nabrežino 5. julija. Na razpolago .je še nekaj mest V toku je tudi vpisovanje otrok v dnevno kolonijo Alberoni v Tržiču. Starši, ki bi radi svojim otrokom priskrbeli prijetne in zdrave počitnice naj se čimprej zglasijo na županstvu.
Županstvo iz Doberdoba nadalje sporoča, da bo oktobra 3. splošni popis kmetijskih posestev in kmetijske dejavnosti nasploh. V okviru priprav na omenjeno štetje pa mora županstvo že do konca junija ugotoviti število kmetijskih posestev Za osnovo ima sicer seznam iz leta 1970, ki ja ie zastarel in torej ne odeovai^a več dejanskemu staniu. Zato naproša kmetovalce. oziroma tiste, ki se s kmetij, sko dejavnostjo ukvarjajo samo deloma. da se čimprei zglasijo na županstvu
»Kino
(iorU-u
CORSO Danes zaprto.
VERDI 18.00—22 00 »Profondo rosso*. Prepovedan mladim pod 14. letom.
VITTOR1A 17.00—22.00 »Crociera e-rotica*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18 00—22.00 »Posizioni particolari*.
PRINCIPE Zaprto.
l\ovo (iorira in oko/ira
SOČA 18.00—20.00 »Lev v srcu*. Jugoslovanski film.
SVOBODA 18 00—20.00 »Dekle iz plemena Ašanti*. Angleški film.
DESKLE 19.30 »Jezdec prihaja*. A-meriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tol. 72-331.
POGREBI:
Danes v Gorici, ob 8. uri Alfonso Minca iz nekdanje psihiatrične bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Alfred Bitežnik iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 12. uri Ca-terina Kaiser iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
OBČINA SOVODNJE OB SOČI in ŠKD VIPAVA vabita na
SLAVNOSTNO SEJO OBČINSKEGA SVETA.
jutri, 24. t.m., ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, združeno z podelitvijo občinskih priznanj in kulturnim sporedom ter na odprtje razstave domačih vin, jutn ob 20.30 na prireditvenem prostoru na Peči, kakor tudi na športne in kulturne prireditve v okviru občinskega praznika.
UD uspemo piavlji-nem aiuium skem izpitu iz klavirja Hilarija Lavrenčiča prirejajo župnija sv. Martina, SKD Hrast in Glasbena šola iz Doberdoba klavirski recital jutri, v četrtek. 24. junija, ob 20.30 v župnij ski cerkvi v Doberdobu.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi v petek, 25. junija, ob 21. uri v Kulturni dom na celovečerni koncert
MOŠKEGA ZBORA JADRAN IZ MELBOURNA
(dirigent Vladimir Trampuž)
Sodeloval bo mešani pevski zbor Oton Župančič iz štandreža
IZ POGOVORA S SKUPINO PALESTINSKIH ŠTUDENTOV V ITALUI
Mir na Bližnjem vzhodu je odvisen od rešitve palestinskega vprašanja
Izraelske voditelje je agresija na Libanon ostro zaznamovala v očeh svetovne javnosti * ^Palestinci si želimo miru in nočemo nadaljnjega prelivanja krvi, pač pa pogajanja za pravično rešitev krize na Bližnjem vzhodu»
»Mikrobi zemlje*, tako je imenoval Palestince izraelski notranji minister Ariel Sliaron v posebnem proglasu svojim vojakom, nekaj ur pred napadom na Libanon, ki je sprožil novo izraelsko - arabsko ali točneje rečeno prvo izraelsko - palestinsko vojno. Begino-va akcija «Mir v Galileji*, katere glavni cilj je uničenje osrednje palestinske osvobodilne organizacije (PLO) ter s silo izgnati palestinske begunce iz Libanona, je doslej zahtevala približno deset tisoč mrtvih in ranjenih, tej a-rabski državi pa je poleg vsega povzročila ogromno materialno škodo, od katere se bo zelo zelo težko opomogla. To je tragična resnica, ki je izraelske voditelje astro zaznamovala v očeh svetovne javnosti, pohodi vojakov in tankov z Davidovo zvezdo pa so marsikoga spomnili na mračno preteklost. Prav v tem je politični in moralni poraz Menahema Begina. kot dokazujejo tudi prvi izrazi zaskrbljenosti glede umestnosti napada na Libanon, ki prihajajo sedaj tudi iz judovske države. Nova vojna na Bližnjem vzhodu pa je sicer razkrila svetu nekatere doslej skoraj neznane «odtisej> iz Beginovega življenja, ki ne postavljajo v najboljšo luč sedanje ga izraelskega premiera. Malokdo namreč ve. da je bil Begin eden izmed voditeljev sionistične teroristične organizacije Irgum. ki- se je v povojnih letih »proslavila* z atentati na račun palestinskega naroda, med katere prištevamo tudi pokol v palestinskem naselju Deir Yassin. ki je zahteval 250 človeških žrtev.
O tragičnih dogodkih v Libanonu. o boju in o usodi palestinskega naroda smo se pred kratkim pogovarjali s tremi aktivnimi člani organizacije palestinskih študentov v Italiji (GUPS). ki je včlanjena v PLO in si v teh težkih trenutkih po vsej državi pri zadeva za solidarnostne pobude in za stvarno pomoč palestinskemu narodu. Njihova imena iz u-pravičenih varnostnih razlogov ne bomo objavili, saj je vsem dobro znano, da jih izraelske tajne obveščevalne službe stalno nadzorujejo, voditelji PLO v Italiji pa so, kot dokazujeta zadnja krvava a-tentata v Rimu. že nekaj let tarča sionističnih terorističnih skupin. Naši sogovorniki so bili rojeni v Palestini, kot mnogi prebivalci te dežele pa so se morali skupno z družinami izseliti v bližnje arabske države Kuvajt, Jordanijo in Libanon. Družina enega izmed teh torej živi v tej razkosani državi, v enem izmed tolikih begunskih taboriščih.
»Mislimo, da je v svetu sedaj mnogim jasno.* so nam povedali palestinski študentje. «da na Bližnjem vzhodu ne bo trajnega mi-
ru. dokler ne bo Palestincem priznana pravica do samoodločbe in do lastne države. Pri izvajanju politike nasilja se Begin — tudi v lastni logiki — pošteno moti, Palestincev nas je danes približno pet milijonov in živimo po vsem svetu, tudi v ZDA: tudi če bi Izraelu uspelo pobiti vse Palestince v Libanonu (teh je približno 300 tisoč, op. ur.) in vojaško uničiti temelje PLO. bi.se nekje spet rodila in razvila naša osrednja or ganizacija in še odločneje nada ljevala boj za naše pravice. Nasilje rodi nasilje m maščevanje zato nočemo s tem »opravičiti* Beginovo politiko. Palestinsko ljudstvo si želi mir in noče nadaljnjega prelivanja krvi, pač pa pogajanja za rešitev krize.*
Tudi tokrat, kot skoraj vedno doslej, mora palestinski narod sam kljubovati svoji trpki usodi in ogromni vojaški premeči Tel Aviva. Kaj menite v o tem?
«Pair sonci imamo mnogo prijateljev po svetu, ki podpirajo naš boj .n iia v;-xi ravneh pritiskajo, c-a bi ras *■ aCe- polhom in diplomatsko priznale. Tudi med A-rabci imamo mnogo prijateljev, načelnim izjavam m', sivih držav pa žal np sledijo konkretne akcije in pri tem smo priča večkrat sa mo propagandističnim poiezc-m, ki so namenjene zgolj utrjevanju no tranjega političnega ustroja teh držav. Zgodovina in dogodki v Li banonu nas učijo, da se ne smemo pri naši borbi na nikogar zanašati in da si bomo naše pravi ce izbojevali predvsem sami.»
Kakšno vlogo igra po vašem notranja onozieija v Izraelu za pozitivno rešitev palestinskega vprašanja?
»Povedati moramo, kot gotovo že veste, da se stališča večjih strank v Izraelu pri tem bistveno ne
razlikujejo. Poleg sicer šibke KP Izraela, k' se je vedno borila za priznavanje Hasih piavic, so se v zadnjih letih ra vila mnoga gibanja za mir (,;a;'itevilčnejša in najmočnejša je organizacija »Mir takoj/, i ki pa ž.-| l.e morejo vplivali na odločitve vlaue. Pri tem veha omeniti si upa.« judovskih odvetnikov, ki je na zasedenih o-zemljih večkrat priskočila našim ljudem na pomoč. Žal pa so to samo manjšine.*
V očeh nas Evropejcev, ki zelo dobro poznamo milijonske žrtev Judov v času nacizma, je 'izraelski odnos do Palestincev vet. krat skoraj nerazumljiv.
»Tudi mi sami večkrat tazm šljamo o tem in ostajamo b.o/ besed. Njihove metode in .udi njihovo mišljenje v odnusu Jo nas večkrat res spominjajo na napi zem. njihova ekonomija pa je tipično vojna in zato ne bo nug*a trajati v večnost. Po napadu na Libanon se je bencin v Izraelu
lf3bx,sfc-
CARROZZERIA	Lastnik Francesco Lionetti & C
CESTNA POMOČ IN MEHANIČNA DELAVNICA POPRAVILA NA KAROSERIJAH TOVORNJAKOV IN AVTOBUSOV
Ul. Caboto 23 — Trst Telefon 040/829-885
avtoeiektrični servis barvanje
naravnava karoserije na »car bench* topjo čiščenje avtomobilov in večjih prevoznih sredstev servis proti rji »Dinitrol & Waxoyl» popravila izpušnih cevi
AVTOŠOLA DARIO
Dario Bortuizo
TRST
UL BARBARIGA 1/1 (ROJAN) TEL. 414657
•	Avtomobilisti: pazite kdal vam zapade
vozniško dovoljenje
•	Zdravniški pregledi v našem sedežu
•	Hitri in dopolnilni tečap
•	Avtomobilske pratike
U Ci U
JADRALNA SOLA iNAUTICIUBi
•	Tehnični in administrativni servis
•	Pratike za registracijo plovil
•	Dovoljenio zo uprovl|an|e ladrnlc in motornih čolnov
•	DOPOI Nil NI TEČAJI
TRG GARIBALOI 9 Telet (040) • 763420
TRST
AIJTOSP1UNT
VELIKA IZBIRA: prevlek tepihov
slamnatih podlog nosiltev
senčnikov FILTRA • VEDO in nadomestnih delov vseh vrst avtomobilov.
podražil za 30 odst., inflacijska stopnja pa je med najvišjimi na svetu. O tem propaganda in zahodni časopisi premalo govorijo.* Obtožujejo vas, da podpirate de javnost nekaterih terorističnih skupin iz zahodne Evrope »Naša osrednja organizacija ne vzdržuje nobenih stikov s temi skupinami in to smo doslej vedno jasno dr kazali. Izrael pa una ves interes širiti in podpihovali to kampanjo, saj so pred dnevi izjavili, da so v Libanonu ujeli več tisoč palestinskih borcev, inod I a terimi je bilo tudi nekaj evropski! teroristov. To je gola laž, saj dobro vemo. da se naši borci ne predajo, ampak se borijo do konca.
To so torej grenke izpovedi treh mladih palestinskih študentov, ki trenutno živijo daleč od svojega naroda, delijo pa z njim zaskro-Ijenost in trpljenje teh tragičnih trenutkov. Rešitev krize m dolgoletnega žarišča napetosti na Bliž njem vzhodu sloni na pravični re šitvi palestinskega vprašanja in gotovo ni kot si jo domišlja Be gin in vse bolj odkrito sedaj tudi Reagan. Ze'o jasno je, da je danes nujno, da si Izraelci in Palestinci obojestransko priznajo obstoj in pravico do lastne države.
