Leto XXV.
Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 8. maja 1938.
Štev. 19.
Cena 1 Din.
Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2·50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov : Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 6 Din., viševsaka reč 1·50 Din.
Jugoslovanska delavska zveza.
Stranka JRZ je organizirala delavce Jugoslavije v Jugoslovanskoj delavskoj zvezi, s kratkim imenom Jugoras, ka pomeni: Jugoslovanski radniški savez, ali slovensko Jugoslovanska delavska zveza. Prek petdesetjezer delavcov iz cele države se je zbralo preminoči tjeden v Belomgradi i poslüšalo z zahvalnostjov reči predsednika vlade dr. Stojadinoviča i ministra za socialno politiko, Cvetkoviča. Z zahvalnostjov so delavci poslüšali te govore, ar so dobili od zdajšnje vlade, ka so od prvejše zaman čakali, najmre določile so se najnižje plače, štere delodajalec more dati delavci i z zakonom je določeno tüdi starostno zavarvanje, ka delavec na stara leta nede na cesto vrženi, nego meo de svojo pokojnino. Dr. Stojadinovič je ostro zavrno komunistične navuke i navzoči deset i desetjezer delavcov so njemi navdüšeno pritrjavali. G. Cvetkovič njim je pa oblübo, da bo vlada šla po začrtanoj poti naprej, dokeč delavec ne pride do vseh svojih pravic. Na konci spravišča se je sprejela sledeča resolucija :
Resolucija s kongresa Jugoslovanske delavske zveze.
Na delavskom kongresi v Belgradi je bila podana i soglasno sprejeta sledeča resolucija :
1. Jugoras soglasno ugotavla, da je kralevska vlada dr. Milana Stojadinoviča pravilno razmila pomen socialnoga skrbstva i je tomi pitanji dala posebno prednost. Jugoras je skleno, da kr. vladi i svojemi pokroviteli dr. Milani Stojadinoviči i delavskomi voditeli ministri Cvetkoviči izrazi posebno zahvalo za vse sklepe, ki so bili včinjeni na poli socialne politike i delavske zavarovalne zakonodaje.
2. Jugoras kak edino narodno gospodarsko zdrüženje jugoslovanskoga naroda zahtevle, da je on kak edini zakoniti predstavnik delavskoga stana v našoj narodnoj sküpnosti i tüdi edina kotriga, prek štere bodo državni odgovorni činitelje napravili svoj socialni i narodno gospodarski program. Zavolo toga Jugoras zahtevle :
a)	da se vse ustanove, ki so osnovane na zakonaj delavske zaščite, ki pa so stalno v rokaj predstavnikov marksističnih sindikatov, odked vodijo nesocialno i protinarodno politiko, izročijo brezpogojno v roke narodne delavske organizacije Jugoras ;
b) da posebne komisije preiščejo poslovanje v teh ustanovah i da se te ustanove pripelajo prvo v slüžbo narodi i državi.
3. Da majo od zakona o zavarvanji delavcov stalni hasek oni, ki jim je te zakon namenjeni, da se okrožni uradi pomnožijo po potrebaj posameznih krajov,
4. Da se zakon o zaščiti delavcov prilagodi časovnim po-
trebam našega narodnoga gospodarstva. V te namen, da se
a) onemogočijo številka izigravanja rednoga delovnoga časa ;
b) da pridejo pod zakonito zaščito delavci v logaj i polski delavci, šterih delo je bilo dozdaj časovno neomejeno ;
c) da se popravi § 3 toga zakona ;
č) da se povekša pomen delavskih zavüpnikov i da se omogočijo volitve takših zavüpnikov tüdi v obrtniških ustanovah ;
d) da se na dobro hasnovitoga sodelüvanja delovne moči i kapitala zajamči sküpno sodelüvanje predstavnikov delavstva i delodajalcov gledoč na pitanja, ki se tičejo obeh strani ;
e) da se določi plačani letni delavski dopüst i da se za prestopke določijo občütne kaštige;
f) da se stavi nočno delo, odnosno, da se izvaja v mejah človečega dostojanstva i časti ;
g) da se v vseh delavnicah i podjetjih onemogoči vplivanje od strani predstavnikov, ki stojijo v šterikoli mednarodnj zvezi.
5. Da se zbolša zavarvanje za primer brezposelnosti.
6.	Da se popravi Srednja uprava za posredüvanje dela i da se izdajo nove koristne i pametne naloge — graditev delavskih stanovanj i zavetišč, ki bi bila zgrajena zdravo i bi bila po ceni, da se omogoči delavskoj deci i ženam, pa tüdi drügim potrebnim prebivanje v ugodnih letoviških krajaj, da se zgradijo dečinska igrišča i zavetišča za delavsko deco, šterih roditelje opravlajo delo ; nadale, da se delavcom pomaga pri prehrani.
7.	Da se ustanovi javni fond socialnoga skrbstva za pomoč onim delavcom, ki pozimi nemrejo najti zaposlitve.
8. Da se dá delavcom, ki so zaposleni po strokovnih državnih ustanovah, zakonska zaščita, da se njihov položaj zbolša i da ne bi bio slabši, kak je položaj delavcov, ki delajo v spodobnih zasebnih podjetjih i ustanovah i da se onemogoči kaštiganje delavcov s tem, da se jim odtrgava zaslüžek.
9. Da se delavcom, ki so zaposleni pri obrti, štere je zgrabila industralizacija, omogoči zaslužek kde indri; s tem bi bile številne drüžine rešene stradanja i propasti.
10. Da se povekša število inšpektorov dela, da bi bila zaščita na te način bole zasigurana.
11. Da se vsi tüji delavci, ki so zaposleni v šteromkoli državnom, samoupravnom ali zasebnom podjetji, odpüstijo, če neso neobhodno potrebni. S tem bi dobili več posla naši domači delavci.
12. Da se omogoči pristop k organizaciji Jugorasa vsem delavcom, ki so zaposleni v državnih podjetjih, kak so rüdniki, lesna podjetja, železnice i. t. d.
13. Da se polski delavci v pogledi socialne zaščite izenačijo z drügimi delavci.
Štera sodišča spadajo pod sobočko okrožno sodišče.
Pravosodni minister je podpisao odredbo, po šteroj spadajo pod sobočko okrožno sodišče sodnije v Soboti, Lendavi, Gor. Radgoni i Ljutomeri. Mi se iz srca veselimo, ka je borba našiva bivšiva poslanca g, Kleklna i Jeriča kronana s tem sodiščom. Njeva sta se borila za to sodišče, po njeva prizadevanji je njeva predlog soglasno sprejeo Jugoslovanski klub z dr. Korošcom i Parlamentarna večina je te že Zglasala za Soboto okrožno sodišče. Zdaj se je stari sklep samo zvršo i Stojadinovičovoj vladi se zahvalimo, da se je zvršilo, ka je bilo že pred približno desetimi leti sklenjeno.
Zobstom so hodili nešterni gospodje iz Štajerske na razne oblasti, naj mi ne dobimo okrožnoga sodišča i če ga dobimo, naj se niedna štajarska sodnija tomi ne prikapči. Zobstom so mučali prečni listi, ki iščejo pri nas naročnike, proti nameravanoj krivici, Zmagala je pravica. I z nami se veseli ves štajarski kmečki narod, ar ga veže k nam zgodovina po staroj Pannoniji, v šteroj smo sküpno prebivali i ar je za njega velika olejšava, da nede trošo po dugoj poti do Maribora, gda v Soboto Vnogokrat peški lejko pride.
Gibanje lüdstva v sobočkom dekanati
leta 1937.
Župnija
V. Nikolaj v M. Soboti
Rojstvo Marijino na Tišini
Sv. Jožef na Cankovi
Sv. Marija \ Gor. Lendavi pri Gradi
Sv. Trojstvo v G. Petrovcih (Nedela)
Sv. Jürij v Slov. Krajini
Sv. Benedikt v Kančovcih
Obiskavanje Marijino v Markovcih
Sv. Martin v Martjancih
Sv. Sebeščan v
Pečarovcih
Sv. Helena na Pertoči
Sv. Mikloš V. Dolencih
Število vernikov v župniji
6535
3258
2004
6500
650
4700
903
1400
1404
1285
3200
1265
Rojenih zak. nezak.
149 26 60	5
38	6
108 10
19 —
67 17 16 —
25	2
21	3
32	2
69	4
23	3
Mrtvih
167
50
40
85
7
73
12
20
10
17
46
22
Zdanih
parov
34
15
5
 34
6
19
5
8
4
4
16 4
Pristop iz štere vere v katoličansko
iz evangeličanske
5
iz evangeličanske 3
iz Izraelske 1
Izstop V štero vero iz katoličanske
1
v staro katoliško zavolo zakona
Opombe
nezakonski so cigani. Izmed vernikov jih je 203 v Inozem
Rojenih 705, mrlo pa 549. Tak je čisti narastek prebivalstva v ednom leti 156 düš. Iz drügih ver je pa čisti narastek osem düš.
