79. številka.
zet nedeljo 4. julija.
(t Trstu, ▼ soboto zvečer dne 3. julija 1897.)
Tečaj XXII.
„BDIIVOBT«
It haj a po trikrat na teden v iestih tadanjih ob torteth, 6«tr«Hflh
ta	Z jutranje izdanje iz-
haja ob 8. ari zjatraj, večerno pa ob 7.
ari refer. — Obojno ladanje stane:
ta J*il«jtPMeo . r. 1.—, izven Avstrija f. 1.60 tri maaeM. . , 3,— . t . 4,50
b* pol let« . . » 6.— ■ ■ « 0__
sa vm> isto . . . Vi.— , . .18.—
Narsftala« Je plačevati naprej ■« uredbe »rez priložen« naradalne ee aprava a«
ezlra.
Pew«if?ie Storilke se dobivajo v pro-dtriduio&h tobaka v lrtltu po M nvi. javen Trata po 4 nvi.
Oglasi ee rainae po taritn v petitu; aa naslore i debelimi Srkam' ie plačuje prostor, kolikor obsega ruvadnih vrsti«:. Poslana, osmrtnice in javne ssuhvale, do« ma£i oglasi itd.se iačnn»jO pc. p.. . odbl.
Vsi dopisi naj ae poiiljftji; nrodc'-T-ra alica Caserma St. iS. Vsuko pisma Tsrra biti frankovano, ker nefracknvaaa c« n« sprejemajo. Rokopisi ae it riaftajo,
Naroiniao, reklamacije in oglas« upre« jema upravniitvo alica dolino pic-oolo hSt. 3, II. uadat, Naroiniao in oglas« je plačevati loco Trst. Odprte reklama oije so prosto poStnins.
irjoil« a!ovenak«9« p o I i t i & n e g a tUmfttva n Primorsko,
'„T edtnoMi )% moe".
-P)
" Oastitim našim gg. naročnikom!
6« t. m. ustavimo brezpogojno list viim onim, ki so v zaetanku z naročnino. VzdrŽevanje našega lista mogoče je le, ako častiti gg. naročniki točno izplačujejo naročnino. II. četrtletje je že poteklo a zdatno število g. naročnikov ni vzlic večkratnej prošnji storilo svoje dolžnosti. Priložili smo vsem onim. ki so na za-stanku. listke, iz katerih je razviden zastanek z uljudno prošnjo, da nam zastano naročnino dopošljejo <to a. tega meseca.
Upravništvo „Edinosti".
Slavnost „Ljubljane" v Ljubljani.
(Izv. poročilo.)
(Dalje.)
Hrvatski gostje so prišli v Ljubljano Že v soboto popoludne. Vspiejem je bil prisrčen, navdušen in je zadobil svoje posebno posvećenje po onem ganljivem prizoru, ko je škof krakovski blagoslovil 9lovan«ke brate.
Ob 9. uri zvečer je bila serenada knmici gospej Hribarjevi in velečastitemu in upornemu župniku trno stemu Vrhovniku. Sere-naile se je udeležilo na tisoča odu«evljen*ga občinstva. Veličastnemu sprevodu na čelu so korakali hrvatski gostje in mogočno je orila slovenska pesem iz slovenskih grl. Istega večera o pol u noči so prispeli gostje s Sušaka: pevsko društvo »Jadranska vila*. I ti so bili v-^prejeti svtčano in ob prisrčnem pozdravljauja odvedeni v „Narodni (lom*.
T r ž a Č a n i so prispeli v Ljubljano nedeljo ob 8. uri in nekaj minut zjutraj.
Na kolodvoru je bila zbrana velika množica ljudstva. Na peronu je svirala glasba, ko se je približal tržaški vlak. Pričakujočim je bilo čitati na licu radostno presenečenje, ko so zazrli toli dolg vlak. Toliko gostov niso pričakovali iz Trsta. Došle je pozdravil prisrčnimi besedami gosp. T r-stenjak, a zahvalil se je na sijajnem sprejemu predsednik „l)el. podp. društva*, gosp. prof. Mate M a n d i č. Množica, razvrstivsa se v dolgi spre« vod, je odkorakala do Narodnoga doma ob sviranju veselih koračnic. Le sokolska društva so ostala na koiodvoru, kjer jim je bilo pričakovati ie vrlega .Zagorskega Sokola". Z mnogih hiš so vihrale uarodue trobojuico in po ulicah je bilo nenavadno živo gibanje. Kake pol ure pozneje so prikorakala sokolska društva pred „Narodni dom". Le-tu jih je navdušeno pozdravil g. Trstenjak v imenu slavnostnega odbora, odgovoril pa je pod-starosta .Tržaškega Sokola", g. M a k s o O o t i č rekši, da smo prišli na to lepo slavnost, da se Še bolj utrdimo za ljuto borbo, ki bode trajala tako dolgo, dokler ne bode na sleherni slovenski poziciji vihrala naša trobojnica. Mi se moramo boriti do z m a g e ! I Obema govoroma je sledilo burno navdušenje.
Potem je sledilo nekoliko odmora, da smo si mogli ogledati prekrasne prostore .Narodnega doma". Narod slovenski more biti zares ponosen na to monumentalno stavbo svojo. Ponosom smemo »prevajati svoje goste v ta naš dom.
Po 10. uri so se jela razvrščati društva v velikansk, impozanten sprevod. V sprevodu je bilo eastopanih 65 društev in korporacij. 21 njih so nosila zastave. Od tržaških oziroma okoličanskih društev so bila zastopana: Delalsko podporno društvo, Slovansko pevsko društvo, pevsko društvo „Kolo-, pevsko društvo .Hajdrih* na Prošeku,
1 Tržaško podp. in bralno društvo, pevsko društvo „Slava" pri sv. Manji M. spodnji, pevsko društvo .Adrija- v Barkovliah, ženska podružnica drnžbe j sv. Cirila in Metoda v Rojanu, slov. Čitalnica in .Tržaški Sokul*. Prokras.io sku >Uio so sestavljale dekleta, ki so bile družice g> tspej kumici. Biser j vsega sprevoda pa je biia na ur/, i ca deklet v div-i nih narodnih nošah. To je bil itn diven prizor, da [ se ga oko ni moglo nasititi. Ta divna oprava, ta lepa žarna lica, to je bila prava, zdrava slovenska kri. Po ulicah, kjer se je pomikal sprevod, bilo je nagromadenega vse polno občinstva, ljubljanskega in z dežele, ki je spoštljivo pozdravljalo koraka-) joča društva. Tu pa tam so gospodične usu vale z j oken Šopke na sprevod.
Nenavaden prizor je zazrlo naše oko, ko smo ; dospeli pred trnovsko ceikev.
Ves prostor je bil v zastavah, sredi pro9tora j lep šotor, pripravljen za sv. mašo, topiči so gro-j meli, glasba je igrala, zvonovi so pritrkavali, vse i se je pripravljalo na najslov^sneji moment: na ! blagoslovljenje in razvitje nove zastave pevskega | društva .Ljubljana".
Hipoma se je nagromadilo ogromnega občin-' atva, ki se »i iaalo ni btigaio za pripekajoče ! solčne žarke. Sv. mašo je daroval veleč. g. župnik i Vrhovnik, pelo pa je društvo „Ljubljana", lepo, ubrano, do srca segajoče.
Po maši se je vršilo blagoslovljeuje in so za-| bijali žeblje: gospa kunaica. župan, posamične ro-i doljubkinje ter zastopniki vseh društev. I med tem ! obredom so neprestano pokali topiči in so pritrka-| vali zvonovi. Tu je predsednik zagrebškega .Kola*, ' g. I. pl. K u k u 1 j e v i ć, poklonil gospej kumici i krasen venec cvetja pozdravivši jo pesniškim za-; nosom. lu ko j e p o n o s u o z a v i h r a I a p r e-lepauova zastava „Ljubljane", tedaj I je zaorilo na okolo v pozdrav temu novemu znaku i slovenske zavesti in zaščitnici naše Slovenske i i pesmi. Zastava ima napis:	*
j	Sloga vodi nas jedina,
Naj živi pesem, domovina! ;	(Pride še.)
PolitiAka vesti.
V TRBTU, dne 3. Julija 1897.
Laž in resnica. Jezikovno vprašanje meče svoje žarke, a tndi svoje sence daleč na okrog. To vprašanje je podobno kamenu, katerega smo vrgli v vodno gladino, po kateri krožijo potem vodni kolobari dolgo, dolgo časa, predno izginejo in se voda zopet upokoji.
