PHIMOBaitl DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Brez jamstev za naše svobodno kulturno in gospodarsko življenje in brez povračila po fašistih storjene škode ne more in ne sme biti nobenega kompromisa! ^0 X - Stpv 17EL (0~70L\ Poštnina plačana v gotovini ‘ Ulev' l) Spedizioneinabbon.post.l.gr. vidali je v M 0 Ogovoril urednikom TRST, nedelja 25. julija 1954 Cena 25 lir V Hali enkrat Mvedni"' 30 Predvčerajšnjim v Milanu še prem* ' d-a bo imperialistična Italija dobila mnogo flovor • 6e 3,0 dobila samo Trst in cono A. Ta njegov ska r]e .$oraj dobesedno objavila včerajšnja milan-OŠttet • se V^odaja tudi v Trstu. Nekatere koleri?-6 iz njegovega govora smo dali fotografirati in takole: r :u 'gov^niG sceTO , via, della ®Pit6lazibhe ■ per favorire THto* per lo stesso scopo ^. governo ;di Roma eccetta og-®* 'Sli anglo/americani avrebbe-. Potuto darglielo anche anni , Peroh^ ai tratto della zona’ l°ro <*ontrolIata.l 2 °na ed accetta un aocordo ^oi Emama t*r Fapplicazio« -trattato di pace che si-Wlca liber& il T.LvTm al-tttanameivto deli© truppe ata-. sinericane e titme ed elezio ^ tutto il Territono. Se Jtf ^.jSa&one , del Territoriojui-* dne "ferzi ilaliana. yy Ali se vsemu temu Videlijevemu postavi jan ju na čelo italijanskega im perializma in fašizma pravi ..borba pod zastavo proletarskem internacionali-zrna"? JSi poštenega demokrata, ne delavca v Trstu, ki bi to Vidali jevo roboto za dosego rimskih imperialističnih ciljev mogel imenovati ..proletarski internacional ize m”! Še manj pa more biti v Trstu pošten demokrat in delavec, najmanj pa slovenske narodnosti. ki bi se hotel za takšen italijanski imperialistični in fašistični k idalijev , .proletarski in-ternaciorwlizem,' boriti! Vzroki odložitve vprašanj I balkanske zveze in Trsta Beograjski obveščeni krogi menijo, da je od Italije odvisno ali bosta obe vprašanji lahko rešeni v avgustu (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 24. — Po štirih dneh prazničnega razpoloženja se življenje v Beogradu spet normalizira. Obisk visokega gosta Haile Selasija je namreč potisnil zadnje dni v ozadje vse ostale domače in mednarodne dogodke. Letošnje poletje spada po diplomatski dejavnosti med najbolj živahna povojna poletja. Avgust, mesec diplomatskih dopustov, je pred vrati, toda razvoj dogodkov je zadržal rešitev nekaterih vprašanj, za katere so menili, da jih bodo rešili do konca julija. Do blejske konference ni prišlo napovedanega dne, ker so v zadnjem trenutku po sodbi nekaterih zahodnih krogov nastopile določene komplikacije, ker je Turčija ba- M ua! _ un rano. Oontro il go-lano* che ha afebarn |&rSo* ce*1]!0 tutto, il trattato di pa- etiic 3l0^a tripartita, la lin-ea' a e il plebiscito, noi pon- BRITANSKI PROTEST V PEKINGU zaradi sestrelitve letala „Skymaster“ V Foreign Officeu poudarjajo, da je incident zelo resen, ker je mrtvih več oseb - Dve ameriški vojni ladji odpluli na kraj incidenta - Dulles napoveduje ,,ukrepe ameriške vlade’ ti&u er$ttio a lottare; e conti- a lottare contro i H« Soti° la handiera delFinter* ^onahsmo proletario». o slovensko se Vidalijeve besede glasijo takole: st°di|a Titn^v* ■V*1?da 3e izbral:, pot kapitulacije, da bi Vprai,1 '• 15 namen je hotel Washington rešiti trža- H,«*sanie na ... H Tisto, tudi anje na škodo Italije... ^ar ^nes sprejema rimska vlada, bi ji lahko 0,li ^dzorujejp6^ Ang,oamerikanc>> ker *re za cono- ki 1° »cin, Rim 0 ^ago6^™3 UkaZ 'D prista-*a na 5Porazum’ k' date p0' Mi u°b°a Italija dobila vsaj kos jugoslovanske Kako torej $ tem ,,prodajanjem” Trsta, o er, *)»! ]e trobei ,'^ali p,]r]]]}(‘ntaJr) urpdniki ..Dela”, ko vendar sam r,ie ponr , ' n° trdi, da Rim sprejema sporazum, ki Cl^ n° znu‘go Titu? 1 ^Haiiu plebiscita pa, ki ga zahteva ,,De.lo”, je bil is Predvčerajšnji m \ i dali nadvse jasen! Pruš bi ]]}°. , ••Delo", ali ni Vidali jasno povedal, p'! Vetidar P,*Sc*tu naravnost triumfirala Italija, ko 'driski? Ve tretjini tržaškega prebivalstva itn- Kd ?-aht rP' “aKteva plebiscit in zakaj ga zahteva? %a tako imenovani slovenski uredniki ,°sta 0^e ~a,o, da bo Italija triumfirala, uit o da \mP*r‘alistič]]ni, in.. *amo cona A priključeni k udi Krščanst * R! Prav takšen plebiscit zahteva V*® ostala re I ^cn,o^roc0’® 2 Bartolijem na čelu in ''oruirnp iredentistične, šovinistične in h lf0lljrWskp Mranke! Zrberja ituii/PVf’.^a &ovora se nadalje, vidi, da on Pristaja ,T.'S ° vIado — ne m0rda zato, ker yiU^ Zi lteV STP> *tiradi tega. ker ne T^iji vseZ izvedhp tristranske note o plitve pom ? * .1'01^- ker ne zahteva več oper, Piran . ll' 'h' Uniji, po kateri bi baje vsa j rta ScelbOVo j° Pr'šH pod Italijo; Vidali se *a več vprašanj 1 "do zato, ker trenutno ne postav dl ZaVedajoČ sp Pf ?:UP' b°t fia Ip postavljul rookratične fr " danes zaradi zloma .■ Jronte močne roago 'n}peri,,listP^Kiscit pomenil triumfaI Končno vpra; C '"Kje ti obeh conah, tr-aški proletariat• ' trz,lško delovno ljudstvo. Ugibanja o dejanskem ozadju prehoda dr. Johna v vzh. Berlin Zahodnonemška vlada obljublja, da bo v kratkem objavila re zultate preiskave - Zadeva prerašča iz policijske zadeve v politično atero - Kaj vse je John lahko povedal ruski policiji BONN. 24. — Zahodnonem-jlja vlada je obljubila, da bo v najkrajšem casu objavila rezultate preiskave o skrivnostnem primeru dr. Otona Johna, načelnika zahodnonem-gke varnostne službe. Predstavnik zvezne vlade je izjavil da policija in protivohun-ska služba skrbno zbirata vse podatke m informacije, da bi razčistili, kako in zakaj se je John znašel v Vzhodni Nemčiji predstavnik je dodal, da bodo podatki verjetno zbrani do ponedeljka ali torka. V ponedeljek bo sam notranji minister Gerhard Schroeder sprejel novinarje in jim poročal o izidu preiskave, ki jo posebej izvaja njegovo ministr- **Ta'ko Schroeder kot minister za vsenemške zadeve Jakob Kaiser sta danes večkrat poslušala magnetofonski posnetek kratkega govora, ki ga je imel John včeraj po vzhodno berlinskem ladiu. Kaiser je izjavil, da gre nedvomno za Johnov glas. Schroeder pa ni hotel povedati svojega mnenja. Zadeva prehaja medtem Iz policijskega okvira in se uvršča v politično življenje. Značilna je uradna izjava, ki jo je izdal tiskovni urad desničarske Nemške stranke ki pripada Adenauerjev! vladni koaliciji. Poročilo zatrjuje, da 1954 in v zvef. s tem pove- kolektivne obrambe. Na kon- ' ferenci bi bile udeležene vse evropske države, ki bi to želele, in ZDA, medtem ko «bi bilo zaželeno«, da bi pekinška Kitajska poslala svojega opazovalca. Sovjetska nota ne navaja ne točnega datuma ne kraja, kjer naj bi se konferenca sestala. Nota, ki je odgovor na zahodne note od 7. maja (ki so bile spet odgovor na sovjetsko noto od 31. marca, v kateri je ZSSR predlagala svoj pristop v atlantski pakt), ponavlja v glavnem sovjetske predloge, ki so znani že z berlinske konference in iz sledeče izmenjave diplomatskih not. ... Med drugim pravi sovjetska vlada, da zahodna odklonitev sovjetskega pristopa k NATO dokazuje, da je atlantski pakt napadalna organizacija in govori nato o nevarnostih EOS in nemške oborožitve. Nota ponavlja znani sovjetski načrt o sistemu kolektivne varnosti v Evropi ter predlog o umiku vseh okupacijskih čet iz Nemčije; nadalje opozarja na sovjetski predlog o razorožitvi in prepovedi atomskega orožja. V uvodu pa zatrjuje nota, ki obsega 12 tipkanih strani', da je ženevska konferenca pokazala koristnost reševanja vprašanj s pogajanji in odprla pot k nadaljnjim razgo-vorom. Prve reakcije v ameriških političnih krogih so odločno negativne. V Washingtonu poudarjajo, da ZSSR samo ponavlja svoje predloge, ki Jin je Zahod že večkrat zavrnil. Sicer pa sodijo, da je nota na-menjna predvsem Franciji. Z evropsko konferenco, ki di trajala več mesecev. zatrWe-jo v Washingtonu. zeli Moskva zaustaviti francosko ratifikacijo pogodbe o evropski vojski, že s samim predlogom pa morda preprečiti, da bi se francoski parlament začel ukvarjati s tem vprašanjem pred poletnimi počitnicami. V Parizu sovjetski korak ni bil nepričakovan. Francoski vladni krogi so se doslej vzdržali vsakršnega komentarja, ker se hoče vlada prej posvetovati z Londonom in Wa-shingtonom. Opazovalci pa sodijo. da je Mendes-France naklonjen pristanku na sovjetski predlog. cijo v vladnih uradih. | učil organizacijo a me c‘ske taj- Predsednik socialdemokrat- ne službe, pri tem se .J® * ske stranke Ollehauer, ki je stal tud. ^^un načeln.kom trenutno v Berlinu na Stankinem kongresu, pa je izjavil v intervjuju agenciji DPA. da bi moral ta primer pripraviti zvezno vlado, d^ popolnoma revidira kriterije za izbor osebja v tajnih službah. V socialdemokratskih krogih dodajajo, da dokazuje Johnov primer, kako nevarno je koncentrirati v eni sami osebi vso delavnost protivohunske službe. Obenem zahtevajo socialni demokrati, naj vlada v kratkem razčisti zadevo. Zahodnoberlinska policija je danes zaslišala številne osebe, vendar niso o tem znane nobene podrobnosti. Nekateri berlinski listi pa poročajo, da je prišlo po Johnovem prehodu v vzhodni Berlin do šte vilnih aretacij v vzhodnonenv ških vladnih uradih, zlasti v zunanjemu ministrstvu. Drugi zahodnoberlinski viri pa te vesti zanikujejo. Vsi zahodnonemški listi objavljajo vesti o Johnovem primeru pod velikimi naslovi in jih obširno obravnavajo. ((Frankfurter Rundschau« pravi v svojem komentarju, da utegne imeti Johnov beg znat ne posledice tudi v drugih državah, kajti načelnik zahod-nonemške tajne službe J<‘ mnogo vedel tudi o drugih John nikakor ni bil prime-, podobnih organizacijah v žaren za visoko funkcijo, kt Jo hodnih državah. Nedavno ;e je opravljal, in zahteva epura | obiskal ZDA, da bi tam pro- AUenom Dullesom List «Sueddeutsche Zeitung« pa postavlja hipotezo, da u-tegne biti Johnov primer v zvezi z nesoglasji in nasprotji med raznimi tajnimi služ-oami v Zahodni Nemčiji; list govori zlasti o ljubosumnosti med Johnovo službo in med tajno službo, ki jo vodi Reinhardt Gehlen in ki jo podpirajo Amerikanci. Gehlenova služba zbira informacije večinoma izven Nemčije. List opozarja tudi. da so v zadnjem času Johna v Bonnu ostro kritizirali in pravi, da utegne iti tudi za nepremišljeno re akcijo preobčutljivega človeka na osebne izpade proti njemu. Dejansko razlog, zakaj je John šel v vzhodni Berlin :® še vedno zavit v temo Dejansko je bil John odločen antinacist m obtožbam, ki Jih je izrekel v svojem govoru po vzhodnoberlinskem radiu ie mogoče verjeti, da so iskre ne Nekateri njegovi znanci trdijo da je bil alkoholik »n da je bil v zadnjem času duševno zelo deprimiran. V Vzhodni Berlin je šel John verjetno s svojim prijateljem dr \Volgemuthom, ki ima prakso v zahodnem Berlinu in sanatorij v vzhodnem Berlinu Dr. Wolgemuth je zapustil pismo, da se zaenkrat ne namerava vrniti v zahodni Berlin, rešiti, je tudi položaj v Severni Afriki. Zlasti v Tuniziji se nadaljujejo teroristična de. janja. Francoske oblasti so danes javile, da je bilo od 19. marca do 23. julija ubitih 74 francoskih in tuniških civilistov; drugih 87 pa je bilo ranjenih. V istem razdobju so policijske sile imele 21 mrtvih, dva ranjena in pet pogrešanih. Med tuniškimi teroristi pa je bilo okoli 60 mrtvih in 2 ranjena. V zvezi z izidom včerajšnjega tiasovan.ia narodni skupščini se v političnih krogih poudarja, da po vojni ni še noben vladni predsednik dobil toliko glasov. Tudi današnji tisk obširno komentira včerajšnjo zmago Mendes-Francea. «Parisien Li-bere« piše, da Francija plačuje sedaj dolgo vrsto napak, šibkost sistema, predvsem pa pomanjkanje poguma. Prav tako pa plačuje razdeljenost in negotovost svojih zaveznikov in dodaja, da je bilo in-dokitajsko breme pretežko za samo Francijo. «Aurore» poziva na spravo, češ da javno mnenje odklanja izbiro med Bidaultom in Mendes-Franceom, ter pripominja, da pomeni včerajšnji izid glasovanja neke vrste po-novne investiture. Levičarski tisk pa ostro kritizira Bidaulta. «Combat» pravi o Bidaultu med drugim-«Profesor zgodovine je pozabil, da se zgodovina nikoli ne ponavlja, in ko se je skliceval na Monakovo, se ni potrudil, da bi ugotovil, da je bilo Monakovo rezultat nemoči in šibkosti, kakor je premirje v Indokini neizbežna posledica absurdne politike in izven francoske moči. Pozabljajoč vse to je Bidault predvsem pozabil, da je bila ta absurdna politika njega in njegove stranke. Prišel je do tega. da misli, da je zunanji minister po božji pravici. Toda naj mu ne bo žal, bodočnost se kaže za Francoze mnogo manj nevarna, odkar ni on več za to odgovoren.« ((Liberation« piše, da Bidault ni verjel v mir in »objokuje z vsem srcem, da ob- Cois Maunac imenoval stranko Dien Bien Fuja, je stranka vojne. Toda ljudske sile, ki so vsilile svojo voljo do miru, bodo Bidaultu in MRP na kljub ostale močnejše od sil vojne«. Indijski prostovoljci osvobajajo tuje posesti NOVI DELHI. 24. — Indijski prostovoljci so danes osvobodili 4 vasi, ki pripadajo portugalskim posestim v Indiji. Gre za vasi Redemni, Talo Pheria, Vaghdadia in Di-gi-a, ki štejejo skupno okoli 3000 prebivalcev. Portugalska policija se je le malo upirala. Prostovoljci so prišli iz vasi Dadra, ki so jo osvobodili pred nekaj dnevi. Osvobojene vasi pripadajo skupno z Da-dro portugalskemu ozemlju Damao približno 150 kilometrov severno od Bombaja. Prebivalci petih osvobojenih vasi so sestavili krajevno avtonomno vlado 6 članov. Vlada se bo morala baviti s političnimi vprašanji, z upravo in z vzdrževanjem reda.' 19 agentov portugalske policije je zaprtih v zaporu v Dadn. Indijska vlada pa je danes izročila portugalskemu poslaništvu v Novem Delhiju noto, v kateri zahteva zagotovilo, da Indijci in prebivalci Goe, ki so jih portuglske oblasti te dni zaprle, ne bodo podvrženi trpinčenju in da jih ne bodo premestili drugam. Iz Lizbone javljajo, da so dobili iz Goe vesti, da so na mejo ozemlja Damao prišle nove indijske čete. Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva pa je te dni sporočil, da je indijska vlada zavrnila zahtevo portugalske vlade, naj bi dovolili prehod portugalskih čet po indijskem ozemlju v vas Dadro. Pred- zgrešene politike. Indijska vlada ne more in noče uporabljati sile, da bi prebivalcem Goe preprečila izvajanje njihovih pravic.« Izvedelo se je tudi. da je predsednik vlade v Dadri pozval portugalske oblasti, naj se prostovoljno umaknejo * ozemelj, ki jih imajo v posesti v Indiji. Izrazil je tudi zadovoljstvo nad stališčem, ki ga je zavzela indijska vlada v podporo pristašev priključitve teh ozemelj k Indiji. Pred dnevi pa je izvršilni odbor vsemdijske kongresne stranke odobril resolucijo, v kateri' izjavlja, da indijsko osvobodilno gibanje ne bo izpolnilo svoje naloge, dokler ne bodo vsi majhni kosi ozemlja, ki so še zasedeni po tujcu, zopet vključeni v indijsko zvezo. Resolucija bo predložena na plenumu politične komisije vseindijske kongresne stranke. ki bo začela zasedati v nedeljo. Kakor je znano, imata Francija in Portugalska še nekatera ozemlja v Indiji. Indijska vlada je s Francijo v zadnjih mesecih začela pogajanja za prenos suverenosti nad temi ozemlji. Portugalska ga odklanja pogajanja trdeč, da so ta ozemlja sestavni del Portugalske. Francija ima mestna področja Yanaon, Pondichery, Karika) in Mahe, ki imajo skupno površino 502,8 kvadratnih kilometrov. Portugalska pa ima področja Goa, Damao in Diu s skupno površino 3.983 kvadratnih kilometrov. Indija, Poljska in Kanada pristale na sodelovanje v nadzorstveni komsiji NOVI DELHI. 24. - Uradno ... , so sporočili, da je Indija pri- stavnik je tudi zavrnil ob- sja]a na udeležbo v medna- tožbo portugalske vlade, češ da je bilo izvršeno napadalno dejanje, ter je poudaril, da je indijska vlada prepri-Gi čana, da imajo prebivalci Goe vso pravico zahtevati na mi-staja sedaj parlamentarna ve-.ren način svoje osnovne pra-čina. ki nalaga francoski po- vice. Dejal je dalje-. «Ce bo-litiki poslanstvo miru. On jn do portugalske oblasti odgo-njegova stranka se nočeta vorile z nasiljem, bodo rao-pridružiti. MRP, ki jo je Fran- 1 rale nositi posledice svoje rodni nadzorstveni komisiji za premirje v Indokini. Indija je sprejela tudi predsedniško mesto v komisiji, ki ji je bilo ponujeno. Obenem je varšavski radio poročal, da je tudi Poljska sprejela vabilo, naj sodeluje v komisiji. Tretja povabljena država, Kanada, je sporočila svoj pristanek že včeraj. Mendes-France se bo lotil druge točke svojega programa PARIZ. 24. — Francoski vladni predsednik Mendes-France je nocoj govorit po radiu in sporočil, da namerava francoska vlada sedaj načeti drugo točko svojega programa; gospodarsko in so-calno ozdravljenje. Govornik je izrazil željo, da bi tesno povezal Francoze z delom, ki ga je vlada začela, s tem da jih bo stalno obveščal o trenutnih vprašanjih. Poudaril je s tem v zvezi silo »prerojene narodne zavesti Francozov, ki je izsilila uspeh v Ženevi, ker je ni mogel nihče ignorirati m se ji upirati«. Važno vprašanje, ki ga bo morala nova vlada v kratkem POPLAVE V BARANJI Predmestja Osijeka in del Vnkovara izpraznjeni Kad 3000 ljndi dela na obrambnih nasipih 300 hiš so morali evakuirati j potnikov od 29 se je rešilo, prebivalce. Talna voda je Pozneje sta umrla še dva BEOGRAD. 