Naročnikom v inozemstvi.
Lepo Vas prosimo, poravnajte svojo naročnino do konca maja. Sproti moramo plačüvati tiskarno, fabriko i stroške uprave. Ne pozabite, da okoli 180.000 din. moremo letno po teh krajcaraj vküp dobiti, samo tak smo mogoči spuniti našo veliko, zaistino dnesden apoštolsko delo, širiti dober tisk za rešenje düš i skazati pomoč bližnjemi iz lübezni do njega.
Ar z Nemčije ešče ne smo dobili obvestila, keliko mark se lejko pošila, prosimo naše naročnike v Nemčiji, naj svoje domače opomenejo, ka plačajo mesto njih naročnino, oni njim pa sledkar dug povrnejo, gda do se marke lejko pošilale. Vzemite, prosimo, to vsi naročniki prek mej države, na znanje. —
Novine.
Naročnikom v državi.
Lepo Vas prosimo, Poberite Širitelje naročnino i nam jo pošlite notri. Ki pa na svoj naslov mate naročene Novine, pošlite po čeki svojo naročnino. V tiskarni se ne da odlašati z plačilom, ar delavci nemajo drügih dohodkov, kak jedino plačo iz naročnine. Mejte srce do delav-
cov, kak želete, da bi tüdi do vaših meli njihovi gospodje smilenje, kde koli delajo. Lepo Vas prosimo, spunite svojo dužnost. Na jezere se moramo zadužiti, ka proti plačüjemo poštnino, pomagajte nam s tiske, pravičnost to zahteva.	Novine.
Novim naročnikom.
Novim naročnikom naznanjamo, da se bomo odsehmao točno i strogo držali regule, štere se držijo že vsi listi, najmre, da po naročitvi pošlemo samo dvakrat, največ trikrat naš list, večkrat pa ne tečas, dokeč se ne plača. Tak je vpelano pri vsa-
kom listi, tak bo odsehmao tüdi pri našem. To vzemite na znanje vsi novi naročniki tak doma, kak prek mej države. Ne delajte nam več skrbi kak trbe, bodite zadovolni s tem, ka se brezplačno trüdimo samo iz lübezni do Vas.
Novine.
Vsebina angleško — irske pogodbe.
Ubjavlen je sporazum, sklenjen med Irskov i Anglijov, šteroga je v imeni Irske podpisao predsednik De Valera, v imeni Anglije pa ministerski predsednik Chamberlain i minister domovine Malcolni Mac Doland. Pogodba vsebüje naslednje točke:
1. Vojaška obrambna pogodba. Angleška vlada da nazaj Irskoj državi last angleške admiralitete v pristaniščaj Borehaven, Queenstown i LoughSwally. Irska vlada bo postala lastnica teh naprav s 31. decembrom 1938. leta. Irska bo vsakoletne penezne dajatve, štere je mogla Angliji plačüvati i ki po novoj pogodbi odpadnejo, (glej točko dve) ponücala za utrditev nešternih važnih točk. Irska bo sama vtrdila od Anglije izpraznjene pomorske trdnjave i njim dala irske garnizije. Irska bo tak sama prevzela odgovornost za svojo obrambo, a bo mogla stroške za to sama nositi.
2. Finančni sporazum predvideva, da bo tiska vlada ednok za vsikdar plačala angleškoj vladi
vsoto 10 miljonov füntov (dve i po miljarde din). S tem plačilom odpadnejo za vso bodočnost penezne zahteve, štere je Anglija mela na račun Irske. Ostane pa šče vsakoletna dajatev 250.000 lüntov (okoli 62 miljonov din), štere se je Irska obvezala 1926.1. Angliji plačüvati. Finančni sporazum odreja nadale, da se morajo odstraniti vse posebne carine, ki sta je Anglija i Irska postavile za angleško, odnosno irsko blago, kda sta edna proti drügoj začnole carinsko vojno. Carinska vojna tak prehenja.
3. Trgovinski sporazum dovolüje irskim pridelkom i izdelkom sloboden dostop v Anglijo zvün nešternih pridelkov, ki majo takše ugodnosti, kak isti pridelki ostalih dominijonov angleškoga imperija. Ravno tak dovolüje Irska angleškomi blagi sloboden dostop na Irsko i se obveže, da bo nešterne carine odpravila, drüge pa znižala. Stavleno je tüdi kontingentiranje angleškoga premoga za Irsko, to je sme premoga izvoziti več, kak je bilo določeno.
2


8. maja 1938.
Nedela
po vüzmi tretja.
Evangelij (Sv. Janoša 26.) Tisti čas pravo je Jezuš vučenikom svojim : Edno malo, i že me ne te vidili: i pali edno malo i vidili te me, ar idem k Oči. Veleli so zato niki z Vučenikov njegovi eden dragomi: ka je to, ka nam pravi: edno malo, i ne te me vidili, i pali edno malo, i vidili te me, i ka idem k Oči? Pravili so zato : ka je to, ka pravi edno malo ? neznamo, ka guči. Spoznao je pa Jezuš, ka so ga šteli pitati, i pravo je njim : od toga zvidavate med vami, ka sam velo: edno malo, i ne te me vidili, i pali edno malo, i vidili te me? Zaistino, zaistino velim vam : ka te se skuzili, i jokali vi : svet de se pa radüvao : Vi te se pa žalostili, ali žalost vaša obrne se na radost. Žena, gda rodi, žalost ma, ar je prišla nje vöra, gda pa porodi dejte, že se ne spomene z boleznosti za volo radosti, ka se je človek narodo na svet. I vi zato zdaj toti žalost mate, ali bodem vas pa vido, i radüvalo de se srce vaše, i radosti vase nisce od vas ne vzeme.
*
„Jokali bote i žalüvali, svet pa se bo veselio ; vi bote žalüvali, ali vaša žalost se bo spremenila v veselje“. S temi rečmi je označeno živlenje vseh slüžabnikov božih do konca sveta.
Čüdovite so te reči ! Bog nema svojim prijatelom napovedati zazdaj nikaj bošega kak joč i žalost. Če ščete moji biti, pravi, če ščete za menov hoditi, to vas čaka : joč i žalosti Drügi se bodo veselili i smejali, vi bote žalüvali i jokali. Če vam je to ne po voli, smete od mene iti. Zberite si, ka si ščete: ali se s svetom veseliti, ali z menov žalüvati ! — Tak se je glasila i razmila Jezušova napoved. Ne se je bojao prestrašiti svojih prijatelov. Pa tüdi nieden se je ne zosago ali odišeo od njega. Pač eden ! A te je že prle odišeo, kak je Jezuš to govorio. To je bio Judaš. On se je rajši šteo s svetom veseliti, kak z Jezušom žalüvati. Veselio se je 30 srebrnikom pa to veselje je trpelo samo 24 vör. Tak so ga pekli, da jih je vkraj vrgeo, se Obeso!
Takši je bio konec njegovoga veselja. O ti nesrečen svet, kak ti človeka, šteromi svoje veselje obečaš, nesramo noriš ! Za kratkih 24 vör veselja, žalost, joč obvüp... potem večen joč, večna žalost.
Vidiš, to je veselje sveta! Judaš je veliki opomin vsem tistim, ki se ščejo rajši s svetom veseliti kak z Jezušom žalüvati. Da, svet se veseli, a kratko, kratko je njegovo veselje. Dnes je
—	vütro ga že ne ! Namesto veselja pa najvekša žalost. O, če bi lüdje šteli to dobro premisliti i pred očmi meti ! Svetno, grešno veselje je kratko — i ne samo to, nego to veselje se spremeni v najbridkejšo žalost.
Kelko lüdi, posebno mladih je na te način vkanjenih ! Veseli ščejo biti i ar mislijo, da je v cerkvi dugi čas, v grehi pa veselje, se cerkve na vso moč ogiblejo ali pa vöni stojijo med božov slüžbov, vržejo pa se v naroče greha, pijančüvanje i nečistosti, rekši v tom je veselje !... Zakaj ide dečko v slabo drüščino, v krčmo ali po vesi? Veseli šče biti, s svetom se veseliti. Nekaj vör je znabiti veseli, — za par vör ga pa prinesejo domo mrtvoga — eden ga je bujo... Kolikokrat se je to že zgodilo ! O, kak kratko veselje, kak strašna žalost !
Zakaj ide dekla za dečkom? Zakaj jo vleče na ples? Vesela šče biti, s svetom se veseliti. Nekaj časa se vrti i veseli,
—	nato se pa nekaj zgodi s čem se njeno veselje spremeniv, strašno bridkost: greh, sramota, čemer starišov i pokora za celo živlenje. Ali jo njeni lüblenec zapüsti, pošikne od sebe, v sramoto, v nesrečo, včasih celo süne v vodo, jo zabodne, streli... Kelikokrat se je tüdi to zgodilo ! O, kak žalosten je dostakrat konec posvetnoga veselja! Pa kak kratko je bilo to veselje, — žalost pa duga, dostakrat večna...
