Pozdrav pomladi
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
Nekaterih boljše, drugih slabše "žvrgolenje"
V dvorani velenjske glasbene šole je minulo soboto že bila pomlad. Pozdravili sojo pevski zbori, ki delujejo v občini Velenje na že tradicionalni prireditvi.
Vabilu organizatorja - Zveze kulturnih organizacij občine Velenje - se je odzvalo 16 zborov. Med njimi sta se dva predstavila ljubiteljem ubrano zapete ljudske, umetne pesmi prvič.
Oba sta (Oktet Teš in Šaleški študentski komorni zbor), po mnenju strokovnjakov, prijetno presenetila. Na posvetu, po končani prireditvi, so jima zažele-
številka 11 četrtek, 17. marca 1994
J
90 tolarjev
Spremenljivo oblačno in nekoliko hladneje bo.
i trdnejših korakov v svet to-
ZaksO pri lastninjenju ni mogoče upoštevati vsega zaostajanja plač za kolektivno pogodbo?

Dr. Maks Tajnikar in Ivo Banič na obisku v Gorenju
Med nedavnim obiskom v Gorenju so
Gosta sta si z zanimanjem ogledala tudi proizvodnjo v Gorenju Gospodinjski aparati. Na sliki: državni sekretar Ivo Banlč, minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar, direktorja programov Franc Košec In Iztok Omladlč ter v. d. predsednika poslovodnega odbora Gorenje Jože Stanič
j v-d. p
predstavniki poslovnega sistema Gorenje opozorili ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja in državnega sekretarja za industrijo Iva Baniča na potrebo po še večji podpori države izvoznemu gospodarstvu.
Vlada resda kaže v zadnjem času večje zanimanje za reševanje težav izvoznega gospodarstva. Bi pa morala, kot je poudaril v. d. predsednika poslovodnega odbora Gorenja Jože Stanič, storiti še več, da se zmanjšajo obrestne mere za posojila, v
večji meri bi morala sodelovati pri uresničevanju naložbenih projektov, saj bodo zagotavljali ohranitev delovnih mest oziroma odpiranje novih, zmanjšati pa bi bilo treba tudi prevelike obremenitve plač, ki še posebej prizadenejo izvozno gospodarstvo. Pa tudi Slovenska inven-sticijska družba naj bi namenjala v prihodnje denar tako za investicijsko opremo kot za po-trošne dobrine.
Vodstvo Gorenja je gostom predstavilo trenutni položaj poslovnega sistema, načrte za letošnje leto in aktivnosti, da bi do konca leta pripravila strateški načrt razvoja Gorenja. Problem predstavlja za Gorenje določilo, da je mogoče pri lastninjenju upoštevati zaostajanje plač za kolektivno pogodbo samo do 80 %, ne pa celotna zaostajanja. Interna sanacija Gorenja Gospodinjski aparati je v zadnjih letih temeljila tudi na nižjih plačah zaposlenih, vodstvo podjetja pa je delavcem obljubilo, da bodo zaostajanje upoštevali pri lastninjenju. Zdaj pa predpisi tega ne dovoljujejo. Sicer pa v Gorenju načrtujejo, da naj bi bile do konca leta plače zaposlenih takšne, kot jih določa kolektivna pogodba. Med pogovori pa so se dotaknili še vloge in aktivnosti Sklada za razvoj.
Na štipendije se ne gre zanašati!
Vpis v srednje, višje in visoke šole je pred osnovnošolci in srednješolci. Težka odločitev, gotovo ena najtežjih. Od tega, kako se bodo odločili, kakšen korak in zamah bodo izbrali, je v marsičem odvisno kako bodo nekoč živeli. Običajno ima človek le enkrat možnost, da si izbere poklic. Če potem, ko ga že ima, in ko ga že opravlja ugotovi, da ni izbral prav, je običajno že pozno. Le redki ga kdaj kasneje zamenjajo, večina pa ostaja na poklic privezana vse življenje.
Zato nasvet psihologa - razmišljajte o delu, ne o šoli - ni nasvet, ki bi ga kazalo spregledati, ampak nasvet, ki se ga splača upoštevati. Še zlasti danes.
Če so se marsikje včasih odločali za šolanje na podlagi možnosti: ali bo za študij, za izbrano šolo, mogoče pridobiti štipendijo ali ne, danes odločanje na tej osnovi odpade. Marsikje bi bilo to zdaj, ko postaja šolanje zelo draga zadeva, ki osiromaši družinski proračun do onemoglosti, celo nujno. A, kaj, ko se danes na štipendije ni kaj dosti ozirati. Podatek, da bo cela regija za novo
šolsko leto zmogla štipendirati le 252 dijakov in študentov, še lani pa jih je 350, pa se nam je podatek zdel katastrofalno majhen, pove dovolj. Še več pove drug, da bo več kot 70 odstotkov teh štipendij namenjeno šolanju na IV. stopnji zahtevnosti in 15 odstotkov na V., za ostalo pa... Generacija osmošolcev v regiji predstavlja 1916 otrok, kadrovskih štipendij zanje pa bo 200!
Na štipendije se torej ne gre ozirati. Na kadrovske pa sploh ne. Podobno kot za lani lahko pričakujemo tudi letos izjemen pritisk na štipendije iz republiških sredstev, kjer igra odločilno vlogo cenzus, dohodek na družinskega člana. Ta pa je bil že za lani, kljub popravku med letom tako nizek, da so zraven prišli redki.
Bodoče delo, tisto, ki ga želiš opravljati vse Življenje, naj bo v ospredju. Čeprav ti tudi danes nihče ne more zagotoviti, ali bo to takrat, ko boš končal šolanje, to res možno.
■ Milena Krstič- Planine
107,8
IMIMO VI:IJ:\.II:
vrstne glasbe. Kaj pa ostali? Tako, tako. Tisti zbori, ki so si za ta na-
kakovostna raven njihovega petja padla. Prav slednjim je zato pripo-

390 nastopajočih se Je zvrstilo na odru dvorane glasbe-e šole v Velenju, In sicer na dveh koncertih. Obisk Je bil na prvem skromnejši, na drugem koncertu pa Je bila dvorana
polna (foto:L.O.)
stop izbrali nekoliko zahtevnejše pesmi, pri tistih je opazen napredek. Minulo soboto pa je žal, zapelo tudi nekaj takih sestavov, za katere je komisija menila, da je
ročila, da v prihodnje širijo svoj program tudi z zahtevnejšimi zborovskimi skladbami ter tako dosežejo višjo kakovostno stopničko.
■ (tp)
Letošnji informativni dnevi
»»■»»»•»•»»»■»»»■»»»»»»■»■»»•»»»■»■H
Pričakovan obisk
Minuli petek in sobota sta bila za vse tiste, ki bodo nadaljevali izobraževanje na srednjih in višjih šolah, pomembna dneva. Na informativnih dnevih so namreč izvedeli marsikaj tistega, kar bo odločilno vplivalo na njihovo nadaljnjo življenjsko pot.
Na Centru srednjih šol v Velenju pravijo, daje bil obisk na informativnih dnevih za njihove šole pričakovan. Udeležilo se jih je več kot 1100 osmošolcev in njihovih
staršev. Interes za izobraževanje v programih, šolah omenjenega centra je enak lanskemu, le za srednjo strojno šolo je manj kandidatov kot je zanjo predvidenih prostih mest v šolskem letu 1994/95.
Ali bodo kje omejili vpis ali ne, za zdaj na Centru srednjih šol v Velenju še ne vedo. Treba bo počakati do 30. marca, ko poteče zadnji dan za oddajo prijave.
■ (tp)
M	
■pjpgf^^r v ^ ^^^	V \
mgm\ a i	Hf fln^ ,
WmmWKJLM\ /j	^B|H> IjfflH
■Km/r*	
fi^Bp^Pkm^^ gr J / 1 :W KMfer. ' %/■ / '-•C*' mf	
So pred pomembno življenjsko odločitvijo In na Informativnih dnevih so o njej slišali že marsikaj
%
JUTRI IZIDE ALMANAH OBČINE VELENJE
■ : :
V velenjski knjižnici bomo jutri, v petek, 18. marca predstavili zajetno knjigo Almanah občine Velenje 94, ki ga je uredila skupina mladih, zagnanih avtorjev ob sodelo-vanju velikega števila zunanjih sodelavcev. Prvo tako obsežno delo o dogajanju v Šaleški dolini v preteklem letu je dopolnjeno še s kopico drugih zanimivih podatkov in z uvodniki v posamezna poglavja. Za prijetnejše brai\je je vsako poglavje obogateno s portretom enega od
bolj znanih ustvarjalcev na posameznem področju.
Almanah občine Velenje je gotovo delo, ki ga boste radi prelistali, marsikomu pa bo tudi koristen pripomoček pri vsakdanjem delu.
Predstavitev knjige, na katero ste seveda vabljeni, bomo obogatili s prijetnim kulturnim programom v katerem bo nastopila priznana operna solistka Dušanka Si-monovič.
Almanah občine Velenje lahko z naročilnico Našega
časa, ki jo objavljamo na 12 strani, dobite še po predna-ročniški ceni 1500 tolarjev. Predstavitev bo ob 20. uri.
ZAHTEVAJTE UKEZPLAČEN KATALOG POČITNIC IN POTO\ ANI !
I Prvi termini odhodov že v mesecu marcu !_
I21RELAX
063 / 85 1-999
0602 / 61-236, 61-514. 61-006
Era Velenje

I g 8 * tt 8 88
Začeli lastninjenje firme
Zaposleni velenjske Ere so pred eno najpomembnejših nalog v tem letu. Z zbori delavcev so namreč začeli uresničevati aktivnosti, potrebne pri lastninskem preoblikovanju podjetja.
Po temeljiti seznanitvi zaposlenih glede tega naj bi v začetku letošnjega aprila začeli predčasno zbirati certifikate, v prvih dneh letošnjega maja predali vloge s programom preoblikovanja in dopolnjeno cenitvijo podjetja na Agencijo, konec junija pa naj bi na upravnem odboru podjetja obravnavali in tudi sprejeli ustrezen akt. Prav tako naj bi v mesecu juniju razpisali vpis delnic. Julija naj bi dokončno besedo o preoblikovanju firme povedala Agencija, da bi lahko oktobra letos imenovali novo skupščino podjetja.
Vodstvo firme pričakuje, da se bodo v razprave o lastninskem preoblikovanju vključili karnajmarljiveje vsi delavci firme in tudi morebitni tuji vlagatelji.
■ (tp)
Zeleni Slovenije o LDS
"novi"
Če bi objavili vsa stališča, razmišljanja, mnenja, zahteve, ki nam jih pošilja NSZS, Nacio-nal socialna zveza Slovenije, njen predsednik Matjaž Ger-lanc, bi lahko v Našem času brali samo o tem. Zato smo naredili kratek povzetek sporočenega v enem tednu:
Seznanjeni smo s kandidatno listo za občinski svet nove občine Velenje: Matjaž Gerlanc, Aleš Pisanec, Milan Kotnik, Mihael Miklavzin in Matjaž Breznikar; s tistim, kar naslavljajo na Ustavno sodišče Republike Slovenije, ker se menda pojavljajo namigovanja o protiustavnosti delovanja NSZS; s tem, kako si menda v časopisu Prijatelj privoščijo NSZS in predsednika osebno; protestirajo zoper trditev
/O
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje, Rudarska 3
PREPUSTITE SVOJE FINANČNE SKRBI STROKOVNJAKOM, KI SO USPOSOBUENI ZA TOVRSTNE POSLE!
Poleg finančnega svetovanja in posredovanja pri trgovanju z vrednostnimi papirji, nudimo strankam tudi upravljanje z njihovim premoženjem.
Pogoji:
1.	Najmanjši vložek: 5.000 DEM v tolarski protivrednosti ali vrednostnih papirjih, ki kotirajo na borzi
2.	Rok vezave: najmanj 3 mesece
3.	Provizija: 1% ob vstopu v upravljanje
4.	Delitev dobička: 80 % - 20 % v korist stranke
Usposobljeni smo tudi za trgovanje na borzi plemenitih kovin.
LB SB Velenje d.d. banka, ki vam omogoča varno in donosno naložbo vašega premoženja.
Zavod za ekološke raziskave ERICo Velenje
Kovnica znanja in strokovnjakov
O združevanju štirih tim. sredinskih strank so ritekateri državljani morda zmotno pomislili, da se v LDS utapljamo tudi Zeleni Slovenije. Temu seveda ni tako: z LDS se je združila stranka ZESS, ki je 16. 3. 1993 v nasprotju z zakonom prevzela del zaščitenega imena Zelenih Slovenije in s tem med ljudi vnašala programirano zmedo. Kljub temu, da združitev balkanizira Slovenijo (vladajoča LDS je z njo brez volitev pridobila 9 novih poslancev!), Zeleni opozaijamo na njeno pozitivno razsežnost: politični prostor se je s tem dejanjem poenostavil in razčistil, sataliti, ki jih je vladajoča nomenklatura leta 1989 poslala ustanavljati nove stranke, pa so se vrnili v domače oporišče. Zeleni Slovenije bomo seveda ostali samostojni, tudi v bodoče se ne bomo ozirali niti na desno niti na levo, naše barve pa bodo še bolj razpoznavno zelene.
Za Zelene Slovenije ■ predsednik Vane Gošnik
Kaj sporočajo iz NSZS?
Še največji optimisti zagotovo niso pričakovali takšnega razcveta velenjskega ekološkega zavoda, ko so ga aprila pred dvema letoma ustanovili šoštanjska termoelektrarna, velenjski rudnik in ESO. Sicer pa ima ta zavod zasnove v skupini za ekološke raziskave, ki jo je leta 1986 zasnoval takratni vodja razvoja na velenjskem rudniku mag. Franc Avberšek.
Slabi dve leti torej delujejo kot zavod, naredili pa so že toliko, da
naredili tudi na področju projekta Mladi raziskovalci. V svoji ekipi imajo magistra kemijskih znanosti, dve magistri bioloških znanosti, biologinjo specialistko, štiri diplomirane biologe, tri diplomirane inženirke kemije, profesoija geografije in diplomirano inženirko geologije. Večina jih je vključena v nadaljnje izobraževanje, zato se bo njihova izobrazbena struktura še povečala.
In kaj delajo v ERICo?
Predvsem ekološke raziskave, ki so potrebne za načrtovanje sanacije okolja in planiranje razvoja gospodarskih dejavnosti v Šaleški
zapisano v Našem času, da so vse stranke v velenjski občini dale soglasje k ustanovitvi komune za narkomane v graščini Turn, kar ne more biti res, saj Matjaž Gerlanc ni podal soglasja; v enenj od dopisov razmišljajo o tem, kdo si želi novih občin; seznanjajo nas z vsebino pisma naslovljenega na Državni zbor in Državni svet v zvezi z zbranimi podpisi o razveljavitvi zakona o državljanstvu; potem pa vas in nas Matjaž Gerlanc, zdaj že kot nosilec liste za lokalne volitve v novi občini, seznanja tudi s tem, kako bo NSZS v Velenju nastopila na njih: samostojno! Če bo prišla v občinski svet pa bo, tako piše, poskušala dobiti v svoje roke krajevno policijo in socialne zadeve.
■ mkp
Delo Zavoda za ekološke raziskave ERICo Je pohvalil slovenski minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, ki si je z zanimanjem ogledal tudi nov laboratorij za analizo organskih onesnaževalcev v okolju.
bodočega odlagališča pepela v TEŠ, sanacijski program za površinske voda Šaleške doline, spremljali delovanje centralne čistilne naprave za komunalne odpadne vode v Šoštanju, analizirali vpliv zapiranja krogotoka onesnažene vode iz odlagalčišča pepela na Velenjsko jezero in Pako, ocenili primernost ureditvenega načrta Jezero za turistične in rekreacijskem namene, raziskali ogroženost zdravja delavcev na izpostavljenih delovnih mestih premogovnemu prahu, pepelu in radioaktivnemu sevanju v TEŠ. Izdelali pa so tudi kar šest slovenskih raziskovalnih projektov, med drugimi Vpliv onesnaženega okolja na gozdove v Sloveniji ter stabilnost slovenskega gozda v luči pojava umiranja gozdov. Poleg tega so sodelovali v štirih mednarodnih raziskovalnih projektih.
"Naši raziskovalci so doslej v strokovnih revijah, na znansvet-nih posvetovanjih doma in v tujini ter v poročilih objavili 99 strokovnih poročil v obliki magisterijev,
Visokotlačni tekočinski kromato-graf je osnovna oprema za analizo organskih onesnaževalcev v okolju. Analizirali bodo lahko posamezne pigmente v rastlinah, kar bo predstavljalo izhodišče za ugotavljanje vpliva posameznih tipov onesnaženega okolja na rastline. Najprej bodo izpopolnili raziskave na področju propadanja gozdov. Prvi v Sloveniji bodo analizirali zdravstveno stanje gozdov na mikronlvoju, dvignili nivo raziskav tako, da bodo rezultati primerljivi z raziskavami drugih raziskovalnih organizacij. Ločili bodo lahko specifične vplive žveplovega dioksida od vplivov ostalih onesnaževalcev in pojasnili njegove dejanske vplive na gozdove.
člankov, predstavitev na posvetovanjih, delovnih in zaključnih poročilih," je dejal direktor mag. Boris Stropnik. "Poleg tega pa so naši raziskovalci mentorji srednješolcem pri prvih raziskovalnih nalogah in strokovni vodje pri diplomskih nalogah. Vključeni so v izobraževanje odraslih v Zasavju. S svojim delom postajajo zanimivi tudi za mednarodno sodelovanje na področjui onesnaževanja TEŠ. Med drugim sodelujejo z Inštitutom za medicino dela iz Berlina."
Okoli 70 odstotkov raziskav plačata rudnik in termoelektrarna, 10 odstotkov ministrstvo za znanost in tehnologijo, preostanek pa pridobijo z izvajanjem ekoloških raziskav za občino, komunalno podjetje in druge.
■ Mira Zakošek
so se želeli prejšnjo sredo javnosti predstaviti. Medse so povabili mnoge raziskovalce, predstavnike velenjskih podjetij in ministrstva za znanost in tehnologijo. Ob tej priložnosti so odprli tudi sodobno opremljen laboratorij z visokotlačnim kromatografon, ki jim bo omogočil analiziranje posameznih vplivov onesnaževanja na rastline. Točno bodo lahko določili, koliko na primer naše gozdove poškoduje žveplov dioksid. To bo tudi prva analiza, ki jo bodo opravili v novem laboratoriju.
V dveh letih so opravili mnogo raziskovalnega dela, ogromno pa
dolini. Tako raziskujejo onesnaženost dimnih plinov in zraka, padavin, tal, vodnih virov, vodotokov in jezer. Posebno pozornost namenjajo raziskavam vplivov onesnaženega okolja na vegetacijo, predvsem na gozdove, izvajajo radioekološke raziskave na odlagališču pepela in v bivalnem okolju, možnosti ozelenitve odlagališča pepela oziroma preprečevanje zapraševanja, raziskujejo pa tudi ekološke vplive rudarskih ugreznin in jezer na lokalno okolje. Poleg tega pa so v lanskem letu izdelali še oceno emisij škodljivih snovi iz
68290 Sevnica, Slovenija Hermanova 1, p.p. 9, telefon: n.c. (0608)41 224 fax: (0608)41 626, telex: 35815 TANSEV SI
TANIN SEVNICA za potrebe svoje proizvodnje odkupuje les pravega kostanja. Les je lahko tudi suh, grčav ali kriv, le gnil ne sme biti. Po potrebi vam les tudi posekamo. Rok plačila je 15 dni po dobavi.
Pokličite nas na telefonsko številko 0608 41-349 ali 41-044 in o vsem se bomo dogovorili.
s/ivmpsKo šAJtsš-zst m/fvs^A
OH, TE NASE LJUBE PLAČE
Naše plače so ena res čudna stvar. Zaradi njih se eni križajo, drugi veselijo, tretji razburjajo. Vse to delajo eni zaradi svojih plač - ali pa zaradi plač drugih. V preteklih dneh je bilo tudi po Šaleški dolini veliko takega obnašanja ljudi, ko so kar na televiziji videli, koliko zaslužijo nekateri občinarji. Nekateri so ob tem vzdihovali, ker so bili prepričani, da si takih plač ne zaslužijo, tisti, ki naj bi take prejemke dobivali, so vzdihovali, zakaj ni res, da bi res mesečno nosili toliko domov.
Težava je bila predvsem zato, ker so nekateri vzeli podatke "bruto za neto" in taki so res zgledali morda malo previsoki, še posebno, ker je v naravi ljudi, da dela občinskih funkcionarjev ne cenijo visoko. Saj so celo tako kritični, da nekateri menijo, da si za svoje delo sploh ničesar ne za-
služijo. Drugi so seveda nasprotnega mnenja: že samo, da mešajo to občinsko brozgo, si zaslužijo dostojen prejemek. Seveda ni naše, da bi sodili, kdo ima bolj prav, niti to, da bi ocenjevali, ali taka "poročila" sodijo na televizijski ekran. Eni očitno menijo, da velja za denar narediti vse. Eni spet govorijo, da je taka objava še slajša, če gre za kakšno maščevanje. Tisti, ki so v tem kotlu, verjetno že vedo, kako in kaj, vsi navadni smrtniki pa tega verjetno ne bodo nikoli vedeli. Tem je bila le vržena kost, ki so jo eni bolj, drugi manj slastno pograbili in začeli glodati. Ali si bo pri vsem tem kdo polomil zobe, bomo seveda šele videli.
Sicer pa problem plač ne buri le velenjskih občinskih razmer, ampak vso našo ljubo državo. Med nas je namreč pljusknil že devetnajsti val zamrznitve plač.
Kot vedno seveda tudi ob tem primeru to akterji imenujejo z drugačnim imenom, bistvo zanj bi bilo vendarle enako. Seveda gre tudi v tem primeru za tipično naš ukrep, ki bi prizadejal le ene, nikakor ne vseh. S tem hočemo verjetno dokazati, da smo dosledno presekali s teorijo enakih želodcev. Kot običajno bi seveda ne bili toliko prizadeti tisti, ki jim je že doslej odmerjen visok mesečni prejemek, oni zgoraj pa so nasploh poskrbeli, da so iz tega omejevalnega postopka izvzeti. Njim namreč res ne sme kruliti po želodcih, saj potem ne bi slišali glasu ljudstva; v imenu njih pa vendarle vladajo in njim morajo vedno prisluhniti, da lahko izpolnijo njihove želje in zahteve. Ampak tisti zgoraj slišijo še celo več; lahko bi rekel, da imajo prisluhe. Saj iz njihove baze vendarle ne prihajajo ni-
kakršne zahteve, naj jim vendarle za božjo voljo in v dobro države znižajo že tako pičlo odmerjene plače.
Ob tem pa, ko "navadni" ljudje jamrajo zaradi tankosti mesečnih kuvert, so seveda še bolj dovzemi za to, kako se drugače deli denar. Zato je bila "bomba", ki jo je nekdo menda v imenu sociale in demokracije nastavil kar na televizijski ekran, deležna toliko večje pozornosti. Tisti, ki jo je nastavil, je seveda tudi vedel, da je bolje, da jo nastavi "bruto" in ne "neto". Pravno je "pokrit, saj tudi pri nas vse bolj govorim le o bruto plačah, učinek pa je veliko večji. Ampak palica ima vedno dva konca in udari lahko tudi na dva kraja.
■ (Kr)
17. marca 1994
li€M 3
Avstrijsko ministrico za okolje In prostor Mario Rauch Kal lat je Izgradnja odžvepljevalne
naprave četrtega bloka podrobno zanimala
obsežnih ekoloških sanacijah kot ji ta čas izvajajo v Šoštanju. Vendar pa v letošnjem letu iz republiškega proračuna za izgradnjo petega bloka še ne bodo mogli nič primakniti. Pokriti morajo namreč še obveznosti do četrtega bloka. Vse tudi kaže, da bo težko priti do kreditov svetovne banke. Po njenih kriterij namreč Slovenija ekološko ni tako hudo prizadeta. Zavedajo pa se obsežnosti, ki jo imajo do Šoštanja in tudi v tem ministrstvu bodo storili vse, da bo finančna konstrukcija za pričetek teh del, najkasneje do konca leta, sklenjena.
Za izgradnjo odžvepljevalne naprave petega bloka, ki bo veljala po besedah Maksa Tajnikarja okoli 150 milijonov mark, naj bi tretino sredstev zagotovila država Slovenija, približno polovico bi pridobili z najetjem kreditov, preostanek pa upajo, da bo podobno kot pri četrtem bloku, pokril avstrijski ekološki fond.
Pogovora v Šoštanju so se udeležili številni domači in tuji novinarji, ki so prisotnost visokih gostov izkoristili tudi za druga vprašanja. Veliko pozornosti so namenili nadaljnji usodi jedrske elektrarne Krško, ki bi jo Avstrijci, kot je splošno znano in to mnenje zagovarja tudi Kallatova, najraje zaprli. Minister Tajnikar je poudaril njen pomen za slovensko energetiko, ki zagotavlja ta čas le tre-tinsko samosokrbo in zagotovil, daje njeno obratovanje med najvarnejšimi v svetu.
Govorili pa so tudi o avstrijski ekološki črni točki, Muri in Dravi, ob kateri živi tretina Slovencev, doslej pa so ti dve reki naši sosedje mačehovsko obravnavali. Avstrijska ministrica je zagotovila, da imajo načrt očiščenje že izdelan. V prvi fazi so sanirali svoja jezera v katerih je danes že pitna voda.
■ Mira Zakošek
Termoelektrarno Šoštanj je obiskala avstrijska ministrica za okolje in družino Maria Rauch Kallat
..............................«.««■....»...».».»...••»»»»»»•»»»»•»»»•»o.......................■»■••*•••«■•••■■••«•■•*«...........
Podpora ekološki sanaciji šoštanjske termoelektrarne
Šoštanjska termoelektrarna je gostila sredi prejšnjega tedna avstrijske goste, med njimi ministrico za okolje in družino Mario Rauch Kallat, slovenskega ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnika, državnega sekretarja Borisa Soviča in predstavnike izvajalca odžvepljevalne naprave četrtega bloka Waa-gner Biro In Drauconsulting. Ogledali so si, kako gradnja odžvepljevalne naprave četrtega Moka, Id jo sofinancira tudi avstrijski ekološki font, napreduje in govorili tudi o pripravah na pričetek del odžvepljevalne naprave petega bloka.
Z zadovoljstvom so ugotavljali, da gre vse po načrtih in da naj bi začela odžvepljevalna naprava četrtega bloka konec letošnjega leta poskusno, sredi prihodnjega leta pa tudi redno obratovati. Po besedah direktoija Jara Vrtačnika bo to pomenilo 40 odstotkov manj škodljivih emisij v ozračje, na bloku štiri pa bodo emisije nižje kar za 90 odstotkov. S tem pa se v Šoštanju ne morejo zadovoljiti, čaka jih še izgradnja odžvepljevalne naprave na petem bloku. Četudi se pri zagotovitvi vsega potrebnega zatika, je
Srečanje predstavnikov avstrijskega ministrstva za okolje In družino, predstavnikov šoštanjske termoelektrarne In ministrstva za gospodarske dejavnosti, Je bilo delovno, Izmenjali so izkušnje In nakazali nadaljnje sodelovanje
zagotovil, da bo še v letošnjem letu objavljen razpis za izbor izvajalca.
Avstrijska ministrica za okolje in družino Maria Rauch Kallan je poudarila, da je ena pomembnih aktivnosti njenega ministrstva pomoč sosednjim deželam pri uresničevanju njihovih ekoloških projektov. Avstrijci so naredili na tem področju v zadnjem času izjemno veliko, v desetletju od leta 1980 do 1990 jim je uspelo škodljive emisije zmanjšati kar za 79 odstotkov. Zdaj torej pomagajo sosedom, saj si močno želijo, da bi emisije, ki prihajajo seveda tudi na njihovo ozemlje, čim prej znižali. Ta čas sofinancira njihovo ministrstvo poleg omenjene izgradnje še štiri ekološke projekte pri nas. Če jim bodo finančna sredstva dopuščala bodo podprli tudi izgradnjo odžvepljevalne naprave petega bloka, vendar tega zagotoviti avstrijska ministrica ni mogla, ker še nimajo sprejetih finančnih planov in ker imajo veliko ekoloških problemov tudi pri svoji severni sosedi.
Minister Maks Tajnikarje poudaril pomen šoštanjske termoelektrarne v slovenski energetiki in izrazil prepričanje, da mora država sodelovati pri tako
V vsakodnevni borbi s časom vedno znova hrepenimo po tem, da bi čim več stvari opravili na enem mestu.
Da bi v kar največji meri zadovoljili potrebe kupcev in jim na svojih prodajnih mestih ponudili čim več, smo se v ERI odločili povabiti k sodelovanju vse; ki bi pestro ponudbo v naših blagovnicah s svojo dejavnostjo še obogatili. Blagovnice so izvrstna priložnost za različne dejavnosti, saj zagotavljajo stalen dnevni pretok ljudi in s tem širok krog potencialnih kupcev.
DEL SVOJIH
V okviru svojih blagovnic v središču Velenja ponujamo v najem del lastnih prodajnih površin.
Banke, menjalnice, turistične agencije, čevljarji, urarji, cvetličarne, izdelovalci ključev..., skratka vsi, ki bi radi svoje blago ali storitve ponudili v naših blagovnicah, si s tem zagotovili boljši zaslužek, kupcem pa prihranili dragoceni čas, lahko pošljete svoje pisne ponudbe na naslov:
ERA d.d. Prešernova 10 63320 Velenje
DOBRODOŠLI V SREDIŠČU DOGAJANJA!
			