SANDOR TENCE
' /_ ' Jli,.:
r.
i
ZA LJUBITELJE ŠPORTNEGA KRIŽARJENJA
Jadrnica «Bonin 26» iz Trsta
Obrtniška gradnja jamči kakovost celotne strukture in materialov
tllllllimillMIIIIIimlllllllMIIIIMIUMMIIIItinillllllllimiMlllIllliiiiiiiiiiifMiHMitiiiMiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiinuaillimillMIMMKHIMItlllllllllMIinillllllllllllllllllMIU
OB STOLETNICI SMRTI ŠKOFA JURJA DOBRILE
Hrvaška Istra je počastila spomin svojega velikega sina
V Tinjanu In Poreču odkrili spomenika obeležja ■ V Pazinu je bil velikemu preporoditelju posvečen temeljit znanstveni simpozij
Z odkritjem treh obeležij, dveh doprsnili kipov v Tinjanu in Poreču ter marmornate plošče v Tinjanu, se je zaključil prvi del proslav ob 100-let niči smrti istrskega hrvaškega buditelja, poreško-pulj-skega ter tržaško-koprskega škofa in člana istrskega deželnega zbora ter dunajskega parlamenta Jurja Do brile, slavja, ki se ho končalo v soboto v 'Trstu ha mestnem pokopališču, kjer je istrski preporo-ditelj • pokopan, ter v tržaški kate drali pri sv. Justu, kjer je bil Juraj Dobrila več let župnik.
Slavje, ki so ga pod okriljem Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti organizirali Čakavski sabor, Duliovniško društvo sv. Cirila in Metoda, Zgodovinsko društvo Istre ter istrska založba »Juraj Dobrila*, se je začelo v četrtek v Zagrebu na sedežu JAZU, nadaljevalo nato v petek v Pazinu, zaključilo pa, kot smo rekli, v soboto v Poreču, je obsegalo tudi zelo bogat kulturni spored, pri katerem je sodelovalo več kulturno-unietniških društev, vendar je bilo jedro celotne prosla”e znanstveno zasedanje v Spominskem domu zedinjenja v Pazinu, kjer je v petek 12 zgodovinarjev, sociologov, etnologov in teologov dalo kar najpopolnejšo podobo tega velikega Istrana, ki je v minulem stoletju odločilno vplival na razvoj razmer v Istri, predvsem na nacionalno prebujanje istrskih Hrvatov, de'oma in posredno pa tudi na osveščanje Slovencev v Trstu Na znanstvenem zasedanju v Pazinu, ki ga je poreški škof. dr. Dragutin Mezič v svojem uvodnem pozdravu označil kot »čudo-vitno vzorno sodelovanje med državnimi in cerkvenimi oblastmi*, je dr. Petar Strčič v svojem prvem referatu govoril o »prelomnih časih v Istri*, v dobi ko sta trdila hrvaški prerod in italijanski risor-gimenlo. In v tem zgodovinskem času in okolju je imel izreden vpliv Dobrila, ki se je rodil «v prahu skromne kmečke hiše v Tinjan-ščini in se nato povzpel med velike palače Trsta in Dunaja*. Govoril je o naporih Dobrile pri osveščanju Hrvatov in o njegovem boju proti raznarodovanju ter za enakopravnost obeh narodov v Istri. Svoje izvajanje je Strčič zaključil s trditvijo, da «v osemde setih letih je Dobrila odšel, a je zapustil za seboj plamen preporoda, ki je visoko vzplamtel*.
Dr. Dragovan Šepič je pravza-
prav nadaljeval izvajanja prej šnjega govornika Strčica in razglabljal o politični koncepciji jurja Dobrile, vendar je svojo temo razširil na politične razmere vse tedanje dobe, ko je v do tedaj ze.o zaostali Istri prišlo vendarle do'začetki razvoja, ki je privedel pozneje istrske llrvale v okvir Iirvatfike,»-Sepič 'je posebej 5 pp:l-R( črtal humanost sicer zelo ■ odloč-
nega Dobrile, humanost, ki j<*;jm-, šla pot do srca istrskega kmeta,
«saj je bil tudi sam del tega naroda in je točno vedel, kaj je lakota, kaj je beda. kako beJen je človek v Istri, ker je stoletja bil suženj tujcu*.
Ob letu 1848, torej ob revolucio narnem letu je Juraj Dobrila — kot je izvajal svoje misli dr. Dra govan Sepič — spoznal «kako smo nemočni nasproti italijanskemu de lu istrskega prebivalstva*, nasj.ro ti tistim krogom, ki so v obrobni avstrijski provinci Istri dejansko gospodarili. V zvezi s tem si je težko zamisliti, kako se je Dobrila tedaj »drznil* zahtevati za svojega hrvaškega človeka pravico, da naj se njegov jezik čuje tudi v javnih ustanovah, na občini, na sodišču,
povsod, koder se je uporabljal ita-Uja:
ALFA ROMEO ZANARDO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK,
Ul. del Bosco 20. tel.: 796348 in Miramarski drevored 9, tel.: 414020. Maksimalne ocenitve vaših rabljenih avtomobilov, nudimo nove in rabljene na obroke brez mene, zamenjamo rabljeno za rabljeno. ALFA ROMEO 2000 L 80. 2000 AV 77. Al-fetta 1800 77-76, Giulietta 1600 78. Alfasud 3 vrata 1300 82, Al-fasud 4 vrata 1300 81-79 77, Alfasud TI 75, Alfasud Sprint Ve-loce 1500 80, 2000 AMERICA klimatizirana, z vbrizgom 82, FIAT 125 Special 70. 131 Supermira-fiori 1300 80, 127 Top 80, 131 Ra-cing 2000 81, AUTOBIANCHI A 112 1976. RENAULT 5 Alpine 81. 5 TL 76. TALBOT Solara 1600 81. CITROEN Mehari 81, GS 1200 Club 78. MERCEDES 200 80. MOTOCIKEL KAWASAKI 400 80, HONDA Caston 650 82. NAŠI RABLJENI AVTOMOBILI TMAJO 3-MESEČNO GARANCIJO.
ijanski jezik.
Dr. Dragovan Šepič se je usta vil pri Dobrili tudi kot človeku, ki je skrbel za ekonomski in socialni razvoj hrvaškega dela Lstre.
V nasprotju s somišljenikom hrvaškim škofom Strossmayerjem, Do-brila ni gradil velikih katedral in podobnih objektov, pač pa je skrbel za šolanje nadarjenih istrskih hrvaških kmečkih sinov, da bi, kot se danes reče, hrvaška Istra dobila svoje »kadre*. Seveda je prišla nato na vrsto tudi njegova vnema pri ustanavljanju hrvaškega tiska z ustanovitvijo lista »Naša sloga*, ki je začel izhajati v Trstu 1870. in izhajal vse do leta 1915, najprej kot 14-dnevnik 1 nato kot tednik.
Dr. Miroslav Bertoša je obrav naval izredno zanimivo temo « kulturnem pritisku italijanskih o balnih mest na hrvatsko prebivalstvo Istre in pri tem podčrtal, kako so v italijanskih krogih računali s tem, da bo proces akul-turacije nujno pripeljal v asimilacijo in da v Istri t e bo več govor o dveh kulturah pač pa samo o eni, njihovi, italijanski, saj da so Hrvati »narod brez zgodovine* in kvečjemu še »dobri divjaki*. Toda Juraj Dobrila je v poreškem istrskem zboru glasno podčrtal ob stoj »istrskih Slovanov, ki so tu že 1200 let*.
Zelo pojiolno podobo Juraja Dobrile kot škofa je dal dr. Josip Turčinovič, ki je analiziral tudi njegovo podobo v času papeža Pija IX., ki »je želel rešiti svet pred napredujočim liberalizmom* in je v zvezi s tem navaja’ tudi prvi vatikanski koncil, na katerem se je Dobrila opredelil za tezo Strossmayerja, torej proti nezmotljivosti papeža, vendar je nato Dobrila ostal veren sklepom koncila, kot je bil tudi podložen vlogi, ki mu jo je določala izbira dunajskih krogov. Po svoji men talni strukturi, je trdil dr. Turčinovič, je bil Dobrila konservativen, po svojem značju robat, trmast in odločen, vendar »nedeljiv od življenja istrskega kmeta*. Želo značilno je to, kar je sam Dobrila o sebi zapisal, da namreč ni imel vzgoje in da «mučati ne znam*, torej ne znam molčati in zato »nisem nikomur po volji*. In vendar je postal že tedaj v Istri tako popularen, da so o njem govorili tudi v istrskih ljudskih re-
kih, da je postal osrednja oseb-i nost posameznih čeprav izmišljenih zgodb, kot je ze o lepo prikazal v svojem referatu z naslovom »Juraj Dobrila v istrskem ustnem izročilu* dr. Ive Rudan.
O Dobrili in Slovencih je govoril Branko Marušič iz Nove Gorice, ki si je postavil temo Juraj Do-I brila in njegova goriška leta. Ma-vušič je govoril o zglednem- rodo ljubu in o bralskih vezeh, ki so 'se v njegovi dobi v geriškem bo goslovju stkale med slovenskimi in hrvaškimi bogosiavci.
V drugih referatih je bil govor o lirvatskem književnem jeziku kot sredstvu družbeno-nacionalne borbe v Istri o je/.ikovnili razmerah na Hrvaškem in v Istri, o vlogi Dobrile pri izdajanju prvih hrvaških glasil v Istri, konkretno o »Koledarju* in »Naši Slogi* ter, končno, o izredno bogatem arhivu, ki govori o Dobrili kot človeku, ki je neprestano v stiku s svojimi duhovniki in tudi z ljudstvom, saj je v petih dunajskih arhivih, v tržaškili arhivih in drugod nič manj kot 20 tisoč »listov* Juraja Dobrile. Posebno bogat je njegov tržaški orliiv, saj je bil Juraj Do brila dolgo let profesor in župnik tržaške župnije pri Sv. Justu. 6 let pa tudi škof tfžaške-koprske škofije in je kot tak v Trstu tudi umrl. Toda o tem kaj več morda prihodnjič, saj smo rekli, da se bo slavje ob 100-lelnici njegove smrti zaključilo v soboto v Trstu.
Fre
2c večkrat smo poudarili, da je morda edina glavna napaka italijanske navtične industrije preti rano število majnnili obratov, kar neuvomno vpliva na ceno, saj ni proizvodnja serijska, temveč v omejenem številu in večkrat na meji rentabilnosti. Za marsikateri obrat pa se ta negativna značilnost izkaže kot pozitivna pri kako vosti končnega izdelka. Obrtniška gradnja je namreč nekaj povsem drugega kot serijska.
V tako na pol obrtniško proizvodnjo, ki pa je sinonim kakovosti in zanesljivosti, spada tudi tržaški obrat Bonin. Danes vam bomo predstavili njegovo uspešnico »Bonin 28*. ki se dobro uveljavlja na našem območju, kot zanesljiva in hitra jadrnica. Med drugim je ni treba vpisati, saj ima nekaj manj kot 3 BRT, to pa so dosegli z neprcliranimi mahinacijami.