Skupno pismo
španskih škofov škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji.
Drugič: Cerkev spričo tega ni mogla izraziti sogiasja z gibanji, stremljenji ali nameni, ki bi sedaj ali v bodoče mogli pokvariti plemeniti naravni obraz narodnega gibanja, ki ga je imelo v njegovem izvoru, v zunanjih izrazih in ciljih.
Tretjič: Trdimo, da je državljansko-vojaška vstaja imela na dnu narodne zavesti dvojno korenino: domoljubno čustvovanje, ki je v njej videlo edino pot, da se Španija dvigne in končnemu propadu izogne; in pa verski čut, ki je vstajo smatral kot silo, katera naj onesposobi božje sovražnike, in kol jamstvo za ohranitev svoje vere in za izvrševanje bogočastja.
Četrtič: Danes v Španiji ni drugega upanja za dosego pravičnosti in miru ter dobrin, ki iz njiju izvirajo, kakor v zmagi narodnega gibanja; danes pač še manj ko v začetku vojne, zakaj nasprotni tabor kljub vsem naporom svojih vladnih ljudi ne daje jamstva za politično in družabno stalnost.
6. Značilnosti komunističnega prevrata.
Ko gre komunistični prevrat svojo pot, je primerno ugotoviti njegove značilnosti. Omejili se bomo na naslednje trditve, ki izvirajo iz proučevanja popolnoma dokazanih dejstev. Za mnoge izmed njih imamo zanesljive, pisane in slikane podatke, ki leže pred nami. Pripominjamo, da imajo težko kateri podatki več potrebne verodostojnosti kakor podatki z ozemlja, ki se je rešilo komunistične oblasti. Je pa še vedno v oblasti orožja rdeče vojske, delno ali v celoti, več pokrajin ; o grozotah, ki so se v najširšem obsegu in najhujših oblikah tam dogajale, imamo za zdaj še redke vesti.
V celoti presojajoč izgrede španskega komunističnega prevrata, trdimo, da v zgodovini zahodnih narodov ni znan enak pojav kolektivne divjosti ; tudi ne vemo, da bi se napadi na temeljne božje pravice, pravice družbe in človeške osebnosti, kdaj v tako malo tednih podobno nagrmadili. Ne bi bilo lahko podobna dejstva zbrati, jih urediti po njihovih značilnih potezah, napraviti iz njih slike zločina, pa najti kje v zgodovini kako dobo ali kaka ljudstva, ki bi nam mogla nuditi takih in tako številnih zablod. Pišemo zgodovino brez razlage dušeslovnega ali družabnega značaja, ker bi bilo za to treba posebnega proučevanja. Anarhistična revolucija je bila v „zgodovini izjema“.
Pristavljamo, da je klanje ljudi in uničevanje tvarnih dobrin po komunističnem prevratu bilo „premišljeno“. Malo pred preobratom je bilo prišlo iz Rusije 79 strokovnjaško izvežbanih agitatorjev. Narodna komisija marksističnega zedinjenja je prav tiste dni zapovedala, ustanavljati po vseh krajih revolucijonarno milico. Uničevanje cerkva ali vsaj njihove oprave je bilo načrtno in kar v skupinah. V kratki dobi enega meseca so bila vsa svetišča za službo božjo neporabna. Že leta 1931 je brezbožniška zveza imela v svojem programu člen, ki se je glasil : „Ljudsko glasovanje o tem, kaj naj se zgodi s cerkvami in župnišči.“ Eden izmed njenih pokrajinskih odborov je dal tole navodilo: „Prostor ali prostori, namenjeni doslej bogoslužju, bodo določeni za skupna skladišča, za javna tržišča, za ljudske knjižnice, za kopališča in javne zdravstvene ustanove itd., primerno potrebam vsakega kraja.“
(Dalje).
 Ka pravite, g. Vrednik?
Znam, g. Vrednik, da moje pisanje nede takše, kak vučeni lüdje pišejo. Liki vseedno bi Vam rad pisao i Vas lepo prosim odgovor v etoj reči. Če se pa pri pisanji na jezik gledoč kaj zmejšam, naj mi ne zamerijo.
Na Velko soboto sem bio v Dobrovniki i sem tüdi šou z goristajenskov procesijov. Dosta nas je bilo Vogrov i Slovencov. Ne je bilo lepo, zato ka smo nej najlepši red držali i lüdje so se v procesiji ves čas pogučavali, kak če bi vogrsko senje bilo. Mislim, da se to ne dostaja za takše delo kak je procesija. Čakao sem i poslüšao, če bo pri procesiji kaj slovenskoga. Pa je nikaj ne bilo. Te smo se pa mi Slovenci pogučavali, kak je to. Vej nas Slovencov tüdi dosta je v dobrovničkoj fari. Samo na Kobilji nas je več kak edna jezera i v Kamovcaj so kolonisti pa tüdi v Dobrovniki je dosta Slovencov. Po mojem računi nas je morebiti eden tretji tao cele fare. I če nas je telko, Vas pitam g. Vrednik našij Novin, ali nemamo pravice želeti, da bi nam g. kantor poleg vogrskij pesmi štero slovensko pesem začnoli ? Vej te bi že mi kcoj pomagali. Tüdi nam je ne znano, če mi Slovenci slobodno v sküpnoj procesiji kaj slovenski spevlemo. Dosegamao smo v Dobrovniki za vüzen nikdar ne. Jaz bar se ne spominam, čiravno ka leta že mam i vüzen je že tüdi dostafarti okoli prišo. Vej smo se mi prle za to ne brigali, ar smo vsi Slovenci vogrski znali i smo vsikdar z Vogrami vküper spevali i molili. Zdaj pa, kda naša Slovenska deca vogrski več ne ve, nam je ne vseedno, če naša deca samo zija i nikaj ne razmi — ali pa sküpno z drügim v maternoj reči Bogi čast davle. Zato Vas Pitam, g. Vrednik, ali so naše žele prave ali ne? Ali je dužnost g. kantora, da se poleg vogrskij pesmi skrbi za Slovenske ali ne? Če je to ne njegova dužnost, Vas pitam g. vrednik, ali mi Slovenci slobodno pri takšij procesijaj Boga častimo v slovenskom leziki, ali je pa mogoče vogrska reč Bogi bole dopadliva? Če je tak, te mo začnoli deco nazaj vogrski včiti. I če g. kantor nemre ali nešče z nami spevati, Vas pitam g. vrednik, ali je ne upravičena naša žela, da se vučitelje kaj skrbijo za slovensko spevanje pri procesiji? Negda so nas Slovence vučitelje znali k vogrskomi navajati i zdaj njim nišče ne bi zamero, če bi za nas Slovence
malo več včinoli, kak je njuva dužnost.
Prosim Vas, g. Vrednik našij Novin, naj bodo tak dobri i mi odgovorijo na vse to. Mojemi slabomi pisanji pa naj ne zamerijo. (Javite se pri višjoj cerkvenoj oblasti, ona jedina ma pravico tü razsoditi. Vrednik.)
Glasi iz Slovenske krajine.
Na podporo naših listov sta darüvala mladoženca Prša Ivan i žena v Franciji 60 frs, Sabotin Marija i pajdašica pa 40 frs.
Na podporo Novin je darüvala Hozjan Katarina v Franciji doma iz Hotize 10.60 din, dr. Štupica Marjan, odvetnik Sv. Lenart v Slov. Goricah 30 din, Grüškovnjak Davorin, uradnik na davčnoj upravi v Lendavi, 20 Din. Bog plačaj !
Martinišče, Sobota. Lübi Bog i sv. Martin nam vzbüjata stalno nove dobrotnike za našo kapelo. Pa so darüvali v dinaraj: Jelenovec Julija, Krog, 20, Flegar Anton, Satahovci, 100, Jug Jožefa, Gederovci, 50, Cipot Marija, Bakovci, 50, Župni urad Markovci, 50, Jerič Ivan dekan, Turnišče, 30, Hranilnica in posojilnica Bogojina, 100, Hranilnica in posojilnica Turnišče, 100, Lovenjak Avgust, 25, Prasl Jožef, 20, Prasl Antonija, 20; Kerec Anton, 15, Žilavec Justina, 10, Šneler Marija, 10, Kočar Jožef, 10, Bernat Anton, 10, Dravec Paula, 10, Kočar Vincenc, 10, vsi iz Cankove. Čahuk Anton, 14, Kolmanko Ja-
noš, 20, Pavlinjek Alojzija, 10, Jauk Karol, 10, Kočar Matjaš, 10, vsi iz Skakovec. Markovič Alojzij, 20, Geder Franc, 20, Benko Jožef, 10, Jauk Marija, 10, vsi iz G. Črnec. Kosednar Marija, 20, Reiter Janoš, 10, Ciglar Mihal, 10, Kolmanko Franc, 10, vsi iz Korošec. Šnurer Leopold, 20, Žilavec Franc, 10, Sapač Alojzij, 10, vsi iz Topolovec. Bencek Anton, 10, Flisar Franc, 10, Šarkan Janoš, 10, Luk Janoš, 10, Prasl Štefan, 10, vsi iz Domajinec. N. N. Cankova, 10, Lovenjak Vincenc, Cankova, 10, Potočnik Martin, Sobota, 50, Horvat Franc, pleb. V. Dolenci, 50, Zrinski Marija, Sobota, 50, Vratarič Juliana, Sobota, 20, Legen Barbara, Noršinci, 50, N. N. Črensovci, 100, Gomboc Alojzij, Gederovci (Nemčija) 15, Zorko Margit, Bratonci, 25, Drüžina Küharova, Veržej, 100, (drüge prihodnjič). Lübi Bog, šteroga vsaki den prosimo, da blagoslovi i poplača vse naše dobrotnike, naj vam jezerokrat povrne. Zednim se tüdi prisrčno zahvalüjemo vsem
Zdavanje v Tirani.