I; - X J'' '' ♦ ' ,	22	B	E NOVICE
1.	Gospodarska zbornica Slovenije -Združenje za gostinstvo in turizem organizira SEMINAR S PREDAVANJI IN PREDSTAVITVIJO živilske industrije, proizvajalcev opreme, čistil in trgovine z željo, da kakovostno izboljšamo in dopolnimo našo gastronomsko ponudbo in dvignemo nivo v naših restavracijah in drugih obratih.
Seminar bo 23. marca 1994 ob 9.00 uri v Hotelu PLANJA na Rogli.
Kotizacija za udeležbo na seminarju z degu-stacijo s kavo in hladno toplim bifejem je 1.200,00 SIT, ki jo nakažete na ŽR Gospodarske zbornice Slovenije št. 50101-637-58127.
Prijavnico in ostale informacje lahko dobite na GZS - Območni zbornici Velenje, tel: 063/856-920.
2.	Gospodarska zbornica Slovenije -Združenje za gostinstvo in turizem organizira dne 22.03.1994 ob 9.00 uri v prostorih Hotela PLANJA na Rogli SEMINAR s predavanji in predstavitvijo slovenskih vin in njenim trženjem v restavracijah ter gostilnah.
Kotizacija za udeležbo na seminarju z degu-stacijo in kavo je 800,00 SIT, ki jo nakažete na ŽR Gospodarske zbornice Slovenije, št. 50101-637-58127.
Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavo.
Prijavnice lahko dobite na GZS - Območni zbornici Velenje.
3.	Obveščamo vas, da pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Norwei-gian Trade Council-om, 1-dnevno Slovensko-norveško poslovno konferenco, ki bo predvidoma v drugem tednu meseca junija tega leta (7. ali 9. junija).
Poslovna konferenca bo potekala v prostorih Norwegian Trade Councila, v Oslu.
V kolikor ste zainteresirani za udeležbo na poslovni konferenci vas prosimo, da svoj interes za udeležbo prijavite (obrazci so na razpola-
gi na GZS - Območni zbornici Velenje, Trg Mladosti 2).
Stroške potovanja krije vsak udeleženec sam. Poslovna konferenca bo potekala v angleškem jeziku, prevajanja ne bo.
4. Trgovinsko-industrijska zbornica župani-je Veszprem in GZS Območna zbornica za Po-murje organizirata srečanje s poslovno borzo med madžarskimi in slovenskimi gospodarstveniki, ki bo v četrtek, 19. maja 1994 ob 11.00 uri v Veszpremu na Madžarskem.
Na poslovnem srečanju bodo prisotne naslednje gospodarske panoge:
-	strojna industrija
-	elektro industrija in elektronika
-	lesna industrija
-	avtomobilska industrija - rezervni deli
-	kmetijstvo in prehrambena industrija
-	tekstilna industrija
-	kemična industrija
-	gradbeništvo
-	trgovina
-	turizem
Rok za prijavo slovenskih podjetij je 30.03. 1994. Kotizacije za udeležbo na poslovnem srečanju ni!
DRUŠTVO ŠALEŠKIH LIKOVNIKOV
Kajuhova 10 Mayerjeva vila ŠOŠTANJ
n&zmujzMo r gn&nčnio
ŠOLO za ■ izpopolnjevanje ^ znanja v
f mbiijg
LItf&KFZA. f Interesente vabimo vpisu 18. marca 1994 od 16. do 19. * ure v fytayerjevivili f v Šoštanju.
ZAKAJ BI LJUDJE
o
TEKALI
ČE IAHK0 DOBIJO
VSE NA ENEM MESTU?
o
E A

4 \MS i:AS

17. marca 1994
Z novinarske konference PIT Slovenije, enota v Celju
iii>«iiii«*«ii«a«««>ii«iiiia««iiiKa«il(lltalili>iiXlt>llsala)ll,IIIItslll>llslMate(<slllxa>llxal|
V 8 občinah novih 6000 naročnikov
PTT Slovenija, poslovna enota Celje, je po velikosti tretja največja enota od devetih v Sloveniji s 66 poslovnimi enotami in 850 zaposlenimi. V prvih letošnjih dveh mesecih sledijo zastavljenim ciljem, saj so priključili na telekomunikacijsko omrežje že šest telefonskih central z več kot 3000 priključki in več kot 700 novih naročnikov. Pa tudi sicer bo letošnji razvojni načrt celjske PTT enote za osem občin, ki jih pokriva, zahteven še zlasti pri telekomunikacijah. Zgradili naj bi namreč nekaj manj kot 16.700 telefonskih priključkov in na novo vključili v osmih občinah več kot 6000 telefonskih naročnikov. To bo celjsko PTT enoto stalo približno 3 milijarde tolarjev. Kakšno petino denarja naj bi za naložbe zagotovili naročniki sami, nekaj z lastnim denarjem in s krediti
Dograditev omrežja v Vinski Gori je ena prednostnih in dokaj zahtevnih nalog. Vključitev dodatne telefonske digitalne centrale v Velenju paje povezana z izgradnjo optičnega kabla, ki bo kot del optičnega križa povezoval Ljubljano in Ravne na Koroškem. Pričakujejo, da bo to konec tega leta.
V občini Žalec predvidevajo vključitev dodatne telefonske centrale z izgradnjo omrežja v Šempetru, Žalcu, na Polzeli, zamenjali naj bi telefonski centrali v Petrovčah in na Pirešici ter postavili novo v Bra-slovčah, kjer naj bi prav tako dogradili omrežje. Letos bodo v mozirski občini dogradili omrežje na Rečici ob Savinji in v Nazaiju, zamenjali telefonsko centralo in dogradili omrežje v Gornjem Gradu, v Kokaijah, s krajevno skupnostjo Solčava pa za zdaj še niso uspeli poiskati skupnega jezika za podpis
bank, dobaviteljev in izvajalcev.
To je med drugim o poslovanju celjske enote PTT podjetja Slovenije v letu 1993 in o načrtih za letos na novinarski konferenci (bila je prejšnji četrtek) povedal pomočnik generalnega direktorja PTT Slovenije in vodja celjske enote Jože Palčnik.
Kar nekaj naložb bo "ostalo" v Celju in nje-
Del velenjske pošte bi radi dali v najem
Delitev premoženja med obema dejavnostima (pošto in telekomunikacijami) bo pokazala, kakšno "usodo" bo doživela velenjska pošta. Da so zgradili takšno kot je, so narekovale takratne potrebe in tudi tehnologija.
Po besedah Jožeta Palčnika so že iskali možnosti, da bi zapolnili sedaj prazne prostorske zmogljivosti v tem objektu. Zgornjo etažo so ponudili v najem, vendar ni bilo zanimanja. Pri spreminjanju namembnosti prostorov v poslovne bi morali namreč urediti tudi posebne vhode. To paje za celjsko PTT enoto prevelik zalogaj, saj nameravajo letos vlagati denar v posodobitev. Interesa za vlaganje v zidove pa pri tistih, ki so se za najem zanimali, za zdaj tudi ni bilo.
govi okolici. Med največje gotovo sodi posodobitev stare glavne pošte na Krekovem trgu, špedicijo bodo preselili v Ljubljano, Na Kosovelovi ulici pa bodo zgradili sodoben pretovomi center z manjšim poštnim uradom.
Na novinarski konferenci so predstavniki celjske PTT enote zatrdili, da obseg naložb za območje velenjske občine ni tako skromen, kot bi kdo mislil.
pogodbe.
V primerjavi z drugimi regijami v državi in tudi z državami Evrope s kakovostno ponudbo sledijo evropskim merilom, z zajetnim naložbenim programom pa poskušajo tudi na drugih področjih. Tako dosežene ravni ne nameravajo znižati z ukinjanjem pošt, ki poslujejo negativno. Nasprotno. Takoj ko bo država sprejela ustrezno zakonodajo, bodo s
NAROČILA NA p.p. 45, 61101 Ljubljana ali
na tel.: ^ (061) 213-475
Cang - Slang shujševalni čaj
Edini čaj v Republiki Sloveniji, ki ima potrdilo od Zavoda za farmacijo in za preizkušanje zdravil o svoji neškodljivosti. Vsaka škatla vsebuje to potrdilo.
Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem
Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tuch ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang - Šlang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi, je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang - Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang - Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega časa so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek.
Škatlica Čang - Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in
nosecnicam.
Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p.p. 45, 61000 Ljubljana in po telefonu: (061) 213-475. Čang - Šlang prodaja na slovenskem tržišču podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana. Cena Čang - Šlanga je 599 tolarjev + poštni stroški. Plačate po povzetju.
3H3HH
IME IN PRIIMEK
ULICA IN ŠT.
POŠTNA ŠT. IN KRAJ
ŠTEVILO ZAVITKOV
koncesijami in pogodbenim odnosom opravljanje nekaterih poštenih dejavnosti zaupali zasebnikom.
Nadaljnji razvoj poštne dejavnosti in telekomunikacij paje na celjskem precej odvisen od izgradnje optičnega križišča v Sloveniji. Letos položenih 255 km kabla, ki bo povezal Ljubljano in Maribor, naj bi posegli tudi na celjsko področje. To pa pomeni, da bo celjska enota PTT podjetja Slovenije že lahko letos priključila 16.700 novih priključkov v telefonsko centralo, kar je petkrat več kot lani. Telefon bo dobilo več kot 6000 novih naročnikov ali za polovico več kot lani. Tudi razmerje med mehanskimi in digitalnimi centralami se bo precej spremenilo. Ob koncu lanskega leta je bilo v celjski regiji še 51 -odstotkov mehanskih te-lefonskih central, ob koncu tega leta naj bi jih bilo samo še 31 - odstotkov.
Do 30. septembra lani je celjska PTT poslovala kot samostojno podjetje, od takrat dalje paje le enota velikega slovenskega PTT - ja. Do omenjenega dne je poslovala pozitivno. Kako je glede tega sedaj pod skupno streho, je ta čas težko izračunati.
Že na prejšnjih in seveda tudi na četrtkovi novinarski konferenci so opozaijali na težave, ki jih povzroča administrativno urejanje cen PTT storitev. Te zelo zaostajajo v primerjavi s cenami industrijskih proizvodov in drugih storitev. Če nekako cena impulza za mednarodni promet sledi razvitemu svetu, tega nika-
NAROCILA NA p.p.45, 61101 Ljubljana ali na tel.:
S (061)213-475
Tako kot občani tudi sami PTT - jevci niso zadovoljni s telefonskimi imeniki. Ti so presek trenutnega stanja, nove naročnike pa priključujejo na omrežje skozi celo leto.
Žal nič drugačene bo z letošnjimi telefonskimi imeniki. Izšli naj bi 15. maja. To bo šest knjig, rumene strani bodo posebej, v njih pa bodo naročniki razdeljeni po krajih in ne po poštnih enotah, kot je bilo doslej. Celjska PTT naj bi bila skupaj z Novim mestom in Krškim.
kor ni mogoče trditi za ceno le - tega v notranjem prometu. Po izračunih naj bi bila od 10 do 17 - krat nižja kot v drugih evropskih državah. Predlog za spremembo cen upravni odbor PTT podjetja Slove-
Bo velenjska pošta postala poslovno (ali kakšne druge vrste) središče?
nije že pripravlja.
Po besedah Jožeta Palčnika naj bi cene postopoma približevali cenam v manj razvitih državah Evropske unije, hkrati pa bi poenotili cene za telefonske priključke v vsej državi. Na Celjskem jim je to že uspelo poenotiti. Tako danes stane telefonski priključek krajana na vrhu Paškega Kozjaka ali v stanovanjskem bloku v središču mesta približno 1500 nemških mark (približno 120 tisoč tolaijev). Ob tem pa je treba zapisati, da morajo bodoči naročniki - poleg prej zapisanega zneska - kreditirati PTT s 1000 do 2000 nemškimi markami (odvisno od tega, kakšna je geografska in demografska struktura območja, kjer bodo omrežje gradili).
■ tP
DŽIRLO GUARD
USTNIK ZA TRAJNO UPORABO
ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO. Se strinjate? Torej nehajte kaditi! Če pa se vam to zdi nemogoče, se zavarujte: DŽIRLO GUARD. DŽIRLO GUARD je japonski izdelek, ki osvaja svet. Majhno varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani do 97 škodljivih snovi iz cigaretnega dima. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra, zato cigareti ne odvzame arome in je trajno uporaben.
DŽIRLO GUARD omili ali celo odpravi značilen kadilski kašelj in preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh. Pomembne raziskave so pokazali
ga ustniKa UZ.1KLU i.UAKU še prozornega, kjer boste lahko opazovali njegovo delovanje.
KAKO DELUJE
DŽIRLO GUARD ni filter!
Deluje po zakonih aerodinamike

i
venturijeve cevi. Pri vdihu dim potuje skozi odprtino A po drobni cevki, kjer njegova hitrost naraste na 300 km/h. Nato zadene ob pregrado B, kjer se vroči katran loči od dima in se kopiči v notranjosti držala C. Ohlajen dim nato deluje po deblu tesnila D v odprtino E, pri tem pa ne izgubi okusa in vonja.
Cena: 999,00 SIT + PTT stroški
NAR0CILNICA
IME IX PRIIMEK
ULICA INST.:
KRAJ IN POSTNA ST.:
kom. aaiiRia
NAROČILNICO pošljite no noslov DZIRtO d. o. o., P.P. 45, 61101 LJU8UAHA
ZA MŠO PRODAJO IZDELKOV IŠČEMO AGENTE. ZAINTERESIRANI NAJ SE JAVIJO NA TELEFON (061) 213-475

Mm
d.o.c
NAROČILA NA p.p.45,"^ 61101 Ljubljana ali na tel.:
S (061)213-475
GIGGIRICI
GIGGIRICI . LOSION, KI POSTOPNO VRNE LASEM NJIHOVO PRVOTNO, MLADOSTNO NARAVNO BARVO!!!
Revolucionaren dosežek kemične industrije v
borbi za ohranitev mladosti!
Ali poznate vzrok za sivenje las v starosti?
Naj vam jih na kratko razložimo.
Lasje so pretežno sestavljeni iz proteinov, kateri
vsebujejo tudi snov MELANIN, količina melanina
pa določa barvo naših las.
S starostjo se količina melanina v laseh zmanjšuje, zato lasje postopoma sivijo in sčasoma postanejo popolnoma beli.
Losion GIGGIRICI je blaga, brezbarvna tekočina, ki vsebuje pigment, po sestavi podoben melaninu. Z vsakodnevnim nanašanjem na lase bo ta pigment postopoma nadomestil melanin. Rezultata ne boste takoj opazili, kajti GIGGIRICI deluje počasi in postopoma. Okolica ne bo opazila nenadne spremembe!
Losion ne vsebuje snovi, ki bi vašim lasem škodile in jih razžirale, kot se dogaja pri barvanju las. Primeren je za vse barve las, za vse dolžine. NEVERJETNO, VENDAR RESNIČNO. PREPRIČAJTE SE SAMI!
teden 3. teden 4,teden
Cena: 2.399,00 SIT+ PTT stroški
NAR0CIINICA
IME IN PRIIMEK
UIJCAINŠT.:
KRAJ IN POSTNA ST.:
KOM. GIGGIRICI
NAROČILNICO pošljite m Msbt __MIRLO d. «■ o., t.r. 45, ti 101 UBIUANA
U MŠO PR00AJ0 IZDELKOV IŠČEMO MOTE. ZAINTERESIRANI NAJ SI JIVUO U TELEFON [Mil213-475
17. marca 1994			IM ČAS S
			