24. — Donava je danes dosegla na jugoslovanskem ozemlju najvišjo raven, ki jo je kdaj koli imela na tem področju. Strokovnjaki pa predvidevajo, da bo v naslednjih 24 urah začela upadati. Zaradi narastle Donave in Dravo je prišlo v Baranji do poplav. Potem ko je voda poplavila osiješko predmestje Tvrdja-vice, ki ga je zalila talna voda, visoka do dveh metrov, so danes izpraznili tudi osiješko predmestje Podravlje, ki šteje okrog 130 hiš. Danes popoldne je Drava v tem predmestju dosegla višino 472 cm nad normalo, tako da je na nekaterih krajih prekoračila nasipe in začela prodirati v naselja. Številne skupine delavcev in vojske v naglic- mašijo nasipe z vrečami s peskom. V Vukovaru je že deset ulic skupno z mestno tržnico pod visoko vodo Donave. Iz vdrla tudi v vasi Draž in Kopačevo. S pomočjo črpalk vračajo vodo iz vasi preko nasipov v Donavo. Na obrambnih nasipih je na tem področju danes delalo okrog 3.000 ljudi, med njimi tudi večje število vojakov. ranjena, stanje drugih treh pa je zelo resno. Samo eden od ranjencev je zadobil le lahke praske. 26 mrtvih pri Železniški nesreči WORMS. 24. — V bližini Wormsa sta se danes na nekem križišču trčila vlak in kamion. V kamionu je bila skupina delavcev, ki so se vračali z dela. Lokomotiva, ki je zadela v kamion, ga je vlekla s seboj kakih 60 metrov in ga dobesedno zdrobila na kosce. Pri nesreči je bilo 21 delavcev ubitih, Železniško ravnateljstvo pa je pozneje javilo, da znaša število mrtvih 24, ker so trije ranjeni umrli. Samo 5 300 mrtvih zaradi poplav v Tibetu NOVI DELHI. 24. — Po neuradnih vesteh iz Novega Delhija je 300 ljudi zgubilo življenje zaradi poplave v tibetske-mu mestu Gyantse na poti, ki vodi v Laso, prestolnico Tibeta. Reka Namchung, ki je na-rastla zaradi močnega deževja, je porušila nasipe in voda je vdrla v mesto, ki šteje 25.000 prebivalcev. Po zadnjih vesteh je začela voda odtekati, ker je na tisoče kitajskih, indijskih in tibetskih vojakov takoj odšlo na delo, da zajezi razpoke, ki so nastale v nasipih reke. MFOMINMKI OKGVJ Na današnji dan je Irta 1943 propadel Mussolinijev fašistični režim. jijpr II rH mm Bi DANES, nedelja 25. JuMla Jaikob, Boljedrag Sonce vzide ob 4.39 in zaton« o 18.43. Dolžina dneva 15.04. vzid-e ob 24.00 in za-tone oo JUTRI, ponedeljek 26, julija Ana, Dobrina _ !*. POROČILA trgovinske zbornice za mesec mai V trgovini na drobno in debelo še vedno posledice 8. oktobra Za 20% skrčena prodaja jestvin v primeri as lanskim majem Padec proiasvodnje piva, petrolejskih proizvodov in prodaje soli - Dvig vsote protestiranih menic, porast brezposelnosti Te dni je izšla majska številka biltena Trgovske zbornice o gospodarskem položaju Trsta. Tudi ta bilten mora ugotavljati, da se še vedno poznajo posledice 8-oktobrske-ga diktata, zaradi katerega se tržaško gospodarstvo od takrat ni moglo več opomoči. Iredentistom seveda take ugotovitve ne morejo biti pogodu, toda številke so tako jasne, da jih ni mogoče zanikati. V glavnem se le en statistični podatek lahko pohvali, da je aktiven; število podjetij se je zvišalo v maju za 47 enot in je tako doseglo rkupno število 17.685 vpisanih podjetij. pri čemer niso bili všteti razni krošnjarji. V trgovini na drobno se po besedah biltena rti polegla negotovost in se niso ublažile težkoče, ki so bile značilne za trgovino na drobno od preteklega oktobra dalje. Pomladna sezona, ki je bila tudi vremensko neugodna, je bila v prid le omenjenim sektorjem oblačilne in obutvene stroke, splošno so bile prodaje zelo skrčene. Potrošniki si namreč mnogo bolj pomišljajo, preden se odločijo za kak nakup. Prodaje na obroke so bile sicer redne, toda ugotovili so težkoče pri izterjevanju kreditov. Zato so naraščale zaloge v trgovinah in se je skrčil blagovni obtok. Bilten ugotavlja tudi, da so v primeri z lanskim majem v letošnjem maju prodali v mnogih trgovinah tudi do 20 odst. manj jestvin ter dodaja, da se ravno na tem sektorju ne bi smela skrčiti prodaja, ker gre pač za nujne potrebščine, to je za prehrano. Vzroki za to so predvsem v pomanjkanju denarja. V trgovini na debelo je zelo pešala prodaja raznih vrst sira, salam in svinjske masti. Tudi prodaja mesa na debelo se je skrčila za 4 odst. v primerjavi s preteklim aprilom. Trgovci tudi niso bili zadovoljni s prodajo jajc in vina; prav tako so prodali malo kave. Kar se tiče proizvodnje pi-ya, je tudi znatno padla. Medtem ko je ta proizvodnja znašala lani v maju 21.083 hi, je znašala letos v maju samo 19.878 hi. Če pa primerjamo prvih pet mesecev lanskega leta s prvimi petimi meseci letos, ugotovimo, da je padla proizvodnja piva za 7.790 hi. Tudi proizvodnja petrolejskih proizvodov se je v prvih petih mesecih letos v primeri s prvimi petimi meseci lani znatno skrčila, in sicer od 2,953.084 na 2,583.835 stotov. Padla je tudi prodaja soli. in sicer od 1987 stotov v lanskem maju na 1790 stotov v letošnjem maju. Mesa so prodali letos v maju za 4.41 odst. manj kot lani. Tudi število zastavljenih predmetov se je povečalo. Skupno število se je v primeri s preteklim aprilom v maju povečalo za 2,5 odst., po vrednosti predmetov pa se je skupna vsota zvišala za 1,1 ddst. Skrčenje prodaj se je občutilo tudi v dohodku, ki ga je prinesel poslovni davek. Medtem ko je znašal ta davek maja 1953. leta 664.638.000 lir, je znašal letos v istem mesecu samo 621.983.000 lir. Povečalo se je tudi število stečajev, ki jih je bilo letos 6. medtem ko so bili lani v maju samo 3. Tudi skupna vrednost protestiranih menic je še nadalje naraščala in je dosegla 63.524.601 liro. medtem ko se je po drugih podatkih, ki niso še objavljeni v tem biltenu, junija ta vsota zvišala na~67 milijonov lir. kar je najvišja vsota, ki so jo do-*lej dosegli menični protesti. Število delovne sile, zaposlene 20. maja 1954. je znašalo 87.264 enot. kar pomeni 472 enot manj od 20. aprila. 20. maja je bilo vpisanih 19.577 brezposelnih, kar pomeni, da se je od 20. aprila dalje njih število zvišalo za 977 oziroma za 5.2 odst. v primeri z 20. a-prilom. Od tega je bilo 41.28 odst. brezposelnih žena. Če primerjamo število brezposelnih 20. maja letos, ugotovimo, da se je v primeri z 20. majem lani zvišalo za 6.33 odst. ali za 1166 enot. Podjetij se je .vpisalo v maju 1954 v sezname trgovske zbornice 112 izbrisalo se jih je pa 65. Cene se v maju niso dosti spremenile in je šlo le za običajne sezonske poviške ali znižanja. Cena kavi je ostala nej spremenjena. Cena mesu pa se je dvignila za 8 odst., kar je pač povzročilo skrčenje prodaj. Govejega mesa so 25 odst. uvozili iz Jugoslavije. Bilten Trgovske zbornice torej jasno kaže krizp v trgovini, porast stečajev, meničnih protestov in zastavljenih predmetov, ki so nekak termometer gospodarskega stanja. Prav tako priznava, da so še vedno skrčene prodaje, predvsem zato, ker ljudje nimajo dovolj denarja. Posledice diktata 8. oktobra torej še trajajo in nič ne kaže, da bi se položaj v doglednem času izboljšal. Kriza industrije pač nujno vpliva na ostale panoge tržaškega gospodarstva in razne injekcije s podporami v obliki zaposlitve pri SELAD ali v rekvalifika-cijskih tečajih ne morejo nadomestiti resnično produktivnega dela. Conski odbor odobril razne sklepe Conski upravni odbor je na svojih dveh zadnjih sejah sprejel tudi naslednje sklepe: Sklep občine Devin-Nabre-žina o brezplačni oddaji dveh parcel občinskega zemljišča ustanovi ljudskih hiš (IACP). ki se obveže, da zgradi dve ljudski hiši s skupno 8 stanovanji. Sklepa miljskega in nabre- žinskega občinskega sveta, da se priznajo uradnikom, bivšim bojevnikom 2. svetovne vojne ugodnosti pri napredovanju in plači, ki jih določa zakon. Sklep občinske podporne u-stanove v Miljah, da uporabi del ostanka iz poslovnega leta 1953 za nakup predmetov, ki so potrebni za izboljšanje naprav za ubožnico miljske občine. Sklep tržaškega občinskega sveta o zvišanju trošarine na nekatere potrošne predmete s tem, da se prilagodi novim cenam, ki so višje od dosedanjih obdavčljivih osnov. Conski odbor je nato priporočil pokrajinskemu odposlan- Izseljenec iz Avstralije pozdravlja članstvo Of Živo so nam še v spominu dnevi, ko so naši ljudje odhajali v Avstralijo, ker so jim na domači zemlji priseljeni tujci odjedli delo in kruh. Živi so nam pred očmi prizori na pomolu, ko so odhajajoči poslednjič) objemali z očmi svojo rodno grudo, se poslavljali od svojcev in znancev pred odhodom v daljni tuji svet in v negotovo bodočnost. Hudo nam je bilo ob odhodu, saj pomeni zapuščanje rodne zemlje, pa čeprav pod nevzdržnim tujčevim pritiskom, odpiranje večjih možnosti za raznarodovanje naše slovenske zemlje, kar je končno tudi glavni cilj prefinjene iredentistične politike. A če so šli, smo našim ljudem v tujem svetu želeli sre- Odhod otrok v počitniško kolonijo v Skotji Loki Odbor za počitniške kolonije obvešča, da bo odhod otrok druge izmene v ponedeljek 26. stvu, naj izboljša pokojnine ti- 11. m. ob 6.58 z glavnega kolo-stim svojim uslužbencem, ki i dvora. Naprošamo starše, da so bili premeščeni v to usta- [ privedejo otroke na kolodvor novo s tržaške občine. 1 vsaj ob 6.30. Sestanek OF za sektor Sv. Ivan Ob lepem številu udeležencev je bil v petek 23. t. m. množični sestanek na stadionu 1. maj. Tovariš dr. Jože Dekleva, ki se je odzval vabilu sektorskega odbora OF je govoril o aktualnih vprašanjih v zvezi s tržaškim problemom. V svojem konciznem govoru je tov. Dekleva orisal borbo Slovencev od leta 1848 dalje, preko italijanske okupacije v letih 1918 in kasneje, ko se je z ustanovitvijo Osvobodilne fronte 27. 4. 1941 pričela oborožena borba za osvoboditev slovenskih pokrajin izpod okupatorja. Ob zanimanju prisotnih je tov. dr. Dekleva v kratkih potezah z zgodovinskimi dejstvi, ki segajo v jaltski sporazum, pobil trditve o nekem prodajanju Slovencev, ki jih zadnje čase širi med ljudstvo nam sovražna propaganda. Sledila je živahna diskusija, ki je potrdila odpor naših ljudi proti povratku Italije VČERAJ PONOČI V POSLOPJU V UL. BONAFATA 10 OGENJ UNIČIL SKLADIŠČE porcelanastih predmetov v Barkovljah izgubljenih na tisoče krožnikov - Gasilci so bili včeraj še ves dan na kraju požara - Škoda še ni ugotovljena «Tajinstveni» kamion in poklicna ignoranca Demokristjanski lovci na senzacije so včeraj zopet ustrelili velikega in debelega kozla. Inteligentna kronista uGiornu-le di Trieste» in »Unita« sta namreč slučajno vtaknila svoja prefinjena novinarska nosova na dvorišče tržaške sodne palače, kjer se jima je nudil redek lovski plen. Nabasala sta puški in ustrelila: bum... Kaj je bilo? Na dvorišču je namreč stal velik kamion s iitremi osmi in desetimi kolesi» (kot piše »Giornale«) z evidenčno tablico D 6068 o-premljeno z rdečo zvezdo. Za fine možgane obeh kronistov logičen zaključek: Jugoslovanski vojaški tovornik, s kate-rint je. seveda pobegnil kakšen jug. vojak čez mejo. A da bo senzacija in tajinstvenost večja: kamion je imel kolesa u-mazala z rdečo zemljo, na njem so bili zaboji z napisom »Jugoslavija« in v teku dneva si ga je ogledala posebna komisija. «Di che cosa si tratta?» se sprašuje «l7nit še tli. V poslopju je imelo svoje skladišče podjetje ((Nasledniki Roberta Schnabla*, ki so bili, kakor vse kaže zavarovani za vsoto 40,000.000 lir, Skoda še ni bila ugotovljena DRUGA KOMINFORUOVSKA POLOMIJA V VELIKEM REPNU Sinoči je na trgu v Velikem "Repnu govoril Dušan Lovriha, vidalijevski bersaljer in župan dolinske občine. V smislu jasnih direktiv, ki izhajajo iz stališča kominformovskegu vodstva do Slovencev in Jugoslavije. je bil ves njegov govor naperjen proti titovcem, proti Osvobodilni fronti in proti Jugoslaviji. Nič novega torej, razen nekaj novih laži, ki si jih je Lovriha mimogrede izposodil za to priliko. Predvsem naj omenimo laz, ki jo je Lovriha izustil glede članka v Primorskem dnevniku, ki naj bi po njegovem napisal, »da na prejšnjem napovedanem zborovanju v Velikem Repnu ni govoril zato, ker se je ustrašil titov-cev, ki so ga hoteli pretepsti«. Prebivalci Velikega Repna dobro vedo, da «Primorski;» tepa ni napisal in da si je to laž Lovriha gladko izmislil zato, da bt morda paradiral pred sicer maloštevilnimi radovedneži. To sicer ni važno, kajti takih in drugih laži smo vajeni. Bolj važno je nekaj drugega: Lovriha je skušal dokazati, da Tito, OF in Primorski dnevnik prodajajo Trst Italiji, medtem ko se kominformovska partija z Vi-dalijem na čelu bori za STO. Kako se ta agentura italijanskega imperializma bori za STO, je na zborovanju prikazal naš urednik, ki je po prvotni odklonitvi dobil dovoljenje, da lahko spregovori nekaj besed pred mikrofonom. «Res je«, je dejal naš urednik, »da Primorski dnevnik piše in še bo pisal, da prodaja Vidali Trst Italiji. Ni treba drugega, kot da prečitamo včerajšnji članek v «Unitd», ki poroča o govoru Vidalija v Milanu«. In naš urednik je prečita! tiste odstavke, ki jih objavljamo danes na prvi strani našega lista, saj so zadosten in nedvoumen dokaz, da je Vidali tisti, ki hoče in kliče na pomoč italijanske množice, da bi preprečile sporazum med Jugoslavijo in Italijo ter dosegle, da bi se celotno Tržaško ozemlje priključilo k Italiji, Lovriha prav gotovo je ni prebral včerajšnje slinita«, kajti bil je v veliki zadregi: '/.momljal je nekaj, kar' ni imelo ne repa ne glave, končno pa izjavil, da je tiste besede glede utrionfo italiano« smatrati tako, da bi kljub združitvi obeh con imeli Italijani večino in da bi bili torej oni na oblasti, ter da je Vidali tako govoril zato, ker so pač v Milanu druge razmere. Ko je naš urednik prosil, da bi mu dovolili še nekaj besed, je Lovriha to odklonil ter so takoj izključili električni tok in pričeli odstranjevati mikrofone. Ce še napišemo, da sta Lo-vrihi po končanem govoru ploskala samo dva človeka, in sicer eden izmed kominjsn-movskih svetovalcev v repen-taborskem občinskem svetu ter še nekdo, tedaj ne moremo 'napisati drugega, kot da so Lovriha in z njim vsi ostali kominformovski gostje doživeli v kratkem• času v Velikem Repnu že drugo po-lomiado. Delavci pospravljajo razbite krožnike. NEVAREN POJAV KRIMINALNOSTI MED MLADOLETNIKI Skupina mladoletnih tatičev kradla in zapravljala denar če in skorajšnjega povratka obenem pa jim položiti v srce naročilo, naj ostanejo tudi v tujini zvesti svoji rodni zemlji, svojemu narodu in jeziku. Po odhodu se je doslej že marsikdo oglasil svojcem iz daljne Avstralije. Poročajo o prvih vtisih, kjer so zaposleni, kaj delajo in kako si urejujejo življenje. Včeraj pa je prišlo pismo iz Avstralije tudi na naš naslov. Poslal ga je tov. Josip Skilan s Kolonkovca. Takole se glasi: ((Tovariš Josip Skilan doma s Kolonkovca pri Trstu pošiljam najlepše pozdrave vsem prijateljem in simpatizerjem OF in še posebno IV. okraju, v katerem sem živel in delal. Pozdravljam tudi vse tovariše in tovarišice iz Doline pri Trstu*. Res smo bili veseli pisma tov. Skilana, ki ga imajo njegovi tovariši v spominu kot zglednega mladinca in se mu v imenu OF. in IV. okraja tudi prav lepo zahvaljujemo za pozdrave. Želimo tov. Skilanu, da bi s svojo predanostjo OF bil v tujini močna opora svojim rojakom pri vzdrževan :u narodne in napredne zavesti. Njemu osebno pa želimo v imenu članov OF IV. okraja, da bi se dobro počutil, da bi bil srečen in da bi njegov povratek u domovino sovpadal z boljšimi pogoji za naše narodno, socialno in gospodarsko življenje na Tržaškem. Osvobodilna fronta H Ljudska proz, vata Volilve tovarniškega odbora v mizarskem podjetju Zena! V mizarskem podjetju Zerial so bile volitve tovarniškega odbora. Kandidati Zveze dela so dobili 102 glasova, kandidati Delavske zbornice pa 47 glasov. Tako je dobila prva sindikalna organizacija 2 člana tovarniškega odbora, druga pa samo enega. Seja izvršnega odbora OF bo v ponedeljek 26. t. m. ob 20. uri na sedežu v Ul. R. Manna 29. Tajništvo. Sestanek OF za sektor Sem-polaj bo v ponedeljek 26. t. m ob 20.30 na sedežu. Na dnevnem redu razprava o aktualnih vprašanjih in delu. Sestanek OF za Padriče v torek 27. t. m. ob 20.30 na sedežu Sestanek OF za Gropado v torek 27. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Sestanek OF za Seslja n - Vi žovlje v sredo 28. t. m, ob 20.30 v običajnih prostori R. Sestanek OF za Cerovlje v sredo 28. t. m, ob 20.30 v običajnih prostorih. Sestanek OF za Medjo vas v sredo 28. t. m. ob 20.30 v običaj nih prostorih. h čez nekaj ur našli ukradeni avto Zgodaj zjutraj je 33-letni trgovski potnik Achille Mader-na iz Camina pri Padovi prijavil policiji, da so mu neznani zlikovci ponoči ukradli avto »Fiat 500», v katerem sta bila dva kovčka in 2 usnjeni aktovki z osebnimi dokumenti, Avto je bil zaklenjen in je stal pred kopališčem «Excel-sior* v Barkovljah. Komaj uro kasneje pa je neki pešec našel v Ul. S. Davis kovčka in aktovki z Ma-dernovimi osebnimi dokumenti. Vse so izročili lastniku, katerega je seveda najbolj zanimala usoda avta. TuriJ. do njega je prišel, pa čeprav nekaj ur kasneje. Policijski agenti so namreč okoli 11.30 našli avto na neki stranski cesti U-lice del Friuli, Prometna policija je avto, ki ni utrpel nobene škode, odpeljala v garažo in ga kasneje izročila lastniku. Najmlajši krivec je star komaj 12 let, najstarejši pa 17 let - Usi štirje na začasni svobodi Policija je po prijavi predrzne tatvine, ki jo je 4. t. m. izvršil neki 11 ali 12-letni deček v kiosku za prodajanje bencina ob nabrežju last 66-letnega Anselma Maresha iz Ul. Giulia, ki je utrpel 90.00Q lir škode, zaslišala med drugim tudi 16-letnega Mare-schovega pomočnika Egona Mi-colija, ki je pojasnil, da sumi v 11-letnega Edoarda C. stanujočega v bližini kioska. Verjetno — je dodal Micoli — je Edoardo izvršil tatvino s sodelovanjem svojega 17-letnega brata Avgusta. Oba fanta, ki ju je policija pripeljala na poveljstvo, sfa po prvotnem zanikanju priznala dejanje. Mlajši Edoardo je denar ukradel in del tega zapravil skupno z bratom in z dvema prijateljema, 14-let-nim Maurillom T. in 15-letnim Romanom W., v bližnjem zabaviščnem parku Brata sta pojasnila, da sta bila prijatelja obveščena o tatvini. Zaradi tega je policija priprla tudi o-stala dva, ki sta vse potrdila in obenem dejala, da sta brata izročila svoji materi 42-let-ni Teresj Anania preostanek ukradenega denarja in sicer okoli 50.000 lir. 14. t. m. se je oglasila na policiji mati obeh tatičev in prostovoljno izročila agentom 15.000 lir, o katerih je dejala, da jih je našla v stanovanju. Zenska je zanikala, da bi ji sinova izročila 50.000 lir. Med preiskavo so ugotovili, da sta oba C. skupno s prijateljema izvršila tudi tatvino v škodo 48-letne Giovanne Marin z Istrske ulice, kateri sta ukradla iz starinarnice v Ul. Beceherie listnico s 45.000 lirami. Medtem ko so listnico skrili med skalami barkovljan-skega nabrežja, so si denar razdelili in sicer Edoardo, Maurilio in Romano po 3.000 lir, ostalo pa (36.000) so dali najstarejšemu članu svoje skupine Avgustu. Romano W. je agentom prostovoljno izročil prejeto vsoto. Edoardo je končno tudi priznal novo tatvino v škodo 45-letne Antonije Petronio s Trga Barbacan, kateri je tudi ukradel listnico z 200 lirami. Denarnico so agenti našli v stanovanju malega tata in jo izročili lastnici. Vse štiri fante so izpustili na začasno svobodo in jih prijavili sodišču. Pred sodnikom se bo morala zagovarjati tudi njuna mati, ki so jo prav tako izpustili na svobodo. Zaradi rib v bolnišnico Okoli 7. ure zjutraj je 20-let-ni uradnik Gianfranco Romani s Hortisovega trga zaradi želodčnih krčev telefonsko naprosil osebje Rdečega križa za prevoz v bolnišnico. Mladeniča so po prvem pregledu sprejeli na II. kirurškem oddelku, kjer je pojasnil, da je predvčerajšnjim zvečer zaužil ribe, ki jih je ujel v morju, kar mu je povzročilo hude želodčne bolečine, ki so ga zgodaj zjutraj prisilile v bolnišnico. Okreval bo v 8 dneh. Na visoki medicinski šoli v Ljubljani je promoviral Stojan Plesničar iz Barkovelj za doktorja Vsega zdravstva. Lambrelist nodrl otroka Medtem ko je 20-letni Marij Ilič od Sv. Jakoba vozil s svojim motorjem po Ul. Mo-lin a Vento v smeri Reške ceste, je opazil v višini stavbe št. 32 kako je neki otrcrk stopil na cesto, čez katero je hotel nato steči. Zal je bil otrok preblizu, vendar je Ilič, da bi preprečil trčenje, zavil na levo stran in obenem zavrl, kar pa ni pomagalo, kajti z ae-lom vozila je močno ODlazil otroka, ki se je zvrnil na tla. Tudi Ilič je padel, a se je takoj nepoškodovan dvignil. Slabše pa je bilo za otroka, 5-letnega Roberta Grigoletta stanujočega začasno pri neki družini V Ul. Molin a Vento 62. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu izprali praske in podplutbo na glavi, nakar so ga s prognozo okrevanja v 6 ali 8 dneh poslali domov. SPDT sporoča, da se nadaljuje tedensko planinsko letovanje. Vse informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491. Izlet na letmi planinski tabor na Nanos bo 8. avgusta. Vpisovanje na sedežu SPDT v UL Machiavelli 13, vsak dan med 18. ift 20. uro do 30. t. m. 14., 15, in 16. avgusta izlet v Trento, k izviru Soče, na Triglav in Jalovec. Vpisovanje vsak dan na sedežu. izlet v Opatijo. OF Zgonik organizira 8. avgusta izlet v Opatijo za člane in somišljenike OF vseh vasi zgon-iške občine. Vpisovanje pri tov. Ivanu Rustji v Gabrovcu ter pri Gruzonovih v Saležu do 29. t. m. Motokiub »Jadran* Opčine obvešča, da je izlet ki bi moral biči l. avgusta odložen n,a 8. avgust. Vpisovanje se nada juje do četrtka 29. t. m. Motokiub »Skedenj* organizira avgusta izlet v Vipavo m Tolmin. Vpisovanje vsak dan, iz-vztmši soboto, od 13. do 30. ure na sedežu v Skedenski ulici št. 22 do 29. t. m Motokiub »Adria* Dolina _ Milje priredi 8. avgusta enodnevni izlet v Pulj in Poreč. Vpisovanje na sedežu v Dolini 27., 28. in 29. t. m. od 20. do 21. ure, 14., 15. in 16. avgusta priredi izlet v Ljubljano, na Bled, Vršič v Bovec. Vpisovanje na sedežu v Dolini do vključno 5. avgusta. Okrajni odbor OF za dolinski okraj priredi 14. in 15. avgusta dvodnevni izlet z avtobusom v Ljubljano in na Bled. Vpisovali e na sedežu v Dolini, po vseh (J* a 11 h vaseh na običajnih mestih, v Borštu pa pri tov. Vlasti Družina do vključno 5. avgusta. Mladina z Opčin priredi 8. avgusta enodnevni mladinski izlet v Vipavo. Vpisovanje 27. in 28. t. m. od 19. do 21. ure. Osvobodilna fronta III. okraja organizira za svoje člane in simpatizerje 15. avgusta t. 1. izlet v Sežano. Vpisovanje za izlet bo vsak dan od 18. do 20. ure v Uli-ci. Monfecrhi 6, IV, nadstropje od ponedeljka 26. julija dalje in se zaključi v soboto 31. julija. Prosvetno oruštvo v Barkovljah. Sporočamo vsem pevcem, da bo prihodnji torek 27. t. m. pevska vaja za nastop na proslavi 50-letnice godbe na Proseku. Prosimo, da se e to priliko obveščate med seboj. Mladinska knjižnica Opčine javlja vsem prijateljem knjižnice, da deluje vsak četrtek od 19. do 21. ure. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir*. Danes 25. t. m. v prostorih kluba, Ul. Roma 15, II., red, ni sestanek od 9. do 12. ure. Darovi in prispevki BK22E2ZS® BIANCHI 125, luksuzen iz'«1 pri-liiUca, prodam OSTUNI MU Machiavelli 28, DUCATI 65, šport, OSTUNI Ml TO, Machiavelli 28. DUCATI _ MONDIAL - N'*! edini poverjenik OSTUNI Machiavelli 28. B. S. A. . 500, izredna prilog, 85.000.-, OSTUNI MOTO, velli 28. MOTORNA KOLESA P° 55.0« lir, kolesa po 8.000.-. Veli® II MA« Namesto cvet,a ..a grou poku,ne. ga Rudolfa Tomažiča daruje Zorko Jerman za Dijaško Matico 500 lir. Ob 37-l«tnici pok. Tereze In 32-letniici pok. Jakoba Kralja, da. ruje hči Karta 600 lir za Dijaško Matico bi ra motorjev na obroke . CON - Ulica Fieta, 3. PREPROSTO SOBO za d«* tri osebe za sezonski čas ^ Naslov na upravi lista. SLOVENSKA DRUŽINA no pomočnico. Naslov na * vi lista. J ISTRAN, 36 LET ŠTAB ‘ dopisovanja s 26 do 30-letfl^,, spodično z namenom, da jo L-no pokliče k sebi in se tj poroči. Pisati na naslov 1*7. Z ur ban, Box 329 CreigbW Ant., Canada. ( GLEDALIŠČE VEKU! ) Danes se začne prodaja vstopnic za zadnjo predstavo Verdijeve opere »Rigoletto*, ki bo v torek ob 21 uri. V sredo otvoritev V. operetnega izlivala na gradu z upr,z— rttVijo opeiete «Cin-ci-la». Dirigiral bo Cesare Gallino, Sodeluje dunajski baletni zbor. Dijaška Matica obvešča dijake, ki imajo popravne izpite, da se lahko obrnejo na tajništvo Dijaške Matice v Ul. Roma 15, II., za privatne instrukcije. Opozarjamo, da se izpiti pričenjajo že 6. septembra t. 1. Na ladji je padla Popoldne so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 44-letnu šiviljo Jolando Mar-siglio vd, Gioatra Marsiglieva je pojasnila, da je med delom na račun Tržaškega L!oyda na ladji «Afri-ca» nerodno padla na palubi in se udarila v koleno. Če bo šlo vse po sreči, bo ženska okrevala v 10 ali najkasneje v 20 dneh. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA LUC V MLEKARNI IZDALA prisotnost nepoklicanega gosta 9. t. m. so nekateri mimo- za iz Ul. Pietž, ki je po obve- idoči opazili na Vrdelski cesti nekega sumljivega človeka, ki si je kljub pozni nočni uri z zanimanjem ogledoval ključavnice raznih trgovin. Nekdo je o zadevi obvestil policijsko poveljstvo, ki je poslalo na mesto nekaj agentov. Ko so agenti prišli na mesto, so opazili v neki mlekarni luč. Odprli so rolo in vstopili ter vprašali moža, ki je bil notri, kaj da dela. Slednji je odgovoril, da je lastnik, toda ta izjava agentov, ki se jim je zdel kaos v mlekarni sumljiv ni zadovoljila in so moža zaradi tega najprej identificirali za 29-letnega Giuseppa Vergo* za iz Lonjerske ceste 22. Med telesno preiskavo so našli pri njem 4 ponarejene ključe in vitrih, kar je bil dokaz, da je mož tat. Mož je kmalu priznal, da je hotel, res krasti in je zaradi tega vdrl v mlekarno, kjer si je spravil na mizo cel kup čokolade, bonbonov, konfetov, masla in drugega ter si tudi prisvojil iz predala 2,300 lir v gotovini. Lastnica mlekarne, 42-letna Luciana Gregorini vd, Bernaz- stilu prišla na mesto, je ugo tovila, da bi ji Vergoz, če bi se mu posrečila tatvina, povzročil okoli 15.000 lir fkode. Vergoza so aretirali in odpeljali na poveljstvo, kjer so ga zaslišali. Tat je vse priznal in se izgovarjal, da je sklenil krasti ker je potreboval denar za zdravljenje. Ima namreč pljučno tuberkulozo in 15.000 lir, ki mu jih mesečno daje »Post-sanatoriale* mu ne zadostujejo. Vergoz je tudi pojasnil, da je vdrl v mlekarno kaki 2 uri pred odkritjem tatvine, a mu je med delom postalo slabo in se je tudi utrudil ter je moral zaradi tega počivati, Ce se mu ne bi pripetila ta neprijetnost, bi se mu tatvina skoraj gotovo posrečila. Isto kot na policiji je Ver-goz potrdil tudi pred sodiščem, ki ga je obsodilo, še predvsem ker je že večkrat omadeževal s tatvinami, na 6 mesecev zapora in 7.500 lir globe ter še na 9 mesecev pripora zaradi posesti ponarejenih ključev za katere je sodišče odredilo zaplembo. oa uterai do dana ROJSTVA SMRTI IN rOHOKt Dne 24. julija 1954 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 5 oseb, poroka pa je bila 1. POROČILA STA SE: glasbenik Oskar Kjuder in gospodinja Emilija Cok. UMRLI SO: 34-letna Livia Doz-zi por. PontonJ, 73-letni Angelo Mayer, 30-letni Fulvio Fiorenti-no, 59-letna V M, tori* Zamer, 67-letna Antonia Galopin. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Benetk prazna argentinska ladja «Kio belgra-fz Giadež.i s s\ potniki it. no* ladja »Grado*, iz Bencik prazna Hal. ladja «Harbara M.», iz Gia-deža s 101 potnikom ital. iadja «Grado», iz’ izmirja s 400 t raznega blaga airter. iadja «Har-poona, iz Neaplja s 340 t raznega blaga iveuska ladja »Stella Marina*. ODHODI: proti Keki z 20 pot ruki Jug. ladja »nakar*, proti Gradežu s 24 potniki ital. ladja «Grado», proti Neaplju s 616 t raznega blaga itak ladja »Strom-boli», proti Gradezu z 71 potniki ital. ladja «Grado», proti Bariju s 1.000 t raznega blaga in 2 potnikoma ital. ladja »Cagliari*, proti Pireju s 600 L raznega blaga in 7 potniki gi ška ladja »Ari-stodimos*, proti Pireju s 780 t raznega blaga grška ladja »T. Sopli ia», proti Benetkam z 837 t raznega blaga in 16 potniki it. ladja «Camp,doglio», proti Benetkam z 200 t raznega blaga in 1 potnikom it, ladja «Celio», pro. ti Piombinu z 2.200 t železa it. ladja »Palmaiola*. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 31.2, najnižja 21.6, ob 17. un 30.1, zračni tlak 1019.7 stanoviten, veter 18 km vzhod-sever-vzhod, vlaga 44 odstot., nebo 8/10 oblačno, morje lahno razgiabno, temperalura morja 25.1 stopinje. LOTERIJA H ARI 76 3 62 55 58 CAGLIARI 45 63 1 59 71 KIRLNZK 2 72 56 4 20 GENOVA 52 50 75 25 24 MILANO 33 48 40 35 f 7 NAPOL l 43 56 39 77 55 PALERMO 26 87 68 67 30 ROMA 42 55 40 29 5 TORINO 61 74 59 34 15 venezia 45 87 55 49 21 RossettL 15.00: »Usoda ima troje tic», J. Mason, P. Kellino Excelstor. Zaprto zaradi obnove. Fenice. 15.00: «Ujemi.te jih žive ali mrtve*, R, Meeker, S For-rest. Nazionale. 15.00: »Prostor pod soncem*, C. Montgomerv S. Taylor. Flloarammatico. 15 00' »Rdeči panter*, R. Stack, J. Tavlor. Arcobaieno, 16.00: »Noč pogube* L. Darnell, G. Merril Auditorium. 15.00: »Rojena včeraj*, J. Holi,iday, W. Holde.n. Astra Rojan. 15.30: «stalag 17», VV. Holden, D. Taylor. Cristailo, (Trg Perugino) 14.30: «Moulin Rouge*, Y Ferrer, Zsa Zsa Gabor. 1 Graitacielo. 15.00: »Vohun Rdiečih ! jopičev*, G. Montgomery N ' Carter. Atabarda. 15.00: »Dvoboj na Sier- ri madre*. L. Darnell, R Mit-chum. Arisfon. 17.00, 18.45, 20.30 in 22.15: «Tri besedice-*, F Astaire, R. Skel-ton. Armonia. 15.15: ((Tragedija kapitana Scotta*, J. Mills, D. Bond. Aurora. 15.30: «Ponosni», M. Morgan, G. Philipe. Garibaldi. 16.00: »Onečaščena*, M. Vitale A Farnese, Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 16.00: »Rešila te bom*, G. Pečk, I, Bergman. Italia. 15.00: «Strah in a-renas, Tot o. Viale. 14.30: »Zadnji Mohikanec*, J. Hall K;ao ob morju. 15.00: «Luisian-ski pustolovec*, T. Poiver. Mass.mo. 15.00: ((Pustolovščine kup..ana Davidsona*, M. Lock-wood. Moderno, 16.00: »Vdor Mongolov* A. Blyth. Savona. 14.00: «Alahovi konjeniki*, K. Grayson. S. Marco, Zaradi počitnic zaprto Vittorio Veneto. 15.15: »Prema- ganci*, A. M. Ferrero. Azzurro. 14.00: «Vesela vdova*, L. Turner. Belvedere. 16.00: «Kapit»n Kidd», C. Laughton. Marconi. 15.00: «10 priljubljenih ljubezenski pesmi*, p, Sernas. Novo cine. 16.00: «Mi grešniki*, ■V, Sanspn. Odeon. 15.30: »Zenski zapor*, S. Montrel. Mladoletnim prepove dano. Radio, Zaprto zaradi obnove. Venezia. 16.00: »Kosiss, indijanski junak*, J. Chandler. POLETNI KINO: Ariston. 20.30 in 22.00: «Holly-wood nekdaj*, A. Faye. Rojan. 20.15 in 22.00: »Evropa 51», I. Bergman. Paradtso, 20.30: ((Usmiljenje za pravične*, K. Douglas. Ponziana. 20.30: #On ni ona», S. Tracy. Ariston. 20.30 in 22.15: «Tri besedice*, F. Astaire, R. Skeltc-n. Rojan, 20.15 in 22.00: «Sovraz I -ca». F Latimore Paradtso. 20.15 in 22.00: «Rdeči čeveljčki*, M. Shearer. Ponzi?iia. 20.00: «Show Boat», K. Grayson. Arena dei fiori. 20.30: «Ivanhoe» R. Taylor. Garibaldi. 20.15: «Onečaščena», M. Vitale. Seeolo. 20.30: «Fanfan la Tulipe*, G. Lollobrigida. Pattinaggio. 20.45: «Vi ste ga želeli*, W. Ch-iari. SOBO ODDAM v najem prijateljema »II prijaW (. tudi samo za poletje v Ul, lia 13, vrat« 16. Narodna in tU0& knjižnica obvešča, da ji zaprta od 21. t. vključno 20. avgusta. «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU. UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512-35939 , Prokurator RAVNIK ADEX 1 NEDELJA, 25. julija 1954. .IKIOM.OVAtSIi \ C O A A i it b T A 254.8 m alt 1178 Kc Poročila v siov. ob 8.00, 13.30, 19.00 In 23.30. 8.10 Slovenske narodne; 3.10 Našim kmetovalcem; 9.00 Melodije za nedeljsko jutro; 9.15 Mladinski tednik; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Obiskali smo Trz.č na Gorenjskem (reportaža); 16.00 Operetne melodije; 16.30 Promenadni koncert; 17.00 Spored narodnih pesmi; 17.30 Glasba po željah v hrvaščini; 18.00 Poročila v htvašči-ni; 18.15 Jurina in Fra-nina; 18.30 Veseli ritmi; 19.20 Šport. T II M I' I I. 306.1 m ah 980 kc-sek 8.30 Lahke melodije; 8.40 Kmetijska oddaja; 9.00 Prokofjev: Sonata št. 2; 9.39 Vaški kvintet; 11.30 Ha-nson: Simfonija št. 2; 12.00 Pestra operna glasba; 14.30 Parada lahkih orkestrov; 15.33 Zabavna glasba; 16.30 Ravel: Kvartet v (-molu; 17.00 Koncert pevskega zbora od Sv. Ivana; 18.00 Cesar Franck: Simfonija v d-molu; 18.44 Vaška glasba: 20.00 Šport; 20.05 Operetne melodije; 21.00 George Bizet; »Carmen* 1. in 2. dejanje. I It N I t. 14.15 Umberto Giordano: «An-drea Chenier*, opera v 4 dej.; 17.30 Simfonični koncert, dirigira F. Previtali; 19.45 Šport; 21.05 Muhic Hall, glasbeni variete «• 1. o v t . a . j a 327,1 in, 202,1 tu, 212,4 in Poročila ob 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30 m 22.00. 