Grof Badeni je vrgel z viška težek kamen jezikovnih naredeb v jezero narodnih razmer na Češkem in Moravskem in provzročil s tea velicih kolobarjev, ki se še vedno nočejo upokojiti in se najbrže še dolgo ne upokojč. Kajti kolobarji, ki jih je provzročil kamen sam ne sebi, bi bili že prišli do pokoja, ako bi v skriti globočini ne mešali površine razni klini in ščuke ultragermanskega izvora. Taka prusofllaka ščuka je tudi graška ,Ta-gespost*, ki meša — komu na korist ? — površino narodnostnih rezmer na Češkem, da ista ne pride do pokoja.
V .Tagespošti* se nekdo (bržkone kak plačani pisač) grdo laže.
Ta list piše, da je jezikovno vprašanje naperjeno naravnost proti nemškemu narodu na Češkem, da se hoče ž njim zapostavljati nemška na-1 rodnost v pokrajinah s češko manjšino itd.	»
Temu pisarenju se je pošteno odzval državni poslanec dr. Kern v »Linzer Volksblattu*. Dr. Kern pravi: „Tagespost* meni, da se o jezikovnih naredbah gre za narod, a ne za uradnik^W| da se bodo v izključilo - nemških pokrajinan~Izfla-vali češki odloki, katerih odlokov sprejemnik niti razumel ne bode (Čudno 1 Kdo pa se briga na Štajerskem in na Primorskem, ako slovenska stranka ne razume nemškega ali italijanskega odloka ? Ured.) in da logična posledica teh jezikovnih naredeb ne bode drnga, kakor da se mora v i zključ-no nemških pok ajinah vsak pristni Nemec učiti češkega jezika. To je laž, s katero se ne namerava druzega, nego vznemirjati ljudstvo. V resnici pa je stvar drugačna. Kar se tiče izvršbe jezikovnih naredeb za kraje z mešanim prebivalstvom, oziralo se bode na zahtevo strank. Ako stranka uloži sodno tožbo v nemškem jeziku in je toženec Čeh, oziroma ako je slučaj nasproten in ako stranki zahtevati odloka v jednem ali drugim jeziku, ali v obeh deželnih jezikih, vstrezalo se bode v tem pogledu. To pa na izrecno zahtevo strank, sicer pa se bode občevalo se strankami po razmerju razprave v obeh jezikih.
\ SeVjd? wora gradnik biti zrnoma obeh deželnih jezikov in v tem dejstvn tiči vse jedro jezikovnih naredeb. Nemški uradniki se branijo češčine, ker se to ne zlaga deloma z njihovim političnim mišljenjem in deloma pa z njihovo — ko-moditeto. To je glavni vzrok otepanju .Tages-pošte". Da bi nemški uradniki odrinili od sebe neprijetnost učenja Češkemu jeziku, v to zastavljajo vse moči. Sioer pa tudi od te strani ni take nevarnosti. Kajti naredbe določajo dobo dvanajstih let za priučenje češčini in v dvanajstih letih se zamore priučiti jeziku vsakdo, ki sploh hoče živeti v bližini naroda češkega. Dr. Kern povdarja, da je govoril z večimi liberalnimi Nemci na Dunaju, ki so povdarjali umestnost Stre-meyrovih jezikovnih naredeb, katerim so So Nemci istotako upirali svojedobno. Torej hrup ima svoj izvor samo v srditosti velegermanski in v uporu nemških uradnikov, katerim se v dnu duše mrsi — nčiti se češkemu jeziku.
O položaja na Primorskem je govoril dne 29. m. m. drž. posl. dr. Anton Gregorčič na shodu v RoCinjn nastopno:
Zadnje volitve v držarni zbor so imele za goriške Slovence deloma nepovoljen vspeh, ker nismo prodrli s svojim kandidatom v veleposestvu; ali po drugi strani bile so za nas velikega pomena, ker po njih se je slovenski narod na Goriškem vzbudil, kaker ni prej nihče pričakoval. Slovenec na Goriškem je prišel do spoznanja svoje veljave; spoznal je, da goriško mesto je v njegovih rokah, ker je v gospodarskem oziru popolnoma odvisno od njega. Prikazali so se slovenji trgovci in o-brtniki, ki so bili prej malo ali nič znani ; priznavajo se sedaj kakor prave in resnične Slovence, in naravno je, da njih bratje in sorodniki, njih so-deželani in domačini derejo k njim, ker dobro vedd, da vsakdo sme prodajati, kjer hoče in komur hoče, ter knpovati od kogar hoče, ker v to ga pooblašča državni temeljni zakon. Nikdo ga ne sili in ga ne more siliti, da bi polnil žepe svojemu sovražniku ali da bi pomagal zidati palače in plesti biče svojemu nasprotniku. Svoboda, katero jamčijo avstrijski temeljni zakoni, je za vse jednaka. --Zavest, ki se je vzbudila med slove n-kim narodom na Goriškem, je več
vredna, nego državno z borski mandat, ter gotovo znamenje boljše bodočnosti!
Pogajanja ali ne ? Ali se prično pogajanja med Cehi in Nemci ? Nemško-liberalni listi pišejo svoje nasvete, glavno glasilo Mladočehov je naznanilo v pozitivni obliki, da se skoro prično pogajanja, oficijozni in poloficijozni listi — .Frem-denMatt", ,Reichs\vehr* itd. — pišejo o pogajanjih kakor o gotovi stvari, kur nam zatrjajo današnja poročila dunajska, da skupaj ni nič res in da 80 neosnovane vse tozadevne vesti. Vlada da ne smatra umestnim sedanji trenotek za tako akcijo.
Slavnosti v Angliji se bližajo zaključku. Tudi pomorske slovesnosti v Portsmouth-u so zavržene, kraljica Viktorija, ki je jako utrujena po vsem slavnostnem trušu, umakne se v pokoj. Nekateri listi vedo celo poročati, da se namerava odreči vladanju, da vidi še za časa svojihfdni sina na prestola. Princ Waleški je porojen 9. novembra 1841 in mu je toraj že 56 let.
Danci v Šlezvika bore se krepko za svojo kožo. Ker jim pruska vlada v njihovi lastni domovini zabranjuje sleherni pojav svoje narodnosti, hodijo čez mejo, da dado ondi duška svoji žaljeni narodnosti. Na tem se seveda zgražajo — pošteni Prosi; toda, ako se avstrijski Prusjaki podajajo v naročje materi Germaniji, da bi pri nj<jj dosegli podpore za svoje »tlačene pravice* v „kruti'' Avstriji, je pa to popolnoma v redu!
Razprava proti Barkovljanom.
h (jovora branitelja dra. Mateja Pretnerja
Mi vsi smo bili 18. marca 1897, zvečer priče velikanske demonstracije, ki se je vršila takrat v mestu tržaškem samem. Tisoče in tisoče ljudstva se je valilo kakor kompaktna masa po glavuih ulicah tržaških, kričaje med drugim : .fora i ščiavi' tudi „viva Italia* in sličnih, ne ravno prijazuih vsklikov. Silovitost in surovost tega pouličnega sprevoda je bila taka, da so nekateri le iz strahu pred demonstranti razsvetlili svoja stanovanja in meni so zuane osebe, ki so bežale iz Trsta, iz strahu pred demonstranti. To poulično razgrajanje in kričanje tisočev ljudstva tri jalo je v mestu tržaškem due 18. marca 1897. pozuo v noč. Naj bi bil takrat stopil pred to maso ljudstva kak policijski stražnik iu pozval isto k molčanju ter naj bi ji bil zakričal: .Ande a časa, qua coinan-diamo noi !" (idite domov, tukaj 'ukazujemo mi), — kakor so to storili javni organi proti primerno mirnim Barkovljanom —, dogodili bi se bili navzlic vsej razliki plemena in kulture (diversita di razze e coltura), katero je povdarjal čast. g. zastopnik državnega pravdništva, vsa drugačna in hujša nasilstva, nego so tista, ki so predmet današnji kazenski razpravi. A policijska oblast v mestu je videla, da bi bilo nevarno ustavljati se tej demonstrativni masi ljudstva v Trstu, je videla, da bi dalo vsako ustavljenje proti demonstrantom povod raznim zločinom, in zato je gledala to demonstracijo mirnim očesom ter se varovala dati najmanjšega povoda hujšim izgredom.