Smeli načrti podjetja Gost Velenje
■•»»»»»•»»•■»•»•»a*««*«««««««««««***««««**««*«
Ob jezeru nastaja velik turistično rekreativni center
Turizem in rekreacija sta prednostni panogi bodočega velenjskega razvoja. Možnosti zanju se bodo že v drugi polovici leta, ko bo sklenjena naložba v zaprti krogotok tehnoloških voda šoštanjske termoelektrarne, razmahnile. Obiskali smo podjetje Gost, ki že ima nekaj rekreacijskih turističnih objektov ob velenjskem jezeru, in kramljali o nadaljnjih zamislih z direktorjem Francem Lenartom.
Za uvod kratka predstavitev vašega podjetja!
FRANC LENART: "GOST, podjetje za gostinske storitve in počitniško turistično ter rekreativno dejavnost, je bilo organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo s celotnim kapitalskim vložkom Rudnika lignita Velenje. Nastalo je iz nekdanje delovne skupnosti družbeni standard, ki je vrsto let opravljala prehrambene, gostinske, letovalne in nastanitvene storitve za delavce kombinata REK, pa tudi za zunanje naročnike. Sicer paje šel GOST v svoji zgodovini skozi številne organizacijske oblike, od obračunskih enot v okviru rudnika, tozd Družbena prehrana in gostinstvo, do delovne skupnosti v sestavu SOZD REK in sedanje družbe z omejeno odgovornostjo. Kot kaže pa tudi takšne organiziranosti sedanjega podjetja GOST ne bo več dolgo, saj jo čaka lastninska preobrazba in s tem seveda vetjetno tudi nova organizacijska forma.
Ne glede na organiziranost in ime, ki gaje GOST v posamezni razvojni fazi imel, je za njegovo dejavnost ves čas veljalo, da so bile njegove prehrambene in letovalne storitve neprofitne, za poslovanje gostinskih enot pa so veljala komercialna tržna načela. S takšnim načinom poslovanja smo se že v preteklosti pomembno vključevali v gostinsko turistično ponudbo velenjskega območja in prispevali neomajen delež k doseženemu razvoju te dejavnosti. Seveda se to delo nadaljuje tudi v okviru sedanjega podjetja GOST, s čimer je zagotovljena kontinuiteta, bogate izkušnje in podpora krovnega podjetja Rudnika lignita pa so najboljša osnova za nadaljnjo širitev in razvoj."
In kaj vse opravljate v okviru sedanjega podjetja GOST?
FRANC LENART: "Gostinske, počitniške, turistične in prehrambene ter nastavitvene storitve za
NAROČILA NA p.p.45, 61101 Ljubljana ali na tel.:
g |06)| 213-475 ,
UNISEX
MAGNET Z* POVEČANJE SPOLNE MOČI
V zadnjem desetletju postajajo velik problem motnje pri potenci, kar mnogim povzroča čustvene, osebne in poklicne težave, zato je nujno potrebna takojšnja pomoč za odpravo motenj. z namestitvijo UNISEX-
a v predel genitalij (recimo v hlačni žep) se poveča
prekrva vljenost in s tem količina kisika v tem predelu, kardaje močan občutek toplote. Erekcija bo po-
gostejša ter bo trajala dlje. JE TRAJNO MAGNETI-5IRAN, ROK UPORABE JE TOREJ NEOMEJEN.
Cena:
1.299,00 SIT
+ PTT stroški
Naročila na telefon 061/213 - 475 ali pisno na Džirlo d.o.o., p.p. 45, 61101 Ljubljana
NAR0CILNICA
IMEINPR11MKK
ulica ix st.:
mi in post,na st.:
kom. gigg1ric1
NAROČILNICO pošljite no naslov DŽIRIO d. o. o., P.P. 45, il 101 LJUBLJANI
ZA NASO PRODAJO IZDELKOV ISCEMO AGENTE. ZAINTERESIRANI NAJ SE JAVIJO NA TELEFON (061) 213-475
delavce rudnika in druga podjetja v občini. Poleg tega pa gospodarimo in vzdržujemo samska stanovanja in druge objekte družbenega standarda rudnika, organiziramo športne, rekreativne, zabavne in druge prireditve, ukvaijamo pa se tudi s trgovino z živilskimi proizvodi, pijačami, spominki in galanterijo na drobno.
Vso to dejavnost opravljamo v številnih obratih in bifejih družbene prehrane, samskem domu, v počitniškem domu v Fiesi, v apartmajih v Istri, Dalmaciji in na Pohoiju, počitniških prikolicah, ki so postavljene v Poreču, Lošinju, Izoli in Ankaranu, v najetih letovalnih zmogljivostih, v športno rekreacijskih objektih Jezero in seveda v znanih gostinskih lokalih restavraciji Jezero, restavraciji Klub, fast food klubu, Vili Široko, bistroju delikatesi Orion in bistroju Arkada.
Gostinstvo, turizem in rekreacija so vaše usmeritve. Največ teh dejavnosti je že skoncen-triranih ob Velenjskem jezeru, izdelan pa imate tudi že projekt nadaljnjega razvoja. Kaj vse naj bi na tem področju še zgradili?
FRANC LENART: "Že kmalu po zgraditvi in odprtju restavracije Jezero, smo začeli urejati tudi turistično- rekreacijski kompleks Jezero. Tu so bili zgrajeni številni objekti za šport in rekreacijo: igrišče za rokomet, nogomet, košarko, igrišče za odbojko na mivki, mini golf, namizni tenis, rusko kegljišče, otroško igrišče, tuje že kar nekaj vodnih športnih rekvizitov in plovil za vodno rekreacijo, deskanje, čolnarjenje, vedno bolj se uveljavlja turistični ribolov, pa seveda športna dejavnost v sestavu Bele dvorane, kjer sta dve igrišči za tenis in sodobni fitnes studio. V okviru centra posluje tudi mestni stadion, kije bil v preteklem letu obnovljen in sedaj spada med boljše tovrstne objekte v državi. Omeniti je treba tudi konjerejo, ki se prav tako lepo in hitro razvija. Vsi ti objekti so s svojo pestro ponudbo med sabo dobro povezani in ravno zaradi tega dosegamo tudi dobre rezultate. V rekreacijski center so se že vključila tenis igrišča, ki so bila pred tem v upra-
vljanju tenis kluba, računamo, da se bodo podobno odločili tudi drugi klubi. Dejavnost RTC Jezero še ni zaokrožena. Še mar-
GROS IN D.0.0.
Trgovina, storitve, proizvodnja
TRGOVINA ZA LOVSKO, RIBIŠKO IN ŠPORTNO OPREMO (bivŠA proJajaIna Oitbis v VeIenju) foitova 6, teI: 067 / 852 - 780 PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO:
-	NOVO - CELOTNO RIBIŠKO OPREMA IN PRIBOR
-	LOVSKO STRELIVO IN OROŽJE
-	LOVSKO OPREMO
-	ŠPORTNO OPREMO
-	VSE ZA LOKOSTRELSTVO
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV .
OPRAVLJAMO PREVOZE BLAGA DO 1,8 TONE NOSILNOSTI !
DeL čas: vsAk dAN od 8.70 - 12 iN od 14. do 18. ure,
ob soboTAh od 8.70 do 12. ure
VLJUDNO VABLJENI I
Direktor Gosta Velenje Franc Lenart:"NI dovolj, da delamo analize In ugotavljamo, kaj Imamo, treba Je strniti sile In začrtati skupen turistični razvoj."
sikaj tu manjka in bo potrebno v prihodnje zgraditi. Načrte, tako dolgoročne kot kratkoročne, imamo. Najprej bo treba sanirati turistično jezero in ga usposobiti za kopanje, dokončati objekt vodnih športov, v katerem bi bila dejavnost bistveno razširjena, saj je tu predviden nov računalniško podprt fitnes studio, prostori za vodno in suho masažo, lepotilni salon, morda igrišče za squash in še kaj. Za nekoliko kasneje paje načrtovana izgradnja nočit-venih zmogljivosti v bungalovih in nekaterih objektih v sestavu tako imenovanega "aquk landa". Seveda pa bi dolgoročno nujno morali zajeti v projekt tudi koriščenje vseh rekulti-viranih obal jezera, ki bodo še kako primerna za tisti pravi turistični razvoj v tem delu Šaleške doline."
Svoje temelje ima podjetje Gost v velenjskem rudniku, v sklopu katerega ste dolgo delovali, zdaj pa postaja vaša pot samostojna. Kako se boste lastninsko preoblikovali in kakšna bo vaša nadaljnja pot?
FRANC LENART: "Dejal sem že, daje GOST podjetje, v katerem ima svoj večinski delež rudnik. To pa pomeni, daje tudi lastninska preobrazba GOSTA v najtesnejši povezanosti z lastninjenjem rudnika. Z razvojnega vidika bi bilo še najbolje,
63320 Velenje, Jenkova 15 Tel., fax: 063/852-780 063/857-204
vozila RENAULT v Levcu
Renault 5, Clio, Twingo, Renault 19
takojšnja dobava, pestra izbira, možnost nakupa na posojilo ali leasing, staro za novo, ugodnosti za nove kupce
RENAULT SERVIS LEVEČ, d.0.0.
Leveč 54,63301 Petrovče tel. 063 28-515, faks 063 24-057
RENAULT priporoča elF
RENAULT
_AVTO
ŽIVLJENJA
da bi GOSTA ostal v sestavi rudnika, kajti samo tako je mogoče pričakovati, da bi načrtovani razvoj, predvsem tisti, ki se nanaša na RTC jezero, lahko uresničili. Na drugi strani pa bo treba upoštevati pri gostinstvu, da gre za storitveno dejavnost in daje ta najbolj racionalna ter daje najboljše rezultate takrat, ko je lastnik čim bolj definiran in znan. Zaenkrat torej še ni nič Znano v katero smer bo lastninjenje GOST potekalo. Priprave pa so se že začele."
Glede na to, da imate v turizmu veliko dolgoletnih izkušenj, naj vas vprašamo, kako vidite vi turistični razvoj občine Velenje?
FRANC LENART: "GOST s svojo dejavnostjo predstavlja integralni del turistične ponudbe občine Velenje. Z gostinskimi zmogljivostmi, kadrovskim potencialom in doseženo ravnijo svojih storitev lahko postane eden najpomembnejših nosilcev gostinsko turističnega razvoja tega prostora. Pri tem je še posebej pomembna njegova vloga pri nadaljnji pospešeni izgradnji turistično rekreacijskega centra Jezero, ki naj bi kmalu postal jedro široke turistične ponudbe v tem delu Šaleške doline.
Turizem kot najperspektivnejša dejavnost mora postati končni produkt interesne povezanosti vseh gospodarskih panog v občini, od industrije, kmetijstva, trgovine, do obrti in obrobnih dejavnosti. Edino tako koncepiran razvoj lahko zagotovi uresničitev turističnih načrtov, ki so vsekakor zelo pomembni za bodoči razvoj tega področja.
To kar imamo v tem delu Šaleške doline že sedaj kaže, da bi na tem prostoru lahko razvijali več turističnih zvrsti, od rekreativnega, športnega in izletniškega do zdraviliškega, poslovnega in tranzitnega turizma, če se bodo seveda transferne poti in infrastruktura popravile. Veliko teh zvrsti je v zelo tesni povezanosti s stacionarnim turizmom, ker le ta omogoča racionalnejšo izrabo zmogljivosti in s tem tudi večjo poslovno uspešnost. Iz tega razloga bo sočasno z razvojem drugih zvrsti nujno potrebno zgraditi manjkajoče nočitvene zmogljivsoti.
Ob vsem tem pa bi rad poudaril, da moramo pri snovanju načrtov ostati realni. Kakšnih izrazitih prednosti zaradi pomanjkanja potencialov na tem prostoru namreč nimamo. Se največ možnosti dajejo ob določenih predpostavkah vodne površine in jih moramo zato čim bolje izkoristiti. Naša slabost je tudi v tem, da se načrtovanja programov turističnega razvoja ne lotevamo dovolj strokovno, predvsem pa pri tem ne upoštevamo znanstveno dognanih trendov na turističnem področju. Pri nas običajno zadostuje, da imenujemo komisijo za pripravo programa turističnega razvoja, ta potem ugotovi, koliko imamo igrišč, gradov, prenočišč, gostiln... Vse to paje seveda za nek resen program premalo. Dognanja na osnovi analiz, ki jih opravljajo nekatere države na področju turističnega obnašanja, so velikokrat presenetljiva.
Uspešen turizem, v katerega so seveda vključeni tudi objekti, je zato potrebno prilagoditi predvsem takšnim spoznanjem. Upoštevati je tudi treba, v katero smer bodo turizem v prihodnje vodile socialne in ekonomske spremembe, ki jih prinaša družbeni razvoj. Daljša življenjska doba ljudi, manjša nataliteta, večanje števila družin brez otrok, večanje števila samcev, večja delitev dela v gospodinjstvih družin, pospešena gradnja mest, prometnih poti, skrb za ekologijo, vse to so faktoiji, ki narekujejo študiozen pristop in vplivajo na ravnanja v turizmu."
Imate za letošnje leto kakšne posebne načrte?
FRANC LENART: "V RTC Jezero bi radi dokončali objekt vodnih športov in nekaj ukrenili za sanacijo turističnega jezera, zgraditi nameravamo tudi vrtno teraso pri bistroju Arkada. Radi bi začeli s preurejanjem restavracije Jezero, pa z adaptacijo objekta pri mestnem stadionu in še s čim. Uspešno bi radi organizirali nekatere večje prireditve ob jezeru in v središču Velenja. Tako načrtujemo prireditve Skok v poletje, rudarski piknik, Noč ob jezeru, trgatev in morda še kaj. Čakajo nas seveda tudi aktivnosti na področju lastninske preobrazbe.
Načrtov in volje nam nikoli ne primanjkuje. Vprašanje pa je, kako dolgo. Gostinstvu sedanji časi niso najbolj naklonjeni, še zlasti ne tistemu, ki ne more koristiti kakšnih posebnih donosnosti, da je gostinski objekt na primer lociran ob prometni poti, termalnih vodah, smučiščih ali večjem urbanem središču. Država bi nujno morala pogoje poslovanja gostinskih podjetij selekcionirati z ustrezno davčno politiko in jih obravnavati rentno. Ugodnejše davčne politike bi morali biti deležni tudi lokali, ki pripravljajo hrano, saj je njihovo poslovanje najzahtevnejše in tudi dražje."
■ Mira Zakošek
Zakladi nazarskega samostana
ima
Rešiti neprecenljive knjige
Vsa mogočnost in lepota frančiškanske cerkve in samostana v Nazarjah sta od daleč vidna vsakomur, bolj malo pa jih pozna neprecenljivo bogastvo njune notranjosti, bogastvo v vseh pogledih. Samostan in cerkev so v letih med 1.632 in 1.661 zgradili frančiškani, ki so pred Turki pri-bežali iz Bosne in Hercegovine, od prvih začetkov do danes pa sta bila pomembno duhovno in kulturno središče. O vsem tem so seveda napisane knjige, toliko se je tu dogajalo, povejmo le, da je že v zadnjih desetletjih 17.stoletja tu delovala hišna lekarna, da so zdravila frančiškani izdelovali sami, da so frančiškani od leta 1.786 do druge svetovne vojne vodili samostanko ljudsko šolo in da so že leta 1.752 ustanovili samostansko knjižnico, kije vodilo tega zapisa.
Še prej tole, da je bil samostan avgusta 1944 delno porušen, do tal paje bil porušen trakt s samostansko knjižnico. Veliko knjig je bilo uničenih, veliko pokradenih, veli-
Prof.dr.Jaro Dolar nI mogel skriti presenečenja in navdušenja in je takoj pripravljen pomagati
ko pa jih je vseeno ostalo. Partizan Vinko Jordan je uspel rešiti Dalmatinovo biblijo, Trubarjev Novi testament in nekaj drugih dragocenih knjig, tudi inkonabol. Po vojni si samostan dolgo ni opomogel, obnovo so pričeli v 70-letih, v 90-pa so ga sanirali in rešili pred
Udeleženci so si z zanimanjem ogledali načrte za ureditev
knjižnice
Občinski odbor SKD Mozirje
IllIKIIlillllillllllll
Zmagati na lokalnih volitvah
Slovenski krščanski demokrati, združeni v občinskem odboru Mozirje, so prejšnji teden v prstorih gasilskega doma na Rečici ob Savinji opravili svoj letni občni zbor. Gost na zboruje bil podpredsednik stranke, predsednik kmečkega gibanja v njej in poslanec v Državnem zboru Ivan Oman.
O delu slovenskih krščanskih demokratov v občini Mozirje v minulem obdobju in o letošnjih načrtih je spregovoril predsednik občinskega odbora Ivo Glušič. Posebej je poudaril, da je stranki uspelo združiti energijo mladih in izkušnje starejših, kar naj bi pripomoglo k njenemu uspehu na volitvah in k pridobivanju novih članov. Navezali so tudi tesne stike s sosednjimi občinskimi odbori in s krščanskimi demokrati preko državne meje. Na kulturnem področju si prizadevajo za oživitev in ohranitev slovenskih običajev, kot sta na primer Miklavževanje in materinski dan, lani pa so prvič organizirali tudi dan svoje stranke, ki ga bodo odslej vsako leto.
Delo krajevnih odborov je bilo dobro. Najbolj delaven je
odbor v Mozirju, delujejo ša še v Gornjem gradu, Šmartnem ob Dreti in na Ljubnem. V zvezi z letošnjega delovanja so na zboru sprejeli sklep, da se krajevni odbori ustanovijo v vseh občinah, da v svojih okoljih evidentirajo ugledne ljudi, s katerimi bi lahko uspešno nastopili na jesenskih volitvah, prav tako pa se bo občinski odbor SKD pogovoril o možnem sodelovanju s sorodnimi strankami (SLS, SDSS) na volitvah in po njih. Glavni letošnji cilj slovenskih krščanskih demokratov v občini Mozirje je prav zmaga na teh volitvah.
V razpravi je bilo znova v ospredju vprašanje, zakaj je v stranki glede na veliko število krajanov, ki hodijo v cerkev, relativno malo članov. Po mnenju nekaterih je še vedno nehvaležno biti krščanski demokrat, veliko vprašanj pa je bilo izrečenih tudi glede (ne) združitve s stranko SLS. Na občnem zboru so ob tej priložnosti ustanovili tudi občinski odbor kmečkega gibanja pri tej stranki, katerega glavni namen bo združevanje kmetov in zavzemanje za njihove interese.
propadom. Doslej so v obnovo vložili 1,3 milijone DEM, ki so jih večinoma "naberačili" vsepovsod, tudi po vsej Evropi, nekaj so celo še dolžni.
In zdaj h knjigam. Izjemno dragocene knjige so shranjene v sobi ob cerkvi, v popolnoma neprimernih prostorskih pogojih, na kovinskih policah in celo na tleh. Res so zaenkrat rešene hitrega propadanja, želja vseh pa je, da bi jih rešili dokončno, obenem pa jih ponudili na ogled številnim obiskovalcem, kar danes sploh ni mogoče. Prav temu so v zadnjem času namenili največ časa in moči. Izdelavo dokumentacije in izvedbenih projektov so zaupali LIZ Inženiringu iz Ljubljane, in-
o bogastvu pa so spregovorili vrhunski poznavalci. Akademik prof.dr.Emiljan Cevc o umetnostnem pomenu frančiškanske cerkve in samostana, prof. dr. Jaro Dolar o dragocenostih samostanske knjižnice (tega dne jo je prvič obiskal in še to le za uro), prof. dr. Andrej Vovko o šolstvu in frančiškanih, arhitekt Matija Suhadolc pa je predstavil načrte za ureditev knjižnice.
Vsi udeleženci so bili navdušeni ob spoznanjih o vsem bogastvu, nekateri izjemno presenečeni, ker ga prej niso poznali, vsi so bili enotni v priznanjih vsem dosedanjim in sedanjim upraviteljem, ki so samostan in cerkev obnavljali in ju z velikanskimi napori
vesticijska vrednost pa presega 25 milijonov tolarjev, kje jih torej dobiti!? Že doslej so v ta del samostana vložili približno toliko sredstev.
Vse to bogastvo, načrte in probleme so javnosti predstavili v petek zvečer. Ob novinarjih so se srečanja udeležili najvišji predstavniki občine Mozirje, kulturni delavci, med gosti je bil tudi poslanec v Državnem zboru dr. Franc Zagožen in še številni drugi. Patra Bernard Goličnik in Boris Markež sta postregala s številnimi podatki,
rešili propada in vsi so bili enotni v podpori sedanjim načrtom za ureditev knjižnice, ki bo obenem tudi muzejski prostor še za nekatere druge znamenitosti iz samostana in cerkve. Seveda je tudi takšna podpora premalo, zato so vsi tudi zagotovili, da se bodo trudili vsak na svojem področju in po svojih močeh, da bi to obsežno in izredno pomembno nalogo čim prej uresničili. Več kot nujno je to, vsi bomo s tem bogatejši, to je nesporno in ne trpi ugovora.
ZŠAM Mozirje
■iiitiiaiii
Vlada se za šofeije ne zmeni
V	soboto zvečer so se v Gornjem gradu na rednem letnem občnem zboru sestali člani Združenja šoferjev in avtomehanikov občine Mozirje. Svoje delo v minulem letu so ocenili za uspešno, za še večjo uspešnost pa so 15-članski upravni odbor zmanjšali na 9 članov. Posebej zadovoljni so ob dejstvu, da so oziroma bodo kmalu razrešili neljube zaplete glede avto šole Traffic. Ocenili so namreč svoj delež v njej, ki ga bodo prodali in sredstva smotrno porabili za druge namene.
Spodbudno je še dejstvo, da članstvo v združenju povečuje, spremenili pa so tudi ime združenja v ZŠAM Zgornja Savinjska dolina. Razlog za to tiči seveda v tem, da bo skoraj zanesljivo in sedanje občine Mozirje nastalo sedem novih, svoje stanovske organizacije pa ne nameravajo deliti, skupno danes šteje 178 šoferjev in avtomehanikov.
V	lanskem letu so se udeležili številnih prireditev, tudi mednarodnega kongresa šoferjev Evrope v Franciji in vseslovenskega shoda na Rogli. Pomagali so pri ure-
janju prometa ob večjih prireditvah v občini, dobro so sodelovali s policijo in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, v razpravi pa so izredno kritično spregovorili o odnosu slovenske vlade, ki za probleme šoferjev nima prav nikakršnega posluha in razumevanja. Tu so še izjemno slaba kultura v prometu, slabe in predvsem slabo vzdrževane ceste, ki z vse večjo zastarelostjo vozil bistveno zmanjšuje prometno varnost, posebej pa so poudarili, da še vedno velja jugoslovanski zakon o proemetu.
Na novega čakajo že tri leta, vlada pa nič, prav tako nič o novem zakonu o društvih. Iz pestre razprave na koncu še nekaj zelo "konkretnega". Vzdrževalci cest na tem področju namreč pozimi ne varčujejo s peskom in ceste na debelo posipajo, če je treba ali ne, dodatni problem pa je v tem, da tega peska nihče ne odstrani. V tem obdobju so cestišča in križišča napolnjena z njim, na avtomobilih nastajajo poškodbe, še bolj pome-mebna paje bistveno povečana nevarnost prometnih nesreč.
Skupščina občine Mozirje
Danes o proračunu
Zbori skupščine občine Mozirje se bodo na 30.redni seji zbrali danes, v četrtek, ob 13.uri v nazarskem delavskem domu. Dnevni red je dovolj obsežen in pomemben, zato sklepčnost ne bi smela biti vprašljiva. Med drugim bodo (ponovno) predlagali kandidate za podpredsednika skupščine in opravili volitve. Od ostalih točk velja omeniti osnutek odloka o zaključnem računu občine Mozirje za leto 1993 in takoj za tem osnutek odloka o proračunu občine Mozirje za letos, kjer brez razprave gotovo ne bo šlo.
Med 21 točkami dnevnega reda bodo seveda zanimive še naslednje: osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za pospeševanje drobnega gospodarstva in kmetijstva v občini Mozirje, problematika Javnega podjetja Komunala in izvajanje stanovanjskega zakona, seveda tudi delegatska vprašanja in odgovori.
Cesta Ljubno - Luče
Te dni že asfalt?
Dela pri gradnji ceste od Ljubnega proti Lučam lepo napredujejo. Na dobrem kilometru naj bi že v teh dneh položili asfaltno prevleko, na drugem delu pa se izvajalci spopadajo z zahtevnimi nalogami pri širitvi cestišča med Savinjo in strmim bregom. Prvi odsek bo torej narejen v predvidenem roku. Tudi za drugega do meje med obema krajevnima skupnostima že imajo podpisane vse izjave lastnikov zemljišč, vprašanje pa so seveda sredstva, saj sedaj vsi pričakujejo, da bodo izpolnjene trdne obljube z najvišjega državnega vrha.
Solčava
Prostori
ambulante krajanom
Zapleti in prerekanja glede prostorov nekdanje zdravstvene ambulante ter glede njene (ne)upravičenosti so se v mozirski skupščini in drugih organih vlekli kakšno leto. Krajani Solčave se z ukinitvijo ambulante niso želeli sprijazniti, poleg tega pa so zahtevali v uporabo njene prostore. Nov mozirski občinski izvršni svet je vsem zapletom sklenil narediti konec. Člani so se odločili, da prostore oddajo v najem solčavski krajevni skupnosti strogo namensko za njene potrebe. V Solčavi najemnine ne bodo plačevali, krili pa bodo sorazmeren delež stroškov za vzdrževanje celotnega objekta in seveda stroške za vzdrževanje prostorov nekdanje ambulante. Tudi ambulanti se v celoti niso odrekli in bodo skušali najti primerno rešitev, navsezadnje pa bodo primerne prostore rabili tudi za potrebe gorskih reševalcev.
Gornji grad
Eno samo gradbišče
V Gornjem gradu pospešeno gradijo objekt nove bencinske črpalke z mehanično delavnico, trgovino in gostinskim delom, to pa še zdaleč ni vse, česar so se lotili v tem kraju in okolici. V začetku tega tedna so namreč že pričeli z gradnjo kanalizacije, ki je projekt ključnega pomena za kraj. Istočasno so pričeli z napeljavami novih telefonskih priključkov od Nove
Štifte preko Gornjega grada do Bočne, kar omogoča bistveno večja telefonska centrala v Gornjem gradu. Najprej bo kabel napeljali od Nove Štifte in Bočne do Gornjega grada, saj se z deli na kmetijskih površinah že zelo mudi.
Dobrovlje
mmmmmmmm
Zbor za občino Nazarje
Za sedem novih občin na področju sedanje občine Mozirje so se prebivalci odločili že na podlagi prvega rokovnika in seveda čakajo na nadaljnje postopke, vse pa vendarle še ni končano. Prebivalci Dobrov-elj, ki spadajo v krajevno skupnost Mozirje, so se namreč odločili, da bi se priključili bodoči občini Nazarje. Predsednik mozirske občinske skupščine je zbor krajanov sklical za jutri (petek) zvečer, pričeli pa ga bodo ob 19.uri.
Gozdovi umirajo?
V zgornji Savinjski dolini gozdove uničuje onesnažen zrak, uničuje jih lubadar (in jih še bo), uničuje jih še marsikdo. Lepota krajine s tem trpi, za drugačno lepoto pa skrbijo drugačni gozdovi. A ni lepo!?
V cerkvi in samostanu se skriva neprecenljivo bogastvo
Rdeči pajek
■HKilil		Ifk MM		
Vinska gora
iiiiiiiamiii
Večina za svojo občino
Ze pred letom poskusni
Zadnji izmed zborov občanov v sedanji žalski občini je v nedeljo potekal v Vinski gori. Poleg domačinov in vodstva sedanje krajevne skupnosti sta se ga udeležila tudi po en član občinskih komisij za lokalno samoupravo iz Žalca in Velenja. Razložila sta, kakšno je stališče teh občin do vključevanja Vinske gore v eno izmed njih. Obe sta pripravljeni, da se jima ta krajevna skupnost pridruži eferendum - Kljub pomis-
referendum - Kljub pomislekom nazadnje večina za
lekom nazadnje večina za samos- samoupravi. Čeprav dobro sode-
tojnost v novi občini, obe pa tudi nimata nič proti, da postane samostojna.
Krajevno vodstvo Vinske gore je že lani pripravilo poskusni referendum, kije pokazal, daje skoraj 69 odstotkov krajanov za samostojno občino. Kot je povedal predsednik sveta Bernard Drev, so na osnovi tega že takrat oblikovali šestčlansko komisijo, ki je pripravila elaborat o novi lokalni
lujejo tako z Žalcem kot Velenjem, so ugotovili, da bi lahko preživeli tudi kot svoja občina, čeprav_^o komunalno, zaposlitveno, zdravstveno in šolsko zelo odvisni od Velenja, sedanja štriri razredna osnovna šola je žalska podružnica, v Žalcu pa urejajo tudi vse dokumente. 0 povezovanju v regijo bodo govorli pozneje, nikakor pa ne bodo šli v celjski okraj. Navzoči domačini
samostojnost
so sicer izrazili precej dvomov, ali bo nova občina res imela dovolj denarja za preživetje in ali se finančne obveznosti krajanov res ne bodo povečale, ko bodo morali večino uslug zagotavljati v drugi občini. Izrazili so bojazen, da se bo razbohotila birokracija. Kljub temu so nazadnje s precejšnjo večino le izglasovali samostojno referendumsko območje. Eden od krajanov je še predlagal, da se kraju vrne nekdanje ime Šentjanž.
■ K. Rozman
Lokalna samouprava po domače
V Zakonu o lokalni samoupravi je precej stvari zelo zanimivih. Tako ugotavlja nekaj mož, ki sicer spadajo že med skoraj izumrle primerke, da so nekatere stvari močno narobe.
Zakonodajo oziroma iealprimitivno razvpitost reforme lokalne samouprave si mnogi razlagajo močno po svoje. Tako nekateri prihajajop na zbore krajanov in jim strežejo s številkami, ki jih ne morejo danes ugotoviti niti na ministrstvih. 52. člen zloglasnega zakona je bil obogaten z amandmajem enajstih poslancev SKD, ki pravi, da mora država vsaki občini, ki ima sama premalo denarja, zagotoviti iz državnega proračuna tolikpno dotacijo, da bo dotična obnčina dosegla 90 % poprečne porabe vseh slovenskih občina na prebivalca. Pavšalno, brez kriterije, torej pač MORA. Kolikor je meni poznano je ob tem amandmaju Janeza Kopača skoraj kap zadela. Strokovnjaki ugotavljajo, da bo ta člen zakona stal državo najmanj 0,5 procenta bruto družbenega prihod-
Braslovče - nova občina?
ka. Danes nekateri politiki reklamirajo nastanek čim več novih občin, saj bo ITAK DRŽAVA PLAČALA NJENO DELOVANJE. S takšnim členom je izničena vsakršna stimulacija za racionalno gospodarjenje novih občin in točno se vidi, da nam ob nabiranju političnih točk, pamet zaide v močvirje in za meglene koprene.
Že sam ta podatek nam pove, da bodo nove občine dražje, toda komu to mar. Važno je, da bomo pridobili na kvantiteti županov. Fino, mar ne. Malokdo zna obrazložiti krajanom, da bodo obdavčili vse kmete, ki resnici na ljubo dosedaj niso bili obdavčeni. Malokdo pove na glas, da vprašanje od kod bo priletevvl denar za lokalne cestze, vodovode itd..
Vsekakor pa bo še pestro. Na svidenje in zdravi bodite.
■ Tekst: Tea Rinček, foto: M. K.
Novice, ki odkrivajo tančice
Naš čas vse bolj berejo delavci uprave. V uredništvu Novic srčno upamo, da bodo določene osebe pričele kupovati vse
dosegljive izvode Našega časa.
*****
Na združitvenem kongresu nove stranke LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE je bilo tudi močno zastopstvo iz Žalca (kar 12 delegatov). Govori se, da bodo blejski turistični delavci izdali poseben prospekt za Savinjčane, ker so bili tako pridni turisti.
*****
Še vedno iščemo v Žalcu najboljšega ponudnika, ki bo restavriral polzelsko graščino in dvorec v Novem Celju. Občina še vedno vztraja na odkupnini 6 miljonov nemških mark.
Rekli so:
Ivan Slamnik, predsednik sveta KS Petrovče:
"Dela pri urejanju pločnika skozi naselje Leveč so se končno pričela. Poleg pločnika bomo uredili križišče pri trgovskem centru v Levcu in namestili semaforje, za katere čakamo na soglasje iz Republiške uprave za ceste. Dela, ki jih v celoti financira žalski občinski proračun, bodo vredna 25 milijonov tolarjev. Načrtujemo, maja."
bomo vsa dela opravili do 1. ■ Slika In 'besedilo: -er
Z vežbališča na Polzeli
Na Polzeli so konec lanskega leta ustanovili Kinološko društvo Pluton Polzela, predsednik pa je Ivan Polesnik. V teh dneh so pripravili začetni in nadaljevalni tečaj za vse vrste pasem psov na Polzeli, Celju in Grobelnem. Skupaj tečaj obiskuje 45 ljubiteljev psov s svojimi šritirinožci.
Besedilo In slika: -er
Na otvoritvi mnogo uglednih gostov - Obnovljena Savinova hiša zdaj vabi turiste in ljubitelje umetnosti
Žalec - Ko je lani del Savinove hiše žalski izvršni svet dal za petnajst let v najem turistični agenciji Potepuh iz Žalca, so se mnogi spraševali, zakaj ravno njej. Kdor se je v soboto sprehodil po obnovljeni hiši, je moral priznati, da odločitev ni bila napačna. Zakonca Dolinšek sta res obnovila vlažno gritljičje in propadajoče temelje, v Žalec pa pripeljala tudi priznanega slovenskega oblikovalca Oskarja Kogoja. V delu hiše, ki jo ima v najemu Potepuh, sta namreč uredila prodajno razstavno galerijo z nekaterimi njegovimi kolekcijami, prvo takšno v Sloveniji. Na tiskovni konferenci pred uradno slovesnostjo ob otvoritvi galerije, je Marija Dolinšek povedala, da seje sodelovanje z Oskaijem Kogojem pravza-
CIMOS CITROEN
SERVIS IN PRODAJA
AVTOKLEPARSTVO AVTOLICARSTVO AVTOVLEKA AVTOTRGOVINA AVTOMEHANIKA
JOŽE MURŠIČ Žarova ulica 7, 63320 Velenje tel./fax: 063 856 - 852
PRODAJA IN SERVISIRANJE CELOTNEGA PROGRAMA VOZIL CITROEN!
Na zalogi imamo večjo količino vozil znamke CITROEN!
Pri nakupu vam nudimo UGODNE KREDITNE POGOJE in POPUSTE
Del. čas: vsak dan od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
VLJUDNO VABLJENI!
prav pričelo že leta devetdeset ob odprtju agencije Potepuh. Takrat je Janez Vilak prinesel steklenico, ki jo je oblikoval Kogoj, agencija pa jo je nekaterim podjetjem brez posebnih pričakovanj ponudila kot poslovno darilo. Ta poslovna poteza je doživela uspeh, zakonca Dolinšek pa sta začela razmišljati, da bi bila to dobra dopolnilna dejavnost turistični. Potrebovali so le še primerne prostore za galerijo.
Oskar Kogoj je povedal, da je v galeriji razstavljena samo približno desetina njegovih izdelkov, ki jih trenutno ponuja slovenskemu kupcu, zato razmišlja o kataloški prodaji. Etnolog dr. Janez Bogataj je s strokovnega vidika predstavil njegov razvejan ustvarjalni opus, ki je rezultat tridesetih let dela z naravnimi materiali kot so les, kamen, steklo in žlahtne kovine. Na tiskovni konferenci so spregovorili tudi Viljem Demšar, ki je izdelal znamenito Kogojevo violino, pa direktor steklarske šole iz Rogaške Slatine Branko Pucelj in župan Milan Dobnik. Navzoč je bil tudi pri-or reda Svetega Fortunata Štefan Špilar. Na samo slovestnost ob otvoritvi in banket v prostorih, kjer je galerija Doreta Klemenčiča Maja, sta prišla tudi predsednik Milan Kučan in minister Ivo Bizjak. Obnovljeno Savinovo hišo je uradno odprl župan Milan Dobnik, medtem ko predsednik na svojo željo ni govoril. Seje pa zato toliko bolj zapletel v pogovor s soprogo pokojnega slikarja Klemenčiča.
■ K. Rozman
Hotel Žalec
prodan
Hmezad Gostinstvo iz Žalca je prejšnji ponedeljek pripravilo drugo javno dražbo žalskega hotela. Izklicna cena je bila 183,6 milijonov tolarjev in se ni mogla znižati, ker je že bila ena dražba. Kljub drugačnim napovedim se je ponovljene dražbe udeležila samo sedanja najemnica in že dosedaj lastnica manjšega dela hotela Fanika Lamovšek. Tako je bil hotel prodan njej, seveda ob predpostavki, da bo takšen način lastninjena potrdila še republiška agencija. Sele ob njenem soglasju bo Fanika Lamovšek plačala kupnino in postala edina lastnica hotela Žalec. Hotel Prebold pa je Hmezad Golding ponudil celjski občini. Ta si namreč lasti samopostrežno restavracijo v Celju, čeprav jo je v celoti zgradil Hmezad in tudi izplačal vse dolgove. Ker pa zemljiško knjižno ni bil nikoli urejen prepis, naj bi bila last občine. Ker bi Hmezad rad obdržal del restavracije, je v zamenjavo ponudil hotel v Preboldu. Celjska občina se s tem strinja, vendar v Preboldu ne bo nadaljevala s hotelsko dejavnostjo.
■ rox
Galerija Oskarja Kogoja v Žalcu
mtiiaiaiiiiiaaiiiaiissiai
Prva in doslej edina
Gospodinjske storitve na CSŠ Velenje
■ ■»••■■■■■»■»■■■»••■■■■■■■aaia,
Program za višjo
kakovost življenja!
Klepet z Maksom Švenerjem
■•■■•»•■■■■■■■»■■■■»»»a
"Biti gasilec meje vseskozi veselilo"
Nekaterih ljudi sploh ni treba posebej predstavljati, saj so že brez tega znani po svoji pridnosti in predanosti svojemu
delu. Eden takšnih je gotovo Maks Švener, hišnik v velenjskem gasilskem domu. Najprej je to delo opravljal v starem domu, od leta 1968 pa v novem. Kratki podatki o Maksu povedo, daje rojen Velenjčan in daje od leta 1954 do 1984 delal v velenjskem rudniku. Zdaj je že devet let upokojen, zato tudi delo hišnika lažje opravlja. Razumljivo je tudi, da ima kot hišnik v gasilskem domu tudi stanovanje.
"Med gasilce me je pot zanesla kot šolarja že pred 42 leti. Zažel sem seveda med pionirji in se z leti vključeval v gasilske desetine primerne mojim letom, seveda vseskozi v velenjskem društvu. Moje veselje do gasilstva se ni nikoli spremenilo, vedno sem ga spoštoval in ga še spoštujem," je pripovedoval Maks Švener.
V gasilskih vrstah je bil vedno strojnik, vemo, da je to ravnanje z gasilsko črpalko. Najprej je opravil izpit za izprašanega gasilca, danes pa se lahko ponaša z opravljenim izpitom za gasilskega častnika I.stopnje. Pred petimi leti je še sodeloval v gasilskih akcijah, če je kje zagorelo, danes pa v gasilskem domu le še dežura in sprejema telefonske klice.
"Ja, kot hišnik opravljam pač vsa dela, ki sodijo sem. To je čiščenje, pospravljanje in urejanje prostorov in okolice gasilskega doma, o pomanjkljivostih, ki jih morebiti opazim, pa poročam poveljniku gasilskega društva,je nadaljeval Maks.
Za svojo pridnost je Maks prejel vsa možna odlikovanja, tudi gasilsko Plamenico, zadnje doslej pa so mu izročili na letošnjem občnem zboru velenjskega gasilskega društva. In kaj Maksu vsa ta priznanja in odlikovanja pomenijo? "To je takorekoč nekakšno plačilo za trud, ki ga vlagam v svoje delo, to delo pa me vsekakor veseli, sicer ne bi bil tukaj," je odgovoril naš znanec Maks Švener.
■ B.Mugerle
Milan Jurčič
Mož z orglicami
Ko seje oglasil, kot sosed sosedu, sem menil, daje prišel po prgišče žebljev, da bi dokončal neko delo. Milan Jurčič, s Ceste V./8 iz Velenja, krepak dedec pri sedemdesetih sedaj upokojen kot rudar v RLV, je ljubitelj rož in svojega "butaničnega" vrta in še kaj. Iz žepa je potegnil majcene orglice in namesto dober dan, voščil znano vižo, prirejeno za ljudi srečnega srca.
Tako z žeblji ni bilo nič. Raje sem potegnil beležnico in zapisal:
Rojen v Kastavu nad Reko, med drugo svetovno vojno odšel od doma na delo v Kidričevo, nato v tekstilno tovarno v Maribor in nato v §tudenice pri Poljščanah kot brigadir -sekač lesa, da bo 79 leta našel zadnje delovišče, velenjski rudnik.
Kot upokojenec zdaj Milan Jurčič rad kaj postori okrog svoje hišce na Gorici, se pošali in... o cestni zapori na Gorici meni:
"Takšna zapora, kot so jo zgradili zdaj, me ne	Milan Jurčič
moti. Vendar bi jaz to	<foto: Milan Jurčlč>
rešil drugače. Z obvezno
smerjo oziroma enosmerno cesto... ali še kako drugače. Strinjam pa se, daje bilo prej nevarno in da tranzitni promet med spalno naselje ne sodi...."
Jezil se je tudi na luči ob gozdu od Ceste VI. do bazena v Velenju ker jih še niso vklopili... verjetno zaradi birokracije. Tako se je vleklo tudi odprtje avtobusne postaje pri Zajcu.
Čeprav rojen v drugi republiki, je Jurčič že pol stoletja Slovenec, ki si je "papirje" urejal še pred nedavnim. Vendar se za to ni jezil.
Meni, da je prav, da ne zatajiš svojega porekla, da pa je še bolj prav, če si "Slovenec" po srcu in po dejanjih. Moraš se prilagoditi okolju, ljudem, družini... moraš imeti odnos do bližnjih in kulturo v srcu. To je pomembnejše kot zastave ob državnem prazniku,... pa tudi te morajo biti!
■ Jože Miklavc
Maks Švener: "Dela pri domu je veliko, le če ga
Izobraževanje v programu gospodinjskih storitev zaključuje prva generacija deklet - Več kot le poklicna šola - Spodbudni rezultati in nepotrebno deljenje mnenj - Prva morda še ne, sedanja generacija učenk pa že ve
ru srednjih šol v Ve- zaključnem izpitu in pridobitvi stila) mogoče v celoti nesprejem-IV. zahtevnostne stopnje tako ne ljiv zato, ker je nekaj novega, ker bodo zaprta. V nadaljevalni pro- ga vsi ne poznajo. "Ljudje
spreminjajo mnen-
lenju zaključuje izobraževanje prva generacija deklet v programu gospodinjskih storitev. Že pri "rojevanju" je vzbudil v strokovnih in nestrokovnih krogih precej zanimanja. In še vedno ga, saj je kar nekaj ljudi v širšem slovenskem prostoru prepričanih, da je to program, ki usposablja za "cerkev, dom in družino", da je šola preveč dekliška, program neka umetna tvorba, ...
Predstojnik Srednje rudarske šole in Šole za gospodinjske storitve Ivč Kotnik ob tem pravi: "Težko je govoriti o tem, da je program za koga sporen. Dejstvo pa je, če gradimo neko kakovostnejše življenje za prihodnost - to je želja naše nove družbe - je eden temeljnih ciljev tudi dvig splošne kakovosti družine. Če bo taka izobražena ženska vodila samo domače gospodinjstvo, bodo njegovi temelji "rasli" na višji stopnji kot doslej."
Program gospodinjskih storitev so prinesli pred tremi leti iz Avstrije in njegove vsebine delno prilagodili našim razmeram. Z
Renata Kečkemet
gram se lahko vključijo z najmanj dobrim uspehom, po uspešno končani maturi pa imajo možnost vključitve na katerokoli fakulteto.
Program gospodinjskih storitev je v osnovi poklicna šola. V marsičem pa se od nje razlikuje. Praktični pouk izvajajo učenke dva dni v tednu, da vsebine, ki jih predvideva program, tudi osvojijo. Poleg tega je zanje obvezna še delovna praksa, pa tudi izbirne vsebine, ki so namenjene konkretizaciji posla. Od poklicne se razlikuje po tujem jeziku (dekleta se ga učijo vsa tri leta), prav toliko časa je v program vključena poslovna informatika in matematika. Tako zato, da bi bil prehod na višjo zahtevnostno stopnjo lažji. Strokovni predmeti so nadgradnja praktičnega pouka.
ja, ko vidijo, kako širok je glede vsebin. Trženje z delovno silo je tu in dekleta, ki končajo program gospodinjskih storitev, imajo veliko več možnosti za zaposlitev kot tiste, ki so samo šivilje, kuharice, natakarice." Manica Flis (priprava in servi-ranje jedi) pa je prepričana, da ima vpliv pri oblikovanju mnenja tudi to, da v Avstriji vodijo zasebne tovrstne šole nune. V minulih letih menda ni bilo malo takih staršev iz velenjske občine, ki so pošiljali svoje hčere na tovrstno izobraževanje prav v Avstrijo.
Vsi skupaj so prepričani, da ni najbolj "posrečeno" izbrano ime šole, čeprav si zunaj s tem ne belijo glave. Gospodinjska pomočnica je -po besedah Ivča Kotnika - zunaj cenjen poklic, pri nas je gospodinja vsaka, ne glede na to, ali ima šest razredov osnovne šole ali visoko šolo. Trudili so se že z
se za nadaljevanje izobraževanja v tem programu, kajti rada bi se, če bo seveda šlo, vpisala v oddelek tekstilne tehnologije oziroma oblikovanja na Fakulteti za naravoslovje. Razen fizike je vse drugo v programu."
Maja Krajnc: "Na poklicni šoli za šiviljo nisem bila sprejeta in znašla sem se v programu gospodinjskih storitev. Ni mi žal, da sem se zanj odločila. Nikakor ne soglašam s trditvijo, da je to dekliška šola, ki izobražuje za cerkev, dom in družino. Preslabo je program predstavljen širšemu krogu, zato ga ocenjujejo bolj na pamet. To je šola za višjo kakovost življenja, šola, ki, omogoča dekletom več možnosti za zaposlitev. Morda so nekateri predmeti res preveč posplošeni, premalo je prakse. V jeseni bom med učenkami v tako imenovanem 3 + 2 programu."
Lidija Javornik: "Sprejeta sem bila že na poklicni tekstilni šoli v Celju, vendar sem se odločila raje za program gospodinjskih storitev v Velenju. Predmetnik je obsežnejši, možnosti za zaposlitev več. Ima pa program to napako, da je preveč teorije, premalo prakse. Tudi jaz bom prihodnje šolsko leto med tistimi, ki
Resnici na ljubo: klopi v programu gospodinjskih storitev so prvo leto zapolnila dekleta z najslabšim učnim uspehom, ki (v glavnini) niso imele možnosti za vpis na kakšno drugo poklicno šolo. Naslednje leto so vpis že morali omejiti. Z "nadgradnjo" poklicne šole (3 + 2) pričakujejo tudi odličnjakinje. Anketa med dekleti, ki bodo izobraževanje v tem programu zaključila letos junija, je pokazala, da bo od 59 učenk 28 nadaljevalo izobraževanje na centru, ena bo poskušala z opravljenimi diferencialnimi izpiti na višji šoli v Mariboru. Samo 10 naj bi bilo takih, ki bodo iskale zaposlitev s pomočjo Zavoda za zaposlovanje. Najbrž se bo med njimi katera odločila tudi za samozaposlitev.
njim so zapolnili praznino, ki je nastala zaradi zmanjšanja števila oddelkov na srednji rudarski šoli, nenazadnje pa tudi ugodili potrebam po tovrstnih vsebinah. Podoben program imajo še v Zagorju, ki tako kot v Velenju tudi tam nosi za zdaj oznako "poskusno". Namenili so ga res predvsem dekletom z željami po poklicni izobrazbi. Danes ugotavljajo, daje ta poklicna šola nekaj več, zato so ga s pomočjo Zavoda na šolstvo
Slovenije in republiškega ministrstva za šolstvo nadgradili. Diferencialen program (3 + 2) bo kot nalašč za tista dekleta, ki bodo pri izobraževanju v poklicni šoli ugotovila, da zmorejo in želijo več. Vrata jim po' opravljenem
"Mnenje o tem, da je to preveč dekliška šola, da je namenjena bodočim poslušnim ženam, da je preveč "originalna" kopija avstrijskega tovrstnega izobraževanja, niso na mestu. Mi smo še vedno prepričani, da je program gospodinjskih storitev v teh časih, ko izhodišča enakosti ne veljajo več za družbo, v katero stopamo, potreben. Tudi zato, da dekleta ne ostajajo doma do končani osemletki, ampak v šoli dozorijo in se naučijo določenih poklicev. Izobražujemo namreč za področje priprave in servisiranja jedi, za oblikovanje tekstila in za različna administrativno - računovodska dela. Za te vsebine jih usposobimo v poklicni šoli." Na očitke, kako je lahko program zaživel na rudarski in ne na sorodni šoli, na centru odgovarjajo: ni bilo zanimanja. Splošni in strokovni predmeti so se dobro vključili, ker smo na centru usposobljeni za to. Z zaokrožitvijo vsega potrebnega za praktično delo bodo rezultati še boljši.
Program, ki je v Šaleški dolini našel podporo vsaj pri večjih firmah, je po mnenju profesorice Jolande Balant (oblikovanje tek-
Lidija Javornik
želela, zato sem se vpisala v program gospodinjskih storitev. Kaj naj rečem? Tu je vse bolj na splošno, kuhanje me preveč ne veseli. Pri oblikovanju tekstila pa sem pridobila prav toliko znanja kot na tekstilni šoli. Odločila sem
in ne miš", ali so prvo oziroma drugo. Priložnost za to se bo morda ponudila že ob iskanju zaposlitve prve generacije učenk šole za gospodinjske storitve na Centru srednjih šol v Velenju.
■ tp
novimi poimenovanji, ampak za zdaj zaman. Tako bodo dekleta, ki bodo	končala
izobraževanje na IV. stopnji, še nekaj časa gospodinjske oskrbnice, ob koncu V. stopnje pa tehniki gospodinjskih storitev.
Tako pravijo torej učitelji, ki dekleta izobražujejo za višjo kakovost življenja. Kaj pa pravijo tri naključno izbrane dijakinje tretjega letnika gospodinjskih storitev?
Renata Kečkemet: "Na poklicni tekstilni šoli v Celju, kjer sem želela nadaljevati izobraževanje po končani osnovni šoli, so bili sprejemni izpiti. Teh si nisem
Maja Krajnc
bi rade še nekaj več, torej vpisala se bom v program 3 + 2."
Mnenja so torej deljena in najbrž še nekaj časa bodo. Tako kot pri vsaki stvari, bo tudi pri tej veljalo, da ima vsak svoj prav.
Čas bo pokazal, ali so dekleta ob koncu poklicne šole res "ne tič
Nagradni natečaj ŠLD Hotenja
Se imate čas, da napišete pravljico!
Naj vas še enkrat spomnimo, da je Šaleško literarno društvo Hotenja razpisalo nagradni natečaj za najlepšo pravljico, ki se bo iztekel 31. marca 1994. Torej še imate čas, da sodelujete in napišete pravljico za simboličnih 100 DEM, ki jih bo prejel avtor najboljše prispele do tega datuma.
Razpisni pogoji so sledeči: Ni nujno, da je pravljica namenjena otrokom; tekst naj ne presega pol avtorske pole (šest tipkanih strani); tekst naj bo čitljiv, tipkan,
lahko je tudi na disketi s priloženim printom. Tekst naj bo označen s šifro, zraven priložite kuverto z isto šifro in razvidnimi avtorjevimi podatki (ime, priimek, telefon, naslov, poklic, izobrazba, številka žiro računa).
Najlepše pravljice bodo objavljene v posebni publikaciji pri založništvu Hotenj ali v kateri drugi publikaciji. Še naslov: Hotenja, Titov trg 4, p.p. 144, 63320 Velenje.
■ bš
Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje
KULTURNI VEČER Z BERTO GOLOB
Drevi, ob 19.00, bo v knjižnici Velenje kulturni večer, na katerega so povabili znano pisateljico, pesnico in publicistko Berto GOLOB. O izgubljenih, spremenjenih in novih človeških vrednotah ter o srčnem odnosu do materinega jezika se bo z gostjo pogovarjala TV voditeljica Ida BAŠ. Vstopnine ne bo!
DOBRODELNA PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU
V petek, 25. marca, ob 19.00 bo v domu kulture Velenje že tradicionalna dobrodelna prireditev, ki sojo letos pripravili: Kulturni center "Ivan Napotnik" Velenje, Radio Velenje in Vaša televizija Velenje.
Nastopili bodo: Plesni klub "BOLERO" iz Ljubljane, plesne skupine Queen, Gib, Nine Mavec in Glasbene šole Velenje, ter pevci Lado Leskovar, Irena Kohont, Rafko Irgolič, Irena Vrčkovnik, Simona Weiss, Hajdi, sedemletni pianist Kristijan Štuhec in Borut Lesjak.
Vstopnica in šopek pomladanskega cvetja je 600 SIT. Čisti dohodek je namenjen društvu otrok s cerebralno paralizo, ki zbirajo sredstva "Za Dejana".
Pokrovitelji: Gorenje Servis, Ljubljanska banka, Rudnik lignita Velenje, Zdravstveni center Velenje, Liberalno-demokratska stranka Velenje.
V avli Skupščine občine Velenje ... ... bo razstavljal Gregor Klančnik
V avli velenjske občinske skupščine bodo jutri (v petek) odprli razstavo del Gregorja Klančnika. Tisti, ki ga ne poznajo kot kulturnega, športnega in še kakšnega delavca, ga bodo lahko tokrat spoznali kot navdušenega planinca. Seveda v njegovih akvarelih. 30 jih bo postavil na ogled, vsi pa bodo s planinskega področja. Organizator razstave je velenjsko Planinsko društvo, kulturni program pa bodo ob tej priložnosti pripravili člani kvarteta Mavrica. Razstavo bodo odprli ob 17. uri, dela pa bodo na ogled do 1. aprila letos.
■ tp
w /
TRGOVSKO PODJETJE
»INTRADE" d o o
GENERALNI ZASTOPNIK EXPORT - IMPORT	M SAMSUNG
Mlinska ul. 22,62000 Maribor, Slovenija
Tel.: 062/22-66-00,22-42-80, Fax:062/22-66-13
DELOVNI ČAS: OD 9.-12. in 15.-19., V SOBOTO OD 9.-12.URE
Pooblaščeni servis: Mitja Presker
Ulica Čebelarja Močnika 7, 62204 Miklavž, Slovenija, tel.062/69-18-68
UGODNO! ZA VAS SMO ZNIŽALI!!!
-
od 17.3. do 24.3.94 VAM NUDIMO PO IZREDNO UGODNIH CENAH
*	TV CX 5314/55 cm, teletekst, daljinsko upravljanje, 40 programov ZA SAMO 51.999,00 sit!!!
*	VIDE0REK0RDER VX 300/ 2 glavi, daljinsko upravljanje, 51 programov, VPS, ZA SAMO 39.999,00 sit!!!
Na zalogi še velika izbira: TVod 40.349,00 do 110.293,00 sit glasbeni stolpi od 47.571,00 do 81.483,00 sit videorekorderji od 51.810,00 do 65.962,00 sit radiokasetofoni od 15.308,00 do 30.615,00 sit jedilni pribori od 13.345,00 do 17.820,00 sit
*** Pričakujemo vas vsak dan od 9.-12. ure in od 15. -19. ure, v soboto od 9.-12. ure! ***
Na odru je bilo ves čas živahno
Šmartno ob Paki
■ eisitaiiiani
Domač večer v pesmi in besedi
Dvorana kulturnega doma v Šmartnem ob Paki je bila minulo soboto spet nabito polna. Že tretjič v zelo kratkem času je bilo prostora za vse, ki bi radi videli domače kulturne ustvarjalce, premalo.
Spet kliče nas venčani maj, je bil naslov prireditve, katere idejna zamisel je "last" tovarišice v
šmarški osnovni šoli Eme Goršek. Ta je k sodelovanju pri prikazovanju nekaterih domačih običajev povabila svoje nekdanje in sedanje učence. In tako je izzvenel večer v pravi domači besedi in pesmi - darilo mamicam, materam in ženam za njihov praznik.
■ tp
tr
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas
V nedeljo, 13. marca, ste dokazali, da še vedno radi prisluhnete slovenski narodni pesmi:
1.	PODKRAJSKI FANTJE: "Venček narodnih" 7 glasov
2.	HENČEK: "Gasilec moram biti"	5 glasov
3.	SLOV. MUZIKANTJE: "Snoč pa dav" 2 glasova
4.	ZAJC: "Po Kamniških planinah"	1 glas
5.	ŠTAJERSKIH 7: "Tote Štajerske ne dam" 0 glasov Predlogi za nedeljo, 20. marca:
1.	ATELŠEK: "Očetov praznik"
2.	Karli GRADIŠNIK: "Jessy"
3.	IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Gasilec moj"
4.	MELOS: "Zdravica prijatelju"
5.	SKUBIC: "Nemirno srce"