10.00 J, Brahms: Koncert za klavir in orkester št. 2 v B duru, M. Kozina: Bela krajina; 12.30 Pol ure za našo vas; 13.30 Zelelj ste . poslušajte!; 15.15 V pesmi In plesu po Jugoslaviji; 16.15 Glasbena medigra; 16.30 Neznani talenti; 17.30 V plesnem ritmu; 18.00 Radijska igra Aleksander Marodič: Operacija Getmark; 20.00 Francoski šansoni; 20.30 Športna poročila; 20.40 Večerni operni koncert 7. in 8. avgusta DRAGUC PAZIN SENOŽEČE POSTOJNO in na BLED izlet 8. avgusta izlet v MATERIJO-OBROVO Vpisovanje do og. julij3 14., 15. in 16. avgusta izlet v LJUBLJANO CELJE MARIBOR ZAGREB AJDOVŠČINO- VlP*V° izlet n* 14. in 15. avgusta i: REKO-OP ATI JO v POREČ in TAB t" POREČU KOMEN VOJ SC ICO , Vpisovanje do 5. avgus izlet V 21. in 22. avgusta ILIRSKO BISTHICO PIVKO KANAL MOST NA SOCI TOLMIN 22. avgusta i7,et vr TOMAJ - DUTOVLJE Vpisovanje do 12. avgu®„ pri «Adria-Express»^ F. Severo 5-b * tel- 1 z L e T | TURISTIČNEGA URApJl u. V. S. E. 1 Ul. F. Filzi 5 - I el- 1954 8. avgusta VIPAVO AJDOVŠČINO ŠTORJE SENOŽEČE RAZDRTO POSTOJNO Vpisovanje do 30 juii)s' 13., 14. in 15. avgusta 1954 izlet v CELOVEC genlurt) na velesejem Vpisovanje do 4. avg usta- 1954 14. in 15. avgusta izlet v LJ UBIJ ANO na BLED lc,,.HiC0 v ILIRSKO HlS 11** OPATIJO na REKO v KANAL (sv MOST NA SOCI Lucija) TOLMIN KOBARID BOVEC Vpisovanje do 4. -v6 usta 22. avgusta 1954 KOMEN KOSTANJEVICO TOMAJ DUTOVLJE ŠTANJEL izlet Vpisovanje do 12 avg Naznanjamo žalostno vest, da nas je včeraj z pustila naša predraga in dobra mamica 0 Marija Buli; i/rl. Vogrin Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob V Trstu iz Ulice Rojan Molini št. 681. yjd3 Neutolažljivi otroci Ljudmila, Milan in Trat, 25. Julija 1954. ZA NEMOTEN RAZVOJ IN DVIG NAŠE PROSVETE IN KULTURE Ob petdesetletnici igraditve Narodnega iona Mišmi in prospen našiti pposuelniB in huliurnih ustanou povrnitve vse materialne Škode, ki nam je bila povzročena za časa Ita-Je» mora biti zagotovljeno nemoteno in olajšano delovanje naših prosvetnih d,uStev, gledališča, Studijske knjižnice, Glasbene Matice, Dijaške Matice Itd. za sporazum- no° Rajanjih ša ' res'tev tržaškega vpra-na>h zaradi diskretno-n na °beh straneh »iso zna-tlarnil?a'ce podrobnosti. Ven-' ,, .,se Pogosto govori o jam- stvih tržaške Slovence, ki K’ v , 1 Rh naj ta sporazum seboval. Logično je, da bo- 1 dan"10^3 biti taka iamstva ; pr ’ sa3 bi v nasprotnem 1 ''oriR111 niti ne mogIi g0' Sa. Tržaškega ozemlja, stom . i°> da bi iredentistu*11 'Utpenalističnim o-ietuj ne postali nepri-0btinf eJ nismo niti_ s tiokrac°fmovslre niti z de-1 ^ kalI1Ske strani slišali, da M prat°rk°li dvignili glas Slovencev. Tega >ii brezupni sovražni UJ1 rt 'eSntj0roti Jugoslaviji ne u- X' Zahtjv raznih konkretnih Slovence v novem >8*, ’ ki bi nastal po *st je u> o katerih je naš tei je treba, da v t b^šen,1 sPregovorimo tudi X prosvetnem in kul- Udeistvovaniu- 'H SCm ^ Trstu in na Fri-> v Ze Pred prvo sve-na taki višini, . ry°je v°?°^e zlepa ne kje se »eniji. Tako sta- le bilo prosvetno v še t.. le D ■ ^i t, drzalo nekaj časa SvX]{“ v°jni, dokler ni sVe|° , ‘ia slovensko pro-d bp vM ro na Primor-ie110 boli dušiti in škj bajb^].ni_ končno fašizem “ti js "kaj Unieil. Ali je tre- krut in nečlove- h. v*e v P,°navljati, kako se ‘»ali ^Slovenci y Italiji i, X ,?gaialo? Kako so aži>o „°Vesnih obljubah, , b»li bi vsaL vse -ktfl Slris Pravice, sledile tak • °me3itve, kate-rti0 P So sledilo nasilje, čt« 1 ‘H kavreli narodni do-V 'Piovir, 3e biIa uni* it > bili 3 Prosvetnih in ty, aPela ,, stanov. Kako se v' šola pre- V‘a dok iansko- dokler lati- ie b„0nČno ukinjena. Vs6 911 ter'', sl°venski tisk doko; ■, a ncno zatrt, tok * zak!gaialo tako, da % J raki ^ ln nasilje z ll Pa°Venska k eno je m0' s> Vsakeni ?seda zamre-£ * javnem pro- ^V8* ‘0 br K ^ enieni velika bi • h , -U '•*** VCUKd >18,0 gov°rnost Itali— 'Mio* ‘tka) da ne >>te Oob0 'zgovorov, da 9 It 'i Za k asistične vla-n. tero bi ^da- fh IIr Ul seaa- Ort!>°gla biti od- je ne glede na to, da so se Slovencem zgodile ogromne krivice in da jim je bila prizadeta strašna materialna škoda še pred prihodom fa šizma na oblast, temveč je odgovorna vse dotlej, dokler Slovencem ne bo poravnana škoda. In škode, ki so jo Slovenci kot naro'd utrpeli, na bo mogoče poravnati nikoli več. Lahko je poravnati škodo za požgane domove in za uničeno imetje, toda škode, ki so jo Slovenci utrpeli na prosvetnem in kulturnem področju, ko so bili četrt stoletja oropani prosvetnih in kulturnih dobrin, tega nam ne bo mogel nikdar več nihče povrniti. Vse to je nepopravljivo in ne-povračljivo. Ko torej govorimo o jamstvih za naš nemoten prosvetni in kulturni razvoj in ko zahtevamo povrnitev materialne škode, tedaj nam mora pač vsak nasprotnik priznati, da so naše zahteve skrajno zmerne. Pri tem se seveda ne moremo ozirati na sovražno, šovinistično zaletavanje tukajšnjih krogov, katerim so z neko resolucijo stopili na čelo tržaški italijanski intelektualci, katerim neki naslovi pred njihovimi imeni in končno tudi njihovo delo še dajejo legitimacijo intelektualca, vendar pa so se z omenjeno resolucijo ponižali na raven najbolj zaslepljenih ne-vednežev in zagrizenih sovražnikov kakršnekoli poštene ureditve odnosov med dvema sosednima narodoma. Ce samo poudarimo, da je načelo «meni vse tebi nič», lahko normalno za neka živa bitja, ki pa ne spadajo k človeškemu rodu, tedaj smo že tudi odgovorili na stališča, izražena v podobnih resolucijah. Pri vsem tem ne moremo in ne smemo zamolčati velike krivde, ki jo za tako nezadovoljivo stanje, v katerem se sedaj nahaja slovenska prosveta in kultura, nosi tudi ZVU, ki ni znala v devetih letih svojega gospodarjenja v Trstu poskrbeti, da bi se nam krivice popravile. S svojo polovično in mnogo manj kot polovično ureditvijo naših zadev so pač razvneli šovinistične strasti, nikoli pa niso hoteli stvari tako urediti, da bi bil šovinizem zatrt. Končno so s prepustitvijo dobršnega dela administracije italijanskim upraviteljem izročili tudi u-sodo našega prosvetnega in kulturnega življenja v italijanske roke. Danes imajo naša prosvetna društva na videz vso svobodo in pravico delovanja. Vendar pa so zaradi premetenega birokratizma predana skoraj na milost in nemilost kateremukoli birokratu ali pa tudi navadnemu policijskemu agentu. Za vsako malenkost prijava, prošnja in vse se mora zgodi- ti pravočasno; in končno pri-dejo taki računi, da društvo v prihodnje nima več poguma spuščati -se v tvegane prireditve. Člani društva, ki je kdaj imelo svoj dom ali vsaj skromni sedež, se n.pr. ne smejo zbrati v kateremkoli prostoru, da bi poslušali prosvetno predavanje, če niso prej uredili cele vrste birokratskih predpisov. Ne smejo obesiti najbolj nedolžnega plakata za prireditev, če zopet niso nesli teksta in plakate prej pokazat policiji. In še toliko je teh sitnosti, za katere vedo samo tisti požrtvovalni prosvetni delavci, ki se morajo z njimi ukvarjati, če hočejo imeti kakršnokoli skromno prireditev. Pri tem pa niso nikoli varni, da jim zaradi kake muhe nekega birokrata, (ki lahko ravna po prejetih navodilih), ne bo prireditev prepovedana ali omejena. 2e zaradi prestalih krivic smemo zahtevati, da se našim prosvetnim društvom o-lajša delo ter da se oproste vseh spon sovražnega birokratizma. Nikdar se ne sme zgoditi, da bi se moral katerikoli slovenski uslužbenec v kakršnikoli državni, občinski ali drugačni službi bati za svoj kruh, če javno nastopi na področju slovenske prosvete. Slovenska prosvetna društva naj uživajo tudi materialno podporo oblasti, kakor jo uživajo italijanska društva v sklopu raznih zvez. Dokler ne bodo zopet postavljeni požgani domovi, mora biti prostor za nastopa slovenskih prosvetnih društev v kateremkoli primernem javnem prostoru. Danes objavljamo sliko Hotela Regina, ki je bil nekdaj Hotel Balkan in obenem slovenski narodni dom. Ce bi ta narodni dom še stal g svojo gledališko dvorano in vsemi društvenimi prostori, in bi ga imeli Slovenci v uporabi, potem bi mogoče mi danes nekaterih zahtev sploh ne stavili. Tako pa se ne moremo odreči pravici, ki jo ima naše slovensko’ gledališče v Trstu do nastopov v občinskem gledališču «Verdi». Naj se nekaterim nerazumevajočim šovinistom še tako ježijo lasje, je ta naša zahteva naravna, pravična in je ni mogoče v nedogled odbijati. Gledališče #Verdi» je občinsko gledališče. Vzdržuje ga občina iz javnih sredstev in noben zasebnik ne daje zanj ničesar, razen da plača svoj prostor, kadar je pač v gledališču. Slovenci smo prav tako člani tržaške občine, z istimi dolžnostmi in — vsaj na papirju — tudi z istimi pravicami. Vendar prav primer občinskega gledališča kaže, da tisto o enakopravnosti glede pravic ne drži. (Seveda bi lahko nadaljevali naštevanje, iz katerega bi bilo lepo razvidno, kako se ne dela razlika med Italijani in Slovenci, kadar gre za dolžnosti, pač pa so razlike skoraj vedno, ko gre za pravice.) Bilo bi že dolgočasno, če bi ponavljali splošno znano zgodovino postavljanja naših zahtev za prostor v ((Verdiju« našemu SNG. Niti ni sedaj tu mesto za navajanje vseh izmikajočih se odgovorov, ki pač nikoli niso mogli priti z jasno besedo; Vam ne damo, ker za to nimate pravice, temveč so ti odgovori vedno navajali vsakovrstne vzroke, ki so morali biti seveda dobri le za nas. Ni pa manjkalo neuradnih glasov, ki so bili odkriti, češ delajte kar hočete, toda »Verdija« nikoli ne boste dobili. In vendar bo treba tudi vsa taka stališča revidirati in z njimj za vselej pomesti. Mar je slovenska beseda, to je jezik dela tržaškega prebivalstva, strup za stene ((Verdija«, ki je doslej lahko prenesel z blagohotno privolitvijo njegovih upravljačev glasove najrazličnejših jezikov? Ali pa je slovenska gledališka umetnost na tako nizki ravni, da bi skrunila svetost tega kulturnega svetišča, (v katerem pa se prepogosto pozabi na to svetost in svetišče se spremeni v tempelj mešetarjev?) Mogoče ne bi bilo odveč omeniti prav tukaj kako dejstvo, ko že nekateri krogi radi govore o recipročnosti. Vendar je bolje, da prepustimo njim samim, da povedo, ali obstaja v Jugoslaviji kako italijansko gledališče ali ne, ali imajo taka gledališča na razpolago dvorane ali ne, ali uživajo državno podporo ali ne. Samo to o recipročnosti. Razen SNG, ki nima lastnih prostorov in ki prostora v občinskem gledališču ne dobi in ki tudi v vsem času svojega obstoja ni prejelo nikake državne podpore, je tu tudi Glasbena Matica s svojo glasbeno šolo, ki o-pravlja med slovensko mladino prekoristno delo glasbene vzgoje, a ki prav tako še nikoli ni dobila kake podpore, Rrav tako je brezuspešno vsako prizadevanje, da bi lahko Glasbena Matica priredila kakršnokoli glasbeno prireditev v gledališču «Verdi» ali v njegovi mali dvorani bodisi s tukajšnjimi umetniki ali gosti iz Jugoslavije. In vendar imamo Slovenci pravico zahtevati v gledališču «Verdi» tudi operne predstave z gosti iz Slovenije ali sploh Jugoslavije. Ni nam niti tako važen način, kako bi se to izvedlo, ker se nam zdi bistveno prav tako sprejemljivo. če avtonomna ustanova občinskega gledališča ((Verdi« sama prevzame vlogo organizatorja kot to dela zi razne skupine in posamezne umetnike, ki prihajajo iz inozemstva. Slovenska narodna in študijska knjižnica opravlja zelo važno funkcijo, v kateri se gotovo ne omejuje na ozko samoslovensko stališče. Saj je kot edina taka ustanova v Trstu izdala že tudi nekaj bibliografije, ki je obsegala vse, kar je v določenem času v Trstu (in o Trstu, kolikor je bilo dosegljivo) izšlo, ne glede na jezik. Nadalje si je ta ustanova že pridobila upoštevanje tudi izven slovenskih krogov in je postavila stike s podobnimi institucijami daleč po svetu. Vendar doslej še prav tako ni prejela niti trohe podpore iz javnih sredstev v Trstu, niti ni mogoče reči, da so prostori, v katerih se nahaja najbolj primerni za knjižnico. Potrebno je, da to knjižnico prevzame država in zanjo skrbi, in sicer tako za njeno ohranjevanje in izpopolnjevanje kot za potrebno osebje. Tudi tukaj je mogoče najti takšen način ureditve, da bi ta knjižnica postala del obstoječe Biblioteche Civiche, ki bi morala seveda prevze^ ti tudi potrebno slovensko osebje. Ko govorimo o knjižnici, naj še omenimo univerzitetno knjižnico na tržaški univerzi, ki se mora vsekakor izpopolniti tudi s slovenskim oddelkom, ki bo koristil slovenskim visokošolcem in končno vsem tistim, ki se ukvarjajo s študijem slovanskih jezikov. Ze lep čas je pretekel, kar je bila v občinski palači odprta posebna galerija, ki je namenjena umetnostnim razstavam predvsem tržaških u-metnikov in nekaterim podobnim razstavam. Vendar doslej še ni bilo v tem prostoru razstave kakega slovenskega umetnika, čeprav nam je znano, da so slovenski slikarji za ta razstavni prostor že davno zaprosili. Tudi na tem področju bo treba menjati in odvreči bar-tolijevsko stališče, ki samo zastruplja odnose med obema narodnostima. Slovenski umetniki morajo postati tudi deležni vse tiste podpore, ki jo uživajo njihovi italijanski tovariši. Vse te stvari bi se komu zdele kot sanje. Vendar ne predstavljajo nič nemogočega, nič pretiranega, nič, do česar ne bi imeli Slovenci v Trstu pravice. Vse to je celo zelo lahko izvedljivo. Treba je le nekoliko pripravljenosti, nekoliko dobre volje in pa seveda onemogočiti je treba razdiralno in nekulturno delovanje nekaterih sedaj mogočnih šovinističnih oblastnikov. To je potrebno nele zaradi zadostitve našim upravičenim zahtevam, temr več nič manj za utrjevanje miru na tem kočljivem koščku svetovne oble. ^ --------- •: v.v. >: ; . v •> v - S xwk-:vX-mS »sil v’ •••v. ■-'Si •tt .s«'- *-*■ * f7 -X ,.tl-.. . Požgali so ga 13. julija leta 1920. — Danes je videti tako kot vam ga kaže gornja fotografija. Danes piše na njem »Albergo Regina«, a uporabljajo ga angloomeriški vojaki. Njegov lastnik je «Cassa di Risparmio«, ki ga je ekupiia« za smešno nizko ceno v okoliščinah najhujšega fašističnega terorja. Prav v teh dneh je bilo poslopje že toliko dovršeno, da so se vanj začele vseljevati številne slovenske ustanove: Slovenska čitalnica, Slovensko dramatično in operno društvo, Slovensko gledališče, Slovensko telovadno društvo »Sokol«, Glasbena Matica z glasbeno šolo, Slovensko planinsko društvo, Slovensko politično društvo »Edinost«, Tržaška posojilnica in hranilnica, ki je bila tudi lastnik stavbe, hotel »Balkan« s pripadajočo restavracijo in kavarna »Narodni dom«. Mislimo, da je preteklo dovolj časa, odkar so ga požgali in odkar so nam ga vzeli, da nam ga sedaj končno vendarle enkrat vrnejo, sa) je sam De Gasperi v Londonu že pred devetimi leti priznal Slovencem celo pravico maščevanja zaradi tega zločinskega požiga. Ponavljamo: Mi maščevanja nočemo; zahtevamo pa, da se nam vrne, kar je naše! RAZGIBANO UMETNIŠKO ŽIVLJENJE V LJUBLJANI Klasicizem in romantika Umetnostna razstava ki je tako po razstavljenih delih in ureditvi kakor po tolmačenju dr. Cankarja ena izmed naj zanimivejših in vsestransko naj dragocenejših razstav zadnjega časa v Ljubljani na Slovenskem Umetnostne razstave si sledijo v Ljubljani, rekel bi, na tekočem traku. Tako razgibanega in bogatega umetnostnega življenja, kakršnega smo videli od lanske jeseni naprej v prestolnici Slovenije, mislim, da že dolgo ni bilo. Medtem ko se je v Mali galeriji zaključila razstava risb in akvarelov tržaškega slikarja Roberta Hlavatyja, so se odprla vrata Narodne galerije izredno pomembni umetnostno zgodovinski razstavi «Kla-sicizem in romantika na Slovenskem«, ki je bila prirejena v okviru Ljubljanskega festivala. Moderna galerija je pripravila v prenovljenem ^iser dr. Branko Gavella •letnici umetniškega delovanja) )U>MS? 10-letJ- Je Mavil pra°sloVa> de>° svoieKa Mivečji lu> rir. tržači, Je P°" filcda- l Krle7,f blom ’*>> sLh v & ,n na Je Aani’ Za- eČ(!h ’ ^ar'boru d, ^1 SVn aV(-dleBlUMa reži' svi?Vja a > Največjo >11 It )e dr urmet*uikcga Uotk Se >sken^,avel'a P°' fil> leta gledali- 0 Sd • ■l9U, kmnln ega po- ,-ii> I let* clpri ^ i* r*’ *maiu Ksg v * kr?i doktor kmalu L>uaaja ltike U; Pls^ti gie-“* ti' ?Pil v di- » i>g>-ebu , ltlke ■ - Pl j?, ^ lota gl®dališčem" ;)SlX eriev^^MVe re' Je bi(a “^esinske d^Iuzg samP*za «ega ^gl^li^ega ?9li».Vsei govo dci3’ tem- » Un^SOslov«! . 0dra‘ V Vskl «le- N >>Feh ' GavelU teb « Ljub a reziral i^gradu Ja"l'..Ma-yeč lej P^Jeku, ,4fl v R„tudi iz- 1 t6r ^BratŽab;^ Sofiji in v Milanu, kjer je v Scali postavil opero «Sad-ko». Več lot je bil tudi direktor zagrebške in pozneje beograjske Drame. Ko je v sezoni 1922-23. postal direktor zagrebške Drame, je otvoril sezono s Krleževo »Golgoto«. Gavella je znal združiti svoje veliko znanje z genialno domiselnostjo in sugestivnostjo. Ansambel še nikoli prej ni delal s takim elanom. Gavella je bil tisto žarišče, ki je gibalo ves teatrski organizem in ga omamljalo. Premiera ((Golgote« je imela izreden uspeh. Dva dni kasneje so gledali reprizo člani moskovskega Hudožestvenega teatra pod vodstvom K. S. Htgnislavskega. Na vse je delo samo kot tudi interpretacija izredno vplivala. O tem so bili več let kasneje objavljeni tudi pismeni dokazi Dramaturg MHT dr. S. L. Bertenson je 29. nov. 1922. pisal v Moskvo režiserju Nemiroviču-Dančenku med drugim; «Delo dr. Ga-velle je izredno presenetilo Stanislavskega in nas vse. Drama, ki je sedaj prešla pod vodstvo režiserja Gavelle — ki je reformator slovanskega gledali-šča — zasluži najresnejšo pažnjo.s Tajnica Stanislavskega O. S, Bokšanskaja je tudi pisala Nemiroviču-Dan-čenku «da se je Stanislavski zelo vznemiril in izja- vil, da more zagrebška Drama tekmovati z Moskovskim Hudožestvenim teatrom.