A v Barkovljah mestni stražniki niso postopali dne 18. marca tako taktno, tako previdno in tako potrpežljivo, kakor je postopala slavna ces. kr. straža v mestu tržaškem.
Gostilničar Pertot Jakob (Japa), ki je danes govoril tako, kakor je izpovedal v preiskavi in ki je popolnoma zanesljiva oseba, je danes izpovedal kakor priča pod prisego, da je bilo v društveni krčmi popolaoma mirno, dokler niso prišli mestni stražniki s poljskim čuvajem Strnadom, a da so mestni stražniki, ko so prišli iz gostilen, hodili oblastno pred društveno krčmo, kjer so bili zbrani volilci, in se posmehovali, ter da je to razburilo volilce v krčmi.
A ne samo to. Kakor nam je povedala priča Pertot Jakob (Japa), je prišel poljski čuvaj Strnad na vrata gostilne ter kričal ljudstvu v gostilni: „Se vas ne bojimo nič" in je na to nastal ropot v gostilni in taka razburjenost, da so ljudje šli iz gostilne na cesto in da je moral priča Jakob Pertot zapreti gostilno. Na cesti pa so kričali mestni stražniki ljudstvu: .Ande a'časa, qua coaandiamo noil", kakor je to potrdil priča Josip Pertot vulgo Eastro.
Vsakdo si zamore misliti, kak utis so napra-
vile tako provokacije, katere niso potrjene samo po izpovedbah prič, na razburjeno in nekoliko vinjeno ljudstvo ! Le tako nepremišljeno postopanje od strani poljskega čuvaja Strnada in mestnih stražnikov, kateri itak niso priljubljeni ljudstva v tržaški okolici, razburilo je ljudstvo tako, da se je pustilo zavesti do izgredov, ki so predmet današnje obtožbe. Če bi bili mestni stražniki postopali dne 18. marca 1897. zvečer v Barkovljah tako, kakor je postopala slavna ces. kr. policija v mest,n, gotovo bi bilo omenjeni dan ostalo vse tako mirno v Barkovljah, kakor je bilo pred prihodom mestnih stražnikov, kateri sami so potrdili, da je bilo vse mirno v Barkovljah, ko so prišli tje. Jaz sem prepričan, da bi se ne bilo sploh nič kaznjivega zgodilo v Barkovljah omenjeni večer, ako ne bi bilo tam mestnih stražnikov.
To se mi je zdelo potrebno povdarjati, da se ne bode mislilo, da je kaka posebna razdivja-nost ljudstva kriva pričujočih izgredov, — da se ne bode mislilo, da so v tržaški okolici sami divjaki. Ne tisti razloček plemena in kulture (diver-sit& di razze e coltura) med tržaškim mestom in okolico, o katerem je govoril g. zastopnik državnega pravdništva, ampak različno postopanje javnih organov v tržaški okolici in v tržaškem mestu proti razburjenemu ljudstvu je tista razlika, vsled katere so nastali izgredi v Barkovljah. S tega stališča nam je presojati današnjo obtožbo.
Predno preidem v podrobnost obtožbe glede
mojih klijentov, katere zagovarjam, hočem povdarjati tiste točke, v katerih se mi zdi principijelno nezakonita današnja obtožba. Meni se zdi, da gre današnja obtožnica predaleč, ko nalaga vso krivdo radi poškodovanja tnje lastnine vsem tistim obto* žencem, ki so kaj storili na jednem ali dragem ■ poškodovanju. Poškodovanje gostilne Fragola, hiše \ Cesarjeve, tramvajske čakalnice, javnega vrta in svetilnic, vršilo se je jedno za drugim; kdor je sodeloval na jednem teh poškodovanj, ne more že radi tega biti kriv vseh poškodovanj, kajti vsak je kriv le tistega dejanja, katero je tadi izvršil. , Tudi, če bi se bili storilci zmenili med seboj — i kar pa nikakor ni dokazano — vendar tisti, ki je ; delal škodo n. pr. samo pred hišo Fragola, a po-\ tem ni storil nič več, ni kažnjiv po §. 81 kaz. z. j za daljnja dejanja, ker jih ni več izvrševal in ker : je odstopil od fivojega naklepa; in če je kdo še le potem, ko je bil že naredil nekaj škode, prišel in pomagal delati škodo, vendar ne more biti kriv škode, ki se je začela, predno je on začel sodelovati, kajti vsakdo je kriv le tega, kar je sam storil, ne pa tega, kar so drugi storili. Na kazenskem polju ne sme veljati nazor .mitgeiangen, mitge-hangen", katerega smo čuli danes iz ost čast. g. zastopnika drž. pravdništva!
Nadejam se torej, da slavno sodišče takaj natanko loči posamična dejanja poškodovanja in da le posamičnega poškodovalca obsodi le toliko, v kolikor je on res škode storil, oziroma sodeloval na poškodbi.
Potem je govornik skušal dokazati, da dejanje pred hišo Cesare ni imelo nevarnosti za človeško življenje ali zdravje, vsled katere obtožbe bi bilo to dejanje kaznovati z ječo 1 do B let. Lastnik Cesare sam je pripoznal, da je zaprl zunanja lesena okna svojega stanovanja in da so okna v pritličju njegove hiše obdana z železjem, vsled česar kamni, ki so jih metali v hišo, niso mogli hudo škodovati ljudem v stanovanju Cesarjevem in tudi ne ljudem, ki so bili v pritličju. Skliceval se je govornik na to, da je priča Gajč, kočijaž Cesarja, kateri .se je nahajal v spodnjih prostorih hiše, sam trdil, da kamenje, ki je bilo zaguano v hišo in v njegovo bivališče, ni bilo veliko in da ni mogel potrditi, da je bilo kamenje
I* metauo z močjo. Pri takih razmerah pač ni govoriti o kaki nevarnosti za življenje ali zdravje ljudij v hiši Cesarja, kajti laka nevarnost je le takrat, kadar se je bati težkega telesnega poškodovanja, a v pričujočem slučaju bi se bilo zamoglo zgoditi k večemu lahko telesno poškodovanje. Ker pa lahko telesno poškodovanje ni nevarno, tudi mogočnost takega poškodovanja ne more biti še nevarno za življenje ali zdravje. Vsled tega imam nado, da uporabi slavno sodišče le nižo kazen za dejanje pred hišo Cesarja.
Na to je govornik razpravljal obširneje, da ni bilo smatrati v pričujočem slučaju poljskega ču .
vaja Strnada javnim stražnikom ali organom, stoječemu pod posebnim varstvom zakona, in da je v te a oziru obtožba neopravičena. Skliceval se je na instrukcijo tukajšne mestne delegacije z dne 6./I. 1885. št. 16739, glasom katere imenuje mestna delegacija poljske čuvaje za tržaSko okolico le za poljsko varstvo in ne za kak drug namen in glasom katere imajo poljski čnvaji v tržaški okolici le takrat nradni značaj, kadar jim ga daje zakon od dne 16/VII. 1872 št 84. drž. zak. Slednji zakon pa določuje, da so poljski čuvaji le takrat javni organi, ako izvršujejo posel poljskega čuvaja, to je, kadar nadzorujejo ali branijo polje in poljske pridelke in če o tej priložnosti nosijo svojo nradno obleko^oziroma svoje uradno znamenje. Kadar so poljski čuvaji izven te slnžbe, niso več javni organi in niso več pod tistim strogim varstvom zakona, katero uživajo javni organi. Na današnji razpravi je g. zastopnik državnega pravdništva hotel rešiti uradni značaj poljskega čuvaja Strnada s tem, da je trdil, da je imel Strnad poseben nalog od vaškega načelnika ali. kapovile v Barkovljah, skrbeti in paziti na mir lir red v Barkovljah. O takem posebnem nalogn nam vaški načelnik Visintini ni nič omenil, med tem ko je poljski čuvaj Strnad sam rekel, da tudi pazi na red in mir v Barkovljah in da mu je kapovila dal splošni nalog za to. Na moje vprašanje, kako in kedaj da je dobil ta nalog od kapovile,S pa ni mogel Strnad nič druzega odgovoriti, kakor daje vedno kontroliral po vasi.