V
Vili Grabner
J
Galerija Gorenje Servis
laitiamiiiiiaaaisi
Akt od realizma
do abstrakcije
Razstavo s tem naslovom je ambiciozno poimenoval avtor Jure Godec iz Celja, ki od 10. marca razstavlja v galeriji Gorenje Servis v Velenju.
Jure Godec v svojem slikarstvu povezuje zelo heter-ogene ideje. Karikatura, s katero po biografskih podatkih začenja likovno delovanje, ni ravno šolski primer likovnega ustvarjanja. Lahko je le vizualni zapis in spomin na osebe, ki jih je srečeval. Toda nadaljevanje z zapisi krajine in figuralike kaže Godčevo potrebo po slikarski izpovedi, ki jo začenja za akvarelom. Ta mu je bil prvi velik izziv in možnost za variacije v motivu, barvi in tehničnem razvoju.
Jureta Godca prepoznavamo predvsem po krajinah v akvarelu, s katerimi si je pridobil simpatije obiskovalcev in poznavalcev slikarstva. Sproščene poteze in zračnost so potrdilo za dopadljive pejsaže, ki jih je v Godčevem slikarstvu največ. Svoj kolorizem izživlja z največ energije, z ekspresivno močjo dematerializira videno še z emocionalnimi akcenti. Iščoč maksimalne rezultate, se je oddaljil od akvarela in poskusil s kolažem. Ta ga še posebno privlačuje in s pomočjo povezav in posnemanja začetnikov tovrstnega slikarstva, ustvaija ambiciozne likovne igre. Ob takem dograjevanju zagrizeno spremlja vsa gibanja v naši umetnosti in jim poskuša slediti na lasten način. Zelo
radikalno sprejema vsa nova gibanja, svoja iskanja navezuje nanje in bogati svojo likovno govorico.
Risba mu je podlaga in jo vključuje v vseh tehnikah.
Vse tehnološke izkušnje in posnemanje novih smeri ga oblikujejo v vse bolj stabilnega ljubiteljskega ustvarjalca.
Figuralika ni pogost objekt njegovega slikarstva. Razstavo začenja s klasičnim aktom in ga postopno razvija do abstrakcije. Prilagaja mu tudi kolorit, ki je pastozen, kasneje pa se postopoma vključujejo komple-mentarnejši toni i'- sub-jektivnejši pristop ob vnave objekta. Akt postane , ko vitejši in zazna movan s konturo, ki pa v naslednjih d ' "., že slabi in počasi izginja. V.^e bolj odločujoča postajata široka poteza čopiča in skladnost linij, ki prevzemajo vodilnofunkci-jo pri vizualizaciji motiva. Vse bolj je dematerializirana slika in abstrahiran model. Duhovna moč tli v transparentnih nanosih in uravnoteženi kompoziciji, četudi v abstrahiranem slikarskem jeziku in z obravnavo detajlov osnovnega motiva. Bele lise in struktura materialov se prenašajo v naslednjo izpovedno vsebino. S kolažem nadgrajuje razvoj in uresničuje široke ambicije izpovedovanja.
■ Milena Koren Božiček
* GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE
Zdravo! Če niste ravno tiste sorte, da večino časa preždite pred televizorjem in če vas ni v svoje kremplje ulovila najnovejša evforija, povezana z lokalno samoupravo in če vas v šoli ne mučijo preveč, ste prav gotovo opazili, da je v deželo prišla pomlad. Lahkotnejša oblačila, daljši
dnevi, sonce in višje temperature... Hej!! Za tiste, ki nam je všeč bolj mediteranska klima, so to težko pričakovane in pomembne pridobitve in smo jih seveda zelo veseli. Imajo pa tudi svoje slabe strani. Pomladna utrujenost je prav gotovo ena izmed njih. Saj poznate tisti občutek, ko bi nekaj morali narediti, pa ne gre in
ne gre. Odlašate in odlašate in ko ste na koncu tisto, karkoli pač že je, vendarle primorani narediti, storite to na hitro in brez prave volje. In zmazek je tu. Kot tale uvodnik, ki mi tokrat, prav iz omenjenih razlogov, nikakor noče in noče steči. Če nekaj ne gre, pa tudi nima posebnega smisla za vsako ceno riniti z gla-
vo skozi zid. Zato bo tale uvod nekoliko krajši, kot ste jih bili doslej vajeni. Pa upam, da zaradi tega ne bo ogenj v strehi. Prihodnjič, ko bom poizkušal izvedeti kaj več o angleški verziji CD-ja skupine Šank ročk, bo, vsaj upam, veliko bolje. Pa lep pozdrav!
Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo...
MOTLEY CRUE
Ameriška težkometalna skupina Motley Crue začenja v mesecu aprilu z veliko turnejo po ZDA, na kateri se bo prvič predstavila z novim pevcem. To je John Corabi, ki je po dobrem desetletju zamenjal njihovega starega vokalista Vincea Neila. Prvi album z novim pevcem je že izšel, njegov naslov paje preprosto "Motley Crue". Bivši prvi vokalist skupine Vince Neil pa se z zamnjavo ne more kar tako sprijazniti, zato je že pred časom proti ostalim članom skupine vložil tožbo, v kateri zahteva precejšno odškodnino.
THE CULT
Skupina, ki se pod različnimi imeni ohranja na glasbeni sceni že več kot desetleje, pripravlja v Vancouvru (Kanada) novi album, ki naj bi se na tržišču pojavil čez približno pol leta. Jedru skupina, ki ga že od vsega začetka sestavljata pevec lan Astbury in kitarist Billy Duffy, sta se pridružila še bivši
kitarist skupine Misson Craig Ad-ams in bobnar Scott Garett.
MONSTERS OF ROČK
Še ena za ljubitelje heavy metala. Najpomembnejši heavy metal festival, ki vsako leto otvori sezono podobnih koncertov na prostem in ki pod imenom "Mon-sters of ročk" že nekja let poteka v angleškem Donington Častlu, bo letos na sporedu 4. junija. Še imena nekaterih glavnih nastopajočih: Aerosmith, Motley Crue, Stone Temple, Extreme in Suicid-al Tendencies.
VANILLA ICE
Po daljšem času poskuša s co-mebackom tudi znani beli rapper Vanilla Ice. Na sceno se poskuša vrniti z novim albumom, katerega naslov je "Mind Blowin". Prvi single s tega albuma se imenuje "Roll žem up", v videu k tej skladbi pa se Vanilla Ice menda pojavlja v popolnoma novi podobi.
VANESSA PARADIS
Izšel je novi CD z "živimi" posnetki 21-letna francoske pevke
Vanesse Paradis. Posnetki zanj so bili narejeni na njenem koncertu v pariški 01ympiji aprila lani.
ROXETTE
Popoularni švedski duet je pred kratkim končal s sneman-jemvideospota za skladbo "Sleep-ing im my car". Skladba je prvi single z njunega novega albuma "Crash, Boom, Bang", ki naj bi izšel 12. aprila. Per in Maria se tokrat predstavljata v popolnoma novi podobi, tako glasbeno, kot tudi kar zadeva njun izgled. Kratko pristrižena pričeska Marie in dolgi, svetli lasje Pera, pa so poleg samega zvoka, glavni aduti za ponoven prodor te švedske zasedbe.
MIKE OLDFIELD
15. marca je svoj 41 -ti rojstni dan praznoval Mike Oldfield, veliki instrumentalist, eksperimen-talist in inovator v svetu pop glasbe.
T BONE
Znani raper T-BONE, s pravim imenom Terry Greg, je
obtožen umora nekega gosta v nekem lokalu v predelu Los Angelesa, imenovanem Ath-ens. Gangsterski rapper, kot ga tudi imenujejo, naj bi brez posebnega vzroka z avtomatsko puško ustrelil proti dvema gostoma, od katerih je eden umrl, drugi pa je bil težko ranjen. Proti njemu pa je že vložena obtožnica za poizkus umora, ko1 naj bi 18. februarja ustrelil in ranil obiskovalca nekega supermarketa v istem delu mesta.
DOBRODELNI ALBUM
Poleti naj bi pod okriljem na Irskem ustanovljene dobrodelne organizacije z imenom "Craddle" izšel album namenjeni bosanskim otrokom, prizadetim zaradi posledic tamkajšnje vojne. K sodelovanju pri tem projektu jim je uspelo pridobiti eminentne glasbenike kot so U2, Paul McCartney, Peter Gabriel, Lou Reed, Iggy Pop, Sinead 0'connor, Hot-house Flovvers in drugi.
■ Mitja Čretnik
V Skalah referenduma ne bo, če...
...če bodo predstavniki vaške skupnosti In TEŠ še v tem tednu sestavili za obe strani sprejemljivo pogodbo. Potrjeno Je, da bo TEŠ poravnal odškodnino za pretekla leta.
Krajani Škal se v zadnjih mese
cih pogosto sestajajo. Kako tudi ne, saj so se odločili, da bodo tudi sami posegli v usodo nadaljnjega razvoja njihovega ekološko precej obremenjenega kraja. Rezultat tega je bila tudi odločitev za izvedbo referenduma, na katerem bi se Škalčani odločali za ali proti izgradnji novega odlagališča produktov razžveplevanja iz šoštanj-skih termoelektarn.
Na Miklavžinovi domačiji so se zato v petek zvečer v polnem številu udeležili zbora vaške skupnosti, ki jo vodi Herman Arlič. Prav razpis referenduma, ki naj bi ga izvedli to nedeljo, 20. marca, je namreč spodbudil razgovore z najvišjimi predstavniki v TEŠ, ki so pokazali razumevanje za mnoge zahteve krajanov. Tako so 28. februarja oblikovali Jamstveno izjavo, pogodbo, v kateri so v sedmih točkah zapisali nekakšen kompromis med željami krajanov in zakonskimi možnostmi šoštanjskih termoelektrarn. To pogodbo so ta večer tudi podrpbno predstavili Škalčanom, na številna vprašanja v zvezi z njo pa so odgovarjali direktor TEŠ Jaroslav Vrtačnik, vodja projekta konstrukcij razžveplevanja Marjan Jedonickv in njihov pravni svetovalec Milan Stum-berger.
Ker so že uvodoma povedali, da Jamstvena izjava še ni dokončna in bodo v njej upoštevali še vse tehtne pripombe krajanov, se je vnela razprava. V njej je največkrat prevladalo nezaupanje, saj Škalčani kar težko verjamejo, da bo novo odlagališče pepela in sadre ekološko neoporečno in ne
bo še dodatno obremenilo že tako precej uničene doline. Res, da jim lani sprejet Zakon o varstvu okolja, sploh njegov 34. člen, zagotavlja, da v primeru škodljivih vplivov na okolje, ki bi bili posledica odlagališča v kraju, le-to preneha delovati. Tega se krepko zavedajo tudi v TES, zato so na osnovi obširne raziskave, s katero so preučili vplive odlagališča na okolje, najvišji predstavniki zatrdili, da 40 hektarjev veliko odlagališče sadre v Ležnju in 57 hektarov obsegajoče odlagališče pepela, ki se bo raztezalo med jezeroma, že nekaj metrov od odlagališča ne bo škodljivo za naravo in ljudi, zapraševanje pa bodo tudi odpravili. Z najsodobnejšim Mon-itoring sistemom bodo opravljali meritve, ki bodo skupno pokazale, koliko je okolje obremenjeno zaradi novega odlagališča. Poleg tega bo dodatno varoval naselje še varstveni pas. Krajanom je v jam-
stveni izjavi zagotovljeno, da gozda, ki bo namenjen za to, ne bodo sekali. Dogovorili so se tudi, da si bo petčlanska delegacija krajanov ogledala podobno urejeno odlagališče v Avstriji. Vendar nezaupanje med krajani ostaja. Pravijo, da so slišali že preveč obljub...
Ena ali dve pogodbi?
Najbolj razveseljiva novica je bila prav gotovo ta, da bo TEŠ Škalam zagotovil odškodnino za prekomerno onesnaževanje in zapraševanje za obodbje od leta 1983 do 1994. Po prioritetni listi, ki jo bodo Škalčani sami sestavili, bodo v kraj usmerili 71 milijonov tolarjev. Zagotovo bodo s tem denarjem uredili 600 metrov cest, igrišče v Loški gmajni, nekaj denarja bodo usmerili v gradnjo plinovoda v kraju, uredili pa bodo tudi strugo Sopote. Tisto, karje v pogodbi še manjkalo, so bili pred-
računi za vsa ta dela. Vse to pa naj bi bilo zapisano v samostojni pogodbi, medtem ko naj bi drugo sestavljali členi, ki so vezani na prihodnost. V njej naj bi bili zapisani točni roki, ki bodo obvezujoči za TEŠ, preverjanje ekoloških vplivov in vsakoletno preverjanje škode, ki bi jo čutili krajani, zahtevali pa so tudi to, da TES odkupi celotno naselje, če bo ugotovljeno, da življenje v Škalah ni
zdravo... Skratka, želijo si jamstvo
za zdravo življenje.
Marsikaj so še prediskutirali, na koncu pa so se dogovorili, da bodo še v teh dneh od krajanov pooblaščeni predstavniki vaške skupnosti in vodstvo TEŠ pripravili pogodbo (ali dve ločeni), ki bo sprejemljiva za obe strani. Če bo tako, v nedeljo referenduma v Škalah ne bo.
Plinovod bo še počakal
Ob koncu, ko so gostje že odšli, je Herman Arlič krajane obvestil, da izgradnja plinovoda še ne bo stekla v spomladanskih mesecih, kot so predvidevali, ker projekt še ni pripravljen. Novo je tudi to, da ga tista gospodinjstva, ki so znotraj eksploatacijskega območja, ne bodo mogla napeljati. Krajani so zahtevali enake pogoje za te domačije, če ne drugače, da jim zgradijo posamezne cisterne in ob tem zagotovijo, da za te domačine ne bo izgradnja le-teh nič dražja kot za ostale krajane. Za vse pač naj veljajo isti kriteriji. Zahtevajo pa, da se izgradnja prične najpozneje letos jeseni.
■ Bojana Špegel
KS Šentilj
Novi metri boljših cest
Ko so v Šentilju izglasovali četrti krajevni samoprispevek, so se krajani odločili, da se bodo še z večjo vnemo lotili urejanja in posodabljanja krajevnih cest. Te so namreč še marsikje make-damske. Predsednik sveta KS Janko Jelen nam je povedal, da bodo vsa, od junija '93 do maja letos nabrana sredstva, v celoti porabili za asfaltiranje dveh, če bo sredstev dovolj pa treh cest, ki vodijo v posamezne zaselke. Tako bodo finančno pomagali do asfaltne prevleke zaselkoma v Zgornjih in Spodnjih Lazah, nekaj deset metrov te pa bi radi položili še na cesti proti Gorici. Žal zbrana sredstav še zdaleč ne zadoščajo za celotno ureditev cestišč, zato bodo njihovi uporabniki morali seči precej globoko v lastne žepe, v lastni režiji pa bodo uredili tudi vsa zemeljska dela na cestišču.
Minulo soboto je bilo vreme naklonjeno skupini domačinov v zaselku Zgornje Laze. Na cesti, ki pelje do njihovih domov, so nasipali gramoz, urejali kanaliza-
Drago Jevšnik
cijo in pripravljali cesto za položitev asfalta. Predsednik gradbenega odbora Franc Lindič, ki smo ga zmotili pri delu, nam je povedal: "Če me že vprašate, kako sem zadovoljen s potekom del, vam moram povedati, da ne najbolj. Poleg tega, da zamujamo z delom na cestišču, nas precej tarejo tudi finančne težave,
Najprej bi radi uredili najbolj strm del ceste
saj se posamezniki ne držijo naših prvih dogovorov. Nekako razumem, da nekdo, ki niti ne ve, ali bo dobil plačo, težko poravna svoje obveznosti v celoti, da pa imamo krajana, ki do sedaj ni prispeval niti tolarja, cesto pa bo vseeno koristil, mi gre bolj težko v glavo. Če bo šlo tako naprej, se bo finančni delež nas ostalih plačnikov znatno povečal."
Več natančnih podatkov nam je zaupal blagajnik Drago Jevšnik: "Dolžina celotne trase je 600 m. Zaradi finančnih težav bomo sedaj poskušali asfaltirati nekaj več kot 300 metrov ceste, ki poteka po gozdu in se strmo vzpenja. Ta del je namreč ob deževnem vremenu največja nadloga. Uporabnikov nas bo 9, vsak pa mora prispevati 17 obrokov po 20.000 tolarjev, kar je za mnoge ogromna finančna obremenitev." Vseeno upajo, da bodo kljub težavam uspeli izpeljati dela do konca, ob tem pa se zahvaljujejo vodstvu KS in nekaterim posameznikom, ki so jim priskočili na pomoč. Med moško delovno silo smo srečali tudi Olgo Ocepek, ki je skrbela za dobro počutje "udarnikov". "Ker je danes na cesti dovolj močnih, imam na skrbi prehrano. Kot sta povedala že moja soseda, se žal srečujemo z mnogimi problemi, nekaterim pa bi se lahko z malo dobre volje izognili. Vseeno upam, da se bomo že kmalu tudi mi domov vozili po boljši cesti."
V sobotni akciji so prebivalci malega zaselka v Zgornjih Lazah, ki se žal tudi kdaj sprejo, precej naredili. Njihovi domovi so posejani visoko na pobočju hriba, od koder je čudovit razgled na šentiljsko dolino in še dlje.
KS Šmartno ob Paki
Olga Ocepek
Mnogim se zdijo urejene ceste nekaj povsem vsakdanjega, njim žal še ne. Vendar bo, upajo, kmalu drugače.
UBŠ,MH
* m m m
m m ■ ■
Dorekli, kaj bo z njimi
Po zboru krajanov v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki (minuli petek) dvomov o tem, ali bosta krajevni skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje tvorili novo, tretjo občino v sedanji občini Velenje, ni več. Udeleženci zbora so namreč podprli uradni predlog o oblikovanju skupnega referendumskega območja.
Za to se niso odločili s tako "lahkim srcem" kot bi kdo pričakoval. Preveč je namreč še neznank, še najbolj zaskrbljujejo viri financiranja. Kar malo je upanja, da se bo država v prihodnje obnašala kako drugače kot doslej, ko je samo "jemala", dajala pa nič. Možnosti vplivanja na oblikovanje mnenj v Ljubljani bodo še
manjše kot so bile doslej. Industrije na območju obeh omenjenih krajevnih skupnosti praktično ni, potrebe pa so kljub lastni pripravljenosti krajanov (to so pri dosedanjih pridobitvah že izkazali) še precejšnje. Pred novimi občinami so zahtevne naloge, so menili udeleženci petkovega zbora. Hkrati s tem so izrazili tudi bojazen, da bo nekakšno prehodno obdobje trajalo za nekatere predolgo. Ob koncu so poleg sklepa o oblikovanju skupnega referendumskega območja s krajevno skupnostjo Gorenje zapisali še, da bodo povabili v novo občino vse tiste krajani, ki živijo na meji med sedanjimi občinami (del Letuša, Gneč, Skorno).
■ tp
Krajevna skupnost Topolšica
Poti nazaj ni j
Krajani Topolšice so ogorčeni nad očitki - Samo uresničujemo občinski odlok o sanaciji zraka - Poti nazaj ni!
Bolj kot lokalna samouprava v tem trenutku krajane Topolšica razburja izgradnja vročevoda. Polemika glede upravičenosti naložbe se vleče že dalj časa, v zadnjem času pa so vse glasnejši tudi očitki, kako si nekateri v Topol-šici "gradijo" spomenike in s trmastim vztrajanjem zavirajo druge pri nadaljnjem razvoju, konkretneje pri plinifikaciji.
"Krajani Topolšice smo ob dogajanjih v zvezi z izgradnjo topliflkacije ogorčeni. Ne želimo zadev zaostrovati, niti vrniti izstreljenih "puščic". Napeto ozračje ni nikomur v prid. Nikomur ne nasprotujemo, celo podpiramo akcije drugih (krajanov Škal), toda vztrajamo pri svojem zaradi argumentov. Imamo jih, izdelali so jih strokovnjaki. In če v občini tako radi poudarjamo, da je stroki treba verjeti, potem ji verjemimo vsi tudi, ko gre za izgradnjo topliflkacije v Topolšici. Nenazadnje smo doslej za pridobitev potrebnih dokumentov porabili 3 milijone 800 tisoč tolarjev," sta menila predsednik sveta in predsednik skupščine krajevne skupnosti Topolšica Viki Drev in Bogdan Menih.
Ze na referendumu, leta 1990, so se krajani odločili za izgradnjo vročevoda. Za zdraviliško - turistični kraj, ki je uvrščen v tretji do četrti razred glede onesnaženosti zraka, je bilo načrtovanje naložbe nujno. Sprejetje občinskega odloka o sanaciji zraka je bila le zelena luč za začetek aktivnosti. "Mi samo uresničujemo določila tega odloka. In na to mnogi pozabljajo. Vzeli smo stvari resno. Povabili smo strokovnjake, ti so nam svetovali,
izdelali projekte. Za izgradnjo plinifikacije severne veje je za zdaj izdelan le idejni projekt, zato je primerjava o vrednosti ene in druge naložbe neumestna."
Poti nazaj, po mnenju sogovornikov, ni. Kajti, ob volji krajanov je treba upoštevati tudi potrebe in prizadevanja Bolnišnice Topolšica.
Koliko bo naložba veljala, za zdaj ne vedo. Vedo pa, da izpolnjujejo vse pogoje, razen investicijskega programa, za razpis za republiški kredit 15. aprila letos. Občinski Izvršni svet naj bi v naslednjih dneh objavil interni razpis del za izgradnjo primarnega dela vročevoda (zaradi možnosti ugodnejšega kreditiranja bodisi pri izvajalcu ali banki), po objavljenem javnem razpisu pa bodo dela začeli tudi izvajati. To naj bi bilo še konec prve oziroma v začetku druge polovice tega leta. Na nedavnem sestanku sveta KS so se dogovorili za fazno izgradnjo, kar pomeni, da bodo dela potekala tri leta. Za prvo fazo naložbe je krajevna skupnost pripravljena prispevati 150 milijonov tolarjev. Krajanom, ki bodo iz takšnih in drugačnih razlogov izpadli pri izgradnji toplovoda, bo krajevna skupnost primaknila nekaj denarja za ureditev ogrevanja z ekološko neoporečnimi viri (Lajše in Loma - višinski predeli). 50 - odstotkov gospodinjstev v zaselku Lajše je k ekološki sanaciji zraka že pripomoglo. V preostalih 150 gospodinjstvih v individualnih hišah, v vseh poslovnih prostorih zdravilišča in bolnišnice ter v stanovanjskih blokih pa torej čez tri leta.
■ tp
KS Skorno - Florjan
So stvari prišle čez rob?
Že pred časom smo pisali o tem, da v krajevni skupnosti Skorno - Florjan močno "škriplje", da tu že dalj časa stvari ne tečejo kot bi morale. Razlogov za nezadovoljstvo vseh krajanov je več, od doma krajanov do tega, da predsednik sveta omenjene krajevne skupnosti Drago Dvor-šak ni sklical zbora krajanov že nekaj let. Tako naj krajani ne bi vedeli, kdo odloča v njihovem imenu in kaj.
Vroč zbor krajanov so napovedovali minuli petek nekateri in res je bil. Pa ne toliko zaradi odločanja, v katero referendumsko
območje se bodo krajani Pohrast-nika, Skorna in Florjana vključili. Bolj vroč je bil zaradi druge točke dnevnega reda, pri kateri so govorili o uresničitvi lanskega delovnega, predvsem pa finančnega programa. Razprava je dosegla vrelišče in pobuda o glasovanju o nezaupnici svetu KS in njegovemu predsedniku enega od udeležencev zbora krajanov je bila tu. Ker pa delovno predsedstvo predloga ni hotelo uvrstiti na glasovanje, je glavnina udeležencev zbor zapustila. Kot so poudarili, stvari so prišle čez rob in treba jih bo slejkoprej urediti v
zadovoljstvo vseh krajanov. Nekako ne morejo soglašati z obrazložitvijo, da na to dolžnost - zaradi aktivnosti glede nove lokalne samouprave - ne bi mogli imenovati v.d. predsednika sveta KS.
Kot smo izvedeli, naj bi nezadovoljni krajani s tem, da se "z Dragom Dvoršakom ne da delati", seznanili tudi občinski sekretariat za javne gospodarske zadeve novembra lani. Ta menda do sedaj na njihovo pripombo še ni odgovoril, niti kaj pokrenil. Kaj več o tem bomo, upamo, lahko napisali v naslednji številki Našega časa.
■ tp
17. marca 1994	ZANIMIVI		KAK OS 11
Študent NAJ
List iz dnevnika poštenega policaja
Petek, 26. marec, 199?
21.58 Anonimni klic. Gospod policaj... Spet je tista buharija v MKC-ju Sploh ne moremo spati. Majhni otroci se jočejo in moja osemdestletna mati jemlje zdravila. Prosim, naredite kaj!
Takoj skočim v marico. Dolžnost je pač dolžnost, če te
ljudje kličejo, moraš posredovati, čeprav vem, da bo tako kot zmeraj. Zadnje dve leti, odkar obstaja ta MKC so bili vsi podobni klic nepotrebni. Ampak, enkrat bo nekaj narobe. Potem bo prišel sodnik in MKC zaprl.Z marico skočiva še po burek in prideva pred hišo. Mir. Tako kot ponavadi, nekaj ljudi stoji pred stavbo, držeč se svojih piv. Kdo je danes odgovorni?, jih strogo vprašam. Pokažejo mi pot po stopnicah navzgor v pisarno. Tam je seveda nov računalnik, za katerim sedi neki petindvajsetletnik z nasmehom na ustnicah. Pokaže mi izka-
znico in se še naprej in naprej in naprej samo smeje. Dober večer, gospod policaj. Ali ste prišli na koncert, veste danes imamo tu tri različne skupine...; Ne'samo mal° bi p°s'cdal okoii, ura(]no odgovorim. Potem skupaj narediva obhod. Najprej greva na vrh. V likovnih ateljejih ni
ničesar, samo lepljiv vonj po barvah. V drugi sobi najdeva gledališko sekcijo, ki ob svečah govori neumnosti. Moj vodič mi razloži, da vadijo neko Ibsnovo dramo. Nadstropje nižje je glasbena delavnica. Tam najdem skupinico, ki se ob sadnih sokovih tiho pogovarja.... ko sem bi jaz majhen smo temu rekli resnica, oni pa pravijo, da se ob kitari pogovarjajo o nadaljnjih akcijah.
Potem mi moj sopotnik pojasni, da danes v veliki dvorani ni predstave, v majhni pa vrtijo neki kinotečni film. Končno prideva v klet. Tukaj je koncert, a kaj, ko sta
na vratih dva redarja in je vse po zakonu. Enako kot v jazz klubu Stranger on the shore, le da tu, bolj zaradi sebe, kot zaradi potrebe, naredim identitečno preiskavo nekaterih obiskovalcev. Fitness, telovadnica, vinska klet in vsi ostali prostori so zaprti. Jezen se poslovim od mojega vodiča. "To je bil spet udarec v prazno. Odkar v Velenju obstaja MKC sem brez dela", se že bolan od besa začnem pogovarjati sam s sabo Iz razmišljana me predrami nenaden šum. Skočim k drevesu in zvoku sledim na drugo stran stavbe. V polmraku opazim sumljive sence. Planem iz grmovja in... yess... Na vrtu zasačim skupino petih skrajno sumljivih starejših mladoletnikov. Yess! Popis in zaplemba semen... Akcijo uspešno zaključim ob 23.45. Končno bomo lahko MKC zaprli. Yess!!
Pripis: Iz te moke ni bilo kruha. Kasnejša priskava je namreč pokazala, da so bile to semenke korenja. Na delu sem ujel vegetarijansko sekcijo, ki je ob polni luni sadila svojo povrtnino. Ravno včeraj sem vložil prošnjo za premestitev. V Velenju ni več pametnega dela.
(prispevek je iz najnovejše RITKE)
Obvestila
•	Prodaja kart za Akademc 94 se začne v petek v Placu. Cene je sitnica - prilagojena študentskim žepom. Tako kot standardno: karte z in karte brez večerje.
•	Temno oranžni plakati, ki so napolnili Velenje, opozarjajo na akademski ples (če slučajno kdo še ne ve)!
•	Akademska karta je v bistvu del RITKE, ki je kljub nepričakovani bolezni v uredniškem odboru, v torek, skupaj s svojo prilogo, prispela pod tiskarske stroje. In to v potu naših obrazov in siju low ra-diation monitorjev.
•	Pevski nastop ŠŠKZ-ja je bil več kot uspeššen. S tem pa vaj seveda še ni konec. Torej, v soboto ob sedmih.
•	Prva oddaja ŠŠK-ja na VTV-ju bo 2. aprila ob 21.00 na kanalu 52. Velik del oddaje bomo posneli to soboto in nedeljo, zato pozivamo vse priložnosne statiste, naj takrat napolnijo ulice našega mesta.
•	Dragi kolegi: ne pozabit na telovadnico, savno, bazen, plezanje, ples, likovno delavnico in dolg šankistu.
Popotovanje po Avstraliji
(d
Avstralija. Terra australis in-cognita, ali po naše, neznana južna zemlja; tako so jo imenovali evropski geografi v srednjem veku, ko so njen obstoj samo slutili, ni pa še bil potrjen z odkritjem.
Tudi za nas je bila Avstralija "neznana zemja", na katero smo pozabili takrat, ko smo zapustili šolske klopi. Za povprečnega Evropejca je Avstralija pozabljeni kontinent. Na TV in v časopisu se komaj kdaj pojavi. Seveda! Tu ni vojn in teroristov, ni socialnih ali rasnih nemirov, ni političnih pretresov, ni vidnejših gospodarskih ali ekoloških problemov. Torej za medije obveščanja ni zanimiva.
Poznate mogoče kakšnega avstralskega politika, znanstvenika, glasbenika ali pesnika? Znate našteti tri ali štiri največja mesta, ali vsaj glavno mesto? Veste, kdo je to celino (uradno) odkril? Najbrž ne! V knjigami boste zaman iskali knjigo o Avstraliji. Zanjo se ne zanima nihče.
Tudi člani Šaleškega okteta smo poznali Avstralijo le po teniških turnirjih, po TV-nadalje-vankah in morda nekateri še po sydneyski operi. Vedeli smo tudi, da tam živijo Slovenci. S tem pa seje naše znanje o Avstraliji končalo.