Načrt jadrnice je narisal inž. La Valle in je v glavnem podoben drugim tovrstnim jadrnicam. Se veda podobnost ni,še sinonim enakosti, saj že malenkostne razlike vplivajo np plovne sposobnosti. Trup je iz običajne plastične ma se ojačene s .steklenimi vlakni, celotna struktura pa je še o.ače na s prečnimi rebri. Paluba je zgrajena na »sendvič* način in ni preobremenjena z različnimi nadgradnjami, kokpit je prostoren in udoben. Podobno udobje zasledimo tudi pod palubo, kjer je v osrednji kajuti levo kuhinja z gorilnikom. umivalnikom in hladilnikom, desno pa jedilnica z zložljivo mizo, ki se za noč spremeni v dvojno ležišče. V osrednji kajuti takoj pri vhodu je lahko čez dan navigacijska mizica, preko noči pa je tu še eno ležišče. Med osrednjo in premčevo kajuto, kjer sta še dva pograda je stranišče in prostorna omara, ki praktično ločita obe kajuti.
Po vsem tem še nekaj tehničnih podatkov: dolžina 8,04 m, vodna črta 6,82 m. širina 2,72 ni, ugrez 1,60, teža 1.600 kg. površina jader pa 35 kvtn. Cena z glavnim ja drom in genovo ter motorjem BMW 7 KS je okvirno brez davka IVA 23 milijonov lir, v kit izved bi pa 9,8 milijonov lir.
CIC LI FLEUR
TRST — Ul, Settefontane 19 — tel.: 790456
Prodaja In popravila:
+ Biciklov
♦	Motornih koles
♦	Cyclette — in potrebščino za telovadbo
♦	Otroških vozičkov in električnih triciklov
10.15 Filmski program
12.30	Šola in vzgoja
13.00	Dan za dnem
13.25	vrremtnske raznie e
13.30	TV DNEVNIK
14.00	Breve gloria di Mistcr Mif-fin
14.30	Dan s v parlamentu
14.40	Cleto Testarossa in avtomatizacije
15.00	šola ir. vzgoja
15.30	Vsi za enega
16.00	Pripovedi očeta Broivna
17.00	TV DNEVNIK - Flash
17.10	SNP: Italija — Kamerun
19.00	Novosti na knjižnem trgu
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV DNEVNIK
20.40	Kojak — Moj brat, moj sovražnik
11.35 Potovanje v svet znanosti
13.10	TV DNEVNIK - Danes v parlamentu — Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Ojioldanski program
13.00	TV DNEVNIK ob 13. uri
13.30	šola in vzgoja
14.00	Popoldanski program
14.20 Una spia del regime — 3. epizoda
15.25	Šola in vzgoja — Umetnost
16.00	IT7 za otroke: Risanke
17.10	Helzacomic — zabavni program
17.45	TV DNEVNIK - Flash
17.50	Šport in Vesti iz parlamenta 18.05 TV za otroke
18.50	Srce in utrip
19.45	TV DNEVNIK
10.40	La mušica di «Mixer*
'10.55 SNP:
Brazilija - Nova Žela. uk ja
22.50	Skrivnostni svet Arthurja C. C(31*lv&
23'.25 TV DNEVNIK
22.45	Poklic staršev — Šola in vzgoja
Tretji kanal
10.15 Filmski program
15.00	SNP: Belgija — Madžarska
16.30	La Spezia: Kolesarstvo
17.25	Povabilo
18.30	Otroci se sprašujejo?
19.00	TV DNEVNIK
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
19.35	Proces «mundialu '82»
20.40	Umor Trockega — film
22.20	TV DNEVNIK
23.25 SNP: Italija — Kamenin
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.35	Poročila
18.40	Ciciban, dober dan
18.55 Gusarji kapitana Gancha ,
19.20	Pozdravljena, Makedonija
19.35 Obzornik	,
19.45 Republiška revija MPZ —
Zagorje ’82
20.24	TV in radio nocoj
20.25	Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK 20.55 Vreme
21.00 Film tedna: Reka, film
22.25	Propagandna oddaja
22.30	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
iraški
V današnji Odprti meji bodo Da sporedu med drugim še naslednji prispevki:
TRST — Manifestacija za Palestince
GRADIŠČE (GO) — Nov telefonski imenik
ŠPETER — Slikarski ex tempore GORICA — Poletne prireditve GORICA — Plesni tečaj TRST — Barkovljansko kulturno društvo
— Intervju Luciano Jagodic
18.00	Z nami pred kamero 18X5 TV D - Vesti
18.30	TV šola
19.00	Narodna glasba
19.30	SNP: Italija - Kamerun
21.00	TV D - Stičišče - TV D — Danes
21.15	Morilec iz obupa — čelov. film
22.45 SNP:
. Brazilija — Nova Zelandija med odmorom TV D — Da nes — in Odprta meja
Zagreb
19.05 TV koledar
19.15	Zgodbe iz gozda
20.00	TV DNEVNIK 20 2D.30 Narodna glasba
21.00	Športna sreda
22.45 Velike zarote — serijski film
TRST A
7.00,	8.00, 10.00,	13.00, 14.00,
17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Slovensko planinstvo na Tržaškem od začetkov do danes; 8.45 Glasbene skice;
9.30 Alternativna kozmetika: 10.10 Koncert, 11.30 Poldnevnišk, razgledi: Literarni Usti: 12.00 Pod Matajurjan; 13.20 Naši zbor: 13.45 Instrumentalni solisti: 14.10 Otroški 'kotiček: »Pojte, pojte, arobne utice*: .14.30 Roman ,v, nadaljevanjih ; Ciril. ..Zlobec; «Mo,i brat __________
svetnik*: 15.00 Ali Talking! Ali.r S pesmijo po Jugoslaviji; Singing! Ali Dancing!; 16.00 12 Veliki zabavni orkestri;
let strategije napetosti v Italiji; 16.35 Motivi z malega zaslona: 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pesniki o čudcive sveta; 18.20 Priljubljeni motivi;
KOPER
(Slovenski program)
7.00, 7.30. 8.25, 14.00, 16.00 in 17.OJ Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 7.15 Obvestila u« ekonomska propaganda: 7.37 Objave: 7.45 Cestne razmere- 8.15 Radijski. televizijski in filmski spored; 8.28 Zaključek: 8.30 Val 202; 14 00 Na valu radia Koper Objave, glasba; 14.15 Kinosporod; 14.30
Reportaža., zanimivosti; 15.10-16.00 Predstavitev oddaj in glasbene že Ije poslušalcev: 15.30 Z našimi glasbenimi umetniki; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.?0 Glasba po željah: 17.15 Aktualna tema. 17.30 Glasba in objave 17 35 Glasbeni kiosk; 17.55 Zaključek s pregledom novic.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 13.30. 16.30 in 19.30 Dnevnik: 9.30. 10.30 11.30, 12.30, '4.30, 15.30. 17.30 Poročila: 7.00-9.30 Glasba za dobro jutro: 8.15 Horoskop, 9.00 Štiri četrtine; 9 32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je..., 10.32 Intermezo in horoskop: 10.45 Mozaik, 11.10 Otročki kantavtorii: 11.3° Kirn. svet mladih; 12.00 Na prvi strani- 19.06 Glasba po željah; 12 50 Nazdravi mo z...; 14.33 Superklarifika: 15.00 Povabilo ob glasbi: 15.35 Radio rock: 16.45 Srečen :e ■> našim’ pevci: 17.32 Crash:
LJUBLJANA
7.00,	7.30, 9.00,	10.00, 11.00,
12.00,	13.uO, 15.00. 17.00,	20.00,
22.00,	23.00 Poročila; 7.10 in 7.45 Prometne informacije; 7.35 Vre menska napoved, 7.50 Dobro ju tro, otroci; 8.00 Jutranja kronika:
8.25	iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.30 Izbor v sredo: 16,Op Z glasbo v dober dan: 10.35 Tu ristični napotki; U.Oo Rezervira no za...; 11.40 Lokalne radijske postaje; 1105 Ali poznate... 1.4.2.95
- -	* ■ '* -■ laf.io
13.30
Kmetijski' nasveti; 13.40 Ob. izvirih ljudske glasbene kulture; 14.00 Iz našiti krajev - lz naših spore dov; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14,30 Priporočajo vam...: 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo;
15.25	Naši poslušalci čestitajo; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogod ki in odmevi: 16.30 Obvestila in zabavna glasba: 16.50 Radio da nes. radjo jutri: 17 00 Vrtiljak: 19.00 Zborovska glasba; 19.15 Naš gist; 19.30 Odskočna deska; 19.55 Minute za EP; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč. otroci: 20.45 Minute ?. ansamblam Ludvika Lesjaka: 21.00 Zborov ska glasba; 2.L25 Iz opusa Luci jana MurPe Škerjanca: 22.05 G Bizet: Odlomki iz opere «Car men»: 23.15 Informativna oddaja:
23.25	Iz naših sporedov;
RADIO 1
6.00,	7.00. 8.00	10 00, 11.00.
12.00. 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 6.03 Almanah; 6.10 in 8.45 Glasbena kombinacija. 6.44 , Včeraj v parlamentu; 7.40 Mun dial ’82 : 9.02 in 10 03 Radio an ch’io: 11.10 Zvočna hiša: 11,34 Analasunga. 10. nadalj,: 12.03 U lica Ariaao Tenda; 13.25 Kočija: 13.35 Master; 14.28 Kateri dan je bil tisti?; 15 00 Erre-piu-uno. po poldanski spored; 16.00 H Pagi none. zvočna rubrika: 17.30 Master under 18: 18 00 Nove plošče; 18.30 G'obetrotter: 19.30 Radio 1 -’azz; ?o 00 Radio 1 - predstave-90 55 SNP: Brazdi ;a - Nova Ze leuda in Argentina - Salvador: V* 50 Danes v parlamentu.
Maks Zadnik:
ANTON SERAJNIK ■ MIRKO 5 PARTIZANSKI OBVEŠČEVALEC V NEMŠKIH ŠTABIH
3.
Zato so se pi-eko Hostnika iz Suhe obrnili na nemškega župana v Loki Viktorja žužka. Ta je poprosil Marguča, ki je nalogo opravil in izročil film Žužku. Vendar ga je žužek v strahu pred gestapovci zažgal. Zato je Marguč k temu nagovoril še Serajnika. In res je Tone trupli fotografiral in izročil Marguču film.
•Fotoamaterske* zveze med Margučem in Serajnikom in drugo Margučevo delo so vzbudile pozornost gestapa. In kot je ta kmalu zvedel, ga je zasledoval gestapovec Lang, ki je najbrž kaj sumljivega odkril. Zato je gestapo 4. februarja 1943 Marguča aretiral in ga zaprl v Begunjah na Gorenjskem do 7. aprila 1943. Drugič pa sa ga aretirali novembra 1943 in ga poslali v taborišče Dachau, kjer je vojno preživel.
Med zasliševanjem po drugi aretaciji ga je gestapovec KINKELIN, kot se je Marguč 1972 se spomnil, trikrat vprašal, kakšne zveze je imel z nemškim vojakom (Serajnikom — op pisca). Vendar mu je Marguč odgovoril, da sta se le oba ukvarjala s fotografiranjem. Serajnik pa se je tedaj resno zbal, da bo Marguč zaradi mučenja klonil in gestapovcem
priznal tudi druge oblike njunega sodelovanja. Vendar je ta spregledal vse nakane gestapovcev.