« In res je ime in delo dr. Branka Gavelle neločljivo povezano s tradicijo in vzponom zagrebškega gledališča. Gavella je dal temu gledališču svoj o-sebni pečat in s svojo izredno pedagoško sposobnostjo in stvariteljskim zagonom je vzgojil več najboljših hrvatskih igralcev in z njimi postavil na oder nešteto predstav, ki so u-vrstile hrvatsko narodno gledališče med prva evropska gledališča. Režiral je v Drami in v Operi ter postavil na oder več kot sto del od Krleže, Nušiča, Gun-dulica Begoviča pa do Ajs-hila, Shakespeara, Caldero-na, Goetheja, Ibsena, Piran-dela in Shawa. V svojem della je postavil visoke zahteve, tako sebi kot igralcem. Napovedal je boj laži na sceni, diletantizmu in površnosti. Vedno je iskal nove talente in znal dvigniti mladega talentiranega igralca ter mu pomagati do napredka in uspeha. Cesto je spoznal talent po majhnem detajlu, po nevažnem elementu, ki so ga drugi pogosto prezrli. To svojo vzgojiteljsko delo nadaljuje v Zagrebu še danes. Leta 1950. je bil Gavella eden izmed glavnih osnovateljev zagrebške igralske akademi- / V, je, kjer že četrto leto predava kot redni profesor in vodi oddelek za igro ‘n režijo. Sedaj dozoreva prva generacija hrvatskih absolventov te akademije, ki so se že tudi v javnosti afirmirali. Istočasno pa je dr. Gavella, vzporedno s svojim praktičnim gledališkim delom, nadaljeval tudi s književnim in teoretsko- strokovnim gledališkim delom. Njegovi strokovni članki so razterseni po yseh jugoslovanskih časopisih in revijah Zadnja leta je objavil več člankov tudi o naši splošni kulturno-zgodo- vinski problematiki. L. 1953. je izšla v Zagrebu njegova knjiga «Hrvatsko glumi- /srfin 6. strani1 Jakopičevem pauiljonu v Tivoliju spominsko razstavo Nikolaja Pirnata, v svojih prostorih pa razstavlja dela hrvatskega slikarja Tomislava Križmana ob petdesetletnici njegovega umetniškega dela. 1 Narodna galerija: Klasicizem in romantika na Slovenskem. »Konec osemnajstega stoletja, ki je na svetovnem prizorišču dramatično ožarjen z vročimi , plameni revolucije, ir. začetek devetnajstega stoletja, ki mu je za fantastično uverturo silovita epika Napoleonovih vojnih pohodov, pomeni jasno zaznaven prelom tudi tudi v slovenskem umetnostnem življenju. Umetnost, kt pri vas tedaj nastaja, se v mnogočem razlikuje od prejšnje, a se razlikuje tudi od svoje potomke v drugi polovici devetnajstega stoletja, tako da je pričujoča razstava klasicizma in romantike upravičena in potrebna: v njej se nam prvič kaže v zadostni popolnosti značaj tega svojstvenega obdobja v zgodovini naše umetnosti in dosedanje maloštevilne razstave te vrste, ki jih je sistematično prirejala Narodna galerija, dobivajo z njo nujno, čeprav še ne sklepno dopolnilo.« S temi besedami začenja svoj uvod v katalogu razstave nestor slovenskih umetnostnih zgodovinarjev dr. Izidor Cankar, čigar globoko znanje in ostro kritično presojo je imelo priložnost spoznati tudi tržaško občinstvo pred dvema letoma ob njegovem predavanju v Avditoriju. (Uvodna študija dr. Cankarja bi zaslužila, da bi jo spoznali tržaški čitatelji v celoti. Prav tako zaslužijo pozornost vzorno urejeni, odlično o-premljeni in z reprodukcijami obogateni katalogi ljubljanskih galerij, o katerih bom o priliki še pisal.) Posebno pozornost Tržačana in primorskega Slovenca zbujata dva umetnika, oba Goričana in oba tudi povezana s Trstom in tržaškim življenjem v svoji umetnosti, mislim namreč na Franca Kavčiča in Josipa Tominca, ki si ju po krivici lastijo za svoja tudi naši sosedje. Medtem ko je Franc Kavčič prebil večino svojega življenja — poleg potovanj po Italiji — na Dunaju, kjer je postal celo profesor na Akademiji likovnih umetnosti, se je Josip Tominc umetniško udejstvoval predvsem v Gorici, Trstu in na Goriškem, Medtem ko se je Franc Kavčič (1762—1828) poročil z Dunajčanko, se je Josip Tominc (1790—1866) poročil v Rimu z Italijanko. O obeh je izpričano, da sta govorila slovenski in se čutila Slovenca, čeprav v okviru avstrij-stva. Vsaj tri podobne primere poznamo tudi v okviru slovenske literature. Pesnik Josip Stritar se je poročil z Dunajčanko in njegovi potomci so postali v dunajskem okolišu avstrijski Nemci (Strit-ter). Jovan Vesel — Koseski se je poročil s Tržačanko — Italijanko in njegovo potomstvo se je prekrstilo v — Ves-sele. Prav tako se je primerilo Francu Cegnarju, o katerem v zvezi mi je pripovedoval stari slikar Klemenčič sledečo dogodbico: Za časa prve svetovne vojne je služboval v Pulju kot rezervni o-ficir. Predstavit se mu je prišel neki italijanski uradnik in povedal svoje ime, ki ga je Klemenčič razumel kot «Cenja». Ko sta se dolgo menila, mu pravi uradnik: »Tudi moj oče je bil Slovenec, slovenski pesnik celo.« Kle menčič se je začudil in rekel, da ne pozna slovenskega pesnika z imenom «Cenja» Nato uradnik: »Mislim, da se izgovori slovensko nekoliko drugače, morda — Cegnar.« Kolikor mi je znano, si niti Nemci ne lastijo Stritarja za svojega pesnika in niti ne Italijani Koseskega in Cegnar-ja za svojega. A za to bi ne bili nič manj upravičeni, ka-k°r so upravičeni lastiti si Kavčiča ali Josipa Tominca. Hočem reči, da kakor ne pade nikomur na um, da bi imenoval Stritarja za nemškega in Koseskega in Cegnarja za italijanska pesnika, je prav tako nelogično proglašati na primer Slovenca Josipa Tominca za — italijanskega slikarja. Taka nelogičnost je o-mogočena pač samo zato, ker se izraža pesnik v besedi, ki je že sama po sebi nedvoumen izraz narodnostne pripadnosti, medtem ko se izraža slikar v podobi, ki je narodnostno vse bolj nedoločena. Povrnimo sa k razstavi. Dr. Izidor Cankar piše v u-vodu; »Na čelu našega sli karskega rodovnika iz časa klasicizma in romatike stojita dva velika umetnika, ki v vsem obdobju, na katerega se ta razstava nanaša, nista imela enakovrednega potomca: Lovro Janša in Franc Kavčič. Janša je zgolj krajinar, Kavčič historijski slikar in oba sta na višini svojega časa ter se morata meriti s svetovnim merilom.« In ob zaključku svoje obravnave o teh dveh slikarjih dodaja pisec: «Z Janšo in Kavčičem je naše slikarstvo bilo na višini tedanjega evropskega slikarstva, česar za slede- čo dobo, prav do J. Wolfa ni mogoče trditi.« Romantični klic po povratku k naravi, ki ga je sprožil v svet J. J. Rousseau, odseva iz slik (na razstavi olje: «Gorska pokrajina« z razvalinami) in risb Lovra Janše (1749—1812). Tu so divje romantične strmine in prepadi, samotna drevesa, vodopadi, mračno zasanjene krajine. Kot nekakšna reakcija (rekel bi: v dialektičnem smislu) učinkuje umerjeni klasicizem Franca Kavčiča z njegovimi antičnimi motivi, figuralnimi kompozicijami, ki so tipične za dobo francoske revolucije in dobo tik po njej ob istočasnem ponovnem odkritju antike (Winkelmann in drugi). (Tu mi ne preostane drugega. kot da še enkrat opozorim na uvodno študijo dr. Izidorja Cankarja, ki je v skopih besedah tako temeljita in vseobsežna, da bi jo moral recenzent od kraja do konca citirati, oziroma, bolje, časopis ponatisniti.) Vzorno urejena razstava nam v nadaljnjem prikazuje razvoj našega slikarstva ob prehodu iz prvotne romantike (Janša) in klasicizma (Kavčič) v tako imenovani ((bidermajer«. stil umirjenega in samozadovoljnega malomeščanstva in — pri nas še posebej — provincializma, značilnega za dobo Metternichovega absolutizma in «svete alianse«. Tu se slovensko slikarstvo, kot ugotavlja dr. Cankar, oddalji od tokov takratne evropske umetnosti in zdrkne v ozki domačnostni malomeščanski provincializem. Ce pade s to oddaljitvijo od evropskih umetnostnih tokov tudi umetniška kvaliteta, pa se mi zdijo dela teh slikarjev vendarle s tipološkega in karakterološkega vidika izredno zanimiva in poučna. Mislim namreč na portretiste Josipa Tominca, Matevža Langusa (1792—1855), Mihaela Stroja (1803—1871) in deloma Franca Kurza pl. Goldenstei-na (1807—1878) in Antona Ka-ringerja (1829—1870). Mislim namreč na tipiko obrazov, fiziognomij, pričesk, (fizure), noše oziroma mode in drugih značilnosti dobe. Francoska revolucija in napoleonska doba je ustvarila svoj »tip« človeka v noši, drži in zunanjosti, ki se je — zla-sti v provinci, kamor je zašel pozneje, navadno, ko so Napoleonove vojske že odšle — ohranil še dokaj časa. Tako vidimo na Langusovih portretih, a tudi na nekaterih Tominčevih in začetnih Stroje vih mlade može z gladko o-britimi obrazi, z zalisci (negovanimi, seveda), ki zbujajo vtis^ svobodno padajočih las, tipično «napoleonidskimi»i frizurami, ki bi delale čast kakemu Stendhalovemu Julienu ali Balzacovemu Lucienu. Dr- že teh mož (za primer: Langusov Matija Cop) so toge, stroge, «napoleonidske» Dame, pretežno meščanke, nosijo še v tridesetih, štiridesetih letih ((revolucionarne« dekolteje, obleke so prosto in preprosto spete (imitacija antike), pričeske so še rahlo »antikizirajoče«. Toda prodirajoča stabilite-ta, ki sta jo ustvarili «sveta aliansa« in Metternichova reakcija, kmalu prežene preostanke revolucionarnega duha, pa čeprav bi se kazal samo v nedolžnih pritiklinah, kakor sta moda in pričeška. Naenkrat se pojavijo na portretih mesto goloobritih obrazov košate brl«? in, če je ie mogoče, tudi zametki ((cesarske« brade. Zenski dekolte se umika oškrobljenim čipkam, oprsja so stisnjena v steznik, malomeščanski bidermajer prodira skozi vse pore m kanale v fiziognomijo, držo in nošo ljudi. Tu vidimo portrete zahajajočega plemstva in portrete vzhajajočega meščanstva s prvimi, domačimi kapitalisti, industrialci in trgovci. Prikaže se nam cela galerija tipov ljudi svoje dobe, ki strme v poznega gledalca — potomca, kakor bi mu hoteli povedati, da so tudi oni nekoč tu živeli in uživali ugled in. spoštovanje. In da bo tudi nas nekoč doletela ista usoda, da bo pozni zanamec strmpl v naše slike na steni, ko tildi nas več ne bo. Q krajinskih panoramah Marka Pernharta in Karinger-jevih krajinah sem poročal v »Primorskem dnevniku« ob lanski razstavi ((Slovenske planine v sliki«. Vendar učinkuje predvsem Anton Karinger (1829 1870) na tej razstavi, kjer so razstavljeni tudi njegovi portreti, precej različno. Njegovi simpatični bidermajerski portreti pridajejo nehote tudi njegovim romantičnim pokrajinam rahel bidermajerski nadih, kar pa ne jemlje njegovim krajinam na vrednosti, ki se izraža v dobrem obvladanju risbe in čopiča in v neki vedri otožnosti. Marko Pernhart (1824 do 1871) pa nam vnovič razkazuje svoje razkošne panorame in poglede z naših vrhov (Triglav, Stol, Srnama gora) mi-nuciozno izdelane in romantično potencirane v prisiljenih konicah vrhov in temot-nih globinah prepadov. Razstava ((Klasicizma in romantike na Slovenskem« je tako po razstavljenih delih in ureditvi kakor po tolmačenju dr. Cankarja ena izmed najzanimivejših in vsestransko najdragocenejših razstav, kar smo jih videli v zadnjem času. Odpira poglede v našo preteklost, razkazuje umetniške storitve naših prednikov, razveseljuje okus in bogati duha obiskovalcev. VLADIMIR BARTOL nedeljsko a ib Z občutkom pomilovanja in groze nad usodo uboge, starke sem stopil pred profesorja M. in mu sporočil, da sem pripeljal z reševalnim avtom starko na oddelek, kot mi je bil v telefonskem razgovoru predpoldne dovolil. Profesor M. je bil izredno ljubezniv gospod. Bogat znanja in življenjskih izkušenj je bežno povprašal po stanju bolnice, postavil z lahkoto diagnozo in kajpak tudi prognozo bolezni od kapi zadete enainosemdeset let stare žene. Stara mati je bila zaradi kapi duševno odsotna in ni vedela, kaj se ž njo dogaja. Ni vedela kje se nahaja in ni spoznavala sorodnikov. Imela je docela zmedene predstave o času in kraju ali, kot pravijo strokovno, bila je časovno in krajevno dezorien-tirana. Ko sem se poslavljal od nje mi je prišla nenadno v glavo misel, da je pravzaprav tako stanje tudi neke vrste sreča in velika dobrota, kajti tak bolnik je živ le še fizično ter je razumsko in duševno že odmrl. V tem primeru je po filozofski teoriji, ki sem si jo bil pri priči ustvaril, prehod v večnost postopen: najprej preneha živeti duševno in potem telesno. Sodil sem tudi, da je v tem primeru telesna smrt gotovo veliko lažja, če odvzame takemu človeku narava razum, to je tisto merilo, s katerim lahko še presojaš nesrečo odhoda iz življenja in lastni konec. Stari mati je bila nekoč izredno lepa ženska. Visoka, lepe polti in skladno grajene postave, Lepe črne oči so spremljale vselej z vidnim zanimanjem vsako moje izvajanje še v tistih časih, ko sem kot mlad medicinec zahajal k nje.i kot k svoji drugi materi. Ko se spomnim na tiste čase me mika, da bi klel. Tako kruti se mi zdijo neizprosni zakoni naše narave, ki v nekaj desetletjih spremeni krono stvarstva v pravo razvalino. Kot pač v vseh bolnišnicah, tako so tudi na tisti kliniki bili dovoljeni obiski bolnikov enkrat tedensko in sicer ob nedeljah. Zgodilo se je, da so se neke nedelje zbrali številni znanci in sorodniki ob postelji stare matere. Prepolna soba obiskovalcev je bila ob tistih urah bolj podobna Židovski šoli, kot pa klinični bolnišnici. Bili pa so obiski v veliko tolažbo trpečim bolnicam in nič manj sorodni• kom in znancem, ki so iz različnih nagibov prihajali na obiske na kliniko. Tisto nedeljo so se torej zbrali ob postelji starke hčere, sinovi, ki so poznali mater le Še iz starih fotografij, z ženami, sinovi in snahe hčera, prijateljice in daljni sorodniki. Stara mati, ki je večidel tedna prespala, je prav začudeno gledala skupino ljudi okoli sebe. Kdo ve kaj si je mislila, ko je videla okoli sebe vse te ljudi. Njeno stanje se je sicer po mnenju zdravnikov v zadnjem času nekoliko izboljšalo, vendar je, kot bomo ie videli, imela še vedno težave v spoznavanju sorodnikov, ki so prihiteli na obisk bolj iz radovednosti nad videzom starke kot pa iz sočutja do njene zle usode. Sorodniki in znane i niso kazali namreč toliko zanimanja za njeno bolezen, kot pa za to, da se na svoje oči prepričajo o trditvah ljudi, ki $0 staro mater že bili obiskali in trdili, uda je neumna«, eda ne pozna ljudi«, da jih venomer zamenja med seboj in «da nič več ne razume«. Gospa Konova, njena stara. dobra znanka, ki pa je biia veliko mlajša od stare matere, je ves čas silila v začudeno starko: «Kaj nč, frau Bezjak, da me poznate!« in pa eSaj veste kdo sem«, in podobno. Gospod upokojeni finančni nadsvetnik Edvard, mož, ki so si ga predajale države in režimi v nasledstvo, ki se ni nikdar dobro naučil državnega jezika, ki je v razgovoru pri vsaki besedi ponavljal «a- a- a-v, je silil v nebogljeno starko, daljno sorodnico (to sorodstvo je segalo namreč v dobo, ko so v prejšnjem stoletju vozili na vozeh iz Ljubljane v Trst kislo zelje v sodčkih.) ter jo stalno nadlegoval z vprašanji: eJohana, a, a, Johana, ze, a, znas no, a, Edvard je tukaj a!« Bližnji sorodniki so stari materi izkazovali vse mogoče ljubeznivosti. Brisali so ji slino, ki je po malem tekla iz ust, božali uvela lica in nekoliko izboklo levo oko, ravnali vzglavje, skratka izkazovali so ji toliko pozornosti kot nikoli poprej v življenju. Ko sem vse to videl sem prišel do prepričanju, da mo. ra človek resno zboleti in se približati stoletju starosti, če hoče presoditi kako ga ljubijo sorodniki in prijatelji in kaj so vse voljni storiti zanj v njegovi nesreči. Stara mati' je le začudeno gledala zdaj tega, zdaj onega prisotnih rahlo stokala in tu pa tam se je v znak radosti nad obiski in nežnostjo sorodnikov celo nasmehnila. U boga starka! Najbolj uporna v svojih poizkusih in preiskavah o tem, ali so ohranjene spoznavne lastnosti stare matere in v kolik i meri, je bila gospa Konova. Hotela je dokazati vsem prisotnim, da jo ima starka najbolj pri srcu ter je venomer silila v starko z vprašanji: «No, frau Bezjak, kdo sem jaz? Saj me poznate, kaj ne? Saj veste kdo sem?« in podobno. Ostalim prisotnim dali drugi, ko bi prišli prazni in ko bi v svoji veliki vnetni za izboljšanje starkine bolezni ne poizkusili vse in ji ne izkazali vsaj enkrat tedensko svojo ljubezen, svoje sočutje in zaskrbljenost. Ko bi ne delali tako bi njih vest ne bila mirna. Tako so se tudi tisti, ki že dolga leta niso videli stare matere, potolaži- sorodnikom to ni bilo prav li in odhajali zadovoljni in ponosni nad svojimi dobrimi posebno všeč in so s pritajenim veseljem čakali, da se bo stara mati zmotila. To blamažo so od vsega srca privoščili vsiljivi gospej Konovi. In res zgodilo se je tako, da je stara mati. očitno naveličana nad stalnimi eksperimenti, kratko in malo zabrusila gospej Konovi, da je gospa Bezjak. Lica vseh prisotnih so nenadno zažarela radosti, češ «fu imaš plačilo za svojo vsiljivost«. Ne bi bilo omikano in tudi ne spodobno, ko bi vsi ti obiskovalci prišli k stari materi prazni. Zato ji je prinesel vsak nekaj za priboljšek k ne prav posebno izbrani bolniški hrani. Tako so ji sinovi hčera tlačili v usta po koščkih klobaso, drugi piškote. tretji torto, četrti krhlje pomaranč in tako dalje. Tudi v tem vprašanju si prisotni obiskovalci niso bili edini. Eni so ugovarjali, da ni treba stare, matere pitati s klobaso, češ da je težko prebavljiva ko so drugi prisegali, da edino z vitamini bopate pomaranče lahko pripomorejo stari materi k umski razbistritvi. Verjetno so se vsi motili toda, kako bi jih gle- deli. Obiskali so bolnika in nasitili so lačnega. Tudi tisto nedeljo so odhajali s klinike po opozoritvi bolničarke «da je čas obiskov potekel« skupaj iz sobane. Na bolniškem vrtu je še dolgo trajal posvet, kaj bi lahko še vsak storil za staro mater. Vsakdo je hitel razlagati svojo pripravljenost na žrtve in sleherni je bil poln pametnih nasvetov. Tu pa tam je bilo slišati tudi kako ostro besedo na račun zdravnikov, kajti sedaj bi bilo treba storiti to in ono, za to da se stari materi pj možnosti takoj vrne i razum i zdravje. Prerekali so se tudi o tem, koga je stara mati spoznala in koga ne, ali je duševno bolj bistra kot zadnjič, kaj vse govore ljudje o tem in onem sorodniku v zvezi s staro materjo, ki jo iz brezsrčnosti še ni obiskal in tako dalje. Stanje stare matere pa je vedno enako in vsako nedeljo se ponavljajo mučni prizori ter vsako nedeljo znova mučijo našo staro mater z vprašanji kdo je ta in oni, kje se nahaja in kateri dan je na koledarju. ODGOVOR JUGOSLOVANSKIH ŠTUDENTOV MSZ še vedno v službi Kominforma Jugoslovanski študenti so odklonili vabilo na zasedanje MSZ in na mednarodne športne tekme v Budimpešti Mednarodna študentska zveza, ki ima sedež v Pragi in je popolnoma pod vplivom Kominforma, je povabila Zvezo študentov Jugoslavije, naj pošlje na bližnje zasedanje Sveta Mednarodne študentske zveze svoje zastopnike. Jugoslovanski študentje so istočasno prejeli tudi povabilo, naj se udeleže velikih študentskih športnih tekmovanj, ki jih pod pokroviteljstvom Mednarodne študentske zveze prirejajo v Budimpešti konec julija in začetek avgusta. Centralni odbor Zveze študentov Jugoslavije je udeležbo odklonil, ker je mnenja, da Mednarodna študentska zveza ni v bistvu spremenila svojega odnosa nasproti jugoslovanskim študentom, odkar so jugoslovanski študenti v letu 1948 in 1950 bili izpostavljeni nesramnemu napadanju s strani vodstva te organizacije. Mednarodna študentska zveza je 1. 