Eno leto bo od takrat, ko smo dobili prve informacije o možnosti gostovanja pri Slovencih v Avstraliji. Sprva na to nismo resno računali, vendar zanimanja nismo opustili in izkazalo seje, da so naše možnosti realne. Že v maju 1993 smo zastavili potrebne aktivnosti in jih nemudoma pričeli izvajati. Do jeseni smo posneli propagandno audio in video kaseto. Naš član Rudi Pirečnik je prevzel organizacijo turneje in navezal stike s slovenskimi klubi v Avstraliji. Pevske in instrumentalne priprave so bile intenzivne, v decembru in januarju tudi po pet-
krat na teden. Naša "šefica" je bila neusmiljena in nikoli zadovoljna. Vmes smo se morali "pobrigati" še za denar. Verjemite, da ga je bilo ptrebno precej.
Kmalu po novem letu smo dobili avstralske vize, letalske karte pa šele dva dni pred odhodom, saj jih pej nismo mogli plačati.
V nedeljo, 30. 1. 1994 opolnoči, seje na Aškerčevi 11 a v Šoštanju, kjer je naš uradni sedež, zbrala gruča ljudi vseh starosti. Naši sorodniki, prijatelji in znanci so nas prišli pospremit na pot v daljno deželo. Zdaj je bil tudi Tone, naš najstarejši član, ki je do zadnjega dvomil v naš odhod, prepričan, da res gremo. In avtobus je odpeljal v noč. Kljub "udobnim sedežem" nihče ni mogel zaspati. "Potovalna mrzlica" še ni popustila in veliko je bilo stvari, ki so nam zdaj angažirale naše misli.
Po 4 urah vožnje smo prispeli na dunajsko letališče. Ker je bilo do odhoda letala še precej dolgo, smo si vzeli čas za natančno tehtanje naše prtljage. Potem smo stehtali še vse člane naše skupine. Elektronska letališka tehtnica je stoično prenesla tudi najtežje "kalibre". Po obilici pripomb in protestov je Janezu le uspelo sestaviti evidenčni zapisnik o naših težah, ki nam bo ob povratku služil za primerjavo.
Z vso prtljago se zdaj postavimo v vrsto pred okencem British Airways-a. Postopek je dokaj zapleten; ponovno tehtanje prtljage, trikratni pregled vozne dokumentacije, detekcija, I. P. D. končno smo v letalu. Našemu muzikantu Jožetu, ki ima do poletov posebno "veselje", damo še zadnje napotke. Ob 7.55 naš boeing 757 poleti, naš Jože pa pobledi. Polet je miren in po 2 urah pristanemo na londonskem letališču Heath-row. Letališče ima ogromne di-
menzije. Po pristanku potrebuje letalo še 15 minut za vožnjo do letališke stavbe, kjer presedemo v avtobus in se nadaljnih 20 minut vozimo do terminala za medcelinske polete. Medtem smo že premaknili ure na Greenwich-ev čas, t.j. za eno uro nazaj. Čas do poleta izkoristimo za sprehod po neštetih trgovinah brezcarinske cone.
Boeing 747-400, s katerim poletimo proti Avstraliji, je pravi ko-los. V najcenejšem ekonomskem razredu, kjer smo tudi mi, je v eni vrsti kar 10 sedežev. Vsak potnik dobi radijske slušalke, zobno ščet-ko, blazino in pregrinjalo, kar pa k udobju bistveno ne doprinese, saj so sedeži v ekonomskem razredu pretesni.
Polet je miren. Zdaj je tudi Jože že dobil svojo normalno barvo. Le nekje nad puščavo Irana ali morda Pakistana, nas pošteno pretrese - kot hitra vožnja po makadamski cesti.
Posebna zanimivost medcelinskih poletov so časovne razlike.
oškodoval za sedem ur časa, za kolikor smo morali premakniti ure. Po dveurnem postanku nadaljujemo polet proti Melbourne-u. Kmalu preletimo ekvator in nad otokom Balijem zavzamemo končni kurz za Avstralijo. 1. februarja ob 23. uri po lokalnem času je naš polet končan. Po 24 urah vožnje, ne računajoč na deseturne časovne razlike smo prispeli v Melbourne.
Na letališki carini smo imeli precej problemov, da smo nezaupljivim carinikom in uradnikom pojasnili, po kaj smo prišli, kje bomo stanovali, koliko imamo denarja in predvsem, kdaj bomo spet odšli. K sreči je za nas posredoval g. Peter Mandelj, funkcionar zveze slovenskih društev, in nam pomagal razrešiti nastalo zadrego. Potem nam niti prtljage ni bilo treba odpirati.
Nepričakovano nas je v letališki stavbi čakala množica naših rojakov. Snidenje je bilo prisrčno in kmalu je zadonela slovenska pesem. Nastanili smo se v četrti
Pogled na poslovni center Melbourna
Če se gibljemo v isti smeri kot zemlja, t.j. od zahoda proti vzhodu, se čas skrajšuje, ure prestavljamo naprej, posamezna obdobja so zato krajša. Če potujemo dovolj daleč, pridemo do datumske meje, kjer je na tej strani še danes, na oni pa že jutri. Če potujemo v obratni smeri, se čas podaljšuje, pridobili smo ga, ure prestavljamo nazaj, dnevi in noči, kar si že bodi, pa so daljši. Te spremembe vplivajo na človekov notranji bioritem, zato je potreben določen čas za prilagoditev.
Ko smo pristajali v Singapur-ju, je bila po naših notranjih urah še trda noč. Vendar je v Singapur-ju že veselo sijalo sonce, ura je bila 9. zjutraj, in v nas je puhnila tropska vlažnost ekvatorialnega podnebja. British Airways nas je
Krajani so tudi gasilci, gasilci so tudi krajani?
Krajani Šmartnega ob Paki in Gorenja so se odločili za oblikovanje skupnega referendumskega območja. Tako krajani.
Glede na to, da pa v obeh sedanjih KS delujeta zelo marljivo gasilski društvi, se nekateri sedaj na tiho, drugi na glas sprašujejo: "Se bosta združili tudi ti?" To je težje verjeti, kajti obe društvi sta med seboj vedno tekmovali. Prestiž pa je bil enkrat na eni, drugič na drugi strani.
S pepelom ali brez
Takole so potožili krajani Škal gostom iz TEŠ na zboru vaške skupnosti: " Ko hočeš v Škalah prodati hišo, te vsak vpraša, ali je cena, ki jo postaviš že z vštetim pepelom ali brez".
Je potem kaj čudnega, če so si zaželeli, da bi jim TEŠ odkupil kar celo naselje, če se stanje ne bo popravilo? Optometer dodaja. "Pepel si bil in v pepel se vrneš." Če je domač, je vreden še več.
Moč delegatske besede
Znameniti "Pusti me" s spomenika maršalu Titu na Titovem trgu v Velenju je zbrisan. Ne preseneča, da so ga zbrisali, bolj preseneča, da je enkrat pobuda izrečena v skupščini padla na plodna tla takoj. V času trajanja ene seje.
V drugi točki, med delegatksimi vprašanji je bila izrečena pobuda, do zadnje točke, odgovori na delegatka vprašanja, pa že uresničena. Nič zato, če so se delegati zato, da so prišli od druge do zadnje točke, morali sestati dvakrat.
Nič ne bo z nadvozom
Še pred časom se je župan Starega velenja Franc Sever trudil, da bi preko Foitove ceste, če z katero hodimo kot ovce, speljal nadvoz. Odkar pa ustanavlja samostojno občino Staro Velenje pa o tem ni več nič slišati. Sije premislil?
Skupinski posnetek z eno od slovenskih avstralskih družin
Parkville, kakšne 4 km iz centra mesta v motelu, ki sicer nima veliko zvezdic, je pa dovolj soliden, da se bo dalo preživeti. Naslednji dan v glavnem počivamo in prilagajamo naše biološke ure.
Četrtek, 3. februar. Počasi prihajamo na normalni dnevni ritem. Dopoldne vadimo; jutri namreč prvič nastopamo in malo smo le zaskrbljeni, kljub temu, da smo v dobri formi. Danes smo od zveze slovenskih društev dobili minibus s šoferjem. Peš v tej deželi res ne prideš nikamor. Slovenci pretežno živijo v predmestjih, ki so do 50 km oddaljena iz mestnega središča. Ko se obiskujejo, morajo včasih prevoziti tudi 100 km razdalje po mestnih ulicah, vendar je to za njih vsakdanja stvar.
Šaleška dolina
Bo Šentilj svoja občina?
Pravzaprav nič presenetljivega se ni dogajalo, še na preostalih zborih krajanov v velenjski občini, na katerih so razpravljali o predlogu za oblikovanje referendumskega območja glede nove lokalne samouprave.
Nekako pričakovana "izjema" (glede na že nekatere dosedanje razprave) je bila želja krajanov Šentilja po oblikovanju svojega referendumskega območja oziroma svoje občine. Tako kot pri vseh ostalih odločitvah bo tudi pri tej najbrž imel glavno besedo Državni zbor.
Krajani Gorenja in Šmartnega ob Paki so se odločili za oblikovanje skupnega referendumskega območja, torej za novo občino Šmartno ob Paki. Krajani krajevnih skupnosti Edvarda Kardelja, Desni breg, Stara vas, Levi breg, Konovo, Gorica, Šalek, Velenje Šmartno, Pesje, Cirkovce, Škale, Kavče v KS Podkraj - Kavče so bili za oblikovanje referendumskega območja Velenje z okolico (kot to predvideva uradni predlog). V KS Lokovica, Skorno - Florjan, Topol-šica, Gaberke, Zavodnje so bili za uradni predlog glede oblikovanja referendumskega območja občina Šoštanj z okolico. Odločitev Šoštanjčanov o oblikovanju svoje občine je bila dovolj jasno izražena že
pred časom. Danes (v četrtek) pa naj bi se o zadevi izrekli še krajani Bevč. Kot vemo, so na zboru pred slabimi štirinajstimi dnevi razpravljali o treh predlogih, pa nobenega potrdili.
Dovolj jasna je tudi odločitev krajanov Vinske Gore. Svojo občino želijo. Prav tako smo že pisali o tem, da so krajani spodnjega dela Velunje ter Razborja in dela Podgorja, ki danes sodi v občino Slovenj Gradec, zbirali podpise za vključitev v referendumsko območje Šoštanj z okolico. Z odločitvijo so seznanili tudi sedanjo občino, kjer pa so menili, da naj bo tako kot želijo krajani.
Ker zadeva, po besedah sekretarja Skupščine občine Velenje Franca Ojstrška, ni povsem v skladu z zakonodajo, bo o tem svoje rekel Državni zbor. Ta bo odločil tudi glede želje krajanov Starega Velenja o oblikovanju svoje občine. Franc Ojstršek meni, da jo glede na Zakon o lokalni samoupravi in Zakon o referendumu ne bo mogel potrditi. Kajti, Staro Velenje je del mesta in ni samostojno naselje. Vsaj kot tako menda ni zabeleženo v ustreznih dokumentih.
Delitve naselij pa omenjena zakona ne dopuščata.
■ tp
GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI
VELENJE
RAZPISUJE
VPIS NOVINCEV 1994/1995
O v 1. RAZRED INSTRUMENTALNEGA POUKA IN SOLOPETJA s sprejemnim preizkusom STAROST: od 7. leta dalje (solopetje od 11. leta dalje)
o V MALO GLASBENO ŠOLO
(vključno z otroškim pevskim zborom CICIBAN) STAROST: 5 in 6 let O V PRIPRAVNICO
STAROST: od 1. do 5. razreda osnovne šole O v IZRAZNI PLES
STAROST: od 4. leta dalje
Vpis bo v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje, Jenkova 4 (tudi za Šoštanj in Šmartno ob Paki) OD PONEDELJKA, 21. MARCA 1994 DO PETKA, 25. MARCA, VSAK DAN OD 17. DO 19. URE.
107,8 MHz
ItillMO VKLEKJK
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p,o.
objavlja prosti delovni mesti
DELOVODJA GRADBENE OPERATIVE
Pogoji:
gradbeni tehnik opravljen strokovni izpit vozniški izpit B kategorije 3 leta delovnih izkušenj poskusno delo traja 3 mesece
ZIDAR 1
Pogoji: KV zidar
2 leti delovnih izkušenj vozniški izpit B kategorije poskusno delo traja 2 meseca
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, Kadrovska služba, Koroška 37 b, 63320 Velenje.
u __
RAZPISUJE
natečaj za izbiro izvajalcev za izvajanje del in storitev v letu 1994 in sicer:
1.	POMOŽNA GRADBENA DELA NA VODOVODNEM OSKRBOVALNEM SISTEMU
2.	KESONSKI ODVOZ ODPADKOV IZ POKOPALIŠČ PODKRAJ IN ŠKALE TER ČISTILNE NAPRAVE ODPADNIH VODA V ŠOŠTANJU
3.	STROJNE USLUGE BULDOŽERJA NA KOMUNALNEM ODLAGALIŠČU
4.	UREJANJE ZELENIH POVRŠIN NA KOMUNALNIH OBJEKTIH V VELENJU IN ŠOŠTANJU
Razpisna dokumentacija je na razpolago od 17.03. 1994 do 25.03.1994 na KOMUNALNEM PODJETJU VELENJE, Koroška 3/a, VELENJEpri g. Miri KOKOT, telefon 063/854 -321.
Ob dvigu razpisne dokumentacije je ponudnik dolžan predložiti potrdilo o registraciji in odločbo o izvajanju razpisnih del.
Ponudbe morajo interesenti oddati do 05. 04.1994 na naslov: KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p.o., Koroška 37 / b, Velenje v zaprti ovojnici z oznako NE ODPIRAJ " PONUDBA ZA IZBIRO IZVAJALCA "
0 izbiri izvajalca bodo udeleženci natečaja obveščeni v roku 30 dni po odpiranju ponudb.
IHJ3KT1MHNSTALACLIE AKLIČ Škale 82 /a
tel.: 063/893 - 701 aH mob. 0609/ 619 -125
NUDIMO VAM VSA ELEKTROINSTALACIJSKA DELA IN ELEKTROMATERIAL PO IZJEMNO UGODNIH CENAH.
MONTIRAMO HIŠNE ALARMNE NAPRAVE!
Plačilo je možno na več obrokov. Del. čas: vsak dan od 7. do 21. ure.
Vljudno vabljeni!
UPOKOJENCI RLV POZOR!
Kadrovsko-socialna služba in sindikat RLV organizirata od 3. julija do 11. julija 1994 aktivni oddih za upokojence RLV in njihove družinske člane v Šmarjeških Toplicah.
Program vsebuje:
-	polne penzione
-	avtobusni prevoz v kraj letovanja in nazaj
-	2 skupinski terapiji dnevno
-	uporabo zunanjih in notranjih bazenov
-	uporabo savne
-	uporaba fitness studia in športnih dvoran
-	uporabo zunanjih športno-rekreativnih objektov
-	organiziran izlet
-	organiziran celodnevni program
Cena: 7 polnih penzionov s kompletnim programom znana 336 DEM na odraslo osebo. Otroci do 3 leta bodo letovali brezplačno, do 7 leta po polovični ceni, do 12 leta pa s 30 % popustom. Plačilni pogoji: Stroške letovanja boste lahko poravnali v 9 (devetih) obrokih. Prvi obrok je potrebno poravnati ob vpisu.
Vpis: Potekal bo od ponedeljka, 21. marca do petka, 25. marca 1994 v tajništvu sindikata RLV, soba 205 NOP.
Število prijav je omejeno!
Kovinooprema Petrovče p.o.
PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO CISTERNE ZA KURILNO OLJE:
1000 LITROV	25.500 SIT
1500 LITROV	30.700 SIT
2000 LITROV	36.400 SIT
2500 LITROV	42.100 SIT
3000 LITROV	47.700 SIT
V PRIMERU GOTOVINSKEGA PLAČILA PRIZNAVAMO 5 % POPUST.
NA ZALOGI IMAMO TUDI GOZDARSKE VITLE (3,5 T) CENA Z DAVKOM: 79.900 SIT
MOŽNOST PLAČILA NA DVA ČEKA!
VSE INFORMACIJE NA TEL.: 063/707 - 253,707 - 039
ALMANAH
občine Velenje 1994
NAROČILNICA
Naročam izvodov knjige ALMANAH OBČINE VELENJE 1994
po prednaročniški ceni 1500 SIT.
Ime, priimek:__
Naslov:
Št. os. izkaznice, izdana od:
Naročilnico pošljite do vključno ponedeljka, 21.3.1994, na naslov: NAŠ ČAS d.o.o., Foitova 10, 63320 Velenje.
Pod enakimi pogoji lahko knjigo naročite tudi po telefonu 855 450 ali 853 451.
Knjigo dobite po pošti. Plačilo po povzetju.
| .............................		S	3	TT1 sJJJ	2	H		m	jj.	K A JHf\ r>	S ČAS	l 13
i........... . i												
Velenje
Deklica pred avtomobil
V	soboto, 12. marca, ob 15.30 seje na Kidričevi cesti v Velenju pripetila huda prometna nezgoda, v kateri se je hudo poškodovala sedemletna deklica.
Po Kidričevi cesti, v smeri križišča Kidričeve s Tomšičevo, je vozil osebni avtomobil 22-letni Rihard Špital iz Velenja. Ko je pripeljal v neposredno bližino prehoda za pešce, je na levi strani ceste skupina ljudi že stala na prehodu za pešce. V trenutku, ko je z zmanjšano hitrostjo zapeljal na prehod za pešce, se je sedemletna deklica Tea U. iz Velenja iztrgala očetu iz rok in stekla proti prehodu oziroma vozilu. Deklica je trčila v sprednji levi blatnik vozila in padla po tleh. Hudo poškodovano deklico so odpeljali v celjsko bolnišnico.
Nezgoda motorista
V	torek, 8. marca, ob 9.40 seje v križišču Efenkove in Tavčarjeve ulice v Velenju pripetila prometna nezgoda, ki naj bi jo zaradi izsiljevanja prednosti povzročil 29-letni Miran R. iz Velenja. Trčil je v osebni avtomobil in padel po vozišču. Pri tem seje lažje poškodoval.
Tatovi potrebujejo kolesa
Prejšnji teden sta v Velenju dve kolesi "zamenjali" lastnika. V četrtek, 10. marca, med 17. in 20. uro, je s tretjega nadstropja stanovanjskega bloka Šalek 86, neznani nepridiprav odnesel gorsko kolo ROG sive barve. Bil je precej predrzen, saj gaje odnesel izpred vrat stanovanja lastnice kolesa Jožefe H..
Drugo kolo paje izginilo z dvorišča Konjeniškega kluba v Skalah. Brez gorskega kolesa ROG z osemnajstimi prestavami, črno - vijoličaste barve, je ostala Maja K. iz Kardeljevega trga.
Vozilo skril, nato pa prijavil tatvino
V	torek, 8. marca ponoči, je prišel na Policijsko postajo Velenje 22-letni Husein M., državljan Bosne in Hercegovine. Policistom je prijavil tatvino osebnega avtomobila.
Pri zbiranju obvestil pa so policisti ugotovili, da Huseinu ni veijeti. Ta sije sposodil vozilo pri prijatelju in z njim povzročil prometno nezgodo v bližini Gorenja Servis. S kraja nezgode seje potem odpeljal, vozilo skril in se odločil, da prijavi tatvino. Zdaj ga čaka ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja krive ovadbe.
Dva pridržana v posebnih prostorih
V	preteklem tednu so velenjski policisti zaradi kršitev javnega reda in miru posredovali petindvajsetkrat. Zaradi kršitev s tega področja, sta nekaj ur v posebnih prostorih za pridržanje koristila dva občana.
V	soboto, 12. marca, je v stanovanju na Jenkovi grozil prijateljici 57-letni Albert O.. Ker je vse kazalo, da se ne bo pomiril, so ga policisti odpeljali s seboj.
Naslednji dan, v nedeljo, 13. marca, pa so pridržali 30-letnega Roberta S. iz Velenja. Dopoldne je razgrajal na Slandrovi 12, a je pred prihodom policistov od tam pobegnil v lokal na Kidričevi, kjer je z razgrajanjem nadaljeval in hotel pretepati lastnico lokala. To so mu preprečili policisti.
Denarja ni našel
Neznanec, kije v noči iz 7. na 8. marec, vlomil v gostinski lokal zimsko letnega kopališča, denarja ni našel, čeprav gaje iskal. Iz lokala je
odnesel predvsem pijačo in prehrambene artikle. Z dejanjem je Športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana Velenje oškodoval za blizu 8000 tolarjev.
Poskušal vlomiti v omaro z zdravili
V	Zdravstvenem centru Velenje je neznani storilec poskušal vlomiti v omaro z zdravili in sanitetnim materialom na oddelku nevrop-sihiatrije. Vendar omara ni popustila. Vlomilec je ordinacijo, v katero je prišel skozi odprta vrata, zapustil po isti poti.
Vlomil v klet
Neznani nepridiprav je čez noč, v soboto, 12. marca, skozi vrata vlomil v klet stanovanjskega bloka na Bračičevi cesti v Velenju. Iz kleti je odnesel nekaj steklenic buteljčnega vina, steklenici konjaka in nekaj pleskarskega orodja. Jože Z. je z dejanjem oškodovan za okoli 10 tisočakov.
Travniški požar
V	nedeljo, 13. marca, ob 10. uri dopoldne, je izbruhnil travniški
požar zunaj ograjenega območja Gorenja Velenje. Zaradi vetra seje
ogenj razširil čez ograjo in zajel cerado na prikolici tovornega avtomobila, kije delno zgorela. Zaradi pravočasnega posredovanja poklicnih gasilcev iz Velenja se ogenj ni razširil na druge dele vozila. Materialna škoda znaša okoli deset tisoč tolarjev.
Hudo poškodovan motorist
Včetrtek, 10. marca, ob 15.55 je 16-letni Robert S. iz Radmirja vozil neregistrirano motorno kolo po regionalni cesti v Radmirju. Ko je pripeljal v bližino hiše Radmitje št. 11, je z njegove desne strani zapeljal na prednostno regionalno cesto 70-letni voznik osebnega avtomobila Janez Fašun iz Okonine. Voznik motornegakolesaje s sprednjim delom trčil v levi sprednji blatnik osebnega avtomobila, padel po vozišču in obležal hudo telesno poškodovan na travniku. Prepeljali so ga celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
So bili krivi mučeniki?
Skoraj vse od tistega, kar sodi v modro - belo kroniko, seje v Mozirju prejšnji dogajalo na en dan: 10. marca, kogoduje40mučenikov. Ali so imeli tudi pri teh dogajanjih prste vmes, na policiji ne vedo, vedo pa, da so tisti dan zabeležili tri lažje prometne nezgode in eno kršitev javnega reda in miru.
Ob 15.05 je voznica osebnega avtomobila Mirjana P., stara 38 let, doma v Nazarjah, vozila osebni avtomobil po prednostni cesti v Nazarjah. V tistem trenutku je s stranske ceste na prednostno pripeljal Dušan Z., star 33 let, iz Pariželj. Vozili sta trčili, v nezgodi paje nastala materialna škoda.
Ob 21.45 je voznik osebnega avtomobila Boris Š., 22 let, iz Mozirja, vozil osebni avto po regionalni cesti v Mozirju. V bližini Delejevega jezu ni prilagodil hitrosti stanju vozišča in zapeljal je v obcestni jarek. Na vozilu je nastala materialna škoda.
Uro kasneje, istega dne, ob 22.45, so mozirski policisti posredovali v družinskem prepiru. 38-letni Darko K. iz Nazarij je žalil in menda tudi fizično obračunavala z materjo Marijo B., staro 70 let.
Odpeljal neznano kam
V soboto, 12. marca, ob 16.20 seje pripetila prometna nezgoda v Letušu. Voznik osebnega avtomobila Janez M., 48 let iz Celja, je peljal skozi kraj, nasproti pa mu je pripeljal voznik motornega kolesa. Vozili sta se oplazili, voznik motornega kolesa paje odpeljal naprej.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Huda prometna nezgoda na Ločici
8. marca, ob 10.50, seje na magistralni cesti zunaj naselja Ločica pri Vranskem, pripetila prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, na vozilih paje nastala materialna škoda, kije ocenjena na okoli 800 tisoč tolarjev.
33-letni Alojz Keglič iz Šmarja pri Jelšah je vozil tovorni avtomobil po magistralni cesti iz smeri Vranskega proti Trojanam. V bližini gostišča Bašek je dohitel stoječo kolono vozil in trčil v zadnji del, pred njim stoječega, tovornega vozila, ki ga je upravljal 55-letni Milan Pogačar iz Kranja. Za Kegličem je vozil z osebnim avtomobilom 43-letni Matevž Smerkol iz Ljubljane, ki je trčil v Kegličevo vozilo. V trčenju je bil sopotnik v tem vozilu, 66-letni Franc Sket iz Šmarja pri
Jelšah, hudo telesno poškodovan in so ga odpeljali v bolnišnico Celje.
SRELAX
Nevaren način reševanja spora
Velenjski policisti so v torek zaznali kaznivo dejanje hude telesne poškodbe, do katere je prišlo že 6. marca pred lokalom Stanč v Ravnah pri Velenju. V lokalu sta se sprla 18 letna Renata K. in 23 letni Ivan P., oba iz Velenja oz. okolice. Ko je Renata zapustila lokal, je za njo prišel Ivan in jo po krajšem prepiru udaril z roko v glavo. Renata je padla po tleh, z glavo udarila ob beton in obležala nezavestna.
Trčil v otroka
V	torek, 8. marca, ob 12.07 seje na lokalni cesti v naselju Liboje pripetila prometna nezgoda, v kateri seje hudo poškodoval otrok Mihael K. izLiboj.
Vladimir Kiker, star 44 let, iz Laškega, je vozil tovorni avtomobil s polpriklopnikom po lokalni cesti iz smeri Liboj proti Kasazam. Koje pripeljal v naselje Liboje, je pri številki 9 trčil v dečka, ki je prečkal vozišče iz voznikove desne strani. Otroka so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
Zaradi drzne vožnje huda prometna nezgoda
V	četrtek, 10. marca, ob 02.55 seje na regionalni cesti zunaj naselja Marija Reka zgodila prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, dve pa lažje. V njej je nastalo za okoli 150 tisoč tolaijev materialne škode.
26-letni Renato Menkovič iz Trbovelj je vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz Prebolda proti Trbovljam. V ostrem levem nepreglednem ovinku v Mariji Reki, gaje z vozilom zaneslo na desno izven vozišča. Vozilo seje skotalilo bočno po nasipu in obstalo na travniku na strehi. Med prevračanjem sta se voznik in sopotnik Matjaž Dra-gar, star 21 let iz Trbovelj, lažje telesno poškodovala, sopotnik Jurij Vrhovnik, star 26 let, iz Trbovelj, ki je sedel poleg voznika, paje bil hudo telesno poškodovan.
Voznik Renato Menkovič je pred nezgodo na bencinski črpalki Petrola na Mariborski cesti v Celju, oskrbel vozilo z gorivom in se odpeljal, ne da bi kupljeno plačal. Policijska patrulja, kije bila v bližini in je dejanje opazila, seje odpeljala za njim. Voznik ni ustavil, ampak je z vožnjo sem in tja, nenadnim zaviranjem in speljevanjem onemogočil prehitevanje.
V	Šempetru je voznika pričela zasledovati še patrulja Prometne policijske postaje iz Celja. Voznik Menkovič paje z drzno vožnjo nadaljeval, dokler se z vozilom ni prevrnil.
Vlomilec jo je popihal
V	noči iz 9. na 10. marec je neznanec vlomil v terensko vozilo Lan-drover, ki je bil parkiran na dvorišču stanovanjske hiše v Polzeli. Lastnik je vlomilca pregnal, tako da ni mogel iz vozila ničesar odnesti, kljub temu paje povzročil za okoli 40 tisoč tolaijev materialne škode. Za toliko je oškodoval lastnika vozila Jurija M. iz Polzele.
Med čiščenjem drvarnice našel orožje
Anton B. iz Kaplje vasi je žalskim policistom v sredo, 9. marca, prinesel ročno bombo in 57 nabojev kalibra 9 mm. Bombo in strelivo je našel med čiščenjem in pospravljanjem drvarnice.
Požar v kuhinji
V	petek, 11. marca, ob 15.15 je 60-letna Marija L. iz Žalca, pri kuhanju pozabila olje na štedilniku, ki seje v posodi vžgalo. Koje posodo nesla proti oknu, ji je padla na tla, goreče olje paje vžgalo zaveso, topli pod in plastično roleto. Požar je pogasil sosed, škoda pa znaša okoli 70 tisoč tolarjev.
POLICIJA IMA BESEDO
Kako ravnati ob prometni nezgodi (1)
V letu 1993 smo policisti obravnavali 130 prometnih nezgod s telesnimi poškodbami ali s smrtnim izidom (sedem udeležencev je izgubilo življenje). To je 15 nezgod več kot vletu 1992.
Ob tem pa smo obravnavali še 741 prometnih nezgod z manjšo premoženjsko škodo, kjer so povzročitelji trčili v parkirana vozila na parkirnih prostorih, tako smo v lanskem letu obravnavali 1291 prometnih nezgod.
Če opravimo preproste izračune, lahko ugotovimo, da se v poprečju pripeti 3,5 prometnih nezgod na dan, v enem tednu pa 24,5 prometnih nezgod. Ob obravnavi prometne nezgode izdelamo ustrezna pisna poročila, kijih kasneje, glede na posledice prometne nezgode, pošljemo na različne naslove, ki nezgode obravnavajo.
Obravnavanje prometnih nezgod nam v posameznih obdobjih onemogoča, da se posvetimo preventivnemu delu s katerim poskušamo preprečevati prekrške, ki pomenijo vzroke za nastanek oziroma povzročitev prometnih nezgod.
Kot sem že navedel, imamo policisti kar precej dela z zagotavljanjem varnosti v cestnem prometu. Pri prometnih nezgodah pa imajo tudi udeleženci določene obveznosti. Če imajo poškodovana vozila, je to uveljavitev oziroma povrnitev stroškov za popravilo poškodovanih delov. Zaradi spremenjenega načina dela bom predstavil ukrepe, ki jih priporočamo, da jih izvedete, če ste bili udeleženi v prometni nezgodi.
Najprej morate presoditi, ali je potrebno poklicati policiste, te pokličete kadar:
-	v prometni nezgodi nastane večja premoženjska škoda, ali če je kdo od udeležencev poškodovanj;	t
-	če je v nezgodi udeleženo vozilo tuje registracije;
-	če kateri od udeležencev nezgode noče dati podatkov o vozilu in vozniku;
-	če se z voznikom udeleženega vozila ne morete sporazumeti o povzročitelju prometne nezgode;
-	če soudeleženec pobegne s kraja nezgode in
-	če sumite, daje prometna nezgoda povzročena namerno.
■ Adil Huselja
POSTANITE VITKI