Glede sodelovanja s Serajnikom se je Marguč spomnil še naslednjih pomembnosti:
«Nekoč sem Serajniku v razgovoru rekel tudi: Poglej, Tone, kako hudo je za naše v gorah — sneg, mraz, dež... Bi se morda dalo kaj dobiti zanje? Kmalu po tistem mi jč prinesel V neki strgani vojaški torbici precej nabojev za mavzer puške .,. Potem mi je še enkrat ali dvakrat prinesel tovrstno strelivo, ki sem ga redno odnašal in izročal Loški četi — Petru Kavčiču, Janku Poljancu in drugim ...» (0) Iz vloge Toneta Serajnika za priznanje posebne delovne dobe, poslane republiškemu odboru ZZB - NOV 14. 2. 1973 pa je razvidno, da ni bil povezan le s sodelavci NOB v šk. Loki, pač pa tudi za neko Gartnerjevo (ali Gdrtnerje-vo) iz Selške doline, ki je bila aktivistka in kurirka in je po njej obveščal, kolikor je ugotovil, o nemških pripravah za protipartizansk,e akcije (hajke). Podobna poročila je pošiljal tudi na območje Poljanske doline. Domov na Koroško pa je nosil letake OF. (7)
ODHOD IZ ŠK. LOKE V GRADEC Kot je mogoče ugotoviti iz Serajnikovega pripovedovanja 10. avgusta 1971 o dogodkih v Šk. Loki spomladi 1943. se je tedaj zbralo pri godbi nemške rekonvalescentne čete precej vojne naveličanih vojakov. Med njimi je bilo tudi nekaj protinacistov.
6.	Izjava Franca Marguča, Puštal 71, Šk. Loka, 23. 5. 1972, osebni arhiv pisca.
7.	Tone Serajnik, Vloga republiškemu odboru ZZB NOV SRS — 14. 12-1973. Kopija v osebnem arhivu pisca.
DANES V PRVI SKUPINI V VICU (17.15) ODLOČILNA TEKMA
Italiji zadostuje neodločen izid
«Azzurri» pa se bodo morali verjetno pošteno potruditi proti Kamerunu, ki ima življenjsko priložnost - V dvomu Marini, Rossi pa bo igral
VIGO — Italijanom .je vse jasno. V današnjem srečanju proti Kame runu zadostuje že neodločen rezul tat in «azzurri» bodo igrali v> dru gem krogu SP. Sicer pa je skoraj nemogoče, da bi lahko Italijani startali na prvo mesto, saj bi mo rali zabiti Kamerunu kar pet golov, kajti s štirimi zadetki bi se izenačili s Poljsko in bi o prvem mestu odločal žreb. Prvo mesto v tej skupini pa je najbrž odločilnega pomena, kajti drugouvrščena e kipa bo morala v skupino z Bra zilijo.
Sicer pa so to računi brez krč marja. «Azzurri» morajo še odigrati svojo tekmo, čeprav je ne-
aŽLOČIN IN KAZEN*
Mednarodna nogometna zreta je o dogodkih na tekmi Francija - Kuvajt sporočila, da je srečanje registrirala z izidom 4:1 v korist Francozov, Kuvajtu je naložila 25.000 frankov globe zaradi nešportnega vedenja njegove reprezentance, opomin je dobil tudi predsednik nogometne zveze te državice (tudi zaradi nešportnega obnašanja), opomin so dobili organizatorji na stadionu v Valladoli-du «zaradi pomanjkljive skrbi za red in kontrolo», sovjetskega sodnika Stuparja pa so suspendirali (ker je razveljavil očitno povsem veljaven gol, ki ga je prejel Kuvajt) do prihodnjega zasedanja sodniške komisije FIFA.
FIFA bo tudi še razpravljala o izjavi šejka Fahada, predsednika kuvajtske nogometne zveze, ki je po tej razburljivi tekmi dejal med drugim tudi to: «FIFA je slabša od mafije.*
Mafija ne odpušča.
sporno dejstvo, da so v veliki pred nosti, ko pa jim ni treba igrati na zmago niti na gol razliko. Italija ni bodo tako umirili igro, igrali bodo zaprto, vendar ne smejo dopu stiti, da bi Kamerun streljal na vrata. Konde, M’Bida. Abega so z dolge razdalje zelo nevarni in to najbrž zelo zaskrbljuje Zoffa. Kai pa, ko bi Kamerun dosegel gol? Ponovila bi se katastrofa iz Velike Britanije, ko je Italija izgubila proti Severni Koreji. O takem razpletu v italijanskem taboru seveda nihče ne razmišlja, čeprav je ta rezultat vsekakor možen.
Kamerun je dejansko presenečenje prvenstva. Delo trenerja Žutiča je dopolnil sedanji vodja reprezentance Vincent, tako da so Afričani obenem duhoviti, oportunisti in trdi. Vsekakor razpolagajo z moštvom, ki kali spanje Bearzotu. Slednji pa je lahko upravičeno zaskrbljen. Marini ja se je lotila bolezen, tako da ni znano, če bo nared za današnji nastop, Rossi je v vrtincu polemik in vprašanje je, kako bo na to reagiral, čeprav ima vse zaupanje Bear-zota, ki ga bo postavil tudi danes na mesto srednjega napadalca. V krizi je tudi sredina igrišča, kjer sta Antognoni in Tardelli le bledi senci sijajnih nogometašev, ki ju je svet občudoval, tako da je edina svetla točka Bruno Con ti in pa obramba, ki pa je kljub vsemu pred stalnim pritiskom in tudi dela napake. Polemike pa :ii opaziti samo ob igranju reprezentance, prisotne so tudi v odnosih med samimi »azzurri*. Tako je na primer Altobelli izjavil, da je naveličan čakanja in da bi moral on
igrati na mestu popolnoma izčrpanega Rossija, pa tudi Dossena je dejal, da se .je naveličal tega turi stičnega potovanja. Skratka, odnosi so precej zapleteni, ozračje naelektreno, tako da bi samo današnja zmaga spet zvedrila nebo.
Trenerja bosta današnjo tekmo najbrž začela v običajnih postavah. Za Italijo bi morali igrati Zoff, Gen-tile, Cabrini, Marini (Oriali), Collo-vati, Scirea, Conti, Tardelli, Rossi, Antognoni in Graziani. Postava Kameruna: N’Kono. Kaham, N'Djeya, Onana, M’Bom, Abega, Kunde, Au-dou, M'Bida, Tokoto, Milla.
® ® ®
Nagrada
Za zmago nad Novo Zelandijo s 3:0 je prejel vsak član sovjetske nogometne reprezentance denarno nagrado v višini približno treh mi lijonov lir.
s-
S. SKUPINA
FRED JUTRIŠNJO TEKMO S HONDURASOM
Zapet optimizem v taboru «plavih»
Amoniak v jugoslovanski slačilnici med tekmo s Španijo - Analizirali napake
Iz SP v Sponi|i poroča za nas časnikar Deta Franci Božič
ZARAGOZA — Dva dni po tekmi s Španijo je vodstvo jugoslovanske nogometne reprezentance prišlo na dan z osupljivo novico o dogodku, ki se je zgodil ob polčasu nedeljske tekme s Španijo v Valencii. Ko so jugoslovanski igralci po 45. minutah odlične igre hoteli k počitku, jih je že pri vratih zaustavil zelo smrdljiv plin, najbrž amoniak. Fi zioterapevta Arandjelovič in Ča-čkovič sta igralce na hitro zrinila na hodnik, kjer so posedli po tleh in počakali na nadaljevanje.
Vodstvo jugoslovanske reprezentance je v zvezi s tem dogodkom ostro protestiralo pri prirediteljih, toda Jugoslovani za to niso imeli nobenega dokaznega gradiva, kajti ob koncu tekme v slačilnici o smradu ni bilo ne duha ne sluha. Jugoslovani pa so protestirali tudi zaradi zastave in himne. Zastava na-
6. SKUPINA
NEODLOČENO SINOČI V MALAGI
Požrtvovalnim Škotom ni uspel podvig
Z delitvijo točk Sovjeti v drugi del - Škotska bi si zaslužila kaj več
SOVJETSKA ZVEZA — SKOTSKA 2:2 (0:1)
SOVJETSKA ZVEZA: Dasajev: Sularkvelldze, Čivadze, Baltaha, Damianenko, Besonov, Bal, Borovskt, Gavrilov, Šengellja (od 88. mla. Andrejev), Blohin.
ŠKOTSKA: Rough, Nare.v, Hansen, Miller, Gray, Souness, Strachan (od 71. min. McGrain), Wark, Jordan (od 71. min. Brazil), Archibaid, Robertson.
STRELCI: v 15. min. Jordan, v 59. min. Čivadze, v 84. min. Šen-gelija, v 86. min. Souness.
SODNIK: Rainea (Romunija).
MALAGA — Sovjetska zveza, ki je pred tem SP sodila v ožji krog favoritov celo za osvojitev naslova prvaka, se je z izredno težavo uvrstila v drugi del. Sovjeti so se morali sinoči pošteno potruditi, da so prosti požrtvovalnim Škotom iztržili točko. še več: zaradi izredne požrtvovalnosti. napadalne igre in odločnosti na vseh delih igrišča bi si Škoti celo zaslužili zmago.
Sovjetski trener Beškov je namreč sinoči ubral obrambno taktiko, ki bi lahko njegovo reprezentanco drago stala. Tudi zato, ker so bili Sovjeti prav v obrambi izredno slabi in negotovi.
SKUPINA
VČERAJ V LA CORUNl
Katastrofa Peruja
Poljaki so i včerajšnjo visoko zmago skoraj zanesljivo prvi v tej skupini
POLJSKA — PERU 5:1 (0:0)
STRELCI: v 55. min. Smnlarek, 58. min. Lato, 60. min. Bonlek, 66. min. Bunkol, 77. min. Ciolek (vsi Poljska), 83. min. La Rosa.
POLJSKA: Mlynarczyk, Majewski, Zmnda. Janas, Jalocha (od 28. min. Dziuba), Matysik, Kupcewicz, Bunkol, Boniek, Lato, Smolarek (od 75. min. Ciolek).
PERU: Quiroga, Duarte, Diaz. Salguero, Olaerhea, Velasquez, Cueto, Cubillas (od 50. min. Urlbe), Legula, La Rosa, Oblitas (od 50. min. Bar-
badillo).	, ,	„„ „	,
SODNIK: Rubio (Meh.); gledalcev: 20 tisoč.
LA CORUNA — Poljska si je z včerajšnjo zmago nad Perujem priborila pravico do nastopa v drugem krogu španskega mundiala. Polja ki so igrali kot prerojeni, najbrž so se zavedali, da jim gre za nohte in že v prvem polčasu so si priigrali vrsto stoodstotnih priložnosti, zadeli vratnico in prečko ter dali gol z Boniekom, ki pa ga je sodnik razveljavil zaradi Smolarekovega nedovoljenega položaja. Pa tudi Pe ru je bil nevaren, zadel je vratnico z Diazom iz prostega strela in prisilil poljskega vratarja, da se je večkrat izkazal
Nič ni napovedovalo, da bo v drugem polčasu prišlo do toče za detkov. Pobudo temu pa je najbrž dal perujski trener Tim, ko je
Škoti so začeli zanosno, odločno, napadalno. Sprožili so vrsto nevarnih napadov in v 15. minuti prešli v vodstvo z Jordanom, ki je izkoristil grobo napako Čivadzeja. Milanov nogometaš si je tako na tem SP le privoščil malo zadoščenja po izredno slabi sezoni v italijanskem prvenstvu.