Poljski čuvaj Strnad res nadzoruje tudi mir in red v Barkovljah, za kar je pa prav za prav postavljena ces. kr. žandarmarija in sedaj ces. kr. policija, — a to njegovo postopanje je nezakonito in abuzivno. Tadi za barkovljanskega kapovilo in za barkovljanskega Strnada velja zgorej navedena instrukcija i**stn* delegacije o poljskih čuvajih in zakun o poljskem varstvu. Strnad je postavljen le za poljsko varstvo, in nihče nima pravice, tudi vaški capovila nš, odtezati polskega čuvaja tema njegovemu izključnjemu posla. Tadi če je res vaški načelnik v Barkovljah dal nalog poljskemu čuvaju Strnadu, da naj pazi tudi na mir in red v vasi, in ga tako postavil za javnega stražnika v Barkovljah, kjer naj bi bil barkovljanski poljski čuvaj Strnad delal konkurenco ces. kr. žandarmariji, v čije področje spada nadzorstvo za mir in red v Barkovljah, je tak nalog nezakonit, ker vendar nastavljanje javnih straž ni v delokrogu vaškega načelnika, in ker s tem odteguje poljskemu čuvaju nalogo poljskega čuvaja. Ali moč vaškega načel« nika res sega v Barkovljah tako daleč, da bi za-mogel s svojim nalogom napraviti iz prvega cestnega pometača, na katerega je ravno naletel, javno stražo v Barkovljah ? Gotovo ne, in zato mislim jaz, da barkovljanski čuvaj Strnad sploh ni bila nobena javna straža in ni bil noben javni organ, ko so ga pretepali. Tisti, ki so ga tepli, niso storili nobenega sločina javnega nasilstva, ampak k večemu razžaljenje časti, radi katerega pa ni nobene obtožbe.
Obtoženec Pipan vulgo RokiČ je imel torej popolnoma prav, ko je prišel Strnad v gostilno zgago delat, da mu je rekel: .Idi proč, tukqj nimaš nič opraviti!" Sicer pa tudi mestni stražniki niso smatrali Strnada javnim organom. Poljski čuvaj Strnad se jim je sam pridružil, ne da bi ga bil kdo klical, in ko je videl mestni stražnik Lizzan, kako je ljudstvo razburjeno radi njega, mu je rekel: „vada via" (zgubi se I). Ta barkovljanski Strnad je res šel proč in sicer je šel, kakor sam pravi, domov opasat si ivoj meč. Ni ma dalo mira, da bi ostal doma. In tak poljski čuvaj, kakor je ta Strnad, ki ni imel niti predpisane obleke, ko so ga tepli, naj bi bil v pričujočem slučaju javna straža ali javni organ ? Jaz upam, da slavno sodišče ne počasti Strnada s častjo javnega organa in da oprosti vse tiste, ki so njega tepli, zločina javnega nasilstva glede njegove osebe.
Zagovornik dr. Pretner je na to podrobno pretresoval obtožbo in dokaze glede obtoženih, katere je zagovarjal, ter je navajal olajševalne okolnosti. Kakor splošno olajševalno okolnost je navedel izzivanje ljudstva, dalje da je storila vse, kar se je zgodilo, le množica, ne pa vsak posamičnik za se. Krivda vsakega posamičnega pa je veliko manjša, če je storil zločin sam ali če je storil to kakor ud velike množice. Dalje je poudarjal kakor
Dalje v prilogi.
Priloga „Edinoflti" &t. 79, vef. izdanje.
olajševalno za vse okoluost, da današnji /ločiu Dr izvira iz kake posebne hudobije, ampak iz politie mh motivov. Govornik je omenil v nadaljevanju svojega govora, da so nekatere priče na glavni razpravi preklicale svojo izpovedbo, storjeno pred pieiakovalnim sodnikom. Iz tega pač sledi, da tem sploh ui verjeti. Proteatovati pa moram, — rekel je zagovornik, — zoper to, da bi slavno sodišče ozir jemal» le na to, kar se je vršilo v preiskavi, kakor zahteva g. zastopnik državnega pravdništva, kajti glasom §a 358 kar. pr. reda je vpoštovati pri razsodbi le to, kar se je dogodilo na glavni razpravi. Znto slavno sodišče ne bode uvažavalo iz-povedeb prič, storjenih v preiskavi brez pmege in v odsotnosti strank, katere izpovedbe so pisane v laškem je/.ikn, četudi marsikatera priča ni umela istega jezika. Nadejam se temveč, da bode slavno sodišče le na podlagi tega, kar se je potr lilo na današnji razpravi, solilo, kakor to zahteva zakon.
Nadejam se dalje In smem pričakovati, da se slavno sodišče ne bode držalo načela »mitgefangen milgeliangen", ampak da strogo preišče krivdo vsakega posamičnika in ga potem obsodi. Prip zciavam, da je v razpravah, kakor je pričujoča, ko je obtoženih veliko Ijinli, naloga sodnikov jako uiavni, kajti težko je individualizirati obtožbo in kiivdo gledč vsakega posamičnega obtoženca, težko je ločiti krivega od nekrivega, in zato je nevarnost velika, da se obsodi na takih razpravah po krivem marsikateri soobtoženec Prepričan sem, da bode slavno sodi-6« postopalo z vso strogostjo o presojaujii dokazov iu da bode skrbno pazilo na to, da se nobeden ue obsodi po krivem, kajti bolje je, da je 20 krivih nekaznovanih, kakor pa da je kaznovan jeden sam uekriv. Nadejam se. da tilavoo sodišče ue stopi o razsojevauju na stališče, do katerega je prišel gosp. zastopnik državnega pravdništva, da se v Barkovljah dobi krivih prič, kolikor se jih koče, ampak da piizna slavno sodišče, da je tudi v Barkovljah pošten h Ijndij, ka tere je braniti, da ne jim ne pripeti kaka krivica. Ne se stališča civilizacije in svobodi, kakor je to zahteval na moje saftudenje g. zastopnik državnega pravdništva, ampak jedino le se stalila pravice, katera jedina mora biti merodajna pravičnemu sodniku, naj blagovoli slavno sodišče presojati pričujoči slučaj in pri tem so prepriča glavno sodišče, da kaznjivost dejanj, radi katerih se vrši danes razprava, nikakor ni tako velika, kakor jo je naslikal g. zastopnik državnega pravdništva v svojem govoru, in da ljudje v Barkovljah niso tako nepošteni, kakor jih risa on.
Prosim torej pravične iu milostne sodbe.
Različne vesti.
V proslavo godu nalih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda zberimo se jutri v nedeljo ob 5 Vi uri pop. na vrtu slovenske šole pri sv. Jakoba vsi, katerim nam je mar slov. šola in slovensko cerkveno petje v Trstu ; vsi, ki čutimo, da so pretaka po naših žilah slovenska kri; vsi, ki se smatramo stražarji na skrajni meji slovenske zemlje; vsi, ki vemo, da*„kjer pojo, tam bodi, hudobnež drugam bodi"; vsi, ki hočemo dokazati, kako lepa, kako častna, kako velika je družba tržaških Slo* vencev 1 Duh uas, vse uaše mišljenje in čustvovanje bodi posvečeno jutri spominu na sv. blago-vestnika, zaščitnika Slovencev in priprošujika pred Bogom za naš blagor.
Moika podružnica drnžbe sv. 0. in M v R.j«nu bode praznovala god svetih bratov Ciiila in Metoda sveto mašo, ki se bode darovala v župni cerkvi rojanski v ponedeljek ob 7l/a uri zjutraj. Popoludne ob 6. uri pa bode otroška veselica v krčmi kou* snmnega društva.
Cesarjev dar. Cesar je povodom nesreče v Kolouieji daroval iz zasebne blagajne 2000 gld. oškodovanim v Kolomeji pa 1000 gld.