V glavnom mesti Albanije v Tirani sta se zdala albanski krao Zogu i vogrska grofica Appony Geraldina. Zdala sta se civilno v sobi pred ministerskim predsednikom. Ona je z dobre katoličanske drüžine, on pa je muslimanske vere. Zdala bi se v
cerkvi, če bi krao privolo, da bodo deca katoličanska. Vogrske katoličanske plemenitaše, ki se z velikov gorečnostjov pripravlajo na eucharistični kongres, je to necerkveno zdavanje z žalostjov napunilo.
Hitler v Italiji.
Lansko leto je Nemčija sprejela Mussolinija s slovesnostmi, kakših je svet malogda vido. Hitler je zdaj maja 3. vrno obisk Mussolinija, to je Italiji, ki jo predstavlao v Nemčiji. ltalija ga je sprejela s takšim sijajom, kakšega niti stari rimski casarje ne so bili deležni. Posebno lepo so bila okinčena mesta Rim, Neapel i Fiorenc, štera mesta je Hitler obiskao. Nad Rimom se je bliščao napis Heil Hitler, šteroga črke so bile deset metrov visike. Nad ognjenikom Vezuvom se je ponoči bliščo Hitleri na čast po-
zdrav, kak da bi na sivo nebo bio zapisani. Edno noč je zgorelo v Rimi 14 jezero kilovatov elektrike. Pri toj krasnoj razsvetlavi so na prostom, pod milov nebov vprizorili nemško igro „Lohengrin“.
Na desetjezere vojske je defeliralo pred Hitlerom z 400 štüki i 400 tanki, v Neapli ga je pa pozdravilo talijansko vojno brodovje. Na stojezere mali zastavic so napravili deci, ki je navdüšeno pozdravlala Hitlera. Samo novinarov se je zbralo šeststo, ki po svetovnih listaj opišejo vso veličino, štero je talijanski narod skazao nemškomi v njegovom voditeli Hitleri. Ne mislimo pa, da bi samo eden list mislo na konec, gda venci povejnejo, gda zastave sprimejo, gde v ednoj vozkoj trügi bo zamenjena vsa slava sveta, štera hitro, prehitro mine.
Okoli bele nedele.
Ne sem se mogao stavlati gorečoj prošnji dveh sester Trojok, naj pridem v 234 km oddaljeni Bourges, mesto znamenito po svojoj krasnoj staroj stolnici: na vsakšem kolodvori gvüšno najdeš bar edno večbarvno sliko te cerkve s finim francoskim pozivom, naj ja pogledneš ob prvoj priliki to „prestolico srednje Francije“.
Samo jaz nesem meo časa za ogledavanje zgodovinskih znamenitosti. Sestri sta me čakali na kolodvori; nato smo šli naravnost na püšpekijo, gde sem bio včasi sprejet pri „Monseigneur“ i sem dobo dovolenje za spovedavanje. Še prijaznejši so bili g. plebanoš cerkve Srca Jezušovoga: živo mi je ostalo v spomini slovo: duhovniški polüb, kak je pri nas v navadi.
Tüdi z g. kaplanom sva postala velika prijatela, vej mi je pri meši ministrirao i sva pri obedi ugotovila, da sva bila ne samo isto leto, nego skorom isti den posvečeniva. — Pred par meseci je cerkev dobila krasne mozaike okoli glavnoga oltara.
To je bilo na belo soboto“, 23. aprila, ki je bilo tüdi Jürje-
vo, te sem pa francuskim sobratom pripovidavao, da je to patron moje prve kaplanije, pa sem se letos nej mogao odzvati vabili, da bi prišao na proščenje.
Še isti večer sem se pripelao v Znani Tigy, na poti „zgrabo“ dve Prekmurki, ki sta šle v isto smer, pa sem jima včasi „v reč vujšao“, gda sta na vlaki začnole „po našem“ gučati pa sta me celi čas „tak na en kraj“ gledale. — Gda smo se z autobusom pelali, smo že začnoli srečavati naše bicikliste, ki so šli v Tigy. — G. plebanoš so mi včasi pokazali lepi francuski pozdrav moje sestrane Anice Farkaš-ove, ki od srca vse pozdravla i se spomina lepih dni, gda je sama največ doprinesla, da so se tej dnevi tak lepo začnoli i se nadalüjejo. — V svojem i v imeni vseh izseljencov se njoj na tom mesti najlepše zahvalüjem i prosim boži blagoslov na njenoj samostanskoj poti; pa naj še moli za nas, kak mi za njo ... Več vam pa od dogodkov v Tigy jaz nesmem pisati, ka sem to iz srca rad dovolo nikakomi dragomi : vej Vam gvüšno vse ovadi. Samo to zato še itak sam moram povedati, da je tü to nedelo bilo proščenje —
Jürjovo ! i sem tem ležej mislo na prekmurskoga Jürja. —
„Aj, zakaj pa duže ne ostanete !?“ to mi še zdaj v vüjaj brni od lepih vör, ki sem jih preživo v Tigy. —
Edno nepriliko sem pa le meo: pozabo sem g. plebanoši klüče od cerkve nazaj dati (lekaj me spomin zapušča : v ST. Quentin-i sem pa pozabo „zdavanjsko“ knigo — samo ka je že nazaj v moje roke prišla !): po ednom orleanskom kaplani („vicaire“) sem jih poslao nazaj: zdaj jih tüdi oni že gvüšno majo v rokah.
V pondelek 25. aprila sva se pa z gospodom plebanošom v Engenville celi den z njüvim motorom okoli vozila pa davala glas našim jzseljencom, naj pridejo večer na spoved zajtra pa k meši. Pa jih je prišlo celih 12 ! Samo par jih je ne moglo, par pa nej štelo priti. Prišli so pa „dečki od fare“, ka jih je bilo veseljo gledati. G. plebanoš so z najvekšim veseljom pripovidavali Francuzom, kak sem na toj „turneji“ najšao edno izseljenko z D. Slaveč, to je z moje prve kaplanije. — Edna „patrone“ pa je z občüdovanjom pripovidavala, kak so te den naši de-
8. maja 1938.
NOVINE
3
lavci na njenoj fermi do 10h bili na tešče, ka so računali, ka de té dén spoved pa meša že pred podnevom, kak sem tüdi jaz računao, ali zavolo obilnoga dela nej bilo mogoče, — ka drügi „patroni“ delavcov ne bi püstili.
Kak lepe so bile té dén večernice z blagoslovom ob 9h večér ... pred oltarom svéte Drüžine. — Nikaj nas je nej motilo, da je tiste dni tam auto nekoga do smrti povozo, mi smo bili ščista zatopleni v naše zadeve z Bogom ...
Gda sem se 26. aprila pelao nazaj v Pariz i v Etampes presedao, glej pá srečam našo izseljenko, ki mi z najvekšov radostjov pripovidavle, da „je v Novinaj“... Takrekoč na vsaki stopaj smo posejani po celoj Franciji: kama stopiš, pa se „opotekneš“ v prebivalca Slov. Krajine.
I zdaj sem v Parizi, pa delam s „punov parov“, da odgovorim na številno pošto, ki se mi je té čas nabrala, pa moj pisalni stroj nevej sam od sébe na njo odgovoriti, čeprav je novi.— Camplin, Paris XI. BD.|Voltairt 57.
Naš harmonikaš v Franciji,
Naši v Franclji pri stebri francozkoga kokota (le coq gaulois)
tistim, ki so nam poslali iz Francije potom vlč. g. Kleklna. Bog naj blagoslavla njihove trüde v tüjini. Prosimo pa tüdi drüge v Franciji, v Nemčiji, v Ameriki, če morejo kakšo malenkost si odtrgati i poslati v te vzvišeni namen. Vse se tü ide za čast božo i vzgojo dobrih dühovnikov ali drügih katoličanskih izobražencov posebno iz naše Slov. krajine. — Vodstvo.