Tudi v nadaljevanju Škoti niso popustili. Sovjeti pa so le igrali nekoliko bolj napadalno in v 59. minuti stanje izenačili prav s Čivadze jem,
Dosedanji izidi
BRAZILIJA — SZ	2:1
ŠKOTSKA - N. ZELANDIJA 5:2 BRAZILIJA - ŠKOTSKA 4:1 SZ - NOVA ZELANDIJA 3:0 SZ - ŠKOTSKA	2:2
Lestvica
BRAZILIJA	2	2	0	0	6:2	4
SOV. ZVEZA	3	1	1	1	6:4	3
ŠKOTSKA	3	1	1	1	8:8	3
N ZELANDIJA	2	0	0	2	2:8	0
Strelci
2 gola Wark (Škotska) In Eder (Braz.)
1 gol: Socrates, Žico, Oscar in Fa'cao (vsi Braz.); Bal. Gavrilov, Blohin, Šengelija, Baltaha in Čivadze (vsi SZ); Narey, Archibaid, Robertson, Dalglish, Jordan in Souness (vsi škotska); Summer in VVoodin (oba Nov. Zelandija).
Preostali spored
Danes: BRAZILIJA - NOVA ZELANDIJA
iz igre vzel dva vezna igralca, namesto njiju pa postavil napadalca, kar je seveda vplivalo na igro. Ta koj zatem je namreč Poljska povedla s Smolarkom, ki je izkoristil napako Salguera, od takrat pa je bilo za Poljake vse lažje. Kot za stavo so prihajali pred vrata nesrečnega Quiroge in zabili še štiri gole z Latom, Boniekom, Bunkolom in Ciolekom.
ki se je tako oddolžil za grobo napako v prvem polčasu. Prejeti zadetek je »šokiral* Škote, ki so delno popustili. Sovjeti pa so tako lažje organizirali svojo igro in proti koncu tekme celo povedli po težki napaki dve Škotovih branilcev. Zade tek pa je dal Šengelija, ki pa se v tem srečanju ni proslavil. Varovanci trenerja Steina pa so le dve minuti pozneje stanje izenačili s Sounessom.
Škoti so nato nadaljevali s pravim jurišem na sovjetska vrata, zmago-
vitega zadetka pa niso mogli doseči.
Časa je bilo zares premalo.
®
DREVI V SEVILLI (21.00)
Braziiija-N. Zelandija
Brazilci, ki so že matematično v nadaljnjem krogu tekmovanj, bodo drevi igrali proti reprezentanci Nove Zelandije, ki res jim ne bi smela biti kos. Kljub temu, da je tekma brez vsakršnega pomena, pa bo trener Santana poslal na igrišče najboljšo postavo in bo najbrž v drugem polčasu vključil samo Paola Isidora.
Predstavniki Nove Zelandije bodo morali igrati zelo oprezno, da se ne bi znašli s pravo kopico golov v lastni mreži in to ji i je tudi cilj, kot je že izjavil njihov vratar. Vsekakor pa menimo, da bo tekma prijetna, tudi zato, ker se ob igri Brazilcev uživa v pravem nogometu.
mreč nima peterokrake zvezde, him no pa na posnetku igrajo le par taktov in še to v zelo slabi iz-vedbi. Prireditelji so našim zagotovili, da bodo do četrtka, ko bo tekma s Hondurasom, pomanjkljivosti odpravili.
Mednarodna nogometna zveza pa je ugodila prošnji Jugoslovanov, da dva dni lahko trenirajo na stadionu »La Romareda*. na katerem bo tek ma s Hondurasom. Na terenu za trening, kjer so doslej vadili Jugo slovani, so namreč izredno slabe razmere. Že pet dni ni vode, teren pa je trd kot skala. «Modri» so na «Romaredi» danes že prvič trenirali, pred tem pa so imeti s selektorjem Miljaničem kritičen sestanek, na katerem so analizirali napake posameznih igralcev na tekmi s Španijo. Največ kritik so bili de ležni najbolj izkušeni igralci Su-šič, Petrovič, Šurjak in Šljivo, ki niso igrali povsem po Miljaničevem okusu. Z izjemo Sušiča so imeli vsi sicer tudi bleščeče trenutke, toda zvezni kapetan jih je hotel z o-pozarjanjem na napake kar najbolj motivirati za nastop na četrtkovi tekmi s Hondurasom, ki bo odločala o njihovi usodi glede nadaljnjega igranja v drugem krogu v Madridu.
Jugoslovani imajo po tekmi Severna Irska . Honduras (1:1) svojo usodo spet v svojih rokah. Teoretično imajo še vse štiri reprezentance možnost za napredovanje v drugi krog.
Za zanesljivo pot v Madrid »modri* potrebujejo zmago z dvema goloma razlike, zmaga z 1:0 pa bi jim zadoščala če bi Španci v petek premagali Severno Irsko. V jugoslovanskem taboru vsi zatrjujejo, da bodo poskušali zmagati z dvema go loma razlike, da ne bi bili zopet odvisni od drugih. Po porazu s Španci so »modri* prav trepetali, včerajšnji remi Hondurasa in Severne Irske pa jim je spet na široko odprl vrata v drugi krog tekmovanja. Na čelu z Miljaničem so vsi igralci prisostvovali včerajšnji tekmi in seveda navijali za Honduras.
Trener Blažen Jerkovič iz Zagreba'je s tribun celo'glasno'Spodbujal igralce Hondurasa, da so se vračali y obrambo, ko so napadali severni Irci. Po koncu tekme je zavladalo v našem taboru veliko navdušenje, Miljanič pa je dejal takole: »V nedeljo je bil najbolj črn dan v moji trenerski karieri, toda danes je spet zasijalo sonce. Odločamo sami. Jugoslovani se moramo najprej naučiti ceniti nasprotnika, Honduras ni »out-sider*. pokazalo
se je, da je enako močan nasprot nik kot Španija. Mi ga ne bomo podcenjevali in ne precenjevali. I-grali pa bomo seveda na zmago in to na zmago z dvema goloma razlike.*
Jugoslovanski vratar Dragan Pan-telič je bil še bolj samozavesten: »Zanesljivo bomo zmagali. Če nam to ne bi uspelo, nas lahko tu \ Španiji kar pokopi jejo...*
Selektor Hondurasa Chelato Hu-cles je bil po drugem uspehu na «mundiatu» spet v središču zanimanja. V številnih intervjujih je govoril, da se zanj in za njegove igralce kot so Gilberto, Betancourt in Costly zanimajo veliki klubi.
»Jugoslavija je velik favorit. Mi smo že zdaj presegli pričakovanja. Gledal sem Jugoslovane proti Španiji To je prava kombinacija brazilske tehnike in argentinskega tem pa. Zelo malo možnosti imamo. Ne bomo pa se vnaprej predali, Jugoslovani so znani tudi po tem, da ima včasih slabe trenutke.* je dejal selektor Chelato Hucles.
Španski časnikarji zvezde «mundiala»
če si svetovni nogometni strokovnjaki niso edini, kdo je zvezda letošnjega emundiala» (nekateri menijo, da je to Maradona, drug. Rum menigge, tretji Blohin itd.), pa je na dlani da so španski časnikarji s spojim objektivnim poročanjem že osvojili vse tuje kolege in navijače.
Torej «nesporne zvezde» tega svetovnega prvenstva so doslej bili španski časnikarji.
V kateri drugi državi, ki je i« bi priredila svetovno prvenstvo, bi s
tolikšno objektivnostjo poročali tudi o dogodkih, v katere je zapletena «domača reprezentanca»?
Španski tisk je presenetil svetovno javnost že po srečanju med Brazilijo in SZ, ko je enostavno »raztrgal* domačega sodnika Lama Ca-stilla. Domači tisk in ostali mediji so zgrnili nad »ubogega* Castilla toliko kritik, da so s tem presenetili sam sovjetski tabor. Ob takih kritikah seveda niti predstavniki mednarodne nogometne zveze niso mogli ostati križem rok in španski sodnik je tako s tekmo Brazilija -SZ tudi sklenil svoj snastop> na tem «mundialu».
Nič manj ostri niso bili španski
tw vM*' .K! t" " E..
3. SKUPINA
PO REMIJU Z MADŽARI
BELGIJA NAPREDUJE
Madžarski nogometaši odpovedali predvsem v obrambi, kjer je bilo preveč vrzeli
BELGIJA — MADŽARSKA 1:1 (0:1)
BELGIJA: Pfaff, Gerets (od 63. min. Plessers), Milleeamps, Meeuws, Baecke, Vandermissen (v d.p. Van Moer), Coeck, Vercauteren, Czernia-tinski, Vandenbergh. Ceulemans.
MADŽARSKA: Maszaros, Martos, Varga, Garaba, Miiller (od 68. min. Sailai), Kerekes, Torocsik, Nylasi, Fazekas, Kiss (od 71. min. Csan-gradi), Poloskei.
STRELCA: v 27. min. Varga (Madž.), v 75. min. Czerniatynski (Bel.).
SODNIK: VVhite (Anglija)
ELCHE — Belgija si je s sinočnjim remijem proti Madžarski zagotovila v svoji skupini prvo mesto in bo tako igrala v drugem krogu SP.
Madžarom pa podvig ni uspel in sedaj lahko samo upajo v heverjetno, da Salvgdor izenači ali celo premaga Argentino.. Po igri,sodeč, m, k Salvador najbolj šibko moštvo na tem mundialu, tako da Argentinci ne bi smeli imeti težav in se bodo zagotovo uvrstili naprej.
Madžarski trener je za včerajšnje srečanje popolnoma spremenil ekipo, medtem ko so Belgijci igrali v standardni postavi. Začetek tekme
'• *vS8SS**-' *
Takšna je bilo veselje nogometašev Hondurasa po zadetku, ki ga je dosegel Laing
(Foto AP)
je pripadel Madžarom, vendar je bila Belgija v nasprotnih napadih celo bolj nevarna. Kljub temu pa je Madžarska prešla v vodstvo z Vargo, ki ni nasedel off-side zanki in je z močnim strelom premagal Pfaffa. Celih 45. min. je Belgija zasledovala
1:0
10:1
4:1
1:0
1:1
Dosedanji izidi BELGIJA — ARGENTINA MADŽ. - SALVADOR ARGENTINA — MADŽ.
BELGIJA — SALVADOR BELGIJA - MADŽARSKA Lestvica
BELGIJA	3	2	1	0	3:1	5
MADŽARSKA	3	111 12:6	3
ARGENTINA	2	1	0	1	4:2	2
SALVADOR	2	0	0	2	1:11	0
Strelci
3 goli: Kiss (Madž.),
2 gola: Nyilasi, Fazekas in Poloskei (vsi Madž.) in Maradona (Arg.)
1 gol: Toth, Szentes in Varga (vsi Madž.), Bertold in Ardiles (oba Arg.), Vanderberg, Coeck in Czer-niatvnski (vsi Bel.), Ramirez (Salvador)
Preostali spored
Danes: ARGENTINA - SALVADOR
izenačenje. To ji je uspelo po zaslugi Czernyatinskega, ki je nezadržen prodor Ceulemansa spremenil v gol.