1950 izključila jugoslovanske študente iz svojih vrst, ker se niso uprli obstoječemu redu v svoji državi. Ker je delo Mednarodne študentske zveze še vedno enostransko in v službi kominformističnih sil, se jugoslovanski študenti KAJ PRAVIJO 0 SLOVENSKIH OTROCIH NA DUNAJU Slovenski otroci na dobrem dasu Dunajska «Arbeiter Zeitung» opisuje življenje otrok v počitniški koloniji na Schafbergu pri Dunaju V dunajski «Arbeiter Zei- tung« opisuje njen dopisnik življenje slovenskih otrok na počitnicah v Avstriji. «Dva o-troka se pred barako v dežju zabavata z žogo«, pravi med drugim. «Videti sta kakor dunajska otroka, govorita pa tuj jezik in njuni imeni sta tuji. Pred nekaj dnevi je prispelo iz Slovenije v Avstrijo 113 otrok. Tri tedne bodo preživeli na Dunaju, prav toliko dunajskih otrok pa pojde na počitnice v Split. Za zdaj so. imeli mali gostje z juga pri nas malo sonca. jo v svojih kojah, kjer so po štiri in štiri skupaj, vzoren red; vse se sveti, vse je snažno. Snažilke v barakah jugoslovanskih deklic skoraj nimajo kaj opraviti. Tudi dečki so vljudni, snažni, izredno pridni in dobro vzgojeni. Samo dvoje pogrešajo: sonca, ker bi radi plavali, in nogometno igrišče. Radi bi se namreč v nogometu pomerili z avstrijskimi dečki. Cez nekaj dni bodo že imeli v bližini na razpolago tudi nogometno igrišče. Otroci na Schafbergu pa _ . . , , | irnajo še druge načrte. Tako Pac pa so se ze kar dobro . pripravljajo šahovski turnir seznanili s svojimi avstrijski- jUgoslavija:Avstrija. telovadni mi f 0110 1*1 C1 i »1 tMK»«iSl>>nMi J . nastop in umetniški program mi tovariši in tovarišicami. Skupaj z jugoslovanskimi o-troki preživlja namreč počitnice 43 koroških otrok, vsak dan pa pride kakih 30 dunajskih otrok k njim na obisk na Schafberg Tam se podnevi igrajo, zvečer se vrnejo k staršem. Jugoslovanski in avstrijski otroci so se že spri-jateljili. Posebno lahko je navezati stike z jugoslovanskimi otroki koroškim otrokom saj znajo slovensko. Pedagoška voditeljica počitniškega doma, Trude Poschel, ne bodo udeležili prireditev I kar ne more prehvaliti jugo-in zasedanja te organizacije, slovanskih otrok. Deklice ima- TAM, KJER SO NEKOČ ŠEPE1ALE JELKE UHO GORSKO PESEM Dolina, v kateri je nekoč tiho žuborela Lokvarka, je vsa prekopana in razlita - Potok je ustavil velik jez-Za jezom bo nastal rezervoar 30 milijonov prostorninskih metrov vode > j j Mladinske brigade so noč in da na delu Tam, kjer so nekoč šepetale jelke tiho gorsko pesem, kjer se je daleč naokoli širil vonj smole, kjer so veverice uganjale svoje norčije in so se v globokem snegu prepletali sledovi volkov, tja je prišel človek in prinesel s seboj nemir. Začelo se je zdavnaj in postopoma. Najprej so prišli ljudje s posebnimi napravami, jih postavljali zdaj na enem, zdaj na drugem mestu, gledali vanje kot da so daljnogledi, klicali drug drugemu in odšli dalje. Hodili so po krajih, kjer ni bilo poti, čeprav se je v dolini vijugala bela cesta. Nekaj so iskali, proučevali; kadar so bili trudni, so sedli na odpadlo porumenelo igličevje. Med njimi so bili inženirji, geologi in drugi strokovnjaki, ki so raziskovali teren, če bi bil pripraven za graditev velikanskega vinodolskega jeza. Z vrhov dreves so kukale veverice in se čudile, kaj le delajo ti nepoklicani ljudje tukaj. Nepoklicanih pa je bilo vedno več; vsak dan so prihajali novi. In tako je počasi, ne da bi gozdni prebivalci opazili, kako je do tega prišlo, zavladal v nekdaj mirnem jn zelenem Gorskem Kotoru tak hrup in vrvež, kakršnega ne pomnijo. Prišle so mladinske brigade in se utaborile pri Homeru. Nekega dne je eksplodirala piva mina. Zadrhtele so jelke in z njih so se usule iglice. Zagrmela je druga in v zraku je žvižgalo razstreljeno kamenje. Ko se je polegel prah, so ležali naokoli veliki kupi kamenja. Tega so mlade roke drobile. Minilo je leto... dve. V jez je bilo vgrajenih že 290.000 prostorninskih metrov kamenja, ilovice in cementa. Tretje leto. Zadnji uspehi tekmovanja; 1800 prostorninskih metrov v eni izmeni — cilj je 2000, Kljub dežju je bil plan dosežen in presežen. Prednjačile so Varaždinska, Slatinska, Našička. Vmkovač-ka in Glinška; vse brigade tekmujejo, težko je reči, katera je najboljša. Delalo je mnogo mladih rok. Najmočnejše brigade so odbirali za delo v kamnolomu, Tudi danes je tako, samo da so zdaj minske eksplozije mnogo bolj pogoste; sliši se, kot da bi divjala huda bitka. Dolina, v kateri je nekdaj tiho žuborela Lokvarka (poleti je včasih tudi presahnila) je vsa prekopana in razrita. Potok je ustavil veliki jez. Ta predel je najbolj podoben bojišču. Po ozki, strmi progi tečejo polni vagončki kamenja k nenasitnemu jezu, ki ga že nekoliko let spitajo* s šestimi vrstami gradiva. Z drugega hriba vlačijo dolge vrste va-gončkov zemljo in druge primesi, ki so po strogem proračunu strokovnjakov potrebne za graditev jeza. Tudi tam teče znoj; buldožer hrumi ter si prizadeva, da bi se zagrizel čim globlje. Pod njim čakajo fantje in dekleta z lopatami. Brigade zapisujejo svoje obveznosti z gostim beležem na visoko steno; prihajajo in odhajajo s pesmijo in nosijo majhne, rdeče zastavice, ki pripadajo danes eni, jutri spe* drugi četi. Prihajajo naliv; in perejo številke, izpisane z apnom. Brigade se menjajo. Dela se mnogo in z vsemi silami. sleherni prostorninski meter. V letošnjem aprilu ni bil dosežen plan. Vgrajenih je bilo 6496 metrov zemlje. Malo — pravijo mladinci. Daleč pod pričakovanjem — dostavljajo drugi. Morda nam bo ma.i bolj naklonjen. Vsi u-psjo. Maj jih je prav tako pustil na cedilu. Nekoliko bolj je le toplo.. Mladinci so zadovoljni. Naj bo toplo, storili bodo lahko več. V jez so vgradili 22.187 metrov. Se vedno pod planom. Prihaja poletje, nadoknadili bodo zamudo. Poletje je v polnem razmahu, toda ne brez dežja. 190.000 kubikov je treba letos steptati v jez, da se bo začela Lokvarska dolina polniti z vodo. Tej dolini so že dali ime; Mladinsko jezero. Jezera še ni, toda bo; v to nihče ne dvomi. Dolgo bo šest kilometrov, vijugasto, prozorno in plavo, kakršna so lahko samo gorska jezera Za jezom bo nastal velikanski rezervoar tridesetih milijonov postomin-skih metrov vode. Ta zemeljski gorostas, unikat jugoslovanske hidrogradnje se bo dvigal 42 metrov visoko. Tretji hrib med dvema naravnima! Kako je človek neskromen, toda kako uporen v zamislih, neodjenljiv pred težavam; in nepremagljiv v hrepenenju za lepšim. Ničesar ni, kar bi se lahko Toda dež pada, prihaja ne- } uPrl° človeški volji, prav po-skončno letošnje deževje. Cas sebno pa volji mladih ljudi. s katerim bodo nastopili za slovo 25. julija. Med sedmimi jugoslovanskimi vzgoji l-lji, ki brez izjeme gladko go-gore nemški, je tudi neki pro. fesor glasbe. Med mladimi gosti je mnogo otrok padlih partizanov in precej je za glasbo zelo nadarjenih. Neka 7-letna deklica igra na violino kot odrasla. Nekaj človek na jugoslovanskih otrocih zlasti takoj opazi, namreč izredno ljubezen do živali. Takoj so vzljubili dva psa in tigrasto mačko v počitniškem domu. Ko so prišli v taborišče, so ob pogledu nanje takoj odložili prtljago, se zbrali okrog njih ter jih jeli božati. Za prvi izlet so si kot ljubitelji živali izbrali seveda Schonbrunn in živalski vrt. Voditeljica taborišča jih je prvi dan pozdravila s kratkim nagovorom, ki ga je prevajal neki jugoslovanski vzgojitelj. Zaključila ga je s pozdravom avstrijskih socialistov «Freundschaft» (prijateljstvo). Ko je učitelj svojim gojencem prevedel pomen tega pozdrava, je iz stotine otroških grl zadonel odgovor; «Freundschaft». Počitniški dom na Schafbergu je najboljše poroštvo, da bo zraslo iz skupnega bivanja avstrijskih in jugoslovanskih otrok resnično prijateljstvo«. ški vožnji z nakupom predpisanega obrazca K-13. II. JUFIZ bo mogočna manifestacija jugoslovanske filatelije in korak dalje v prizadevanju za mednarodno priznanje Lovrenca Koširja in njegovega prvenstva v predlogih za uvedbo poštne znamke. GENERALI, ADMIRALI IN ŽUŽELKE Mladinski zbor v Jugovzhodni Aziji V Jugovzhodni Aziji se začenjajo že dalje časa razna mladinska gibanja v večji meri zanimati za razširitev vpliva med mladino. Mladinske organizacije so v teh dr-ž,avah predvsem del raznih političnih strank, ki jih ustanavljajo izključno zato, da med mladino razširjajo svoje nazore in svoj vpliv. V Burmi in Indoneziji so predvsem organizirani študenti, sedaj pa tudi druga mladina — čeprav jo je sorazmerno malo včlanjene v razne politične organizacije — dobiva vedno nove organizacije, od katerih mnoge delujejo kot polstro-kovne ali zabavne. Sedaj pripravljajo večji mladinski zbor vse Jugovzhodne Azije. Z-bor bo predvidoma v Bataviji v Indoneziji. Namen zbora je, da se mladina teh dežel pobliže med seboj seznani in da se dogovori o nadaljnjih stikih in medsebojnih zvezah. Ameriški general Gruen-ther ni le velik strateg, marveč tudi strasten entomolog, ki posveča ves prosti čas študiju življenja žuželk. Nedavno je povabil admirala Radforda na kosilo in mu pripovedoval o svojih ugotovitvah o žuželkah. Predvsem je govoril o mravljah in o njihovi »družbeni ureditvi«. «Mravlje imajo presenetljiv sistem; zakone poznajo podobno kot ljudje, imajo policijsko organizacijo za ohranitev reda in celo armado z obrambo.« Admiral Radford je kimal nazadnje pa je dodal skeptično: «Ne vem, kako jim vse to uspeva brez mornarice«... SLIKARSKE BARVE SO LUKSUS? Srdit boi se bije v brazilski vladi, nasprotnika sta dva ministra s svojimi uradi, finančni in prosvetni. Finančni minister Aranah je namreč nedavno označil slikarske barve za luksus m je nabil nanje tako visok davek, da je postala uporaba barv brazilskim slikarjem zares luksus. Ta u-krep pa je srdito napadel prosvetni minister Balbino, kajti po njegovem mnenju so barve neobhodno potrebno sredstvo za izvrševanje poklica. Spor je dvignil nemalo prahu, slikarji pa so se maščevali finančnemu ministru s tem. da so popolnoma opustili slikarsko barvno tehniko. Niti ena tuba z barvami ni šla v prodajo. Da bi bila njihova «stavka» popolnejša, so nedavno organizirali veliko razstavo, na kateri sodelujejo vsi brazilski slikarji; razstavili so samo čmo-bele podobe OD 29. VII. DO 8. Vlil. biti, dnevi minevajo. Kadar pa pokuka sonce, gradbišče oži vi kot mravljišče. To, kar se petem dogaja, je pravi juriš, vejna za vsako sekundo in O tem šume jelke in pojejo tiho gorsko pesem, na gradbišču pa divja načrtna in neprestana borba. MILAN CUCKOVIC Anton Aškerc: occ TLAKA Riše: S. Pahor Na grajskih tam vratih, čuj. Junaških par pleč se ob du- Ej, rožnih st vencev gotovo buh. buh, buh! r' uPre ~ det>et <(Hoj, odpri Mehovčan, ki ješ 8 teiai*v no mah 0 same na tešče ie molil, ker mož si 1 J zagrme: naš kruh! „Xu sm0j no tu smof — Do- tl ,vet ~ Na tlako smo ravnokar prišli!« bro jutro! hrbtj je čutijo naši? In v cerkvi, — kak včeraj si Na tlako mi tvojo smo prišli «Na delo! — iz grl sto po tam vzdihoval! danes! gradu grmi M f . , «da zveste, kje hlebec vas Da tepeš premalo nas. si se Na delo, lenuhi! Na delo grad kesal ves! Na jablani ali na hrastu! tam v klopi klečeč pri oltarju?. Ne jč naj, kdor delati nočel .(Nadaljevanje II. JUFIZ v Ljubljani Deske tmre Mizarji podjetniki i ohranja zdrave in zadovoljne in Vam mesečno prihrani mnogo esr laj, »k. °eie Zapomnite si: „LEO*• mora v Vaše gospodinjstvo 1 Naročilo sprejema s takojšnjo dostavo in petletnim jamstvom tvrdka TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJ*5 s s Sib9 v>ns tSfjj ^iu 'bhc hlor dobi °sta NAŠI KRAJI IN LJUDJE ~\ J Med ZABBBŽHIKI V SOIČM1 ISTRI 200 let bodo vzdržale oljke razmnožene na nov način iz semen frniljenje svinj z ribjimi odpadki - Poskusni odprti hlev v Ankaranu za 60 goved lz lista «Naša vasn, ki izhaja v Ljubljani ponati-skujemo skoraj v celoti članek — reportažo Med zadružniki v sončni Istri. «Naša vas» objavlja poleg teportažnih člankov iz področja kmetijstva predvsem članke o kmetijski problematiki v Sloveniji zanimive članke iz svetovnega "kmetijstva kakor tudi zelo koristna praktična navodila za kmetovalce. List «Naša v, Miklošičeva cesta 6. V Škocjanu Vzbudijo našo pozornost skrb-0 obdelani nasadi s tablica-.*> na katerih so številke in ?ena. Z lepe asfaltirane ee-e_zavijemo v Zavod za po-”? vanje gospodarstva kopr-eEa okraja. Ze smo sredi po-ovora z direktorjem dr. ■jnkom Kovačičem in z u-e Dikom «Kmetskega vestni-a» dr. F, Juriševičem. ^gledujemo si poskusne na-, ,e ^ sort krompirja, pa na-c Paradižnikov, ki zaradi ft0°,Cnih stebel ne potrebujejo an* opor. Našo pozornost zel U^° ne^na stebla s svetlo-m 6n.imi lističi oljk, ki jih razvezujejo na nQV na^jn jz se_ r-fla- Zaradi močnejših kore-Prne te °l)ke odpornejše j 1 suši :n mrazu. Baje bo-„ Vzdržale 200 let. Za oljčne lOoo ! so določili še okrog dTi °*ike bodo na let0 ij0 e 400.000 kg olja, ki ga ja v potrebovala industri- “Psefviranja rib. ie tudi Poskusni lani razn'h trtnih sort in dai»i Ure^en matičnjak, ki bo dv„, cePljenke za potrebe ah okrajev. PozLnekai je vzbudilo našo akaci'10St' ^ senci svetočih k> Ir morju rede svinje, jo JI t")je odpadke in rije-De j!om0rskern blatu, kjer živalic ika užitnih morskih giblje;' sšiči, ki se stalno znajo prostem, ne po- ina ^.obeniH bolezni. ^Vod • Vod teraj. ie pred dvema leto- ‘tVd na svojem pose- PosltUj^Abkaranu 67 m bolg 8ov, i |i> A ib •.c / I „,ca odprti hlev za 60 ProS(oL e krave so telile na Progfj Tudi telički žive na Pole^-ob vsakem vremenu, tet m ""žltetr ~ ostro _ burjo >Vetlo7az°m pozimi.'"^jra?,1 vWiVa in sveži zrak ugodno jo - J° Da odpornost in več-bj kr°ltV0<*nost živine- Pora-ve v'n* se ni povečala. Kra-lostej- odprt'h hlevih imajo h dtako in stisnjene postni 2116 luknjice), zato po-kakg-^ptbljaj0 manj toplote ao ; zivina, ki preživi veči-. jj 5a v zaprtih hlevih. Srjd. tobu doline ob Rižani ton Say.ekk° hladilnico za 600 shr ■'n zelenjave. Tu bo-tije, ja anievali predvsem Češ-So 'sart0«tvu. Do 1. 1938 Se PnUstd, kar 30 zadrug. ISdR >944 S? S’51' Za,rli d° bijj ' ts*ko da sta Jeta 'sib, 2aai6* *v le koprskem okraju e zadrugi. nSov, '90 odst. delovnih t-irtn'kov '*ev- delavcev in j' 6a Jdruženih v zadru-d^Ujej! skuP niipt močmi 6k kinp.,0 PredA.Pm napre-JPet lstva 11 tl'ors(,dl'V.'mo Po lepi cesti skem področju zapada v čedalje večjo stisko in je na poti obubožanja. Avstrijsko kmetijstvo je lani preseglo predvojno višino pioizvodnje krompirja in mesa. Zdaj tudi že proizvodnja mleka presega povpraševanje. Ti pridelki so se začeli občutno pocenjevati. V zvezi s tem je tudi država odpovedala svojo podporo pri krmilih. zato je bilo razmerje med cenami (v šilingih za kg) naslednje: ceno. Toda v gozdovih ni mogoče najti nadomestila za zmanjšane dohodke: v avstrijskih gozdovih je za nad 80 milijonov m3 posekanega preveč lesa; na Koroškem se je zmanjšal povprečni premer na žage pripeljanih hlodov že na 26 cm. V Avstriji je na ravninskih področjih 3,247.067 ha kmetijske in gozdarske zemlje, v alpskem območju pa 4,505.748 ha. V alpskem območju živi 66.280 delovnih kmetov, ki imajo povprečno Po 8,2 ha zemlje, in 32.176 veleposestnikov ter gosposkih kmetov, ki pa imajo povprečno po 121,8 ha. Na posest veleposestnikov odpade povprečno tri četrtine gozdov. Mnogo boljši tudi ni položaj delovnega kmeta v ravninskih krajih. Tam je 193.375 delovnih kmetov, ki imajo povprečno po 7,6 ha zemlje; 33 344 pa je zemljiške gospo- Portič v :l )evinu “bali in že smo v Izoli, lenem mestecu °rski Dre .......... E(C*Ustr'3o 2V'l'm ribištvom in ^ konserv. Po-ti, -Z*. * Predsednikom h1 s‘w;use *tov-nr"- vii d“lih 2Cem 0 “bnovitve- fe4 v Rort-g , ga ie obno' ‘t'bV3>ada^\n > ^ “v. lrna luštno i kle-cene u , za vino Nil1, pr°dati ž°r.