32. številka. V Trstu, v soboto 20. aprila 1889. Tečaj XIV. „E D IN O S T" irhaja dvakrut na teden, vsako gredo >n sobot} oh 1. uri popoludne „Edinost" stane: za tb6 loto gl. fi.-; izven A vat. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 , ta četrt leta „ 1.50; . „ 2 25 „ Posamično številke ne dobivajo v pro-dajalnicuh tobaka v Trsti: po »■ nov., t Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naroebe "brez priložene naročnine Be npravništvo ne ozira. EDINOST Vsi dopisi «e poftiljajo uredništvu v ulici Carintia it. 2H. Vsako pismo mora biti frnnkorano, ker nefrankovana *e n. sprejemajo. Rokopisi se ne t r ar »jo. Oglasi in oznanila no račune po 7 nov. vrstica v petitu ; za naslove % debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga oliscglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. no račune po pogodbi. f ^aiočniuo. roklii^n arije in inserat« prt-i«»»a uprivništvo v ulici Carintia 'iH. Mprte reklamacija so prosto poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V edinost I* '. (■vali Njegovati koraki niao pomagali, kajti dne 28. okt. j družtveni predsednik g/prof. Mandić prt- z banderico v rokah. Naše tedanje veselje, . ^ b5] ^ ^ ^^ ! 1888 dobi u6ite|j Nekerman povelje bilo ie neizročno, iskreno, izvirajoče iz/ ¥ r ', . . , . .. . • n j * i • u.iu J v ' ' čutil ko ih P V BP07nan 'eP,rn m vrednim, uvesti m po visjej oblasti, da se mora takoj vrniti mladega neizkušenega Brca, iz u i , oji i mogej y owrkvene obrede, oni jezik smatrali na prejšnje svojo mesto. so njegovi drugonarodni gospodarji barbarič- j Po tej nepriliki prevzela je začasno nem in surovem in zatirali so ga liki plevel poduk učiteljica na otroškem zabavišču na polju, gčna. Michellijeva, V tem pa pride šolo I Ali prišel je dan prerojenja. Naro-' nadzorovat g. okr, š. nadz. prof. Zavagna, dili so se možje, ki so ta jezik in njegovo | najde namesto učitelja učiteljico ter po-lepoto spoznali, ga pridno proučevali in roča o tem mestnemu magistratu. Ta je vnemali svoje sorojako z knjigami in ča- takoj zahteval, da se odpravi ta a n o r -i sopisi, da so se jeli zavedati in tirjati m a 1 n o s t. Načelništvo je uložilo pro-' pravic svojemu jeziku. šujo na c. kr. deželni šolski svot, naj po- Od sredine osemnajstega, do sredine trdi gospodično Sofijo Ilanel kot učiteljico meren gevor, katerega smo o svojej priliki v našem listu objavili. —Dne 17. avgusta vdeželilo se je družtvo z zastavo in avo-tiljkami obhoda po mestu, katerega so vsa patrijotična družtva priredila v proslavo cesarjevega rojstnega dne. Tega obhoda udeležilo se jo mnogo udov. — Dno 26. avgusta praznovalo je družtvo rojstni dan svojega visocega pokrovitelja in obletnico blagoslovljenja družtvene zastave s bv. mašo pri sv. Antonu novem, tudi o tej priliki sodelovali so družtveni pevci. Po-poludne je bila velika veselica v vrtu „Mondo Nuovo*. — O priliki 25letnice „Ljubljanskega Sokola" čestitala sta mu v imenu družtva osebno družtvena tajnika. — Dno 6. oktobra pročitalo se je v od-borovej seji pismo odbornika gosp. Ivana I ^ 'hči* o'avih '-----j ----- ------- —o-j- ■ -------.» -................r —> ..... ----—...... Gospo- Sabca, v katerem jo naznanil, da izstopa svojem ovu po s varni re e i in P0.!®^ ' ■ torinsčini, ali primorani bijio še vedno po- dična Delkin jo sprejela ponudbo ter koj iz družtvencga odbora, ker mu opravila no zabrel jo v najgrši materijalizem. Ni jo 1 1 reči, ki bi no prihajala iz materije. Vse | ni še svetna slava osmodila, niti pokvarila. ] Kakšna je vender razlika mej tedanjem in sedanjem našim duševnim položajem ! „Svet nas jo izmodril" pravimo; človek mora napredovati s svetom. Čgui bolj človek raate, tem resnejši in modrejši postaja. — Res je sicer to. Ali čem bolj človek odrašča, tem bolj tudi izgublja vse duševne snovi, ki so ga nekdaj tako iskreno, tajno zadovoljavale in osrečevale, namreč: zlate ideale, t. j. one zračne gradove, ki smo si jih v mladostnih letih tako radi predstavljali in zidali. Svet postaja vedno hudobuejši; neso tokočega stoletja dosegli so toliko, da se na našej šoli. A ker smo vedeli, da bode je spoznala veljavnost in potreba tega treba nekoliko dni, predno bode rešena jezika ter so je isti uvedel v šole. naša prošnja, brzojavil je naš prvomeatnik Tudi mnogo druzega smo sicer dosegli učiteljici gospodični Josipiui Delkin v Go-v teku časa, a še ne zadosti. Naša deca rico, proseč jo, naj ona prevzame službo mu več vseč sami ideali, iskati si je jel stvarnosti, resničnosti, realizem ;pa vtem j "V^ nekod vzgojo v lastnej m a- na našej šoli", kar je tudi storila. segati v tujinetvo in zahajati v drugona- ustopila na svoje mesto. \ tem dobi na-' dovoljujejo k sejam prihajati, vender pa, ..j j. j. .j p jj i rodne višje učilnice, ako se hočemo po- čelništvo odgovor c. kr. deželnega šolskega da družtvu s svojim izstopom ne škoduje, mu ji materija nost . z(mja, c on polnejSe izobraziti, čeprav nam ne manjka sveta, ki je našo prošnjo glede gč. Ilanel! podari družtvu 200 for. Odbor jo s livalož- in veinos . 'potrebnih duševnih pomočkov : knjig in zavrnil. Vrhu vseh teh neprilik, vrne me- nostjo sprejel omenjeno svoto in je to ; zmožnih učiteljev. križanega Boga, spominja naj nas tudi vstajenja osvobojenja našega naroda iz sovražniki slovanstva, katerih okrog nas vse čuveno wnrogancou te mrgoli. Cem hujši bode boj, tem sijajnejša j pomoč, naj nam to šol bode zmaga. Vsa narava pogrinja se polagoma z zeleno odejo, popovje je veselo pognalo, drevje izgublja vedno bolj svojo zimsko suknjo in so preoblačujo v lepšo, zeleno ; ščinkovoc in drugi ptički poskušajo užc svojo glasove in v ozoleneli gozdič naselil se je pevcev prvak: mili slavčuk ter lomi Bvoju milodoneče pesmice. Kako so vse prestvarja! Kako je vse veselo in radostno! Oko nad lepoto strmi, Na liho petje donf, A jezik moj — molči. Vendar se človek ne more udati popolnoma občnemu veselju. Ako premotruje spreuienenjo uaravino, prihaja mu na miael tožna resnica: v naravi ugleda svojo podobo. Nedolgo ti ga, — narava bila je krita s smrtno odejo, sedaj renja in mladostnega bode godilo tudi s teboj, o človek : Tak1 bo minula tud1 tvoja mladost, So spremenila življenja