V. Polana. Prostovolna gas. četa je priredila na Vüzemski pondelek igro „Veriga“. Vsi igralci so svoje vloge dobro rešili. — Slab vtis naredi guč nešternih žensk. Zadnjič sem edno čüo, da je nagovarjalo mlade ženske, naj ido kino gledat v Lendavo, gda de bole toplo. Namesto, ka bi pravila: tam pa tam so lepe knige za küpiti pa küpimo je, rajši vrže za dostakrat grešni kino peneze. En miglaj sto miglajov spreobrne. Ne pravim, da so vse takše, ali če je samo edna takša, da brez nje ni edna predstava ne mine, te se drüge tüdi na slabo pot vodijo. Či smo krščanski po krščanskoj poti hodimo i čtimo krščanske liste i bodimo verni i trdni krščeniki.
Duga ves. Dnestjeden smo poročali, da je v Dugoj vesi oča Szabó smekno v čemeraj svojega sina, Ludvika, i ka ga je teško rano. Zdaj pa moramo poročat, da je sin vmro, morilca očo pa je oblast zaprla,
V mlako je skočila v Franciji edna naša dekla z Goričkoga i to samo zato, ar jo je poštena gospodinja ne štela na bál püstiti, kama jo je zvao neki polski delavec, z šterim je mela znanje. So jo rešili.
Naročnikom, ki so lansko leto pri č. sestraj. M. Sobota, Križova 4. dobivali Novine i Mar. List. Prosimo Vas, naznanite nam, ka ste dobili i kak dugo, da moremo znati obračunati. V dinaraj ste plačali sledeči: Červek Rozalija 10, Filo Marija 16, Žitek Cecilija 16, Balažko Mihael 8, vsi iz Rakičana. Domjan Jožef 24, Lanjšček Ludvik 16. Balažko MihaIi i Filo Mariji smo tüdi poslali kalendar i Balažko Mihaela naročnino vpelali k Rakičani k Novinam. Prosimo odgovor.
Obraz si je spraskao akademik Godina Ferdinand iz D. Bistrice, gda je hodo po planinaj i spadno. Nikše vekše nesreče ne bilo, kak se je to razneslo po Črensovcih. Ta praska vu višini, ki v nebo gleda, je en mali Opomin, da tisti, ki v nebi prebiva, lübi človeka i ga varje smrtne nesreče, ar ga šče vekomaj osrečiti.
Cankova. Dne 17 t. m. na vüzensko nedelo smo sprevodili k Večnomi počitki dobro krščan-
sko mater, Rojko Marijo, v starosti 64 let. Pokojna je dala živlenje 14 deci, izmed šterih še živi 11 močnih i zdravih. Lepo je bilo gledati celo vrsto svojcov za škrinjov, še lepše pa, gda štirje lastni sinovje zdignejo mater i odnesejo mater na pokopališče. Sprevajalo jo je stotine lüdi. Dobroj materi želemo večni mir i pokoj, ostalim pa naše sožalje.
Oženila se je v Franciji Dominko Kata, hči, bivšega brodara, na Bistrici Matjaša, ki je tüdi v Franciji, naša naročnica. Mož je Francoz. Želemo njima v zakoni bože varstvo i boži blagoslov.
Turnišče. Naš prelübleni g. dekan, Jerič Ivan, so dobili nekšo rano na nogi, štera se njim je sama od sebe napravila. Rana je nevarna i morejo zavolo nje ostati v počinki. Naj njim dobra Mati Marija kemhitrej povrne zdravje, jo prosimo vsi verniki njihovi.
Kobilje. V sredo po vüzmi je naša deputacija iz Kobilja hodila v Dobrovnik na farof, gde so té den bili vlč. g. dekan. Prosili smo g. dekana i domačega g. plebanoša za dühovnika. Oblubleno mamo, da naskori Kobilje dobi svojega ekspozita. Prle pa kak se to zgodi, pridejo sami g. dekan k nam na Kobilje, gde pred vsemi verniki razložijo, kelko davlejo Hotižanci svojemi dühovniki i da vidijo, če smo tüdi mi privolni takšo pogodbo sklenoti. Tomi deli se vsi jako veselimo i težko čakamo konca. Zasilni stan za dühovnika že mamo v hiži bivšega cehmeštra Šabjana.
K Rafaelovoj drüžbi so pristopili Bežan Rudolf od Grada i žena Vera v Franciji; ravnotak Šeruga Franc i žena pa Kerčmar Karol; vsaki je plačao 10 frs članarine.
Dirke. Na Cveni pri Ljutomeri se bodo vršile v nedelo dne 8. maja t 1. ob pol 15. vüri ka-
Saške i ravne pa preponske galopske dirke (konjske dirke). Lübitelje konjov i konjskoga sporta pridite na Mürsko pole — poslüne se nedelske znižane vožnje. — Kolo jahačov i vozačov v Ljutomeri.
Sobota. Dne 2. maja je vmro v Soboti Znani restavrater brezalkoholne restavracije g. Horvat Jožef. Pokojni je bio kak poštenjak i mož izredno dobroga srca, jako poštüvani i prilübleni. Bio je tüdi skoz i skoz globoko veren i je svojo vero tüdi javno vsigdar i ob vsakšoj priliki osvedočo i nigdar ne dopüsto, da bi se v njegovih prostorih gda žalila vera ali dühovščina. Naj njemi dobri Bog obilno polača vse njegove neštete dobrote, posebno štere je včino siromakom, ki so pri njem vsigdar najšli darovitno roko.
Bodonci. Na posredüvanje g. advokata i ban. svetnika Bajleca, je naša občina dobila za regulacijo potoka od banske uprave v Ljubljani lepo podporo 15.000 Din. S tem bo našim siromakom vnogo pomagano, zato se na tom mesti najlepše zahvalüjemo za dobroto banskoj upravi i g. banskomi svetniki.
Trnje. Lepo je sijalo sunce 1. maja na mlado zeleno listje i rože. Kak da ne bi vidilo duge procesije lüdi, ki se je pomikala proti cintori. Sprevodili smo † Bedrnjakovo Ančko na njenoj zadnjoj poti. Zdaj, kda je veselo sprotoletje prišlo k nam, je nesmilena smrt pretrgala nit njenoga mladoga živlenja. Niti 22 leti ne še spunila, pa jo je že pobrala strašna jetika. Počasi je vlekla živlenjske sile z mladoga tela, dokeč ga ne v najjakšoj dobi vničila, † Ančka je bila prijazna do vsakoga človeka, naj je bio bogat ali siromak. Zato pa je bila vsepovsedi jako prilüblena, ka je pokazala velika vnožina lüdi, ki jo je sprevodila na njenoj zadnjoj poti i številni venci. Maloštero oko je ostalo süho, gda so njej tovarišice — Marijine drüžbenice zaspevaj doma žalostinko : Vigred se povrne ... i kda se je na pokopališči od nje poslovila v lepij rečaj drüžbenica Halas Agica. Drüžbenice so njej v slovo tü zaspevale pesem: „Otrok Marijin, blagor ti“. — Počivaj mirno, draga Ančka, i vživaj plačilo za svoje trplenje. Srce Jezušovo naj potolaži one, ki žalüjejo za tebov.
Češkoslovaška v bojni i miri. V soboto dne 7. maja bo v Soboti pri Dittrichi predavanje češkoslovaškoga konzula „Od nastanka i stremlenja Češkoslovaške.“ Po predavanji bodo zvočni i celo barvasti filmi od čslov. krajov, z godovinskih znamenitostih i od češkoslovaške sijajno opremlene vojske. Spodobna prireditev Jugoslovansko- češkoslovaške lige se je vršila v zadnjima dvema mesecoma v 30-ih vekših slovenskih krajih. Filme bo mogoče viditi tüdi v nedelo 8. maja predpoldne ob 9. i 11. vüri.
Zahvala. Vsem, ki so nam na kakši koli način lejšali trplenje i žalost pri betegi i smrti naše prelübe hčeri i sestre Ane i ki so jo sprevodili na zadnjoj poti, se iz srca zahvalüjemo. Zahvalüjemo se pa posebno gg. düšnim pasterom i Marijinoj drüžbi za sodelüvanje pri pokopi. Bog plačaj. — Žalüjoči oča i bratja † Bedernjakove Ančike.