Gosp. Andrej Gabršček se je že povrnil zopet v Gorico zdrav živ in — dobre volje, iu s tem bode meuda konec vsem bajkam, ki jih ja širila domišljavost in — zlobnost italijanska. Tako je zatrjal nekdo s posebno razvito fantazijo, da so v stanovanju Gabiščekovem našli 24 bomb, s kate« rimi je nameraval ra/.gnati množico, ako bi se ne prepovedala tombola na Travniku; drugi so vedeli povedati, da je Gabršček zapravil svoji soprogi 14000 in ueki banki 20 000 gl.; nekdo drugi zopet
ki je v veliki skrbi za varnost Gorce, |e zatrjal, •ta ostane letos 30 vojakov več v Goric«, ker jh Gnbrš.vk pisal po vshIi vasrh, da Slovnici naskočijo Gorico, čim vojaki oddidejn n t velike vaj**, itd., itd. — Biiimri smo, nevedni »mu, nismo bili tako srečni, da bi nas bila ohhzala lista »kultura*, ali to rečemo lahko : nas 1 Ijidalvo je pivpainetno, da bi moglo verjeti take bedačno«ti. Taka glupost, taka lahkovernost, taka fcabitost je izključna last — .kulturo". Lepo olčiiist.vo ho hi vzgojili! Človek mora biti res veiel, da je — barbar. Mi barbari smo vendar — pametne}! 1 ja*ije t
Na višem gimnaziju v Gorici je bito letos poleg 199 Slovencev, 172 Italijanov in 1 Hrvata, celili 60 Nemcev. In radi te peščice mora biti učni jezik nemški. Ue* pa je že: grozno so zatirani v nas t. siromašni Nemci 1
Nedeljski počitek. Tudi letos seje ustanovil brezimni odsek, ki dela na to, da s; do.srže nedeljski počitek za vse tržaške prodajalnice. Nektere tvrdke ho že dale besedo iu hočejo od nedelje 4. t. m. nadalje čez poletje svoje prodajalnice ob nedeljah imeti zaprte. Ta ukrep doti£..ih trgovcev se ua/.nani /. listki v izložbenih oknih.
Nasprotnikom slovenskega bogosluienja posveča spljetsko , Jedinstvo" nastopne opazke: „Med ostalimi svojimi »dokazi" je navel don Salata tudi jeduega politiškega, privedbi vprašanje glagolice v zvezo s — panslavizmom. — Vsi vemo, da je glagolicn nekaj, kar nam je milo iu sveto, ali tudi mrtvo. Dandanes se ne govori v tem jeziku; ako pa vendar želimo, da se isti uvede v cerkev, je pa to le radi narodne tolažbe, radi rasti in ponosa, ki laz gre v a še drugih nad 100 milijo nov Slovanov.
Ako je tu vmes panslavizem, iu ako smo zato vsi mi — po don Salati — tisti grozni, strašni, odurni in nevarni paiiHlavifdi, potem bi morala c. k. policija pometati z oltarjev vse kipe in slike sv. Cirila in Metoda. Ona dva sta ober-panslavista.
Dunajski „Vaterland" brani don Salato, ker se vsaka italijanska salata daje navajati na nemško salato v slovenski zemlji — ali ako v belem Dunaju izhaja list, o katerem pravijo, da je krščanski, ki porablja pa policijski recept panslavizma zoper cerkveno svetinjo našo, zoper amanet cerkvenih apostov, tedaj moremo citati mi, kadar nam pravijo, da je krščanski, a nikdo na* ne more uveriti, da ni tudi — ničvreden.
Irtdenta pozdravlja. Pod tem naslovom piše »Jedinstvo*1: Radi uemirov me^slovesskimi in italijanskimi delavci v Skednju, okolice tržaške, zahteval je post Imbriani v italijanske« parlamentu pojasnila, sporočivši zajedno svoj pozdrav municipiju tržaškemu, a minister mu je odgovoril, kako se je potegnila italijauska vlada, da se nemiri ue ponove.
Potegnila italijanska vlada ? Po govoru ministra bi morali misliti, da je okolica tržaška pod Italijo. No, to uas ne briga, tu je vmes ponos nekega (drugega; pripomnili nuni je le, da naši ljudje n;so krivi na onih izgredih. Vzroki v Skednju so jednaki vzrokom povsod drugod, kjer domači delavci ustajajo proti italijanskim. Italijanski delavci, katere beda tira iz domovine, delajo, kamor prihajajo, skoro za nič in ustvarjajo h tem koukurencijo iu se vrhu tega, kadar so veseli, prav radi poslužujejo — noža. To je vzrok nemirom ; in opravičena je želja vseh, ki bi hoteli, da oblasti čim bolj pridejo v okom dodeljevanju tistih tujih delavcev. Tu je vmes vprašanje - kruha!
V odgovor. Miuoli teden sem čital v cenjeni .Edinosti" člančič od hv. M. Magdalene, v katerem se je gospod dopisnik dotaknil moje malenkosti, oziroma članka pod naslovom „Kiižev pot". Gospod dopisnik pravi, d;» jaz gotovo ne poznam kamenoseka Zanettija, ker bi ga drngačene priporočal. I/.javljani, da jaz poznam Zan. le toliko, kolikor seui pisal o njem. Priporočal sem ga z opazko: „Dokler na dobimo našega", kar mislim, da bi moralo zadostovati ter me zavarovati pred vsakem sumnlčeojeui. Ker sem doznal, da se tu h nekako zasmehuje zaradi omenjenega piiporo-čila, izjavljam, da ne uprav malo brigam za taka zasmehovanja ter svetujem dotični kom, naj raje kaj pišejo ali učijo, kar jim gotovo ue bode škodovalo Ob jednem izjavljam, da goap. dopisnik od av M. M. ui storil piav, da skiiva ime klesarja, o katerem pravi, da je — naš I
Ako je naš, ne sme se sramovati objavit1 svojega potnega naslova, da bo lo vedeli uaši ljudje, kam se obruili, ne da bi morali iskati šf-le — in formacij.
Slišal sen Ludi, da se nekateri kamenoseki jezijo, k«-r j« bil v „tiiinosti" priporočen Lah, akomvno jh (tako oni pravijo) Ura več Slovencev.
Vprašata pa: kje ste bili vi slovenski (?) ka-meuoseki ia dopisniki, — ko sem jaz tožil v cen. „Edinosti", da ni mog<>ike dobiti nobenega našega kainenoseka ? ?
Z je luo besedo: kdor je n&3, naj se nsm javi, za kar mn gotovo ue bode žal.
Nt bodigatreba
Blago srce! Mož blagega srca naui je do-poalal »voto 6 kron nastopnim posvetilom :
Tri krone darujem v spomin lilugove.st.iokov naših, Tri /a svojce le-teli, ki po temnicah ječć.	_j.
Za uboge rodbine radi volilnih izgredov z« prtih okoličanov prejeli smo naslednja nadaljne darove :
Za svojce teh, ki po temnicah ječ6
daroval - j.............1 gld. 50 kr.
Počasi........................3, - ,
Bivši Obet fant..................5 f — ■
I. Z..........................1 , 50 „
K- J.............- « 60 „
Ivan Miirnik ceu. kr. svetnik v
Ljubljani .... •......15 . — „
Skupaj 26 gl. 60 nč.
Prej izkazanih 1656 . 92 w Skupaj 1683 gl. 4'4 nč.
Nadaljnje darove sprejema radovoljno naše upraviiištvo, ker potreba raste z obsodbami. Obtožencev, ki no dobili po več mesecev oziroma nad jeduo leto jnče( je že 39.
Povodom praznika slovanskih blagovestnikov sv. bralov Cirila in Metoda imela bode naša slovenska mladina dne 5. julija ob 8. uri zjutraj sv. mašo s petjem v župni cerkvi sv. Jakoba.
Vodstvo družbine šole uljudno vabi vse tržaške rodoljube ter prijatelje slovenske dece, da se blagovoli udeležiti v obilem številu sv. opravila Po sv. maši vrnejo se učenci in učenke v šolski zavod, kjer bodo po oščeni s sladkim kruhom in malinovcem.
Vodstvo šole družbe <u>. Cirila in Metoda pri so.
Jakobu v Trstu.
Nadzornikom in nadzornicam .Delalskega podpornega društva" javljam, da priti, nedeljo 4. t. m. ne bode navadne mesečne seje i/, vzroka, ker bode koncert družbe sv. Cirila iu Metoda in bi bila se sejo ovirana udeležitev na istem. Ob ednem javljam, da bode nadzorniška seja drugo nedeljo dne 11 t. m. ob 6. uri popoludne.
Zlobec Anton, uačelnik nadzornikov.
Postojnsko učiteljstvo priredi povodom okrajne učiteljske konferencije v 7. dan meseca julija 1897. točno ob pol 9. uri zvečer v vrtnem salonu goap. župana M. Vičič-a dve gledališki predstavi v korist cesar Frauc Jožefove ustanove za učiteljske sirote na Kranjskem, kat-ro namerava ustanoviti Kranjsko učiteljstvo v spomin vladarske petdesetletnice našega cesarja. Ustopnina znaša za osebo 1 K. ter se predplačila z ozirorn na blagohotni namen hvaležno sprejemajo. — Šolo obisknjočim otrokom se ustopa ne more dovoliti.