sladkost, Vse bo minilo, Vse so »temnilo, Prišla bo smrtna bridkost. In katoliška cerkev epaja v velikonočnih praznikih dvojen znamenit spomin. Šo včeraj spominjala nas je v svojih obredih smrti Sinu božjega — danes in jutri pa obhaja njegovo veličastno vstajenje, predstavljajoč nam izobrazbo, ki se bode godila tudi z nami. ObČlli ZbOP Zatorej no smemo obupati, niti se tržaško možke podružnice družbe sv. Cirila udati otožnim mislim. — in Metoda dnč 7. aprila 1889. Držimo se vzgleda cerkve in zapu- (Dalje), stivsi temoto, ozirajmo se zopet po idealih; Zatem opisuje podrobno vse neprilike, zapustimo materijalizem tor opriiniuio bo ' ki jih jo imela podružnica z novitu uči-višjili uzo rov. Saj človek srečen biti ne teljem, kateri je moral vsled utoka c. kr. more, uko radovoljno v svojem srcu za- okr. šolskega sveta v Kopru svojo službo stni magistrat dve ulogi, tikajoči se naše Velikanoč, spomin vstajenja od smrti šole, Češ da so pisane v slovenščini, ka- tero oni ne razuinijo in ni njih uradni je- hvalo uvrstil v zapisnik, g. Šabcu pa so jo pismeno zahvali ter izvolil deputacijo, katera bi ga naprosila, da ostane tudi za zik. Proti temu uloži načelništvo rekurs naprej ud družtva. G. Šabec obljubil je tujinskih spon in začetek prostejšega dihanja na namestništvo. 20. novembra dobimo pa in omike. Mnogo smo užo dosegli, ali šo j drug dekret si. magistrata, v katerem nam več nam je še tirjati, da smo z drugimi nalaga, da moramo šolo zapreti, ker narodi enakopravni. ostati v družtvu. — Dne 2. dec. imolo je družtvo v cerkvi sv. Antona novega slo-ni- vesno sv. mašo v proslavo 401etnico vla-sil. i danja Nj. Veličanstva cesarja Frana Jo- I mamo po zakonu zahtevanih učnih Radi toga se no smemo ustavljati j Načelništvo vrne magistratu dekret, ker je | sipa I. Tudi o tej priliki so poli družtveni sred poti, temveč krepko se moramo dalje' bil pisan italijanski. S tem smo dregnili v pevci kaj izborno. — Dno 31. januvarja boriti v dosego popolno ravnopravnosti, srševovo gnjezdo. Vsi italijanski listi so' t. 1. imel je odbor izredno sejo, v katerej V potezanju in borenju naj nas ne strašijo planili po nas, jadikovali so zaradi to ne- jo predsednik odbornikom in navzočim ar klicali polieijo na'udom z ganljivim besedam objavil naglo iolo šiloma zapre. In smrt družtvenega pokrovitelja, Nj. c. kr. K temu bojevanju treba nam je pa; zega dne prideta dva stražnika javnega notranje srčnosti in slovansko z a- miru da nam zapreta šolo ter vzameta res jim je bila prošnja vslišana, užo dru- ] Visokosti coaarjoviča Rudolfa. Zaključek to sojo objavili smo v št. 8. našega lista. — Črna sv. maša pela se dne 1. marca t. 1., •i v e s t i. Aiuinjo osobito se zelo pomanj- ključ. JNaceinistvo jo pa sol j se pa raduje proro-. k„je mej lmnji . a nprav ta je prepotrebna, ter obdržalo si ključ. Šo i živenja. Enako *e ft|;0 hočemo na polju prosveto vedno bolj žila se je prošnja na c. kr. napredovati. istega dne ulo-jo prošnja na c. kr. deželni šolski svet, naj potrdi gospodično Jos. Delkin vesti. Žudnjo osobito še zelo pomanj-, ključ. Načelništvo je pa šolo samo zaprlo katere so jo udeležilo predsedništvo z odborom in več udov z družtveno zastavo. Maši so prisostvovale deputacijo tukajšnjih patrijotičnih družtev. — Družtvena deputacija z zastavo udeležila se je tudi službene čeme sv. maše pri sv. Justu, katera so jo vršila dno 9. februvarja 1889. Družtvo je priredilo leta 1888. tri veselice. Kupilo je družtvo v teku leta 2 knjigi. Razen tega so podarili knjige gg. Mohar Vstajenje Kristovo naj nas tedaj opo-^kot učiteljico in g. Antona Hrasta kot vo-minja k duševnem prerojenju ; ono nsj! ditelja šole. (Konec prih.) bode v nas začetek k resnejši zavednosti in pravem narodnem prepričanju, kajti samo tedaj bodemo so leliko nadejali popolnega narodnega vstajenja in boljše prihodnosti. Samo tedaj bodomo pravim, iskrenim veseljem peli z katoliško cerkvo: Res8urrexit sicut dixit! L. Občni zbor del. podp. družtva dne 14. aprila 1889. (Dalje.) Bolnikov je bilo lansko leto 400 in Franjo 2, JerŠek Franjo 3. Leveč Ivan 555 slučajev bolezni ter se jo podporo l^i uredništvo „Edinost" 72, Laščak Josip izplačalo 7635 gld. 50 kr. Samo zdravila Primožič Franjo 1, Merhar Anton 13, dobivalo je 155 udov in potrošilo ae jo za skupaj 118 knjig. zdravila sploh gld. 942-84, zatorej je iz-; Naročeni so bili sledeči listi: „Edi-dalo družtvo za podpore in zdravila skupaj! nost*, „L' Adria", „L* Austria", „Mirtf 8748 gld. 34 kr. | „Dolenjsko Novico" Dno 19. marca 1888. odposlal jo odbor' „Slovenska Talija«, brzo javno čestitko slavnemu biskupu Stross- n Matice Slovenske" mayerju in to o priliki slavnosti njegovo! Brezplačno so duhovniško 50 letnice. Na to brzojavko jo sledeča biskup jako laskavo odgovoril. „Soča" „Rogač", iti knjigo : „Družbe sv. Moliora", in „Matice Hrvatsko", pošiljali svoje listo slavna uredništva: „SI. Narod", „Edinost", „Naša Sloga* in „G Poučnik". SI. uredništvom, ki so družtvo tako zdatno podpirali, izreka ao prisrčna zahvala, Družtvena knjižnica broji koncem leta 1888. 243") knjig razne vsebine, večinoma slovanskih. Knjižnico je večkrat pregledal drnžtveni knjižničar in iz njegovega poročila je razvidno, da ao je v preteklem letu prečitaio črez 1081 knjig. (Konec prih.) Govor drž. posl. Pfeiferja v državnozborskej seji dnć 3. t. m. (Konec.) Od kod pa izvira opominjalna pristojbina ? Od nekdašnje vojaške eksekucije ; to je bila prva eksekucijska stopinja za zaostale davke in javno davščine vsake vrsto do najnovejšega časa ; davčnih eksekutor-jev, kakor so sedaj, tedaj ni bilo. Ta eksekucija obstala je v tem, da so je dolžniku poslal vojak, za večje dolžne zneske tudi dva ali več vojakov; vojaku dati je moral dolžnik prenočišče in postelj ter plačati mu vsak dan eksekucijsko pristojbino, za kar se jo moral vojak prehranjevati. Ta pristojbina znašala jo na dan in na moža v starejšem času 6 kr. prvi, in 12 kr. drugi teden; s premeno denarno veljavo se je pa premenila; na Kranjskem znašala je 3 in f> kr. starega denarja in sedaj za vso Cislajtavijo 5 in 10 kr. na dan. Jednemu in istemu vojaku odkazali so več dolžnikov, včasih celo vas ali tudi več vasij , vsak