{e bi ga Kh? « ‘rgo^soni. Ves doma z vinom itiK s°dneiš„ ' k° so dobe V istem času so se orodje, stroji, obleka in obutev podražili za približno 10 odst.; pošta in železnica pa sta podražili tarife za 25 odst. Primerjava kaže, da je lani nastala razlika med donosnostjo kmetovanja v ravninskih žitorodnih in v gorskih krajih; prizadeli so gorski kraji. V alpskih krajih sta samo živinoreja in pridelovanje krompirja namenjena za tižno proizvodnjo, toda prav to blago se je pocenilo, medtem ko so se krmila in tudi krušno žito. ki ga morajo delovni kmetje v gorskih krajih precej kupovati, znatno podražila. Zunanji opazovalec bi u-tegnil pripomniti, da je treba v alpskih krajih upoštevati les. ki ima še zmeraj dobro ry. de, in njih posestva obsegajo povprečno po 49,9 ha. Medtem ko so v alpskih krajih razen večjega števila živine dohodki pri lesu merilo za deločanje donosnosti zemljiške posesti na osebo, v ravninskih okoliših pa odloča predvsem stopnja mehanizacije razen obsežnosti obdelovalne zemlie. Posest zemljiške gospode dovoljuje da se gospodar predvsem ukvarja z organizacijo proizvodnje in prodaje, razen tega je zanjo značilna popolna mehanizacija obdelave zemlje in drugih kmetijskih del. Vse to ni mogoče na kmetiji delovnega kmeta, ker primanjkuje tako delovnih rnoči, kakor tudi sredstev za investicije, ki jih zahteva popolna mehanizacija. Resna o-vira mehanizacije pa je še, da so zemljišča delovnih kmetov majhna in močno razkosana. Tako so proizvodni stroški na kmetiji delovnega kmeta zaradi pomanjkanja delovnih moč' — delavci so dragi! — trikrat do petkrat večji kakor na posestvih zemljiške gospode. Naj mimogrede o-menim, da na Koroškem odpade na posameznika, ki dela v kmetijstvu, povprečno 5 ha obdelovalne zemlje. V dobi, ko proizvodnja presega povpraševanje po kmetijskih pridelkih, ko zaradi naraščajoče nezaposlenosti kupna moč prebivalstva slabi in ko med pridelovalci vpliva na ceno pridelkov tisti, ki prideluje najceneje, je položaj delovnega kmeta tako v alpskih kakor nižinskih krajih težaven. Gre za njegov obstoj. To še tembolj, ker avstrijski kmet zaradi svoje miselnosti zelo podpira zemljiško gospodo. Avstrijski delovni kmet nima dobre politične in zadružne organizacije, kakršna bi imela jasne poglede na kmetijsko politiko in se uspešno uprla spletkam ter demagogiji zemljiške gospode ter postala, oprta na delavsko gibanje, v družbenem življenju činitelj, kakor bi ji šlo po številu delovnih kmetov. bi Po smrti dr. Bechingerja so nam tudi to pravico odvzeli na ljubo podjetjem, ki upravljajo ti kopališči in postavili tam napis (divieto d i ba-gno). Tako na tem delu naše obale nismo smeli in ne smemo več do morja. Pregnali so nas tudi pri portiču in v njegovi bližini, tako da nam je ostal le Še del obale na koncu drugega kopališča, do koder pa skoraj ni poti. Le slaba steza vodi do tja nad kopališčem, do katerega pa je treba potem še po tresi navzdol na prod po najnevarnejšem delu, na katerem se je že marsikateri kopalec potolkel. Ce bi do tja vodila primerna cesta bi ne bilo kaj reči, ker je kljub temu, da je kraj oddaljen, za kopanje vendarle zelo primeren, ker nudi mir in ker je obala pose naši ljudje in tam prebili tudi po cel dan, posebno še zato, ker je tam izvir zdrave pitne vode, ki jih drugod na obali ni. Okrog leta 1935 je kakih 300 metrov severno od zadnjega kopališča neki gospod, ki je tam imel stiojo vilo, zgradil zaseben portič, prehod mimo njega po obali pa je pustil prost tako, da so kopalci lahko nemoteno hodili na drugo stran proti studencu in na mirnejši predel o-bale. Po vojni v letu 1941 pa sta vila in portič menjala gospodarja. In novi gospodar je prehod mimo portiča zaprl z visokim betonskim zidom. Tako je ohromel ta prelepi del naše obale, da ne govorimo tudi o škodi, ki jo je s tem prizadel ribičem. Ce se komu od njih namreč kaj pripeti na oni strani portiča, niti ne more na to stran po pomoč, ker ni tam nobenega prehoda čez zidove pašt. nov na zgornjo cesto. Tudi iz turističnega vidika je bila s tem storjena škoda, saj se lahko sprehode ob naravni obali prišteva med turistične privlačnosti kakšnih tržaška okolica nima nikjer drugje, kot na odseku med Grljanom in svetokriškim portičem. Vprašamo se: Ali je kakšna postava, ki dovoljuje posameznikom zapirati obalo in s tem delati ljudem neprili-ke in škodo? Ali je prejšnji lastnik portiča pustil mimo portiča po obali iz ((dobrote*. ali pa je takrat obstajal kakšen pravičen zakon, ki je privatnikom prepovedoval samovoljno zapiranje obale? Tudi drugi gospodje so tam kupili svoj kos obale in jo bodo tudi zaprli. Tako bo polagoma kopalcem, ki bi si zaželeli nepokvarjene lepote na. še obale in mirnega počitka ob njej morska voda v Grljanu postala zares slana. M. G. še večkrat predstavili in to kot izvežbana igralska skupina. Tako smo sodili iz njih celotnega nastopa kot tudi iz posameznih vlog. Obisk je bil sicer lep, a bi bil še lepši, če bi mnoge ne bilo odtegnilo nujno delo. Hvaležni smo medvejski mladini za duhovno razvedrilo, ki smo ga tako potrebni, in upamo, da nas bodo kmalu spet razveselili. ŠEMPOLA) I\ov krov Že večkrat smo opozorili na nevarno križišče ceste Nabrežina — Šempolaj in poti Praprot — šempolaj in na nujnost postavitve odgovarjajočega znaka. Skrajni čas je, da se to končno zgodi. Pri nas imamo že tretji primer kaj pomenita trden sklep in za njim vztrajna volja za dosego lastnega krova, ker ni tuja streha nikoli prijetna. Tako smo nedavno dobili v vasi en dom več. Lastnik ga je začel graditi pred letom dni in se je pred nekaj tedni že vselil. Mnoga dela — in tudi takšna, ki ne spadajo v njegovo (mehanično) stroko — je izvršil sam in tako zmanjšal izdatke. Ce bi bilo več takih primerov, bi po naših vaseh šteli mnogo več delavskih domov. NABREŽINA MAVHINJE Gostovanje medvejske dramske družine V zgodovini smo se učili, da kamor je stopilo kopito hunskega konja (Huni so v 5. stol. po našem štetju napadli Oglej), ni več pognala trava. Danes velja to za angloameriška oklopna vozila, le z razliko, da je razdiralni učinek enega vozila za nekaj sto konj. Tako smo mo- Podle Vidalijeve parole Proti razkosanju STO! S to parolo so kominformisti in vsi italijanski iredentisti upali, da bodo vžgali plamen stavke, naperjene proti Jugoslaviji in našim naprednim težnjam in pridobili na političnem prestižu. Čeprav vsi z njimi vred vemo, da je bil STO pokopan že ob svojem rojstvu, ker so ga zavezniki poklonili Rimu — ali ni zadosten dokaz za to tristranska nota, vsa politika ZVU in 8. oktober!? — in čeprav je STO kljub temu še vedno zelo privlačna vaba, vendar ni bilo v stavki trohice plamena. Ni ga bilo. ker ljudstvo tem srečonoscem ne veruje. Zato je odveč tudi druga demagoška cigansko podla parola ((Tito je prodal Trst* Naši pametni in razsodni vaščani, ki so sledili razvoju tržaškega vprašanja, vedo na kateri strani je pošteno ii iskreno prizadevanje in kj nepoštenje in kupčija. Tito ni mogel Trsta prodajati in prodati. ker ga ni imel, in drugič, ker ga je z raznimi predlogi skušal rešiti pred. italijanskimi imperialističnimi kremplji. Ce ni uspel je kriv tudi Vidali, ki je Trst ponudil Italiji, že z razbitjem nase delavpke enotnosti in ji ga dosledno prodaja že celih šest let. A Vidali je pretkan jezuit, ki zna kupčevati s pretkanimi metodami: s tajnimi dogovori, z vsemi našimi sovražniki, z različnimi resolucijami in predlogi itd. Pa ga vprašajte, kdaj se je le enkrat uprl vplivu in prihodu Italije! Pač pa se toliko bolj zaganja v Jugoslavijo. Sedaj se mu zdi za to zelo ugoden trenutek, češ: paroli «Tito je Trst prodal* bo ljudstvo najlaže nasedlo. A ne bo uspel in skorajšnja bodočnost bo določno izpričala, da zna naše ljudstvo pogoditi resnico. B E LT R A M uvoz 'itsi Odpremlja hitro po najnižjih cenah darilne pakete za Jugoslavijo in druge države. Pošiljajo se zdravila, tekstilno blago, šivalni stroji, radijski aparati, harmonike, kolesa, vespe in sploh vse, kar je potrebno. Tvrdka ima lastno skladišče v prosti luki (Punto franco) 2-a-21. — Obrnite se osebno ali pismeno na naš naslov. Ivan Ribarič Uvoz — Izvoz Zaloga oglja, premoga ln drv za kurjavo NA DROBNO - NA DEBELO Vseh vrst trdega ln mehkega rezanega lesa. furnirja, vezanih plošč Itd. Prevzamemo prevoze vsakovrstnega blaga z lastnimi prevoznimi sredstvi Urad; TRST Ul. Crispi št. 14 - Tel. 93-502 Skladišče: Ul. delle Milizle 19 - Tel. 96-510 Telefonska stev. stanovanja 95-918 ČEl/LJE dobre in poceni dobite za velike in male v trgovini Jobi [j T'itn*ihnni TRST, Ulica Vasari III - tel. HUB61 miaflessiiM Proda i a ur m pribora na dobolo lrat - Ul. Battlati, 14 - 7o/. 36231 ZASTOPSTVO UR: «E!ida> «Lanco> »Kolos« »Dichi« »Xaroi> TELEVIZIJA SOSSJ ELEKTR. APARATI ZA GOSPODINJSTVO, LESTENCE MONTIRANJE TELEVIZIJSKIH ANTEN IN AVTOMOBILSKIH RADIJSKIH APARATOV TER VSA POPRAVILA RADIJSKI APARATI MARELLI UNDA MINERVA SIEMENS PHONOLA AUTOVOX TELEVIZIJSKI APARATI MARELLI UNDA PHONOLA ELEKTR. GOSP. APARATI HOOVER HOOVER LILLY RONDO J HLADILNIKI SIBtR STBIR UNDA Preden se odločite za nakup kakršnega koli radijskega, televizijikega a« gojpodlnjskega aparata bo v vašo korM, če obiščete PRODAJA NA OBROKE RADIO SOSSI OPČINE — UL. MONTE RE št. 4 (blizu šole) Telefon: trgovina 21-155 — stanovanje 21-154 TRST, UL. C. BATTIST1 23-1. Tel.44-208 Telegr. lMPEXPORT-TRIES 1E UVAŽA: Vsakovrstni les, drva sa kurjavo, gradbeni material UVAŽA: tekstil,kolonialno blago in rau. novrstne »troje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE TRST, nedelja 25. julija 1954 ^kJ IS , SI Bš. Vremenska napoved za danes: mU jEsn0 vreme z delnimi po-oblačitvami. — Temperatura v rahlem porastu. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 31.2 stopinje; najnižja pa 21.6 stopinje. PRIMORSKI DN RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 15.00: Obiskali smo Tržič na Gorenjskem. Trst II.: 21.00: G. Bizet: «Carmen», 1. in 2. dejanje. Trst I.: 14.15: U. Giordano: «Andrea Chenier«, opera v 4 dej. Slovenija. 18.00: Radijska igra - A. Marodič: Operacija Getmark. ' ■ ........... I m * JSBI h •- MS......................................................! Hi Mmmmm PRVI DAN «BALKANSKIH IGER» V BEOGRADU JUGOSLAVIJA NADMOCNO VODI Z osmimi zmagami (dve so si osvojili Grki) ima Jugoslavija 94, Grčija 53 in Turčija 50 točk • Evropski rezul lat Lorgerja Pod pokroviteljstvom predsednika republike maršala Tita S" se danes pričele v Beogradu 13. balkanske atletske igre. Tekmovanje je v imenu predsednika republike otvoril odposlanec maršala Tita generalni podpolkovnik Otmar Krea-čič. Balkanske atletske igre, je poudaril, odražajo iskreno željo športnikov Grčije, Turčije in Jugoslavije z atletskimi igrami in podobnimi manifestacijami v borbi na športnem terenu poglobiti sodelovanje in prijateljstvo med tremi balkanskimi državami. Na današnjem tekmovanju so dosegli naslednja rezultata: 110 m z zaprekami: 1. Lorger (Jugoslavija) 14.5; 2. Kam-padelis (Grčija) 14.8: 3. Eter (Turčija) 15.0. 400 m: 1. Siliš (G.) 48.8; 2. Sabolovič (J.) 49.0; 3. Grujič (J.) 49.7. 100 m: 1. Jovančič (J.) 10.8; 2. Selvi (T.) 10.9; 3. Petrakis (G.) 10.9. 1500 m: 1. Ottenheimer (J.) 8:53.0; 2. Onel (T.) 3:53.8; 3. Eadišič (J.) 3:54.2. 5000 m: 1. Štritof (J.) 14:29.6; 2. Kepilunar (T.) 14:30.4; 3. Ilič (J.) 14:43.2. krogla: 1. Šarčevič (J.) 15.42; 2. Škiljevič (J.) 15.17; 3. Ca-konikos (G.) 14.59. daljina: 1. Radovanovič (J.) (7.05; 2. Kipuros (G.) 6.91; 3. Miličevič (J.) 6.73. kopje: 1. Pavlovič (J.) 63.41; 2 Vujačič (J) 62.77; 3. Zira-man (T.) 62.18. skok s palico: 1. Rubanis (G.) 4.20; 2. Milakov (J.) 4.00; 3. Lukman (J.) 3.90. 4 x 100: 1. Jugoslavija; 2. Grčija; 3. Turčija. Po prvem dnevu tekmovanja vodi Jugoslavija s 94 točkami pred Grčijo s 53 in Turčijo s 50 točkami. Tekmovanje se jutri nadaljuje. Lahkoatletski troboj v Turinu Lahko bi primerjali rezultate na troboju v Turinu med Italijo, Avstrijo in Švico z rezultati na ((Balkanskih igrah« v Beogradu, če ne bi bil spored tekmovanja skoraj povsem različen. Navajamo vendar delno tudi rezultate iz Turina: 200 m: 1. Gnocchi (It.) 21”7; 2. D’Asnasch (It.) 21”9; 3. Wimmer (Av.) 22”. 1500 m: 1. Thoet (Šv.) 4’01"3; 2. Maggioni (It.) 4’02”4; 3. Lensi (It.) 4’02”8. Troskok: 1. Portmann (Sv.) 14.58 m; 2. Simi (It.) 14.32; 3. Trogu (It.) 14.26. 400 m ovire: 1. Filiput (It.) 53”; 2. Wicher (Av.) 53”3; 3. Haidegger (Av.) 54”4. Krogla: 1. Schvvabl (Av.) 15.07 m: 2. Senn (Šv.) 14.78; 3. Profeti (It.) 14.61; 4. Dalla Fontana (It.) 14.60. Višina: 1. Wahli (Sv.) 1.85 m; 2. Weiss (Šv.) 1.85; 3. Car-nevali (It.) 1.80; 4. Pilhatsch (A.) 1.80; 5. Roveraro (It.) 1.80. 4 x 400 m: 1. Švica 3’13”2 (nov švic. rekord); 2. Italija 3’13”9; 3. Avstrija 3’21”2. 10.000 m: 1. Schudel (Sv.) 31’55”4; 2. Villani (It.) 32T4”; 3. Martini (It.) 32’14”8. Kladivo: 1. Taddia (It.) 55.25 m: 2. Giovannetti (It.) 50.02; 3. Weeser (Šv.) 48.81. Rezultati sc tudj na tem troboju dokaj skromni iz-vzemši dva, tri. Po prvem dnevu je razmerje točk tako: dvoboj Italija-Avstrija 59,66: 31.33, Italija-Švica 48:45, Švi-ca-Avstrija 51:42. Nastopile so v vmesnih točkah tudi ženske na 200 m in 80 m ovire. Zmagali sta Leone s 25,4 in Greppi z 11,6. DAVISOV POKAL Švedska - Francija 2:0 PARIZ, 24. — Švedska vodi proti Franciji po prvem dnevu tekmovanja v evropskem finalu za Davisov pokal z 2:0. Rezultata: Bergelin-Haillet 4:6, 7:5, 3:6, 6:3, 6:0; Davidson- Remy 6:1, 3:6, 6:3, 6:4. Vodno smučanje v Milanu kuncano Šahovsko prvenstvo Slovenije Trampuž in Puc prvaka Filipovič deli 3. - 4. mesto V zadnjem kolu je Filipovič premagal mojstra Lon-gerja; za seboj je pustil znane igralce in celo mojstre MILAN, 24. — Na današnjem nadaljevanju evropskega prvenstva v vodnem smučanju je bil na sporedu ženski in moški slalom. Rezultati: Zenski slalom; 1. Feuchtin-ger (Avstr.); 2. Arnould (Belgija); 3. Doria (Švic.); 4. Voch (Belg.); 5. Ansbacher (It.). Moški slalom: 1. Flachard (Francija); 2. Baldoni (It.); 3. Giraud (Fr.) 4. Piatti (It.); 5. Schludermann (Avstrija). Z ogorčenimi borbami je bilo zaključeno letošnje IV. šahovsko prvenstvo Slovenije. V zadnjem kolu je vodečega Trampuža, ki je hitro remiziral z Grosekom, dohitel Puc z lahko zmago nad Bavdekom. Tako ima kot lani Pirca in Germeka Slovenija tudi letos dva prvaka: Puca in Trampuža Za razliko od lani, ko sta prvaka dosegla povsem enake rezultate, je letos po turnirskem pravilniku s sedmimi zmagami, ali eno več od Trampuža, dejanski prvak Puc. V zadnjih petih kolih je Zdravko Gabrovšek s tremi remiji in zmagami proti Pucu in Omladiču nabral 8 točk, postal mojstrski kandidat in dosegel delitev tretjega do četrtega mesta s tržaškim prvakom Filipovičem. Božo Filipovič si je v zadnjih petih kolih priboril skupno z zmago proti mojstru Longerju, tri in pol točk in z njimi naslov mojstrskega kandidata, kar je za njegov prvi nastop na prvenstvu lep uspeh. V zadnjem kolu so se partije takole končale: Filipovič-Longer 1:0, šiška - Guzelj remi, Levačič . Cisar remi, Gabrovšek - Preinfalk remi, Vospernik - Omladič 1:0, Bavdek-Puc 0:1, Grosek - Trampuž remi. Prekinjena partija šiška -Omladič se je končala z zmago šiške. Končno stanje letošnjega ša- hovskega prvenstva Slovenije: 1. do 2. mesto Puc in Trampuž 9.5; 3.—4. Filipovič in Gabrovšek 8; 5.—6. Guzel in Grosek 7.5; 7. Preinfalk 7; 8.