Posojilnica v Calju, ustanovljena leta 1831. razvila se je / božjo pomočjo in z *v>trajnim de-lovaujrin v dobi 15 let tako, da je zamogla v letih 1B.»5 in 1890 postavili ponosno zgradbo .Narodni dom v Celju*.
Ustvarila je tako ue samo sebi, ampak tudi o-stalno slov. društvom v Celju primerno zavetišče, slovenskemu življu iu slovanskim gostom pa do gtojuo zbirališče in središče.
Slavnost dodelauja „Narodnega doma" v Celju /.odkritjem spominske plošče, vzidane ob glavnem vhodu, vršila m bode dne 7, in 8. avgusta t. I. združena s slavnosLjo blagoslovljenja zastave telovadnega društva .Celjski Sokol* po vsporedu, kateri «e v kratkem naznani.
K' tej vele v a žiti narodni slavnosti vabimo z rodoljubnim pozdravom Posojilnica v Celju.
„Celjski Sokol* skleuil je po premaganih ovirah blagosloviti ter prvič razviti svojo zastavo dne 7. iu ti. avgusta. Tem povodom priredim) 1 takrat veliko ljudsko »lavnost, ki se bode vršila j spojena m slavnostno otvoritvijo »Narodnega domu" ! v Celju. Da bi bila ta slavnost veličastna ter da ! bi dosegla svoj pravi naiaen iu /apnstda nep-»-a-
bljen utis, treba je, tla bode zastopanih na istej kar največ društev.
Z ozimni nn našo sokolsko stvar in v svrho, da svedočnno bratsko vzajemnost i u naše jedinstvo tudi na zunaj ter da potidimo isto tudi med seboj, vabimo bratska društva najuljndneje na polno številno udeležbo. Želimo pa tudi, da vzameta v znak slovanske vzajemnosti in bratske ljubezni eden žebelj z vrezanim Vašitn imenom, kterega pribijemo slovesno na ni.jialaj^o slovensko sokolsko zastavo.
Podrobni vspoied naznani se v kratkem po časopisih in lepakih.
Zanašajoči se, da se sigui uo odzovete našemu povabilu, prosimo, da nam čiui prej blagovolile naznaniti svoj sklep. V7 tej nadi kličemo Vam biatski: „Na zdar!"
Za odbor telovadnega društva , Celjski Sokoi*. Dr. Al. Brenčič,	Franjo Jošt,
t. č. starosta.	t. č. tajnik.
Samomor. 20letni brezdelni pomorščak Anton Borsatti iz Piraua skočil je včeraj v kanalu v morje iu utonil. Nesre čnika je gnala beda v smrt.
Kuga med romarji v Meko. Iz Kaire se javlja 29. m. m. V karatenski postat Etler, 200 milj. jugovzhodno od Sueca, pojavili so se kužni simptomi med romarji v Mekko.
Nesreča pri Kolomaji. (3 tej nesreči se ču-jejo grozne podrobnosti. Glavni uzrok nesreči je baje most med Turko in Kolomejo, ker je bil jako slab. Ko je nastopila katastrofa, v temni noči, med gromom in bliskom, lotila se je popotnikov grozua razburjenost. H krati so čutili strašen sunek in čutili, da pada vagon za vagonom v globočino. Kar je moglo zbežali ljudi v zadnje zagone v hitrosti treh uiiuut, so zbežali, drugi so bili izgubljeni. Nekateri so poskakali v teuii z vlaka in se močno poškodovali v skoku.
Pretresljiva so poročila rešenih ; posebno po ročilo soproge polkovnega zdravnika dr. Zeilerja. Le-ta je obhajal v soboto v Či novicah svojo poroko in se podat se svojo mlado in lepo žeuko na potovanje. V ć'rnovicah ju je spremilo nebroj svatov in prijateljev na kolodvor, kjer se je vršilo slovo med bliskom in treskom. V kiitičnem trenutku zgrabil je zdravnik najprej svojo poiočenko iu jo vrgel *kozi okno; to so je zgodilo med p a dom vlaka v globočiuo. Ona je med padcem onezvestela iu valovi so jo vrgli ua breg. Zdravnik sam je skočil skozi okno, toda zapletel se je med trainovje in utonil. Se v zadnjem trenotku je zakričal: .štiri tisoč goldi nar je v onemu, ki mi reši žeuol* Novo-poročenca sta se ravno podajala k počitku, ko je navstala katastrofa. Mlada gospa je bila že v ne« gližeju iu to je še pripomoglo, da se je hudo prehladila iu obolela. Pripoveduje pa s;uua: „požrtvovalnosti mojega soproga, ki me je ljubil nad vse, zahvaliti imam svoje življenje, katero pa je zame brez pomeua, ker sem izgubila njega, ki mi je bil vse na svetu".
Neki drugi svedok, baron Kapri, pripove-veduje: „Vozil sem se v petem vagonu iu uisem mogel spati. Na mah se je grozno streslo in že sem videl nagibati se okno. Skočil aeiu več metrov globoko in pri tej priči opazil neko damo pri durih sosednega vagona. Pomagal sen jej odpreti iu posrečilo se nama je, oteli se. Bežala sva prestrašena po preplavljeni progi nazaj proti Kolomej*. Čez nekaj časa sva se vrnila na kraj nesreča nazaj iu tu se uama je odprl strašeu pogled. V pogrezlih vagonih se je videlo še uekaj treuotkov goreti luči in sice prelrešujoči klici ponesrečenih, jok in stok donel je iz globočine, kmalu pa so ugasnile luči iu utihnili so tudi klici, vse je pogoltnila voda. Dolgo časa ni bilo videti ničesar na površju, še-le čez tri četrt ure videlo se je necega poštnega sprevodnika plavati k bregu. Vsa okolica je pod vodo." — Polagoma zdaj še le vlečejo mrliče iz vode iu spravljajo ranjence.
Črnagora. Naslednik Danilo je šel v London k slavuostim 60letnice vladanja kraljice Viktorije. Morda je to potovanje v zvezi tudi z dru girni važnimi dogodki in novimi zvezami vladanke rodbine črnogorske z evropskimi vladarskimi hišami. — Na Cetinju je bilo na dao slavljenja krasno odičeno poslopje angleškega ministra. — Govorilo se je mnogo, da srbski kralj bi se utegnil zaročiti z šesto hčerko knezovo, toda sedaj so potihnile take govorice. Taka zaroka je namreč v
zvezi s teškočami, kajti najstareja hči knezova, Zorka, je omožena s knezom Karagjorgjevu'em, ki se ni še odrekel pravic na srbski prestol in je vsled tega v neprijaznih odnošajib z Obrenovidi. Da bi pa inela taka dva tekmeca dve sestri za ženi, ui lahko verjeti, ako se prej ne doseže popolno sponurmljenje. — Poleg Zorke so doslej oaožene : Milena z ruskim velikim knezom Petrom Nikolajevem, Stana h princem Ijeuchtenberg, Jelena 7. ital. kraljevičem iu Ana s princem Franjom Josipom Battenberg. H lemi porokami je mala ('rnogora v najožji zvezi z uplivni;ni krogi evropskim«, kar je velike važnosti. — Vojaška godba črnogorska je v nedeljo teden svirala na Cetinju iu pričela vapored z našim .Naprej', ki je ua Čr-nogori istotako udomačen, kakor pri nas. — Znamenita drama kneza Nikole .Balkanska carica" je izšla v ital. prevodu in sicer v prozi. Jednako jo priskrbi Slovencem .Slovanska knjižnica", za kar imamo že potrebno dovoljenje, katero je naš založuik g. G. izposloval osebno. — Na Cetinju so svirali tamburaši iz Mitrovice ; naš „Naprej* je bil pozdravljeu z živahnim ploskanjem, kar mora nas Slovence le zanimati. „Hoča".
Pot na Sever v — balonu. Severni tečaj je še vedno in ostane pač dolgo časa smoter nčenjaš-kiin preiskovanjem, kajti vkljuh junaškim naporom se še vedno ni posrečilo prekoračiti nevarni ledeni pas in pogledati — kaj je na oni strani. Sedaj pa se je ohrabril neki Andi če celo do predrznega koraka, da hoče preiskovati severni pas v balonu. Drznost tega podjetja si more slikati vsakdo, ki ima količkaj pojma, kako zamore biti v krajih, kjer je — večni led, kjer vlada pol leta uepre-tržna tema, kjer so nepristopna gorovja iz samega ledu in propadi, katerih ni mogoče prekoračiti in da poleg tega vlada mraz, ki oneinogočuje dihanje.