dan dobil je eksekucijsko pristojbino ; pozneje se pa pristojbine neso več plačevale vojaku, teinreč v davčno blagajnicu. Ta vojaška eksekucija se je ohranila do začetka sedmega desetletja; od tedaj so pa začele čete in vojaška oblastva delati težave. Le kadar se jo več občin trdovratno ustavljalo plačevati davke, se je izjemne še dovolila. Poslednjo večjo vojaško eksekucijo poslal je bil Koller v mesto Kolin na Češkem, pa ne zaradi davkov. (Veselost na desnici). Ko noso hoteli več pošiljati vojakov na eksekucijo, se jo dostavljal eksekucijski listek onemu, ki je ostal davke na dolgu, s prva po občinskem predstojniku, pozneje po civilnem beriči; vojaške eksekucijske pristojbine so se pa pridržale in nadalje pobirale ; sedaj ee imenujejo to pristojbine oporainjaine pristojbine in doatavljalcc so imenuje davčni eksekutor. Eksekutor pride k davčnemu dolžniku le jedenkrat, namreč tedaj, ko mu dostavi opominjalni list ; on naredi le jeden pot, fiskus pa zaračuna štirinajst potov, ker zaračuna opominjalno pristojbino za štirinajst dnij, prvih sedem dnij po 5 kr. in daljnih sedem dnij po 10 kr., to je vkupe 1 gld. 5 kr., če se poprej plača, seveda za manj dnij, to je lo do plačilnega dno. Vojak, ki je bil na eksekuciji, je pa res moral vsak dan obiskati dolžnika, če dolžnik ni prej plačal, tedaj štirinajstkrat, pristojbino je torej zaslužil in opominjanje bilo je slednji dan vidno. Pri vojaku bilo je opravičeno, da je vsak dan dobil eksekucijsko pristojbino, ker je tudi imel vsak dan delo; sedaj je pa delo le prvi dan (Prav res ! na desnici), drugih trinajst dnij pa ni dela, pa si ven-der da fiskus za to dni plačati delo, ki se niti opravilo ni. Iz tega je jasno, kako neopravičena je sedanja opominjalna pristojbina pri ko-lekih, taksah, zaostankih pristojbin itd., k> se po dneh in tednih vekša v aritmetičnej progresiji in znaša brez ozira na količino davčnega zneska vedno 1 gld. 5 kr. in vender bi se vsaj morale tudi pri teh davkih dovoliti one olajšave, ki veljajo za direktne davke. Pa Šo drugo nepriličnosti gode se pri izterjanji davkov ; govoril bodem o njih pri drugi priložnosti, će bodem toli Brečen, da dobim v roke finančnega ministerstva na- redbo z dne 4. marca 1878 o prisilnem postopanji pri izterjanji davkov. Ta eksekucijski predpis finančni erar skrbno skriva, ne dobi so niti v državni tiskarni, niti v knjižnici državnega zbora, da, niti v naredbinskem listu ni bil tiskan' (Čujte! na desnici), torej so bila moja prizadevanja, da bi ga kjo videl, zastonj, j To skrivanje spominja me na zagrnjeno sliko Saisko (veselost) ; kdor bi jo predrzno odkril, po njem je. Morda hoče finančna uprava pred po- i dobnimi hudimi nasledki obvarovati one, ki bi pogledali ta eksekucijski predpis. To skrivanje bi utegnilo kompromi-tovati davčne uradnike, katere bi lahko ] obdolžili samovoljnosti, če dve stranki morati za jednake zneske plačati različne opominjalne pristojbine, ker narod ne loči, čo se gre za tekoče ali zaostale, direktne ali indirektne davke. Da se ne škoduje avtoriteti oblastev, morala bi se dotična naredba o izterjanji davka objaviti v naredbenem listu nazna-j niti občinam, da bode se vsakdo lahko seznanil ž njo, tako bi se lahko mislilo, da se hoče ribariti v kalni vodi. Koncem bi finančno upravo opozarjal,; da bi se ozirala pri izterjanji davkov na krajne in časovne razmero ter ne terjala davkov v za davkoplačevalca takoneugod-' nem času — kakor je od februvarja do, avgusta (Res je! na desnici), ker ima kmet ta čas le stroške za obdelovanje vinogradov, njiv in travnikov, pa nobenih dohodkov. Pametna davčna politika mora' davčni vijak tako rabiti, da z ne pravo čas-! nimi eksekucijami ne oškoduje davkopla-, čevalca na premoženji, temveč mora varo- [ ! vati davčno moč naroda, da bode mogel tudi šo v bodočo plačevati davke. (Dobro, dobro ! na desnici). Govor državnega poslanca dr. Ferjančica v državnem zboru 11. marca 1889. (Dalje.) In drugi slučaj. Imel je ta okrajni glavar v občini svoji razdeliti ustanovo. Sklical je prejemnico te občine in pri tej razdelitvi bi se bilo imelo razpravljati, čo ne bi se tu zložilo za kak sicer hvalevredni namen. Bili so ravnili mislij in tako je tudi mož, ki je deželni poslanec tega kraja, imel nesrečo, da je bil druzih mislij, kakor okrajni glavar. Ta deželni poslanec bil je tudi voljen proti volji okrajnega glavarja v deželni zbor. Gospod poslanec bil je lo druzih mislij o razdelitvi in porabi teh denarjev in okrajni glavar jel jo režati nanj in bi so ga bil šo celo lotil, ko bi se on ne bil umaknil. (Čujte! Čujte! na desnici.) Ta mil je v javnem listu očital brez-ozirnost, da se vede nespodobno za njega dostojanstvo in stopinjo. Priznali mi bodete, gospoda moja, da je deželni poslanec imel prav, ko mu je to očital. Okrajni glavar je vender dognal, da se je kazensko sodišče bavilo s to zadevo, a nazadnje se je pa vender le moral umakniti okrajni glavar. Tožbo so zavrnili in tako se je stvar končala s fijasko za okrajnega glavarja. In vender še dobiva častno diplomo od občin. (Smeh na desnici.) Morda so bodo to navajalo njemu v korist, za me je le nov oteževalni moment, ker to dokazuje, da se meša v strankarske prepire. Spominjam se druzoga moža, — bil je tudi okrajni glavar na Kranjskem, — rekel jo o Taaffejevi vladi pred več leti: Samo neprijazni oblaček na nebeau je, ki bode kmalu zginol. Tudi ta mož dobival je častne diplome iz svojega okraja. Pozneje je poskušal srečo v „Deutsch-Landsbergu" in štajerskem deželnem zboru in sedaj je tajnik pri Solnograjskej trgovskej zbornici. To je bila usuda okrajnega glavarja, ki je dobival tudi častne diplome od občin svojih. Jaz želim okrajnemu glavarju Po- stojinskemu srečo, samo to želim, da bi ne imel priložnosti mešaii se v prihodnje volitve za deželni zbor po letu, kar želi storiti, kar je že obetal, ne da bi se za koga menil. Jaz nisem udeležen, nisem deželni poslanec in tudi no želim postati. Sedaj ko sem malo pogledal n.i Kranjsko, dovolite mi, da glede Primorja prav ob kratkem omenim nekatero karakteristične okoliščine. Na Primorskem, zlasti na Goriškem, so razmere znosnejše nego kje drugod. Tu jo precej jednakomerno zastopstvo