-9. Šiška in Vošpernik 6.5; 10. Longer 6; 11. Cisar 4.5; 12. Levačič 4; 13. Omladič 3.5; 14. Bavdek 3. Prvih šest na turnirju si je priborilo pravico igrati na državnih polfinalnih turnirjih, ki se bodo začeli 1. avgusta v Skoplju, Trsteniku ali Niški banji. V šestnajstih dneh je 14 udeležencev letošnjega prvenstva odigralo 91 partij s 3672 potezami, od katerih se je 45 zaključilo z zmagami in 46 z delitvijo točke. Turnir je bil odigran v Šahovskem domu pod vodstvom sodnikov L. Hrena in P. Mrzlikarja. * * * VII. kolo ženskega prvenstva Slovenije: Puc - Kokol prek., Štekar - Lenarčič 1:0, Švarcer - Koren remi, Prinec-Korban 0:1, Osterc-Lorenc 1:0. VIII. kolo: Kokol . Lorene prek., Korban - Osterc remi, Koren - Prinec 1:0, Lenarčič-Švarcer 0:1, Puc - Štekar 1:0. Prekinjeni partiji: Korban -Kokol remi, Kokol - švarcer 1:0. Vodi Osterc 6.5; Puc 5 (2); Korban 5 (1); štekar 5; Kokol 4.5 (3) itd. TUDI V XVI. ETAPI NEKAJ SPREMEMB Včeraj prvi Forestier Bauvin izpadel iz družbe najboljših VRSTNI RED NA CILJU XVI. ETAPE LE PUV — LYON (194 km): 1. Forestier 5.28’S8”; 2. Van Breenen; 3. Vitetta; 4. Demul-der; 5. Lauredi; 6. Clerici; 7. Dotto, vsi s časom Forestiera; 8. Kiibler; 9. Schaer; 10. Ockers; U. Mallejac; 12. Bo-bet; 13. Brankart; 14. Van Ge-pechten; 15. Bahamontes; 16. Varnajo 17. Bergaud 5.34’6”; 35. Nolten 5.45’40”; 36. Voor-ttng 5.47T7”; 44. Darrigade 3.49'01”; 48. Bauvin; 51. Forli-ni; 53. Wagtmans; 66. Gemi-niani, vsi s časom Darrigada. Zadnji 77. Polo 6.22’7”. LYON, 24. — Kronika današnje etape navaja, kako so dirkači vozili ves čas z zamudo glede na določeni urnik. In vendar se je tudi v tej počasni etapi marsikaj zgodilo. Predvsem opazimo, da so se v skupni oceni nekateri dirkači pomaknili nazaj. Bauvina ni več na drugem mestu, temveč je šele na petem, Wagt-mans pa je sploh izpadel iz prvih desetih. Oba sta postala žrtvi krize, ki ju je zagrabila zardi vročine in dosedanjih naporov. Borba za prvo mesto se je tako omejila le na tri: Bobeta. Schaera in Kiiblerja. Sicer si je težko predstavljati, kaj bi se moralo zgoditi, da bi Švicarja dohitela Bobeta, ko imata čez 10 minut zaostanka. Na četrtem mestu pa je Mallejac, ki je gotovo lahko tega uspeha vesel. Tudi Nolten je bil žrtev današnjega dne in se je moral pomakniti za nekaj mest nazaj, medtem ko so lepo napredovali Dotto, Vi- SKUPNA OCENA PO XVI. ETAPI: 1. Bobet 94.51*20”; 2. Schaer zaostanek 10’18"; 3. Kiibler 10’30”; 4. Mallejac 16*54”; 5. Bauvin 19’28”; 6. Dotto 20’04”; 7. Vitetta 20*57”; 8. Ockers 22*25”; 9. Lauredi 23*07”; 10. Bergaud 26*31”; 16. Clerici; 26. Bahamontes; 29. Forestier; 30. Forlini. Zadnji 77. Polo. SKUPNA OCENA ZA MOŠTVA PO XVI. ETAPI: 1. Švica 284.28*21”; 2. Francija 284.41*36”; 3. Belgija 284.46*34”; 4. Holandska 284.50*47”; 5. SE 285.28*46”; 6. Zapad; 7. Španija: 8. NEC; 9. SO; 10. Ile de France; 11. Luksemburg-Avstrija. tetta in Lauredi. Danes je zmagal mladi Forestier, član francoskega državnega moštva, ki je v teh krajih doma in se je danes že kar moral pokazati pred svojim občinstvom. Na današnji etapi sta bila tudi dva gorska cilja in sicer prvi tretje in drugi druge kategorije. Da je Bahamontes posegel v borbo za prvo mesto na obeh prelazih, ni potrebno posebej navajati. Toda to pot mu je spodletelo. Varnajo, ki je že takoj v začetku etape pobegnil, je uspel voziti čez prvi hrib z 2 sekundama prednosti pred Bahamontesom, ki ga je na strmini že dohitel. Kmalu za tema je privozil Clerici s svojo skupinico, ki se je potem združila s prvima dvema in 11 dirkačev ima že precej prednosti pred glavno skupino. Pozneje pa so vsi skupaj pričeli voziti hitreje. Na drugem gorskem cilju je zopet Varnajo prvi pred Clericijem in drugimi — tudi Bahamontesom — ki jih je v sprintu pustil za seboj. Jutri bodo dirkači počivali v Lyonu. JULES AUMONT PRED SKLENITVIJO SPORAZUMA O SUSPENDIRANIH DELAVCIH LADIEDILIUIŠUI DELAVCI ZAUTEVAIO Inčilev imdietii IDI ud Confinduslrije Danes splovilev freEje manjše plovne enote za vojno mornarico Kriza Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču je privedla člane notranje komisije do tega, da so poslali predsedniku .italijanskega parlamenta, poslancem in tajništvom sindikalnih organizacij CGIL, UIL m CISL telegram, v katerem zahtevajo, da se zaradi krize v ladjedelnicah čimprej ločijo podjetja IRI-FIM-COGNE od Confindustrie in da se na tak način odstrani kriza. Včeraj bi morala biti seja predstavnikov sindikalnih organizacij in ravnateljstva CRDA, na kateri bi podpisali sporazum glede znižanja delovnega časa delavcem izven proizvodnje v tržiških ladjedelnicah. Do sestanka ni prišlo, ker ravnateljstvo ni povabilo na sejo predstavnikov sindikalnih organizacij. Vsekakor pa bo do seje prišlo pred 29. julijem, ko bi moral stopiti v veljavo morebitni sporazum; v primeru, da bi se pogajanja razbila, kar imajo za zelo neverjetno, pa bi podjetje zahtevalo izvajanje zakona o doplačilu plače. V zvezi z bližnjim sestankom predstavnikov delavcev in ravnateljstvom so po delavnicah sestanki na katerih delavci pojasnjujejo svoje sta. lišče do suspenzije 500 delavcev. Delavci v večini odobravajo podpis sporazuma glede suspenzije, katera je bila predvidena že v mesecu aprilu in maju, ko je bilo vprašanje najbolj pereče. O-dobravajo ga tudi zaradi dejstva, ker je bila v začetku predvidena suspenzija 1000 delavcev, sedaj pa se je zaradi odločne borbe delavstva število zmanjšalo za polovico. Danes bodo splovili že tretjo lahko plovno enoto italijanske vojne mornarice, ki so jo zgradili po vojni v tržiških ladjedelnicah. hočejo pripraviti za popravne izpite, naj vložijo pismeno prošnjo na navadnem papirju na Dijaško Matico do 18. avgusta t. 1. Pouk za notranje in zunanje gojence se prične dne 20. avgusta. Zanimiv literarni večer V sredo 28. t. m. ob 20. uri bo v prostorih Ljudske čitalnice v Ul. Ascoli 1, I., v Gorici zanimivo jubilejno predavanje iz goriškega literarnega življenja. Znan predavatelj bo prikazal življenje in delo priznanega goriškega humorista. Med predavanjem bo tudi čitanje odlomkov iz njegovih del. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 18. do 24. julija 11 rojstev, 8 primerov smrti in 11 oklicev. Rojstva: Renata Calisti, Car-men Fabro, Alessandro Culot, Thomas Evans, Luisa Musso, Fulvio Giuffrida, Romano Petri, Roberto Di Matteo, Stanislav Primožič, Luciano Marini, Gianni Coceani. Smrti: 73-letna gospodinja Jožefa por. Nanut, 66-letni kovač Pietro Pausig, 66-letna gospodinja Isabella Sarti, 74-let-ni vojni invalid Isidoro Don-da, 69-letni upokojenec Antonio Rodella, 38-letna Adalgisa Uecheddu, 71-letni upokojenec Lodovico Buffolini, 63-letni upokojenec Giuseppe Tripodo. Oklici: električar Augusto Iancig in šivilja Liliana Rus-sian, brigadir orožnikov Erne-sto Strada in šivilja Aliče Da-vino, uradnik Giuseppe Decol-le in učiteljica Bruna Del Drago, financar Umberto Cericola in gospodinja Rosina Delprete, šofer Sergio Modula in delav- Pazite na strupene ržene rožičke lir. KITIM) L F JIOI.K lllmicn (jlecjoticma m J l eda B o m. Japlemba kolka z napisom l.ix.» pa je ostala v velja-še dolgo časa. Preganjali io ljudi samo na našem »mlju, še celo v Pragi se našel državni pravdnik, ki tožil takega »zločinca«, ka-r mi je povedal prijatelj vinar Ra^to Pustoslemšek. isojen sicer ni bil nihče radi tega. kakor mi je zna-a sitnosti m stroške je irsikdo imel. Neprijetne bi egnile biti posledice za ose-v javnih službah, če bi le obsojene. Zato se ni čuti, da je bila Marica Gre-ričeva zaradi tega nervoz-i in jo je misel na prega-ajočega državnega pravdni-i motila prj delu. »Edinost« je dne 31.1.1912 ijavila o sodni razpravi pred iželnim sodiščem v Trstu ob-rno poročilo pod naslovom 3dmev ljubljanskih dogod-iv iz dne 20. septembra 1908 i deželnem sodišču v Trstu« azprava se je vršila «proti gospici Mariji G. in proti gg. Ginu Pessu, Ivanu Drnovšku, Franu Princu, Franu Rebuli, Josipu Urbanu in Juliju Ku-biku«. Obtoženi so bili, »da so na razna pisma, oziroma razglednice, ki so jih odposlali, prilepili žalni (črno obrobljeni) kolek, ki je bil svoje-časno izdan v Ljubljani v spomin nedolžnih žrtev izgredov dne 20. sept. 1908: Adamiča in Lundra«. Predsednik senata je bil dr. Stegu, drž. pravdnik dr. Zumin. Branilci so bili dr. Mandič (branil je M. Gregoričevo in Rebulo), dr. Rybar in dr. Vilfan. Vsi so bili obtoženi, da so raz- širjali zaplenjeno tiskovino, torej zakrivili prekršek v smislu paragrafa 24 tiskovnega zakona. Dasi so bile ob- tožnice sestavljene v raznih jezikih (slovenskem, nemškem in italijanskem), se je na predlog dr. Rybara razpravljalo v slovenskem jeziku. »Najprej je bila zaslišana gospica Manja G., ki je rekla, da se ne čuti kriva. Res, da je prilepila kolek na neke razglednice, a ko je to storila, ni vedela, da je bil kolek zaplenjen.« «Na vprašanje zastopnika državnega pravdnika je obtoženka priznala, da ji je bil znan pomen onega kolka.« Tudi drugi obtoženci se zagovarjajo, da niso vedeli o zaplembi kolka, eden je celo izpovedal, da je kupil kolek pri knjigotržcu Josipu Gorenjcu, ki mu je zatrdil, da mu je policija vrnila odvzeto zalogo kolkov, češ da je zaplemba preklicana. Dr. Vilfan je v zagovoru omenil, da je v «Edinosti» v številkah 1.-19. febr. 1910 notica, da je bila preklicana zaplemba kolka «20.IX.». Slo je za pomoto, a čitatelji so bili upravičeni verovati, da je res. Dr. Mandič pravi, da je bila zaplemba priobčena v uradnem liutu «Laibacher Zeitung«, a ne v «Osservato-re Triestino«. Obtoženci, ki živijo v Trstu, niso dolžni čitati «Laibacher Zeitung« in torej niso mogli vedeti, da je kolek zaplenjen. Dr. Rybar je protestiral, da je drž. pravdnik že takoj v začetku vprašal, da li je bil obtožencem znan pomen kol ka. To ne spada k sedanjemu procesu, ki je uveden zaradi . prekrška proti par. 24 tiskov-j nega zakona. S tem vpraša-I njem se hoče metati na ob- tožence nekak sum, da so razširjali kolek namenoma glede na njegov pomen. To bi veljalo, če bi se obtožba glasila na prekršek par. .305 kaz. zak. ne pa par. 24 tisk. zak. «Sodišče je nato, po dolgem posvetovanju odbilo vse predloge braniteljev, izvzemši predlog dr. Rybara, naj se vpraša na policiji za informacije o pomoti glede povrnitve zaplenjenega kolka knjigarni Gorenjec. Iz lastne iniciative pa je sodišče sklenilo, da se iz Ljubljane zaprosi vse spise, ki se tičejo zaplembe tega kolka. V to svrho je bila razprava odgodjena.« Kako se je zadeva končala, nisem mogel ugotoviti. Sestra, ga. Lota Rosenberg ne ve ničesar več, tudi informacija pri g. Grbcu je ostala negativna. Zdi se, da je vsa stvar kar zaspala. 3. Na pismo od 13. VI. 1912 sem odgovoril 18. VI. 1912 in ji tožil o delu, ki mi ga proti koncu šolskega leta povzroča šola. Blagroval sem jo, da bo odpotovala na Skandinavsko, medtem ko bom moral jaz na štiritedensko orožno vajo. Med drugim pa sem ji tudi omenil, da v svojem skromnem domu pozabim na vse nevšečnosti, neumne in malenkostne, posebno kranjske politike, ki se je znatno j razlikovala od tržaške. (Nadaljevanje v torek) V zvezi s pisanjem nekaterih časopisov, da so opazili rženi rožiček v nekaterih predelih Severne Italije, je prefektura sporočila, da po dosedanjih ugotovitvah te strupene gobe niso še našli v nobenem kraju naše pokrajine. Za vsak primer pa je prefektura sklicala sestanek pred. stavnikov prizadetih ustanov, na katerem so proučili sredstva, ki bi jih bilo treba uporabljati za zatiranje rženega rožička. Na tem sestanku so določili, da morajo poljedelski konzorciji, mlini in zdravstveni organi pregledati rž in moko, da ugotovijo prisotnost rženega rožička ter »dredijo vse potrebno, da se taka moka, ki je škodljiva človeškemu zdravju, ne bo uporabljala. Obenem opozarja poljedelca in vse tiste, ki rž meljejo neposredno za svojo uporabo, da ne bo med zrnjem tudi rožičkov rjavkasto-vijoličaste barve. Ce jih najdejo, morajo celotno količino raztresti in z rokami rožičke odstraniti. Izplačilo odškodnine oškodovancem po toči Poljedelce, ki jim je toča povzročila v noči od 28. na 29. junij škodo in ki so prijavili oblastem tudi škodo, ki so jo utrpeli v zadnji svetovni vojni, opozarjamo, naj se čimprej zglasijo na svoji občini, kjer naj povejo tudi številko svoje prijave, da jim bodo prej izplačali odškodnino. V poštev pridejo neposredni delavci, in sicer posest, niki, najemniki, spolovinarji in koloni. Obvestilo dijakom Dijaška Matica v Gorici sporoča vsem zainteresiranim dijakom in dijakinjam, ki žele v prihodnjem šolskem letu vstopiti v Dijaški dom, da do. bijo na sedežu ZSPD v Ul Ascoli 1, ali v Dijaškem do mu obrazec tiskane prošnje in navodila za sprejem. Oboje skupaj stane 50 lir. Prošnje za sprejem je treba vložiti do 1. septembra t. 1. Dijaki in dijakinje, ki ka Ernesta Comuzzi, mehanik Umberto Venier in delavka Edda Alt, upravnik Alberto Picotti in dijakinja Loreta Candutti, uradnik Mario Valentini in učiteljica Lidia Lo-versig, električar Benito De Giorgi in delavka Lidia Princi, mehanik Carlo Dorni in gospodinja Epifania Ripamenti, industrialec Cornelio Bregant ir. gospodinja Elvira Freschini. „VA N O N I “ V LETU 1954 V Furlaniji in Julijski krapi najnižji povprečni letni dohodek Število davčnih prijav se je zvišalo, kar pomeni, da je manj nto| Severna Italija daje veliko narodnega dohodka. Južna pa mol* Prevrnil se je z vozom in si zlomil desno nogo Včeraj okrog 12. ure se je v Števerjanu ponesrečil 52-letni Hermenegild Podversig iz Valerišča štev. 17. Podversig je delal na polju in ko se je vračal s kmečkim vozom domov, se je voz prevrnil. Pri nesreči si je Podversig zlomil desno nogo v gležnju. Na pomoč mu je prišel rešilni avto Zelenega križa ter ga odpeljal v bolnico Brigata Pavia, Ministrstvo za finance je objavilo prijave dohodkov davkoplačevalcev po Vanoni-jevem zakonu v mesecu marcu. V vsej Italiji je 4.029.225 prijav, medtem ko jih je bilo v 1953. letu 250.000 manj. Na podlagi novih seznamov dopolnilnega davka je mogoče ugotoviti, da se je celotni narodni dohodek dvignil in da predstavlja sedaj milijon in 33 tisoč lir letno na vsakega davkoplačevalca, medtem ko je prišlo lani 973.000 lir. Ce bi se upoštevalo samo prebivalstvo Severne Italije, tedaj bi bil ta povpreček precej večji, kajti nad en milijon povprečnega letnega dohodka ima Milan, ki je daleč spredaj, potem so Turin, Verona, Benetke, Bologna, Firence, Rim, Neapelj, Bari in Messina. Povprečni letni dohodek pod enim milijonom lir pa imajo Genova, Trst, Ancona in Palermo. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan m ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4 - tel. 25-76; od 8. do 12. ure pa je dežurna lekarna Venuti, Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24. KINO CORSO. 15: ((Podeželska ljubezen«, barvni film, J. Powell. VERDI. 15: »Tropski sodnik«, barvni film, R. Fleming. CENTRALE. 15: «Bwana De-vil«, barvni film, R. Stack. VITTORIA. 15: «Vohun Rdečih jopičev«, barvni film, G. Montgomery. MODERNO. 15: «Hong Kong«, barvni film. J. Chandler. KINO STANDREZ. 21: «Veliki Caruso«, M. Lanza in A. Blyth. Gorica skupaj s celotno Furlanijo je prav na koncu lestvice in ima najnižji povprečni letni dohodek v državi. Po drugi strani pa se je izkazalo, da je ravno v Furlaniji, Gorici in v Trstu največ davčnih prijav v odnosu na število prebivalstva. Tako e doseglo na področju Furlanije in preostalega dela Julijske krajine število prijav skoraj šest odstotkov, sledi Milan s 4,4 odst, Rim s 3,7 Režiser dr. Branko Gavella (Nadaljevanje s 3. strani) šte«, ki obsega niz člankov o zagrebškem gledališču, njegovem razvoju in problematiki. Enak pomen kot za Hrvate pa ima dr. Gavella tudi za Srbe in Slovence. V Beogradu kot v Ljubljani je njegov doprinos k dvigu in razvoju moderne režije izredno velik. Njegova zasluga je, da so jugoslovanska gledališča dosegla evropsko raven. In dasi ima delo dr. Gavelle evropski značaj je vendar njegova velika zasluga prav v tem, da je vedno ostal jugoslovanski režiser, umetnik, ki je sicer posredoval svojemu narodu svetovne klasike in moderne sodobne avtorje, a je vendar z vsemi svojimi močmi in sposobnostmi stremel tudi za tem. Ha ustvari gledališču domači, nacionalni repertoar. Njegova zasluga je, da so se Krleževe drame tako afirmirale na odru. Krleža, najboljši jugoslovanski dramatik, je dobil v Gavelli enakovrednega tolmača, ki je znal pravilno doumeti Krleževo umetnost in njegove drame plastično in živo postaviti na oder. A ne samo Krleža, tudi Linhart je na novo zaživel v genialni režiji dr. Gavelle. Dr. Gavella ima, dasi Hrvat, izredno tenak posluh za melodijo slovenskega jezika in niso mu ušle niti najsubtilnejše jezikovne nianse. Hrvatom je dr. Gavella predstavil tudi največjega slovenskega dramatika Ivana Cankarja. V. Zagrebu je postavil na oder njegove ((Hlapce*. V Ljubljani je dr. Gavella prvifi režiral leta 1930. in sicer Balzacovega «Mer-cadeta«, potem še Krleževe ((Gospodo Glembajeve«, «Le-do», »V agoniji« in «Vučja-ka». Shakespearovo «Kar hočete«, «Hamleta», »Kralja Leara« in «Riharda III.«, Linhartovega »Matička« in «Zupanovo Micko«, Molie-rovega «Tartuffa» in Goethejevega «Egmonta» ter še druge drame. Tudi slovenski drami je dala osebnost dr. Gavelle svoj pečat. Z njim je delala in se pri njem učila večina slovenskih igralcev ter po vojni tudi režiserjev in dramaturgov, saj so se pri njem šolali prvi absolventi Akademije za igralsko u- metnost v Ljubljani, kjer je bil dr. Gavella redni profesor. Svojim študentom je znal posredovati čut za odgovornost umetniškega poklica in v vsakem posamezniku je odkrival njegovo individualno ustvarjalnost, prav tako kot je to delal pri igralcih v praktičnem režiserskem delu. Vsi ki smo kda; igrali v režiji dr. Gavelle, smo občutili njegovo močno sugestivno silo. ki nas je vodila in usmerjala in vendar istočasno pustila svobodno pot. Zase lahko s ponosom trdim, da sem za vse, kar sem ustvaril, dolžan zahvalo velikemu režiserju in dragemu prijatelju dr. Gavelli. Danes lahko rečemo, da ni jugoslovanskega igralca in gledališkega delavca sploh, ki ne bi želel delati z dr. Ga-vello, saj je Gavella še vedno mlad, poln stvariteljske sile in načrtov, ter vedno moderen in sodoben. Vsak, ki je kdaj z njim delal, kot igralec ali kot učenec poslušal njegova predavanja na akademiji, je vedno občudoval njegovo nenehno vitalnost, znanje, razgledanost in njegovo neizčrpno fantazijo. V vsakem zna dr. Gavella kot režiser ali kot pedagog odkriti njegove lastne sposobnosti in jih razviti do popolnosti. Dr Gavella ne u-stvarja epigonov. temveč samonikle umetnike, on želi, da vsak ustvari sam iz sebe čimveč pri vsem tem ustvarjanju pa igralce vodi z magično silo velike osebnosti. Želeli bi, da bi dr. Branka Gavello, lahko čimprej zopet pozdravili v Trstu, da bi tudi nam, ki smo odrezani od matične države posredoval svoje sposobnosti in svoje dolgoletne izkušnje in s svojim delom pomagal dvigati tudi slovensko tržaško gledališko umetnost in s tem našo tržaško kulturo. M. S. PIETRO CONTENTO TRST ULICA CARDUCC1 štev. 7 — TEL. 372-73 >0O<