®®®
DREVI V ALIČ ANTEJU (21.00)
Argenfina-Saivador
Argentinci imajo danes edinstveno priložnost, da napredujejo. Igrali bodo namreč proti Salvadoru, ki jim ne bi smel delati preglavic in vprašanje je samo, koliko golov bo Argentini uspelo zabiti. Vsekakor ima Argentina priložnost, da ponujeno izkoristi, tega pa seveda ne bo zamudila.
1 11
tv PRENOSI
DOBER SPREJEM
VAM ŽELI
k HI-FI, RAČK A kTV colorJ
B^SERVIS^
ALDO COLJA
KONTOVEL134 TEL.225471
Danes
SREDA, 23. junija
15.00	Belgija — Madžarska (RAI 3 reg.)
17.15 Kamerun — Italija (RAI 1)
19.30 Kamerun — Italija (KP reg.)
21.00	Brazilija — Nova Zelandija (RAI 2)
22.45 Kamerun — Italija (RAI 3 reg.)
22.45 Brazilija — Nova Zelandija (KP reg.)
Jutri
ČETRTEK, 24. junija
15.00	Argentina — Salvador (RAI 3 reg.)
17.15 ČSSR - Francija (RAI 2 - U)
19.30 ČSSR - Francija (KP reg.)
21.00	Jugoslavija — Honduras (RAI 1 - LJ - KP)
časnikarji z danskim sodnikom So-rensenom. ki je hudo oškodoval 'u-goslovansko reprezentanco. Domači tisk je namreč rstolkel* Sorense-na čeprav je le ta pomagal njihovi reprezentanci.
Če se torej, žal. na vsakem svetovnem prvenstvu dogajajo hude krivice na igrišču, ko se na vsakem rmundialui> skuša na vse načine pomagati domači reprezentanci, na dlani pa je, da je na španskem SP prišlo do pomembnega premika: sredstva javnega obveščanja države - organizatorja vse to kritično in objektumo ocenjujejo, kar se doslej ni dogajalo.
Se bo temu prilagodila tudi mednarodna nogometna zveza?
® ® ®
Predlog
Trener jugoslovanske reprezentance Miljanič je predlagal, naj se domače enajsterice, ki gostijo svetovno prvenstvo, ne bi le uvrstile v finalni turnir, ampak kar naravnost v drugi del finalnega turnir-, ja. ne na v prvega.
Španija - Jugoslavija dncet!
Ostale športne vesti na zadnji strani
Dosedanji izidi
ITALUA - POLJSKA 0:0 PERU — KAMERUN 0:0 ITALIJA — PERU	1:1
POLJSKA — KAMERUN 0:0 POLJSKA - PERU	5:1
Lestvica
POLJSKA	3 1 2 0 5:1 4
ITALIJA	2 0 2 0 1:1 2
2 0 2 0 0:0 2 3 0 2 1 2:6 2 Strelci
: Conti (It.), Collovati (It., I; La Rosa (Peru); Smola-to, Boniek, Ciolek in BuB-I Pol.).
Preostali spored s: ITALIJA - KAMERUN
pam železnina
M	STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
za industrijo, kmetijstvo In za dom
TRST (Industrijska cona)
DO M JO, 132 - Tal. 174 9/1

V TRETJEM POLČASU
Tudi »super - navijač*, ki ga vidimo na sliki AP, ni mogel pomagati Kuvajtu v srečanju proti Franciji
Sodnik za finale
Kot vse kaže, je komisija, ki odloča o razporeditvi sodnikov za posamezne tekme, odločila, da sta glavna kandidata za sojenje final
ne tekme tega svetovnega prvenstva Izraelec Klein in Romun Rainea. Kandidata za polfinalni tekmi sta tudi Nemec Eschiveiler in Italijan Casarin
®®®
Spremeniti razmerja
Tessema, predsednik afriške nogometne zveze je zahteval, naj mednarodna nogometna zveza po presenetljivih rezultatih nekaterih «slabših» enajsteric na svetovnem prvenstvu, dovoli tem državam večje zastopstvo v organizrhih te zve ze, kjer trenutno prevladujejo le Evropejci in Južnoameričani.
® ® ®
Kri In veselje
O tem, da po vsaki brazilski zmagi na svetovnem prvenstvu v Španiji zavlada v Braziliji pravi orkan navdušenja, smo že pisali Rezultat tega navdušenja va je bil doslej tudi tak: pet mrtvih in 835 oseb v bolnišnici zaradi raznih tež jih in lažjih poškodb.
■	' . -	^	m. ■ ' w	:
Naši bralci o SP • Nasi bralci o SP • Naši bralci o SP
ROBI FRANKO
(Bazovica — Zarja)
Najbolj med vsemi mi je ugajal belgijski desni branilec Gerets. To je izredno borbeno razpoložen igralec. ki je z vsem tem, kar je doslej pokazal na tem prvenstvu, vsekakor najbolj izstopal med vsemi. Izreden igralec je tudi Maradona, vendar pa je svoj sloves opravičil le s svojo tehniko, ne pa toliko z borbenostjo in prizadevnostjo. Podobno velja tudi za zahodnega Nemca Rummeniggeja.
Med Jugoslovani iz poprečja nekoliko izstopa le Susič, ki pa ni pokazal vsega, kar zna, še slabši pa so bili Italijani, med katerimi nekoliko bolje od ostalih igra le Scirea, toda te reprezentance ne moremo postaviti ob bok tistim, ki sodijo na višji del lestvice.
MARJAN STOKA
(Prosek — Kras)
Maradona .je gotovo pred vsemi, saj je to trenutno najpopolnejši i-gralec na svetu. Obvladuje res vse elemente nogometne igre. Takoj za njim pa bi postavil Jugoslovana
Dobršen del svetovnega nogometnega prvenstva v Španiji je že za nami. Po doslej odigranih tekmah že lahko povlečemo prve zaključke o boljši ali slabši formi posameznih igralcev, pa tudi o tem, koliko so izpolnili pričakovanja ljubiteljev nogometne igre. Prav o tem smo se pogovorili z nekaterimi našimi bralci, za sogovornike pa smo si tokrat izbrali le nogometaše naših društev, ki lahko tudi strokovno ocenijo vrednost tega ali onega udeleženca «mundiala».
Šljiva. ki je tudi igralec izrednih sposobnosti, verjetno pa le zato ne zablesti še bolj, ker ni več ravno mlad (za nogometaša kajpak). Menim tudi. da je trenutno najboljši evropski igralec. Sicer pa lahko med zelo dobre igralce uvrstim tudi vse Brazilce, med vratarji pa sta to zlasti Sovjet Dasajev in se verni Irec Jennings.
Italijani ne sodijo v to »družbo*. Zanje bo velik uspeh že to, če bo do premagali Kamerun.
VALTER KALC
(Padriče — Gaja)
Maradona je vsekakor prva zvez d« dosedanjega de'n svetovnega ; r venslva, zlasti sodeč po tem. kar
je pokazal na tekmi proti Madža rom. To je igralec z izrednim pregledom nad igro in igriščem.
Izreden igralec je tudi zahodni Nemec Rummenigge, ki pa le ne blesti tako kot Maradona.
Med drugimi so mi ugajali tudi Anglež Robson, Francoz Platini in še nekateri.
Med Jugoslovani bi lahko zelo dobro igral Susič, med Italijani pa Scirea, vendar s tem, kar sta pokazala, vsekakor ne sodita v ožji kakovostni vrh tega prvenstva.
IVO STRNAD
(Donijo — Breg)
V sam vrh bi rostavil dva igral Brazilec Eder ni le dal dva
zelo lepa gola, ampak je pokazal precej več kot marsikatera »zvezda* tega prvenstva; Jugoslovan šljivo pa je ne le igral dobro, ampak je tudi mnogo prispeval k temu. da je bila tekma Jugoslavija - špa nija gotovo doslej drugo najlepše' srečanje tega svetovnega prvenstva.
Med tistimi, ki so mi zelo uga jali je bi! tudi Falcao. Žico in Ma radona pa sta sicer igrala dobro, vendar sem od njiju pričakoval mnogo več. Razočarala sta me.
Italijansko moštvo je »utonilo*. Delno je izstopal le Zoff, seveda pa le med vratarji (kjer je. mor da, igral bolje od njega le Kame runec N'Kono.
MAKS GRGIČ
(Padrfče — Gaja)
Argentinec Maradona in Brazilec Socrates sodita vsekakor v najožji kakovostni vrh tega prvenstva. Prvi se zna odlično namestiti na i-grišču ter instinktivno ugane, kam bo šla ta ali ona žoga. drugi pa je center moštva, ki svojo nalogo o-pravlja resno in uspešno.
Nekoliko nižje, vendar še vedno visoko bi ocenil tudi igro Ederja,
Šengelje, Blohina, Bertonija, Rummeniggeja in Breitnerja.
Zelo dobro bi lahko igral tudi Jugoslovan Susič. zlasti po svojih tehničnih sposobnostih, vendar njegova miselnost še ni dorasla miselnosti igralca na tako visoki ravni. Italijani pa so tokrat razočarali in ne bi nikogar izvzel iz te kakovostne anonimnosti.
DAVID KLANJŠČEK
(Števerjan — Juventina)
Najboljši igralec svetovnega prvenstva je bil doslej Argentinec Maradona, saj je to edini igralec na svetu, ki lahko sam spremeni tako izid. kot tudi potek vse tekme. Njegova nekoliko slabša igra proti Belgiji gre na račun dejstva, da s to državo po tradiciji vse latinskoameriške države igrajo slabo, ker Belgijci ne dovoljujejo, da bi se igra razvila, poleg tega pa so Maradono »držali* kar trije nasprotni igralci.
Poleg njega so izstopali še Bradica Eder in Cerezo, Sovjet Blohin in Jugoslovan Gudelj. Med Italijsni pa ni nobenega omembe vrednega, razen delno Sciree.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel, (040) /9 4 8 72 (4 linije) TUC 480270
Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številko 6,00 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za orgamzaciie in podietjo mesečno 120.00, letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poetnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StTCin 6
23. junija 1982
Za SFRJ	žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 ljubljen*
Giadisce 10/11. nad., teleton 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šit. 1 st., vis. 43 mm)
32.400 lir.. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po tormotu. sožaljo 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi krajine se naročajo pri oglasnem oddelku v Italiji pri SPI.
. . . I 1™ Čltn italijanska!
^ZTT zvez« časopisnih11
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaj ^trst založnikov F1EG
Iz dežele Furlonije-Juli|ske upravi iz vseh drtialh dežel
Ig
TENIS
V Wimblcdomi d osli-j brpz presenečenj
LONDON — Tudi v drugem dne vu teniškega turnirja v VVimbledo nu ki ga precej ovira dež. tako da so morali marsikatero srečanje prekiniti, ni prišlo do presenečenj saj so se vsi glavni favoriti uvrstili v naslednje kolo. Izpadel je edino le Andrea Gomez (Ekvador), zrna govalec mednarodnega prvenstva Italije.
Nekaj izidov: MOŠKI: Gerulaitis (ZDA) Pirovv (J. Af.) 6:4, 6:1 in 6:1: \Vilander (Šve.) Hunthardt (švi.) 6:4, 6:3, 3:6. 6:3; Gottfried (ZDA) - Moretton (Fr.) 7:6. 7:6 in 6:2; Tanner (ZDA) I^econte (Fr.i 6:4. 7:5, 6:4; Mavotte (ZDA) Fle ming (ZDA) 6:7, 6:4. 6:3 in 6:4; Kriek (J. Af.) - Wittus (ZDA) 6:7. 6:3. 6:1, 6:0; Tulasne (Fr.) Fan iutt (Avst.) 6:3. 6:4, 3:6. 7:6: Con nors (ZDA) Mvburg (J. Ai.) 6:0. 6:2. 6:2; McEnroe (ZDA)	Wini*
sky (ZDA) 8:2, 6:2 in 6:1; C. Pa natta (It.) - Fagel (ZDA) 2:6, 6:0, 6:1 in 6:2: Maver (ZDA)	Ismail
(Zim.) 7:5. 6:2. 6:3.