v deželnem zboru in deželnem odboru. Le v Goriškem mestu vzdiguje glavo italijanski element. Tu se dajo iz občinskih denarjev podpore družtvu „Pro patria", ne da bi so menili za to, da tudi prebivalstvo slovensko donnša za občinske namene, in da jo družtvo „pro Patria" izključno italijansko družtvo in sicer družtvo, ki zasleduje bolj politično nego šolske namene. Slovenskemu bralnemu in podpornemu družtvu zabranjuje se že več let, da ne sme blagosloviti in razviti svojega druž-tvenega znamenja, kar so italijanskim druž-tvom, kakor so jo lani zgodilo, brez težavo dovoljuje. — Lani jo slovensko telovadno družtvo praznovalo slavnost svojo ustanovitve. Prišli so gostjo iz Ljubljane, Trsta itd. in morali so se v zaprtih vozeh peljati v mesto, in na kolodvoru so je čakali policija in žandarmerija (Čujte! na dosnici). Slavnost se je morala vršiti v zaprtih prostorih, kajti sicer bi so no bila dovolila. Te skrbi no potrebuje prebivalstvo slovensko od vlade ; temveč le želi, da se ž njim tako zastopa, kakor z italijanskim. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežel«. Grof TaafFe izdal jo to dni kot načelnik notranjega ministerstva novo instrukcijo, kako naj postopujo vladni zastopniki na shodih in zborih raznih družtev. Dolgo let s o uže tožili časopisi, da prenapeti policijski in vladni komisarji s svojim postopanjem kratijo državljanske pravice članom raznih družtev, shajajočih se, da pretresajo to ali ono vprašanje. Policijski komisar je do sedaj po navadi motil razprave s tem, da se je prepogostokrat vpletal v debato, ustavljal zdaj toga, zdaj onega govornika ter po svoji glavi jemal besedo, komur se mu je zdelo. Nova instrukcija omejava te pravice vladnih zastopnikov ter jim prepovedava vpletati so v razpravo ter naravnost segati govornikom v besedo. Začetkom zborovanja sme vladni zastopnik zahtevati, da se piše zapisnik sproti, ali da se ga Bestavi šo le pozneje ter sme zahtevati prepis tega zapisnika. Ako so na zboru godi kaj tacega, kar je proti zakonom, ako predsedništvo ni spolnilo svojih dolžnosti, ako mu nečo dati zapisnika, smo prositi besede, konstatovati to nepravilnost ter podpričati. Ako mu razprava daje povod, da zbor razpusti, mora ta svoj sklep utemeljiti ter dobro opreti na postoječe zakone. O zborovanji pa mora podati svojemu uradu natančno poročilo ter vse kažnjivo dogodke tako točno opisati, da jo more njegov urad izročiti državnemu odvetniku Oni uradniki, ki bi prestopili te naredbe, bodo morali odgovarjati zato. To novo odredbo notranjega ministerstva so nemški listi sicer veselo pozdravljali, češ, da znači napredek in da bode družtveno žb ljenje bolj svobodno. No mi se ne smemo varati. Zakon je ostal nespremenjen, to jo samo ministerska naredba — in o teh vemo, da jo VHak uradni načelnik po svoji volji razumeva ter ispol-nuje, ali pa popolnoma prezira. Liberalni zastopniki nemSkega vele-posestva na Češkem so na svojem ^ shodu sklenili, da sklenejo s feudalci in Čehi šo le tedaj kompromis, ako 90 povrnpjo nemški zastopniki kmetskih občin in mest v deželni zbor, sicer pa ne. Iz vsega postopanja so vidi, da Nemci ne morejo v deželni zbor, ker so sprevideli, da jim je iztrgana moo iz rok, ter ue morejo več gospodovati po svojej glavi v deželi. Vsi židovski listi bo te dni glasno hvalili in slavili ogerskega ministra predsednika Tiszo in njega izredno državniško modrost. Posebno je zidom to imponiralo, da je mož ostal še na svojem mestu po tako hud o j borbi za novi vojni zakon. A ne samo, da jo ostal na svojem mestu, vse trdi, da se je ministerski predsednik celo pomladil. Kako so jo pomladil, o tem piše | zelo zanimivo „Budap. Tagblatt14. Ta list piše, da je Tisza dvakrat stavil kabinetno vprašanje pri § 14. in § 25. vojnega zakona, oba je moral predelati, a vender ni odstopil. V tej borbi je izgubil dva ministra, dva je pa komaj rešil. Vladna stranka je trdila, da je opozicija za vlado nesposobna in glej čudo, ko je gospod Tisza zastonj isknl drugod ministrov, moral je podeliti pravosodje gosp. 8zilagyinu, ki je glasoval proti §§ 14 in 25. Vrhu tega je novi pravosodni minister, ki jo bil toliko j let v opoziciji, svečano izjavil, da so bode I tudi v bodoče držal avojih političnih načel, j Tako se je gospod Tisza pomladil in opo-! zicija, tako zatrja „Budap. Tagbl.", si bode prizadevala, da mu v vsakej večjej debati 'ponudi priliko, da so „tako pomladi". i Vnanje dežele. i Srbski kralj Alekander I. pojde letos v pohode na razno evropsko dvore. Najprej pojde na Dunaj, od tam v Bero-lin, potein v Pariz, kjer se sestane z očetom. Iz Pariza pojde v Petrograd. Na potu ga bode spremljal bržkone Ristič. — Liberalna stranka srbska je imola te dni svoje zborovanje, na katerem je bil točno in žasno sestavljen program s kojim se je določilo, kako bi postopali, ako bi imeli vlado v rokah v političnem in narodnogospodarskem obziru. Jasno ao izrazili svoje misli o notranji državni uredbi, o notranji in vnanji politiki, o razmerah moj cerkvijo in državo itd. Mej drugim je v liberalnem programu Srbiji neobhodno potrebna dobro urejena narodna vojska, pod vodstvom izšolanega častništva. Tudi ugled cerkve mora so povzdigniti na ono mesto, ki sodi pravoslavni cerkvi. Liberalna htrunka teži za zjodinjem vseh Srbov na Balkanu, katero bo mora izvršiti, kakor jamstvo miru in napredka na izhodu. Tudi zvezo balkanskih držav hočejo uresničiti, najprej carinsko, pozneje pa tudi politično, ki bode brunilo vzjetnno koristi vseh balkanskih narodov proti tujemu vpljivu. Bolgarski biskup K o n s t a n t i n, ki ni poprej dovolil, da so v cerkvah njegove biskupije moli za Koburga, kateremu ni bil posebno prijazen, se jo sedaj nekako pobotal z njim. Nemški listi sklepajo to iz tega, ker v celej njegovoj biskupiji molijo sedaj za kneza Ferdinanda ter prorokujejo, da je to dober znak za sedanjega bolgarskega vladarja ter da si čedalje bolj pridobiva simpatije svojih podanikov. Na Bolgarskem jo pač vse mogočo, mogočo je tudi, da se Koburgu kažejo sedaj prijazni, ter zatein ga kar nenadoma spremijo preko bolgarsko meje ! Kazenski red, po katerem bode Francoski Honat, kakor izredno sodišče sodil generala Boulangerja, deli