Hitro in zdravo hujšati danes - je odvisno samo od VAS
kokusAi
kApSulE
LADY
GENERALNO ZASTOPNIŠTVO
63250 Rogaška Slatina 063/813-113, 063/723-087, 063/784-218
NApROtUj Tlldi V UkARNAk
do 5 kg v 10 dneh
•	odprava celulita
•	zmanjšuje kopičenje maščobe,
sladkorja in holesterola
•	preprečuje delno vpijanje kalorij
•	zmanjšuje občutek lakote
14 MŠČilK		iTPTl '4 * i s 1		1T MiMni		17. marca 1994

r

mmz
T Oven od 21.marca do 20.apri!a
Letos vas bo pomlad zajela veliko pred uradnim začetkom, pogosto boste pogledovali po nasprotnem spolu, pri tem vam bodo naklonjene tudi zvezde. Zato ni izključeno, da si ne boste privoščili kratke avanture, saj vas vaš partner že nekaj časa dolgočasi. Dolgočasite ga tudi vi, zato se lahko zgodi, da bo to začetek konca nič kaj trdne zveze. Bik od 21.aprila do 20.maja
Q Ubadali se boste predvsem z finančnimi težavami, ki pa
bodo na srečo le prehodne narave. Če se boste odločili za potovanje, boste imeli bistveno več možnosti, da srečate nekoga, ki bo sicer nekoliko starejši od vas, vendar boste v njem našli vse tisto, kar že dolgo pogrešate. Pazite pri športu, lahko se poškodujete. Pa tudi prehlad se lahko ponovi.
n Dvojčka od 21.maja do 21 junija Valovi vašega življenja so vedno bolj nepredvidljivi in visoki, med njimi je mnogo čeri, ki vam naravnost grozijo. Delo vam ne bo šlo od rok, stanje je že kritično, zato pazite, da ne boste že ob koncu tega tedna zaradi lastne napetosti stvari še poslabšali. Pomladanska utrujenost vas bo vsrkala, energije boste imeli zelo malo, zato jo trošite po pameti. ^—, Rak od 22.junija do 22.julija
___Q Sedaj boste doživeli tisto potrditev pri svojem delu, ki
vam že dalj časa manjka. Čas je naravnost ugoden tudi za napredovanje, zato dajte v tem tednu vse od sebe. Sploh, ker tako ugodno in energično obdobje ne bo dolgo trajalo. Tudi domači in vsi ostali vam bodo naklonjeni, zato boste preživeli res lep, čeprav naporen teden.
Lev od 23.julija do 23.avgusta
vvu
ITp pr
počutili.
SI Nekaj vpliva negativnih planetov bo v teh dneh še zaznati, na splošno pa boste že začutili boljše čase. Vezani se boste spet zbližali s partnerjem, kije ob vašem zimskem spanju že izgubljal upanje. Prosti bodite na preži v soboto. V krogu prijateljev boste opazili nekoga, ki bo vaš srčni utrip močno povečal, da se boste umirili pa bo najbolje, da storite prvi korak. Zdravje zadovoljivo.
Devica od 24.avgusta do 23.septembra
Precej utrujeno boste delovali in tako se boste tudi To lahko povzroči cel plaz dokaj neprijetnih dogodkov, zato poskušajte vsaj tiste sile, ki vam še služijo, vložiti v delo. To že nekaj časa trpi, kar vašim naderjenim ni prav nič všeč. V ljubezni boste prišli do zelo važnih odločitev, kijih ne boste sprejeli kar čez noč. Morda prav tu tiči vzrok za vaše slabše počutje. ^ Tehtnica od 24.septembra do 23. oktobra
- Precej razdraženi boste, Venera še ne bo čisto zapustila
vašega znaka, to pa pomeni, da niso izključeni tudi nesporazumi z okolico. Pazite, ko boste komu namenjali ne preveč prijazne besede - že kmalu se lahko obrnejo proti vam. Če se bo panner sprijaznil z vašimi novimi plani, ki bodo finančno zelo visoki, bosta usklajeno in lepo preživela teden. Če ne, pa bo nekaj napetosti še tu.
yy« Škorpijon od 24.oktobra do 22.novembra
vam važnejše življenske stvari in odločitve izmikajo iz rok ravno v trenutku, kije za vas najmanj ugoden. Sedaj se bo to rahlo spremenilo. Dosegli boste majhen uspeh, ki vam bo dal velik polet, vrnila se vam bo enegrija, pa tudi upanje v boljše čase. Vse to bo povzročilo niz lepih dogodkov, ki se vam obetajo že v prihodnjih dneh.
y. Strelec od 23.novembra do 21.decembra X Odmikal se vam bo čas, ko niste več točno vedeli, kaj bi sploh radi. S partnerjem bosta spet na isti valovni dolžini, čeprav vas bodo misli še pogosto zanesle k nekomu drugemu. Morda tudi zato, ker ste ostali z njim na točki, kije obljubljala veliko ali pa nič. Finančno si boste nepričakovano še opomogli, zato boste vedno pogosteje razmišljali o večjem nakupu.
Kozorog od 22.decembra do 20.januarja
jO Nepričakovano boste polni moči in volje do življenja in dela. Še sami ne boste vedeli, od kod vam vse to, dejstvo pa je, da se boste počutili krasno. Bogato boste s vojim počutjem obsipali tudi najbližje, ki vam bodo vračali z dvojno mero. Ljubezen bo cevetela in vam vašo energijo še podžigala. Le novica iz tujine vam bo malo zagrenila kakšen dan.
^ Vodnar od 21.januarja do 20.marca
am Čeprav se vam bodo dohodki precej izboljašli, boste še vedno beležili minuse. Tudi zaradi sicer previdenih povečanih izdatkov. Tako močno vas bo to okupiralo, da sploh ne boste opazili številnih možnosti za sijajno kariero, ki se vam bodo ponujale kar same. Če boste tako nadaljevali, bo vaše zdravje močno ogroženo.
w Ribi od 21.februarja do 20.marca
7\ Vedno več strahov vas preganja, večina od njih pa je neupravičena. Vzemite se v roke in krepko premislite. Sploh ni vse tako črno, kot vidite vi. Nasprotno. Zvezde so vam celo zelo naklonjene, finančno stanje, ki vas muči že nekaj časa, se bo rahlo popravilo, uredili pa boste tudi neprijetno uradno zadevo. Čas je, da se posvetite vaši zunanjosti. Uspešni boste.
MODA
M ikro mini pomlad-poletje
Ja, spet se vračajo. Po slabih dveh modnih sezonah dolgih, maksi kril z visokimi in manj drznimi precepi, vozli, in drugimi variacijami, prinaša letošnja sezona pomlad -poletje spet mini krila. In seveda tudi obleke, ki se spet navdihujejo v daljnih šestdesetih. Tako kratka so, da komaj pokrije-
le pri poskusu, saj ejno stil, o katerem smo že nekaj rekli in športni ter elegantni stil še vedno ljubita dolžino in prikrito erotičnost, ki jo dosežemo ravno z prej naštetimi detajli.
jo tisto, kar očem naj ne bi bilo vidno, zato razgaljajo vso lepoto postave in predvsem nog. Karel Lagerfeld je bil prvi, ki je vnesel mikro minice v letošnjo modo, resnici na ljubo pa mu niso sledili prav mnogi. Zato bo morda ostalo
Mikro minica kaj veliko zako-nistosti nima. Kos blaga, ki ga bomo potrebovali za njo, bo preprosto zelo majhen, kroji pa so večinoma v obliki črke A. Torej le rahlo naglašeno odstopanje od telesa. Krasijo jih gubmi, kijih najdemo na zelo različnih koncih, pa tudi zadrge in sponke. Tudi gubi-
NOVO NA VASEM JEDILNIKU
Vampi po francosko
Potrebujemo: lkg vampov, 5 dag slanine, 2 korenčka, 1 korenina peteršilja, zelen peteršilj, česen, sol, kumina, lovorov list, kozarec vina ali nekaj domačega kisa, malo juhe ali vode, žlica moke.
Očiščene vampe skuhamo, ohladimo in zrežemo na rezance. V visoko kožico damo na dno zrezano korenje, peteršilj, kumino, lovorov list, strt česen in nekaj slanine ter plast zrezanih vampov, nanje spet položimo zelenjavo, dokler ne porabimo vsega. Po vrhu zložimo sesekljano slanino, polijemo s slano juho ali vodo in vinom, daje vse pokrito s tekočino. Dobro pokrito kuhamo do mehkega. Na koncu primešamo še v malo vode razžvrkljano moko. Namesto vina lahko dodamo tudi razredčen limonin sok.
Dodamo pa ga šele nazadnje. Čas priprave dušenja: 1 ura 15 minut.
in
TRGOMA in BISTRO KOŠARIC,
Pernovo 11 a (pri Veliki Pirešici), teh 119-220
ZELO UGODNO:
mokaT500 25/1 kg	44,90	kosilnica na laks	28.900,00
moka T850 25/1 kg	36,90	pralni stroj Gorenje 608	47.500,00
olje Zvezda 121	1.990,00	verige za mot. žago	1.790,00
testenine 1/2 Kg	57,90	vse vrste traktorskih gum!	
prašek Ariel	1.125,00	koruza	27,90
prašek Persil	899,00	pšenica	26,90
prašek Adria	339,90	ječmen	22,90
toal. papir 10 kom	169,00	pš. krmilna	21,90
mehčalec 41	340,00	pesni rezanci	24,90
pampers plenice	1.690,00	na zalogi vse vrste semen!	
Pri nakupu tehnični	■ga blaga, />	usode in tekstila • možnost plačila	
na tri čeke, pri nakupu živil nad 7.000,00 pa na dva čeka. Kdor varčuje, v Košarici kupuje!
Vampi z gobami
Potrebujemo: 1 kg vampov, slan krop, 5 dag olja, 3 dag čebule, 1 strok česna, zelen peteršilj, 30 dag gob, 3 dag moke, voda ali juha, 1/8 kg svežih paradižnikov, sol, poper.
Očiščene vampe skuhamo v slanem kropu. Na vročem olju prepražimo čebulo, strt česen, zelen peteršilj, na rezance zrezane gobice in vse potresemo z moko. Ko zarumeni, zalijemo z vodo ali juho, primešamo zrezane vampe, olupljene zrezane paradižnike, osolimo in popopramoter še nekaj časa dušimo. Čas priprave: 1 ura in 15 minut.
Vampi s prekajenim mesom
Potrebujemo: 1 kg vampov, slana voda, 5 dag olja, čebula, zelen peteršilj, strok česna, sol, voda ali juha, 20 dag prekajene svinine.
Dobro očiščene vampe skuhamo v slani vodi. Kuhane vzamemo iz juhe in jih shladimo ter zrežemo na rezance. Na olju prepražimo sesekljano čebulo, da zlato zarumeni, dodamo sesekljan peteršilj in s soljo strt česen. V to damo vampe, jih zalijemo z zajemalko juhe in dušimo pol ure, nato dodamo še sesekljano kuhano prekajeno meso ter dušimo vse skupaj še 1/4 ure. Brez kuhanja vampov boste za pripravo porabili 1 uro.
DOBRO JE VEDETI
Nasveti za vsakdanjo rabo
Škripajoča vrata - Vrata, ki škripajo, v tečajih namažemo z oljem. Vzamemo olje za šivalne stroje. To je namreč boljše od rastlinskega olja, saj dalj časa ostane mazavo.
Če se zatika predal - Ko
poskušamo izvleči predal iz ko-mode, se morda vedno zatakne na istem mestu. To mesto lahko po-brusimo, hitreje in enostavneje oa je, da namažemo predal na tem mestu z milom.
Okrasni gumbi - Ko zabijamo v pohištvo (pri blazinjenju) ali v sliko okrasne gumbe, ovije-mo kladivo s krep papiijem. Mehkejše je in zato ne poškoduje gumbov.
Pralni stroj prekipeva -
V stroj smo dali preveč praška, zatoje poln pene. Pomaga, če zli-jemo vanj malo kisa - pena se poleže.
Prha brez apnenca - Prha
se zamaši zaradi apnenih oblog, ki se naberejo v notranjosti glave. Glavo odvijemo s cevi in jo razstavimo. Tesnilo obrišemo, vse druge dele pa položimo za uro ali dve v kis. Nato jih skrtačimo s staro zobno krtačko. Ko prho sestavimo, spet dela kakor nova.
Preproga drsi • Na keramičnih ploščicah in parketu preproga rada drsi, kar je prav nevarno, saj nam jo lahko spodne-se izpod nog. Pomagamo si tako, da položimo preprogo z mrežastim podstavkom proti drsenju, ki ga kupimo v specializirani trgovini. Ali pa našijemo na spodnjo stran preproge, v vogale, stare gumijaste obročke od kozarcev za vlaganje.
Vrtanje v tapeto - v steno, prelepljeno s tapeto, bomo izvrtali luknjo za zidni vložek. Da ne raz-ceframo tapete, prilepimo na označeno točko dva samolepilna trakova v obliki črke X. Kjer se trakova križata, izvrtamo luknjo.
RAST
SVETOVNEGA PREBIVALSTVA
Po predvidevanjih Svetovne banke se bo svetovno prebivalstvo (v letu 1990 ocenjeno na 5.3 milijarde) vsako leto povečevalo za več kot 90 milijonov ljudi vse do konca devetdesetih let. V dvajsetih letih bo doseglo že 7 milijard, ob kocu prihodnjega stoletja pa bo ob takšni rasti znašalo že 11 milijard.
Znanstveniki že nekaj časa opozarjajo na prenaseljenost, ki zaradi potrošnje in naraščanja odpadkov vedno bolj grozi z ekološko katastrofo.