Sobota. Letos smo meli obprvim dugšo vüzemsko procesijo, štera je šla ne samo okoli cerkve kak drüga leta, liki po vulici mimo bolnice na kolod-
vorsko vulico, nato po Aleksandrovoj cesti i po Cerkvenoj vulici nazaj v cerkev. Lepa je bila ta procesija, pa lejko bi bila ešče lepša, či bi se lüdje, posebno ešče ženske, male bole reda držale. Čüdno, da se pri nás v Slovenskoj krajini ne bi dalo dosegnoti lepšega reda pri procesijaj, če se pa da to po drügi krajaj v Sloveniji doseči ! Naši gasilci bi pri tom lejko dosta pomagali, či bi se je vzelo za reditele, lüdem se pa lepo priporačalo, naj je bogajo ! — V Soboti mamo židove i luterane. Či tej ne pokleknejo pred Najsvetejšim, ki se nosi v procesiji i se celo pogovarjajo kda ide procesija mimo njij, jim ne zameriti. Žalostno pa je, kda se celo katoličani, tak ali pa še slabše obnašajo ! Židovje i luterani bi pa morali meti tüdi konči toliko obzira i poštüvanja kak kulturni lüdje, — da sé bar odkrijejo i da se ne pogovarjajo i ne smejejo med našimi procesijami !
Bogojina. Pred 150 leti so naši gončki vertovje dali postaviti lepo križno drevo v Vršiči. Za tem je Benkočova rodbina data zozidati sv. Vrbani, čuvari naši goric, kapelo tüdi tam, štera je že stara 109 let. Križno drevo je v steni kapele. Križ so dali prenoviti, tak je tüdi kapela očiščena od Benkočoye rodbine, za njihovo delo njim naj bo vsemogočni plačnik. — Procesija na Veliko soboto večer se je vršila v najlepšem redi. Šolska deca so bila pod nadzorstvom šolskoga upravitela i njihove gospe. Med procesijov so deca molita sv. čista. Gasilci so tüdi pokazali svojo dužnost. Ivansko cehsko drüštvo je nastopijo z novov zastavov, na šteroj je Srce Jezušovo i sv. Ivan Krstiteo. Tak tüdi ostali farniki so se dostojno držali. Ali najslabše so bile zastopane naše dekle belo oblečene, zvane posvadbice. Vsakše leto ji menje nastopi. Pred par letami je lepo bilo gledati šereg belo oblečeni nedužni dekeo, štere so sprevajale našega Odrešenika v Najsvetešem. Ali zdaj se ga lejko bojijo? Ka je tomi vzrok? Siromaštvo? Ne ! Bili so so še slabši časi i dekline so nastopile, te menše celo brez obüteli, bose. Bile so dekline do 25. leta belo oblečene. Zdaj že ne najdemo zadosta šolskih, ve iz 5 i 6 razreda jih več nej bilo, kak štiri posvadbice. Ne bi tüdi škodilo za starejše dekline, če bi nastopile. Metere ! Ne dovolite Vašim hčeram, da ne bi nastopale za božo čast. Za Telovo naj se pokaže pali veliki beli šereg.
Nedelica. Vmrli so mi moj zlati oča, prevideni s tolažili sv. vere v soboto, dne 30. apr. 1938. Onim. ki so jih poznali i vsem dobrim lüdem jih priporočam v molitev. — Nevtolažlivi sin Zver Ivan, akademik.
Teško je zbetežao g. Šoštarec Alojz, katehet sobočke gimnazije. Prehlado je i dobo plüčnico. Vrači se v sobočkoj bolnici. Zročimo ga v obrambo Bl. D. Marije i jo prosimo, naj njemi povrne zdravje, ka de mogo njeno čast med šolskov mladinov krepko razširjati.
Dühovniške spremembe. Premeščen je g. Gabor Atojz, jürjanski kaplan k Sv. Pavli pri Prepoldi v Savinjskoj dolini, novomešnik g. Tratnjek Števan pa na njegovo mesto. Bog blagoslovi njeva delo.
Beltinci. Dne 25. aprila proti polnoči se je preselo v večnost predviden sv. svestvi za vmerajoče, vzoren krščanski mladenec, Šaruga Jožef, oskrbnik Rosove kapele, star 55 let. Pokojni je dobo vu svetovnoj bojni na rusoskom bojišči od šrapnela zadet, v grlo teško rano, štera ga je mučita celi 22 let, i na zadnje ga spravila vu hladen
grob. Pokojni je bio verna kotriga tretjega reda sv. Frančiška, škapolerskoga drüštva, i voditeo 26. rože živoga rožnoga venca, resen vzor vsem mladencom, pomagao je potrebnim dejansko, ali konči z dobrim nasvetom. Kak ga je vse lübilo, je pokazao njegov velki i lepi sprevod, ki se je vršo 27. aprila ob 10 vöri z sv. mešov v domačoj kapeli, štero je slüžo za pokojnoga č. g. Štukovnik Franc, kaplan. Smrt te je pograbila, dragi Joži, a tvoje nedužnosti spomin pa ostane vsigdar pri nas. Tvoj od jakosti smehlajoči se obraz nas bo opominao, kak srečni so tisti, ki v v nedužnosti živejo i v Gospodi zaspijo. Moli za nas, da pridemo za tebov v večno veselje, mi molimo za te i zazavamo ti zadnji z Bogom dragi Joži, na se videnje gori med zvezdami. Pokojni je bio tüdi eden med tistimi, ki so pod strašnim bolševizmom trpeli i ki je pomagao z rok morilcov rešiti urednika Novin. Večni spomin njemi naj bo.
Tečaj za kürjače i strojnike, ki ga priredi referat za pospeševanje obrti Kr. banske uprave se začne v sredo 11. maja popold. ob 18(1) vüri v dvorani hotela „Slon“ (pri Baci) v Soboti. Spunjene prijave je izročiti tajniki Flisari.
Našim delavcom v Nemčiji.
Drüžba sv. Rafaela za varstvo delavcov Slov. krajine je dobila uradno obvestilo, da mesečno smejo naši delavci 40 mark domo pošilati. Morajo si poskrbeti pri Devisenstelle svojega okraja (Kreis) dovolenje, ki se zove : „Devisen-ausfuhrgenehmigung“. -Nemške minte za to dobijo pri financaj. Te prošnje za dovolenje naj napiše gospodar našim delavcom. Gospodarom povejte, da sta se Nemčija i Jugoslavija tak sporazumele. Če mate kakše pritožbe, javite Rafaelovoj drüžbi za Slov. krajino v Črensovce.
I R 355/37 - 11
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1938. ob 16 uri popoldne bo na licu mesta v Dolnjelendavskih goricah štev. 299 dražba nepremičnin. zemljiška knjiga k. o. Dolnja Lendava, vl. št. 1036 B 14, 15a, 15b, parc. št 1361a travnik „pri Sv. Trojici“, parc. št. 1268c travnik, vinograd in gozd „also felsö Ujtanas“, parc. št. 1269a vinograd in travnik „also, felsö Ujtanas“, parc. št. 1260|b,2 vinograd in travnik „also, felsö Ujtanas“; zemljiška knjiga k. o. Dol. Lendava, vl. št 1085, B 26, 27a, 27b, pare. št. 1869|6 vinograd, klet „pri Sv. Trojici“. Cenilna vrednost Din. 5.000. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek Din. 5.000.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v D. Lendavi,
dne 23. aprila 1938,
KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V DOL. LENDAVI razglasa : Zvesti svoji obljubi, ki smo jo dali meseca februarja t.l. da bomo čez nekaj časa izplačevali na stare vloge zopet več, objavljamo, da s 15. majem 1938 opraščamo stare vloge po sledečem odplačilnem načrtu, in sicer bomo izplačali na vloge :
Od
„
„
„
1000
3000
5000
10000
Din
s
„
„
do
„
„
3000
5000
10000
15000
15000
Din
„
„
„
„
20%
15
10
5
2
in na vloge preko
Zgoraj določeni odstotek more torej vsak vlagatelj dvigniti pri naši hranilnici ali pa ga prenesti proti predložitvi knjižice na novi račun, kjer se bo vloga obrestovala, če bo nevezana, s 4 , če pa bo vezana, pa s 5 na leto. Priporočamo, da dvignejo vlogo le tisti, ki so res nujno potrebni. Nove vloge obrestujemo po 5 ter so vsakemu vlagatelju vsak čas na razpolago. Oklenite se torej naše hranilnice. Zagotavljamo Vas, da se ne boste varali v nas. Hkratu objavljamo, da so uradne ure za stranke le ob nedeljah od 9. do 12. ure.	Načelstvo.
4
NOVINE
8. maja 1938.