se v štiri poglavja. Prvo poglavje obsega naredbo ob ustrojstvu senata kot sodišče, drugo o pieiskavi in obtožbi, tretje o razsodbi in četrto o splošnih naredbah. Da bode razsodba veljavna, treba k temu absolutne veČine senatorjev, katerih je 300, torej najmanj 151 glasov. Priziv ali rekurs proti razsodbi ni mogoč. Boulanger je obtožen, da jo poskusil atentat na državo, ter bodo obsojen na zapor * trdnjavo. Ta obsodba zastari v 20 lotili. Obsodba bode izrečena sedaj v kontumaciji, ker je Boulanger v Belgiji ter bodo imela nastopne posledice: 1. Zgubo državljanskih pravic, 2. prepoved vseh scdnih postopkov, 3. njegovo imenje bodo zaplenjeno. Boulanger zgubi torej pravico biti voljen in vsi glasi, ki jih dobi o volitvah, so neveljavni. Zaplenjena mu bode vsa premakljiva in nepremakljiva imovina in tudi njegova penzija. Ako bi se general pozneje vrnil na Francosko, ovrže se kontumačna obtožba in začne se nova pravda. Italijanski kralj pojde prihodnji mesec s kraljico in prestolonaslednikom v Berolin. Kraljevo družino bodeta spremljala ministerski predsednik Crispi in vojni minister Bertoli-Viale. DOPISI. Komen, v aprilu 1889. [Izv. dop.] (Konec.) Zraven te dobrote, katere nam je tako rekoč g. G. lansko leto delil, ima za nas in bližnji sod. okraj že posebne zasluge, ker jo napravil parni mlin, ki teče uže deveto leto. Pred napravo parnega mlina hodili so iz bližnjih in oddaljenih krajev ljudje v vipavske mline; zaradi oddaljenosti in gnječe, včasih tudi zaradi po-vodnji, zgubljali so kmetje po eden, dva, tudi več dni; to je bilo hudo, če bo pomisli, kolike vrednosti je kmetu včasih le en sam dan. S tem nam ni le glede časa pomagano, ampak tudi trplenja je manj. Kolikokrat si videl pod težkim žakljem po strminah zdihovati v 3 in 4 ure oddaljene mline rnožke, ženske in celo male dečke in deklice, a v Komen nositi jim je sala, ker leži kraj v središču in ni strmin, niti zajčjih stez. Mlin silno melje, zaradi toga ni treba zgubljati po več dni. Zraven mlina je tudi fužina, kjer so poslužujemo te prekoristno naprave lahko vsak čas in za vsako najmanjšo potrebo, ne da bi nam bilo treba hoditi v oddaljeno vipavske ko-vačnice. Za prihodnjo mlatev pripravil bo gospod Gaspari tudi veliki mlatilni stroj, katerega živo pogrešamo, ker cepec jo le prepočasen in drag. Vse te dobrote, katere natn je omenji gospod napravil, so še ceneje, nego amo dotične vživali v vipavskih mlinih in fužinah, a koliko trplenja nam je prihranjenega in časa — čas jo pa denar. Da se pa stanovalci teh pokrajin ska-žerno g. Gaspariju hvaležni za toli koristne naprave, dolžni smo podpirati ga v vsakem obziru. Vam pa g. Gaspari kličem : vstra-jajte, to je častno, nam pa, i Vam koristno! Z g. KauČieem, bivšim tukajšnjim notarjem, zgubili smo urad, katerega kaj težko pogrešamo. Za vsako malenkost morajo ljudje k notarju v mesto in to stane novco. Ali nema vlada sposobnih ljudi, ali nam noče poslati novega beležnika, tega ne vem, to pa znam, da jo ljudstvu na škodo. — Sicer smo zadnjo d.»i na boljšem. Prihajal bode gospod dr. Gregorin vsak teden ob sredah in četrtkih v Komen ter prevzimal odvetniške in notarske posle razun žeuitovanjskih pisem. To nas srčno veseli, ker poznamo v gosp. dr. Gregorinu izvrstnega jurista, pri katerem nam bode iskati sveta v sili in potrebi, no da bi pohajali v oddaljena mosta in v nevednosti ali lahkomiselnosti zakresali k laškim advokatom ter jim razodevali našo težnje pol mu t as to pol škrbasto — njemu nerazumljivo. — „Svoji k svojim". naj tudi tu vHja. Družtvo hv. Cirila in Metoda vrlo dobro napreduje in z vesoljem človek pozdravlja vest, da so je tukaj ali tam Vsta-novila nova podružnica, katerej jo namen polagati dar na žrtvenik domovine, le na Krasu noče ali se ne more ta misol udomačiti. Sežana, m tropola kraška, je zaspana, Komen pa še vedno spi spanje pravičnega, — bolje rečeno nebrižnega. — Vzdramimo se vendar ! Ker sem zašel užo na družtvono, to je ono silno nehvaležno polje, dovoljujem si še nekaj spregovoriti o naših komen-skih družtvih. Človek, če prideš v Komen, vidiš dve tabli. Na prvoj je napis „Pevsko in bralno družtvo ,Lirau, na drugej samo „Bralno družtvo". Obe družtvi ste so porodili pred tremi leti, imati skoro enaka pravila, tedaj tudi isti namen. Vsiljuje se zatorej vprašanje, zakaj bi ne bila družtva pod eno streho? Mislil bi si kdo, kdor razmer ne pozna, da ni dovolj prostora v enej sobi za čitajoče občinstvo; poredneš bi očital, da bi bili radi mnogi predsedniki in odborniki, zato je treba več mest. Pa vse to ni res. — V nekem času drugače ni bilo mogoče, pa razmere so se predru-gačile in glavne ovire odpravile. Ne manjka tedaj druzega, kakor da se treznejši možje obeh strank prijateljsko pogovore in vstva-rijo eno streho in eno družino. Tako bi bilo obem družtvom pomagano in vsitn družtvenikom vstreženo, ker bi imeli mnogo več časnikov na razpolaganje, in samo eno družtvo bi štelo več udov, kakor štejeti zdaj obe; jaz menim dobrih, stanovitnih in plačujočih, ker bi tudi oni gospodje pristopili, kateri ne morejo radi bivših razmer ne na levo niti na desno. Po dolgoletnem premišljevanju se je vendar konečno sklenilo, da se bode širila obč. cesta na Gabrovico. Menda bode onim najbolj ljubo, kateri so morali večkrat srečevaje drug voz, voziti po njivah, senožetih ali prekucavati vozove črez zi-dovje. Po umni speljavi te ceate do Ga-brovice bi bilo kaj primerno zvezati jo s Sežansko okr. cesto blizo pliskovskega kažipota in tako izogniti ae klancem v Marijekah, di delajo sramoto sedanjemu veku. Pri nameravauem delu jo svetovati mnogo previdnosti in pridnosti. S. Domače vesti. Imenovanja. Gg. Peter vitez Maffej, okrajni sodnik v Gradiški in Božidar Doljak, namestnik drž. odvetnika v Gorici, imenovana sta svetnikoma dež. sodišča v Trstu. — Prislušnik g. Ant. Tcntor imenovan je pristavom pri okr. sodišču v Sežani. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali so odborniki „del. podp. družtva" dne 17. t. m. v gostilni „pri Stoki" gld. 2-33. Veliki teden. Letos opazujemo izredno gibanje pobožnih (aH radovednežev?), kateri obiskujo razno cerkve. Posebno v cerkvi sv. Antona novega jo dan za dnevom prava gnječa, kajti to cerkev obiskala je tekom svojega bivanja v Miramaru uže večkrat Nj. c. kr. Visokost cesarjevna-udova nad-vojvodinja Štefanija s svojim spremstvom. Velikonočne crkvene obrede pa je obiskala s cesarjevno-udovo tudi nje visoka mati, kraljica belgijska s svojo drugo hčerjo, princeso Klementino. Visoka gospoda ima svoj rezerviran kor. Po končanem obredu se ljudstvo zbira pred cerkvijo, kajti vsakdo želi videti milo — sedaj nekoliko obledelo lice tolikanj popularno nadvojvodinje Štefanije, ko stopi v svoj voz. Množica jo vedno spoštljivo — in ozirom na globoko njono žalost — tiho pozdravlja. Po izredno silovitoj burji dne 17. t. m. posijalo jo zopet toplo spomladansko solnce, pod katerim kopni zadnji „aprilski sneg". Kakor ima narava prijazno lice, tako bodi tudi sleherni naših sorojakov zadovoljen s tem, kar srno dobili za piruhe, namreč z lepim vremenom — akoprav ne na političnem obnebju — in z novozbujeno naravo. Nov odvetnik. G. dr. Avgust Kavallar v sprejo t jo v tukajšnjo odvetniško zbornico. Nastanil se je v Trstu. Delavci v lloydovem arsenalu. Zadnjemu našemu poročilu o štrajku lloydovih delavcev dodajemo, da je v sredo 17. t. m. ostalo 506 delavcev v svojih delavnicah do 5. uro pp., kakor zahteva novi delavni red. — 18. t. m. zjutraj prijavilo se je preko 850 delavcev, kateri se udajo zahtevam lloydove upravo. Nekateri nemirneži hoteli so na delo idoče odvračati ; posebno je razgrajal brezposelni težak I. Illače, kojega bo stražniki zaradi ščuvanja odveli v zapor. — Delo se jo vršilo povse mirno do predpisane ure. — Čujemo, da nameravajo razni mehaniki, kateri lh>ydove novo naredbe ne sprejmejo, odpotovati v Benetke; vendar pa je mogočo, da se še premislilo ter se vrnejo na prejšnje svoje mesto, kamor jim izvestno slede tudi ostali, kateri se doslej še niso vrnili v delavnice. Strajk je torej končan, ker vedno ae oglaša mnogo takih, kateri se lloydu podajo — in s tem je zmagal, kakor navadno, tudi o tej priliki kapital. Okrajni predstojnik okraja sv. Ane preselil ae je v hišo št. 8 sv. M. M. zgornje. Pevski zbor delavskega podpornega družtva napravi na velikonočni ponedeljek izlet v Lonjer. — Gg. pevce pozivamo, da se sestanejo navedeni dan ob 2. uri popoludne v družtvenih pro-atorih, — Odhod točno ob 3. uri popoludne. Tržaška pekarska zadruga javlja, da tudi lotos no bodo pekarski mojstri delili običajnih „prešcH, kajti svota, namenjena v to svrho, podelila se bode blagajnici bolnikov zadruge. Zadruga nadeja bo, da bode si. občinstvo sporazumno 8 tem zaključkom, ozirom na do-brodeljni namen istega. Vabilo na veselico s plesom, katero priredi pevsko družtvo „Adrija" v Bar-kovljah v nedeljo dne 29. aprila 1889. v dvorani kopališča „Excelsior" z nastopnim vsporedom: 1. J. Vilhar: „Pozdrav Samoboru", zbor. 2. Loj za Pesjakova: „Adrija", detdamuje g.čna Kobalova, 3. Hajdrih: „Sh.vo", četverospev. 4. I. pl. Zaje: „Hrvaticam", zbor s samospevom basa. 5. J. Vilhar: „Nezakonska mati", sopran solo s spretnljevanjem na glaso-viru. 6. Hajdrih: „Na boj", možki zbor. 7. »Eno uro doktor", burka v ednein dejanju. 8. Ples. — Mej posameznimi točkami besede in pri plesu svira godba. — Začetek ob 6^ uri zvečer. Ustopnina k veselici 30 kr. za osebo; sedež 10 kr. k plesu 50 kr. — Ustopnice dobivajo se pri gg. Žitku (Corsia Stadion št. 1.), M. Keržetu (Piazza S. Giovanni št. 1.) in v kavarni „Commercio". Zadnji dan na licu mesta pri blagajnici. Okrajne zavarovalnice za delavce. V zmislu zakona od 30. marca t. I. 1888. predložena pravila za okrajno zavarovalnice je c. kr. namestništvo tržaško potrdilo in vsled tega vabi magistrat vso gospodarje in delavce, kateri imajo pravico do volitve, da se udeleže volitve glavne skupščine za blagajuico, katera bode sestavljena iz 90 odposlanikov in sicer 60 delavcev in 30 gospodarjev. §. 29. pravil okrajne blagajno določuje, da stuojo voliti vsi gospodarji in delavci, kateri so prekoračili 18. leto starosti ter bili voljeni taki, kateri so dosegli 24. leto. Voliloi razdeljeni so v tri volilne razrede, vsaki razred ima odsek za delavce in gospodarje. V o-litevbode v nedeljo, 5. majat. 1, Volilni prostori za delavce so v telovadnici mestne šole v novem mestu (vhod iz Via Nuova); volilni listki oddajajo se od 7. ure zjutraj do 8. zvečer. Gospodarji oddajajo svojo volilne listke v telovadnici v ulici „della Val le" od 9. ure dp. do 6. pp. Volilne listko oddajo obrtnijski (II.) odsek mestnoga magistrata edino le gospodarjem do 4. maja t. I. do 2. ure pp. in o tej priliki morajo prevzeti volilne listke za svoje delavce, kateri imajo po obstoječih določbah pravico do volitve. — Občni zbor voli predstojnika, nadzorovalni svet in odsek za sodne izreke; predstojnik pa voli zdravniko in služabnike. — Volilni listki veljajo ob enem za legitimacije v volilnej dvorani, Vojna naša eskadra, katera bode vršila letošnje m rnarnične vaje, doplula je dne 18. t. m, ob 2. uri popoludne v Trst ter se zakotvila v zalivu pri Miljah. Eskadri zapoveduje kontreadmiral baron Spaun. Novačenje. Letošnje novačenje vršilo se bode dne 7., 8., 9., 10, in 11. maja v mornarskej vojašnici (Lazzaretto vecchio) v nastopnem redu: I. razred (1868) od srečke 1 do 29(5 7 maja ; od št. 297 do 509, H. maja. II. razred (iStiT) od srečke 1 do 101 8., od št. 102 do 492 i)., od št. 493 do 529 pa 10. maja, III. razr. (1S66) od srečke št. 1 do 572 10. maja; zunanji novinci 11. maja. — Ako kateri novinec po pomoti ni dobil svojo pozivnice, podigne naj jo takoj pri I. odseku mestnega magistrata (III. nadstropje). Število vojaških novincev za leto 1889 jo določeno na 60 389 mož za stoječo armado in mornarico in 10.000 mož za deželno hrambo, poleg tirolskih novincev za deželno hrambo in nadomestno reserve. Nabori so bodo vršili od 1. maja do 10. junija. Statistika umrlih. Od 7. do 13. t. m. umrlo je v Trstu 83 oseb in sicer 43 mož-kih in 40 ženskih. Po starosti jih je bilo: 16 do 1.. 