delo ljubezen denar zdravje
oven bik dvojčka rak lev devica tehtnica škorpijon strelec kozorog vodnar ribi
dobro
srednje
negativno
ce so ponovno tu, pri oblekah pa tudi zvon, ki se prične pod prsnim izrezom. Nežne barve bodo prevladovale. Pink, ki je lahko žareč ali le rahlo naglašen, bo najbolj iskan, črna bo še vedno kraljevala. Ker so letos prepletene zanke in resice spet močno "in", ne pozabite na njih. Zakaj se ne bi mikro mini obleka ali krilo končala prav z njimi in jih tako le na videz podaljšala. Seveda pa je to kos oblačila, ki si ga lahko privoščijo le redke, zato bodite kritični do sebe, preden svojo garderobo obogatite z njim.
17. marca 1994
naš os is
ČETRTEK, 17. MARCA
SLOVENIJA 1_
09.15 Zadnji samorog, amer. film
10.45 Z vrha, 4. del 12.05 Analitična mehanika 12.35 Alternativni viri, 6. del 13.00 Poročila 13.05 Studio city 15.00 Svet poroča 15.35 Osmi dan 17.00 TV dnevnik 1 17.10 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 ABC -ITD, TV igrica
19.10 Risanka
19.30TV Dnevnik 2,vreme
20.10 Žarišče
20.35 Neverjetni četrtek
21.30 Tednik
22.20 TV Dnevnik 3,vreme 22.45 SOVA:
Hiša naprodaj, 21/21
..... China Beach, 4/17
SLOVENIJA 2
15.30 Kinoteka, James Ca-gney
14.25 SOVA,ponovitev
..... Burleske Charlieja Chapli
na, 14. del
..... China Beach, 3/17
18.40 Že veste 19.10 Poslovna borza 19.30TV Dnevnik 2,vreme 20.10 Iskanje mrtvih, 2/3 21.10 Umetniški večer 22.10 Radko Polič-Damjan Ko-zole
HRVAŠKA 1_
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Dekle iz prihodnosti, 4/24
12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Dižavnik novega kova, hum.oddaja 13.05 Film 14.40 Monofon 16.05 Otroška oddaja 18.05 Kolo sreče, kviz 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Iz življenja tujcev 20.55 Ali me je kdo iskal, zabavno glas.oddaja 21.40 Poslovni klub 23.25 Slika na sliko
Vaša TV
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 19.00 Program za otroke: Risana serija
Teenage mutant ninja turtles 19.25 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 Celovečerni film: POLICAJ IZ VESOLJA Žanr: akcija 21.45 Horoskop 21.50 Videostrani do 24.00
PETEK, 18. MARCA
SLOVENIJA 1_____
09.10 Muro in dva bahača 09.25 Z vrha, 5. del 09.50 Lassie popotnik, amer. film
11.25 Z vrha, 6. del
11.55 Silas, 9/12 12.20 Že veste 13.00 Poročila
15.50 Kam vodijo naše stezice
17.00 TV dnevnik 1
17.10 TOK TOK
18.00 Regionalni studio Koper
18.45 ABC-ITD, TV igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.10 Forum
20.30 Policaj, franc.film
22.20 TV dnevnik 3
22.40 SOVA-
..... Ko se srca vnamejo, 13.
del
..... China Beach, 5/17
Misijonar, angleški film
SLOVENIJA 2
15.35 Pričevanja o zvestobi 16.35 Neverjetni četrtek 17.25 SOVA, ponovitev
Hiša na prodaj, 21. zad.d^l
..... China Beach, 4/17
18.45 Znanje za znanje, učite se z nami
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.00 Koncerta orkestra SF
22.00 Akcent
23.00 Evropski videoples
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila
11.35 Dekle iz prihodnosti,
5/24
12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Humoristična serija
13.05 Ciklus filmov Garya Coo-perja
14.45 Monoplus 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Zabavnoglasbena oddaja
22.05 Dokumentarna oddaja 22.40 Slika na sliko 23.45 Film
Vaša TV
10.00 Testni sigmal 12.00 Videostrani 18.00 Otroški MIŠ MAŠ kontaktna oddaja (video igre, zanimivi gosti...) Gostja oddaje: Estera Savič Bizjak, modna oblikovalka 19.00 TV prodaja, EPP 19.10 Program za otroke: Risana serija
Teenage mutant ninja turtles 19.25 Videostrani 20.05 Celovečerni film: UGANI KDO PRIDE NA ŠOLO Žanr: komedija 21.45 Horoskop 21.50 Videostrani do 24.00
SOBOTA, 19. MARCA
SLOVENIJA 1_
08.30 Radovedni Taček 08.45 Mladi virtuozi, 7/11 09.00 Zimska tekmovanja, fran. ris. serija
09.25 Bažiljko sliši glas, lut-kov.igrica
09.55 TOK TOK 10.45 Zgodbe iz školjke 11.35 Pes, ki je končal vojno, kanad. film
13.00 Poročila 13.05 Tednik 15.10 Policaj, franc. film
17.10 Svet narave, 7/11 18.00 Regionalni studio Ljubljana
18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Utrip
20.30........
21.30 TV poper 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.50 SOVA:
China Beach, 6/17 Zračna bitka, angleški filn)i
SLOVENIJA 2
14.00 Ustavi se, svet, pomisli na otroke
(koncert za UNICEF), 1. oddaja 14.50 SOVA, ponovitev
Ko se srca vnamejo, 13.
del
..... China Beach, 5/17
16.10 Športna sobota
Tekma evrop.lige pravkov v nogometu
17.45 Košarka NBA 18.45 Vodne pustolovščine, 14/24
19.30 T/ dnevnik 2, vreme 20.10 Družinska skrivnost, 1/5
21.10 Coltrane v cadillacu, 1/4
21.35 Poglej in zadeni 22.50 Sobotna noč
HRVAŠKA 1
10.35 Film 13.55 Amer.film
15.40 Hišni ljubljenci 16.10 Mladi Indiana Jones, 16/17
17.05 Dokum. oddaja 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Rim
21.40 FILM-VIDEO-FILM 22.25 Poročila 22.35 Slika na sliko
VašaTV
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 19.00 Program za otroke: Risana serija
Teenage mutant ninja turtles 19.25 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 257. VTV magazin
oddaja z informativnimi vsebinami
20.30 Aktualno oddaja z odprtim koncem 20.45 Horoskop 20.50 Videostrani do 24.00
NEDELJA, 20. MARCA
SLOVENIJA 1__
09.15 ŽIV ŽAV 10.05 Pot v šolo, 2/6
10.30 Sezamova ulica 11.30 Obzorja duha 12.00 Mednarodno baletno tekmovanje
12.30 Vodne pustolovščine 13.30 Angela, kanadski film
15.00 Iskanje mrtvih, 2/3 16.00 Calebove hčerke, 10/10
17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače
18.55 Trattoria Trax-kuhanje
ob Rossiniju, 1/6
19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Od pola do pola, dok.oddaja, 1/8
22.25 TV dnevnik 3, vreme 22.45 Zimske olim. igre '94 22.50 SOVA: sledi V civilu, 5/6
sledi China beach, 7/17
SLOVENIJA 2_
10.50 Poglej in zadeni 12.05 Monsinjog Kihot, 1/2 13.45 San Remo '94 17.45 Športna nedelja
Pokal v smuč. maximar-ket, Kranjska Gora 19.00 EP v akrobatskem smučanju
19.30 TV dnevnik 2 20.10 Alpe-Donava-Jadran 20.45 Lola Montes, franc. film
22.30 Evropski videoples 22.50 Športni pregled
HRVAŠKA 1_
11.00 Malavizija 12.55 Narodna glasba 14.05 Velike avanture, risana serija
15.35 Družinski zabavnik 17.10 Rim
18.50 Maksim, risana serija 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Sedma noč 21.50 Nadaljevanka 22.55 Slika na sliko
VašaTV
10.00 Videostrani 10.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda Otroški MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja
256.	VTV magazin, oddaja z informativnimi vsebinami Aktualno
TV prodaja ZGODBA 0 KRUHU
257.	VTV magazin, oddaja z in formativnimi vsebinami Aktualno
NAJ SPOT, kontaktna oddaja
o pop glasbi
Horoskop
........ Videostrani do 24.00
PONEDELJEK, 21. MARCA
SLOVENIJA_
11.00 Hči morskih valovov, 1/6
11.40 Znanje za znanje 12.10 Svet narave, 7/11 13.00 Poročila 13.35 Športni pregled 16.20 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.20 Zimska tekmovanja, risanka, 16/26
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Štiri v vrsto, tv igrica
19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Sedma steza 20.35 Gospodarska oddaja
21.15 Omizje
22.35 TV dnevnik 3, vreme 23.00 SOVA:
sledi Ženske in moški 2, 2/3
sledi China Beach, 8/17
SLOVENIJA 2
TOREK, 22. MARCA
14.00 Forum 14.15 TV mernik 14.30 Utrip 14.45 Zrcalo tedna 15.00 Nedeljskih 60 16.30 SOVA, ponovitev
..... V avtobusu, 18. del
17.00 China Beach, 6. in 7. del
18.50 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Ruski prijatelj, 2/2
21.05 Studio city
23.00 Brane Rončel izza odra
HRVAŠKA 1_
10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.35 Vau, vau, 7/8 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Humoristična serija 13.15 Rim
16.05 Srečni ljudje, oddaja za otroke
18.05 Kolo sreče
18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.15 Kontesa Dora, dramska serija, 5/6 21.20 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko
VašaTV
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 19.00 Program za otroke: Risana serija
Teenage mutant ninja turteks 19.25 Videostrani 20.05 TV prodaja, EPP 20.10 GORSKO KOLESARJENJE, kontaktna oddaja Gosta: Andrej Marovt Helešič in Matej Sešel 21.10 Celovečerni film: DOLOČENI ZA SMRT Žanr: akcija 22.40 Horoskop 21.45 Videostrani do 24.00
SLOVENIJA 1_
10.35 Sezamova ulica 12.00 Ruski prijatelj, 2/2 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Mladi virtuozi, 8/11 17.25 Pot v šolo, 3/6 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Štiri v vrsto, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Žarišče
20.35 Koncert Lada Leskovar-javCD
21.25 Osmi dan 22.40 TV dnevnik 3, vreme 23.05 SOVA:
sledi Razcepljene konice, 4/6
sledi China Beach, 9/17
SLOVENIJA 2_
15.20Zgodbe iz školjke 16.10 Sedma steza 16.30 Gospodarska oddaja 17.10 SOVA, ponovitev sledi Ženske in moški 2, 2/3 sledi China Beach, 8/17 18.45 Iz življenja za življenje 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Doctor Rnlay, 2/6 21.05 Intervju 22.05 Po sledeh napredka 22.35 Videošpon
HRVAŠKA 1_
11.35 Otroška oddaja
12.05 Divja roža, serijski film
13.05 Rim
16.05 Veliki odmor
18.05 Kolo sreče, kviz
18.35 Santa Barbara
19.30 TV dnevnik 1
20.15 Dokumentarna oddaja
21.00 V obsežnem planu
22.35 Akustikoteka, glas. oddaja
23.15 Slika na sliko
VašaTV
10.00 Testni signal
12.00 Videostrani
19.00 Program za otroke: Risana serija
Teenage mutant ninja turtles
19.25 Videostrani
20.05 TV prodaja, EPP
20.10 258. VTV magazin
oddaja z informativnimi vsebinami
20.30 Športni torek
20.50 Horoskop
20.55 Videostrani do 24.00
SREDA, 23. MARCA
SLOVENIJA 1__
09.401001 Amerika, 10/26
10.05 Videošpon
11.35 Coltrane v cadillacu, 1/4
12.00 Od pola do pola, 1/8 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 15.00 Doctor Finlay, 2/6 15.50 Meridiani, tarča, istrske pripovedi 17.00 TV dnevniki 17.10 Klub klobuk 18.15 Regionalni program Ljubljana
18.45 Štiri v vrsto, tv igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.10 Žarišče
20.35 Elza, nemško gruzinski film
22.30 TV dnevnik 2, vreme 22.55 SOVA:
sledi Charlie Chaplin, 15. del
sledi Dhina Beach, 10/17
SLOVENIJA 2_
15.40 Omizje 16.55 Dirkanje za rajh 17.25 SOVA, ponovitev ..... Razcepljene konice, 4/6
17.55 China Beach, 9/17 18.45 Analitična mehanika, 48/52
19.30 TV dnevnik 2 20.10 Športna sreda:
(samo 40' Planica)
21.00..............
22.40 Svet poroča
HRVAŠKA 1_
10.00 Poročila 11.30 Otroška serija
12.15 Divja roža, serijski film 13.05 Rim
15.30 Učimo se o Hrvaški 16.05 Ljubezenske zgodbe, oddaja za otroke
18.05 Kolo sreče, kviz 18.40 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko
VašaTV
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 19.00 Program za otroke: Risana serija
Teenage mutant ninja turtles
19.25 Videostrani
20.05 TV prodaja, EPP
20.10 258. VTV magazin
oddaja z informativnimi vsebinami
20.30 Športni torek
20.50 Horoskop
20.55 Videostrani do 24.00
Petek, 4. marca
TVS1 20.30_
POLICAJ, franc. film, 1972
Igrajo: Alain Delon, Ri-chard Crenna, Catherine Deneuve
Režija: Jean-Piere Melville
Film obravnava predvsem lik policaja, ki pravi: Edini čustvi, kijih je človek uspel vdahniti policaju sta dvom in posmeh. Gre torej spet za osamljenega junaka, čeprav tokrat predstavlja roko pravice. Film pa je poln tehnično izjemno lepo posnetih akcij.
Sobota, 5. marca
TVS1 22.50_
ZRAČNA BITKA, amer.
film, 1986
Igrajo: Scott McGinnis, Jeffrey Osterhage, Nicho-las Lyndhurst Režija: Zoran Perišič
Dva nepridiprava z Divjega zahoda nimata sreče. Pri bančnem ropu se jima je zalomilo in roka pravice jima preti z dolgoletno kaznijo. Toda piše se 1917. leto, čas, ko so ZDA stopile v vojno. Da bi se rešila krute zaporniške usode, pri-staneta, da bosta reševala svet na evropskih bojiščih. Strahopetca sicer nista, toda v prvi liniji fronte življenje nima cene. Le vprašanje časa je, kdaj bosta tudi onadva na vrsti, da padeta junaške smrti. To jima seveda ne diši; ker pa
sta prebrisana, najdeta pot k letalcem in z drznimi akrobacijami, ki so bolj posledica neznanja pridobita izkušnje in znanje, tako, da nazadnje v spektakular-nem napadu sklatita nemški zepelin...
Nedelja, 6. marca
TVS1 13.30__
ANGELA, kanadski film, 1977
Igrajo: Sophia Loren, John Huston, Steve Railsback Režija: Boris Segal
Je gangsterski film in je tudi melodrama, za gan-gsterizem poskrbita John Huston v vlogi mafijaškega šefa in John Vernon kot gangsterska riba, za melodramo pa poskrbi Sophia
Loren v vlogi Angele. Angela v zakonu s svojim nasilnim, gangsterskim možem ne more biti srečna. Vedno teže pšrenaša njegovo nasilnost, dokler se ne odloči, da ga bo izdala policiji in se ga tako tudi znebila. Mož res odide v zapor, toda sočasno Angela izgubi sina, za katerega ne ve, ali so ga ubili ali ugrabili. Angela ostane tako sama, in se vsa posveti gostinskemu delu, leta minevajo in ona je vse bolj uspešna, vodi ugledno restavracijo, še vedno pa ne more preboleti izgube svojega otroka...
TVS2 20.45_
LOLA MONTES, franc.
nemški film, 1955 Igrajo: Martine Carol, Peter Ustinov, Adolf Wo-hlbruck
Režija: Max Ophuls
Lola Montes je v Ophulso-vem filmu ženska, postavljena v žrelo cirkuške arene, razosebljeno bitje, samo še atrakcija, ki služi pohlepnemu menedžerju, da z njo služi denar. Njen nastop v areni proglaša za najbolj nenavaden nastop stoletja, poln spektakular-nosti, domišljije, dogodkov in zgodovinskih resnic. Je zgodba veličastnega uspeha in strahovitega padca, zgodba o škandalozni karieri usodne ženske. Leta 1841 je prvič nastopila v Madridu, nato v Rimu, pa v
Varšavi in drugod. Imela je brezštevila ljubimcev, menjavala je kraje svojega bivanja, se kopala v slavi in denarju, dvigala hrup, kjerkoli se je pojavljala, se zapletala v nove in nove škandale, se predajala nekontroliranim čustvom, dokler ji ni, ker se je prezgodaj	iztrošila,
opešalo srce...
Sreda, 9. marca '
TVS120.35_
ELZA, nemško gruzijski film, 1991
Igrajo: Hannelore Elsner, Giorgi Charabadse Režija: Hartmut Griesmayr
V času, ko se začenjajo meje rahljati, pride v Nemčijo Giorgi, režiser, ki
naj bi pripravil predstavo Schillerjevega VVilhelma Telia. Predstavil bo gruzij-sko in seveda predvsem svojo lastno interpretacijo znane drame. Ob odhodu iz domovine, ga je prijatelj Temo zaprosil, da v Nemčiji poskuša poiskati njegovo polsestro. Oče je bil vojni ujetnik in v tistem času se je zaljubil v Nemko. Kmalu po koncu vojne je bila ženska noseča, moža pa so obtožili kolabo-racije in ga poslali v Sibirijo. Tako je izgubil sleherno možnost, da bi se še kdaj vrnil v Nemčijo ali da bi kakorkoli naveza! stike s svojo oddaljeno ljubeznijo...
Živila Naklo:Rudar 0:2 (0:2)
i i I S I 3
Naklo padlo -v nedeljo Maribor?
Po uvodni tekmi spomladanskega dela prvenstva na domačem igrišču proti Novogoričanom, ko so Velenjčani po številnih priložnostih osvojili "samo" točko (0:0), in po svojem prvenstvenem debiju trener Rudarja Borut Jarc ni bil nezadovoljen. Po končani tekmi je namreč dejal, da takšna igra mora kmalu roditi uspeh. In je imel prav, saj se je ta "zgodil" že na gostovanju v Kranju, kjer so si Velenjčani priigrali pravo senzacijo 17.kroga, enajsterico Braneta Oblaka so po odlični igri premagali gladko z 2:0 z zadetkoma Živanoviča in Spasojeviča, oba dosežena že v prvem polčasu.
Tri točke s prvih dveh tekem nadaljevanja prvenstva, pa zmaga proti Naklancem v gosteh, so gotovo lepa napoved, da bodo ljubitelji nogometa tudi v nedeljo videli lepo nogometno predstavo.
"Rudarji" bodo gostili četr-touvrščeni Maribor Branik, ki s prvima dvema tekmama vendarle še ni potrdil svojega trenutnega visokega mesta.
So Velenjčani sposobni (spet) presenetiti in ostati nepo-raženi tudi proti temu velikemu tekmecu?
■ vos
Spasoje BulaJIč je bil za nekatere celo najboljši igralec tekme in kola
ERA Šmartno:Triglav Creina 3:1 (1:0)
■■iiiiiaiiiiiiiiiiaiainiiiiii
Utrdili so se na 6. mestu
Domačini so se prvič v tem delu prvenstva predstavili svojim navijačem. Tokrat niso nastopili v popolni postavi, saj sta manjkala Grobelšek in Druškovič. Vseeno so takoj na začetku zaigrali zelo napadalno in že v 8.minuti je po lepi podaji Mašiča Delameja s strelom z glavo prvič zatresel mrežo. Za tem je sledilo obdobje slabše igre na obeh straneh vse do 30. minute, ko so se pred obema goloma pričele vrstiti prilike. Najprej so gostje zadeli prečko, takoj za tem pa Žurej s 5 metrov ni uspel potisniti žoge v mrežo.
V drugem delu je bila igra nezanimiva. Domačini so sicer imeli navidezno premoč, ki pa so jo izkoristili šele v 72.minuti, ko je Mašič povišal na 2:0, dobro igro v tem obdobju pa je s svojim drugim zadetkom kronal Delameja. Po rezultatu 3:0 so domačini malo popustili in 7 minut pred
koncem so gostje znižali na 3:1. Z dvema novima točkama so se Šmarčani utrdili na 6.mestu, v nedeljo pa bodo gostovali pri Štajerski pivovarni v Mariboru. Trener
Josip Vugrinec je po tekmi dejal, daje zadovoljen z dvema točkama in požrtvovalnostjo vseh igralcev, v bodoče pa bodo morali izboljšati še učinkovitost.
■ Janko Goričnik
KK Elektra:KK Didakta Radovljica 97:73 (48:34)
Tokrat so igrali vsi
Košarkarji Elektre so brez težav premagali goste iz Radovljice. Tekma je bila izenačena do 12. minute, nato so domačini z agresivno obrambo povsem onemogočili goste in si ob polčasu priigrali 14 točk naskoka. Tudi v drugem delu se situacija ni spremenila, tako da je domači trener Bukovič preizkusil tudi mlajše igralce. Pri domačih je bil najboljši Rizman z 8 zadetimi trojkami.
Brinovšek 2, Mrzel 9, Rizman 46, Brešar 11, Nežmah 4, Lipnik 4, Leskovšek, Mlinšek 12, Plešej, Mackovšek 7.
■ Stane Breznik
NK Žalec
Slabo pripravljeni
O problemih žalskih nogometašev tretjeligaša NK Žalec smo pred kratkim že mnogo pisali, da imajo pred bližnjim štartom veliko problemov pomanjkanja denarja in so celo ostali brez trenerja Živka Stakiča, ki je še lani imel z njimi kar dobre uspehe, saj so nogometaši NK Žalec skupaj s Caissa Aluminijem pristali z enakim številom točk 14 na 3-4 mestu, kar je lep uspeh. Sicer niso odigrali v prvenstvu še dve za ostale tekme, to pa zaradi slabih vremenskih razmer. Zato bodo žalski nogometaši odigrali še dve zaostali tekmi že v soboto, 12. tega meseca s Kobom iz Maribora in naslednjo soboto gostujejo v Radečih. Štart tretjeligaša se prične v soboto, 26. tega meseca, in Žalec igra doma s MB Kovinarjem.- Žalski nogometaši so zelo slabo pripravljeni za štart, odigrali so samo dve prijateljski tekmi s članom MNZ Celje, z Vranskim in zmagali 3:2 in igrali neodločeno 1:1 s Šoštanjem.
Nogometni klub Žalec kot tudi predsednik dr. Ivo Matek se je res znašel v hudih škripcih in problemih, pa še vedno razmišljajo celo o odstopu od tekmovanja z vsemi selekcijami, seveda če ne bodo pravočasno prejeli kakšno dotacijo od.ZTKO Žalec.
■ Jože Groblenik
Ženski rokomet
laiamiiaiii
Osmomarčevski turnir v Izoli
Veteranke ŽRK Velenje so prejšnjo soboto nastopeile na tradicion-lnem turnirju za veteranke v Izoli. Sodelovalo je 6 ekip, Velenjčanke pa so že v predtekmovanju izgubile s kasnejšimi zmagovalkami turnirja, ekipo Rudarja iz Labina s 4:5, igrale pa so brez Jukičeve in Špoljarjeve.
Šahovske novice
m m m,M mmmmmmmmm
Šeihpeter - Na tretjem klubskem šahovskem hitropoteznem turnirju ŠK Savinjčana iz Šempetra sta bila zmagovalca med 12 šahisti Knez in Kopač z 9 točkami pred J. Peternelorn 8, itd.
■ Jože Groblenik
Namiznoteniške novice
Odigrali so zadnje kolo v 3. državni namiznoteniški ligi, ki je prineslo tudi edini poraz velenjske ERE in sicer je okrnjena ekipa slabo odigrala srečanje proti prvaku, ekipi Partner iz Radelj ob Dravi. Izgubili so z največjim možnim rezultatom 0:7, kar pa v vodstvu pripisujejo preranemu slavju, saj so si naši igralci že dve koli nazaj zagotovili napredovanje v višjo ligo. Torej vso srečo ekipi v drugoligaškem društvu!
V nedeljo je na preglednem mladinskem turnirju nastopilo tudi 5 igralcev ERE, ki so tekmovali v petih kakovostnih skupinah. V najmočnejši je Bogdan Simončič osvojil bronasto odličje, v drugi skupini je zmagal Damijan Vodušek, v četrti pa je z zmago potrdila svoj talent Saša Kopri vec.
Športna zveza Velenje bo v soboto poslala v Petrovče kar 11 velenjskih osnovnošolcev na republiško polfinale šolskih športnih društev v upanju, da se bodo vsaj nekateri uvrstili v finale, ki bo aprila meseca v Rdeči dvorani v Velenju.
■ A. Vodušek
Atletika
Velenjčanom trije naslovi
V soboto je bilo v Slovenski Bistrici državno prvenstvo v krosu. Velenjski predstavniki so osvojili kar tri naslove državnih prvakov. Pri članih je bil najboljši Izudin Hrapič, pri mladinkah Jolanda Steblovnik in pri pionirjih Sašo Nenič, vsi trije pa z velikim naskokom. Zlasti je presenetil tekmece Nenič in dokazal, da se razvija v odličnega tekača, Hrapič in Steblovnikova pa sta si z zmagama zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu v krosu, ki še ta mesec v Budimpešti.
Na evropskem dvoranskem at-
letskem prvenstvu v Parizu je bil v maloštevilni slovenski ekipi tudi Bekim Bahtiri, ki žal ni bil uspešen, vendar že izpolnitev norme za evropsko prvenstvo dokazuje njegove možnosti.
Usmeritev AK Velenje, da poleg dela z mladimi skuša s strokovnim delom pripeljati svoje atlete tudi na največja tekmovanja, se torej obrestuje. Temu je treba dodati še mlada velenjska sprinterja in stalna državna reprezentanta Marka Štora in Sergeja Šalamona, ki resno kandidirata za nastop na svetovnem
mladinskem prvenstvu v portugalski Lisboni.
Seveda so dobre uvrstitve na državnem prvenstvcu v krosu dosegli tudi drugi velenjski atleti in atletinje. Pri članicah je bila Pozničeva 5., Mrazova 7.in Djedovičeva 9.; pri starejših mladinkah je bila Pražnikaijeva 4.; pri mlajših mladinkah Petko-vičeva 4.in Kramarjeva 8.; pri mlajših mladincih je bil Mu-zaferovič 7.in Žagar 9.; pri pionirjih pa Videmšek 9.
■ V.Poznič
Gorenje:Andor Jadran 33:17 (16:8)
■■■■iiiiiiaiiiiiaiiiniia
Ze šesta zaporedna zmaga
	m,	
		aR
. 9;	tsSST- '' *	v
-JK		™
« !		
	-	
Rokometaši Gorenja v spomladanskem delu z igro dokazujejo, da so ob celjski Pivovarni Laško druga najboljša ekipa v Sloveniji. Verjetno niti največji optimisti niso pričakovali, da se bodo domači poigrali v soboto v Rdeči dvorani tudi z do tega dne tretjo ekipo na prvenstveni lestvici. Zanimivo, gostje so že v prvi minuti dosegli zadetek, to pa je bilo tudi vse, kar so jim gostitelji dovolili. Znova so zaigrali izredno v obrambi, dokazali, da so skupaj s Celjani tu najmočnejši, skorajda ob vsaki priborjeni žogi pa so krenili v hiter nasprotni napada in takorekoč kot za šalo polnili mrežo gostujočega vratarja Valen-čiča. Domači so vse opravili že v prvem polčasu, vendar pa se s
takšnim vodstvom niso zadovoljili. Nadaljevali so enako zavzeto, navduševali blizu 800 gledalcev z lepimi akcijami in zadetki in ob takšni igri je bila katastrofa gostov neizbežna. Domači vratar Lapajne je z izvrstnimi obrambami povsem zasenčil vratarja Andorja Valenčiča. Znova je dokazal, da upravičeno trka na reprezentančna vrata, saj je na njegovi strani tudi mladost in ko gaje trener Miro Požun 10 minut pred koncem zamenjal s Stropnikom, so ga gledalci zasluženo nagradili z močnim ploskanjem, dlani pa niso štedili tudi pri drugih igralcih, saj so resnično vsi navdušili. Čeprav so gostje nastopili brez svojega najboljšega igralca in reprezentanta Janija Likav-
ca, pa to ne zmanjšuje uspeha domače ekipe. Tudi Velenjčani niso zaigrali v popolni postavi, saj je moral počivati Drago Ocvirk zaradi poškodbe v prejšnjem krogu v Trbovljah (rahel pretres mož-ganov), od 27.minute dalje pa so igrali še brez kapetana in reprezentanta Boruta Plaskana, ki ga je gostujoči igralec v napadu grdo zaustavil, ob padcu pa sije velenjski kapetan poškodoval desno ramo.
Po tej blesteči zmagi so igralci Gorenja zamenjali na 3.mestu Andor Jadrana. V sobotnem, 21.krogu, pa ljubitelji rokometa v Velenju pričakujejo novo zmago, saj bo v Rdeči dvorani gostoval predzadnji Šešir.
■ vos
Tenis
■ ■ m h
Dobri nastopi Nika Ivanoviča
Na vseh turnirjih za teniške nadebudneže v Sloveniji igra vidno vlogo 9-letni Nik Ivanovič. Na turnirjih v Ljubljani 5.marca (do 10 let)in 12.marca (do 11 let) seje obakrat uvrstil v finale, na podla-
gi dobrih dosežkov pa bo igral na zaključnih turnirjih najboljših v obeha kategorijah.
Malo uspeha za Velenjčane
Pretekli teden je bilo v Ljubljani absolutno državno prvenstvo za moške. Nastopili so vsi najboljši,a manjkal je le branilec
naslova Mariborčan Iztok Božič. Od Velenjčanov sta se po točkah neposredno na glavni turnir uvrstila Topčič in Dovšak, Apšner in Grosman pa sta izpadla v kvalifikacijah. V aglavnem turnirju se je Topčič poslovil že v l.kolu po porazu s Krvišičem (Soča) s 4:6,7:6, 3:6, Dovšak pa je po zmagi v l.kolu v drugem naletel na prvega nosilca Trupeja in izgubil s 4:6 in 2:6.
■ Alojz Benetek
Kljub vodstvu z 1:0 so bili na domači klopi po odmoru
precej nezadovoljni
Jolanda in Izudin zmagi in svetovnemu prvenstvu naproti, Sašo pa na najvišji _stopnički
17. m«		E	i	L!	■	i	:KF	[EA	i	JA	SAS fiilS 17
"^"PO MIH IN DOLINAH
Plavanje
ItlliSI
Izreden uspeh Tine Pandža
Plavalni klub Dadas Rudar iz Trbovlj je minulo soboto organiziral drugi del državnega prvenstva Slovenije za mlajše dečke in deklice. Nastopilo je 160 plavalcev iz vseh 14. slovenskih klubov, med njimi tudi 5 velenjskih planincev.
Izreden uspeh je dosegla komaj 8 letna Tina Pandža, ki je bila najuspešnejša plavalka drugega dela prvenstva. Osvojila je 2 prvi, 1 drugo in 2 tretji mesti.
Rezultati: mlajše deklice - lOOm prosto: 1. Tina Pandža 1:20.01; 200m prosto: 1. Tina Pandža 2:53.97; lOOm delfin: 2. Tina Pandža 41.83; 50m hrbtno: 3. Tina Pandža 42.75; lOOm delfin: Tina Pandža 1:35.94. Mlajši dečki - lOOm prosto: 10. Jernej Ocepek 1:15.54, 50 m delfin: 6. Jernej Ocepek 38.03, 9. Kristijan Korb 38.55; 100 m delfin: 8. Jernej Ocepek 1:29.36, štafeta 4x50 m mešano: 7. Velenje 2:41,68 (Danev, Velički, Korb, Ocepek); štafeta 4x50m prsno: 9.Velenje 3:12.39 (Velički, Ocepek, Danev, Korb). Ekipni vrstni red - mlajši dečki: 1. Ljubljana 8343 točk, 2. Ilirija 7586 točk, 3. Dadas Rudar 7087 točk,... 8. Velenje 5576 točk. Mlajše deklice: 1. Triglav 6136 točk, 2. Dadas Rudar 5990 vrstni red so določili tako, da so upoštevali po dva najboljša plavalca posameznega kluba v vsaki disciplini.
Do letnega državnega prvenstva bo ekipa Plavalnega Kluba Velenje zagotovo močnejša, saj že od jeseni v nadaljevalni šoli plavanja vadi skupina 15 nadarjenih plavalcev.
Konec tega tedna, v petek, soboto in nedeljo, bo v Velenju državno prvenstvo za mladince in kadete.
■ Marko Primožič
Rauter dvakrat osmi
V	avstrijskem smučarskem centru Altaussee sta bila v soboto in nedeljo dva FIS slaloma, na katerem so sodelovali vsi tekmovalci, razen tistih najboljših, ki tekmujejo v svetovnem pokalu v Ameriki.
V	obeh slalomih je bil Velenjčan Miran Rauter osmi, s tema dvema uvrstitvima pa si je močno popravil FIS točke, kar se bo seveda poznalo pri štartnih številkah svetovnega pokala v naslednji sezoni.
Nadaljevanje FIS tekme je bilo v torek in sredo (15-16.III) na Voglu, kjer sta bila dva veleslaloma.
■ Big
Maraton
Tretjič množično v New York
Družba Gorenje Turizem iz Velenja je, kot smo že poročali, razpisala potovanje v New York, seveda z udeležbo na 25. maratonu 6. novembra letos. Zanimanje je sicer veliko, tudi za spremljevalce, vendar bodo morali slovenski maratonci s prijavami pohiteti, kajti prijavni rok se naglo bliža. Doslej so se prijavili za udeležbo na 25. maratonskem teku v New Yorku, ki sodi po številu nad 100 udeleženih držav med največjo tovrstno prireditev na svetu že številni maratonci.
Če bodo prijave do konca marca poimenske, se ni bati, da pri organizatorjih v New Yorku ne bi pridobili zadosti prostih mest.
Torej, še je čas za maraton v New Yorku!
■ Hinko Jerčlč
Množični tek po meri rekreativcev
V Zrečah je bila pred nedavnim prva letošnja množična prireditev v "suhem" teku, ki je privabila za ta čas nenavadno veliko udeležencev, saj jihe je prišlo kar 185 iz vseh koncev Slovenije ter Hrvaške in Avstrije. V Unior-jevem Turizmu oziroma v Termah Zreče so našli v tekaški skupini iz Velenja primernega partnerja za izvedbo prireditve, s katere soa najmlajši in starejši odhajali z najlepšimi vtisi, veliko je k vedremu razpoloženju prispevalo čudovito vreme, vendar tudi dobra organizacija teka in imenitno speljana proga na 11 kilometrov v okolico slikovitega kraja pod Pohorjem. Zreče so se že v drugo priljubile tekačem s svojo prisrčno gostoljubnostjo in si prislužile pohvale. Če so posamezni slovenski rekreativci pred leti delili zvezdice Tekaški sekciji Gorenje, si jih sedaja zaslužijo Terme Zreče.
Ob tem je razveseljivo dejstvo, daje v Sloveniji vse več družin, ki so tekanje v naravi sprejele kot družinski šport. Na drugi strani tokratna odsotnost slovenskih vrhunskih atletov sploh ni bila opazna, saj so rekreativci s svojo vztrajnostjo in kakovostjo presenetili sami sebe in tekmece. Kot zanimivost lahko omenimo, da si je tek ogledala tudi domačinka Helena Jav-omik, najboljša slovenska maratonka. Gostoljubje je bilo zares na vrhuncu, Breda Einfalt, direktorica Term Zreče, paje prireditev sklenila z besedami: "Naša želja je, da tek postane tradicionalen."
■ Hinko Jerčič
Kljub osmemu mestu in obstanku v ligi so zadovoljni
Žalski kegljači osmi
V	slovesnki kegljaški ligi se je končalo prvenstvo tekmovanja.
Kegljači Žalca, ki nastopajo v prvi moški ligi, so v zadnjem kolu doma premagali ekipo Donita z rezultatom 6:2 (5134:5014) in se tako obdržali v ligi za naslednjo sezono. Žalčani so od 18 odigralnih srečanj šest dobili in dvanajst iugubili. Kot mnoge druge športnike, tarejo tudi žalske kegljače finančne težave, saj nimajo sponzorja in tako sami tekmovalci veliko pomagajo pri financiranju.
■ Besedilo in slika: -er
Za slovo zmaga v gosteh
Konec tedna so letošnjo tekmovalno sezono sklenile tudi igralke KK Šoštanj. V Krškem so odigrale tekmo 12.kroga proti igralkam domačega Mercatorja. Veliko bolj izkušene gostiteljice so veljale z favoritinje, saj so se Šoštanjčanke zbrale v ekipi šele pred šestimi meseci. Kljub temu so pripravilejiravo presenečenje in premagale gostiteljice s 5:3 in 2.195:2.180. Šoštanjske igralke so v 12 krogih osvojile 8 točk in zasedle 5.mesto, kar je za to ekipo zelo dobro, zlasti če vemo, da so večino tekem izgubile zelo tesno. Seveda v prihodnji sezoni pričakujejo bistveno boljše rezultate.
V	KK Šoštanj sedaj ne bodo mirovali, ampak bodo pospešeno trenirali. Že konec meseca namreč 4 mešane pare čaka nastop na velikem turnirju v Kopru, moški pa se pripravljajo na turnir Zaki 94.
ŠOŠTANJ: Prelog 336 (0), Premelč 344 (0), Hojan 410(1), Mihajlev 363 (1), Podbrežnik 384 (0) in Lozič 358 (1).
■ L. Fidej
Invalidski šport
Društvo invalidov Velenje je na strelišču Mroža izvedlo polfinale dopisne strelske lige, poleg domačinov pa so nastopili še strelci iz Celja. V ekipni konkurenci je zmagala prva velenjska ekipa z 918 krogi (Orlačnik 288, Tratnik 291 in Žučko 339) pred drugo (784) in DRSI Celje (777). V posamični uvrstitvi je bila najboljši Žučko (339), drugi je bil Pečovnik iz Celja (303) in tretji Tratnik (291).
Velenjski invalidi so se v Novi Gorici nastopili na prvenstvu ZDI Slovenije v namiznem tenisu. Nastopilo je 32 tekmovalcev, največ uspeha pa so imeli Velenjčani. Prva mesta so osvojili Jože Kastelec (ostale poškodbe), Tone Tratnik (amputacija spodnjih okončin), Jolanda Bebarič pri ženskah in Boža Meža med veterankami, drugi mesti pa sta zasedla Tone Lebar in Edo Centrih pri veteranih.
■	F.Ž.
Squash
V spboto v Rdeči dvorani
Moška ekipa Squash kluba Velenje (Bežan, Vihar, Salmič, Pavšek in Knez) je na svojem igrišču v 9.kolu državne lige navdušila z igro in kar s 5:0 premagala goste iz Vojnika. Z dvema novima točkama so trenutno četrti na lestvici. Ženska ekipa Krim Velenje (Vihar, Ferfolja in Tamše) je vrstnice premagala z 2:1 in je trenutno na 2.mestu, aza naslov prvakinj pa se bo borila z ljubljanskim Squashlandom.
V soboto bosta na vrsti pozivna turnirja za jakostno lestvico. Organizator je klub iz Vojnika, kjer bodo igrali moški, ženske pa se bodo pomerile v velenjski Rdeči dvorani. Turnir bodo pričele ob lO.uri, največja favoritinja paje seveda Petra Vihar, ki je zmagala na vseh tumiijih, na katerih je nastopila.
■	B.J.
Strelski šport
Zmaga in poraz
V 7.kolu prve državne strelske lige so velenjski pištoljarji gostovali v Brežicah in tamkajšnjo ekipo Kruno premagali s 1.670:1.614. Streljali so Veternik 574, Klančnik 552 in Detlbah 544. Po 7.kolu si z 19 točkami delijo prvo mesto z Olimpijo in Ptujem. Druga ekipa Velenja je srečanje z Olimpijo izgubila s 1.562:1.640, nastopili pa so Durakovič 540, Šikman 520 in Matijevč 502.
Strelska družina Mrož je izvedla regijsko tekmovanje za Zlato puščico, udeležili pa so se ga le velenjski strelci. Najboljši je bil Šterman (519), za njim pa so se zvrstili Žučko (512), Borut Trebše (487), Rek (480), Franc Trebše 479, od mlajših mladincev se je s 470 krogi izkazal Vrečar, normo (500 krogov) za nastop na republiškem tekmovanju pa sta izpolnila le Šterman in Žučko.
■ F.Ž.
Sabljanje
U ^ & 88 ^ 88
Odličen nastop v Ljubljani
Na turnirju Tabor 94, kije štel tudi za slovensko jakostno lestvico, seje v soboto v floretu srečalo 28 sabljačev. V sabljaškem klubu Rudolf Cvetko iz Velenja so z nastopom svojih tekmovalcev zelo zadovoljni, saj so se kar trije uvrstili med 8 najboljših. Najlepši uspeh je dosegel Gregor Uranjek s 3.mestom, Rok in Peter Bezlaj pa sta osvojila 7.in 8.mesto. Za velenjske sabljače je to lep uspeh, saj trenirajo šele štiri leta, njihovi nasprotniki pa so po sabljaškem stažu občutno "starejši". To seveda pomeni, da imajo velenjski sabljači še lepe možnosti za napredovanje in večje uspehe.
Andrej Kuzman
Meddruštveni odbor planinskih društev
Za današnjo rubriko smo za razgovor zaprosili Andreja Kuzmana, dosedanjega predsednika MDO Savinjske doline, Rad je prisluhnil naSi želji in na kratko orisal delo tega odbora pod njegovim vodstvom:
"Za začetek moram povedati, da MDO združuje 33 PD, kar je odločno preveč. Ker se ta društva razprostirajo od Solčave do Rogaške Slatne, je bil vedno problem v sklepčnosti. Ko sem v juniju 1989 prevzel predsedstvo MDO, sem si zadal kot prednostno nalogo njegovo reorganizacijo. Vendar do realizacije te zamisli ni prišlo, saj so bila stališča posameznih društev tako različna, da niso uspeli niti z referendumom. Kmalu sem to zamisel prepustil mojemu nasledniku, sam pa sem se lotil druge, nič manj pomembne naloge, za katero si upam trditi, da nam je zelo uspela. V Velenju smo pripravili tečaj v okviru četrtega roda planinskih vodnikov. Vodila ga je Irena Brložnik, na katero so se po odhodu
njenega pomočnika Milana Kretiča zgrnile vse obveznosti. Irena je kljub tako veliki obremenitvi uspešno pripeljala tečaj do konca. Slovesna podelitev vodniških značk vsem 25 kandidatom je bila na začetku decembra 1992 v planinski koči na Mozirski planini.
V času trajanja tega mandata smo ustanovili tudi dve planinski društvi, in sicer Vinska gora in "Boč" Kostrivnica. V smislu planinske ponudbe smo ohranjali program skupnih akcij, med katerimi je tudi Osankarica ter zimske pohoda na Peco in Raduho. Zelo delovna je bila tudi območna skupina za pota, ki je med drugimi obnovila znano pot čez Dolgi hrbet. Žalosti pa me, da je včasih prišlo pri našem skupnem prostovoljnem delu od nesoglasjih in zapletov med nami in vodstvom PZS. Še posebej je bilo vroče okrog spremembe trase Slovenske planinske poti. Ker je bilo nasprotnikov preveč, danes Okrešelj ni več obvezna točka SPP. Menim, da si prof. Frischauf ni tega zaslužil. Takole bi na kratko izgledalo delo MDO Savinjske v obdobju, ko je bil sedež v Velenju. Res, da je še veliko dobrih pa tudi slabih stvari o katerih bi se dalo veliko povedati. Pa o tem mogoče kdaj drugič. Na koncu bi se rad zahvalil za opravljeno delo vsem tistim PD in njihovim vodstvom, ki so v okviru našega MDO PD aktivno delovala ves mandat. Ravno tako bi se rad zahvalil Miru Žolnirju, ki je vseskozi vestno in požrtvovalno opravljal nalogo tajnika."
■ M.H.
j-Še obvestilo za vse ljubitelje likovnih del
PD Velenje vabi v petek, 18.3.94, ob 17. uri, na otvoritev	i ' razstave akvarelov Gregorja Klančnika v počastitev življenskega J
I jubileja avtorja in 90-letnice Šaleške podružnice SPD v Šoštanju.	I
| V programu bo nastopil pevski kvartet "Mavrica". Razstava v avli	|
občine Velenje bo odprta do I. aprila 94.
L
Mislinja
J
Planinci so bili uspešni
Člani planinskega društva Mislinja stopajo že v enajsto leto svojega organiziranega delovanja in ko so se pred dnevi zbrali na svoji konferenci, je bilo resnično kaj slišati. 352 članov imajo in to najbrž ni tako zanemarljiv in nepomemben podatek in sodijo med tista planinska društva na Koroškem, ki se jim navkljub časom članstvo povečuje. Kot je v svojem obsežnem poročilu omenil predsednik Jože Zakršnik, imajo tudi za prihodnje sila smele in ambiciozne načrte. Veliko planinskih poti so na novo obnovili in označili, tako da je slovenjegraški del Pohorja prijeten za slehernega obiskovalca. Tesneje pa se bodo povezali še s planinskim društvom Velenje, tako da bodo označili tudi poti Paškega Kozjaka, Hude luknje in morda še katerega hriba.
V zanimivi in pestri razpravi, v njej je sodeloval tudi predstavnik Planinske zveze Slovenije Pavle Stropnik, pa je med drugim bilo govora predvsem o vključevanju najmlajših v planinske vrste. Mladi so namreč sila dovzetni za naše gore in planine, vendar pa je še vse premalo ljudi, ki bi jih za to navdušili in delali z njimi. Ravno zaradi tega je potrebno navezati tesnejše stike in sodelovanje z osnovno šolo. Veliko pikrih je bilo izrečenih še na račun številnih planinskih koč na Pohorju od Ribniške, Pungarta do Partizanke in še katere. Preveč so se namreč skomercionalizirale, postajajo zasebni penzioni, planinci se v njih počutijo nekoliko odmaknjeno in marsikoga to upravičeno boli. Zanimiva je bila misel o koči na Pungartu, saj spada pod krajevno skupnost Mislinja in če bo ta postala občina, je prav da s to kočo upravljajo še planinci Mislinje.
Skratka bilo je pestro in veselo na konferenci, morda tudi zaradi mladinskega pevskega zbora Fidels, ki je sodeloval v kulturnem programu. Ob zaključku pa so Franc Bricman, Danilo Kete, Irena Šiser-nik in Franc Krenker dobili še posebna priznanja Planinske zveze Slovenije za njihovo požrtvovalno delo pri razvoju planinstva.
■ Silvo Jaš
Karate
• » a ■ •
Rodiču prvi turnir
SKI zveza Slovenije je izvedla prvi tumir za državno prvenstvo, na katerem je nastopilo preko 200 tekmovalcev. Od članov velenjskega kluba je sezono najbolje pričel Zoran Rodič, ki je v kategoriji nad 75 kg gladko premagal vse tekmece in osvojil prvo mesto.
■ D.B.
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Korošec med Štajerci
Če Danijel Vunderl ne bi imel radijskega dela tako rad, kot ga ima, bi že zdavnaj vse skupaj pustil. Na oddajo se pripelje iz Vrhov pri Slovenj Gradcu, skoraj štirideset kilometrov v eno smer in junija bo že dve leti, od kar se vozi s Koroške na Štajersko, iz Slovenj Gradca v Velenje in nazaj. Pred tem je štiri leta dela na
Koroškem radiu.
Pred dobrim letom, se spomnim, se mu je zgodilo, da je zamudil prvi jutranji avtobus, s katerim se je vozil v Velenje. Zima je bila, snega sicer ne, zato hud jutranji mraz. Nekaj najbolj groznega, kar se voditelju na jutranjem programu lahko pripeti paje: ura teče, ti pa ne veš, ali boš prišel pravi čas ali ne. Mrzlično razmišljaš, kaj naj narediš in Danijel je tisto rano zimsko jutro avtobus zamenjal za motor.
Pripeljal se je sicer premražen, a še pravi čas, daje točno ob 6. uri lahko pozdravil poslušalke in poslušalce. Ti niso niti slutili, kaj je doživljal pred tem.
"Radio je strup, ko enkrat začneš in spoznaš vse čare, ki jih nudi, preprosto ne moreš brez njega in brez poslušalcev. Ni čudno, da je večini radijcev najljubši kontakt z njimi. Tudi meni." To mu je verjeti, saj je Danijel tudi sicer zelo zgovoren, komunikativen. In tak bo tudi sin Leon, sedem mesecev ima in že zdaj je glasen, pa ne pri joku, ampak smehu.
Danijel je leto 1994. leto začel na novo. "Zadnji ponedeljek pred novim letom, sem opravil 500. oddajo." To pa je lepa številka.
Kako paje začel? "Tako kot začne večina. Prijavil sem se na avdicijo pri Koroškem radiu,
potem pa šel skozi zahtevne tečaje, pri Idi Baš v Mariboru in Ani Mlakar v Ljubljani, starosti napovedovalk na radiu. Od i\je se naučiš izredno veliko. Vse spoštovanje," je rekel. Za dobrega radijca pa to še ni dovolj. Trdo delo se šele začne. "Vaje za izgovorjavo. Tudi po tisočkrat je treba izgovoriti eno samo besedo, dajo izgovoriš prav."
Če se z Danijelom Vunderlom klepetaš brez mikrofona, si ne moreš misliti, daje radijec. Izda-
Danijel Vunderl: "Gremo...
ja ga govorica, klena in pojoča, mila in odločna. Taka, da takoj veš, da je Korošec. Ko pa sede pred mikrofon, pa nanjo v hipu pozabi. Niti truditi se mu ni treba, mikrofon in poslušalci zahtevajo drugačen govor in Danijel jim v vsaki oddaji znova pokaže, da ga obvlada.
Njegovi so četrtkovi dopoldnevi. In četrtkovi dopoldnevi bodo njegovi tako dolgo, da ne bo kakšne spremembe.
■ mkp
TEDENSKO POROČILO 0 MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE
V tednu od 7. 3.1994 do 13. 3.1994 so povprečne 24-urne
koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje,
presegale dovoljene dnevne koncentracije:
125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja
100 mikro-g S02/m3 za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja
v naslednjih dneh:
9.3. AMP Topolšica	120 mikro-g/m3
AMP Graška gora	210
AMP Graška gora	150
AMP Šoštanj	170
AMP Graška gora	160
SEKRETARIAT ZA OKOUE IN PROSTOR
MAX. POLURNE KONCENTR.
od 7.3. do 13.3.1994
konc. 80 2 (mg/m3)
12.3. 13.3.
nlu^UU
TOP. V.V. ZAV. VEL.
MERILNE POSTAJE