ŽENSKE: Evert - Lloyd (ZDA) Cerken (ZDA) 6:0 in 6:4; Walsl) (ZDA) - Barker (Angl ) 6:0 6 4
KOŠARKA
Italija boljša tudi v drugi tekmi
RIM — Italijanska državna ko šarkarska reprezentanca je tudi v povratnem prijateljskem srečanju premagala Jugoslaviji! (90-82). ki pa je tudi tokrat igrala brez svojih najboljših reprezentantov. Pn «plavih» je bil najuspešnejši Vilfan * 18 koši. pri «azzurrih» pa Vil-
Nfl VSEDRŽAVNEM KRITERIJU MINIODBOJKE V SflLSOIKIflCG I0R E JU
Državni naslov mladim slogašicam
Kot smo na kratko že poročali v včerajšnji številki, so najmlajše od bo.jkarice Sloge na vsedržavnem kriteriju miniodbojke ki je bil v Saisomaggioreju od 17 do 21. junija, zabeležile skorajda neverje ten uspeh Ta najmlajša garnitura naših igralk je namreč v igri po japonski varianti (6x6) osvojila dru go mesto v državi, torej državni podnaslov, v klasični igri (3x3), to je v minivoileyu, kot ga v Italiji poznamo ž.c nekaj let pa so Alenka Sosič, Breda Susič, Neva Lupine in Martina Vidali osvojile celo prvo mesto.
Mogoče bi lahka kdo osporaval da gre tu le za nekaj malega, za odbojko v malem, za mini. kot jt klasičen izraz za vse kjer nasto pajo najmlajši igralci in da torej uspeh nima take teže ali važnosti. Vendar ;e treba takoj pomisliti na podatek, ki je že sam na sebi do volj zgovoren: minivolley danes redno prakticira v Italiji približno milijon igralcev in igralk in prav /lahka lahko torej razumemo, da je zmaga v taki množici atletov iz redno težka stvar ima pa skorajda neverjetno razsežnost, če no mislimo, tla se je do naslova in nadnaslova prebilo slovensko dru štvo. ki ima hočeš nočeš le orne ien izbirni prostor samo med Slo venci določenega področja. Uspeh je tudi v tem. da ie Sloga zastopala Furlanijo Julijsko krajino in to je še posebno priznanje za na' zamejski šport.
Bistvena komponenta uspeha je tudi ta, tla so vse ostale reprezentance iz Italije že po prvem dnevu takoj spoznale, tla so naše igralke
nekaj posebnega, da ne pozdrav ljajo z običajnim italijanskim pozdravom, ampak da njihov pozdrav le zveni nekoliko drugače. Korak do kasnejšega izčrpnega razlaganja. da gre za ekipo, ki pripada nek’ narodni manjšini, ki živi v Italiji, je kratek. In tako so naše igralke poleg uspeha na igrišču za beležile si enega: za nekai nepo zabnih dni so sc na mah prelevile v prave ambasadorje slovenske be sede. problematike, slovenskega vprašanja.
Posebno priznanje pa je društvo prejelo ob koncu samega tekmovanja. ko so bile naše igralke izbrane zaradi igre, ki so jo zmožne predvajati, za protagonistke nove ga filma o odbojki, ki ga ie posnel priznani režiser Giulio Berruti To pa je obenem tudi priznanje vsej odbojkarski šoli ŠZ Sloga in seveda trenerju mladih odbojkaric Ivanu Peterlinu.
Pa preidimo sedaj k tekmovanju samemu. V japonski varianti, ki je za italijansko miniodbojko r.ovost, saj jo skuša’0 v Italijo šele vpe Ijati (na igrišču, ki meri 6x6 metrov in ima nižjo mrežo igra 6 odbojkarjev, igralec v centru zadaj pa je fiksen in torej ne izvaja menjav), so na kvalifikacijah slo gašice najprej odpravile Sardinijo z 2:0. potem pa še Abruce z 2:1 V polfinalu so premagale Voneto z 2:0. klonile pa Liguriji z 1:2 V finalu od prvega do četrtega me sta so v križanem srečanju Drema gale Sicilijo z 2:0. v finalu za prvo mesto pa so s tesnim 1:2 klonile reprezentanci Ligurije.
Lestvica izgloda torej tako: L Ligurija. 2. Furlanija Julijska kra
jina - Sloga, 3. Umbrija, 4. Sicili ja, sledi še 16 deželnih reprezen tanc.
V <klasičnem» minivolle.vu (3 pro ti 3) sta nastopih dve Slogini eki pi, saj so ekipo, ki .je igrala v ja ponski varianti, razdelili na dva dela. V prvi skupini, kjer je igrala Sloga B, je ta premagala Abruce z 2:0, potem pa izgubila s Sar dini.jt) z 0:2. V tekmah, ki so ve Ijale za uvrstitev od 6. do 12. mesta. so naše igralke klonile Lom bardi.ji z 0:2, z 2:0 pa so prema gale Lacij in se tako uvrstile na 9. mesto.
Sloga A pa je vse svo.je nasprot nike premagala z 2:0 in sicer nav prej Lacij, potem Ligurijo, Abruce in v velikem finalu za prvo mesto še Sicilijo.
Lestvica: 1. Furlanija - Julijska krajina Sloga. 2. Sicilija, 3. Abruci, sledijo še ostale reprezentance.
Barve Furlani.je - Julijske krajine so branile te Slogine igralke: Mi kola Cergol. Tanja Filipovič, Iva na Križmančič. Neva Lupine, Katja Milkovič, Alenka Sosič, Breda Susič, Martina Vidali. (INKA)
lalta (25)
•IMHItllflIHMHIMIHHHIIIHIIIfIHIlHIItIHUlllHHMIH...
KOTALKANJE
NA DEŽELNEM PRVENSTVU SENIORJEV
Predstavnica društva «Župančič» B. Birri najboljša
V kategoriji državnih seniorjev pa je poletovec Mauro Renar zasedel 2. mesto
Renar, član Poleta. Mauro se je letos res dobro pripravil na prvenstvo. Proti izrednemu nasprotniku se je odlično boril. Po prvih dveh ob veznih likih je bil celo v vodstvu. V prostem nrograirr- pa je lanskoletni državni prvak Guerra dosegel malenkostno prednost, predvsem po zaslugi ocene za umetniški vtis in tako je Mauro Renar v skupni uvrstitvi zasedel drugo mesto.
Polet je tako doslej uvrsti' že tri svoje kotalkarje na državno prven o: Samu Kokorovcu in Damjanu Kosmaču se .je pridružil še Mauro Renar.
V nedeljo je bilo na vrsti deželno prvenstvo z.a kategorije deželnih in državnih seniorjev ter za plesne pare. Prvenstvo je organiziralo društvo SC Pordenone. Zastopani sta bili tudi slovenski društvi Polet in Župančič.
DEŽELNI SENIORJI
Med fanti slovenski društvi nista imela svojih zastopnikov, med dekleti pa je nastopi' Bianca Birri (Župančič), ki je po ostri borbi osvojila prvo mesto in s tem deželni naslov pred predstavnicami iz Pordenona in SC Gioni iz Trsta. Za slovensko goriško društvo je to že drugi deželni naslov v tej sezoni (prve ga je osvojila Nadja Marassi med državnimi mladinkami in predstavlja znaten speli za društvo samo kot tudi za trenerko Sonjo Ceroecca.
DRŽAVNI SENIORJI
Najprej omenimo, da je to že zelo visoka kotalkarska kategorija (nad njo je le še kategorija «nazio-nale»), kamor se uvrstijo samo zelo dobri kotalkarji, ki dosežejo na državnem prvenstvu določeno uvrstitev. Kot dokaz je dejstvo, tla letos nastopata v vsej deželi le dva kotalkarja, To sta član tržaškega Jollyja Sandro Guerra in pa Mauro
MIIIIIIMIlllklltllMIHMMIIHf II llllllll IIII tl Milit 111*11 IHMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII (Hilli M MH	H (tl Milit
Najbolj množična udeležba doslej na «teku po boljunskih ulicah»
cev zaposlena tudi na deželnem pr venstvu v Pierisu. (SK)
BLIŽNJI PROGRAM
V soboto in nedeljo bodo sloven ska društva zopet intenzivno zaptv slena. V soboto. 26. t.m.. bo na vrsti že tradicionalno tekmovanje za »Goriško vrtnico* v Novi Gorici. Polet je že dve leti zajioredoma osvojil prehodni pokal. Po pravilniku osvoji pokal v trajno last društvo. ki trikrat zmage na tem tekmovanju. Na žalost pa obstaja nevarnost, da bo moral Polet nasto piti v okrnjeni postavi ali pa bo moral sploh ostati doma, saj je iste ga dne popoldne cela vrsta poletov
ZLA TARNA URARNA
«Svizzera»
m®m::	- ...
OBVESTILA


Atletska sekcij* SZ Bor
obvešča, da bo seja odbora sekcije v petek, 25. t.m., ob 20.30 na stadionu «1. maju.
SZ Gaja
priredi teniški tečaj za mladitice do 15. leta starosti. Tečaj se bo pričel 28. junija, ob 9. uri in bo obsegal deset lekcij. Vpisovanje in druga pojasnila na teniškem igrišču na Padričah v ponedeljek, 28. t.m., ob 9. uri.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
foto-kino (M|l
kontaktne leče
Ulica Buunarroti 6
(prečna Ul. Rossetti)
TRST
Telefon 77 29 9»

_____	Ul. S. Zenone 6 (Sv. Jakob)
rŽrttbfr-pnrcherti/ telef. 750895 - TRST
NOVOSTI OPREME VAŠEGA DOMA
O Lakirani parket
že pripravljen za postavitev
•	Harmonična vrata
•	Zidne tapete
•	Lesene zidne obloge
•	Moquette
Lak za parket SINTEKO
Mali oglasi
PRODAM malo rabljen surf alplia phantom. Cena. 750.000 lir. Za informacije telefonirati v večernih urah na št. 040/411589.
DELAVEC pri tvrdki FIAT, proda avtomobil znamke autobianchi 112 junior, star štiri mesece, po ugodni ceni. Telefonirati na številko 040 229224.
KLEPAR in inštalater izvršuje vse vrste popravil. Telefon 040/53-032.
PRODAM ape kar P2. Telefon (040)
225294.
PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI
Aurum
ki nudi konkurenčna kotiran|a in brezplačne ocenitve.
TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980
V RUP1 prodam obnovljeno gospo darsko poslopje, primerno za pre ureditev v manjše stanovanje. Telefonirati v večernih urah na 882-244 (0481).
UNIC MANN — posoda zdravja in prihranka zastopnik Bruno Škerk, je prisoten na tržaškem velesejmu paviljon «B». Oglasite se
telefon (040) 7946 72
z odrezkom tega oglasa, dobili boste 20% popust.
PRODAM vseljivo enonadstropno hišo pri Sv. Alojziju štiri sobe, kuhinja in WC. Telelon 040/743-784.