16 do 5., 6 do 20., 7 do 30,, 5 do 40., 18 do 60., 13 do 80. leta in 2 preko 80 let. Lani je umrlo v istoj dobi 10 oseb več. Poprečno je umrlo izmed 1000 oseb 27*30. Večno pomladujoča se narava. Tekom lota izločuje kri neprestano nepotrebnu snovi, katere nmrijo provzručitl raznovrstne, rolo hude bolezni, ako su jih o pravnn Sašu n« odkloni. V spomiudi in j. seni pa je prava dobu, du se odpravi ■/. rednim, truplo no oškodujočim čiščenjem vse v truplo nabrane, nepotrebnu in delovanje posameznih organov ovirajoče »uuvt in soko (žolč in hrbelj) ter s Um < dklonltl drugo težkr bolezni, kut. r j bi m yle navstati vsled teh nabmnih snovi. Ne samo onim, ki bolehajo na nerednem probavljanju, zubuše-tiju, impiln jeiiju, boleznih na koži, navaljivanju krvi. vrteli ici, liti utr jenih udih, bipo-hoiidriji, histeriji, hemoroidah, bolečinah v želodcu, najitrah in v Črevah, ampak tudi zdravim in iHkitn, kateri mislijo tla so zdravi, ne mure so d-.vdj preportniaP, naj drug. cenej rdečej t« k čini živ. nj i ohranijo \-o nsiost iti jakost h primernim I i pravimo izvtd»-nim le-Ćiljenjem. Najizvrstn. j3e srtdstvo v to svrho pa so in se morejo slehe neinu priporočati lekarni-čarja Rkarda Bntmlta švicarske kraljice, katere pri| oro.'ujo najtoplije ludi našo najod-ličnejŠe avtoritete izmed zdravniških krogov kot dobrodelno uplivuj iče, kukor obsolutno neškodljive. Di.biva se jih v lekarnah po 70 kr. škatljico Vsakdo bo.li oprezen, oa ne dobi brozvr.idno ponartjulij«. (tj) POSLANO« Voda za pranje konj za jačonjo pred in po velikem trudu in za dirke jo po mnogolotnej skušnji Kwizde c. kr. priv. resti uaij matni cvet ker jači živce, naredi kite gibčne, elastične in sveže, katere usposobijo konja k nenavadnem naporu. Kwizde c. kr. priv. restitucijonalni cvet za konje dobiva .se pristen le pod tu poleg odtisneno varnostno znamko v vseh lekarnah v Avstriji - Ogerskej, na debelo v trgovinah z mirodijami. — Glavno skladišče Kreisapotheke v Korneuburgu pri lieču, Frana Joh. Kwizde, c. kr. avstr. in kr. rumunski dvorni dobavitelj. (f) Paštile Franzoni, katere se užo 27 leti vporabljajo, so izvrstno sredstvo proti kašlji, hrapavosti, bolezni v grlu, katarju (tudi kroničnemu); posebno se preporo-čajo učiteljem, pevcem, govornikom i. t. d. Škatljica velja Ž5 kr. Prodaja „Premiata Farmacia Franzoni" via Nuova v Trstu; Pontoni in Cristofoletti v Gorici. 10—8 Edina, velikanska zaloga papirja za tapefarje in velika zaloga ŠPANJSKIH STEN pri G. 3EHTIN-U 7-104 Via Caterina št. 2. Na zahtevanje cenike zastonj in franko. f. 1.S0 Čudovat je f. 1.50 samobrivec najnovejši stroj z a brijenje, s katerim se more brili vsukdo sam in brez teŽkofie. NE TRGA, NE REŽE, ampak enostaven je in 1 e h a k. Mnogo denarja prihrani »Samobrivec« in nobena st.var ne ispluča se tako, kakor ta. Cena I o tor. 1.50, Pošilja proti got »vem denarju ali povzetju • Versandt Depot, L. Miiller, Dunaj, Wabring, Srhulgasse ltj», 4-53 SI. občinstvo opozarja se na pekarno gospoda F. Jeršeka, it. 21 v Trstu Corsia Stadion št. 21 v katerej se dobiva vsakovrstno fino in prosto pecivo, moko, kvas itd. Ob enem opozarja se sedaj za VELIKO NOČ na veliko zalogo vsakovrstnega peciva. Naročbe izvršavajo se jeftino in dobro. Bogat izbor semen Cene jako nizke. 9 -10 Prodaja semen in cvetlic Jakoba Fonda Trst, Lloydova palača. Nova gostilna odprla se je v soboto, dno 13. t. in. pri sv. Ivanu, h. štev. 264 (blizu stare ccrkve), hiša Vecchiet. Točilo so hodu črno, izvrstno vino po 32 kr. liter. K obilem obisku priporoča se 4 -4 Josip Košuta i« sv. Križal. Čudo obrti. Samo for. 3.50 stane nova srebro-nikleiia cilindrova ura za gospode, gospe in dečke; ne razloži se od pni-! vega srebra. 1'lošnato kristalno uteklo, elegantne, fine ohlike, krasno rozbana. točen stroj, ' ki je natančno urejen inskušen. Jamči se, da točno #re. Fino pozlačena, elegantna verižica samo 40 nč. j Pošilja proti gotovem denarja ali povzetju „Versandt-Depftt 1,. M ii 11 o r, Dunaj, M'iihring ' Schulgasae 10. 4_52 j K W IZDE korneburšk živinoredilni prašek za konje, govejoživino in ovce. Ako se daje živini redno živinorejn prašek, je vsled mnogoletne izkušnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku, mol-ženji krvi in za izboljšanje mleka. Cena mali škatljici 35 kr., veliki 70 kr. Pristno se dobi po vseh lekarnah in prodajalnicah mirodij avstr.-og. mtnarhije. Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno Kwizde preparate in da se pazi na gorenjo varnostno znamko. Pošilja se po pošti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Kreisapotheke Korneuburg Fran z Joh. Kvvizda, c. kr avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj za živinozdravniške preparate. Brnsko sukno sta pliganlni) pomladansko ali poletno obleko v odreclilh po m. 3'10. tn je 4 dunujuke Tfttlje vs;ik kupon Z* QT ffM- 4.30 ir. fluo vr KolJ. 6 iz linoj?« BMT (fold. 7.75 iz ji.ko fin-BV pi ld 10 50 Iz nuJflneJB« pristne ovčje volne kakor tudi sukno za povrBnJe sukrife, češljano sukno, p-pplfteno •/. M- il», poletno valjano sukno, suknu za livrjo. tkanin«; iz niti. kittere -e dajo pr.it>, fino in najlin.JPe firno sukno za salon obleke iM. itd. pofi j,i proti povzetju iznosa rcelna in s< IidiiH, Jako dobro poz ana tovarniška zaloga sukna SlEGEL IMHOF v Brnu Brtinnl. Izjava! Vsa kupon je dolg 310 111. in Širok 138 ctm,, torej zadostuje popolnoma za kompletno obleko za gospodu. Tudi s« dajo kolikor metrov so Dell .Tamtfi se, da »e odp' Sije natanCi • bi >fo po izbranem uzorku, Uzorci zastonj in franko. 17-30 mmaBatt^&nasas^aemiu Brnsko sukno Filip Ticho, Brno, Krautmarkt 21. razpošilja za »lepantno | o-mladansko ali pole no ot>lek- > proti povzetju ali gotovem plačilu. 8—15 Odrezek metr. 3.10 sukna za obleke sui možko opravo dovolj, dobre v«ti, :a samo , . for. 3.50 I odrezek metr. 3.10 fin. vr za H»nio I odrezek metr. 3.10 najfin vr samo I odrezek metr. 2.10 sukna za povrhno sukno (za m«>žko suknjo) Sist. vol for. 3.90 I odrezek metr. 3.10 črnega sukna, liUta volna za k mplet salon obleko . . for. 9.