Andrče-jev balon pa bi bil še k vsemu temu odvisen od stalnega toka južnega vetrovja, ki bi gnal balon dalje in dalje čez Sever. Ako bi ne bilo tega vetra, ali pa, kar je neizogibno, ako bi ponehal sredi nevarne vožnje kje gori nad ledenimi propadi, ponesrečilo bi se vse podjetje, balon bi zavozil mogoče v Fran Josipovo deželo, ali v Sibirijo, ali pa bi, in to v slučaju, da preueha veter, globoko notri v ledenem pAsu, padol notri mej ledeno gorovje, od koder bi popotuiki balona ue našli izhoda in poginili tam. Kajti, razun sebe in treh popotnikov in preiskovalnih inštrumentov ne tuore balon vlačiti seboj 4000 kilometrov zračne daljave ničesar, kar bi zamoglo služiti popotnikom v rešitev, ako pridejo ua neprodirnih krajih notri na zemljo.
Potemtakem je An Iree-jevo podjetje uezmisel i u še mnogo težje izvedljivo, nego vsa druga pred njim. Bode pač treba vse drugih sredstev, da se konečno izvede ta misel, nego so dosedanja.
Zopet bomba. 28. t. m. uasli so v bližini Klizejske palače v Parizu bombo v podobi želez-uegu lonca. V loncu je bilo nevarnih snovij, v katerih je tičala zažigal niča. .Matin" poroča, da je ta bomba provzročila veliko razburjenje v vladnih krogih in to radi tega, ker se je bomba mogla poli žiti na tako javnem kraju.
Ribolov pri električni luči. Angleži so napravili eksperiment, loviti ribe pri električni luči iu so svetili v morje do 7 in pol m. globoko. Morje se je razsvetlilo na 50 m. širjave in ribe so kar trumoma hitelo v mreže kjer je bilo razsvitljeno. Lov se je obnesel izborno.
Za živinorejce. V poletnem času prikazujejo se pri živali razne kužne in nalezljive bolezni, zlasti se to opazuje pri prašičih, ovcah iu perutuimi. Polrebuo je, da se proti takim boleznim postopa pravočasno iu s primernimi sredstvi. Kvvude redi Ini prašek za živino, Kvvizde prašek za perutnino, Kwizde prašek za prešiče in K\vizde prašek proti driski pri ovcah so sredstva, ki so priznana kakor uajboljša proti označenim boleznim. Zakor izborno desinfekcijsko sredstvo je Frana Ivana Kwizde kreolin katero oddaja označena tvrdka v Korneuburgu pri Dunaju.
Najnovejše vesti*
Gorica 3. V tukajšnji metropolitski cerkvi brala se ju slovesna sv. maša zadušnica za umrlega cesarja Ferdinanda I., katerej so pritmtvo-vali vsi višji vojiški in civilni dostojanstveniki.
Pariz 3. Gaulois" poroča, da se glasi naj-važoiša točka lastuoročuega pisma carja Nikolaja Faureju sledeče: „Moja čutila za prijateljsko Francijo iu posebno za Vas, gospod predsednik so Vam predobro znana, da bi mogli le en trenotek dvomiti ua entuzijazmu, s katerem Vas bode sprejela ob Vašem posetu vesoljna Rusija.
Trtfovlnaka bvsojnvka In v ->«*!.
Budlmpelta. Pfouie« /»jesen 8 42 3.43 PfienicM ta juni ls«»7 —do —.- Orni za j.sen —.— — tt*za jeaeu tt.80 6.82 Koruza «» juli 18»?. 4 30" 4 31
l'A«nirh nov* o.I 78 kil. f. 9--9.06 <>.| 7l# k,U.
9 05 9 1.% od 80 kil f. 9 2 ) -9 j5 , sj. kil l. 9 3»
935 , O.l KK kil. for. -- .	• . K -
pr«.wo Ji HH- ('• 15.
Plenica: Slabe ponudbe, ome,ono povpraševanje. — Prodaja 80 lOO mt. stot 5 nč. dražje. Ri fi-lu lift. dražje.Vreme velika vročina.
Praga. Nerafinirani alidkor fur. 11.45 do — Nov po f. 11.05.
Havro. Km*n HhmIo« kou.I m fer a • iH juni 4405 ■o november 45.— mirno,
H*-»burff. Aautoa g.tod t*nr«j<" 1« juli 35 75 u ■eutam-boi 86.75, 3!« december 36 75 marc 87 75. mirno.
Dan^liha bona a. julija
danea
DrJavui dolg v papirju .... |(.2 10 „ „ * ar'-brii . . . 102 16 Av*trij*ka rfei.ta t zlatu . . 123 20 „ „ * kiouat. . . 101.— Krnditn« Akcije . . ,	, , n«7.—
fjfifldoii I o Laf. .	.... 119.45
Napoleuni.........#.62
20 luark .	.... il.72
100 italj. lir	.... 46.'5
IH»>7.
včeraj
K/205 102.15 1: 3 20 II 1.— ;-6rt.i5 119 45 «.61'/, 11.72 46.60
PrnHa QA	trgovina L jestvinami v vasi blizu
■ ■ uua OO Trstu, mi železniški progi Hrpeljo-Kozina. Natančneje so izve v kavarni „Armonia" Zanier.
i	G. PICCOLI-ja v Ljubljani	1
n^l	kateri je pripravljen iz a r o m a t i č n i li in a I i 11	li|f
JUfll	iz Kranjskih gora. Radi teh njegovih lastnosti pri-	|f|Ll!
'rilUj	anali so mu v 11. mednarodni farmaceutični raz-	iU~'
m jllll m
P m
----------- ------------ -----------■•iHvviivjVIII IUL- I«
stavi v Frani isttti. leta naj vi »jo odliko, ji
Prodaja na debelo in drobno. Prodaja so tndi v Tratu v drogeriji
CILLIA, Ponterotso
fj4j| v boteljkah po 60 nvč., kjer se dobiva tudi ta \rv	m ft ri n d o v s i r o p po isti ceni.
__Za slabotni
boleha ve vslud pomanjkanja krvi na živcih, blede in aU-slabotne otroke; izvršnega okusa in preiakuieneg* učinka je
železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta)
priporočeno od mnogih zdrivnikov. - Polliterska steklenica ve ja 1 gld., pet polliterakih steklenic 4 gld. 50 kr.
„V Narodnem domu" v Celju
je oddati v najem še nekaj prav lepih prodajalnic za nizke najemnine. Prodajal-nice leže zelfi ugodno, ker so nasproti c. kr. davkariji in okrajnemu glavarstvi! in ker sta v „Narodnem Domu* dva denaroa za-namreč „Posojilnica* in „Južno štajerska hranilnica" tako, da je tukaj vedno velik promet, posebno ker stoji .Narodni Dom" ob ljubljanski drž. cesti, po kateri gre ves promet iz Savinjske doline. V „Nar. D u je tudi gostilna, čitalnicainzbiraliSče celjskih narodnih druStev
Pogoji ae izvejo pri „Celjski posojilnici ', kamor I naj se blagovolo pošiljati tudi ponudbe.	I
Gasilno orodje
tarizgalnice vseli M
brizgalnice na par
sesalke, vodnjaki, oprave, cevi i. t. d. pri
Fr. Kerureuter,
DUNAJ
Hernals — Haupstrasse 105.
Prevdai-ki in ceniki ua vho kraje brezplačno.
Rojančani pozor!
Te dni je prevzel naš rojak Ivan H u f o n
pekarno in prodajalnicojestvin
Arcon, naliajajočo se v Rojanu it. I
(pri cerkvi).
On je uredil pekarno popolnoma, da odgovarja na vse strani. Priporoča se, da se ga pogentorua podpira po geslu „Svoji k svojim*. luia na prodaj vsakovrstne taoke iu sladščic po primernih cenah iu sprejema domači kruli v pek<» Postrežba je točna iu poštena.
Nudejaje se obilnega obiska se v naprej prav toplo zali valj uja
Ivan Bujon.