V O S N J A K
TRGOVINA IN MONTAŽA
V naši prodajalni pri železniški postaji v ŠEMPETRU, telefon: 063/701-685
S pomladjo smo vam poleg naše stalne ponudbe pripravili tudi nov program v novem
RAZSTAVNEM PAVILJONU
okna vrata polkna rolete
LESNE SLOVENJ GRADEC
Poleg ostalih ugodnosti, kot vedno, smo vam na voljo tudi s svetovanjem, dostavo na dom in suho montažo.
E A
Trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki d.d. Velenje, Prešernova 10
VABI K SODELOVANJU sodelavce s IV. stopnjo strokovne izobrazbe poklic MESAR
za določen ali nedoločen čas.
Zaželjene so delovne izkušnje, ni pa pogoj. Poskusno delo je 60 dni.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: ERA d.d. Velenju - kadrovska služba, Velenje,
Prešernova 10. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili.
■HUMI DANfS NI TEŽKO
Za hujšanje imamo danes DIETOUNE, nov učinkovit sodoben dietetik, ki naredi vse sam od
sebe DO S KG ¥ IO DNEH!
Pika - obrnimo list. Kako je to mogoče ? Preprosto, manj apetita, manj absorbcije, manj kalorij. Tu je rezultat, o katerem ste ves čas sanjali. Pika - obrnimo list.
NAROČILA
JULIJA
067/32-151 66210 SEŽANA
107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje)
ČETRTEK, 17.MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D"J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 18.MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 19.MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj,kje,kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 20.MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 21 .MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 22.MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 23.MARCA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav; 19.00 Na svidenje.
IKIINC IKIINO
kinc
DOM KULTURE VELENJE
Ponedeljek, 21.3. ob 20. uri in torek, 22.3. ob 16. uri
NESKONČEN DAN (Groundhog Day) - komedija.
GL. vlogi: Bili Murray in An-die MacDovvell
r med poročanjem o lokalnem prazniku postane ujetnik časa... vsak dan se mu dogajajo iste stvari...! Hit zime 1993! Režija: Harold Ramis Torek, 22.3. ob 18. in 20.15 uri
OČKA V KRILU (Mrs. Doubtfire) - komedija Režija: Chris Columbus Vloge: Robin Williams, Sally Field
Film, ki ga gleda ves svet!
Oče ob ločitvi izgubi pravico obiskati in biti s svojimi tremi otroci.
Toda obstaja rešitev. Spremeni se v njihovo hišno pomočnico, vendar....!
KINO ŠOŠTANJ Ponedeljek, 21.3. ob 17.30 uri NESKONČEN DAN - komedija
Sreda, 23.3. ob 17. uri OČKA V KRILU - komedija
KINO ŠMARTNO O PAKI
Torek, 22,3. ob 19. uri NESKONČEN DAN - komedija
Sreda, 23.3. ob 19.30 uri OČKA V KRILU - komedija, kije ne smete zamuditi!!!
Ljubitelji filma! V ponedeljek, 21.3. bodo v Hollywoodu podelili najpomembnejše filmske nagrade OSKAR!!!
Svečano proglasitev bodo prenašale satelitske postaje.
Letos je največji kandidat za nagrade film SCHINDLERJEV SEZNAM režija Stevena Spiel-berga, ki je v konkurenci za 12 nagrad.
Ne zamudite tega SHOW SPEKTAKLA!
Odvadite Se Kajenja
s pomočjo preUkutene raci*niče. pripravljene po izkuinjah naiih prednikov
m scaltea antinic
ZellSCna mešanica. Ki jo žvečite. odganja potrebo po kajenju, pomlija, razkužuje usta in dihalne poti. Brez živčnosti in stresov se boste v netatf dneh znašli na pragu zdravega življenja!
_M A II O C I L A I__
po telefonu (083) M 239 vsakdan od 8.00 dol7.00 ure.
Pošiljamo po povzetju: P & r T RADE d.o.o. UHca XIV. dlvtule 14, 63000 CttJE Cena 1.925,00 STT; poštnina Je vračunana v cenol
mali OGLASI
GIBANJE PREBIVALSTVA
PISALNO MIZO kupim. Ponudbe na tel.: 857-401.
ŠKODO 105 L, I. 87, prodam za 3.600 DEM. Tel.: 853-147.
KOVINSKO MONTAŽNO NAD-STREŠNICO 8 x 8 m, streha aluminijasta pločevina, žlebovi pocinkani, prodam. Tel.: 855-380.
ZASTAVO 128,1. 85 (1500 DEM), VISA, I. 91 (2900 DEM) prodam. Tel.: 858-265.
HIŠO V VELENJU in manjše posestvo prodam. Tel.: 856-899 od 7. do 14. ure.
APN 6, dobro ohranjen, I. 88 ter čelado Nolan JSW 27 in fantovsko birmansko obleko, rjave barve, št. 14 prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 881-254.
SOBNO KOLO prodam. Tel.: 856-110.
RAZTEGLJIV KAVČ s foteljem prodam. Tel.: 850-271.
NEOPREMUENO GARSONJERO v
Velenju oddam. ŠIFRA: "predplačilo".
PRODAJA SATELITSKIH SISTEMOV od 399 DEM dalje. Tel.: 850-552.
UGODNO PRODAM otroško posteljico z vložkom, odejo s tremi prevlekami in štiri spalne vreče. Tel.: 888-178.
MLAD ZAKONSKI PAR brez otrok najame enosobno ali dvosobno stanovanje v Velenju. Zaželjeni ugodni pogoji. Tel.: 856-789.
"REJCI PERUTNINE" od 19.3. vsako soboto od 8.-11. ure prodajamo jarkice, grahaste, rjave, pri gostilni "Ograjšek" odkupna postaja Šoštanj. Tel.: 36-427.
PRAŠIČA ZA ZAKOL, domača uma. prodam. Tel.: 885-49.3. ENOLETNE RJAVE IN BELE
KOKOŠI za zakol ter bele in črne mlade kokoši v polni nesnosti prodajamo vsak dan od 9. do 18. ure na farmi ROJE PRI ŠEMPETRU.
ODDAM LOKAL 30 m2 v Šoštanju. Inf. na tel.: 881-168 med 16. in 18. uro.
FRANCOSKO POSTEUO prodam. Tel.: 852-890.
OBHAJILSKI OBLEKI (dekliško in fantovsko št. 8) prodam. Tel.: 853-127.
AVTO OM, I. 76, zastavo 101,1. 80, hladilnik, štedilnik (4 plin in 2 elektriko), črnobeli TV, mlatilnico, skobelni stroj Abrihter prodam. Tel.: 851-506 ali 882-336.
R 4 GTL, I. 82, reg. do 7/94, dobro ohranjen prodam. Cena 1800 DEM. Tel.: 857-927 ali 851-226. NOVO KLASIČNO šest strunsko kitaro prodam. Tel.: 855-108.
žREBETA prodam. Ograjenšek Franc, Ponikva 48/a, 63310 Žalec.
JUGO KORAL 55, I. 89, temno rdeče barve prodam. Tel.: 885-609.
KAMERO 8 mm, camcorder sam-sung prodam. Tel.: 850-625.
ČE SE ZGODI je čas, ko potrebujete zanesljivega partnerja, ne oblu-be. S kartico nedeljskega lahko ceneje zavarujete svoje premoženje. Tel.: 851-068.
OTROŠKO POSTELJICO, belo, zelo lepo, kakor nova, poceni prodam. Tel.: 852-996.
DEKLIŠKI OBHAJILNI OBLEKI za
8. in 10. let prodam. Tel.: 853-924.
HLEVSKI GNOJ prodam. Tel.: 895-231.
SADIKE PLEMENITIH VRTNIC prodajam. (čajevke, floribonde in vspenjalke). Tel.: 895-221.
PASJO UTO z dvižno streho in med prostori prodam. Cena 300 DEM. Tel.: 858-265.
C 64 za adapterjem, kasetnikom, joistikom, TV filips in igrice zelo ugodno prodam. Tel.: 858-796.
MATURANTSKO OBLE KO št. 38,
turkizno modre barve z belo kombinacijo prodam. Jelen Mihe-la, Šercerjeva 2, Šoštanj.
DEKLIŠKO BIRMANSKO OBLEKO
prodam za 9.000,00 SIT in obhajil-no obleko za 6.000,00 SIT. Tel.: 855-841._
ROLETE IN ŽALUZIJE v več bar
vah izdelujem in montiram. Tel.: 24- 296, mobitel 0609-612-634.
MARIJA SPEGEL IZ MUTE sporoča, da bo v nedeljo, 20. marca od 8. do 8.30 ure prodajala kokoši nesnice, krmljkene s koruznim šrotom in 2 x cepljene, v Šaleku pri Stropniku, zraven cerkve.
ROLETE, ZALUZIJE izdelamo, montiramo in popravljamo. BORIS KURENT. Tel.: 061/320-
HLADILNIK In kopalno kad prodam. Tel.: 856-603.
ZAMRZOVALNO SKRINJO 4101
prodam. Tel.: 858-293.
VEČJE TROSOBNO STANOVANJE
v Velenju prodam. Tel.: 856-864.
1 HA ZEMLJE v Pirešici prodam. Cena po dogovoru. Idealen prostor za vinograd in vikend. Tel.: 832-800.
VARSTVO OTROK NA VAŠEM DOMU ob koncu tedna, ob katerikoli uri nudi študentka. Tel.: 851-655 od 19. do 20. ure.
ELEKTRIČNI IN NAVAD-NI VOZIČEK ZA INVALIDE prodam. Tel.: 852-336.
JUGO KORAL 45 prodam. Garažiran, prva lastnica, 34.000 km. Tel.: 885-290.
Zahvala
V 75. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama in stara mama
Marija Rošer
Vsem, ki ste ji stali ob strani ob hudi bolezni in jo pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Še posebno pa smo hvaležni vsemu zdravstvenemu osebju ZD Velenje, župniku za opravljen obred, govorniku, pevcem in sosedoma Meža Ivici in Mirku, ki staji stala ob strani do njene zadnje ure.
Vsi njeni: mož Stanko, hči Slavica in sin Marjan z družinama.
M moč mu obstati, senc ne odgnati, ni moč zadrževati kar zdaj se gubi, kar mimo beži, zemlja domača, srce hrepeni.
(MIlan)
V spomin
Mineva leto dni, ko je nepričakovano nehalo biti plemenito srce dragega moža in očeta
Milana Lekša
16.3.1993
Težko je pozabiti nekoga, ki ti je drag,
še težje izgubiti ga za vedno. A najtežje je, naučiti se živeti brez tebe. Ne čas, ne solze, ne morejo ublažiti žalosti in bolečine, ki nam polni
praznino.
Vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče, postojite ob njegovem grobu,
iskrena hvala.
Jernej, hči Špela.
V	BLIŽINI ATOMSKIH TOPLIC prodam vikend ali samo parcele za vikende. Tel.: 857-227, zvečer.
V	VELENJU ODDAM V NAJEM GARAŽO. Tel.: 857-450.
KARTO ZA PREMOG ugodno prodam. Tel.: 894-071.
PARKET, HRAST 25 m2, parlit, 30 m kabla, peč stadler, iver plošče, moške obleke št. 52 prodam. Tel.: 855-537.
STANOVANJSKO HIŠO V POD-KRAJU pri Velenju, zgrajeno do III. faze, velikost zgradbe 330 m2, velikost parcele 590 m2, v kupnino vzamem tudi dvo ali trosobno stanovanje v Velenju. Pisne ponudbe na upravo lista pod šifro: "UGODNO".
PUJSKE od 20 do 60 kg prodajamo. Kmetija JUHART, novo Tepan-
je 11. Tel.: 754-315, Slovenjske Konjice.
HLEVSKI GNOJ prodam. Tel.: 882-802.
ENOLETNE RJAVE IN BELE KOKOŠI za zakol ter bele in črne mlade kokoši v polni nesnosti prodajamo vsak dan od 9. do 18. ure na farmi ROJE pri Šempetru.
MLADI PAR prevzame skrb sterjših oseb pri domačinstvu in na vrtu z možnostjo uporabe sobe za dlje časa v Velenju ali okolici do 10 km. Ostale informacije dobite na tel.: 856-658 od 15.30 do
^-6.30 ure._
TOMOS AVTOMATIK, pony kolo in otroški BMX prodam. Tel.: 893-464.
OBČINA VELENJE
Smrti:
Juljana Srebotnik, roj. 1909, Florjan 193; Alojzij Helbl, roj. 1933, Radelca 15; Franc Dragar, roj. 1914, Šentjur na Polju 12; Ema Rotovnik, roj. 1902, Paka pri Velenju 40; Marija Rošer, roj. 1919, Podkraj pri Velenju 4/b; Rozalija Rezar, roj. 1909, Ljubečna, Poljska pot 6; Štefan Kiseljak, roj 1957, Rogatec 179.
Poroke:
Senada Smajič, Velenje, Kersnikova cesta 5 in Amir Selimo-vič, Velenje, Kajuhova cesta 1.
50. obletnico skupnega življenja sta praznovala zakonca Marija in Jožef Mihelec iz Velenja, Partizanska cesta 20.
OBČINA ŽALEC
Smrti:
Alojzija Tavčer, stara 80 let, upokojenka, Goto vije 165; Leo-
pold Uratnik, star 74 let, upokojenec, Žalec, Velenjska cesta 1; Ivana Drofelnik, stara 92 let, upokojenka, Polzela 18; Frančišek Kajbič, star 84 let, upokojenec, Vransko 154; Franca Kronovšek, stara 87 let, upokojenka, Petrovče 42; Alojzij Rovšnik, star 81 let, upokojenec, Letuš 1.
OBČINA MOZIRJE
Smrti:
Jožef Andrejovec, 1914, Bočna, Bočna 88; Božidar Matjanovič, 1906, Moziije, Na Trgu 17.
KAMNOSESTVO PDDPECAN
ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo in soboto
IIBilJIVA NAGROBNIKOV, OKENSKIH POLIC, TLAKO*..
Pb ugodni ceni polagaaa marmor!
Za vse, k/ ste plačali naročnino
Mali oglasi zastonj!
Pokličite tel. 355 4 S O ali 854 761.
POLZELA 38	
informacije	
tel.: (063) 721-052	
V^U/I d.o.o.	
SUBARU	
VM0GU4VVD	17.980 DEM
JUSTYJ12GL4WD	22.560 DEM
IMPREZA COMPACT G17BX 2WD	31.850 DEM
LEGACY RANGER DL 4 WD1,8	36.000 DEM
UGODNI KREDITNI POGOJI NA 48 MESECEV	
IN LEASING!	
DAIHATSU	
CUORE	16.800 DEM
CHARADETS1.0	15.280 DEM
HIJET-VAN	18.400 DEM
FIAT	
CINOUECENTO 900 I.E CAT	14.990 DEM
PANDA 1000 I.E. SX CAT	12.390 DEM
TIP01.6 I.E. SX CAT	21.810 DEM
TEMPRA1,6 I.E. SX CAT	23.740 DEM
CROMA 2,0 TDI	26.990 DEM
ALFA ROMEO	
T. SPARK 2,0 92 CAT	29.990 DEM
T. SPARK 92	35.650 DEM
LADASAMARA že od 858.000,00 SIT dalje	
POSREDUJEMO PRI PRODAJI RABLJENIH	
VOZIL:	
1 ,VW PAS SAT 1,8 CAT KARAVAN 90	
	17.500 DEM
2.FORD 160 D TRANSIT 2,5 89 25.800 DEM	
3.RENAULT CHAMADE16S 1,8	92
	24.700 DEM
4.LAND ROVER DISCOVERY VSi CAT 90	
	51.000 DEM
DEŽURSTVA
DEŽURSTVA Občina Velenje
Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 ur na dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih).Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711.
Zdravniki:
Četrtek, 17. marca - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Gašper, nočni dr. Friškovec in dr. Urbane.
Petek, 18. marca - dopoldan dr. Urbane, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Kozorog in dr. Renko.
Sobota, 19. marca in nedeljo, 20. marca - dr. Urbane, dr. Ramšak, dr. Friškovec.
Ponedeljek, 21. marca - dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Renko, nočni dr. Gašper in dr. Pirtovšek.
Zobozdravstvo:
V soboto, 19. marca in nedeljo, 20. marca - od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje.
Lekarna:
Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enoumo prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 18. 3 do 25. 3. - Matko Milan, dr. vet. med., tel. 0609/618-117. Veterinarska postaja Mozirje;
Do 20.3. - Drago Zagožen, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609/616-978 (841-410).
Od 21.3. do 27.3. - Maijan Lešnik, dr. vet. med., Ljubija, tel. 0609/616-978 (831-219).
Čas ne bo nikoli zacelil ran ob tvoji smrti,
težko je pozabiti
nekoga,
ki ti je bil drag,
še težje izgubiti ga za
vedno,
a najtežje je naučiti se živeti brez tebe.
V spomin
Mineva leto dni, ko je prenehalo biti srce drage hčerke, mamice, žene in tete
Suzane Kovač, roj. Sobota
11.2.1973-18.3.1993
Vsem, ki seje spominjate, ji prižigate sveče, iskrena hvala!
Vsi tvoji!
"Nas čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih.
Po mnenju Ministrstva za informiranje St. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna Številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek.
Uredništvo: Boris ZakoSek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira ZakoSek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, Številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 90,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1000,00 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje:
in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Pred Kajuhovo 11 kempirata zakonca Jimenes
■V
Šoštanjčani se sprašujejo, kaj zdaj to pomeni?
Kajuhova 11 v Šoštanju ima nove prebivalce. Bili naj bi Romi, ki živijo v camp prikolici, od koder se širi cele dneve hrup, ki vznemirja in moti sosede. Živce jim para lajanje psov, dveh, ki sta privezana za prikolico in pazita nove prebivalce Šoštanja. Tako pravijo sosedje. Nad novimi priseljenci niso najbolj zadovoljni tudi v krajevni skupnosti. Zato so prav o tem, pred slabim mesecem postavili v
skupščini tudi delegatsko vprašanje, na katerega še niso dobili odgovora, ker pa so ta problem Šoštanjčani nakazali tudi nam, smo sklenili, da povprašamo tiste, ki o tem kaj vedo, za kaj pravzaprav gre.
Z novimi prebivalci Šoštanja so seznanjeni tudi na velenjski Policijski postaji, kjer so nam najprej pojasnili, da sta oba nova prebivalca kraja (za moža in ženo gre) po narodnosti Slovenca, rojena v Celju, na Šaranovi ulici v Celju pa imata prijavljeno stalno bivališče. "V Šoštanj sta prišla 26. oktobra. Po določilih Zakona o evidenci nastanitve občanov in registru prebivalstva bi morala začasno bivanje prijaviti v petnajstih dneh, zato smo 3. decembra lani zoper oba občinskemu sodniku za prekrške podali predlog za uvedbo
postopka o prekršku. Po občinskem odloku o javnem komunalnem redu ter miru pa je predpisana tudi kazen v znesku 3000 tolarjev, za osebe, ki izven kraja namenjenega za kampiranje postavijo prikolico, vendar sta oba člana te družine nezaposlena in kazni ni mogoče izterjati," pravi komandir velenjske Policijske postaje Peter Očkerl. Ko smo ga spraševali tudi o tem, ali so zaradi hrupa kdaj na policijo klicali sosedje, nam je povedal, da teh podatkov nimajo nikjer pribeleženih. "S to prijavo smo izčrpali naše možnosti in naredili vse, kar nam zakon omogoča. Je pa tu še lastnik dvorišča, ki očitno dovoljuje kampiranje, saj kolikor smo ugotovili, zoper družino ni sprožil nobenega postopka."
S tem problemom so dobro seznanjeni tudi na krajevni skupnosti Šoštanj, večkrat so ga obravnavali na seji sveta. Matjaž Natek, predsednik sveta krajevne skupnosti pravi, da so bili opozorjeni od krajanov, da se v Šoštanju že nekaj časa nahajata dve prikolici (mi smo ta videli le eno) med sodiščem in veterinarsko postajo. "So na državnem zemljišču, psi so privezani k prikolicam. Poslali smo dopis na Policijsko postajo, vendar je gospod poli-
cist rekel, da nima pooblastil, da bi naganjal nekoga, ki je prišel na obisk. Krajani so nezadovoljni, ker ta obisk že kar precej časa traja in niti niso prijavljeni in sploh ne vemo, na koga naj se obrnemo."
Mi smo se seveda oglasili tudi v Šoštanju, na Kajuhovi 11 in se pogovarjali s tamkajšnjimi stanovalci. Jorge Jimenes je tisti, ki skupaj z ženo uporablja za bivanje camp prikolico na zemljišču pred stanovanjem ženine tete Marije Eramita. Stražita jo res dva volčjaka. Ampak lajata pa kaj
Zdaj urejam dokumente, in ko bo možno stanovanje odkupiti, se bova selila, prikolico pa odpeljala."
Jorge Jimenes je upokojenec, tako pravi, delal je v Hmezadu v Petrovčah, zdaj pa je akviziter, prodaja nekakšne medicinske aparate, ker je veliko na terenu, pa potrebuje prikolico. Ima štiri sinove, ki živijo v v Celju in Žalcu. Teta Marija Eramita, pred čigar stanovanjem stoji ta prikolica, je med našim pogovorom pripomnila: "Za reveže ni nikjer za kupit," pa najbrž to ne bo čisto
Psa menda ne lajata veliko, veliko glasnejši naj bi bili štlrlnožcl namenjeni k veterinarju
Jorge Jimenes pred "začasnim" domom, kjer čaka na odločitev, ali bo lahko kupil taščino stanovanje (Foto: Bogdan Mugerle)
veliko menda ne, lajajo bolj tisti psi, ki jih na pregled vozijo ljubitelji štirinožcev na veterinarsko postajo, ki je kar tam blizu. Tako pravi Jorge. Da bi se bližnji sosedi pritoževali nad njim in hrupom, pa lajanjem psov, tudi ne ve nič. Kakšni sosedje od bolj daleč, morda? Tem bližnjim pa celo pomaga. Zadnjič je enemu pripeljal hlevski gnoj za vrt iz Raven.
"Sem sva z ženo prišla oktobra lani, hotela sva kupiti 11 kvadratnih metrov veliko stanovanje na Šercerjevi 2, kjer biva tašča. Tašča je nepismena in že v letih in bi jo eni radi spravili v dom. Pa so nama rekli, da sodi objekt pod denacionalizacijo.
držalo, saj je imel (morda pa še ima) Jorge Jimenes stanovanje v Celju, ki pa gaje prodal. Kot sam trdi zato, da bi z denarjem lahko kupil taščino in ko bo to možno, pravi, bo prikolico odpeljal, sam pa se z ženo vselil v tisto stanovanje. Zdi pa se mu, da pri tem nekdo zavlačuje, čeprav je dobro seznanjen tudi s tem, da tisti objekt, v katerem bi rad odkupil stanovanje, sodi pod denacionalizacijo, in da bo treba najbrž še kar nekaj časa počakati, da se bo videlo kako in kaj. Pa še potem...
Sicer pa so na potezi občinske strokovne službe, ki pripravljajo odgovor na postavljeno delegatsko vprašanje.
■ Milena Krstič - Planine
Dela pri gradnji prizidka Kulturnemu domu v Šoštanju potekajo po načrtih
Konec aprila bo otvoritev!
V Šoštanju gradijo prizidek domu kulture. Pravijo, da bi ga namenu radi predali konec aprila letos. Po tistem, kar je danes videti na gradbišču kaže, da ga tudi bodo. Lep in prostoren prizidek bo to, v katerem bo imela prostore glasbena šola in godba napihala Zarja Šoštanj. Na krajevni skupnosti Šoštanj, ki je investitor prizidka pravijo, da so z izvajalci zelo zadovoljni, da so vsi nadvse korektni, in da z njimi, podobno kot s projektanti odlično sodelujejo. Danes ne eni in ne drugi ne vidijo ovir, da objekt ne bi bil pravočasno dograjen.
Zadnji dan preteklega tedna smo si gradnjo ogledali in se pogovarjali s tistimi, ki pri gradnji objekta sodelujejo.
Matjaž Natek, predsednik sveta krajevne skupnosti Šoštanj, ki velikokrat pride na gradbišče, pravi: "Gradnja prizidka je bila izglasovana na referendumu za krajevni samoprispevek. V njem bodo dobili prostore učenci glasbene šole in godbeniki pihalnega orkestra Zarja. Kulturni dom je pred zaključkom in prepričan
^ »ti. <5*5
Na gradbišču prizidka Kulturnega doma smo se prejšnji teden srečali s tistimi, od katerih Je odvisno, ali bo objekt
končan do predvidenega roka
usklajena celota." Prizidek je zasnovan kot dvoetažni objekt. V pritličju so prostori za godbo napihala, z veliko dvorano namenjeno vajam te godbe, z ustreznimi sanitarijami in spremljajočimi prostori, v nadstropju pa so štiri učilnice. "Ena velika za teoretični pouk glasbene vzgoje in tri učilnice za poučevanje posameznih instrumentov. Na vrhu je tudi trosob-no stanovanje za hišnika, ki da-
sem, da bo tak kot je, odlično služil svojemu namenu."
Glavni projektant prizidka je dipl. arhitekt Marko Vučina, ki pravi, daje bil zanj ta prizidek velik izziv. "K obstoječemu objektu kulturnega doma je bilo potrebno narediti prizidek, ki se bo vklopil obstoječemu objektu in obenem nakazal nekatere moderne trende v arhitekturi tako, da bo cel objekt izgledal kot
nes stanuje v neprimernih prostorih. Cel objekt pa se navezuje na obstoječi kulturni dom, ki je potreben znotraj še nekaterih sprememb in dopolnitev."
Gradbena dela je prevzelo podjetje Cigler. Direktor Brane Vrtačnik je zatrdil, da vsa gradbena in operativna dela potekajo skladno z načrtom. "Objekt bo dograjen do roka. Čeprav je bilo doslej nekaj manjših težav, smo jih s projektanti in nadzornim organom sproti razrešili."
Ob ogledu gradbišča je bila tudi priložnost, da za mnenje, kako potekajo dela pri strojnih instalacijah, povprašamo tudi direktorja podjetja Krevzel instalacije, Franca Krevzla: "Izvajamo vodovod, ogrevanje, priklop na obstoječo toplotno postajo. Čeprav so roki kratki, delati smo začeli januarja, bodo dela opravljena v predvidenem času." Predstavniki krajevne skupnosti so na gradbišče povabili tudi Marjana Brodnika, iz Komunalnega podjetja Velenje, ki bo poskrbelo za ureditev okolice šoštanjskega Doma kulture. "Načrtujemo, da bo urejanje
Ravnateljica Nevenka Hofer
160 let šolstva v Šmartnem ob Paki
Spisek potreb in začaran krog
V osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki je v teh dneh živahneje kot sicer. Razumljivo, kajti pred durmi je dan, ko bodo zaznamovali 160 - letnico šolstva v kraju. Jubilej, vreden pozornosti, bodo proslavili sicer skromno "na zunaj", v notranjosti pa vsem težavam navkljub dokaj bogato.
Tisto bogastvo predstavlja vsebina življenja in dela na šoli. Pestra je, saj se lahko več kot 350 otrok (število teh je vsako leto višje) vključuje v vrsto interesnih dejavnosti. Spremembam v šolstvu, sodobnejšim oblikam in metodam izobraževanja poskušajo slediti po svojih močeh. Dokaz za to so rezultati najrazličnejših uspešno opravljenih projektnih nalog. Temu primeren je seveda učni uspeh (v
povprečju 97 - 99 odstotna uspešnost). Tudi povezava šole s starši je dosegla zavidljivo raven, pa šole s klubi in društvi v kraju. Toda, pravega veselja, ni in ni.
Preveč zaskrbljujoče je namreč tisto, ki ga kali. In tudi ob praznovanju častitljivega jubileja se mu ne da izogniti. Veselja ni in ni zaradi obsežnega seznama nujno potrebnih vzdrževalnih del, reševanja prostorske stiske, da ne omenjamo posebej velikih potreb glede tehnične opremljenosti. Časi pa tovrstnim naložbam niso naklonjeni. "Šolstvu v velenjski občini še toliko manj kot drugje. Krivična bi bila, če bi zamolčala to, da nam je uspelo v sodelovanju z občinskim sekretariatom za družbene dejavnosti popraviti streho, prenoviti dve učilnici, nakupiti nekaj malega tehnične opreme. Toda, vse to je za sodoben pouk premalo. Ni denarja. "Grebemo" se za vsak tolar, se poskušamo znajti kot vemo in znamo, toda optimistični ne moremo prav posebej biti," pravi ravnateljica osnovne šole bratov Letonje Šmartno ob Paki Nevenka Hofer. Po mnenju sogovornice se tisti, ki režejo šolsko pogačo, premalo zavedajo pomena izobraževanja. Rdeče številke in vsako leto slabši materialni položaj šolstva ne govori ravno o razumevanju za njegove potrebe. "Začaran krog je to in bojim se, da z novo lokalno samoupravo ne bo nič boljše. S tretjino denarja, kolikor ga dobimo iz občinskega proračuna od tistega, kar bi morali dobiti, si veliko ne moremo pomagati." Šola bi nujno potrebovala sodobnejše učne pripomočke, tudi računalniško učilnico, oprema v kuhinji je dotrajana, nadzidek nad telovadnico bi rešil prostorsko stisko, ampak denarja ni in ni. Kar težko jim bo menda uspelo nakupiti stole za eno učilnico, kje so šele garderobne omare in druga oprema.
Nekaj svetlih točk vendarle sramežljivo sveti izza sivih oblakov. Poleg že prej naštete pestrosti življenja in dela, pripravljenost kolektiva . "Delaven je, vsaj v večini. So seveda izjeme, redke, vse prevečkrat pa nas v kraju, žal ocenjujejo prav po njih. Nihče ni brez napak, toda lahko jih je odpraviti oziroma reševati s skupnimi močmi v zadovoljstvo vseh."
Časom, razmeram, ki so vse prej kot rožnati, učitelji in drugi delavci na šoli ne bodo dopustili kar tako prostih rok. Trudili se bodo, da bi siromašenje v osnovnošolskem izobraževanju vsaj zaustavili, če ne dvignili nekoliko višje. Jubilej, dosedanji uspehi in prizadevanja so jim v spodbudo pri vztrajanju na začrtani poti. .Upajo, da se ne bodo trudili zaman. Ne toliko zaradi njih samih, ampak mnogo bolj zaradi več kot 350 otrok na šoli. 160 - letnico šolstva bodo obeležili sredi letošnjega aprila. Ob tej priložnosti bodo izdali bilten, pripravili kulturni program. Konec maja oziroma v začetku letošnjega junija pa bodo na široko odprli še vrata šole in vsem, ki bodo prestopili njen prag, predstavili zelo obsežen in zahteven raziskovalni projekt z naslovom Prst.
■ tp
Več kot 350 otrok na šoli si skupaj z njihovimi učiteljicami in učitelji želi, da bi bila v njihovih učilnicah na voljo tudi učila za izvajanje sodobnejših oblik dela
okolice prišlo na vrsto v drugi polovici aprila, oziroma tik pred otvoritvijo. Projekt za ureditev okolice je v izdelavi."
Če bo pri gradnji prizidka h Kulturnemu domu Šoštanj tudi naprej teklo vse tako gladko kot je doslej, potem se res ni bati, da ga
ne bi že konec aprila napolnili z življenjem. Prepričani smo, da na to tisti, ki bodo v njem dobili svoje prostore, že komaj čakajo. Obenem pa bodo s tem v Šoštanju zaključili tudi eno od večjih naložb v zadnjem obdobju.
■ Milena Krstič ■ Planine