— Uzorci zastonj in franko. Največja razpošiljalnica blaga J. & Kessler$ Brno Ferdinandove ulice št. T razpošilja zastonj in franko u z o r c e in cenike 10-5 tovarniška zaloga sukna. Grebenasto blago za letno obleko, katero se smo prati, najnovejši poČrt, ostanek 6.50 m., za eolo možko obleko gld. H. Pravo angleško cheviot-blago, 3-10 m. za celo možko obleko I gld. 8.50, II. gld. 7.50, III. £ld. 6 Dokler ne zmanjka! Brnski ostanki sukna 3'10 m za celo možko obleko gld. 3.75. Blago za ogrtače, v najnovejših modnih barvah nnjlinejšc baže, 2.10 m. za celi ogrtač, gld. 6. Žensko modno blago. Možko modno blago. Križasto in progasto modno blago, 60 cm. široko, za ponoćne sukne in otročjo obleke, 10 m. gld. fiio. Možke srajce, iz Sifona, kretonn, oxforda, najboljši izdelek 1 gld. 1.80, II gld. 1.20. Jotipon in trlnitkasto blago, v vseh modnih barvah I. gld. 3.50, II. yld. 2.80. Delavsko srajce iz Gxforda, močno, dobro baze, 3 komade II. gld. 1.40, 1 gld. 2. Prilični nakup!! Pristno barveno francosko zophir - blago, 75 cm. široko, v prekrasnih barvah, 10 m. gld. 'f.">o. Srokatno in Jacquard modno blago, BO cm. široko, v vseh mogočnih barvali, 10 m. gld. 3.60. Doris, najnovejše križasto modno blago, 1 čista volna, 10 m., poprej gld. 10, sedaj samo gld. 6.50. Gače, iz močnega platna, krepkega harhenta I. gld. 2.oO, II. gld. 1.80 za komade. Normalne reformske srajce in gače, poletno, prijetno /n nošo, pij o pot, komad po gld. 2. 12 parov svilnatih kratkih nogavic ki pijo pot, gld 1.20. Nervy, 90 cm. širok, v lepih progah in vseh modnih barvah v za- 1 potniški plaid, 3'30 m. dolg, 1-60 m. širok, pravi angleški gld. 4.50. Kasmir, dvojnoširok, črn, 6 suknenih kap, za možke in dečko, moderne fatjono. gld. 1 20. Volneni atlas, dvojnoširok, črn, barvast, 10 m. gld. 6.50. Dežnik iz clotlia gld. 1.50, iz svile g'd. 3.50. 12 žepnih robcev, za možke gld. 1.20, obrobljeni z barvastimi krajci za ienike gld. 1. Višnjevo tiskani kretoni, za 10 ra. gld. 2.50. Letni Jers8y-jopiči, elegantno se prilegajoči, gladki gld. 2.50, tamburuvani gld. 8. Zastori, pregrinjala in preproge. Jute - zastori najnovejši počrt, kompleten, 2 barven gld. 2.30, 4 barven gld. 3.50. Platneno blago in tkanine, Kos — 29 vatlov. Zos domačega platna, , dobre baže, *ji gld. 4.20, &|4 gld. 5.60. Jute - garniture, 2 posteljni odetali in 1 prt, najnovejši turški počrt, 2 barveno gld. 3.50, 4 barvene tfld. i>. Kos King-tkanine najtožjo in najbolje vrste, 29 vatlov, trajnejše nego pravo platno, 4[4 gld. 5.80, 5[4 gld. 7.50. Prešito letno rouge-odetalo, kompletno dolgo in široko, 1 komad gld. 3. Kos ozforda in zephira, najnovejši uzore.', II. gld. 4.50, j. gld. 6.50. Jaquard - Manilla- posobna preproga trajne bažo gld. 3.50. Žensko perilo. Garnitura iz ripsa, 2 posteljni odetali in 1 prt, najmodneje sestave barv gld. 4.50. 6 ženskih srajc, j iz inočnoga platna z zobci gld 3.25, z vez-nino gld. 5. Čipkasto blago za zastore, najnovojši počrt, 100 cm. široko, 1 cm- 25 kr. 3 ponočne korzete, iz finega sifona s fino vezenino 1 gld. 4, II gld. 1.80. Solnčnik iz atlasa, črn in barvast, z najnovejšo modno palico, najmodnejši po gld. 2, 2.50 in gld. 3 komad. Razpošilja se po povzetji. Ne ugajajoče blago se nazaj vzame. Krščansko tekmovanje! IJiJ Prosi ae če. duhovščina, krščanske učitelje tor meščane uljudno, da kolikor rW mopočo priporočajo to solidno, ceno, edino krščansko tekmovanje. Poletno češljano sukno F- Ljj] za možke oprave, elegantno, trpežno, se mora p! " " m TTLJ prati, 60 cm. široko. 1 oprava 0'/2 motrov samo for. 3 — Brnsko sukno samo dobro vrsti : 3.10 m. za jedno obleko for. 3.50 3.10 i, n n „ , 5-3.10 „ „ boljšo „ „ 7.80 3.10 „ „ fino n „ 9.5') 3.10 n „ jako fino „ „ 12.50 Brnsko sukno za suknje : 2'10 m. za površno suknjo f. 6.30 2.10 „ „ „ „ fino n 8.40 2.10 ,, „ , „ jako „ „ 12.(10 Črno sukno za obleke m za duhovniške in salon obleke: . Lj 1.20 m. Dosking za hlače for. 2 50 kTil 2.30 „ Peruvienne za hlače 11-1 in telovnik „ 7.20 -J] Vso, kar ponujajo drugo tvrdke, ima tudi L krščansko tekmovanje in sicer bolje in ceneje. Za ženske obleke gladko sukno vsake barve : Cachemir 10 ra. . . . for. 4.50 Volnatl atlas 10 „ . . . „ 0.50 Poletno sukno za prati: Creton, lepi uzorci 10 inetr. for. 2.80 Satin, „ 10 r „ 3.- Trožičje sivo, svitlo in tonino. 10 m. I. for. 3.50. II. for. 2.80. Za domačo porabo: Domače platno, 29 vatljev 1, f. 6.30 lil U-] ii1 i: m i i Sifon, fini „ „ . . „ srednji „ „ . Kraljevska tkanina „ „ 1, v « * Tt « Kanafas prave barve 29 „ . . Oksford „ „ „ „ . . Brlsalke I. (i komadov . . n II. 6 Namizniki, 6 „ . . Vse, kar ponujajo druj»e tvrdke. „ 5.50 „ 5.50 „ 4.50 „ 5.80 n 7.50 „ e.- „ 4.50 „ 1.80 B 1.20 h 1.20 ima tudi lHrf (tU i @ llii m. lUn m krščansko tekmovanje in sicer bolje in ceneje. rlj Krščansko tekmovanje streži vestno ter sprejme na za j kar ho ne đo p a ti a^ In LL£n m lUn lili 10-o (-u Lastnik pol. družtvo „Edinost". Naroebe izvršuje se po povzetju ter so imajo pošiljati na: Krstes ost. behiirdlicii concess. 1 handels-auskunfts-bureau in brunn. _ _ Uzorci in ceniki se morejo zahtevati pri Istej tvrdki. pleten«, 3 kom , __for. » SO Ženska košuljo -z močnega platno siMokumi 6 komadov f. Dom Ce platno 1 komad, 3<) vatlov *lt for: 1 > 30 » y4 . 5.BO Kiug-Webe boljše iw go platna 1 koma • 6 4 širok. 30 vatlov f. O - ~Il fon 1 komad, 30 vatlov, I a f. 5.RO, najboljše vrn e f O.SSO Kannafas 1 kom. 30 vatlov, lila f. » »O 1 . ;-;0 • rud. 8 « S »O Kanavas Iz niti 1 kom. v:itljev. lila in rndelf f «.- Oksford mor»' pr ti, dobr i vrs'a, 1 kos .10 va'lov f I 5« Angl Oksfort najboljši, iako priporočljiv, 1 k-mtid, 30 v» tlo v f. O SO Garnitura Iz rip a seMojets iz 2 postelj iih pregrinjal in iiHtniznega prta pš svilnatimi fratizi ml for. i - Garnitura iz Jote o p s eljnlh roffrinjal in "'imizuega prta r fran7arni f. il.SO Jute zastor jurški vzorek; podpolnl for *.ao Holandfkn tlolga prpprna" (ostanki) 10—12 metrov dolere. 1 ostaio k f :». t., jako lino kompl. možko opravo, for H - Poletno češ jano sukno ostanek za komp inožko opravo, more prati, 11 40 m. dolgo, f. a.- Brnskn moderno blago Ostaiek za po d p dno moŽko „bleko 3.10 m.trov '1'^ltfo i°r s s®__ Priložnost za kupovanj«! B r n s k i ostanki sukna. i ostanek za 1 kompl. možko obleko 3 10 met. for ■■ SO Blagn za površje suknji najfinejše vrste, za felo niknj f. 8,- ---tTJl —llimil I IMII—!■■! I— !!!■■ Vzorki brezplačno i.i franco. Za dobro blago in točno pošiljatav se janči Elegantno izvedena zbirka u zor co v z 400 znamkami krojačem nefrankovano. Tiskarna Dolenc v Trstu.