„HIZICKI DOMAČOJ“
Pisma naših z tüjine
Kovač Štefan a Qulery. Preč. g. düšni pastir ! Z Jezušovim imenom vas lepo pozdravlam i vam želem dobro zdravje od Boga i Bl. D. Marije. Pošilam vam tüdi točen naslov, da bom lehko redno dobivao naše katoličanske liste. Srce Jezušovo naj vam pomaga. — Bertalanič Janoš, Mittenwalde, Nemčija. Cenjeni g. urednik ! Pošilam vam dopis, šteroga prosim objavite v Novinaj. — Pozdrav Slov. krajini! Malo smo kesni s svojim pozdravom i tak zgleda, da smo pozabili na našo Slov. krajino, starše i prijatele.— Da bote nekelko razmili naš položaj, vam bom opisao naše živlenje med svetki. Nas je tü okoli 60 Slovencov. Na Vüzem smo se pelali v 12 km oddaljeno cerkev v mesto. Bilo nas je okoli 33 Cerkev je preprosta lesena, lani zgrajena. Vendar smo se v njoj počütili domače. Tü je vstajenje na Vüzem pred mešov. Nato je bila meša, Po evangeliji v nemščini man je g. župnik nekaj časa predgao v polščini i nam razložo v tom jeziki, ki nam je
razumlivejši, kak nemščina, ka je pravzaprav Vüzem za nas katoličane. Nato je predgao v nemščini. Po meši smo se z motornim vlakom odpelali nazaj v Mittenwald i spevali celo popoldne i še kesno v noč. Tak smo preživeli svetke. Če poglednemo socialne razmere, je za nas bolše, kak lansko leto. To pa naj vala vsem, ki ste ostali v lübom domačem kraji: Mi tü v tüjini moramo stalno delati, v nedelo i svetke nam je skoro nemogoče iti k slüžbi božoj, kak je to naša dužnost. Prosimo vas, ne pozabite pri sv. meši na svoje brate i sestre v tüjini, ki nemrejo spunjavati svojij verskij dužnosti kak ví doma. Mi vam bomo hvaležni, vsi smo bratje i sestre, Slov. krajina nam je sküpna mati. Ne bomo je pozabili i se je sramüvali, čeravno je sirmaška, da nas nemre vseh preživeti. Bojte povezani z nami, ne pozabite svojih rojakov v dalnoj tüjini, mi tüdi mislimo na vas i vsem rojakom, i članom Fantovskih odsekov Sobočkoga okrožja pošila srčne pozdrave Mihaličova kolona v Nemčiji. Bog živi !
Ka se godi po domovini?
Morilca od Sv. Bolfenka obsojeniva. Bévardi i Šajtegel, delavca, ki sta 20. februara t.1. na Zverinski način vmorila i oropala stavbenoga tehnika Stanka Dolničara iz Št. Vida nad Ljubljano i Milko Gorupovo, magistratno uradnico iz Maribora, kda sta se teva šla smučat na Pohorje, sta obsojeniva vsaki na 20 let robije.
Mož s sekirov pobio svojo ženo. V Tomačevom, pri Ježici blüzi Ljubljane je posestnik i zidarski delavec Franc Končan v noči s sekirov razsekao glavo svojoj ženi Ivanki. Nato je šteo vzeti živlenje tüdi sebi i se je v kleti na drogno špagovino Obeso. Orožniki, ki so bili obveščeni o groznom dejanji, so ga rešili. Žena je vmrla v ljubljanskoj bolnici. Končan je ne
bio düševno popolnoma zdrav, vračo se je že v ljubljanskoj bolnici. Zadnje čase je bio jako vdani alkoholi.
Svetišče Matere Bože na Ptujskoj gori so prevzeli redovniki minoriti. V nedelo 24. aprila je bio umeščen novi župnik g. p. Konstantin Ocepek. Zdaj je to svetišče, ki je znana boža pot, prišlo v roke redovnikom, ki bodo vcepili v düšo slovenskoga naroda zavüpanje do Matere Bože na Ptujskoj gori i poglobili versko živlenje.
Velika nesreča se je pripetila v Maribori v livarni Peng. V mašini so stiskali žareče-tekočo kovino. Naednok je žareča snov špricnola iz mašina v obraz delavci Simkoviči i inženeri Ortneri. Ar jima je žareča kovina špricnola tüdi v oči, bota najhitrej oba oslepnola.
Ka novoga po sveti.
Odkritja o krivdi Moskve za državlansko bojno v Španiji. Kda se je leta 1936. poslavlao amerikanski poslanik Bullit iz Moskve, da bi nastopo svoje novo mesto v Parizi, njemi je neka izmed najvišiših oseb v Moskvi izjavila: „Za 14 dni bo Španija naša, za dva meseca pa Francija. “ Ta opazka, ki je po pariškom listi „Le Jour‘ prišla zdaj v javnost, je dokaz, da je Španska revolucija bila zamišlena od sovjetskoruske strani. Stvaren dokaz je, da so mesec dni za tem v Cortesi vmorili Salvo Sotelosa, glavnoga nasprotnika rdečih. V Franciji pa je ravno tisto leto prišeo na krmilo prvi Blumov kabinet lüdske fronte.
Nemčija ma najhitrejše železnice v Evropi. Pariški list „Intransigent“ je te dni objavo statistiko rekordov brzine, štero
majo evropske železnice. Na prvom mesti navaja Nemčijo, zatem Francijo i nato Anglijo, Italijo, Belgijo, Dansko, Švico, Češko, Polsko, Irsko, Portugalsko, Madžarsko, Nizozemsko i nazadnje Španijo. Statistika je za tri vrste železnic : motorne železnice, parne lokomotive i električne železnice.
Posledice moskovske strahovlade se strašno pokažejo v padanji rojstev i naraščanji smrtnih slučajov. Dočim se je leta 1927. na 1000 stanovnikov narodilo 24 dece več, kak vmrlo, je leta 1937. bilo samo 4 novih rojstev več, kak smrtnih slučajov. V desetij letaj je porast stanovnikov spadno na edno šestino.
60 dni voze za danskoga rdečešpanskoga borca. Pred 14 dnevi se je vrno iz Španije, kde je pomagao rdečim, dozda-
šnji danski narednik, Christensen v svoje rojstno mesto Eisberg. Zdaj je zavolo prestopa danskoga vojnoobveznoga zakona, vojnoga kazenskoga zakoni ka i zavolo zabranjenoga sodelovanjav državlanskoj vojni v Španiji, obsojeni na 60 dni zapora.
Berlin — Dalni vzhod v 4 i ½ dnevaj ! Nemška Lufthanse je v začetki letnoga zračno-prometnoga načrta določila, da bo začnola z osebnim prometom na progi Berlin—Bagdad. V Bagdadi pa Potniki lehko presedejo na francosko progo Marseille—Ha-
noi. Tak je omogočeno hitro potüvanje na Dalni vzhod. Francoski avion, ki je v prometi na toj progi, je moderno opremlen. Ma brzine 270 km na vöro. Potniki majo na razpolago naslonjače, sto za kartanje, salon za kajenje, knige i časopise. Lehko bi se dosegnolo šče bole naglo potüvanje, ali potnikom je dana prilika, da si ogledajo znamenita lepa mesta kak Bagdad, Kalkutto i drüga. Vožnja košta 1900 mark, za to pa dobijo potniki hrano i prenočišče v najbolših hotelih na postajaj.
Strašne Posledice potresa na Törskom.
Cele drüžine je požrla zemla. — Kak so se rešili šolarje v Akpinari.
V sosidnoj Törčiji je pred nekaj dnevi nastao strašen potres, ki je rüšo po Srednjoj Anatoliji v pokrajini Kiršehiri okolici. V toj rodovitnoj krajini je do 40 vesi več ali menje vničenih. Škoda še ne ocenjena, vendar pa je ogromna. Najbole žalostno je to, da je ostalo pod razvalinami po uradnih podatkih več kak 700 lüdi ; poleg toga pa najdejo delavci pod razvalinami, štere preiskavlejo, še vsikdar nove žrtve. To veliko število žrtev je močno razžalostilo vso državo. Strašna nesreča je vzela streho petdeset-jezero lüdem, tak da lehko vidite v krajaj, ki so trpeli pri potresi na jezere možkov, žensk i dece, ki se stiskajo pod šatore, štere je vlada poslala na kraj nesreče. Drügi prebivalci pa bežijo v strahi pred novim potresom prek bregov, da bi se tam rešili. Potres se ponavla. Žalostne slike te nesreče ne mogoče popisati. Što čüje meketanje črede, ki se je rešila i tülenje psov, ki iščejo svoje hiže i gospodare, ga v srce zaboli žalostna usoda teh nesrečnih lüdi. Poročila navajajo, da so vesi, v šterih ne ostao živ niti eden človek i ne ostala cela niti edna hiža. V nešternih krajaj so cele drüžine postale žrtev nesreče. —
Zanimivo je, kak se je rešila 65 šolarov v vesi Akpinar. Meli so pripravo za šolsko slavnost, ki bi se vršila 23. aprila. Malo pred potresom so odišli iz šole na telovadišče i tak so bili rešeni grozne smrti. Šola se je najmre popolnoma podrla. Potem nešterna poročila pravijo, da so se v raspokiinaj, ki so nastale po potresi, pokazali tople vretine. Je vnogo ranjencov, ki so prepelani v bolnišnice. Lüdje, ki so se rešili, pripovedavajo od nekšega Rize, poštenoga kmeta, ki je zadovolno živo s svojov ženov i decov v vesi Akpinar. Med potresom njemi je zemla požrla ženo i 4 dece. To ga je tak potrlo, da je v ednoj noči postano seri i zmešala se njemi je pamet i ne pozna več svoje dece, ki so ostala pri živlenji. V nekšoj vesi je mrtvih 52 žensk i dece, možki so bili med potresom na poli. Sreča v nesreči pa je, da je nastao potres podnevi. Če bi se to zgodilo ponoči, kda so vsi lüdje doma, bi bilo žrtev prek 2000. Vsega ne mogoče popisati, Oni, ki so se rešili, v grozi pripovedavlejo, kak so preminoli njüvi starši, deca. Vlada, pa tüdi posamezniki pomagajo ubogim Anatolcom, ki so krv prelevali za neodvisnost, zdaj pa vmirajo na svojoj rodnoj zemli zavolo potresa.