PRODAM kvačkane prte iz bombaža razne velikosti. Telefonirati na št. (0481) 780-47.
PRI MIŠKOTU na Opčinah je zopet odprta osmica. Priporoča se za obisk.
PRODAM kilni pas dolg 95 cm in moški steznik v pasu širok 86 cm po zelo ugodni ceni. Telefon 040-53441.
IŠČEM za odkup kuverto, ki so jo tiskali skavti leta 1968 s sliko sv. Jurija na konju in s skavtsko znamko. Telefon 040 - 299110 v večernih urah.
PRODAMO po zelo ugodni ceni po končno hladilno vitrino arneg ma-
lo rabljeno. Zmrzljivost do —10 stopinj — odlična za trgovine, gostilne, slaščičarne itd. Klicati (040) 794672 Graficentei
IDEALNA POSODA UNICDURPLUS CR-18 -NI-10 iz nerjavečega jekla. Cena za 4 osebe 23 kosov 598.000 lir z izrednim popustom na 528.000 lir + reklamno darilo. Za jugoslovanske odjemalce pa cena 460.000 lir s carinskim potrdilom. Idealna posoda kuha na zdrav način brez grama masti in brez vode z omenjeno garancijo in servisom. Zastopnik Mario Devetak - Ul. Za-netti 22 - Sovodnje (Gorica) - telefon (0481) 882 112.
FIRMO za izdelavo orodij za proizvodnjo na ekscentrični preši iščem. Ponudbe na ADIT - DZS, PP 171 -61001 Ljubljana.
Prispevajte ra
DIJAŠKO MATICO
Trgovina ROSIZH BRUNO
TRST — Ul. Palestrina 5 — Tel: 768-059
OLIVETTI IN DRUGE ZNAMKE
■	Pisalni stroji
■	Računalniki po neprekosljivih cenah
■	Oprema
dl A Soroce
DOXA
I KS 1
Ulica S. Spiridione 12 Tel 60 252
KONFEKCIJA 2A VSE OD
OTROKA
DO
ODRASLEGA
Po najugodneisih cenah
POSEBNE TEDENSKE PONUDBE NA RAZLIČNIH ARTIKLIH
TR2IC
UL. DUCA D’AOSTA 91/93 — TEL. (0481) 44557

3\
-0't^
n\V° ^	v
Tudi četrta izvedba »teka • po boljunskih ulicah* je za nami. Tekmovanje. ki ga boljunski organi za torji priredijo ob priliki vaške šagre pa je bilo tokrat najbolj množično doslej, saj se je na startu v štirih ženskih in štirih moških kategorijah predstavilo skoraj 70 tekmovalcev.
Kar pa je še bolj razveseljivo, je dejstvo, da niso bili poleg vaščanov tokrat prisotni le atleti lonjerske Adrie, ampak so se tekmovanja u-deležili tudi SK Devin, krožek za mejskih študentov ter nekateri po »smerniki, ki so sicer že stalni gostje tega simpatičnega tekmovanja. Da bi vzbudili zanimanje za sodelovanje pri čim večjem številu ljudi, je organizator poskrbel za res za vidljiv nagradni sklad, saj so bili z lepimi pokali nagrajeni prvi trije iz vsake kategorije.
REZULTATI
CIcibanke (do 1971)	750 m: • M
Viller (Adria) 2*32”: 2. S. Sumberaz (Adria) 2'38": 3. L. Milano (Adria) 2 46”.
"cicibani (do 1971)	750 m: i A.
Antonič (Devin) 2'39"; 2. L Komar (Adria) 2’41"; 3. P. Glavina (P>-eg) 2'52".
Pionirke (1968/70) - 1.050 m: 1 M. Gregori (Adria) 4'03”; 2. K. Gabrovec (Devin) 4'08"; 3. T. Kakovič (A-dria) 4’09
Pionirji (1968/70)	1.050 m: 1. G.
Prašelj (Breg) 3 47”: 2. W. Koren (Breg) 3’59": 3. D. Giacomini (A dria) 4'02'\
Mladinke (1964/67) 1.300 m: L R. Sardoč (Devin) 5'00": 2. N. Pečenik (Breg) 5T9”; 3. E. Alberti (Breg) 5’20".
Mladinci (1964/67) - 1.300 m: 1. D. Gregori (Adria) 4T3”: 2. M. Saksida (Adria) 4’24”: 3. D. Kosmač (A dria' 4’48”.
Članice (od 1963 naprej - 2.100 m: 1. B Mahne (Krožek /am, stud.) 8 minut in 27”: 2. N. Milano (Adria) 8’28”: 3. S. Pertot (Kr. z. š.) 9’43”.
Člani (od 1963 naprej) - 2.100 m: 1.
M. Grgič (Gaja) 6'24”; 2. P. An-tovič (Devin) 6'26"; 3. E. Renko (A rlria) 6'27". (R. F )
BALINANJE
Štanjel prvi v Itrpnu
Nedeljski mednarodni balinarski turnir za 4. pokal Kraškega doma, ki ga ie priredil balinarsk, klub Kraški dom iz repentabrske občine .je vsestransko dobro uspel. Nasto pilo je l! četverk / obeh strani me.je, ki so se v izločilnem delu pomerile na balinarskih stezah v Repnu in v Zgoniku. Finalni dvoboji pa so bili v Repnu na lepo urejenem prostoru ob koči pod Rupo.
V finale sta se zasluženo uvrstili ekipi Štanjela in Kobjeglave, ki sta si bili do zadnjega povsem e nakovredni. Naposled se ie končna zmaga le nasmehnila Štanjelu (1312). V srečanji; za tretje mesto je Dol z Repentabra premagal do mači Kraški dom s 13 • 10. Poleg omenjenih so sodelovali še Logatec, Dobravlje. Gaja. Kras. Sokol Za rja in Kraški dom B. Ob ^ključku tekmovanja so prve štiri ekipe prejele lepe pokale
Ekipo iz Logatca ie spremljal tov. Smrtnik, podpredsednik skup ščine občine Logatec, ki ie pobra tena z repentabrske občino. Gostje iz Logatca so položili venec na grob komandanta bazoviške.brigade Nemvaria na Colo (B S )
KOLESARSTVO
Saronni v vodstvu
TRESH - Na kolesarski dirki po Švici je po 7. etapi, ki jo ie osvojil Nizozemec De Rooy, na skupni Jestvici prevzel vodstvo Italijan Giu seppe Saronni.
e
ENTE NAZIONALE PER L ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G. B. Martini 3
OBVEZNISKO POSOJILO 1982 - 1989 ZA 300 MILIJARD LIR Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI I. EMISIJA (SIEMENS)
S 1. julijem 1982 dospejo obresti za šestmesečje januar - junij 1982 (kupon št. 2) v višini čistih 100.000 lir za vsak kupon, brez stroškov. Poleg tega sporočamo;
a)	za vrednostne papirje, ki so oproščeni davkov po čl. 5 točke A pravilnika, je znašal donos 20,689%, kar odgovarja matematičnemu poprečju srednjega efektivnega donosa v obdobju april in maj 1982.
b)	za 6-mesečne blagajniške zapise (BOT) je znašal donos 20,097%, kar odgovarja matematičnemu poprečju donosov, ki se nanašajo na cene na dražbah v obdobju april in maj 1982.
c)	z ozirom na prejšnji točki a) in b) je zato matematično poprečje obresti 20,393%, kar odgovarja šestmesečnim obrestim 9,724%.
Zato bodo v smislu čl. 5 pravilnika posojila obresti obveznic za šestmesečje julij - december 1982 (kupon št. 2, ki zapade 1. januarja 1983) znašale 9,70%, kar je čistih 97.000 lir za kupon, brez stroškov.
V primeru, ko bi v smislu čl. 6 pravilnika prišlo do morebitnih povečanj v dobro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala za drugo šestmesečje življenja obveznic pozitivna razlika v višini 1,724%.
Opozarjamo namreč, da bodo v smislu drugega odstavka čl. 6 pravilnika izplačilne nagrade poprečje vseh pozitivnih in negativnih razlik srednjih efektivnih donosov vsakega šestmesečja ter 8% pomnoženo s številom šestmesečij, v katerih so izplačljive obveznice ostale v veljavi.

ENTE NAZIONALE PER L’ ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
PONUDBA OBČINSTVU ZA 500 MILIJARD LIR
OBVEZNIC Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI 1982 - 1989
(III. EMISIJA)
Z DR2AVNIM JAMSTVOM
za 150% izplačilo nominalne vrednosti kapitala in plačilo obresti do 30% letne nominalne vrednosti
Koriščenje s 1. junijem 1982 — Posticipirano izplačevanje obresti brez. odtegljajev, 1. junija in l. decembra - Amortizacija v 5 letnih obrokih s povračilom vsak januar od leta 1985 do leta 1989 vključno, ene petine obveznic, ki prvotno sestavljajo vsak vrednostni papir — Svežnji: po 1000 obveznic nominalne vrednosti 1000 lir.
OVREDNOTENE ŠESTMESEČNE OBRESTI
Donos šestmesečnih obresti obveznic je enak šestmesečni obrestni meri, zaokrožen na 0,05%, ki odgovarja letni obrestni meri, kot je razvidno iz matematičnega poprečja donosa 6 mesečnih navadnih blagajniških zapisov BOT in donosa paketa oproščenih vrednotnic (Buom Poliennali del Tesaro. Aziende Autonome, Enti Territoriali in Enti Pubblici), z zajamčenimi minimalnimi obrestmi v višini 8% za šestmesečje.
Obresti za prvi kupon, kt zapade 1. decembra 1982, znašajo	9,75 %
POVIŠANJE KAPITALA
Pri izplačilu se bo prinosnikom priznalo povišanje na nominalni vrednosti, ki je enako poprečju vseh pozitivnih in negativnih razlik, glede na 8% zgoraj navedenih šestmesečnih obresti, pomnoženo s številom šestmesečij, v katerih so izplačljive kvote kapitala ostale v veljavi. V primeru negativnega poprečja, bo plačilo izenačeno.
Pozitivna ali negativna razlika za šestmesečje junij ■ november 1982 je določena v višini
1,75%
EMISIJSKA CENA EFEKTIVNI DONOS
Spremenljiv glede na ovrednotenje. Za prvo šestmesečje, poleg razlike 1,75% zaradi povečanja kapitala, letni donos odgovarja
L. 1.000
20,45%
DAVČNE OPROSTITVE
Obveznice so oproščene vseh davkov, taks in sedanjih ter bodočih davščin v korist države ali krajevnih ustanov, vključno davek na dediščino in darila. Obresti in drugi dohodki od obveznic so	oproščeni davka	na dohodke juridičnih	oseb	in krajevnega
davka na dohodek.
DRUGE PREDNOSTI
Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere .je emisijski zavod pooblaščen dajati predujme; dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah, vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi	mimo zakonskih	predpisov, pravilnikov	in statutov, vlagati
svoja razpoložljiva sredstva: zakonito kotirane na vseh italijanskih borzah.
* * •
Te obveznice daje na	prodaj javnosti bančni konzorcij, ki ga	vodi	MEDIOBANCA
po zgoraj navedeni ceni	ter s	poviškom za	uravnavanje obresti.
Naročila se sprejemajo od 23. do 29. junija 1982 pri običajnih bančnih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zahtevam v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel vsak zavod.
Tiskovine z značilnostmi obveznic in pravilnika so na razpolago pri istih zavodih.