1/0
m
ififo
te

lovenci
in
si
venke!
spominjajte se
o vsaki priliki naše prekoristne družbe


Svoji k svojim!
To Vam bodi geslo v gospodarskem življenju!


3 m Jff iS!® ilii§t HI iti HI HI lllill lir^
Zaloga pohištva
tvrdke Ale s san dro Levi 31 i nz Trst, Via Rlborgo, 21 in Plazza Vecchla it. 2
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogLedal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
Njegova Svelost Papež Leon XIII.,
sporočil jo po svojem zdravnika prof. dr. Lnpponija lekarnarju Piccoliju v Ljubljani najsrčnejo znhvalo za Njih Svetosti vposlano
tinkturo za želodec.
Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicine so Piccolljevo tiukturo za želodec preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstne krepilo za želodec, katera krepča želodec, pomnožuje
tek. ter povs^ešuje probavanje in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 nvč., 12 steklenic z zavitjem > gld. 36 nvč.; postna posiljatev HO steklenic 6 gld. 26 nvč.
Najvišje priznanje
leknrju Piccoliju v Ljubljani kot prirejevalcu kapljic za aobe, katere je zadovoljnim
vBpehom Nj. c. kr. Vis. pr«jasna gospa prostolona-slednion-udova nadvojvodinja.	III
Štefanija
izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 nvč., 10 steklenic I gld. 50 nvč.
LEKARNA P1CC0LI
„pri angelju"
v
frjutijani Dunajska ce^a.
stroj na noge z visokim držalom
'■V'.
stroj na roko z visokim držalom stroj z ladjico na
k-

krog
35 gl. 50 nč. 31 gl. 50 nč.
w i •
__49 si. - „
:J0dnevna i>osku4nja	.	Sletuo jamstvo.
Vsak stroj, kateri se ne obnese izvrstno v času poBkušnje, vzamem nazaj na moje utroške. Cenik in šivalni uzorci dobiti jo na žalitev. Razpošiljalna hiša šivalnih strojev Loia Strauss
trgiivskosoduo protokolirana firma oskrbovalec društva C. k. državnih uradnikov. DUNAJ, IV., MargarettenHtrAHH» št. 12 gs.
8 teci izražam Vam svojo zahvalo za poslani mi Werthheimov šivalni stroj. Vsak kdor ga vidi, čudi se, da je pri tako izrrstnej konstrukciji take v ceno. Wadowice (Galicija) v februvarju 1897.
Ailajn pl. Bogdanv.
nadkrilujejo tudi letos vBe druge. Število izdelovalcev 4000. Izdeluje se vsako leto 50.000 strojev. Materijal izvrsten : vsled tega zelo trpežen. Precizno delo, dosedaj še ne prekoseno,
zato lahkega teka.
OBLIKA JAKO ELEGANTNA.
Zastopstvo za Trst in okolico:
Josip Egger
TRST Piazza della Caserma 3
Wertheimov šivalni stroj na dvoen prišitek
Nemški fabrikat prve vrste za domačo in obrtno rabo, razpošiljam z Dunaja na vse krajo avstro-ogersko monarhija.
4 zlate. 18 srebrnih kolajn, 30 častnih in prlznatnlb diplomov.
Kwlzde
korneuburški
r^Sš?" ifTST to,v ij,- ** •■
fc^lfflL— . . i ...
Jfont&farjgč^	veterinarsko-dijeticno
r^UhlH^ sreds,v0 za konie ro9ate
živali in ovce.
**	hlevih, kader noče živina jesti,
pri slabem probavljanju, za zboljšanje in poninožonjo mleka pri kravah. Cena '/, škatljici 70 nvč. H „ V. » 35 „
Dobiva se pristen le 7. gornjo varstveno znamko v vseh lekarnah in trgovinah z rnirodijauii.
Glavna zaloga:
PRAN, IV. KWIZDA,
c. in k. avstro-ogerski In kr. romunski đvorni liferant.
Okrožni lekarnar. Komeuhiirg pri Dunaju.
/lite & JSadnifi
1 Via Nuova na vogal« via S. Lazzaro T
Domači izdelek! VOZOVE
poljubne delane
velikosti in oprave, trpežno delo, surove in že iz kolesclne, kočije odprte in polkrite, landaverje, faetone priporoča po najnižjih cenah
Fran Wisjan
izdelovalec vozov LJUBLJANA, Rimska cesta št. 11.
Priporoča so si. slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi zalogo manifakturnega blaga. Udo-biva se povsem najnovejše blago, za moške, ženske in deco. Veliki izbor raznovrstnega perila kakor npr. Bombažine bele in rnjave is najboljših tovarn. Razuo-vrstno platno belo in rnjavo v razni širokosti. Veliki izbor ženskih štof črnih barvanih in belih. Udobivajo se razni perkali in sateni v najlepših novih in gotovih barvah. Velika zaloga najboljših modercev, nogovic. rokovic, pajčolanov svilnatih, rut najnovejših barv. Za šivilje in kitničarce, udobiva se vsa drobnarija v obilni meri. V zalogi se nahaja tudi najnovejše blago za gospode Ovratniki in ovratnice, v najnovejše mode in raznovrstno perilo. Nogovice za kolo arje. Stof 140 cm. Širok od 65 kr. naprej iz najboljših tovarn. Sprejemajo se naročnine v izvršitev možkili oblek po najnovejšem Parižkem in Dunajskem kroju.
Cene po dogovoru in sicer jako nizke. Za slovenska društva udobivajo se trobojni trakovi v razni ši-rokosti in najboljše blago za narodne zastavo.
Uzorci se pošiljajo takoj. Pošiijatev blaga na deželo poštnina prosta. V mnogobrojan obisk najtopleje priporočata svojo zalogo držeč se narodnega gesla: Svojim k svojim udani Ajte & Zadnik. Trst.
Dobro poznane in pripravne
inženirja Živica
dobivojo se vedno po navadnih nizkih cenah v skladišču tvrdke
Živio in druž.
(Schivitz & flomp.) ulica Zonta štev. 5 TRST. Na zahtevanje poiilja me oonlk.
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(registrovana zadruga z omejenim poroštvom) v TRSI U, Via Molin piccolo it. 1, I. nadstrope.
(blizu norega poštnega poslopja)
Daje posojila na vknjižbe po B'/>%i menjioo po ®70,aastavo P° ®'/i7o< Sprejema hranilne vloge in jo obrestuje po 4°/0. — Uradne ure so: Vsaki dan od 9. do la. ure dopoludnn in od 3. do 5. popoludno, ob nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje bo vsaki ponedeljek od 11. do 12. uro dopoludno, in vsaki Četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron. Zadružni doleži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki delež 10 gld.
14-
- ^ ^ X ^ ^

lOOOtl ©C^ f ■ £ ■> t j ^ ^ ^^ žg> rt> lOOOOOOCPOOOOOOOOOOkO^^
llljalka ce«. kralj, unlvorsitetne
13 Sackstrasse — GRADEC
TOVARNA ZA OBRTNE IN
tiskarno „ Styria "
— Sackstrasse 13
CON TO - KNJIGE



zistem „Patent VVorkmann Chicago" Raitrlriti zavod — Knjigovezatvo.
priporočuje se za prijazne naročbe so zatrdilom primernih cen in točne postrežb«. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov* rokotvorov v vsakem obseŽJu, brošur, plakatov* cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldl-Contl, Fakture, Debltoren, Credltoren, Cassa-knjig, Strazza, Memoriale, Journalov, Prima-note, odpravnih, menjičnih. časo-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledic iz
cinka za kopiranje itd.
Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trst, Acquedotto 35 — ARNOLDO COEN — Acquedotto 35 Trst i^oo^otiooi^oooooooadoooooooooooo^^
kico^&^s^cpooooapoooooocšpOTTO



f i»ii
s
9.8 -s* > £
* js t; 5 ?. s S^ ^H r«
SI«

Zdravljenje krvi
Čaj rT U o 6e r n t cvet" (Mllleflorl).
Cl ii kri t«r je izvrstao sredstvo proti onim stu-čiijorn, Čd pefie v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. .Teden omot za ozdravljanje, stoji ftO nfi, ter se dobiva v odlikovani lekarni
„Ai due Mori" Trst, veliki trg.
S 13 'S s" s & > * 51
' s fl K


r
Lastnik konaorcij lista ,Edinostr. ladavatelj in odgovorni urednik: F^cn Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.