Plemenski sejem v Beltincih.
Za zvezo selekcijskih društev za svetlolisasto govedo se je vršil v soboto dne 23. aprila v Beltincih na občinskem sejmišču spomladanski plemenski sejem rodovniške živine. Na sejem je bilo prignano 69 bikov, 15 krav i 7 telic. Prignani biki so bili kljub pomanjkanju krme zelo lepi. Slabše pa so bile prignane krave in telice, tako, da se je moralo nekaj resnih kupcev iz okolice Maribora vrnitih praznih rok. To naj bo opomin kmetovalcem-živinorejcem, da poleg dobrih bikov priženejo na plemenski sejem tudi dobre plemenske krave, za katere se bo našlo vedno dovolj kupcev.
Od prignanih živali je ocenjevalna in nakupovalna komisija z zastopnikom kr. ban. uprave, banovinskim živinorejskim referentom ing. O. Oblakom odkupila 35 bikov. Interesenti pa so sami kupili 2 kravi in 1 telico. Plemenski biki nakupljeni s podporo banovine, sreskih kmet. odborov in občin so dosegli ceno 6—8 Din za 1 kg žive teže, tako, da so se prodali po ceni Din
2400—4400 za 1 komad. Krave pa so dosegle ceno Din 5—6 za 1 kg žive teže.
Plemenski biki so bili nakupljeni za sreze: Ljubljana in Ljubljana okolica, Maribor levi breg, M. Sobota, Ljutomer in Lendava. Prvič so na sejmu kupovali bike kmetovalci iz okolice Ljubljane, kateri so dosedaj kupovali plemensko živino le po sejmih v savski banovini. To nam je dokaz, da so pri nas dani vsi pogoji za vzrejo prvovrstne plemenske živine. Treba bo našim živinorejcem pričeti le boljše odbirati živino za pleme, boljše vzrejevati mlado živino, predvsem pa skušati, da se zboljša pridelovanje krme. Le stalna vzreje dobre plemenske živine bo obdržala sloves že dobro vpeljanih plemenskih sejmov rodovniške živine v Beltincih, učvrstila višje cene plemenski živini in privabila stalne kupce.
Za to delo zboljšanja naše živinoreje pa se naj naši kmetovalci oklenejo v bodoče dela v selekcijskih živinorejskih organizacijah.
K odaji
je na Hotizi hiža z lepim grüntom. Hiša je sposobna za trgovski lokal. Samo se naj takši oglasijo, ki majo koga v Severnoj Ameriki ali pa v Kanadi, ar se more samo za dolare küpiti. Cena 1500 dolarov. Ki je doma, naj se zglasi pri Marki Ftičari na Hotizi.
Sodarske (pintarske)
pomočnike sprejme takoj pri prosti hrani, stanovanju in perilu Repič Fran sodar, Ljubljana, Trnovo. Nastop takoj.
Stavbeni les, žagan,
suhi za rušte, čakature i drugo 	prodajo
JOSIP MURSA na KRAPJI.
Kočija
v dobrem stanju se po ugodni ceni proda. Naslov ADANIČ pekarna, M. SOBOTA
Občni zbor
Hranilnice in posojilnice r. z. z n. z. v TURNIŠČU
se vrši dne 8. maja ob 15. uri v uradnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1937. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. Če ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši čez pol ure drugi občni zbor, ki je sklepčen neglede na število navzočih članov.
Pošta.
Bobovec Franc á Lescherolles. Sraka Štefan iz Lipovec je plačao 80 din. S tem je letošnja naročnina plačana. — Ropoša Jožef, Grad. Grah Franci, Retje je ostalo od naročnine 3 din. To smo vam spisali za 1938. leto.-Mayer Jožef, Satahovci. Prepisali smo deleže, šteri znesejo 1234·50 din. Plačano je na 1936. i 1937. leto vse i na letos ešče ostalo 523·50 din. Ne smo pa vračunali deleža Mayer Josipa, zato, da odstopne izjave ne smo ešče sprejeli. Deleže so meli sledeči : Bratkovič Štefan i Drvarič Štefan vsaki 39 din, Šparkl Štefan i Novak Andrej vsaki 140·50 din, Kumin Ignac 165·50 din, Erjavec Anton 129·50 din, Franko Anton i Drvarič Alojz vsaki 130·50 din, Panker Franc 127·75 din, Kodila Ivan 89 din, Kumin Janoš 102·75 din. Obračunaj ž njimi i njim davaj naše liste, dokeč se ta svota ne izčrpa.— Gomboši Karol, Šalamenci. Krčmar Ivan je pri nas vse plačao lansko leto i za Francijo i za dom, pa njemi je ostalo ešče 97 din na letos. Či je tebi kaj plačao, njemi tisto povrni. — Ficko Štefan, Tišina. Delež znese 114·75 din. Na leto 1935. bilo duga 60 din, ravno telko na leto 1936. Na leto 1937 ešče ostalo iz deleža 14·75 din. Na lani je ešče tak duga 35·25 din. - Krčmar Franc, Tropovci. Delež agrarne zadruge pošli notri, či si ga ešče ne, da obračunamo. — Antolin Andrej, Odranci. Novine Kavaš Marije, štere ste ví naročili, so prišle iz Francije nazaj. Javite nam njeni novi naslov. — Jaušovec Johan, Lanhaus, Nemčija. V Nemčijo se pošilajo Novine samo za gotove peneze, vložna knižica se nemre vzeti v račun za tiste, ki so prek mej države. Naroči domačim, naj plačajo tvoje Novine s penezi. — Iz Francije sprejeli naročnino v dinaraj od sledečih : Ozvatič Štefan Ardon Sous Laon 142·50. Na koj je višek ? Menciger Leopold, Lomme, 36 ; Pali Janoš, au Chatelet 36; Fujs Alojz Cne de Lumeon, 55·50; Talijan Ignac, Etrepy, 22·50 din. — Š. Baša, Bagrdan. V tiskarno smo javili, naj vekši red držijo i ka je menkalo, doposlali. -Flisar Stefan, Gorica, 64. Din 30 sprejeli, 24 din. na lansko leto, 6 din. na letos. — Horvat Franc, Bogojina. Zavolo naročnine Vogrinec Klare si pogučita s filoskim širitelom pa me obvestita.
Učiteljstvo zboruje na
naši severni meji!
Da se učiteljstvo seznam z razmerami naše Slov. krajine in da stopi v stike z obmejnim učiteljstvom, je vznikla spontano zamisel v murskosoboškem učit. društvu JUU, da organizira veliko učit. zborovanje v M. Soboti. Te stanovske in narodno-kulturne manifestacije se bo udeležilo 12 učit. društev in sicer: Sresko društvo Slov. Bistrica, Čakovec, Dol. Lendava, Sv. Lenart v Slov.
gor., Ljutomer, Maribor D. br., Maribor L. br., Maribor-mesto, M. Sobota, Ormož, Prelog, Ptuj.
Na seji s Predstavniki društev je bil določen 14. maj za dan skupnega zborovanja s sledečim dnevnim redom:
a) Poklonitev borcem za osvobojenje Slov. Krajine.
1.	Otvoritev in pozdrav.
2.	Pregled prekmurskega šolstva, (Evgen Antauer, Tišina)
3. Psiha Prekmurca v luči gospodarske odvisnosti. (Gumilar Fr., Lipovci)
4. Obmejno šolstvo v Prekmurju. (Kokolj Miroslav, Dol. Lendava)
5. Obmejno šolstvo v drugih krajih naše banovine. (Vauda Mirko, Šmarjeta ob Pesnici)
6. Situacijsko poročilo. (Kumelj Metod)
7.	Resolucije.
8.	Slučajnosti.
Žel. zveze so ugodne. Vlak pripelje v Mursko Soboto ob 9 uri in odhaja prvi 14·45, drugi 18.30.
Začetek Zborovanja bo ob 10. uri v Sokolskem domu.
V zvezi z zborovanjem bo razstava „Prekmurskega tiska“, zvečer pa bo koncert „Glasbene Matice iz Ptuja“.
K polnoštevilni udeležbi vabi Odbor.
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok.