6ilet GORINySKI ČASNIK OD LETA I947 PftVI PREDHODNIK TEONIK CORiNjEC LFTA IQOO PETEK, 4. JANUARJA 2008 Leto LX1, St. i, cena 1,25 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Mariîa Volčjak Časopis izhata ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov U-U-U'.tJOHtNÎSKirTUS.S) • • • unili Slovenija bo na Brdu pri Kranju in deloma v Ljubljani gostila i6o dogodkov. _ _ ^ Danica Zavrl Zlebir osemnaistmese^nem pro-...............................................gramu predsedovanja troj- Brdo pri Kranju • Prvi veliki čka, Nemčije, Portugalske in dogodek napovedujejo že za Slovenije ter v pregledu po- torek, 5. januarja, ko bosta dedovane agende sveta EU. na Brdu pri Kranju skupaj Prva je zahodni Balkan, zla- zasedali slovenska vlada in sti vprašanje Kosova in pri- evropska komisija. Sicer bo bliževanje Srbije Evropski Slovenija vodila dve zaseda- uniji. Druga je spremljanje nji evropskega sveta, več deset formalnih in neformal- nih ministrskih zasedanj in okoli tri tisoč zasedanj delovnih skupin in razliČJiih odborov. Geslo slovenskega procesa ratifikacije lizbon- ske pogodbe o delovanju unije. Tretja i,e lizbonska strategija, s katero naj bi Evropska unija dosegla gospo* darsko rast in zaposlovanje predsedovanja je Si.nergija ter ustreziio socialno in za Evropo. Slovenija si je za okoljsko politiko. Četrta za-predsedovanje postavila pet deva energetska in okoljska prednostnih nalog, ki so bile v veliki meri določene v vprašanja, peta pa medkulturni dialog. Silvestrska noč je bila mirna Če odmislimo neprestano pokanje petard in drugo pirotehniko, ki postaja vse glasnejša, je silvestrska noč minila razmeroma mirno. Simon Subic Kranj - "Silvestrska noč je minila brez večjih posebnosti, pa čeprav so silvestrovanja na prostem potekala po vsej Gorenjski," je razložil Huse Bakrač s Policijske uprave Kranj. Na silvestrsko noč so gorenjski policisti obravnavali osem prometnih nesreč, v katerih je ena oseba utrpela lažje rane. Pripetila se je na cesti Železniki-Zali Log, kjer je voznik osebnega vozila zapeljal na nasprotni vozni pas in trdi v avtobus. Policisti so dvanajstkrat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru. Tri osebe so pridržali. Slovo od starega leta je bilo sicer bučno, a brez hujših Obravnavali so tudi vlom v posledic./foio:cor«di<:ivapvti7iiiiViUanc.l(U4'&S2IOOO ^ Kran) V ponedeljek začetek razprodaj V ponedeljek, 7. januarja, je začetek zimske sezonske razprodaje tekstilnega blaga in obutve. Kot običajno bo veČina trgovcev blago ponudila do ^o odstotkov ceneje, nekatere trgovine pa bodo prvi dan odprte dlje kot običajno. Po novih pravilih se zimske razprodaje tekstila m obutve smejo začeti prvi delovni ponedeljek v januarju, trajajo pa lahko največ dva tedna, kar pomeni najdlje do vključno 21. januarja. 5. t. AKTUALNO Najbolj seje mudilo podžupanovemu krar>j$ki porodnišnici se je prvi v ktu 2CoS rodil Mark. Mamica Nada KasteJrc, očř pa kranjski podžupan Igor Velov. V jeseniški porodnišnici pd je bil prvi letošnji porod šele vćera). Mamici Senadi ir» oČku Seadu Kan$iku se je rodil jusuf. 3 KRONIKA Mlade vlomilce kmalu prijeli Policisti so v noči na sredo pfi)«li i mladeniče, Id so domnevno vlomil gostinski lokal Eurobistro na Kidrič vi cesti v Kranju. Med prazniki so n znani storilci vlomili tudi v osnov &0I0 Simona Jenka v Krsrrju m ukrac računalnike in projehorje. SNOVANJA Toliko priložnosti za dobro glasbo Skladatelj, dirigent In glasbeni pedagog Damijan Močnik je v rodnih Cerkljah predstavil sadove petnajstletnega ustvarjalnega dela. Na koncertu e znova predstavil kot čiovek z izred- no energijo. 11 EKONOMIJA VREME 4 Marmor v mladih rokah i Vpeidc in soboto bo pretežno z novim letom je vodenje vodilnega ^ oUoČnO, občosno bo SnezHo. \ V «aidjo bo oWtów I sjiodmnami, mga sneženja ! bo med joo in looo nietri. slovenskega bmneseškega podjetja ^4armor Hotavlje za Branetom Sela- kom prevzel Gregor Žontar. Selak je vodil Marmor kar 2S let, v podjetju pa je bil zaposlen 59 let. Ods ofokurisl. bo ■3/o°C 17 : jutri: pretežno oblačno m VO M ir> p** 4 r % 2 POLITIK da n ica ,zav ri ©g -gi . si UUBLjANA Vse dobro v letu 2008 Ob slovesu od starega leta je predsednik vlade Janez janša državljankam In državljanom namenil novoletno poslanico. Staro leto se poslavlja skupaj z mejami znotraj Evrope, je dejal, zapomnili pa si ga bomo po več dogodkih, med njimi po vojni ujmi, ki je prizadela velik del države. "Dokazali smo, da nam ni vseeno, da znamo pomagati, da znamo biti solidarni. Ko sem prvo soboto po razdejanju obiskal Železnike, sem bil tako kot leta 1991 ponoseň na Slovenijo. Na stotine prostovoljcev v uniformah In v civilu je pomagalo. Na tisoče vas je darovalo prostovoljne prispevke. Hvaia vam tako aa konkretno pomoč in za lep občutek povezane skup* nosti, " je dejal janež janša. "Slovenska gospodarska rast je zdrava. Leto, ki mineva, bo ostalo zapisano v zgodovino po najhitrejšem razvoju in po najnižji brezposelnosti doslej. Kot prvo leto po nastanku države, ki ga bomo zaključili s proračunskim presežkom. Kot leto, ko se po dolgem upadanju Število rojstev v Sloveniji spet povečuje, in kot leto, ko smo kot prva nova članica Evropske unije uspešno uvedi evro. Rast Slovenije se bo v bo utrdila svoj ugled v družini evropskih narodov in v svetu. Zdrava rast bo omogočila večje plaČe in pokojnine ter več Štipendij za mlade. Tistim, ki so jih §e posebej prizadele podražitve hrane in nekaterih storitev^ bomo solidarno pomagali," je dejal janež Janša in državljankam in državljanom zaželel vse dobro v letu 2008. Dé Ž. 200$ nadaljevala. Slovenija LjuegANA Predsednik voščil državljankam In državljanom Slovenija se je v letu 2007 utrdila med evropskimi narodi In gospodarsko napredovala» je v novoletni poslanici zapisal predsednik države Danilo Turk, prepričan, da si ugled lahko Se povečamo. Pripravljeni smo na nove izzive, meni predsednik. Spomnil je na naravne nesreče, ki so nas doletele v preteklem letu in ob katerih se je izkazala velika solidarnost ljudi, kar navdaja z zaupanjem vase in v nalo skupno prihodnost. V Sloveniji smo lahko ponosni na doseženo, tudi pri spoštovanju človekovih pravic, kar moramo vzdrževati in nadgrajevati. Prepričan je tudi, da lahko še veliko naredimo za boljše življenje tistih med nami, ki ne uživajo ekonomskega napredka. V letu 2008 bo Slovenija predsedovala Evropski uniji in imela priložnost, da se izkaže z modrostjo in odgovornostjo svoje politike, poudarja Turk. Svetovna vprašanja, kot so reševanje razlik med razvitim in nerazvitim svetom, globalno segrevanje, varstvo okolja in druga vprašanja, bodo zahtevala vso našo skrb in odgovornost za to, da ohranimo svet prihodnjim generacijam, dodaja predsednik države in voŠČi vsem državljankam in državljanom vse dobro in veliko uspehov. D. Ž. UUBgANA Vrtci brezplačni za drugega otroka Vlada predlaga takšno novelo zakona o vrtcih, ki bi finančno razbremenil družine, ki imajo v vrtcih hkrati vključenih več otrok. Če sta v vrtcu hkrati dva otroka, je za drugega ta brezplačen. Kritiki tega predloga (zakon naj bi Šel v obravnavo po skrajšanem postopku) vladi očitajo, da je le približno desetina družin takšna, da sta hkrati v vrtcu po dva ail več otrok. D. Ž. Ukrepi v prid ljudi z nižjimi dohodki vlada je na zadnji decembrski seji sprejela sklep o ukrepih za zmanjšanje negativnih posledic Inflacije in izboljšanje položaja ljudi z nižjimi dohodki. K višji inflaciji so v Sloveniji v zadnjih mesecih prispevale predvsem višje cene hrane in goriv, povišanje cen osnovnih življenjskih potrebščin pa je najbolj negativno vplivalo na socialni položaj ljudi z nižjimi dohodki. Vlada sedaj predlaga ukrepe, s katerimi bo zmanjšala davčno obremenitev ljudi z nizkimi dohodki oziroma povečala splošno olajšavo za davčne zavezance iz nižjih do^ hodkovnih razredov. D. Ž. urilo izzrebanemu naročniku Časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme FRANC ERŽEN 12 Krope. Lani zelo zaposlen parlament Predsednik državnega zbora France Cukjati je javnosti predstavil delo parlamenta v letu 2007 Danica Zavrl Žlíbir r' Ljubljana • Državni zbor je leta 2007 2ia enajstih rednih in šestih izrednih sejah zasedal skupno 6S dni» obravnaval tristo točk dnevnega reda, sprejel 31 novih zakonov in 80 sprememb in dopolnitev. Leto poprej je na enajstih rednih in dvanajstih izrednih sejah v 88 dneh obravnaval 368 točk dnevnega reda in sprejel 67 zakonov ter 96 zakonskih novel. V ietu 2007 je doživel je 22 ob&trukdj (leto prej 29). se ukvarjal s šestimi odložilnimi veti (leto prej s sedmimi) in eno interpelacijo. Prejšnje leto sta bili interpelaciji dve, in £icer zoper kulturnega in zdravstve- Predsednik državnega zbora France Cukjati / foi» coratd nega ministra, leta 2007 pa je vložena zoper notranjega 38-krat. Več jp tudi sej parla- bilo glasovanje o zaupnic ministra Dragutina Mateja mentamih odborov, kjer iz- vladi, " je povedal predsednik obtičala pokrajinska zako- in jo bodo najverjetneje ob- stopa zlasti odbor za obram- France Cukjati in kot po i>v:iv ravnavali že na januarski bo. V tem mandatu je zase- membno omenil manj od seji, je napovedal predsed- dal že 36-krat v vsem prejš- mevno parlamentarno skup nik državnega zbora France njem 33-krat. Tudi poslan- ščino OVSE v Portorožu, k Cukjati. Na interpelacijo je namreč od ministra Že dobil skih vprašanj je več (788 v je potekala pod vodstvom dr letu 2007, leto prej 745). odgovor in ga poslal poslanskim skupinam. S to stati- ^^^ p^j^j ^o na vrsti stiko ob koncu leta 2007 je pokrajinska zakonodaja predsednik državnega zbora Želel poudariti, da je redne- žaviiega zbora. Med zakoni ki so preteklo leto najbolj sprejeti vojni zakoni in da je nodaja. Trije zakoni s tega področja bodo med poslanci Že na januarskm zasedanju. Med njimi je zlasti občutljiv zakon o ustanovitvi pokrajin, kjer je potrebna dvetretj inska veČina in o ka- razburjaii, je omenil zakon terem so razpravljali tudi v o verski svobodi, kot po- občinah, njihove pripombe membne pa Šteje tudi zakon pa sedaj usklajujejo. Glede V let^i 2007 je delo parla- o romski skupnosti in za- imen pokrajin in pričako-ga dela v parlamentu nekaj menta zaznamovalo več po- kon o ustavnem sodišču, vanj, kam naj pripadajo po-manj kot leto poprej, bolj pa sebnosti: razdelila se je po- Govoril je tudi o zavrnjenih samezne občine, je največ se povečuje drugačno delo, slanska skupina LDS, posle- zakonih: z referendumom dvomov, zaradi česar pred-ki kaže, da se že začenja dično je državni zbor ostal so državljani zavrnili zakon sednik Cukjati ne pričakuje, predvolilna kampanja. Tako brez tretjega podpredsedni- o lastninjenju zavarovalnic, da bo že januarja razprava je bilo v letu 2007 23 sej ka. To mesto sicer pripada z vetom sta zadržana zako- dosegla tretjo fazo. Kot po- preiskovalnih komisij največji opozicijski stranki, na o financiranju vzgoje in membno za državni zbor pa (prejšnje leto 18), komisija ki je po teh dogodldh postala izobraževanja ter o pacien- je predsednik poudaril tudi za nadzor proračima in dru- SD. Naslala je nova poslan- tovih pravicah. Zavrnjen je polletno predsedovanje sve-gih javnih financ pa je v treh ska skupina Zares. Dobili stari in predlagan novi za- tu Evropske unije, saj se letih tega mandata zasedala smo preiskovalno komisijo kon o trgovini. Prvi mož bodo poslej vsak mesec vrže na 57 sejah, medtem ko o oklepnikih 8x& in o orožar- parlamenta kot neuspeh stila zasedanja odborov naje prej v vsem mandatu le skih aferah. Novembra je šteje dejstvo, da še niso donalnih parlamentov. Županovo delo občani dobro sprejemajo Matevž Pintas županovanja Franca Kra- brskem neurju so nam sode- sa pa želimo veliko zanimi- maija? Kar 70 odstotkov so- lujoči povedali, da so le delno vih novic tudi v prihajajočem Bohinj - Občina Bohinj sodi delujočih meni, da so se stva- zadovoljni (48 odstotkov), letu. Naj bo uspešno in vam med večje v Sloveniji. 66 od- ri spremenile na bolje, slaba Zelo zadovoljnih je 14 odstotkov tega ozemlja sodi četrtina vprašanih nam je stotkov in tistih, ki s tem prinaša mnogo zadovol j stva, Tudi v letu 2008 vam želi- znotraj območja Triglavske- povedala, da je stanje enako sploh niso zadovoljni, je 25 mo posredovati zanimive ga narodnega parka, kar S4 kot prej in le štirje odstotki odstotkov. zgodbe in novice in za vas odstotkov ozemlja pa je zava- sodelujočih so izrazili mne- Tokrat je v raziskavi sode- smo pripravili ugodne naroč- okviru Nature nje, da je po tem letu dni v lovaJa dobia polovica poklica- niške pogoje. O teh več v rovanega 2000. Kakšne spremembe občini slabše. Na vprašanje o nih, ki se jim zahvaljujemo, Klicnem centru slepih na te- zaznajo občani v prvem letu sanaciji škode po septem- prejerrmikom našega tasopi- lefonski številki 517-00-00. Kako $0 s« stvari v boh»njsio o Mirti spremenile v prvefn lefu župarwvan^ Franu Kramsriař N.Í b«i|e je «niko U% Odgovora a N » Ktko Ste zadovoljni i nnuifO ikode^ ki M na^la v septembrskem neurju? Sem delno zadovoljen ir^l odgovori 3* N • uo LNO 3 se mudilo v kranjski porodnišnici se je prvi otrok letos rodil podžupanu Igorju Velovu in mamici Nadi Kasteiic. Mateja Rant, UrÍA PmRNEL Zunaj so pokale Kranj • petarde, nú smo pa vpili," je vse skupaj na Šalo obrnila mamica Nada Kasteiic in k sebi stisnila malega Mario, kî je na svet prijokal ob 1.04. Zaupala nam je $e, da je bil porod precej težak, kar nitj ne preseneča, saj je novorojenček pravi korenjak. Ob rojstvu je tehtal 4120 gramov, velik pa je 54 centimetrov, Igor Vdov je tako že drugič postal očka. To, da bodo silvestrovali v porodnišnici, so lahko že kar pričakovali, saj je imela Nada Kasteiic rok prav na i. januar. "Da bo res tako, sem vedela že dan prej. Igorju sem rekla, da letos verjetno Svojemu podžupanu m seveda mladi mamtd je ob rojstvu sinka čestiul tudi župan ne bomo nazdravili," se je pamijan Perne. / po,« nasmejala Nada Kasteiic. Potem ko ji je odtekla pri babici pa ga je Čakal Na jesenlcah prvi Jusuf plodovna voda, pa tako ali bratec Nik, ki je drugi roistni tako ni bilo več dvoma. dan praznoval slab mesec 4150 gramov težak in 57 centimetrov dolg )usuf. Rodil se V jeseniški bolnišnici so je mamici Senadi in očku Popoldne sta prižla v porod- prej, 8. decembra. Mamico na pn/ega letošnjega novoro- Seadu Karišiku (očka je je- niánico, neka) ur kasneje pa Nado in sina Marka je jenčka morali čakati vse do seniški imam). Družini sta v naročju že stiskala obiskal tudi kranjski župan januaija. Včeraj ob 11.07 se čestitamo in ji želimo veliko novega člarw družine. Doma Damija Peme. je nato vendarle rodil deček, sreče! Poštni muzej se poslavlja anica Zavrl Žlebir brez vsakršnega predhodne* ga posveta z lokalno skup- Sko^a Loka • Kako so to dej- nostjo že dokončno odločilo, stvo sprejeli v občini Skořja da zbirko Poštnega muzeja Loka, ki ji po vsej verjetnosti umakne iz Skoije Loke in jo ostaja prazen in propadajoč preseli v Polhov Gradec. No- starološki grad? "Ministrstvo beno od obeh ministnrtev o za delo je z dopisom, naslov- svojih namerah oz. medse- Ijenim na občino Škofja bojnih dogovorih Občine Loka, prejetim 23. novembra Škofja Loka ni obvestilo. 0Í> bni, povprašalo občino Skof- čina Škofja Loka je glede na ja Loka. ali ima interes za nastalo situadjo zahtevala ta- upravljanje Starološkega kojšen sestanek na Ministr- gradu. Iz spremnih dopisov stvu za kulturo, do katerega je bilo razvidno, da se minis- pa do tega trenutka Še ni pri- trstvi za kulturo in delo med- šlo," nam je odgovoril Jemej na v lasti države, tako da še ministrstvo zelo slabo skrbe- sebojno nista uskladili glede Tavčar iz službe za stike z naprej ostaja na skrbi minis- lo za zaščiten kulturni ob- dejavnosti, ki naj bi potekale v njem. Iz priloženega gradiva je bilo tudi razvidno, da se ]dvnost]0 Loka. Občine Ško^a trstva za kulturo, ki bi grad jekt, saj na več mestih pušča želelo prodati. V občini Skof- streha, prostori so precej Starološki grad je kulturni ja Loka ocenjujejo, da je zad- vlažni, grad kot celota pa je je Ministrstvo za kulturo spomenik državnega pome- njih dvajset let omenjeno slabo vzdrževan- Bliže skupnemu inšpektoratu Ana Hartman najprej dotaknili imena organa, ki se bo imenoval po Jesenicah, in prav slednje je nekatere zmotilo. bodo deloval: vodja medob- bo lahko kaznoval povzroči- Jože Hribar (NSi) se je spra- ....................................... činskega inšpektorata in re- telje divjih odlagališč, imel ševal, kaj bo Žirovnica dobi- Žlrovnlca» Na zadnji seji so darstva, en inšpektor in trije bo pristojnosti na področju la za svoj finančni vložek v obùnski svetniki v Žirovni- redarji, dobrih dvanajst od- javnega reda in miru. Pro- inšpektorat, Antona Koselja ci v prvi obravnavi sprejeli stotkov. "Strah, da bomo blem so žive meje, zapušče- (SD)paskrbi,dabodokma- odlok o ustanovitvi skupne- dobili županovo policijo, ki ni objekti ob občinskih ce- lu ugotovili, da je proble-ga inšpektórata in redarstva bo kaznovala za parkiranje, stah, ki se rušijo, onesnaže- mov še več, kot predvideva-z občinami Jesenice, Kranj- je odveč. Imamo kup pro- vanje voda " je pojasnil jo, in da inšpektorat naza-ska Gora in Gorje. Sedež bo blemov, v katerih zdaj ne župan Leopold Pogačar. dnje ne bo več kos potřena Jesenicah, v njem pa moremo ukrepati. Ta organ Svetniki so se v razpravi bam njihove občine. Demokracija po gorjansko ob ro ieto jc, odka r je in ko seje župan odločil na po- občina Gorje postala moč poklicati policijo. Nçkaic- samostojna in nato ri so županu očitali to potezo, dobila tudi svojega župana, tisti, ki redno spremljamo se/e Nekdanji predsednik krajevne občinskega sveta v Goijah, se skupnosti Peter Torkar, kí so tej odločitvi nismo čudili. De- ga domačini poznali kot delo- lati v razmerah, koijihje na vnega in poštenega, je dobil sejah ustvarjal svetnik Alojz največ zc^upanja sosedov in Poklukar (ob tem pa jc pojas- krajanov, čeprav najbrž ni njeval, da je tudi prej kot svet- bilo nikogar^ ki ne bi vedel, da nik na Bledu lahko govoril, je komaj zako račil v Štirideseta kar je h otel in kada r je hotel) leta, da nima ne pravniške in je bilo večkrat zelo mučno. ne ekonomske izobrazbe (je pa Seveda je prav, da svetniki usp^n v svoji obrti) in da bo župan u postavljajo vprašanja, voditi občino, ki jo Čakajo veli- prav je, da povedo svoje mne- ki razvojni načrti (ravno pre- nje in mnenje tistih, ki so jih počasen razvoj v okviru p^ejŠ- izvoli, prav je tudi, da éupan nje skupne občine Bled je bil to mnenje (čega podpre ve- najpomembnejši argument za Čina) upošteva. Zato je pismo novo občino) vsaj na začetku županu in svetnikom (nato veliko bretne zd vsakega tupa- pa tudi novinářem), ki ga je na. In koje sredi minulega leta že kazalo, da bo mlademu županu z ekipo, ki Jo Je izbral za vodenje občine, uspelo po- před novim letom pošiljal Igor Jan, o tem kako oblasi v Gorjah ogroža dobrobit gorjanske občine in kdo ni odrasel demo- stopoma rešeuati delitveno bi- kraciji (žal) za občino Gorje lanco z občino Bled in delo le korak nazaj. Očitati (tudi z nove občine postaviti na zdra- žaljivimi beseda mi ) nekom u, ve temelje (priprava potrebne česa vsega ni naredil, ob tem zakonodaje), se je vedno bolj pa mu nc dati niti enega pred- zapletalo, saj so nekateri svetniki postajali nestrpni, zahtevali so izredne seje, vsa pojasnila in sestanki niso več zado- loga za boljše odločitve, vsaj zame ni dobrohoten namen pomagati. Menda Je v Goijah dosti strokovnjakov, ki marši' ščali. Vse do "zgodovinske" kaj vedo. in mladi župan jih je seje občinskega sveta, ko si je najbrž pripravljen poslušati. svetnik Alojz Poklukar vzel grožnje i» žaljenje pravico govoriti tudi. ko mu ni (ustno in pismeno) pa so -nihče dal besede, zmerjati žu- tudi v Co/jah - daleč od demo-pana in njegovega svetovalca kracije. WWW.GORENISKICLAS.S Gorenjski Glas Oi>:OVORNA UREDNICA Mdhjd Vc;č)ák NAMESTNIKAODCOVORNÊ UR6DNICE Jože Košnjek, Cveto Zapiotnik UREDNICO NOVINARJI-UREDNIKI: BoS^an Bogataj, Alenb Brun, Igor Káv6Č. )o2e Košnjek, Suzana P. Ur$a Petemd. Mateja Rant, Stojan Sajç, S^lma Stanovnik. Cvclz> Zapi Danica ZavH Žieb^r, Šte^nŽargi; stalni sodelavci: Maja Sertoncelj» Matjaž Cregořič, Ana Hartman^ Milena MiWaváČ, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Simon šubnc, Ana Volčjak 08 U KOVNA ZASNOVA Jemej Stritar, Tricikd TEHNKfNi UREDNIK Cr^a Flajnik FOTOGRAFI j A Tina DoU, Corazd Kavčič. Corazd ^inik •LEKTORICA Voziić VODjAOClASNECATRŽENJA Mateja Žvižal GORENJSKI GLAS j« r«g)Strtrana bagovna m «toretvcna znamka pod it. 977(961 pri Ijradu RS zi intelektualno lastnino. Ustanovitelj m rz^ajaielj: Connjsk< gla», d.0.0., Kranj / Direktorica: Marija Vo<Íjak / Naslov: 8leiw«Uova ces(a 4. 40^0 Kran ! T^.; »4/201 42 00. rak: 04/201 42 13. c-mail: info^f'glas.ai; mali ogiasi in osmrtnic«: te .: 04/201 42 47 (sprejem na avtom7t^k«m odzivniku 24 ur dnevne); uradne ure: vsak defovni dan od s. de 19. ure } CoreniskI glas je pelte^nik, izhaja ob torkih kn pelkih, v nakladi 23 000 »zuadov / Redne prilogr Coreriska. Letopis Gorenjska («nkrat Četno) fn devet lokalnih pttlog / Tisk; SET, 6.6., Ljub1|ana / Naročnina: tel.: 04/20) 42 41 / Cena izvoda* 1,2s EUfi. letna naroini-r>s: >31.2$ EUR: RmIii plačniki imajo 10% popusta, poiktni 20% popusta, leln) aj % popv> «la; v cen« J« v/a^unan DDV po stopn;i Z.i %-. r^itùinmi s« upoiteva od tekoć« številke časopisa do ^snega preklica, k« velja od zaCetka naslednj'ega ob<2^unske{a oMobia / O^a^ne storitve; p« ceniku; oglasno trienff lel.: 04/ 20] 42 4S 4 GORENJSKA info^g-das.si KRATKE NOVICE Tňeoj £ Letni koncert Zasavskih fantov Zasavski fantje in Trbojske ljudske pevke $0 skupaj zapeli božično pesem Rajske strune, /ioto iico Sredi prszničniin dni je kulturno življenje v Trbojah obogatila pevska skupina Zasavski fantje, ki je v soboto, 29. decembra, pripravila svoj letni koncert- Po imenu fantje, sicer pa zreli možakarji pojejo skupaj že Šest let. Pn/a leta od ustanovitve jih je vodil joie ČebaŠek, ki se je v drugi polovici leta 2007 zaradi starosti umaknil, in fantje so si poiskali novo pevovodkinjo Katarino Žebovec. Najraje pojejo slovenske ljudske pesmi, posebno vasovalske. Te so predstavljale tudi približno polovico koncertnega sporeda. Seveda zapojejo tudi kakšno umetno, zlasti so jim pri srcu domoljubne. Pri nekaj pesnih se jim je s harmoniko pridružil prejšnji pevovodja Jože Čebašek. Koncert brez gostujočih pevcev ali pevk pa ne bi bil pravi, zato so Zasavski fantje v goste povabili Trbojske ljudske pevke pod vodstvom Nevenke Vidmar. Poleg tega, da lepo pojejo, imajo še lastnost, ki je možakarjem zelo draga: spoznajo se na postrežbo in po koncertu je bilo kar nekaj okusnega na mizah, ki so jih hitro postavili v dvorani. M. Ž. žslezniki Odpis stavbnega nadomestila poplavljenim Železnikarski občinski svetniki so na zadnji seji sklenili, da fřzíčnim osebam, ki so bile oškodovane v poplavah, odpišejo drugI obrok (polovični znesek odmere) nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2007, kar skupaj predstavlja 6,300 evrov. Če so zavezanci nadomestilo že plačali v celoti, ga jim bo davčna uprava vrnila ali upoštevala v dobro za naslednje leto. Svetniki so sklenili tudi, da bo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2008 znašala 0,004189 evra, kar predstavlja 2,9-odstotno povišanje. Za toliko se je s sklepom občinskega sveta povišala tudi vrednost točke za izračun komunalnih taks, ki bo v novem letu znašala 0,04850 evra. A. H. Kran) Mladim družinam polepšali praznike v okviru projekta Mlade mamice so v Klubu Študentov Kranj že deseto leto zapored omogočili finančno pomoč Študentskim družinam. Ob zaključku projekta so za mlade starše pripravili pogostitev, na kateri so jim podelili vrednostne bone, njihovim otrokom pa so pripravili veselje s praktičnimi darili. "V darilni vrečki smo vsakemu od otrok pripravili kakšno igračo in nekaj sladkarij," je razložila vodja resorja za soctalo in zdravstvo pri Klubu študentov Kranj Tina Pestotnik. Njihove mamice pa so prejele vrednostne bone, unovčljive v eni od otroških trgovin. Na ta način so med božično novoletnimi prazniki obdarovali 39 mamic oziroma 50 otrok do desetega (eta in jim tako polepšali praznike. M. R. kot vrtnica Magda in Florijan Kurent iz Pristave pri Tržiču sta minulo soboto praznovala zlato poroko. "Zakon je kot vrtnica; je prekrasen cvet, a včasih tudi bodeč," ugotavlja Magda. Ana Hartmaíj Tržič • V dvorani tržiške občine sta v soboto zakonsko zaobljubo obnovila Magda in Florijao Kurent iz Pristave pri Tržiču. Pred 50 leti sta se poročila v isti dvorani. "Nič nisva imela. BiJa sva tako skromna, da sva šla k poroki v starih plaščih," se spominja Magda. "Bili so drugi časi. Štiri leta sva živela na divanu pri Magdini mami," pravi Florijan. V Preski sta začeia graditi hišo, ki jo je leta 1959 odnesel zemeljskih plaz. Od občine sta dobila parcelo v Pristavi, kjer njuna hiša stoji §e danes. Vanjo sta se vselila leta 1961 s tedaj triletno hčerko Polono zlato po ročenca Magda In Florijan Kurent in tri tedne staro Majdo. Leta 1975 se jima je rodil še sin Primož. mi otroki iz Šentruperta. Pri več. Zdel sem mi je zelo sim- Bombažni predilnici in tkal- Po petdesetih letih Magda 16 letih se je podaJ v Tržič h patičen. Nekaj let za tem je nicl, kasneje pa je delala ugotavlja, da je bilo v zakonu Križnarjevi teti in se zaposlil poskočila iskrica/' se v sme- Peku kot prešivalka okrasna j pomembne je, da sta bila v Avtoprometu; temu je sle- hu spominja yi-letna Mag- nega šiva, nazadnje pa kot drug drugemu v oporo: dilo delo v Gradbenem pod- da, ki izvira iz skromne trži- obračimovalka pLaČ. Magdi "Vsak se skrega. Vedno sva jetju, kjer je bil šofer in avto» ške družine. "Očeta smo iz- so v veliko veselje rože, Flo- ubrala zlato sredino. Celo v mehanik, nato pa vodja gubili v partizanih. Mama rijan pa rad vrtnari. Vselej posteljo sva legla skregana, a stranskih obratov. Zlatopo- se je borila s tremi majhni- se razveselita petih vnukov, sva se pomenila in zjutraj zbudila z roko v roki." FJori- ročenca sta se prvič srečala mi otroki, komaj smo se upata pa, da se jim bo kma-že v najstniških letih, "(mela preživljali," je razložila. Pri lu pridružil še kakšen pra- jan izvira iz družine z deseti- sem trinajst let, on pa tri leta 14 letih se je zaposiila v vnuk Zadolžitve za nujne naložbe Občina Tržič je sprejela proračuna za leti 2008 in 2009, ko se bo vsakič zadolžila za milijon evrov Stoian Sate kina v Tržiču so nastali novi za gradnjo kanalizacije, vo- projekta s podporo kohezij-problemi. Stari strop dvora- dovodov in centralne čistil- skega sklada EU, kar teria Tržič - Po sprejemu osnutka ne je dotrajan, kar ogroža proračunov za prihodnji dve tudi pred leti obnovljena sta-leti so jili doletele resne fi- novanja v nadstropju. Če nanČne težave, je seznanil hočejo izkoristiti 250 tisoč ne naprave. tudi zadolžitve doma. Ve- V Tržiču načrtujejo blizu Čina svetnikov je pohvalila i6,88 milijona evrov prihod- načrte za predlagane nalož- kov v letu 2008 in prek be. le Pavel Rupar iSDS) je občinski svet v Tržiču župan evrov iz norveškega sklada 18,62 milijona evrov v letu menil, da sta proračuna pre-Borut Sajovic. Davčna upra- za obnovo dvorane, morajo 2009. Odhodkov bo za veČ napihnjena, pa da ne va jim je vzela približno 264 obnoviti nosihii plošči, kar 17.99 milijona evrov oziro- prinašata nič novega. Edino tisoč evrov za domnevno na- jih bo stalo 200 tisoč evrov. pake pri plačilu îiâdomestilâ Glede na to bodo morali ma 19,70 milijona evrov. Zâto se bodo morali vsakič dopolnilo je dal )anez Me gUč {DeSUS},kije predlagal za uporabo stavbnega zem- zmanjšati načrtovane od- zadolžiti za milijon evrov. obnove cest lelendol • Dov-Ijišča podjetja ZLIT. Ob hodke za 2,8 odstotka, je HelenaPolajnar je dejala, da žanka in Dolina - Kušpegar ogromni škodi po neurju, so predlagal župan. Obenem je v primeru realno náčrtová- v letih 2008 in 200g. od države prejeli le 68.100 poudaril, da sta oba proiaču- nih prihodkov nadzorni od- Tako dopolnjen odlok o evrov za odpravo posledic. na razvojno naravnana. V bor nima pripomb. Ocenila obeh proiaćunili so sprejeli Med obnovo nekdanjega obeh ima prednost projekt je, da je nujna uresničitev z večino glasov. Bled S folkloro po domače Folklorna skupina Bled je konec decembra v Festivalni dvorani na Bledu organizirala že deveto prireditev Veselo po do» mače s folklorno skupino Bled. Vodil jo je Franci černe. Na prireditvi so poleg gostiteljev nastopili mlada glasbenika Barbara tn Martin jehart, pevci kvinteta Bratje Smrtnik iz Kort nad Železno Kapio na Koroškem^ skupina Suha špaga iz Škofje Loke in narodnozabavna ansambla Veseli Gorenjci in Savinjskih 7. Pesniku in piscu ugank Francu Ankerstu je nastop preprečila bolezen, prvič pa je nastopila mlada folklorna skupina KUD Bled-Gorje. Folklorna skupina se je s častnim članstvom zahvalita za sodelovanje dolgoletnemu harmonikarju Albinu Valantu. Na prireditev so bili povabljeni tudi varovanci zavoda Matevža Langusa iz Radovljice in oskrbovanci iz jeseniškega in radovljiškega doma upokojencev. |. K. Folklorna skupina Bled UPOKOJENCI i nfo @g-gUis. si 5 se spreminjajo ženske Ker se pokojninska reforma uveljavlja postopno, so pogoji za upokojitev vsako leto drugačni. Pri uveljavljanju pravice do starostne pokojnine se pogoji spreminjajo le za ženske» v primerjavi z lani se jim zvišujeta potrebna starost in pokojninska doba. Cveto Zaplotnik Poglejmo najprej, kakšni so letos pogoji za uveljavljanje pravice do starostne pokojnine. Kot navajajo v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, se spreminjajo pogoji le za ženske. V primerjavi z lani se jim potrebna starost zví-šuje za štiri mesece, ob upokojitvi pri najnižji možni starosti pa se jim za tri mesece podaljšuje tudi potrebna pokojninska doba, Za ženske je torej letos pogoj starost 56 let ter 36 let in 9 mesecev pokojninske dobê ali starost Število upokojencev narašča, vsako leto pa se spremenijo tudi pogoji za upokojitev. 61 let in najmanj 20 let pokojninske dobe ali starost 63 dni, za tri otroke za ao mese- zi mesecev). Dodana doba bosta tolilco staia, dopolnila let in najmanj 15 let zavaro- cev in 8 dni in za vsakega na- vpliva le m izpolnitev pogo- pa bosta 48 let, bosta prido- vainc dobe. Za moške se po- daljnjega otroka še za 11 me- jev za pridobitev starostne bila pravico do vdovske pogoji ne spreminjajo, pogoj je secev in 8 dni. Pri tem sta- pokojnine, ne pana njeno vi- kojnine pri starosti 53 let. V starost 58 let in 40 let pokoj- rostna meja za žensko ne šino. prav tako ne šteje v de- primeru, da ob partnerjevi ninske dobe ali 63 let in naj- more bit: nižja od 53 let, za lovno dobo. manj 20 let pokojninske moškega pa 58 let. Starša se dobe ali 65 let in najmanj 15 sama dogovorita o tem, kdo bo uveljavljal znižanje, vsak, na primer, lahko uveljavlja let za va roval ne dobe. Pokojninska osnova Polna starost enega otroka. Samo ženskam, ki se na- pa višino osnove praviloma smrti nimata statusa zavarovanca px)ko j nin skega in in va-lidskega zavarovanja, pridobita pravico do vdovske po-Pokojnina se odmeri od kojnine, če ob smrti partnerja dopolnita 48 let starosti. Če vdova brez statusa zavaro- pokojninske osnove, pri tem Pri ženskah je polna sta- meravajo upokojiti pri staro- določijo na podlagi plač, ki vanca navedene starosti ni rost v prehodnem obdobju sti 56 let ter 5 36 leti 9 mese- jih je zavarovanec prejel, oz. dopolnila, dopolnila pa je 44 izenačena z minimalno sta- ci pokojninske dobe, se ta od zavarovalnih osnov, od let in 6 mesecev, bo pridobi- rostjo za pridobitev pravice starost lahko zniža, če so bile katerih so mu od vključno la pravico do vdovske pokoj- do starostne pokojnine, pri obvezno pokojninsko in in- 1970. leta dalje obračunali nine ob dopolnitvi 48 let. moških je 62 let in 6 mese- vaLdsko zavarovane. Še pre- prispevke. Od letošnjega Vdova ali vdovec ima po- cev. Moškemu, Id bo uveljav- den so dopolnile 18 let staro- leta, ko se tudi zaključuje za- leg lastne starostne ali inva- lial pravico pri nižji starosti stí. Starost se zniža za 7 me- konsko določeno prehodno lidske pokojnine pravico tudi in nima 40 let delovne dobe, secev za vsako leto v obvez- obdobje, se pokojninska do dela vdovske pokojnine, se bo pokojnina pri upokojit- nem zavarovanju pred do- osnova izračunava na podla- če je to zanj(o) ugodneje. Levi v starosti od 58 do 59 let polnjenim 18. letom starosti; gi plač oz. zavarovalnih os- tos znaša ta del 25 odstotkov znižala za vsak mesec manj- v primeru, da je obdobje nov iz katerihkoli najugod- vdovske pokojnine, vendar kajoče starosti za 0,3 odstot- krajše od enega leta, pa za nejŠih zaporednih osemnaj- ne več kot 15 odstotkov pov- ka, pri upokojitvi med 59. in sedem dvanajstin tega časa. stih let zavarovanja. 60. letom za 0,25 odstotka, Upokojitvena starost se ne pri upokojitvi med 60. in 61. more znižati pod 53 let. letom za 0,2 odstotka, pri upokojitvi med 6j, in 62. le- Dodana doba Državna pokojnina prečne lanske mesečne pokojnine. Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine je po zakonu omejeno tom za 0,15 odstotka in pri upokojitvi med 62. in 62. le- Pravico do državne pokoj- in je letos enako znesku treh nine tudi letos (tako kot lani povprečnih mesečnih pokoj-Manjkajočo pokojninsko in predlani} lahko uveljavlja nin, izplačanih lani v državi, lom in 6 mesecev za 0,1 od- dobo za izpolnitev pogojev oseba s stalnim prebivališ- vendar pa ne sme znašati več stotka. Največ je starostno za pridobitev starostne po- Čem v Sloveniji, ki je dopol- kot znesek starostne pokoj- pokojnino, uveljavljeno v kojnine je tudi letos možno nila 65 let ali več. Pogoj je, nine moškega, odmerjene letu 2008, možno zmanjšati dopolniti 2 dodano dobo, ki da je med 15. in 65. letom ži- od najvišje osnove za 40 let za 16,2 odstotka, zmar^jšanje lahko obsega čas študija, ob- vela najmanj 30 let v Slove- pokojninske dobe. pa je trajno. veznega vojaškega roka, na- niji, da nima pravice do po do mestne civilne službe ali Znižanje upokojitvene kojnine po našem oz. kakem Družinska pokojnina starosti Starši, ki jih je umrli otrok čas osnovnega usposabljanja tujem javnem sistemu poza rezervni sestav in čas, ko kojninskega zavarovanja in je bil zavarovanec prijavljen da njeni lastni dohodki ne preživljal do svoje smrti, v Upokojitveno starost je na zavodu za zaposlovanje presegajo premoženjskega nekaterih primerih pridobi- možno znižati zaradi vsaj kot iskalec zaposbtve ali kot cenzusa za pridobitev pravi- jo pravico do družinske po- kojnine. Mati mora letos ob smrti otroka, ki jo je preživljal, dopolniti 54 let in 6 mesecev, oče pa 58 let. Obe sta- petletne vzgoje in skrbi za brezposelna oseba. Vse to je ce do varstvenega dodatka. vsakega rojenega ali posvoje- možno upoštevati le v pri- nega otroka (s slovenskim meru, če ta obdobja niso Vdovska pokojnina državljanstvom) in za delo všteta v pokojninsko dobo na pred 18. letom starosti. Letos kakšni drugi podlagi. Letos Vdovec in vdova bosta le- rostni meji sta pomembni se upokojitvena starost za se kot dodana doba upošteva tos pridobila pravico do vdov- tudi tedaj, če uveljavljajo to enega otroka lahko zniža za sedem mesecev za vsako ske pokojnine, če bosta ob pravico bratje in sestre umr- 4 mesece in 15 dni, za dva leto, ki se šteje v dodano smrti svojega partnerja do- lega, ki jih je preživljal do otroka za 11 mesecev in 8 dobo (npr.: za tri leta študija polnila 53 let starosti. c!;e ne svoje smrti. Sprememba pri varstvenem dodatku Po predlaganem zakonu se bo varstveni dodatek spet usklajeval hkrati s pokojninami. Cveto Zaplotkik ne usklajeval z rastjo plač ..............................................................................dvakrat na leto, s sprejetjem Ljubljana - Vlada je na zad- zakona o usklajevanju trans- nji lanski seji sprejela pred- ferjev posameznikom in gole^ zakona o varstvenem do- spodinjstvom pa se enako datku in hkrati predlagala dr- kot druge socialne dajatve žavnemu zboru, da ga sprej- usklajuje le enkrat na leto me po nujnem postopku - Če (januarja) z rastjo cen živ-bo državni zbor predlog Ijeiijskih potrebSčin oz. z in-sprejel, bodo upokojenci že flacijo. Medtem ko so se po- ob naslednjem usklajevanju kojnine lani zvišale dvakrat - pokojnin z rastjo plač, to je februarja za 3,2 oz. 3,8 od- februarja letos, prejeli višji stotka in novembra še za % varstveni dodatek, vdovsko odstotka, se varstveni doda- pokojnino in dodatek k po- tek ni spremenil, saj niso bili kojninam, uveljavljenim v izpolnjeni pogoji za zvišanje. Vlada želi s spremembo usklajevanja varstvenega dodatka izboljšati socialno varnost upokojencev. Tisti, ki prejemajo poleg pokojnine še varstveni dodatek ali drugo socialno dajatev» praviloma sodijo v skupino ljudi z zelo nizkimi dohodld. drugih republikah nekdanje Ker je višina varstvenega do- Jugoslavije. Izplačila iz po- datka odvisna od pokojnine, kojninske blagajne bi se za- so se ob vsakokratnem povi- radi tega letos povečala za šanju pokojnin zneski var- 5,8 milijona evrov, prihodnje stvenih dodatkov znižali, leto pa za 6,5 milijona evrov, nekateri upokojenci pa so Po zakonodaji so do var- pravico do doda^ celo izgu- stvenega dodatka upravičeni bili. Enake posledice kot pre- upokojenci, ki imajo manj jemniki varstvenega dodatka kot 40 let (moški) oz. 38 let so občutili tudi upokojenci, (ženske) pokojninske dobe, izpolnjujejo premoženjski ki so poleg lastne starostne ai i invalidske pokojnine cenzus in dobivajo pokojni- upravičeni Še do vdovske no nižjo od osnove za odme- pokojnine, ter prejemriiki ro dodatnih pravic. Varstveni dodatka k pokojnini, uveljav- dodatek se je do lanskega i. Ijeni v drugi republiki nek- januarja enako kot pokojni- danje Jugoslavije- 6 UPOKOJENCI info@g'gla s.si Komenda Upokojenci praznovali z mladino Člani Društva upokojencev Komenda so decembrske praznike pričakali skupaj s člani Društva upokojencev Kamnik In učenci Osnovne Šoie Komenda-Mošte. Skupaj so v kulturnem domu v Komendi nekaj dni pred božičem namreč pripravili prireditev Novoletni pozdrav praznikom, "Prvič smo letos pripravili takšno medgeneracijsko predprazniSno prireditev in gotovo jo bomo tudi prihodnje leto. Prav v Komendi je povezovanje mladih in starejših zelo močno in prav je, da se znamo takole tudi poveselitl/* je povedal predsednik DU Komenda janež Kimovec. Kulturno-zabavnI program so tokrat poleg učencev pripravili tudi folklorni skupini in mešana pevska zbora Iz obeh društev. L P. članice folklorne skupine íz DU Kamnik COOE$IČ Starejši na prednovoletni zabavi Odbor Rdečega križa CodešIČ je tudi letos organiziral pred* praznično srečanje za krajane, stare nad 75 let. "Na Godešiču imamo 47takinlh krajanov, na srečanje jih je pri§- o okoli dve tretjini. Namen srečanja je predvsem druženje. Voščimo jim za praznike, jih pogostimo ter pripravimo kulturni program," je povedala Tončka Bobnar, predsednica Odbora RK CodeŠIč. V kulturnem programu, ki ga je povezovala mlada domačinka Ajda Hafner, je nastopila folklorna skupina OŠ 5kofja Loka • Mesto z mentorico Andrejo Hafner, za ples In popestritev popoldneva pa sta poskrbela jože in Valerija Dolenc, sicer Člana ansambla Suha špaga. M. B. Tončka Bobnar (v sredini), predsednica Odbora RK Codešič, z Minko Križnar (levo) in Anico Križaj, najstarejšima na srečanju starostnikov ZcoRNjE Bitnje Že odprli druâtveno pisarno Na prvem občnem zboru Društva upokojencev Bitnje-StraŽiŠČe (14. decembra) so izvolili organe društva In sprejeli program aktivnosti za leto 2008. Predsednik društva Tone Kaštivnik je ob tem pojasnil, da je druitvo nastalo na podlagi referenduma o odcepitvi od DU Žab-nlca-Bitnje, vsem pa so bile tedaj priznane ugodnosti iz dosedanjega Članstva. Občni zbor ]e zato kot neprijateljsko ocenil gesto prejšnjega društva, da članom, ki so pristopili v novo društvo, ne pripada delež prihranjenega denarja (8iS9 evra na osebo), zato bodo posegli po pravnih sredstvih. Prav tako želijo v novem društvu pridobiti veČ Članov Iz Stražlšča, saj prvi odziv nI bil najboljši, te dni pa bodo odprli društveno pisarno, ki bo v stanovanjski hiši Spodnje Bitnje 10 delovala vsak ponedeljek od 9. do n. ure (tel. 040/550 5^9)5. S. Sto dve svečki Najstarejša Kamničanka Lucija Antonín je pred dnevi praznovala svoj 102. rojstni dan. )asna Paiadin ReiDs. Da je zelo družabna ....................................... in nezahtevna že vse življe- Kamnik - Najstarejša Kamni- nje, pripomni tudi njena hčerka Marica, ki }0 obišče vsak teden. "Še danes čanka, ki svojih let s humorjem in Živahnostjo sploh ne kaže, je visoki jubilej v kro- brez oČal. Vedno je bila gu prijateljev» s katerimi živi skromna in hvaležna." Lud-v Domu starejših občanov ja Antonin se je na kamni- m Kamniku že deset let, praz- i Graben iz rojstnih Za- m novala kar dvakrat « prvič ij. pog preselila s 24 ieti. Vse decembra na god sv. Ludje življenje je bHa gospodinja. in nato še 21. decembra, ko kot recept za tako visoko so ji skromno slovesnost, starost pa brez pomisleka kot je želela, pripravili še v pripomni: "Veliko dela. domu. "Gospa je v domu Vsak dan na kolo in na polje zelo zadovoljna, saj si je tu - tako je bilo," pripoveduje v našla mnogo prijateljev. S smehu in se spominja, kako sostanovalko sta sem prišli v težko je bilo obdelovati polja istem tednu in kakšrúh pet v Smarci in na Dmovem. se [ih vsako jutro dobi na Življenje so ji polepšali štir- Najstarejša Kamničanka Lucija Antonín z Marijo Rems In družabnem srečanju, kjer je otioci, in Čeprav je vdova Sabino Ravnikar iz doma starejših občanov in hčerko Marico pijejo kavico in klepetajo. Je že veČ kot trideset let, je nje- skomm in prijetna, s svojim no življenje polno humorja, Da bi dočakali mofa leta, na- starejših za samopomoč prijateljstvom pa tudi pravi kar je razvidno tudi iz njene mreč," se zopet nasmehne. Žerjavčki, katere članica je zgled drugim," je povedala rojstnodnevne in novoletne Ob visokem jubileju so se že Štirinajst let, lepe želje pa direktorica Doma starejših občanov Kamnik Marija želje. "Svojo željo privoščim je spomnili tudi kamniški ji je izrekel tudi župan Tone vsem, želim pa vam je ne. upokojenci in člani skupine Smolnikar. Doživela je praznični Pariz v Marija Romih, 79-letna stanovalka Doma starejših občanov Preddvor, je po zaslugi srečelova na junijskem pikniku pred božičnimi prazniki obiskala Pariz in se prvič peljala z letalom. _ _ ^ Danica Zavrl Zlebir dosti potovala, a le na krajše morem verjeti, da sem bila Sestra Sabina Traven, ki nas ....................................... razdalje in nikoli z letalom. res v Parizu, da sem letela z je obvestila o Marijini avan- Preddvor • Kranjčanka Man- Njen predpraznični polet v letalom in da pri tem nisem turi, nam je še povedala, da ja Romih je slaba tri leta Pariz je bil tudi njen prvi po- imela nobene treme," je nav- bo popotnica svoje vtise deli- stanovalka doma v Potočah. leL Ko se je njena hčerka do- dušena Marija, ki bo še dolgo la s stanovalci na januarski Zlomila si Je kolk in skrbelo govarjala z domskim oseb- lahko zbirala vtise o izletu, čajanki. je, da ne bo več mogla skr- jem za mamin izlet, je dejala, beti sama zase. Vendar je po- da gre za "misijo nemogoče", zneje okrevala, v domu pa je Toda zgodba se je lepo raz- vendarle ostala kol ena nje- pletla: mama in hči sta pole-govih aktivnejših stanovalk. "Še nikoli se nisem tako do- teli v Pariz, kjer je bilo jasno in toplo, velemesto pa praz- bro imela kot sedaj," pove nično okrašeno, kar je na urejena gospa, ki jo v domu Marijo naredilo velik vtis. pogosto obiskujejo njeni trije Obiskali sta veliko znameni- otroci. Hčerka jo je tudi po- tosti (hčerka je profesorica spremila m dvodnevni izlet zgodovine Ln zemljepisa in v Pariz, ki ga je Marija "zade- se je izkazala za dobro vodič-la" na junijskem pikniku. ko), se iistavili pod mogoč-Glavni dobitek na srečelovu nim EiJîlovim stolpom in poje bila namreč letalska vozov- sedeli tudi v kavamici poleg niča. Marija je bila dobitka zabavišča Moulin Rouge na nadvse vesela, tako da je na Pigallu. In tam se sme celo odru tedaj zapela šaljivo kaditi, je bila navdušena Ma- pesmico: Jaz pa pojdem v rija. Dva dneva v Parizu sta Pariz, da si kupim novi bila za Marijo nepozabna, s "fris". Z njo so se veselili tudi hčerko sta znancem in prija- drugi stanovalci ir osebje em razposlali 17 razgled- doma, vsi prepričani, da je nic. Največji vtis pa so nanjo vozovnica prišla v prave roke. naredili polet z letalom, Ču-Marija, ki je v svoji aktivni dovit razgled z neba na vrša- dobi delala kot kuliarica za ce tam spodaj in ogromno državni protokol, je že tedaj pariško letališče. "Še sedaj ne Marija s hčerko pred Elffiovim stolpom Kran; Upokojenci vabijo na pohode in izlete Društvo upokojencev Kranj je aktivno tudi v novem letu, V nedeljo, 13. januarja, vabi na planinski Izlet v Dražgoše, 17. januarja na pohod od Golnika do Cozda, 24. januarja na pohod od Kokrice po Udinborštu do Tenetiš in Pangršice, 31. januarja pa le na pohod k Sv. Trojici nad Dobom. 23. januarja bo izlet z možnostjo kopanja v Termah Zreče. C. Z. K RANI Posebna spletna stran za starejše Na spletu je začela delovati posebna stran za starejše nad petdeset let • www.senlorji.info- Starejši lahko na tej strani dobijo Informacije o domovih za starejše, oskrbovanih stanovanjih» pokojninah, varčevanju za starost, pomoči in oskrbi, zdravju, izobraževanju» potovanjih, počitnicah In izletih, športni dejavnosti, preživljanju prostega časa ... C. Z. : :: vilma.stan ovnik @ g-gla s.si 7 Ob jubileju slovesna akademija Z današnjimi tekmami se zaključuje prvi del tekmovanja v hokejski ligi EBEL, ekipa Acronija Jesenic pa gosti Craz ggers; slovesno ob 6o-ietnici ustanovitve HK jesenice. Vilma Stanovnik )e$entce • Tik pred novoletnimi prazniki so ekipe, ki merijo moči v ligi EBEL odigrale predzadnji krog prvega dela prvenstva. V Pod-mežakli je gostovala ekipa VSV iz Beljaka, po vodstvu domaČega moStva Acronija Jesenic z 2 : o pa so bolje zaigrali gostje in na koncu slavili 53:5. Dobro je šlo ekipi ZM Olimpije, ki je go* štovala pri Albi Volanu in zmagala s 3:7. Tako je pred današnjimi zadniimi obračuni prvega dela tekmovanja na vrhu lestvice z 49 točkami ekipa Black Wings Nekdanji jeseniški hokejski zvezdniki» ki so nastopali tudi na olimpijskih igrah, so se iz Linza, ki je v nedeljo s 7 : prejšnji teden predstavili na jeseniškem ledu. /F^to i.h« wk© 2 premagala ekipo Inns- brucka, dve točki na dru- dve prosti mesti v končnici. ZM Olimpije pâ gostuje v stavo in izdali brožuro o zgodovini jeseniškega hoke-Te dni pa se na Jesenicah |a, so prejšnji teden pripra- gem r^estu zaostaja ekipa Prva skupina za uvrstitev Innsbrucku. Vienne Capitals, ki ie s 7 : 3 ima tekme že 6. januarja, izgubila na gostovanju pri kvalifikacijska skupina pa nadaljuje tudi praznovanje vili tudi tradicionalni dan KAOu, ekipa Acronija Jese- 11. januarja. Še prej danes 60-letnega jubUeja domače- hokeja. 2e na tekmi med nic pa jena tretjem mestu s ekipa Acronija Jesenic ob ga hokejskega kluba. Potem Acronijem [esenicami in 46 točkami. Ob srečnem 19.15 v Podmežakli gosti ko so v Gomjesavskem mu- ZM Olimpijo smo lahko na razpletu (svoji zmagi in po- moštvo Graza 59ers» ekipa zeju Jesenice pripravili raz- ledu pozdravili večino ne- razu Dunajčanov) se Jeseničani v zadnjem krogu še kdanjih najboljših jeseniških hokejistov, osrednji do- lahko uvrstijo na drugo me- Včeraj popoldne je na Jesenice prišel na preizkus }8- godek slavja ob jubileju pa sto po prvem delu. slabše letni češki branilec Jaroslav Nedved. Prvi trening naj bi od če^ga rnesta pa ne rno- 3 ekipo opravil danes, na večerni tekmi pa naj še ne bi nastopil. Kot so S(>oročili iz jeseniškega tabora, so 197 rejo bili več uvrščeni, kar pomeni, da bodo v nadalje- V ponedeljek. 7. januarja, ko se bo v dvorani kina Žele-zar ob 19. uri začela slovesna akademija. Na njej bodo vanju igrali v skupini za 95 kilogramov težkega hokejista v mo- p^^jj^ priznanja najzasluž- razvrstitev in najboljša iz- ^^^ povabili na priporočilo Františka Vybornyja, bolj nejšim hokejistom in hokej- hodišča v končnici, ZM kot on pa je znan njegov brat Peter, ki je nastopal tudi skim delavcem, v programu Olimpija, ki je trenutno s 55 v ligi NHL. Jaroslav je večino kariere preživel na Če- pa bodo sodelovali tudi ig- točkami na 8. mestu, se bo igral pa je tudi na Finskem, v Rusiji in Aziji, v tako imenovani kvalifikacijski skupini potegovala za ' — raki gledališča Tone Cufar Jesenice in ansambel Veseli BegunjČani. Kar petnajst domačih orlov Na dveh domačih tekmah celinskega pokala jutri in v nedeljo se bo v Kranju predstavilo kar petnajst slovenskih skakalcev, ki bodo skušali ugnati tudi številne odlične tuje tekmovalce. Vilma Stanovnik koncu osvojil 14., Robi pa 24. Plaznik {SK Triglav), tretji pa 100,5 ^^ metra osvoji] mesto. Slabše je nato našim je bil Marjan Jelenko (SSK Rok Urbane (SK Tr^av). Kranj • Najboljši smučarji šlo na novoletni dan v Gar- Velenje). Med mladinci do i8 Po tekmi ie vodstvo naSe re- skakald se te dni merijo na misch Partenkirchnu, kjer se let je bil v skokih najboljši Ma- prezentance izbralo tekmo- novoletni turneji, kjer pa so je na tekmo uvrstil ie Jernej tic Kramaršič (SSK Costella valce, ki bodo jutri m v nede- imeli naši do sedaj malo sre- Damjan in na koncu osvojil Ilirija), za njim se je na drugo Ijo nastopUi na tekmi celin- če. Na prvi tekmi v Oberstdor- 15. mesto. Tako je trener Ari mesto uvrstil Klemen Omla* skega pokala v Kranju. Kot fii je po prvi seriji kazalo od- Pekka Nikkola na tretjo tek- dič (SSK Velenje), tretji mesto organizatorji imamo pravico lično, saj so se v finalno uvr- mo novoletne turneje v Inns- je osvojil Gašper Beriot (SSK do nastopa s kai petnajstimi stili Robert Kranjec, Primož bruck namesto naSega naj- Šmartno na Pohorju), najbolj- tekmovalci (7 + 8), tako da Peterka in Jernej Damjan, slabSega, Primoža Pikia pokli- ši domači tekmovalec pa je bil bodo Slovenijo zastopali: Pri- nato pa so Primoža pri meije- cai Jurija Tepeša. Tekma bo na petem mestu Matej Do- mož Piki, Rok Urbane, Pri- nju smuči diskvalificirali, ker na sporedu danes, v nedeljo bovšek (SK Triglav). Med mož RogUč, Mitja Mežnar, so za centimeter odstopale od pa bo zadnja tekma novoletne mladinci do 20 let je slavil Tr- Jure Bogataj, Anže Damjan, pravil. Primožu so namreč turneje Še v BLschofshofhu. lani namerili 185 centimetrov, žičan Jernej Košnjek (KSK Matic Kramaršič, Jure Šink> Minulo nedeljo pa so na 'Triič-Trifix) pred Rokom vec, Jemej Košnjek, Rok na tekmi v Oberstdorftj pa novi kranjski skakalnici pri- MandJom (SSK Šmartno na MandJ, Robert Hrgota, Sašo zgolj 182 centimetrov. "Pravi- pravili tekmovanje za pokal Pohorju) in Mitfem Mežnar* TadiČ, Andraž P(^rajc, Go- lo je sicer jasno, vendar pa je Cockta za dane, mladince do jem (NSKTižič-Trífix). Vnaj- razd Robnik in Nejc Frank. to tako majhno odstopanje, 18 let in mladince do 20 let, močnejši članski konkurenci Tako jutrišnja kot nedeljska da bi lahko Primoža na to naj- hkrati pa še tekmo za državno se je z dvema odličnima sko- tekma se bosta začeli ob 9.30 prej ^olj opozorili. Škoda pa prvenstvo nordijskih kombi- koma, 108 in 108,5 metra, iz- s poskusno serijo. Danes bo je lepega rezultata, ki bi mu natorcev v šprintu. Naslov dr- kazal Jure Šinkovec (SSK Co- tiradni trening ob 9. uri. pred nadaljevanjem sezone žavnega prvaka v nordijski stella Ilirija), drugi je bil s sko- Vstop na prireditev je brezpla- zagotovo vlil samozavest," je kombinaciji je osvojil Gašper koma 105 in 104 metre doma- čen, na njej pa organizatorji iz ukrep komentiral Primožev Berlot (SSK Velenje), na dru- čin Jure B<^taj (SK Triglav), trener Jani GriJc. jemej je na go mesto se je uvrstil Matic tretje mesto pa je s skokoma SK Triglav pričakujejo okoli 80 ska^cev iz 16 držav. VABILA PRIREDITVE Tekači za pokal Cockte v Medvodah * Športno društvo SRC Preska Medvode bo jutri, v soboto, pripravilo tekmovanje v teku na smučeh za pokal Cockta. Nastopili bodo tekmova cl In tekmovalke vseh kategoriji, od najmlajših do članov, tekmovali pa bodo v klasiki s posamičnim Itartom. Tekmovanje se bo v Preski začelo ob lo. uri. V. S. Finalni turnir ženskega pokala koíarkarlc - jutri In v nedeljo bo kranjskogorska dvorana VItranc gostila finalni turnir ženskega pokalnega tekmovanja v košarki. Jutri, v soboto, bo najprej na sporedu polfínale, ko se bosta ob 16. uri pomerl-I ekipi Merkurja Celja tn AjM^ ob 19. uri pa bosta na parket stopili domača ekipa HIT-a Kranjske Core In ekipa ježice. Veliki finale zmagovalk polfinalnih obračunov bo v nedeljo, ko se bo tekma začela ob 18. uri. V. S. Košarkarski spored - S sredino tekmo med ekipama domžal* skega Heliosa In Krko se je začel 14. krog v ligi UPC Tele- mach. Državni prvaki so v derbiju kola s 84 : 81 ugnali goste iz Dolenjske. Preostale ekipe bodo tekme odigrale jutri, zanimiv obračun pa se obeta v dvorani Poden v Škofji Loki, kjer bo domača ekipa TCC Mercator ob 20. uri gostila moštvo Luke Koper. Ta konec tedna se nadaljuje tudi tekmovanje v i. B SKL za moške. Ekipa Tinexa Medvod bo jutri ob 19. uri gostila ekipo |anč, ekipa Triglava pa se bo v domaČi dvorani na Planini ob 20.15 pomerila z ekipo Hrastnika. V. S. HOKEJ Kranj Kranjčani prvič v novi dvorani Prejšnji teden se je nadaljevalo državno hokejsko prvenstvo, Vodilna ekipa Jesenice mladi je gostovala pri Slavljl In zmagala z ^ : 2, ekipa MK Bled je doma 54:5 izgubila z Alfo, ekipa Triglava pa je pri HS Olimpiji izgubila 53:6. Prvenstvo se bo nadaljevalo jutri, v soboto, ko bo ekipa Jesenice mladi doma ob iS. url gostila moštvo MedveŠČaka, ekipa Triglava pa bo vendarle prvič zaigrala v novi dvorani ria Zlatem polju, kjer se bo ob 77. uri v gorenjskem derbiju pomerila z ekipo MK Bleda. Še prej bo jutri v dvorani v Kranju ob 13. uri ženski obračun v mednarodni ligi med domačo ekipo Triglava In ekipo BudirppeŠte. V. S. KEGLJANJE Jesenice Uroš Stoklas najboljši na jesenicah Člani Kluba za kegljanje na asfaltu jesenice so v decembru organizirali tradicionalno tekmovanje registriranih in rekreativnih tekmovalcev za Pokai mesta Jesenice in 3. memorial Vojka Mlkullča. Skupaj je nastopilo 177 tekmovalcev in tekmovalk. Pri registriranih tekmovalcih je zmagal Uroš Stoklas, dolgoletni uspešni državni reprezentant iz ekipe Novolit Od domačih tekmovalcev je bil najboljši tgorčosič, ki se je uvrstil na 8. mesto. Pri registriranih tekmovalkah je biia najboljša Barbara Fidel, Miroteks Celje. V kategoriji rekreativcev je pri moških zmagal Cveto Zalokar^ pri ženskah pa Anja leršin, oba iz jeseniškega kluba. R. S9.Š yi.] 96.3 Cu)re}ijski vnjntc!) RADIO SORA l^dio Sora d.0.0., Kapudnskl trg 4, 4220 Škofja Loka, tel: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-mail: info<^radiosora. si C ^ jiULiCi'"':'^ ryj p Z veljavno smučarsko karto dobite popust v toplicah »Eriebnischerme V^armbad« beljak. WW w. 31 ae ndereck. at • .f m pri: IPASS THAMEL Knnjilcft G^rt k prtú lunvaf^iU^ f^i •u. (»I J t 8 ■ Q 1 Si mon.su hie @g-gics. s i Polica Previdno na cesti Zaradi ntzkih temperatur so ceste na Gorenjskem v zadnjih dneh precej spolzke, kar je na lastni koži včeraj dopoldne na Polici pri Naklem izkusil tudi voznik osebnega vozila Renault Cllo, ki se je prevrnil na streho. K sreči se je vse končalo brez hujših posledic, Če seveda odštejemo gmotno škodo. Voznikom zato svetujemo previdno vožnjo, a ne samo v teh dneh. temveč vse leto. S. S. Jesenice Siive$tr$ko streljanje na Jesenicah Jeseniški polidšti še vedno poizvedujejo za neznanim storilcem, ki je ob prihodu novega leta Izstrelil več nabojev proti poslovni stavbi družbe AcronI na Jesenicah in s tem storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po i. odstavku 317. člena Kazenskega zakonika^ za kar je zagrožena kazen do treh let zapora. Za zdaj vedo, da je nekdo v času od ponedeljka ob 15. uri do torka ob 18. url z neznanim strelnim orožjem izstrelil več nabojev neznanega kalibra In tem poškodoval več stekel in vhodna vrata. V času streljanja v objektu in okolici ni bilo oseb. Podjetje je oškodoval za okoli deset tisoč evrov. S. Š. KRiniNAL Bieo Na hitro "zaslužir trideset tisočakov V nedeljo zvečer je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo na jelovškl cesti na Bledu. Pri temeljitem pregledu prostorov je naletel na denar, zlatnino in računalnik Hewlett Packard, kar je nazadnje tudi odnesel. Lastnika je oškodoval za okoli trideset lisoč evrov. Zoper neznanega storilca bo podana kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Kranju. M e dvo de Kradli kot srake Medvoškim policistom so neznani vlomilci zadnje dni minulega leta povzročili obilico dela. Vlomili so namreč v dve stanovanjski hiši in poslovne prostore. Iz ene stanovanjske hiše so odtujili digitalni fotoaparat in nakit, skupaj vredna približno tri tIsoČ evrov, iz druge pa so odnesli prenosni računalnik in nakit. Lastnika so oškodovali za okoli 1.500 evrov. Iz poslovnih prostorov na Gorenjski cesti v Medvodah pa so odnesli gotovino in cigarete. Podjetje so vlomilci oškodovali za okoli dvajset tisoč evrov. Tržič Dvakrat po tristo evrov Neznani storilec je v noČi na soboto vlomi) v poslovni prostor na Trgu svobode v Tržiču. Pri pregledu notranjosti je našel In vzel tristo evrov gotovine. Isto noč je neznanec "obiskal" tudi v stanovanjsko hišo na Zgornji Beli. Ukradel je prenosno kovinsko blagajno, v kateri je bila manjša vsota denarja In rezervni ključi od osebnega avtomobila. Vzel je tudi računalniško opremo. Lastnika je oškodoval za okoli tristo evrov. ŠSNČUR Pripeljala, natočila, odpeljala Pred dnevi sta se neznana storilca z osebnim avtomobilom Renault Espace, na katerem nI bilo registrskih tablic, pripeljala na bendrski servis v Šenčurju. V sode, ki sta jih imela v prtljažnem delu, sta natočila 436 litrov nafte in s kraja odpeljala, ne da bi poravnala račun. S. Š. Mlade vlomilce kmalu Policisti so v noči na sredo prijeli četverico mladeničev, ki je domnevno vlomila v gostinski lokai Eurobistro v Kranju. Med novoletnimi prazniki so iz Osnovne šole Simona jenka v Kranju tatovi odnesli več računalnikov in projektorjev. Simon Šubic Kranj - Kranjski policisti so v noči na sredo prijeli Štiri mladeniče iz Kranja in Medvod, ki so vlomili v gostinski lokal Eurobistro na Kidričevi cesti v Kranju. Morda prvič v tem letu so v lokal vlomili okoli polnoči, kmalu zatem pa so bili o njihovem početju obveščeni policisti. Ko so možje v modrem prispeli do kraja vloma, so vlomilci že zbežali, zato so karseda hitro blokirali ožje območje in na ta način prijeli tri osumljence z območja Kranja, stare sedemnajst oziroma osemnajst let. Četrti osumljenec, 22-letnik iz Medvod se je policijski zase- di izmuznil. Pri ogledu kraja V gostinski lokal Eurobistro v Kranju je domnevno vlomila četverica osumljencev, starih vloma so policisti ugotovili, od 17 do 22 let. / row, corud kjv6č da so osumljenci odnašali predmete h loJola v osebni pali in inu vzeli osebrd avto- odnesli štiri nove, še zapaki» nikov stanovanjske hiše na avtomobil, katerega so parki- mobil. Policisti so kmalu rane računalnike z monitor- Šempfetrski ulici v Kranju, rali v bližini. Vozilo so polici- ugotovili, da si je vse skupaj ji, tri \ideo projektorje in dva V hiši je vlomilec našel skri- stí zasegli, zoper osumljence gladko izmislil, zato so ga prenosna računalnika. Vred- niico z unikatnimi predme- pa odredili pridržanje. tako kot preostalo trojico pri- nost ukradenih predmetov ti iz rumene kovine, DVD Nekaj ur kasneje so prijeli držali. je ocenjena na približno Šest kamero Panasonic, več roč- še Četrtega domnevnega vlo- Med novoletnimi prazniki tisoč evrov. nih ur in gotovino. Vse na- milca. Medvodian je na- so neznani storilci vlomili Prav tako neznani storilec šteto je vzel s seboj in tako mreč na policijo podal prija- tudi v osnovno šolo Simona je med novoletnimi prazni* lastnika oškodoval za okoli vo, da so ga v Ljubljani oro- Jenka v Kranju, iz katere so ki izkoristil odsotnost last- 26 tisoč evrov. Gorelo zaradi likalnika Počitniška hiša v Brebovnici je v soboto najverjetneje zgoreta zaradi vklopljenega likalnika, na katerega je pozabil umrli Miro Ipavec. Simon Subic že v ponedeljek, vendar tedaj ....................................... še nismo sporočili vzroka Brebovnica - Požar, v kate- zanj. saj smo časopis poslali rem je minulo soboto zvečer v tiskamo, preden je krimi- v Brebovnici (občina Gore- nalistična komisija zaključila nja vas-Poijane) umrl jy-iet- delo. Ugotovila je, da je do ni domačin Miro Ipavec, je požara prišlo v dnevni sobi po vsej verjetnosti povzročil pritličnega dela stanovanj- vklopljen likalnik, na katere- skega vikenda, od tam pa se ga je pokojnik najbrž poza- je požar razširil po lesenem bil, je naknadno ugotovila stropu tudi na druge dele ob- komisija Sektorja kriminali- jekta. V požaru je objekt po- stične policije Policijske gorel v celoti, gmotna Škoda uprave Kranj, ki si je ogleda- pa znaša približno sto tisoč la kraj požara. O požaru smo evrov, je še sporočila policija. v Gorenjskem glasu poročali Tujo krivdo so izključili. Pokojnega Mira Ipavca so našli na tleh v zgoreli kuhinji. Petarde kot bombe Policisti poizvedujejo, kje so nekateri kupili petarde, ki so povzročale podobne detonacije kot eksplozija manjše bombe. Simon Subic kakšne izdelke gre in kdo jih ..............................................................................Je prodajal." Pri uporabi piro- Kranj - V letošnjih božično- tehničnih izdelkov se je v le- novoletnih praznikih je v tošnjih božično-novoletnih marsikaterem gorenjskem praznikih ranil "samo" en kraju pokalo kot v Bejrutu, moški z območja Kranja Poleg običajnega pokanja ani trije otroci), ki je utrpel petard in drugih pirotehnič- raztrganine na roki, v kateri nih izdeikov so se slišale celo mu je razneslo petardo. Zanj glasne detonadje, kot bi ne- so poskrbeli plastični kirurgi, kdo metal bombe. Inšpektor Gorenjski polidsti so zaradi Robert Kralj s Policijske uporabe pirotehnike zabele-uprave Kranj je pojasnil, da žili Še poškodbe dveh oseb-so tudi policisti zaznali ne- nih vozil, poštnega nabiralni- navadno močne poke petard: ka in platnene ponjave. "Pre« "TaJcŠnih pokov, ki so bili že cej je bilo tudi prijav požarov, kar prave detonacije, piro- ki naj bi jih zanetila piroteh-tehnični izdelki II. kategori- nična sredstva, a se je kasneje, ki so dovoljeni za splošno je pokazale, da so bile krive uporabo, ne morejo proizve- dotrajane okrasne lučke/ je sti. Zdaj še ugotavljamo, za še pojasnil Kralj. Bled Lučke zanetile požar Na silvestrsko noč ob približno 2.10 je Izbruhnil požar na balkonu stanovanjskega bloka. Zagorelo je zaradi vžiga okrasnih luČk na novoletni jelki, ogenj pa se je kmalu razširil na mizo, okna in vrata, od tod pa Še na sosednji balkon in delno tudi na ostrešje. Požar je pogasilo devet gasilcev iz PCD Bled, povzročil pa je približno za pet tisoč evrov škode. S. S. Priloga Gorenjskega glasa urednik; MlHA,naclíč@siot.nft Greste pri vas na sveti večer še "okoli ogla"? Se pravi kar trikrat zapored, na predvečer božiča, novega leta in svetih treh kraljev? Ali pa morda sodite med tiste, ki za ta stari in žlahtni običaj še vedo ne več? Miha Naguć prazničnih dni je torej enak. vse leto povzemamo v pod- dii, kar pa je znamenje zani- v njih delajo, se zdiavijo, Sicer pa lahko vsak sam pň sebi ugotovi, koliko to staro navado še časti: da gre na predvečer S3K "okoli ogla " in pri tem izpiše trikraljevska znamenja. Tako ne izraža le svoje osebne vere, ampak hkrati dejavno neguje našo kulturno ožično d va nais te- povsod imamo štiri. listku îz starih časov, Tam kmosti. Iz tega je namreč ustvarjajo Tako je v državi nasploh, med drugim piše, kar sledi. razvidno, da pri doti6ii hiši rodnevje greh kon- zanimivo pa bi bilo vedeti, "Kakor na večer pred boži- ne umijejo vrat celo leto," Hm, misel sama sicer ni slaba, če bi io hoteli udejanji- cu, po božiču in koliko so trije modri z vzho- čem in novim letom, lahko Ko to prebere, lahko tudi ti. pa bi gotovo nastale hude novem letu je pred da, ki so se prišli poklonit tudi na predvečer treh kra- vsak sam pri sebi ugotovi, težave, Tudi sam si le težko nami le Še praznik božjemu otroku v betlehem- Ijev domačini med glasno koliko to staro navado še čas- predstavljam, da bi moral ju- sv. treh kraljev. Zdi se, da ima ta pri nas manjšo velja- skih jaslih, Še upoštevani med slovenskimi verniki. Če molitvijo pokadijo vse kote ti: da gre na predvečer S3K tri zvečer v Kranj, v povorko poslopja z blagoslovljenim "okoli ogla" in pri tem izpiše urednikov, novinarjev, ko- vo kot drugod po Evropi. V bi hoteli lo kolikor toliko na- kadilom in p)oškjopijo z bla- trikraljevska znamenja. merdaJistov, pa zaposlenih v Cerkvi je to "slovesni katoli- tančno poizvedeti, bi morali goslovljeno vodo. Razlika pri Tako ne izraža le svoje oseb- pripravi za tisk in drugih de- ski praznik", imenovan tudi narediti ustrezno anketo. Gospodovo razglašen^e. V Drug način pa je ta, da v hi- tretjem kajenju pa je ta, da eden izmed Članov družine ne vere, ampak hkrati dejavno neguje naSo kulturno de- lavcev Gorenjskega glasa, ki bi 2 direktorico na čelu obšla vseh sosednjih državah ra- iah, ki jih obiščemo med 6. naredi na vseh vratih, hiš- diščino. Z namenom, da bi vse vogale lani na novo ure-zen Madžarske pa so sv. trije januarjem in 2. februarjem, nih, hlevruh itd. s kredo tri jo obudili in spodbudili, o jene stavbe GG na Bleiwei- kralji (6. januar) tudi državni pogledamo, kaj oziroma Če križe: , kar pomeni tri njej pišemo v Snovanjih. Ko S0VÍ4... Bmpomagaj, kaj ta- praznik. Zakaj ga ni za take- sploh kaj piše nad njihovimi kralje in obenem prošnjo. pri tem ugotavljamo, kako je kegal No, ja, če bi bila to 5ta-ga razglasila tudi Republika vhodnimi vrati. Če je nad naj bi sv. trije kralji čuvali to navada, kj sodi v družin- ra tradicija, zakaj pa ne! A Slovenija, mi ni znano. Naj- njimi izpisana trikraljevska vseh nezgod ljudi, živino in ski krog, se nam kar sam od predvidevam, da bi v tem brž zato. ker imamo po dva formula, je to doVa i zanesl j i- vse gospodarsko poslopje, sebe ponudi še ena misel primeru nastala vsaj dva pro- prazm6ia dneva že o božiču vo znamenje, da so pri hiši Pri hišnih vratih pa napravi- oziroma možnost: da bi ta blema. Vsi tisti, ki bi se ude-in novem letu. Božič in šte- verni in da še negujejo staro jo poleg križev tudi začetne običaj prakticirali tudi jav- ležili takšnih javnih procesij, fanovo (ki je pri nas hkrati ljudsko versko izročilo. Tega črke treh kraljev in letnico. no.^! Da bi Sli okoli ogla tudi se ne bi mogli hkrati udele- dan samostojnosti) sta dr- poznamo, kratko pričevanje Ponavadi takole: 19 G. + M, v tovamah, šolah, bolnišni- žiti tistih doma, ki izhajajo iz žavna praznika tudi v vseh o njem pa îiam je zapisal B. 26- Ta napis mora osta- cah. kulturnih domovih ... S stare in žlahtne tradicije. lav- sosednjih državah, za novo tudi Manica Komanova v ti na vratih do svečnice. Pri proSnjo sv. Trem kraljem, da no bi prišlo v navzkrižje z za- leto pa imajo tam le en prost svoji knjižici (Na Goren- nekaterih hišah lahko ostane bi v novem letu varovaD tudi sebnim. Hkrati pa to ne bi dan. Seštevek dela prostih ščem je fletno» 1928), ki jo že ta napis kar celo leto na vra- vse te "javne" hiše in tiste, ki moglo biti po volji države, ki je po ustavi ločena od Cerkve; čeprav bi vse skupaj potekalo v dvilno družbeni sferi, bi bile to javne manifestacije z očitno politično težo. Ne, naj ostane vse skupaj Se naprej v družinskem krogu in pod "vernim krovom". Še največ bi bilo navsezadnje vredno, ko bi človek zmogel ob koncu starega in na začetku novega leta nekako izstopiti iz samega sebe in iti okoli sebe kakor "'okoli ogla". Da bi videl, kako je h i dediščino. Takole je poklon Svetih treh kraljev upodobil sloviti Andrea Mantegna, 14950505. pravzaprav z njim samim, kaj mu je uspelo narediti in Česa ne, do kod je priSel in kako naprej. A to najbrž sploh ni mogoče. Mogoča na) bi bila t. i. introspekcija, pri kateri Človek pogleda vase. Da bi kdo izstopil iz samega sebe in se ogledal z vseh vidikov {"vogalov), pa še nisem sliÈal. Kaj pa, če bi si nas na ta način ogledal kdo od tistih, ki nas dobro poznajo in nam potem zaupal, kaj je videl? Ja, saj, ampak to bi bilo pa Že skoraj tako, kot če - bi k nam prišli "modri z vzhoda '. Ti pa, kot je zapisano. pridejo le takrat, ko s^e rodi človek, ki je kakor Bog. To pa ni vsak. Ali pač? NASI KULTURNIKI Snovama Primož Hieng je novinar, fotograf in zbiratelj, ki je nekoč želel postati etnolog. Med področji, ki ga najbolj zanimajo, so tudi voščila, ki jih je zbral že v sedem knjižic, in pustne maske, ki jih že vrsto let skuša ujeti v fotografski objektiv. Od voščil godlarjev Primož Hiênc, novinar in fotograf do šenčurskih Jasna Paladin eprav Primož Hieng zase pravi, da je novinar, je njegovo področje zanimanja in delovanja mnogo širše kot pisanje Člankov in urejanje Kamniških novic, katerih glavni in odgovorni urednik je zadnjih deset let. Predvsem etnologija je tisto področje, ki odseva iz mnogih njegovih člankov in tudi fotografij, Id se jim še posebej rad posveča. "Veselje za fotografijo in pisanje sem odkril že v osnovni šoli," začne 52-letni v Ljubljani rojeni KamniČan, Čigar pestro poklicno pot je med drugim zaznamovalo dolgoletno novinarsko d^io na RGL, vestno pust praznujejo že teden dni prej. Mask ti fantje ne izdelujejo sami. v njih pa se radi pokažejo tudi v dnigih kra- jih, II vneto pripoveduje Hieng in priznava, da je v tednu dni potrebne precej iznajdljivosti in volje, da obišče kar največ pustnih prizorišč in mask, ki jih Želi ujeti v svoj fotografski objektiv. Med slovenskimi kraji, ki jih je v tem času že obiskal, sta tudi Vrbica pri Ilirski Bistrici 2 značilnim pustnim parom, ki ga sestavljata čm in bel lovec, pa sosednja vas Vrbovo, iz katere prihaja trojica v belo oblečenih mask. "Najbolj skrivnostna, kar se pusta tiče, pa je dobropoljska doli- m, kjer so v zadnjem obdobju žal ugasnili običaji, povezani 2 zagoriškimi tnačkara-mi, je pa zato pust v vsem tako ljubemu Kamniku in ^^ ^ pisanjem In fotografijo ne navdušuje le nad voščili in maskami, pač pa^ ^isoten v Največ voščilnic beleženje dogodkov v njemu tako ljubemu Kamniku in smo napisali v samostojna poklicna pot 2 , pokrajino in slovensko kullnarlko. Ponikvah. Tu dogodki vsako lastno založbo in uredniko- leto potekajo samo na pustru ffllHllltrt teClnirl, vanjem lokalnega časopisa, vsako leto znova p>ozoren na porok, dan žena in materin- maškare, a sem kasneje za torek \n spet ne gre za kak- In čeprav bi lahko govorila o to in zbirko vseskozi poveču- ski dan, maturo in rojstvo mnogo let to opusdl, vse do šen turistični karneval, pač otroka. Zadnje čase so zelo leta 2000, ko sem si ogledal pa za pust, za katertiga živi priljubljeni abrahami, kot pustni karneval na Vira pri cela vas. Obiskovalcem kraja priložnosti ho njegovih novinarskih dosež- kih, ki jih je v začetku poklic- jem," pravi Primož, ki je kratke in pomenljive verze za posebne priložnosti doslej kaže, pa je treba upoštevati Domžalah, in ko so me ma- se na ta dan ne piše nič do- tudi med letom ne poti zaznamovalo poseb ^^ no priznanje za mladega no- izdal že v tieh knjižicah z tudi vaJentinovo. A pošiljanje ske preprosto začele spet za- brega, saj domačini naredijo se VellrCO. VOSCllCl vinarja, o njegovi izjemni božično-novoletnimi voščili voščilnic je v upadu, saj sta nimati, tako zeio, da sem s vse, da ga zmedejo - vse je zbirki starih glasbil, ki nasta- A pošiljamo ZU ja že vse od študentskih let in in šdrih z voščili za vse priložnosti v letu. A 2 voščili se nam v veliko po tuho elek- svojim fotoaparatom načrtno namreč, pustu primemo, tronska poŠta in pošiljanje začel hoditi po slovenskih obmjeno na glavo. A se spla- obsega že približno sto pri- je, kot pravi, v resnici sredal sms sporočil," pravi in doda, karnevalih, prçdvsem pa po ča počakati," razlaga in 2 veliko noč, za merkov, ali pa o njegovi lju- že veliko prej, že v svojem da ima v pripravi že novo tistih krajih, kjer pust ni neki navdušenjem nadaljuje o bežni do fotografiranja iz zgodnjem otroštvu. Za fcnji- knjigo voščil. Za pošiljanje turistični dogodek, ampak podivcih, cerkljanskih lau- rojstne dneve in zraka in vseh dosedanjih fo- ge in verze ga je navdušila voščilnic si vsako leto vzame način življenja ljudi, pred- farjih, bohinjskih otepovdh, , tografskdh razstavah • sva se stara teta, h kateri je hodil na veliko časa, saj jih izdela vsem fantovskih skupin, liških pustih in drugih ma- godove, ve^e tokrat - času in vzdušju pri- počitnice, in prav voščila iz sam, iz svojih fotografij, prav neki pristen običaj in še skah, ki so v zadnjih letih pri- , memo • pogovarjala o vošči- njenih knjig so bila osnova folpgrafija pa je tisto podro- ohranjena tradicija." Prav tegnile zelo veliko njegovega obletnice povok, Uh, ki smo jih decembra prve zbirke voščil, ki jo je iz- čje, ki se mu z velikim vese- zato ga je najbolj privlačilo zanimanja- Toliko, da z ne- pridno pisali in prebirali, ter dal leta 1997. Veliko uporab- Ijem posveti prav v Času pust- pustovanje v Drežnid, ki ga odobravanjem opazuje ku» T v * r r------i ----' —---------r---- ---r aan zena m o pustnih maskah» ki nas nega gradiva je našel v knjiž- nihmask. bo letos obiskal že Šesto leto rente na različnih turističnih bodo letos obiskale že zelo nicah, v redkih knjižicah Ni ga namreč fotografa, ki zapored. "Fantje iz Drežnice prireditvah pred 2. februar- materinski dan, zgodaj, takoj v začetku febru- žepnega formata, v Štrekljevi si ne bi želel tako pisanih in so svoji tradiciji zelo zvesti. S jem, saj se te maske po tradi- maturo in ar^a. "Pred dobrimi desetimi zbirki in etnološki literaturi, pestrih motivov, a Primož svojimi maskami ne hodijo ciji lahko pokažejo Šele po veliko gradiva so mu posre- Hieng se je za pustne maske po drugih karnevalih, prav svečnid, in tolikô» da etnolo- , leti me je bratova tašča prosi- dováli sorodniki in prijatelji, navdušil tudi zaradi celome- tako jih ne posojajo naokoli, ško vrednost sčasoma napo- rojstvo otroka, la, da sestavim voščilo za nekaj voščil je našel tudi via- gakonteksta, ki jih spremlja, niti'v muzeje ne, saj v Drež- veduje tudi novejšim godiar- j , ^ abrahama in ko sem se tega sopisih in revijah. V njegovi "Ne gre le za fotografski mo- nid velja, da si vsak fant, ko jem iz Šenčurja. Svojo že Zadnje čase so lotil, sem se zgrozil, da ne zbirki najdemo voščila vse tiv, vedno rad tudi vem, kaj dopolni osemnajst let, ma- zdaj bogato zbirko fotografij J ., . znam napisati ničesar. Tako od Valentina Vodnika pa do fotografiram, zato se želim skoizdda sam in jo tudi, po- pustnih mask bo letos še obo- zelo priljubljeni sem se lotil zbiranja in hitro danes. Doslej jih je zbral že tudi o pustu v kraju, ki ga v tem ko se poroči in zato po- gatil, razstavo z naslovom Za- odkril več drobnih knjižic, ki več kot Šeststo. tem obdobju obiščem, kar slovi od fantovske skupnosti, miznjeni norčavi to pa si od abranamif kot so pri nas Izšle v obdobju od Čeprav smo daleč največ najbolje poučiti," priznava in obdrži doma in je ne proda 12. januarja lahko c^ledate v dvajsetih let 20. stoletja pa voščilnic naprisali v minulih zraven nekoliko skromno ali posodi drugemu fantu. V prav tako pustno bogatih kaze, bo treba vse do leta 1942. VoščUa so tednih, je priložnosti za to prizna, da je tudi za same fo- Drežnici ti pustni običaji OpčinahpriTrstu.alipavSa- ^ , ., me pritegnila in začel sem med letom še zelo veliko, tografije s pustnimi motivi mlade še zelo močno pove- Ionu umetnosti na Ptuju, kjer upoštevati tudi jih sistematično zbirati - i2 "Voščila pošiljamo tudi za prejel že nekaj nagrad foto- zujejo. Nekoliko drugače jev bodo razstavo Hiengovih stare literature in sodobnih veliko noč, za rojstne dneve grafskih združenj. "Že kot le dva kilometra oddaljenih pustnih fotografij odprli v ValentmOVO ... voŠčUnic. zdaj sem že več let in godove, za večje obletnice otrok sem zelo rad hodil v Drežniških Ravnah, kjer pa drugi polovici tega meseca. POGOVOR Snovanja Damijan Močnik je tisti, kije svojo skladbo dirigiral skupaj z velikim Garyjem Građenom, Neverjetno energijo glasbe sveta želi prenesti v svoje partiture. Za zraven pa s sodelavcema napiše še učbenik glasbene vzgoje za srednje šole. Toliko priložnosti za Damiian Močnik» skladatelj Igor Kavčič njegovem obisku leta 2000. Gallusove skladbe je sloviti di- ....................... Skladbi je dirigirala kolegica rigent Gary Građen izbral še začetku decern- Helena, tako da sem na koncu delo sodobnega slovenskega bra ste svo) štiii- sede užival v ^asbL deseti mstni dan II skladatelja in sicer se je odločil Z3 dve moji skladbi. To je proslavili z veli« Bi ob koncertu lahko rekli, da je bil čas, ko je nemška založba kim koncertnim večerom v domačih CerMjah. na loterem so lazliâii izvaiaki Šlo za riekakšen preiez vaše^ petnajslktnes? ustvarjania? Carus. ena večjih svetovnih založb za zborovsko glasbo, "Izvajane skladbé so nastale želela izdati mojo skladbo, ki od zborov do instrumentalnih v razponu petnajstih let in po- jo je pel svetovni zbor mladih. sestavov in sotistov, pdi in i^- menijo rtekak^ pr^^ skozi Izkoristil sem priložnost, da ti vaše skladbe. Kako ste zasno- moj dosedanji opus, čeprav bi kasneje posnamem avtorsko vaii piegkd skozi več kot pet- bil koncert lahko vsaj 5e enkrat ploščo, ki je, to lahko rečem. najsi vaših tistvarialnih leL^ daljši. Če bi želd napraviti teme- kar uspešna, saj skladbe z nje "Spodbujati so me začeli Ijit presek skozi vsa ta leta. Se- izbirajo ninogj svetovni zbori." moji najbližji iz ožje in širše veda se tu pojavi tudi problem dnjžine ter prijatelji. Zdaj [ih boš imel štirideset in bi bilo ««« z izvajala. Vesel sem, ker je na S skladbama Chris fus est na- konceitprišlovelikoljudi,klso tus in Verbum supemum lepo kakšen koncert tvojih del mi na koncu vsi po vrsti izka* prodiens ste tako vstopili na narediti, so me nagovarjali... zovaii zadovoljstvo. Za sodo- velika vrala Najprq smo raanišljali o Ljub- bnega skladatelja je to svoje- "Zgodilo se je kup stvari na Ijani, a smo ugotovili, da ima- vrstno priznanje, saj pri kom- pravem mestu ob pravem mo idealen prostor v domači poniranju skušam vselej upoš- času. Svetovni mladinski cerkvi, zagotovo eni najbolj tevati trikotnik skhdateij-izva- zbor, nekaj doseženih na- akustičnih cerkva v Sloveniji jalec-poslušaíec. Moja glasba grad, dovolj velik opus. že po- Za pripravo so se potem zelo ni nekaj hermetično zaprtega, snet na plošd. Sledile so šte- an^žirali v KD Davorin Jenko, kar bi ustvarjal sam zase. Sku- vilne pozitivne kritike v stro- prijatelji, predvsem pa žena šam napisati glasbo, ki jo vsi kovnih zborovskih revijah po Irma in moj zahžiuk Vito Pri- lahko slišijo, sprejmejo vsak celem svetu, moje skladbe so možič- Moja skrb je bila pripra- na svoj način in o njej tudi se vrtele po različnih radijskih viti program. V prvi vrsti sem razmišljajo. Ce skladba osta- postajah ... Ckristus est natus povabiJ oba zbora, s katerima ne zvedena samo na papirju, je na primer ena najbolj izva- sem na)bc4j povezan: Cerkveni sem kot skladatelj prišel le na janih sldadb med univerzitet- Damijan Močnik )e nedvomno eden najbolj prodornih "Pri nimi zbori v Ameriki." slovenskih skladateljev srednje generacŇe. 1 ^oa aiK^v o. m ženski zbor Andreja Vavkna iz pol poti." Cerkelj in Komorrû zbor Me- , . garon, ki deluje v okvim Zavo- Ste v letih, ko vas ne Štejejo Nekaj običajnega torej, ko zbor, v katerem je pelo preko iz tega» kar sem sam napisal, kOynpOyiiVUyiJU da sv. Stanlslava v Ljubi jani in v več med obetavne skladatelje» sem pred dobrim letom na 40 otrok. Iz tega je zrasel mla- samo vodil me je, da sem pri- katerem prepevajo nekdanji saj ste doslej že nekajkrat á> tekmovanju v Bratislavi slišal dinski, pa potem ženski pev- šel do sebe. Ko sem mu leta SKUSUfTl VSClCj pevd zborov iz šb^fijske ^m- kazali svoje znanje in talent, dežki zbor iz Koreje peti vašo ski zbor, v katerem je še ved- po Studiju prinesel pokazat nazije. Pridružila se je še služ- ste pa najbrž v srednjih skladbo ••• no 80 odstotkov pevk iz ne- skladbo CHristus est natus, mi UpOŠtCVCltl bena kolegica in prijateljica He- ustvarjalnih letih, ko naj bi ^ "Zdaj je tores že nekaj obi- kdanjega otroškega zbora, je rekel le, da je vseskozi velena Fojkar Zupančič, ki vodi do Šestdesetih ustvarili svoja čajnega. Zanimiv je podatek, Tega je sprva vodil Selan, že del, da sem se v tej skladbi na- najboljša dda... Ste vam zdi, da sta skladbi, ki ste jih ome- več kot 25 let pa ga vodim jaz. šel, samo pustil me je, da sem trikotnik odlk^en Zbor sv. Nikolaja iz li tije. Na svoji zadnji zgoščenki da ste izkoristili ves ta poten- nili, uspešnid tudi v največji SfClddCltCU^ pojejo štiri moje skladbe, med dal, Id ^ imate v sebi, ^ede virtualni spletni knjižnid zbo- Zanj sem tudi Še v predštu-dentskih letih pisal prve sam prišel do tega." drugim tudi dve zelo zahtevni na možnosti, ki jih v Sloveniji rovske literature Mušica. Tam skladbe. Seveda sem mislil, Kako ste se znašu po študiju? izvajalec- dvanajstglasni... Kot kontrast imate? je vsaka skladba predstavljena da že vse znam in nimam kaj "Najprej sem bil v nekakš- sem želd izposbviti Še inštru "S svoje strani sem naredil z notami in spremnim bese- študirati kompozicije, saj bi nem vakuumu, kaj čem počo- t ^ T \ jf ' -------—•------------------ ~ ------------- -------- -I-----------------, pOSlHSalCC, MC^a mentalnogtasbo.Takosempo- tisto, kar sem čutil, da moram dílom in vsak mesec dirigenti me to samo oviralo pri mo- ti. V Cerkljah sem na osnovni , , vabiJ Trobilni kvintet SNG narediti-!n vse ostalo je na predlagajo svoje favorite. Obe jem skladanju. Kaj kmalu šoli nadomeščal učitelja glas- SlaSba fll nskai opere inbalela Ljubljana, zaig- eni strani plod tega, da sem moji deli sta bili tako že sem spoznal, da ne vem s ko- be in v tem Času nisem kom- , ^ ral je violinist Fagand, pa imel kaj kvalitetnego ponudi- "favourite piece of the mo- raj ničesar. Prvi, ki sem mu poniral. Niti nisem vedei toč- nCTiflCtlCHO organist Klemen Kariin in se- ti, na drugi strani pa določe- nth ", ena oktobra leta 99 in zaupal svoje skladbe, je bil To- no, kako in kaj. Pridobiš neko veda zapela tudi moja sestra nih srečanj, priložnosti, ki druga pred tremi leti In mno- maž Faganel, ki me je na znanje in potem je potrebno ZaprtCSa, Kav ul Marta Moćnik Pire. Pela je sem jih lispel izkoristiti Lah- gi dirigenti po svetu za svoje srednji šoli učil zborovodstva. nekaj časa, da to znanje ure- , Magnifical. čisti sopranski sdo, ko bi skoraj dejal, da sem pre- UStVaJial sa yn in Avc MoHo za sopran, violino je uspel v tujini kot pa v Slove- zbore izbuajo prav skladbe s takimi referencami" zase. Če skladba in orgle. niji. Pomembne stvari so se Eno tistih skladb sem potem diš. Vodil sem nekaj zborov, prinesel tudi na Akademijo za saj je z zborovodji vedno pro-glasbo na sprejemni izpit, blem, ker jih manjka, nakar Skupaj je bilo programa za mi zgodile med leti 1996 in Zborovska g^ba vam je kot kjer mi je Dane Škerl, pri ka- se je ponudila priložnost, ko skoraj dve uri. Pri avtorskih 2000. V Sloveniji sem postal skladatelju Še posebej blizu, terem sem kasneje Študiral, so leta 1993 ustanavljali Ško- ostane koncertih en^ skladatelja je znan leta 96. ko sem napisal bržkone tudi zato, ker ste vo- dejal, da nima veČ česa pri- Hjsko gimnazijo. Sicer sem ponavadi kar n^j rizika, saj se himno Tisoč let jc že minUo ob diii in Se vedno vodile več zl*> pomniti. Seveda je bila napi- razmišljal, da bi šel v svobod- IZVCuCna lahko poslušalcem glasba zdi papeževem obisku v Sloveni- rov, domačes v Cerkljah že sana s sredstvi, ki sem jih ta- ni poklic, da bi imel čas samo preveč podobna. Ho, lahko re- ji. Še istega leta sem zmagal 25 let? krat poznaj. Imel sem veliko za komponiranje, pa mi je SUftlO na čem, da se tokrat nihče ni pritCK na natečaju ob 50-Ietmd revi- "Na rtižii glasbeni Šoli sem srečo, da sem Študiral pri profesor Škerl dejal, da je to papmu, sem ževal nad vsebino, nasprotno, tako rekoč vsi so hvalili zanimiv je Naši zbori. Dobil sem prvo igral klavir, na srednjo glasbe- njem, saj je bil zelo splošno brez veze. Če hoČeS ustvarjati, in drugo nagrado za skladbi no pa sem se vpisal na teoret- razgledan človek. Pri njem je moraš biti vseskozi sredi življe- in raznolik program. Za konec BrižiriSiki spomeniki in Kralj, ski oddelek. Predvsem zato. študiralo kar nekaj študentov, nja, moraš biti v delu. aktiven... kot skladatelj so vsi trije z^ri skupaj ob Odločilnega pomena je bilo ker se mi ni dalo vaditi klavir- ki danes nekaj pomertijo: An- Kaj pa komponiranje? Boš že ^^ «A « «A «« ««^MÉA A«« Jb ^ 4 ^ spremljavi trobilnega kvinteta prišel le na zapeU dve moji "himni", tí leta 1999 tudi sodelovanje s svetovnim mladinskim zbo- ja (se nasmehne). Hkrati sem drej Misson, Ambrož Čopi, našel čas za to, mi je d^al in v tudi sam pel in kasneje vodil sem ju napisal ob prvem pape- rom, ki se je v ožiem obsegu zbore v Cerkljah. Kaplan Ma- Maks FeguS, Nenad Furst, Rok Golob.... vsak je uspešen končni je imel prav. pol poti. " ževem obisku v Sloveniji in ob zbral v Ljubljani. Poleg ene tija Selan je ustanovil otroški na svojem področju. Izhajal je ► 15. stran POGOVOR Snovanja Slikar Berko iz Škofje Loke je tih sopotnik sodobne likovne umetnosti. Čeprav ga srečujem na likovnih dogodkih v njegovem mestu in drugod po Gorenjskem, je njegova dela večkrat videti na razstavah v tujini kot pa v domačih galerijah. Njegove hiperrealističe slike se nam mogoče zdijo resnične kotfotografije, a so vendarle bolj resnične, kot je resnica sama. Te dni razstavlja v Galeriji Ivana Groharja v domači Škofii Loki. V resnično od resnice Berko, slikar "Na grafiki sem upodobil idilično zimsko krajino s cesto in Igor Kavčič slUonja pd nas in hkrati v kora-....................... ku s sodobnimi likovnimi aâa tokraOu raz« smermi tistega ^sa v svetu. stava ^ede na Kako vam je lo uspdo ob takiat majhnost galerij« za nove treiide vendaile skfiB wostora ne ko neptiiazni Ji^oslaviu^ nwe tfftí pregled- "Pop art, Id je bil predvsem v na, kljub temu pa na n)ej pred* ZDA takrat že močno razvit, UVtOYHOhilOfH ^^^ nekakšen prerez skozi pri nas ni biJ zaželen, še vedno različna obdobfa vaše 35 let dc^ pa sta "uspevala" so kot desetih je bila Ljubljana z dva dklusa manjših grafik, d- na bienalu slovenske kim spoštovanjem in Še danes sIîIq pesnih rdečih ženskih ust« ftčnim bienalom svetovni kius grafik "nikoli niste daleč grafike v Novem mestu. Ko veliko nagrado jetako.Takorekočprvasiika,k} nic, vhod v blagovnico Nama cenlergrafike? od BerkovG zvezde in več več- sem videl, kaj je bUo in kaj ni sem jO naslikal, je portret mo- skozi steklena viata ali pa moti- "Osnovna tehnika pri hi- jih formatov, ki sem jih pred- bilo sprejeto, sem spoznal, da škega s dgareto. ki ga prav tako lahko vidite na razstavi. Ima namieč vse značilnosti foto re- vi platane pred škofjeloškim hotdom Transturist... perrealističnih slikah je tako imenovani zračni čopič, ame- stavljal na mnogih žiriranih razstavah. ' ' Namensko sem iskal mo- riška retuša ali v originalu "air so posredi tudi drugi kriteriji, ne le strogo likovni. Mesec dni kasneje sem dobil vabilo alistične slike. Predloga je bila deme prostore, v sedemdesetih brush". To je bila takrat no- Z razvijem di^talne fbtc^rafi- iz Krakowa, kamor sem po-fotografija in slika je točno taka so se v sodobni arhitekturi za^ vost in sam še danes za prave je in računalniške obdelave sHk tem poslal iste grafike, !q so kot fotografija s takrat modnim čele pojavljati večje steklene fotoreali stične slike štejem ste pose^ tudi po mvih izraz- bile seveda sprejete na razstavo. Potem sem začel načrtno 'Po letu 2000 so se pojavili iskati natečaje in razstave po datumom spodaj. površine. Na grafiki sem na predvsem tiste, ki so "našpri- nih medijih, primer upodoM idilično zim- cane", torej naslikane z zrač- Kako so vas z novim naânom sko krajino s cesto in avtomo- nim čopičem. Pri grafiki sem digitalni fotoaparati. Hkrati svetu ter nanje pošiljati svoja slikanja sprejeli strokovni likov- bilom. Pa so ljudje rekli, da )e uporabljal predvsem tehniko TÚ krod v Sloveniji? N(wosti v slika res lepa, avto pa ne sodi sitotiska, k) je bil v zgodnjem pa sem v računalnik v digitalizirani obliki shranil tudi foto- dela. Dobil sem nekaj nagiad, bil prisoten v raznih katalo- svebi umetnosti v nekdanji |u- nanjo. Danes so na tej cesti obdobju Še slabo razvit, saj so grafije mojih starejših del. gih. Na razstavi nagrajencev goslaviji niso vedno vkopale avtomobilske kolone." skozi vdika vrata ~ Vedno je bil neki Časovni zamik. Ali vaš lov za mothi, za "iluzi- bili odtisi videti Še precej zr- Slike fiamingovcev, božičnih svetovnih grafičnih bienalov nati, z rastrom." zvezd sem tako kombiniral s in trienalov v Krakowu 2003 fotografijami mest, krajev, ki sem bil edini od slovenskih "V Ljubljani moje slikaisWo jami trenutka", pomeni, đa Risali pa sle hidi z barvnimi sem jih obiskoval, v katerih likovnikov. ni bQo nikoli povsem sprejeto, ste vsdej nekako na preži? svinčniki sem razstavljal. Spomnim se Drugače je bilo v dru^ repu- "Sredi sedemdesetih let 'Potem ko sem nekoliko španskega mesta Cadaoues, Navsezadnje so tudi v Moder- blikah bivše diiave, V Zagrebu sem najprej iskal motive iz ča- opa^itil tehniko "špricanja" za- kjer sem bil na 23. medna- ni galeriji v Ljubljani predča- in Beogradu so moja dela spre- sopisov, predvsem pa revij, v radi stranskih učinkov zrač- rodnem Miniprintu tudi na- som vaše ddo uvrstili v svojo jemali kot del slovenskega sli- katerih je bilo začutiti neka j gla- nega čopiča na moje zdravje, grajen, kjer so bili po ulicah zbirko ... karstva. Kadar so oni pripravlja- mui^. To je bil Čas, ko ni bilo sem nekaj let ustvarjal samo veliki reklamni plakati za Da- II Stanje se v zadnjih letih li razne reprezentančne razsta- več hude povojne stiske in so se risbe z barvnimi svinčniki na lijevo razstavo. S pomočjo ra- nekako popravlja in počasi ve jugoslovanskega slikarstva v družbi že začeli kazati prvi papir. V drugi polovici se- čunalnika sem na pano po- me priznava tudi Slovenija." Božič nekoč 117 IZ STARIH ČASOV Miha Naguč V tem podlistku smo skozi VSO leto Í007 sledili vrstnemu redu nújpomembn^Ših praznikov in raznih starih običajev. Fri tem smo zajímali največ iz knjip Manice Komanovc (Na Goreničemjejletno, O božičnem času morali pisati v tem času samem, a mejt ta nekako prehitela Zato se opi^u gorenjskega božiča posvetimo Šele Hk po božičtiem času 2007-8. Tako bomo laijt primerjali nekdanji božič s tistim. tn kakor ^mo go pravkar preživeli in sami pri sebi zaznali razlike. Kako je biio torej o božiču nekoč? "Dan pred božičem imajo fffspodinje mnogo opra- Rojstvo Gospodovo, zgodnje delo Maksima Sedeja, vila s pečenjem potic in 'poprt- razglednica, pred 2. sv. vojno njaka Poprtnjakjt hleb belega kruha, ki mora ostati cei prav delo navadno prevzame gospodo Sv. Treh kraljev in mora biti dar. Vsi Člani družine ga dobe na mizi vse iri božične večere, po en kos. ostakgfi pa razreže kuretina so deležni poprtnja ka." no pnprai^ajo in sestavljajo jas- Naio gre z loncem v roki poka- lice, jri so po nekaterih hišah po- dit vse shrambe, živirio in vso sebno lepe. Božičnega drevesca gospodarska poslopja. Takoj za (smrečice) Gorenju ne ceni. gospodarjem stopa eden izmed češ. to je novotarija. In Če ravno družine, noseč v roti skodelico z skoro vsaka hiša poseduje toliko blagoslovljeno vodo in pridno smrekovega gozda, da ima ma- Škropi na desno in levo. Za njim lih smrečic v izobilju, vendar ne pa hodi s skletyenimi rokami boš nikjer videl božičnega dre- ostala družina in pobožno od- vesca. pač pa le jaslice, ki so na- govatja gospodaijevi mditvi. To iim ljudem tako pri srcu, da si kajenje in Škropljenje se potem brez njih Božiča skoro mwiíří ponovi oba božična večera, t. j. ne mor^o." Tu vidimo^ da naši napredvečer Naveg/x leta in Sv. gorenjsk t p redn iki n iso bile le Treh kraljev. " "ohmi", ampak že takrat tudi "ekološko" naravnani Razlika je tudi v prehrambenih navadah. "Na sveti večer Me prav zanima, koliko Go- pride na mizo samo mrzl a renjcev še ve, kako se gre na sve- večerja, bodisi solata, shlajeno te večere "okoli 0^" ali to staro kuhano sadje ali kaj podobne-navado §e danes prakticira? To pa v pobožen spomin na "Ko se zmrači, dene gospodinja Kristusove stórilc, Marijo in v lonec lopatico žerjavice, napd- Jožefa, ki na ta večer m5(a ni steklenico z bk^slovljeno im^ ničgorkega v ustih." No, V božična opravila so vpreže- vodo in vtakne vanjo pi^pano- vidite, kako bi se lahko tudi v to je: rux Svđi večer, na predve- na toliko delov, kolikor glav ži- ni vsi. "Otroci in tudi odrcíslí - vo ve/ico. Gospodar potrese žer- Časih, ko Je moderno govoriti o čer Nove^ leta in Sv. Treh kra- val i ima pri h iši ter ga vsega ker takrat itak ni nujnega dela - javico z dišečim kadilom, se preljev, ko se poprinjak razreže. To mednje razdeli. Tudi pujski in pa tisti da n pred Božičem prid- k riža in začne ^sno mol iti. zdravi prehrani, zbědovali po svojih predni kih! * t \ USODE Snovama Kreganje zaradi ljubezni Šundar na Žirovskem MiL£NA Miklavčič ii v$č drugače, da so ljudje bili takega. Pod oknom svoje zaškripalo, ker je mož pre- J^m.) Potem je zakurila v ......................... boga boječ i, da so molili, hčere je postavil periunike in več pil. Zgodilo se je, da so štantu in vpoiaru sla zgore- olikokrat se mi je hodili v cerkev, delali in jih potresel z gnojem. Raču- družinski gospodarji pustili la županova dva sinova. Xo ponoči sanjalo, da srečno živeli. Sele potem, ko nal je namreč na to» da bo tečem pred njim, na dan privrejo zgodbe, se vsak telebnil po tleh» ker mu celotedenski zaslužek v gostilni. sta se poskusila rešiti in je prvi nesel drugega na rami, Da me lovi z no- nostalgiki prebudijo in se žem v roki in s začnejo zavedati, da je res- spačenim obrazom. Še leta ničnost ponavadi drugačna in leta se nisem mogla zne- od tiste, ki jo nosijo v svo- jevrstno maščevali: od gnoj- bo na gladki površini spodrsnilo. Toda fantje so se mu svo- Tako ie bilo pri neki hili se je nanju zrušil goreč sedem otrok. Mož ni zdržal tram. doma, kadar je v žepu začutil kakšen dinar. Ker se že biti njegove podobe." je po- jem spominu nične jame proti vhodu v veČ dni ni prikazal, ga je Od tedaj pri hiši ni bilo več sreče. Pa še nekaj se je zgodilo: komando so vzele v vedala Francka. Tako je N. ob nedeljah hišo so v poznih nočnih žena šla iskat. Po navadi je roke ženske, Ljudje pa so po- I • Ï ' • ^ zaporu ga je obiskala zelo rad zavil v gostilno. urah prekopali kanal, in lah- obstala pri vratih, ga 2 očmi tem govorili, da nosi njihov ^U^Clbil JO JC samo enkrat Mislila je, da se Tam se ga je napil in že po ko si mislite, kako se je go- poiskala v zakajeni gostilni- župan krilo, pod katerim je bo dalo z njim pogovoriti. poti domov vpil, kaj bi rad z spodar počutil, ko so mu ju- Ški sobi in ko ga je našla, pla- lx)re malo "uporabnega"... za vrat in v BíIó je vse zastonj. Življenje je teklo naprej. ženo počel. Pri hiši je bilo že sedem tranje "dišave" udarile v nos. nila v jok. To je njenega Možakarji so imeli tudi trdem primežu Otroci so šli k sorodnikom, otrok in ženo je bilo strah ni bilo konec. Kajti oČe je bil ob živce, da [o je premlatil Toda maščevanja s tem še moža zmeraj spravilo tako včasih zelo namazane jezike. Posebno taká, ki so se šteli ker jih doma ni mogla kroti- osmega. Kljub majavim no- trmast in je želel imeti zad- kar v gostilni. Toda bogvarij, "nekaj več", so znali hitro JO JC riOJprCJ ti. Oelati so morali • prej in gam je vse popoldne tekal za njo besedo. Hčer je napodil da bi ga pri tem "veselem" zmešati preprosta dekleta. pozneje • vse življenje. njo, lovila sta se okoli hiše, spat k ženi, sam pa |e po ti- opravilu zalotila birtinjal Zelo znan ge bil neki finan- nekajkrat vlekel "Sedaj sem že stara in ne njegovo rjovenje in zahteve stem stražil v njeni sobi. Čez Ročno bi ga prijela za vrat in car, ki je po Žireh rad zape- okoli hiše in Francka. bom več dolgo," mi je rekla po "moških pravicah" so se nekaj Časa so fantje spet pri- ga vrgla čez prag! slišale Še pozno v noČ. šh na obisk. Kakšno prese- Včasih je bila navada, da je "Ampak to zgodbo o svo- VČasih so bili fantje tudi nečenje so doživeli, ko se je moral župan prevzeti občin- Ijeval mlada dekleta. Stanoval je pri družini, kjer so imeli tudi zalo hčer. Toliko klical ZenO» jem življenju sem še morala namedeni. Pod oknom deklet na oknu prikazal grozeč oče- skega reveža in ga rediti iz Časa jo je pîa-vial. da se je za- nekomu povedati. Sedaj mi so radi puščali lojtre. posebej tov obraz! O tem, da je lestev občinske blagajne. Tako je čela zanj zanimati, potem pa še v soboto, saj so potem vsi, nemudoma, brez milosti, nekoč ponudil streho tudi jeizvedela, da je oženjen. Od Danes se velikokrat na- ki so Šli v nedeljo k maši. ve- porinil naravnost v gnoj, ni neki ženski, ki pa ni bila rav- vsega hudega se ji je zmeša- Nekaj v njem boiaže.'- . . Danet -, ------------... ..............,----------- ^...... . mu je ukazalo, smehnem, ko mi nekateri, deli, katero dekle je imelo dvomiti. no pri pravi, pa še noseča je lo in je raje Šla v vodo, kot da z globoko nostalgijo, pripo- nočni obisk. Toda neki oče Ljudski glas pripoveduje, bila povrh vsega. (Ni se vede- bi trpela ponižanje in razo- aa mora ubijati, vedujejo, kako je bilo nekoč ni bii prav nič hantent za kaj da je v marsikaterem zakonu lo. ali z njim ali s Jinancar- čaranje. Med sosedi 71 SLOVENCI ZA MEJAM ioŽ£ KOŠnjek Lani je Klub prijatdjev k>va kla, je podedoval po starših in njak. Ko je pred leti kot novi- iz Celovca, ki so ga ustanovili po maminem očetu, ki je bil nar pisal o problemih lovcev, na pobudo znanega koroške- kasnejši škocjanski župnik in kmetov in lovišč (pogoj zanj ga partizana in borca za pra- poslanec v deželnem zboru je 115 hektarov strnjene lovne vice Slovencev na Koroškem, Vinko Poljanec. Leta 1938 so površine), ga je tematika za- pokojnega Karla Prušnika- ga nacisti kot zavednega Slo- čela bolj zanimati. Položil je Gašperja, sedaj pa ga vodi venca v Celovcu zaprli in mu- koroški deželni lovski izpit, Fric Kumer, izdal tiojezični čili do smrti. Bil je ena prvih id je med najtežjimi v Avstri- slovar lovskega izrazoslovja nadstič^iih žrtev med Sloven- ji, kjer je lovska zakonodaja Lov v treh jezildh, v slovenšči- d na Koroškem in eden od stvar dežele in ne države, doni, nemščini in italijanščini, desetih Korošcev, ki jih ie ka- bil patente za posebne oblike Pripravo in izdajo slovarja toliška Cerkev pred leti uvr- lova in se včlanil v Klub prija- (pri vçzavi je sodeloval tudi stila med mučence. Sloven- teljevlova. Ko je videl, da tudi Gorenjski tisk iz Kranja} sta ski duhovniki na Koroškem slovenski lovci uporabljajo financirali Evropska unija s so med nacizmom vedeli, na nemške izraze. Čeprav bi lah- projektom Inteneg Illa in dežela Koroška. Pobudo za kateri strani jim je mesto, ko slovenske, je predlagal iz-zato so trpeli, pravi ob tem dajo lovskega slovarja. 2e izdajo slovarja je dal znani Franc Wakounig. Med mu- med pripravo na lovski izpit koroški Slovenec, dolgoletni časnikar in navdušen pevec Franc Wakounig, ki živi z čend koroške Cerkve je kar Sest Slovencev! je za nemške lovske besede iskal slovenske ustreznice. Franc je bil po končani Ideja je bib sprejeta na Koro- ženo Sonjo in otroki Gregor- prvi stopnji študija teologije, škem in v Sloveruji. Izšel je jem, Matejem in Metko v Đ> zgodovine in slavistike v siovar, za katerega vlada med fovljah. Franc se je pred 58 Salzburgu učitelj veroiika v lovci veliko zanimanje in v leti rodil v zave^ slovenski Nemčiji. Učil je v razredu, katerem je slovenščina ena- Kovačevi družini v Mlinčah v kjer je bUo zastopanih 17 je- kovredna dvema velikima je- bližini Zablaškega jezera v zikovnih skupin. Otroci so se zikoma: nemščini in italijan- Podjuni. Nj^ova starša lože- na njegovo pobudo naučili ščini. Za slovar se zanimajo fina in Jožef sta imela 12 očenaše v vseh jezikih, za kar lovci na Južnem Tirolskem, otrok. Franci je bil peti. Na- je prejel najvišjo oceno Škofi- v Milanu in ceîo v Rimu, rodno upornost in zavednost, je. Potem je bil novinar pri Slovenci v Sloveniji in neka- ki jo je v osnovni šoli v Šent- Našem tedniku, Slovenskem primožu dokazoval tudi s vestniku. KTZ (Kamtner Ta- leri v zamejstvu pa se po znani slovenski navadi Še pestmi, če so ga vrstrútó žali- geszeitung) in Radiu Agora v kar sprašujejo, če je bil li zaradi narodnostnega pore- Celovcu, sedaj pa je svobod- sploh potreben. Franc Wakounig na glavnem trgu v Borovljah / ^m« «v POGOVOR Snovama ► n. stran bolj talentiranih zborovodij skladbi. Da sem bom v tistem jih vodi Bernarda Kink. Od ce- jat z dijaki, po dru^ strani '^RciVVlO toHho ClH mlajše generacije. Stockliolm času mudil v tem delu Araeri- lotnra prvra letnika se v zbor ustvarjati vrhunska dela M« 'Vsako delo hočem opraviti ^ holí SC Prepoznal me (e, da semčlo- je znan kot zborovska Meka, ke, Če jiii zanima obisk v zbo- ne vključi le kakih dvajset de- vek, ki sem zelo nemiren, ki kjer je kup nekih zborovskih ru, sva jim spoi'oâla... Na uni- klet in petnajst ^tov, vsi ostali profesionalno. To pomeni, da moram vseskozi nekaj početi piramid, od Erika Ericsona do verzi so seveda bili zato in tako so v zborih. V nadaljevanju se ravno toliko ali pa še bolj DOtTUdilTl ZU in bom tako sigurno napisal šole, Iqer so razredi oblikovani sem po obisku na Orcas Islan- imamo tri zbore, Komorni de- potrudim za manj5o skladbico ^ več, kot če bi bil doma in čakal kot zbori. Od osnovne iole na- du predaval in vodil še zbor v kliški, ki ga vodi Helena Fojkar, za otioke, kot redmo uro dol- na navdih. In sem poleg peda- prej do gimnazije. V tem času. Seartlu. pa tudi zbor na tam- in komorni mešani zbor, tó ga gokantato. Ne delam nobenih goškega dela začel tudi pisati, S ko smo se mi študijsko mudili kajšnji Washington Universi- vodim jaz. in v katera je moč razlik. Nič ne dam od sebe, v OtfOkc kot časom je bilo Čedalje veČ naro- na Šoli, je bilo tam še tekmova- t>'. Slednji so bili pravi profesi- priti le preko avdicije. Potem kar ne bi bil popolnoma pre- * čil za zborovske skladbe. Orke- Jije zborovskih dirigentov Eric onald, saj so tako rekoč na po- obstaja še mešani zbor z neko- pričan." stia sta samo dva in prideš na Ericson au^rd, na katerem je gled odpeli mojo skladbo, ki ni liko lažjim prccramom, v kate- manjšo skladbico vrsto enkrat na pet let medtem zmagala Slovenka Martina Ba- ravno lahek zalogaj. ko je zborov veli«5, zato dela ne tič. Vsake tri leta je nelqe v Ev- rega lahko pridejo vsi dijaki od Kaj trenutno pišete? prvega do četrtra razreda. Ko- "Trenutno imam še dolg do recimo uro dolgo kantato. Nič manjka. Imam tudi to srečo, da ropi tako imenovani singing- Prepričan sem, da tudi vzpo- momi zbor Megaron je sestav- založbe Astrum, Id me zasto- dciftl od Schc razen dveh zgodnjih skladb so week v okvinj-Europe Cantat, stavitev zix)rovske piramide na Ijen iz bivših dijakov gimnaâje pa. To so tri Prešernove pesmi ' V kar ne bi bU vse ostale bile izvedene takoj, kamor pride do 5000 pevcev iz Škofijski gimnaziji, kjer ste od in boljših pevk in pevcev." Zdaj je cdo tako veliko naroČil vse Evrope. Leta 2006 je bil v njenega začetka zaposleni, ni da sploh nirTiam Časa delati "na nemškem Mainzu, Iqer sem bila ravno "lahkotna poletna (agodni izbor... z^ogo." za štiriglasni mešani zbor. "Lahko bi tako rekel Ven- Naročil torej ne manjka biJ poleg Bnskega skladatelja skladbka"... Sistmi zborov od izbran za predavatelja na temo pevskega podmladka do emi» dar ta deluje neodvisno od nam. skladatelji iiirigira j o. Na tako nentnih komornih sestavov in ostaiih zborov na šoli, v katere Katere? "Luna siie, Kam in Stru- II "Trenutno imam kakih šti- imenovanih ateljejih so bili vrha v lODmomem zboru Me» je tako razporejeno okrog Same znane... ri, pet naročil iz tujine, nekate- udeleženci iz različnih delov garon je pri nas nedvomno 600 dijakov. Za prve genera- "Same znane, eno različico ra so brez datuma,dmga ima- sveta... in med inojimi slušate- unikum. dje je bilo to nekaj novega in skladbe Luna sije sem pisal Že datum oddaje in tista imajo tudi prednost," Iji je bil tudi dirigent Dennis Booner iz Orcas Islanda v Trenutno imamo na šoli se je bilo težko navadili, danes za Prešernovo obletnico pred pet zborov. V prvem letniku pa vsak ob vpisu na gimnazi- leti, zdaj bi rad napisal tri sklad- ZDA, s katerim sva navezala morajo vsi dijaki na avdidjo, jo ve, da tu gojimo tudi zbo- be, ki jih bo lahko pel kateriko-Novembra ste bili tudi na dalj- stike. Bil je zelo navdušen nad kjer izpolnijo obrazec, kamor rovsko petje. Kar dijaki vložijo li zbor. Do aprila moram napišem gostovanju v ZDA, kjer mojim delom in me je prosil, zapišejo, ie imajo kakšno glas- v zbor, zagotovo dobijo več- sati skladbo za nek švicarski ste predavali in dirigirali zbo- če bi prišel k njim ... Kot mi je beno predizobrazbo, obkrožijo. kraOio nazaj." m, ki se je odločil izvajati vaše povedal založnik Primožič, je v bi peli v zbom ali ne. Ce noče-skladbe... zbor, potem pišem mašo za zbor iz Stockholma, pa za zbor tistem Času odličen univerzi- jo, napišejo, zakaj ne. Potem Gre vendarle za dva zahtev« z univerze v Milwakeju, na Lani sem peljal v Stock- tetni zbor iz Seattle Pacific jih razporedimo v dva zbora, nostno povsem drugačna ni- tekst iz Carmine Burane... Kar holm na Švedsko deset naj- University naroČil dve moji dekliškega in fantovskega, ki voja ... Po eni strani se ukvar* precej imam za pisati." popolnoma prepričan. ti wwwJidl.si Superavtomatski šivalni stroj • Lahko kovinsko ohišje • Z vgrajenim napenjalom zgornjega sukanca • 34 programov, vklj, s 4 umetnimi ž vi 14 dvojnih ŠIVOV m program za šivanje gumbnic VKlj. 2 bogatim dodatnim priborofT^, vgraienim predalnikom za pnbor in oviU v Grozdje belo ne pakira no razred I • cena za Šampinjoni • razred Í » cena u 250-s-posodica Î7 kg 1.96 3.1..5.1.2008 1.5. 1.2008 3. J.-S. 1.2008 Salama lA Medene melone * razred I • tend 23 3.1.-9. 1.2008 Pražene žitarice • već vrst • 500.g • € 2,./kg Kitajsko Cvetne čebulice • Sorta: Narcts«» HiiacInte» Ilirska perunika, iâfoddsta hrulfca « 09cm cena žj K&s nepakirsno razred I cena za 3. 1..S. I.2OÛ8 3.1..S. 1.2008 fzc^jki so «arno u kio'i^r^' V anmeni. ú3 bodoxiiifb sbrtmemu nd£rtDV3n;u wi oec^riř^ano vefahímu covors^vsniu pivt dan i9?3ro(l3ni ceni^r« hiiix? wosimo 73 rammev^r^e. ProOaja »mo V ottćaimh lospod^ni^tva so >4tnboliĆne V^ cm ve^đ|o a tn: dehorsuvpMi eiť^itnlov do razprodate řalo^ V» wd so ^ CUR & l»i wonočim OOV h n^uhé no otigovdiiamo Lid j d.o. o. k.d. vrsA 1 6 NOVOLETNI KONCERTI Snovanja Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov ni dosegljiv vsakemu. Bližje in bolj enostavno bo, če se tudi v prihodnjih letih udeležite enega od tradicionalnih božično-novoletnih koncertov pihalne godbe in moškega pevskega zbora Alpina iz Žirov Žirovski filharmoniki Miha Naglić do ne pozna novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikovi Manj znane in najbrž tudi manj uigrane, a po svoje nič manj prizadevne pa so glasbene skupine v deželah nekdanje Avstro- Ogrske, ki v iasu božičnega dvanajsterodnevja, od božiča do svetih treh kraljev, priredijo koncerte v svojem domaČem okolju. V Žireh Pri godbi je tudi sta taW skupini kar dve. obe več rosno mladih poimenovani po tovarni, s katero sta zrasli in sta še zmeraj deležni tudi njene SOdbCttllCOV in dename podpore. Tosta pi- Na koncertu v Žireh, 26. decembra 2007: Andrej Žakelj, pevovodja MOPZ Alpína» čestita veteranu Vikiju halna godba Alpina in mo- godbenic. Upati ški pevski zbor Alpina. cembra), zadnji je bil v cembra 2006. Zapeli so njeno že od vsega začetka, ran Viki. {Pa mu ne verja- Godbâ prireja v dvorani utrdbi Hrastov grič. himne držav, katerim smo v torej 60 let. Naslednji, ki pri» mem povsem, saj mi ni ias , • « I ^N*«—• • i^tti auaw • , .«M «K/ I W V. A • • ) «K« « «(«VOJ .9«* J ItU »U JU^ JCf da uO Vniaai svobode Ziil zdaj že tradi- Na tem koncertu se je 20. stoletju pripadali Sloven- dejo za njim po stažu, so pri no, kako bi ta glasbeni stvari J. . ., . cionalni koncert 26. de- zbor, ki sicer poje že od leta ci, med njimi cesarsko-kra- godbi 51, 30, 29, 27, 26 let povsem predani mož shajal ulKlgCnt Z njlVni cembra, na Štefanovo ozIio- 1964, predstavil z dvema Ijevo ohrani, bog obvar- (Cveto Gruden ml., Boio biez godbe!) ma na dan samostojnosti, skupinama pesmi; najprej ji, jugoslovansko kraljevo Mlinar, Branko Žakelj, Ciril Bože pravde, Hej Slovane, Erznožnik, Roman Stano- J t i A AM A J ^ ^ J 4 4 V O V«) IK^ ^S^kJè i AA ^ C r Oapn novo zaradi velikega zanimanja so zapeli nekaj slovenskih Želimo, da di pom ajena godba in zbor vztrajala pri občinstva pa ga ponovijo še narodnih in ljubezensko Zdravljico... nik) M. Drugi so medtem že svojem glasbenem poslan- J $ M A4 ^ S» r W ^ V ««Iv WW W VA ft 114 I 11 V* W V ^V I i^lSV V* ▼ I^A^M II* ^ % WW 4 A4 k/ T W | W J J A g^l b« S^A A V AA J ^WOAvAl poglavje 28. decembra. Zbor pa si je uglašenih, potem pa še ne- Pihalna godba Alpina, odnehali Razveseljivo je dej- stvu, ki je posebej dragoceno J . . v sodelovanju s Turistič- kaj božičnih. Zdi se čudno, a ustanovljena v istem letu kot stvo, da je pri godbi tudi već v okolju, ki ne premore po- V ZgOuOVim nim društvom 2iri in ja- je čisto res: legendama Sveta tovarna (1947), je na letoš- rosno mladih godbenikov in klicnih pevcev m filharmoni- J, J , marji iz Gorenje vasi izbral noč se lepo slili tudi v hm- njem koncertu proslavila godbenic, katerih godbeni kov, zaznamuje pa ga glas- gOube, OU katere precej nenavadno, a za to kerju, Sicer pa je znano, da svojo in Alpinino 6o-letnico. staž znaša komaj tri leta. beno izročilo številnih gene- , «, okolje nadvse izvirno prizo- so jo med vojnami peli tudi Predstavil se je tudi novidiri- Upati je, da bo mladi din- racij in osebnosti, kakršni se poslavlja rišče: obe utrdbi Rupnikove vojaki na bojiščih. Posebej gent, Primož Peterlin 12 Lo- gent z njimi začel pisati sta bila pokojna Anton Jobst 1 J ' T/'I ' r^a Žirovskem vrhu, zanimiv program je zbor gatca. Največ priznanj pa je novo poglavje v zgodovini in Slobodan Poljanšek. In da iegenaami viki ki sta tudi največji od ohra- pod umetniškim vodstvom bil deležen Viki Žakelj, živa godbe» od katere se po last- bi imela v tovarni Alpína in njenih. Njihov koncert pri- Andreja Žaklja pripravil za legenda žlrovske godbe, edi- nih besedah, izrečenih na njenih delavcih tudi v pri- Žakelj. de na šentjanževo (27. de- predlanski koncert, 27. de- ni, Id v njej sodeluje nepreki- koncertu, poslavlja tudi vete- hoduje primemo oporo. Sodobno suženjstvo SEDMICA Mârîeta Smolnikaj^ Do začetka osemdesetih let mande, Leisure Suit Larry, Zasužnjevanje otrok z vi- Otroci, ki sc večino prostega Je, ki naj bi delovale v dobro prejšnjega stoletja so stvari po- King's Quest, Space Quest in deo igrami Je večplastno, po- časa družijo z virtualnimi pň- otrok. Odgovora nimajo ne tekale kolikor toliko normal- podobno, Sketch Fighter, pa sledíce pa so nepredvidljive, jatelji ím junaki, postanejo od eni, ne drugi, ne tretji. Še naj- no. kar je mogoče imeti za vse do Second life (po kranj' Tako na osebni kot tudi na indeo iger tako odvisni kot, de- bolj žalostno v zvezi z resnico približek naravnega; otroci so sko drugo življenje, ki ga igra družbeni ravni. Otroci, ki nimo, odrasli od rulete, sociolo- viriualnega sveta pa je àej- $e med seboj družili in "za- in živi že več kot dva milijona ure in ure in iz dneva v dan íka in psihološka znanost pa stuo, da starši zasužnjevanje pravljali" čas z igranjem, /g- otrok in odraslih) in World of čepijo pred računalnikom na vprc^nje, kako pozdraviti rali so se ra vba rje m žo nda rje Wa rcraft te r Call of Duty, ki ter kom u n ici rajo z n avi dez - odvisnika, stôreeo osem, sedem svojih otrok opazujejo z zaprtimi očmi irt ga brezskrbno aiias partizane in Nemce, sta postali super uspešnici. nim svetom, niso prikrajšani ali samo Šest let, nima odgovo- dopuščajo. med dvema cgnjema, ate in S anio v Združenih državah le za druženje z vrstniki, ra. Poleg tega, da je pri otrocih. Zanimivo Je, da Slovenija, mame, zdravnike, skakali ri- Amerike in v Kanadi naj bi sc ki so iz pravega mesa in iz zasvojenih z video igrami, ki se ima za napredno, demo-stane, si k radii ze m Ijo, pleza- na t rgu z v ideo igra m I let no prave t rvi, paČ pa za res n vpraSjiv psihosocialni razvoj, kratično in soda I no državo, H po drevesih in pri tem t rga- obm ilo osemnajst milijard do- nost na spi oh ; p rikrajšan i je v nevarnosti tud i njihov Ji- p ri vseh tisočih in tisočih zali hlače ter razbijali' nosove, larjev. To neporneni niČdruge- so za solze in za smeh, za žični razvoj, kar je svojemten poslenih birokratih ne premo-fucali, zbirali potiskane prtiČ- ga, kot da postajajo lastniki razbita kolena, za razvoj izziv za medicinsko stroko in re enega samega varuha otro- ke in tako naprej iz dneva v (komercialno uspešnih) video lastnega domišljijskega sve- znotrí^ nje za ortopedijo. kovih pravic. Varuha, ki ne bi dan i rt najmanj pet ur na iger bajno bogati, otroci, ki so ta, za nabiranje življenjskih Se pravi, na problem sodo- eksplicitno izpostavljal, r£ci- dan. Prek igre kot socialne ka- jim igre v prvi vrsti namenjene. izkušenj, za soočenje s stra- bnega zasužnjeuanja otrok in mo, pravic romskih otrok, tegorije so spoznavali družbe- pa sodobni sužnji. Svetovne hom in s pogumom, za res- posledic tega zasužnjevanja ampak pravice vseh otrok do no resničnost in urili svoj organizacije, ki menda bedijo nico in za laži in za vse bi morali imeti odgovor tako "naravnega" odraščanja in značaj. V osemdesetih pa se je nad pravicami otrok, dogaja- druge finese in odtenke res- sociologi, psihologi in ortopedi vsakodnevnega druženja z vrstniki začelo: Jet Pac, Pirates, Com- nje opazujejo z zaprtimi očmi. ničnosti. kot tudi svetovne organizaci- EKONOMIJ stefan.za rgi@g'^as.si 17 Marmor mladih rokah Z novim letom je kot novi predsednik uprave krmilo vodilnega kamnoseškega podjetja prevzel mladi Gregor Žontar> dolgoletni direktor in večinski lastnik Brane Selak pa se umika na mesto prokurista. Štefan Žargi li tudi v znanje zaposlenih. Danes postajajo menedžei- mu prepuščal pooblastila do Naša velika prednost je, da ski odkupi že prav zWUs» te mere, da so se nekateri, Id Hotavlje • V Marmoriu Ho- smo sposobni izpeljati celo- ni. Kako ste pridobili večin« me poznajo, čudili. Med lavlje, ki bo letos jeseni praz- ten in celovit projekt: od na- ski lastniški delež? mladimi perspektivnimi ka- nova! 6o-letnico obstoja, so črtov, nabave ali pridobitve "Lastninjenje Marmorja dri sem ga ocenil kot naj- bili štirje direktorji, med ka- surovin, obdelave materialov smo, o tem sem trdno pre- sposobnejšega. Oblikovala terimi pa prav gotovo lahko do končne vgradnje oziroma pričan, izpeljali na izjemno se je mlada ekipa, ki se je že govorimo o dveh legendah: montaže. Na§ največji pro- korekten in za okolje spre- tudi dokazala in z velikim Alojzu Štiemilju. td je posta- jekt je brez dvoma hram sv. jemljiv način. V prvi fazi veseljem in dobro vestjo jim vil temeije podjetja, ter o Bra-netu Selaku, ki je vodil Marmor kar 28 let in iz njega ustvaril vodilno kamnoseško podjetje ne samo pri nas, pač pa tudi na Zahodnem Balka- nu in 2 velikim ugledom po vsej Evropi. Kaj je pomenil Marmor s okoli 150 delovnimi mesti za Poljansko dolino, ni treba posebej poudarjati, o deb Braneta Selaka pa zagovomo pričujeta tudi priznanji Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske uspehe in naslov Častnega občana Občine Gorenja va s-P olja ne. Povabili smo ga na pogovor. Kdaj in kako ste začeli v Marmorju? " V Ma rm orj u Hotavlje sem prebil 39 let, 28 let kot direktor. Sem sem prišel ta-koj po končani srednji šoli in odsluženi vojaščini. Takrat je ^^ bralce sta si dosedanji dolgoletni direktor Brane Selak [na desni] in novi predsednik bil direktor Alojz Šfremflej, "P^^ve Marmorja Hotavlje Gregor Žontar segla v roke. ki je postavil temelje Marmorja. Leta 1969 smo posta« Save v Beogradu, ki so ga za- smo bili vključeni vsi zapo- prepuščam vodenje podjet-viii obrat za umetne plošče, Čeli leta 2002 in bo zaklju- sleni in leta 1996 s prihra- ja. Naj dodam, da mi je v ve- kjer sem biJ nadzorni in na- čen - po sredi so umetniki, njenimi petimi plačami do- liko zadovoljstvo tudi, da sta daljeval kot obratovodja. Do izdelovalci mozaikov, pa tudi kapitalizirali podjetje, S či- si našla svojô delo v Mat-leta 1980 sem opravlja prak- omejene možnosti, Šele Čez mer smo pokazali, da Želimo morju in mesto v tej vodilni tično vse faze in vrste dela, dolgo vrsto let." od prodajnega referenta, teh- biti samos tojni, in si pridobili tudi večinski delež. Čas se- ekipi tudi oba sinova - eden vodi nabavo in maloprodajo, ničnega vodje do ukvarjanja Poleg vodenja Marmorja veda prinaša svoje, ljudje so drugi vodi informatiko. Z s komercialo • vse razen sa- ste bili aktivni tudi na dru- deleže prodajali in lastništvo novim letom, ko mi je pote- mih financ. V letu 198c smo gih področjih. Katerih^ se je postopoma koncentrira» kel mandat, je bila imenova- pod mojim vodstvom zgradi- "V preteklih letih sem lo. Danes imam prek svojega na nova uprava, sam osta- li sedanji objekt Marmorja, opravljal vrsto funkcij in za podjetja Marmor v večinski jam prokurist, ki se bo ki je pomenil veliko prelom- nekatere lahko rečem, da lasti. Naj poudarim, da pri ukvarjal s pridobivanjem nico. V želji po širitvi smo s sem bil nanje tudi ponosen, tem ni bilo nikakršnih danes večjih poslov in lobiranjen:i, svojimi izdelki že v sedem- Zadnjih pet let nekdanje Ju-desetih letih napravili prve gosJavije sem bi predsednik spornih menedžerskih kreditov z zastavo delnic. RaČu- jeseni pa imam izpolnjene pogoje za pokoj. Marmor je korake v tujino, vključili smo kamnariev - Združenja Ka- ni so čisti, rečem lahko, da na območjih nekdanje Ju- se v gradnje v Iraku, 1974 men garant Jugoslavije, kar glede tega nimam nobenimi položili hotaveljski marmor v konferenčnem centru v ni bilo le priznanje meni, pač slabih občutkov. Predvsem goslavije ustanovil štiri hčerinske firme in čaka nas pa tudi Marmorju, ki je bil za se ob tem lastništvu zave- ogromno dela pri oiganiza- Zimbabveju (še vedno je to velik korak pred drugimi. To dam velike odgovornosti, ki dji in konsolidaciji te skupi- objekt, kjer ja položeno naj- ime, ki smo si ga ustvarili, sem jo prevzel, odgovornosti ne. Torej veliko izzivov za več 'hotaveljčana'), sicer pa tudi danes omogoča pridobi- za dobro poslovanje, razvoj, mlade!" nam je bil izziv Zahod, saj vanje poslov na območjili ne- za dobro zaposlenih. Ko sem Nadzorni svet Marmorja smo se zavedali, da le od um kdanje skupne države, saj leta 1980 prevzel direktorsko Hotavlje je 18. decembra za lahko dobimo rujsodobnejšo nas vsi poznajo po vrhunski mesto, sem si zadal cilj, da predsednika dvočlanske tehnologijo." kvaliteti ter po tem, da vedno Marmor pripeljem »med naj- uprave imenoval 30-letnega držimo besedo, kar ni pc^o- boljše v panogi in da bo kon- diplomiranega ekonomista Za kakšno tehnologijo pri sto v teh krajih. Tako pri iz- kurenčen tudi na tujih trgih. Gregorja Žontarja. V Mar- tem gre? vedbi kot plačilih. Aktiven Mislim, da mi je to tudi morju je sedem let, dve leti II Leta 1976 smo imeli v sem bil Še v Zbornici za uspelo M kot študent in pet let kot redno zaposleni Začel je v fi- Marmorju kol prvi v kam- gradbeništvo in industrijo narstvu v svetu ra Kako ste poskrbeli za svoje nancah in vsako leto dobil voden obdelovalni stroj, s ka- spodarski zbornici, sem Član nasledstvo? terim smo napravili izjemen nadzornega sveta Gorenjske "Med mojimi najpjo- kakšno dodatno odgovornost, pred dvema letoma postal izvršni direktor. Imeno- preboj na trgu ter postali banke, vodil sem direktorski membnejšimi cilji je tudi vzor, k nam so se prihajali klub za območje nekdanje bila trdna zaveza, da pred van je za dobo enega leta in učiti. Od tedaj smo vseskozi občine Skofja Loka, opravljal odhodom oblikujem ekipo, po preverjanju rezultatov skrbeli, da imamo najmoder- pa sem tudi vrsto funkcij v ki bo nadaljevala moje delo. mu sledi reden petletni nejšo tehnologijo, da smo športu na občinski in krajev- Že pred dvema letoma sem mandat. Dmgi član uprave korak pred drugimi, pri če- ni ravni, aktiven sem v kra- postavil za Izvršnega direk- je Silvo Pivk, odgovoren za mer smo seveda veliko vlaga- jevni skupnosti, kjer živim." torja Gregorja Žontarja in tehnično področje. Kran) Si.mobil na novi lokaciji Iz družbe SLmobil - Vodafone so sporočili, da bodo 14, januarja na Glavnem trgu 3 (nekdaj trgovina Alpine) v Kranju odprl nov prodajni center. Ta bo za Čas trajanja prenove Trgovskega centra Globus v celoti nadomestil obstoječega, ki zapira svoja vrata 10. januarja. Uporabnikom bo v novem centru na voljo celotna ponudba naročniških in predplačniških paketov ter preizkušanje različnih mobilnih telefonov in storitev. Poslovnim strankam bo namenjen poseben prostor za predstavitev ponudbe. Uporabniki bodo na prodajnem mestu lahko poravnali svoje mesečne račune, na voljo jim bo pomoč pri izbiri storitev in popolna podpora v primeru težav ali potrebe po servisnih storitvah. Center Si.mobil - Vodafone na Giavnem trgu 3 v Kranju bo odprt od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. Š. Ž. vrwvr.v criks «la« p a. 1 i čisto majčkene cene so spet tu. In^pe^ vaiTilahkDprljie«e)oec]o iù 2 SOU u^dne^ cene.Zflio pohjote vnii salop iti u UbMi^fvo^ê^VetKMMEn^ NA wCabjpFttPolo. UoJt CfdfPlai. letu* V^i JnShaMn n^uk^VIlini prúi/vuki \t odvisna od po»afnr&ftc(a Z Vikini r>|ih M v novo Iclo prav fio(ovQ C« leiA^. Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj Delovfika ce&fa 4, 4000 KRANJ tel.: 04 27 00 200, fok«: 04 27 00 222 www.a vto hî sa vrtač, si SVET JZ UUDSKE UNIVERZE KRANJ Center zq izobrazevarje in Cesta Staneta Žagarja 1, Kranj razpisuje, skladno z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje In izobraževanja In Zakona o izobraževanju odraslih, pn^to delovno mesto DIREKTORJA - DIREKTORICE Pogoj i! • najmanj visoia znanja kandidata: • najmanj VI. stopnja izobrazbe kmetij^e smeh, • delovne izkušnje s področja kmetijske proizvodnje, • izpit kategorije BJasten prevoz, • poznavanje aktualne kmetijske politike • usposot>lj6nost za delo z računaJnikom (Word. Excel, internet), • samoinfcíativrost, komunikatMiost, sposobnost samostojnega dela, timskega dela ter hitrega odiočanja ter prilagajanja trenutnim situacijam. 2. DELOVODJA v ŽIVINOREJI (m/it Objavljeno delovno mesto obsega sledeča dela In naloge: • organiziranjedelvžMnoreji. « dajanje navodil pri krmljenju, molži, čiščenju in o^rbi živali. • zagotavljanje potrebnih dokumentov pn prometu z žMno, • vodenje raznih evidenc v žrvinorejsKi pn^izvodnji Pogoji In pričakovana znanja kandidata; • najmani V. stopnja izobrazbe živir>oreiske smeri. • delovne izkušnje s področja živinorejske proizvodnje • izpit Kategorije B. lasten prevoz. • usposobljenost za delo z računalnikom (Won:i, Excel, intemet). • komunikativnost, sposobnost samostojneça dela. timskega dela. 3. ŽIVINOREJEC - MOLZNIK(m/ž) • 2 delovni mestJ Objavfjeno delovno mesto obsega sledeča de^ in ruUoge: • molža krav, čiščenje molznih naprav In prostorov (pnprava molznega stroja, mehanično čiščenje molznih enot. pranje molznih enot, čiščenje bazena za mleko, čiščenje molzišča in ostalih prostorov) Pogoji In pričakovana znanja Kandidata; • r>ajn%anj IV. stopnja zcvfnorBjske smeh (kmetijec) • delovne i^ušnje s področja zjvinorejske prc^zvodnje in poznavanje del v hlevu Delovno razmsfie bomo směnili za določen čas 6 mesecev poskusno dobo. z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na sedež podjetja v roku 15 dni od objave. igr « lec Marjan Podobnik je v zadnjih mesecih postal prepoznaven kot gospodar resniinostnega šova Kmetija. Poudarja, da ni igralec, ampak kmet z dvema posestvoma in dopolnilno, turistično dejavnostjo. Boštjan Bogataj Idrija • Marjana Podobnika danes pozna veliko Slovencev in ga zato tudi ustavljajo na ulid: "Mnogi rečejo, to je pa gospodar Kmetije. Mene to ne moti, saj nisem nikomur storil nič hudega. Lepo se pogovarjamo, odgovarjati moram na razna vprašanja." Dodaja, da je na njegovi turistični kmetiji Pť Kobal v Idriji (v isti smeri kot bolniS' niča) zagotovo sedaj več obiskovalcev, saj si želijo videti gospodarja v živo, predvsem pa spoznati resnico; ali je res kmet ali igralec. Po novem letu se Marjan Podobnik z družino seli v Marjan Padobnik, gospodar kmetije Pr' Kobal m gospodar Kmetije, prvega res ničnostnega novo hišo, kjer bodo uredili ^o^a v naravi / f«.; tudi 16 turističnih postelj. A nih veselicah in ohcetih. Sodelovanje v šovu kmetija Pr' Kobal ni edina Včasih klarinet, sedaj družinska kmetija, višje od harmonika Tako je naučil tudi otroke, Gospodarja Kmetije smo sedanje je še ena, saj so dru- V prazničnih dneh so ime- saj je v tem videl dobro pri- morali tudi vprašati, kako je gi grunt delno kupili, delno li veliko dela z gosti, saj so ložnost za zaslužek- Marja- pn^el na televizijo. "Poklicali pa jim ga je prejšnja lastnica pripravili zelo veliko novolet- nu naročil, naj igra kiari- §0 me in vprašali, ali se lahko podarila. Na kmetiji danes nih zabav. Pred dnevi so go- net, bratu bariton, sam pa je oglasijo. Seveda, saj še niko- živi z ženo, s selitvijo v novo stili tudi konjarje, ko so na ^^ harmoniko. "Ni bilo gax nisem nagnal, vsak je do- hišo pa se bo priselil tudi sin sv. Štefana pripravili žegna- veliko zaslužka, vendar smo brodošel Padla je debata in z družino in dvema vnuko- nje konj, nato pa je domače bili z male kmetije, kjer je §ele čez čas so mi povedali, ma. Tako bo kmetija še bolj konjeniško društvo pripravi- ^^ vsak dinar dobrodošel." da me vabijo k sodelovanju v živa. Živa pa je bila tudi mi- lo še redno letno skupščino. ^^s obiskujejo tudi Go- šovu. Vprašali so, ali bi prišel nulo jesen, še posebej zadnji "Ob prehodu na novo leto renjd? "Imam veliko prijate- v Ljubljano na intervju, pa mesec, ko so pripraviíi veliko bomo pa doma, v krogu dru- 'i^v na Gorenjskem, iz 2irov ^ç^a odvmil> da nimam časa, novoletnih rajanj. žine in ne bomo sprejemali in Poljanske doline in tudi preveč dela imam. Šele po Skupno je kmetija velika gostov. Preprosto povedano, Kranja. Šenčurja se srečuje- prepričevanju žene sera šel 55 hektarjev, glavna dejav- utrujeni smo od vsega doga- Včasih je bila tu res in jim tudi tam povedal, da nost je živinoreja, natančne)e janja ta mesec, zato si bomo meja, vendar nas to danes so gotovo boljši, mlajši, ... konjereja in dodatna dejav- vzeli prosto, seveda pa bo že ne moti," v smehu pravi go- Kljub temu so me izbrali, in nost kmečki turizem, Kot re- na prvi dan novega leta od- spodar. Njihova turistična me še nekaj dni prepričevali, čeno, zaenkrat z domačo prto. Pripravili bomo praz- kmetija je znana po doma- Na koncu sem se vdal. Pove- hrano in pijačo, turističnim nično kosilo, zagotovo bo čih suhih jedeh, idrijskih žli- dal sem le, da bom šel le dva- jahanjem ali vožnjo z zaprav« prišel tudi kak vaški glasbe- krofih, pravi gospodar: krat na teden, po potrebi Iret- Ijivčkom, po novem letu pa nik in bo zelo veselo," pove "Žena je izredno natančna, jič v nuji. saj časa na kmetiji tudi prenočišča. Trenutno Podobnik, ki je tudi sam Vsaka skupina se mora na- ni nikoli preveč. Tako je tudi imajo na kmetiji sedem last- pred leti igral na klarinet se- ročiti vsaj dan prej, saj ponu- bilo," je razložil Marjan Po- nih konj, še tri pa v reji oziro- daj pa prime za harmoniko. jamo le sveže jedi. Veliko- dobnik, ki je îtoetijo sprem- ma za njih skrbijo. Kmetija "Klarinet sem igral, potem krat se zgodi, da nas vpraša- Ijal, kadar je le lahko. S tek je hribovska, pravi Podobnik: pa sem si poškodoval prst," jo, zakaj nimate, a enostav- movald se je dobro razumel, "Njiveso na ravnem, travniki pravi gospodar in pokaže na no ne želimo ponuditi posta- navdušen je, da so vsi radi in pašniki ter tudi gozd pa na manjkajoči mezinec: "Nakar nih jedi. Seveda pa vedno prijeli za delo, čeprav nekate- strmem pobočju. Kljub temu sem se lotil harmonike, iz ponudimo domač narezek, ri niso na začetku nič znali. pa lahko rečem, da se z de- katere že izvabljam lepe me- ob nedeljah .pa tudi joto ali Kmalu se bodo zbrali na nje- lom da nekaj iztržiti in se lodije." Igral je tudi njegov druge jedi na žlico, tudi go- govi kmetiji in se skupaj razvil amo. II oče, ki je bil glavni na števil- bovo juho. poveselili. Kdo ima zasluge za spremembo Sindikat kmetov Slovenije odgovarja vodstvu Kmetijsko gozdarske zbornice. Matjaž G rego rj č člani in tudi v širši javnosti, ku KGZS Petru Vrisku. V ki je upravičena za premijo v ...................................... Nekateri posamezniki ste nadaljevanju sindikat nava- letu 2007. Višina premije po Sindikat kmetov Sloveni- očitno pripravljeni storiti ja, da so šokiram, saj je ured- takrat veljavni Uredbi bi je se je z odprtim pismom vse, da bi bile organizacije, ba dejansko zniževala ovoj- znašala okoli 265 evrov za odzval na trditve Kmetij- ki jim predsedujejo, zasluž» nico za ekstenzivno rejo žival. Ob tem Vriska sprašu- sko gozdarske zbornice ne za vse pozitivne spre- ženskih govedi. Ovojnica naj Jejo, kdaj in na kakšen način Slovenije (KGZS) o zaslu- membe, ki se pri nas dogaja- bi se znižala sorazmerno s na KGZS dosegli spre- gah za spremembo zako- jo na področju kmetijstva. S številom dni, za katere so se membo, ki so jo objavili tudi nodaje pri plačevanju pre- tem, ko javnost obveščate o vlagali zahtevki (približno za na spletni strani oziroma ali mije za ekstenzivno rejo dogodkili; ki so pripeljali do polovico) in stem bi bila pre- je spremembo Uredbe, do- ženskih govedi. pozitivnih sprememb za rej- mija za kravo, ki izpolnjuje segla z uradnimi ali neurad- "Obveščanje javnosti o de- ce, večkrat pozabljate, da se pogoje, približno 125 evrov. nimi sestanki, pod mizo ali v javnostih nevladnih organi- je za spremembe prizadeval Vzrok za takšno rešitev je dogovoru 2 ministrom za zacij ima velik pomen za nji- tudi kdo drug," piše sindikat kmetijsko ministrstvo videlo kmetijstvo» gozdarstvo in hovo prepoznavnost med v odprtem pismu predse^i- v previsoki premiji po kravi, prehrano. « # NIMIVOSTI . si 19 Marinkine Med redkimi ljudmi, ki imajo posebne, nepojasnjene sposobnosti, je tudi Marinka Mikelj iz vasi Milje pri Kranju. Zgodaj je zaznala moč v dlaneh, saj s polaganjem rok lahko pomaga pri različnih bolečinah. Lidija Jež Zaposlena je bila kot šiviJ ja v Gorenjskih oblakih, toda slutila je> da jO čaka še vse kaj drugega. Kljub temu da je bilo v tistem času le malo slišati o posebnih danostih, kaj šele o kanaliziranih sporočilih, je Marinka vedela, da je v njej neka sila, ki ji je treba slediti. Zaupala ji je in ob tem nenehno Širila svojo notranjo moč. Od takrat je'p>o-magala pozdraviti vrsto ljudi. Ta zanimiva in hkrati zelo skromna ženska pa, poleg tega da zdravi, pomaga §e pri vrsti težav; vse pogosteje tudi pri premagovanju urokov. duš umrlih. Pravi, da se ta pojav pc^osto izrazi kot bole -zen, ki pa seveda to ni in zato ti ljudje ne potrebujejo medicinske pomoli, ampak pomoč drugačne vrste. Marinka ima tudi sposobnost in' znanje za zaščito prostorov, okolij, ljudi. Zase osebno se pri teh opravilih ne boji, saj ve, da je povsem zavarovana. Vedno več potrdil ima, da dela prav, in vedno več zaščite Čuti pri svojem delu. Med znaki, ki to potrjujejo, je tudi svedobni križ, ki jo je še okrepilkot duhovno zdravitel j ico. Skrivnostna Južna Amerika Marinka Mikelj uporablja pri zdravljenju nju kompatibilnosti v part- Še vedno vlada nezaupanje v take danosti... "Vesela sem, da lahko po- Brazilija ima za Marinko predvsem metodo psihoki- nerstvih, saj včasih ljudje sili- magam. Samo to in nič več. II v povsem napačne zveze, ki le uničujejo oba partnerja." Mikelj poseben pomen. Tam bemetike Esenov, Id je zelo je obiskala |oaea Tebceira de učinkovita. Na tej osnovi pra- Farcea, ki operira brez rezov. vi, lahko izsesa določene bo- "Srečanje je bilo zanimivo in lezni, včasih celo izreče bol- p|,j ^^^ presenetljivo. Mimogrede na tkiva ali pozdravi s svojim ^me magije mi je odstranil žolčne kamne obsevanjem. Njena življenj- in mi povedal, da je moja na- ska pot je kot filmska zgod- Pravi, da je imela srečo, ker je vztrajno sledila notranjemu glasu vse od mladosti; v Času torej, ko so take sposobnosti veljale za nesprejem-. Vrstili so se mnc^ ne- Ne da bi iskala znanje o navadni dogodki, mnogo in- loga zdravljenje z rokami, ba» saj se je odvijala tako, da urokih in o dušah umrlih, ki formacij dobiva skozi sanje. Neverjetno je bilo tudi to. da je lahko vse bolj rasla in se se prisesajo na svojce ali mnogo naključij je, ki prav- se je želel fotografirati z me- razvijala kot duhovna zdravi- znance, se ji je to skrivnost- zaprav to niso ... O tem ne noj; na steni je visela slika teljica. "Ko se ozrem nazaj no področje kar odpiralo, govori kaj dosti, saj se zave- Kristusa in na posnetku gre po svojem življenju, vem, da Ugotavlja pa tudi, da je pri da, da ji tudi danes mnogi ne en žarek od Kristusa k Joaeu sem bila dobesedno vode- in drugi k meru," pripovedu- na," pravi Marinka. je Marinka in našteva §e kar Bila je tudi v Indiji v centru nas vse več črne magije. "Črno magijo zaznam z dlanmi, začutim jo kot moč- bi verjeli. "Še vedno vlada nezaupanje v take danosti; s svojimi primeri želim doka- nekaj takih "čudežev". Kot Sai Babr in se z njim tudi po- no valovanje." Tudi pri Dani- zati, da je marsikaj mogoče." zdraviteljica se vsako leto vra* bliže srečala. Tam se je učila ci Divjak je bilo tako - hrano To potrjuje tiidi zgodba mla* iâ v Brazilijo, kjer jo čaka vr- izdelovanja določenih zdravil je zelo slabo prebavljala, po- de Klavdije, ki ji je Marinka sta pacientov - pokaže pisne in informiranja teh, kar da- gosto jo je dušilo, točne dia- pomagala pri hudi bolezni in zahvale, ki pričajo, kako zelo je spoštovana v tistem deiu nes lahko počne s svojimi dlanmi. To veščino zvesto ne- gnoze pa ni bilo. Zdravniki je objavljena v knjigi Živ-so ji lajšali težave z injekcija- Ijenjski diamant avtorja Roy- sveta. Tesno je povezana tudi guje; njeni vnuki, pravi Ma- mi, z zdravili, stanje pa se je ja Goreye. To potrjujejo tudi z Vido Vidmar, Slovenko, ki rinka, niso še nikoli vzeli slabšalo: zaposlena je bila le mnogi, ki se udeležujejo nje-v Braziliji vodi duhovni cen- a:itibiotika, saj jim sama po- še s polovičnim delovnim Ča- nega skupinskega zdravlje-ter. Prav pri Vidi jo je "od- maga tudi na tak naČin. V In- som. Ob naključnem sreča- nja, Marinka ga vodi s pokril" eden od zdravilcev in diji pa je spoznala tudi 4000 nju z Marinko je spoznala, močjo spirituabiih bitij, s ka- prepoznal v njej izjemno let staro znanje numerologi- da je vzrok urok. Dvakrat na terimi ima tudi sama prav moč, s katero lahko čisti tudi duše umrlih, ki se včasih pri- Zgovorna številka n sesajo. Tako je tam dobila posebne izku.^nje. To poteka v Miljah in tudi v Radencih. Zanimiv je pojav črnega ma- tudi znanje s tega področja. Marinki številke veliko povedo; pravi» da pojasnjujejo deža na steni; ostal je na me-Zanimiva je tudi njena iz- ^udi tragični 11. september v New Yorku. 11. september stu. kjer je v času skupinske- kušnja z indijanskim Šamanom; ki ji je izkazal veliko spoštovanje. ga zdravljenja sedel možak, ki je dolga leta delal s težkimi Od Esenov do fndije je bil 254. dan tist^a leta, seštevek )e 11. Letalo, ki je za» delo severno stranico pive stolpnice, je imelo številko 11. ^VvinaS^ in bU z~eio b^bn' V tem letalu je bilo 92 ljudi, seštevek je 11. V letalu, ki je po končani skupinski medi- zadelo južni nebotičnik, je bilo 65 potnikov^ seštevek Je tadji se je pokazal na steni za 11. Dvojčka sta spominjala na številko 11. Besedna zveza njegovo ^avo madež, črno Marinka Mikelj je prebole- ^^ York City Ima 11 črk. la raka. Takrat je bila stara 30 _ let in imela je dojenčka. Po- pa se je obarval tudi ovratnik _ njegove srajce in robec ... Marinka pravi, da je ta dovek slušala je notranji glas in po je, ki se mu je intenzivno po- teden jo je mož vozil k Ma- sedaj ozdravljen. svoji poti premagala bolezen, svetila, "Številka ogromno rinki in to več kot 150 kilo- Marinka Mikelj svojih da- Od takrat se je srečala z mno- razkrijejo; na tej osnovi dobi metrov v eno smer... Postop- nosti ne zavija v skrivnosti in gimi bolniki z rakom, pa tudi Človek poglobljen pogled v no se je stanje normaliziralo jih ne poudarja: postavljanje z mnogimi zdravniki in jim osebnost, vse od talentov, in marsikaj se je pri njih ji je povsem tuje. Zaveda pa uspešno pomagala. Ima veli- sposobnosti do omejitev tako doma spremenilo oz. izbolj- se, da je s sposobnostmi, ki ko danosti in obvlada vrsto v telesnem kot tudi duhov- šaio. metod zdravljenja - od krista- nem pomenu. Še zlasti pa bi jih ima, deležna posebne mi- Braziliji se je naučila losti. Tega se veseli in to nad- lov dalje - zadnje čase pa jo priporočila pri ugotavlja- tudi osvobajanja prisesanih vse spoštuje. I v • v v« d • Lucoje zaščitni znak Lubnika Koča na Lubniku, ki je s 1025 metri nad morjem e malo nad mejo greha, ima najmanj dve posebnosti - zabavne napise in Luča. Lidiia Jež slali na zdravljenje kt ^ J se Njegova hudomušnost napolni kočo in razvedri obiskovalce. Ti prihajajo vsak dan in tudi slabo vreme podali. Lučo je prišel v Škofjo Loko z Bovškega. Stari oČe ga je naučil plesti košare in še kaj, saj so imeli doma ni ovira! Še zlasti ne za do- obrt, ki se je lepo uveljavila. mačine - Škofjeločane. Tri- Celo v ZDA so izvažali plete- najst let je že LuČo na Lubni- ne košare za kužke. Del ta- ku. Toda, vse se enkrat kon- kratnih spretnosti je obdržal ča; kmalu bo odšel, ker bi se in kadar je samotno v koči rad posvetil svoji družini. Še na Lubniku, oplete kakšno zlasti vnučkom. Pa tudi zato, steklenico. Sicer pa pohod- ker "bo čez zo let star že 90 niki Luča poznajo predvsem let!". Postopoma, pravi, že po njegovi zgovornosti in odnaša stvari v dolino. duhovitosti. Ko je skupina Ko je bil Lučo v Škofji Loki planincev ob čaju listala po še policst - takrat še miličnik knjigi Lepote Slovenije, je • je poznal le malo ljudi, glasno prebral naslov in do- Služba in družina sta bila dal: 'Torej, sem jaz notri..." njegov svet. Po upokojitvi pa Znajde se tako v kuhinji kot se je zanj življenje precej med gosti; njegov hudoinu- spremenilo. Prijatelji so ga šen stil pa dopolnjujejo za- povabili, da bi bO natakar v bavni napisi, ki jih je koča športni dvorani, in malo za polna. Ob vhodu prečrtani hec, malo za res, je povabilo sekiri sporočata, da je v sprejel. Očitno se je dobro koči prepovedno sekiranje; v vseh jezikih je napisano sporočilo: "Jutri pijača 2a- gošu ... Biti pastir je odgo- stonj." Duhovita pa je misel, vomo delo in tudi to je Lučo ki jo je Lučo dobiJ za enega sprejel. Kârnêka) letje bil na od okroglih rojstnih dni: BlegoŠu in izmenjavale so se "Meni je mene včasih tako njegove vloge od pastirja do žal!" Veselo in prijazno je v oskrbnika koče. "Tam je bilo koči na Lubniku. ki je odpr- obnesel, saj je sledilo povabilo, da bi pasel ovce na Ble- lepo - travniki polni zdravil- ta tudi takrat, ko je zaprta. nih zelišč, veliko prostora in Lučo pač ne more odreči go-ravno prav ljudi ...," se spo- stoljubja. minja. Na Lubniku, kamor Kljub temu da odhaja v je prišel za eno leto, ostal pa dolino, bo ostalo na Lubru- je kar tçinajst let, je drugače, ku veliko njegovega, saj "Će bi se tu podal nekajkrat na svojevrsten način - s šar- okoli koče - saj drugam niti mom in duhovitostjo - za- ne morem - bi me kmalu po- znamoval to kočo. Luciano de Francesci • LuČo 20 ZANIMIVOSTI info@g'glas,sÍ Naravoslovni turizem na Trbojskem jezeru Čolni, opazovalnice in klopi za ljubitelje narave Uro§ Branković Opazovanje narave s kop- ..............................................................................nega in odsekov odprte peš- Trbojsko jezero je eno naj- poti postane včasih dolgočas- večjih obmoâj stoječih voda v no, zaradi strmih bregov in osrednji Sloveniji, zaradi eno- sten ob Trbojskem jezeru pa stavnega 0pa20vanja ptic na tiidi nemogoče. Prav zalo je vodni površini pa tudi idealna bilo s sredstvi projekta izdela- učilnica v naravi. Že spomladi nih pet priročnih čolnov s pri- in poleti so Člani Društva za padajočima plavajočima pri- opazovanje in proučevanje ptíc vezoma, deset klopi, dve Slovenije ob Trbojsko jezero splošni in šest tematskih in* popeljali šest skupin osnovno- fomiativniji tabel, za počitek šolcev 7. in 8. razredov 1er dija- in slabo vreme pa so bile ure- kov, skupaj več kot 90 mladih jene Štiri lesene ute za opazo- Poleg domačih pa z avstrijsld- vanje ptic in druge narave. Obiskovalcem je spoznava- mi društvi lahko pripravijo tudi programe za eno- ali večdnevne naravoslovne izlete. nje narave, predvsem pa njeno celovito interpretacijo, po- Da je s koroškimi vodnimi ob- pestiiio devet informatorjev močji povezana ponudba zelo narave Trbojskega jezera, ki zanijniva, so potrdili udeležen- so zsianja pridobili na poseb- d šolske in "splošne" skupine, nem izobraževanju. Za obisk ki so se jo v okviru projekta "na terenu" sta bili izdana udeležili prejšnje poletje. slovar Ptice Trbojskega jezera Splošni in specializiran obiskovala, npr. opazovalci zloženka Trbojsko jezero-ze- ptic, so julija lani lahko posne mali 60 udeležencev naravos ter naravoslovna didaktična leno gnezdo Gorenjske, obe v slovenskem, angleškem in lovne ekskurzije na jezero in v nemškem jeziku. Za aktual- sotesko Zarica. Za popestritev ponudbe Gorenjske je poskr bela tudi ponovitev avgustov ske prireditve Dan ob Trboi- - Zeleno gnezdo Gorenjske, no obvežčanje obiskovalcev Trbojskega jezera je skrbela spletna stran Trbojsko jezero skem jezeriL prav tako v treh jezikih. tmji objavlja razpis za prosio delovno rresîo TRGOVSKEGA POTNIKA/CE Zahteva se: •5. stopnja izobrazbe ekonom$ko4odgane, ampak z alkoho- kot 70 let. s tem pa se ne strt- dopusta in kot "skop" Švicar nekaj manjka. Možna je tudi lom. Tudi za čiščenje ran ali valovanja poznamo komaj sto z acetilsalicilno kislino (aspi-let in tudi kvantnim, relativ- rin), ki je v velikih dozah strup njam popolnoma. Bistveno je, nič ni računal. domneva, da razni preroki, ču- gria je alkohol priporočljiv. Ne kdaj leta začnemo šteti: s spo- Pred nadaljnjimi podvigi dodela in ustanovitelji raznih samo hašiš, M je pod kaznijo četjem, z rojstvom aH s 24. le- šolske medidne me Je r^ ver in političnih gibanj niso bili prepovedan, tudi kava ljudi za-tom, z letom nekdanje polno- mlad zdravnik Janez Bajželj, ki nič drugega kot močni hipnoti- svoji. Ne čistoča (s kemikalija- zerji, ki so vplivali na mnoge, nikdar ne na vse. letiiosti, ko so za nami vse mi je 27 let staremu v njegovi otroške bolezni in naravtia se- gorenjski direktnosti dal vede- lekdja. Če bi statistika uporabi- ti, da ùnam le še nekaj let živla za začetek življenja štetje, ljenja. Takrat sera prišel iz vo- zdravniki tehniko mi očiščena okna in tla), higiena je pomembna. kot zahteva, cerkev, bi bili zaradi vseh želenih in neželenih Še finančna plat uporabljajo po svoji presoji zdravstva Zdaj še tehnična mediana, Za zdravstvo se v Sloveniji nainenja po 1.500 evrov na osebo {v Avstriji looo evrov). jaške bolnice z diagnozo "enterocolitis cronica ulceroza" in v prekinitev rojstev v katastrofal- petdesetih letih, ko so vsakega nem položaju, saj bi bila živ- 'kriplna' vzeli v vojsko, spo- ki je poslec^ca tehnične revo- Ijenjska doba verjetno krajša znan za stalno nesposobnega- ludje - tiste revoludje, ki je ka- od 20 let Tega sem bil vesel, a obenem tapultiiala človeštvo v sto letih pri petđanski družini to znese V družini mojega starega potrt, ker sem vedel, da je to od petrolejke do vesolja. V prvi 7.000 evrov na leto. Te c^om- očeta je bilo rojenih osem zelo huda bolezen. V tem me vrsti omenjeni antibiotiki, t j. ne kupe denarja porabi uradna otrok, štirje so že kot dojenčki ie potrdil Bajželj rekoč moji razne vrste plesni. Fleming je medicina za svoj visoki stan- zapustili dolino solza, štirje so materi: "Ja, to je pa zelo huda odkril prvega, penicilin. Smr- dard in za farmacevtski lobi, ki doživeli Častidjivo starost 80 bolezen • ravno prejšnji teden tonosne bolezni, kot so jetika, proizvaja na istih strojih zdravi- let (Eden je bil med ustanovi- smo enega sedrali: 34 let je bil sifilis, škrlatinka, pljučnica, la za redčenje krvi in stmp za telji prve slovenske posojilnice star, pa je imel vsa čreva zjede- rane na dvanajstemiku (helio- podgane. To, kar najbolj potre- in Ljubljanske kreditne banke, na. " Mati ni rekia besede, jaz bakterpiJorv), so naenkrat po- bujemo • zobozdravrúke, hia- ena pa žena edinega slovenskega fddmariaia in mati ge- sem si pa mislil "Janez, po fvo-îem imam samo Še sedem let nerala, ki je podpisal kapitula- življenja", djo jugoslovanske vojske aprila 1941 pri Sarajevu, ker je znal Qjgiej sam svoj nemško.) Tudi moja prapraba- jdravilec bica je doživela 87 let brez vsa- stale enostavne infekdjske bo- ensko naravno okolje, morda lezni. Tehniki, ne zdravniki, tudi homeopata in na stara leta so razvili razna cepiva. Eiek- doveka, ki mi bo prinesel čaj v trične in strojne aparature za- posteljo, naj pa plačam iz tiste- Časno nadomestijo funkdjo ga, kar mi uradna medicina še ži vi j enjskili organov, kot so pusti, srce, pljuča, in tako om^oČa- Slišal sem, da so v Kranju kih zdravniških obravnav. Nato sem prebral Boterijevo jonaj2ahtevnejšeoperadje,do obsodili zdravnico, ki se Hudo sem bil bolan in Tavčai-Merčunovo "Interno medicino" in bil odslej sam presaditve srca, ustavitve umetnih kolkov in zob. Ne- ukvarjala s homeopatijo. Kdaj so bili pa obsojeni "uradni" svoj zdravilec Po literaturi sem kdaj so zdiavild sklepali, kaj se zdravniki, za napake, katere so Leta. kot so bila pogoj za be- svoje težava preštudiral sam in dogaja v telesu, po zunanjosti, jih naredili tudi na meni? Za- neškega Doža, sem že prese- si, če je bilo potrebno, predpi- to je od kože, od, nohtov, bla- kaj nimam pravice obiskatiho- gel. Zaradi hudih vojnih in po- sal tudi antibiotike, ki so pol^ ta, vode, itd. Danes jim je pa meopata, tako kot državljan vojnih razmer sem bil hudo kirurgije edino uspešno zdra- tehruka dala na razpolago Slovenije na stroške zdravstva- bolan. Iskal sem pomoč pri šolski mediani, t j. pri vihovih in- ren^enske, elektronske, nev-Zdravila, homeopati i. pd. tionske, svetlobne (laserske) nega zava rovanja "uradnega" zdravnika? Ce mi teme medidne. Josip Volavšek so pravzaprav zdravniki pred- žarke, ultrazvok, jedrsko-mag- plačajo industrijska zdravila, (nekdaj najbolj slaven modni teliniùie dobe. Zdravijo pred- netno resoiianco itd. Toda, če zakaj mi ne plačajo zdrave hra-zdravnik - internist Slovenije, vsem na psihološki baa, kako kot tehnik želim ugotoviti mo- ne, Id je veliko dražja od "limet-roj- pred 1900) me je zdravil 2 in kaj ni in verjetno nikdar ne rebitne okvare mojega telesa, ne"? Plačajo nú prevoz v am-zelo škodljivim Enterovîofor- bo jasno (placebe šolske medi- potrebujem dovoljenje zdrav- bulanto, zakaj mi ne plačajo mom (Enterokol). Profesor in- dne nič drugega). Name ne nika, ki jih lahko uporablja po teme medicine Merčun s vplivajo» čeprav rtie naredijo svoji presoji škodljivim Sulfcffljanidimom. zaspanega, podobno kot bra- Prof- Pompe mi je odstrartil nje Pred vojno je bil znan hip- Alkohol namesto mandeljne, še danes čutim po- notizer Svengali, lá je imel na sledice te brezvestnosti. Na nekatere silno moč, na nekate- drugi strani omenjam Tavčarja re prav niČ. Ljudje so na nj^ov aspirina nekc^, ki mi bo postregd na bolniški postdji? Visoko cenim kiruipjo, toda znani so primeri, da so zaradi denarja naredili operadjo bol- iiiku, ki ie Čez tri tedne umri Najbolj pomemben je zdrav Tudi meni je prof. Pompe (po njem so imenovani Tavčar- ukaz sklenili roke in jih brez način življenja: obleka iz narav- mandeljne operiral samo zara- )evidneviintememedidne),ki njegovega vpliva razpreti niso nih vlaken (volna, bombaž, di denarja. Kot zanimivost - mi ni dal nobenili zdravil, prof! več inc^. Pri nas je med zdo lan), čevijl iz naravnega usnja, pred kratkim sta se dva belgij- Derč (Derčevi dnevi pediatrije) znanimi Domandč, Id ordini- naravna prehrana, ne gensko ska zdravnika v Beogradu mi jerekd: "Jaz ne bi nobenih ra v Kranjski Gori. Znanznan-zdravil jemal, kaj pa mi vemo, stvenik, prof. dr. [egliČ, mag. kaj se v našem trebuhu dra- dipl ing., je prepričan, da ta spremenjena, gnojena z naravnim gnojem, ne škropljena s kemikalijami, ne klorirana med operacijo slepiča stepla in operacijo je končal pomočnik. Novo leto na slovaškem podeželju Medtem ko veČina Slovencev ob silvestrovanju na Slovaškem pomisli na Bratislavo, se na$ je šesterica odločila, da novoletno rajanje přeživ) malce bolj nekonvecionalno. Ždiarob poljski meji v Visokih Tatrah nas je nekaj dni pred prestopom v 2008 pričakal s sedemnajstimi stopinjami pod ničlo in napovedal ugodne razmere za obstanek snega, kf ga je že dodobra zapadlo. Tudi vreme nam je Šlo na roko, tako da je bil vsak dan primeren za turno smučanje in deskanje na snegu po vrhovih, kamor nas je vodil Slovak Daniel. Smučišče smo pn/ič obiskali pol ure pred prestopom v januar. Vlečnica je zastonj obratovala do polnoči, kar je dalo Še dovolj Časa za nekaj spustov. Šampanjec smo odprli ob kresu. C. K. ' H«' > ^ * JI ^ i * > • PISMA info(^g-^s. s i 21 Kdo umazano razmišlja Ne zaradi delovanja druŠ- ureditev zemijiŠČa za prestavi- lez no ali leseno so napravili je mlinar jemal za plačilo za nekoč imenovan potok Begunj-tva, temveč zaradi avtoceste je tev vzletno pristajalne steze obrtniki. Tako je moj pokojni mk^'ej je bilo kaj lahko prihgo- ščica, danes mu pravyo potok realno možno zaprtje letaliŠ- ALC Lesce med občino in skla- oče izddoval navadne in umet- diti z izrekom, da "poštenega Zgoša. Oh tem potoku od doli- Župan Občine Radovljica je obtožil Društvo gibanja proti Širitvi in hrupu leial^ča Lesce, da gre za umazano razmišljanje in špekulacije z zemljišči, V Gorenjskem glasu smo ^ 19. decembra prebrali odgovor PfOblCmi ča v prihodrtosti. Za UO Društva gibanja prot: širitvi in hrupu letališča Lesce Miha Zalokar, Marjan Mertelj, Marina T. Ravnik dom reši sporazumno. no kovane okenske mreže (Še mlinana klobuk ozdravi jctiko". ne Drage do Zapuš so se vrtela Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki potrjuje, da so občinski prostorski akti sporni in planirane gradnje na leta- Letališča Lesce Spoštovarui urednica, v skla- )anko s. StuSek, l. R. danes so na o^ed na nekda- Tudi stara modrost pravi, kovaá vodne kolesa na vsaj dvajsetih Župan Obdne Radovljica njem Pogcičnikovcm, danes so beraà. so mliniuji ta^e, bir^e lokacijah. To so bili mlini, ^^^^^^^^^^^^^^ Lov^m dom u). Oblikoval je so gdju^e - le pijanci so "fajn " žage, kovačije in predi lnice. razna zapirala za vrata in mi^e^ Je pa po dru^ strani kar Danes se vrti občasno samo še okna ter nove ključavnice z vài- něhy narodt^ pesmi o mlinar- eno kolo v obnovljenem Graj- kimi in malimi ključi: razni zli- jih. Tista "oh bistrem potoku je skem mlinu pn Roban^u, Mo- kauci so imeli vdiko težav, če so mlin, jaz sem pa mlinarjev sin", šenjski potok, imenovan Do- hoteli skozi tako zaklenjena ali pa "oj ta mlinar pod klan- bruŠaje na svoji poU do Globo- vrata. ljudje so rabili vseh vrst cem". Franc Ankerstje v šopku kegçt nekoč dajal moč vodnim Odgovor na Članek z na- ^^^^ (klanje') za spiranje hiš- kovanih rim napisal tudi pesem kolesom, štirim mlinom in dve- Slovom 'Ob vigenjcu se je nih ostrešij in lesenih vodnih je- o mlinarju. ' ma žagama. Trenutno poga- isknlo'.kïjebilvGorenj- zov (za te je delal tudi dolge ko- Mlinar sem vesel in prašen, nja tri turbine, na katerih so in- Ob vigenjcu se je zaiskrilo lišču nezakonite. Zaradi Uga du z Zakonom o medijih vam i-je društvo vložilo pobudo za objavo pošiljamo popravek ^ede skem glasu objavljen 28. de* fembra. vane žeblje) ter tiste za spenjanje hlodovine, kí sojo s konjski- ustavno presojo občinskih prostorskih aktov. ,. , . ,. Pmvntč rad ^ odgovaram ^ rr^ vsebino tek^ pod go^j.m ^ pihanje z zgornjim izdckl tudi Se- nosovom, kije fcil v Gorenjskem ^om. a ko sem te imensko in s prah je moja mora. In ropot je v mlinu strašen. to je pesem ncra. Pri nas se na dan sv. Miklav- stalirane MHE. Prav bi bilo, da bi oi^ekte, ki morida k obstajajo, a so že zapisan i p ropadanju^avarovali Zato se sedaj še bolj upravi- ^u objavljen iS. decembra priimkom v njem omenjen, mi čeno sprašujemo, kdo umazano razmišlja in špekulira? 2007 od avtorice Katanne Sto- dovdite nekaj mis/i v odgovor. nonlk Rotcr, predstavnice za Pa še to: bilo bi prav in lepo. da Društvo ne razpolaga niti z odnose z javnostmi Sklada hi se svet krajevne skupnosti dilnik, takega za vzidat ali pa ža (6. decembra) m mlelo. Ta in jih tako ohranili, saj so ven- prosto stoječega, pa Še kaj bi se našlo. danje imei mllnarprosti dan. dar del naše bogate kulturne de-Ob t^'priložnosti so se tudi mli- diščine in zgodovine. Koristne Bralcem sem niipisal le nekaj narji sosednjih mlinov običajno podatke bi lahko zbrcdi iz vod- - ' ^L » ^^ 1 'J ' J M stvan. h so bue, pa nh m več. In srečah v vaŠki sostilm m beseda n^a katastra, ki obstaja varhi- enim metrom zemljišča, ob- kmetijskih zemljišč m gozdov (v Kamna Gonca o'nesrečnem' , ^ V^i . .. j, ■ ■ j- t £ ftnsh organi pa žehjo poceni kupiti zemljišča na obmofíu nadaljevanju: sklad). Primarna naloga Sklada letališča, vključno z zemljiš- kmetijskih zemljišč in gozdov čem Vovkovih, in jih po ne- Republike Slovenije je gospodar» kajkrat višji ceni prodati zainteresiranemu letalskemu lobiju. jenje s kmetijskimi zemljišči, ki so bila v preteklosti last občin, hiikakor niso nak^ sklada raz- ŠparovČevem vigenjcu najprej pomenil 2 menoj. Do danes mi podpisani predsednik Jože Skalar zaskrbljenega 'sporočila za javnost' namreč še ni poslal in sem zanj zvedel v Časopisu ter na radiu! ko smo ustanovili Jundadjo, h je stekla o njihovem delu inu- vu pod imenom "Wasserkrcfi- bo v Upniški dolini skušala biti kuŠnjah. Kcjim je dobra kaplji- werk kataster". V tem katastru v pomoč pri ohranitvi še doseg- ca ogrela glave, so rade padale so skrbno vpisani objekti, imena ljive^,je naenkrat vse narobe. tudi pesti. Vsak je hvalil svojo lastnikov, potokov in jezov z na- Njen namen je iskren, preprost malho. MUnatji so bili seveda tančno vpisanimi pâiatki preto- in v skupno dobro: ob sodeiova- znani tudi po tem. da ga mfeo- ka vode, vi^nska razlika, nad- nju lastnikov in stroke pokazati íí niso "ven plunili ", še posebd morska višina i« vodna pravi- Dogajanje v zvezi z letali- lage in sodbe o zakonitosti in O Kamni Gorici v keiieri ži àomaànom m obiskovalcem, na Miklavža ne. saj je bil prav ca, kije bila za stalno dodeljena čem in bencinskim servisom vsebini prostorskih aktov obàne. vim že od roj^, vem fcar nekaj kaj se je v naáem, Šparovčevem on zavetnik mlinarjev, žagfxriev m prenosna iz roda v rod. na Predtrškem polju razkriva Ne moremo se opredeljevati lepih in zanimivih stvari, na- vigenjcu ("obratu "I nekoč dogft' in menda tudi tatov. Najbolj Poznavalci kulinarike pravi- .so b^do in ob- ^ po^v posameznika.M brah p« sc jc mr^k^j gr- J«'^-^ snu, se bd, MJklavi^ jo. da sU. moka M pri- činskega .odstva za áemokra- so zaposleni na skladu in CM- dega in shbega. Med slednje za- ^ho^milo.pa čepmv^jpo. nj,. saj je večkrat ueUka .oda pr^ljen. . nú,nu. Mj d^ m ^ 00 ------J. —j.i. ... --------------^^^ okusni, zaspati ob Šumu Slovenija je bila nekoč zelo vode in ropotu mlinskega kolesa Mno sprejemanje pomemb- ir^dative. kar je bilo mvede- dnje čas, sodijo razm podtika- Sostej'^j^zmh odpad,h m odf^ala pzoucm mos^^. nih prostorskih odločitev. Za- no v tekstu avtorja A Zupana nja, odkrit boj za prevlado smetiščih. Obnovueni prostor bo kaj se ii^pan in direktor ob- n. decembm2007. Vendar ■mcčnejSega' in i>ečna želja po P:": ^ činske uprave tako krčevito ljudski rek pravi: "Tam, kjer Je sklicujeta na neveljavne pros- dim, je tudi ogenj " javnem baharyu z 'zmagami' ter 'rezultati dela'. Če kdo kaj torske akte. na podlagi kate- Občina Radovljica si že od dobrega stori za nc^ kraj, pa naj modji celegx krcýa, túrg bo v kO' cijankami, še zlasti v krajih, rist in ponos cdi Kamni Gorici. kjer so bili feístrí in močni poto-Zato pravim: ne kurite kresov ki. !z poboàa Begunjščice teče cifil Zupan rih želita položiti na letališču 12. julija 2005 prizadeva prido- bo to posameznik, dn^o ali med nami Priž^te 40 tisoč kvadratnih metrov hiti zemljišča, na obmo^u Leta- katerakoli ustanova, naj bo s '' ^^^^ asfalta. Zaradi tega, ker po lišča Lesce, ki $0 potn^bna za stmni krajevne skupnosti ali c^ pokažimo pnhodnjim ro- teh spornih aktih ni potrebno prestavitev vzletno-pristajalne čine pohvaljen, ne pa da se mu ^^^ i^ddček zgoi^e o tem, izdelati celovite presoje vpli- steze in so v lasri države, z njimi inečepdena pod řwgc. Krajevna ^ p^jamo. kaj smo bdi vov na okolje ali zato. ker na- pa upravlja sklad. Skladuje bil skupnost je organ vseh nas. ki črti o megaloma nske m letal iš- ponujen odkup zem^išča ali za- živimo v kr(^u. Kdaj seje sesta-ču n ikol i niso bil i predstavlje- menjava zemlji. Odgovori so lo s krajevnimi dndtvi in njiho- in kam spadamo, Valentis Sparovec Kamna Goriča m javnosti: bili doslej vedno negativni i-n vimi vodstvi, še nisem ne sli&U Društvo ne zahteva zaprtja spreminjajoči. Naj Še dodamo, ne prebral, kaj šele. da bisekar- letališča, se pa zavzema za daje Sklad pri^b il sporno koli skupnega zmenili. Vse sku- ^^MlinâFII omejitve letenja ob sobotah, zemljišče v izmeri 2 hektara z pcy se začne in neha pri delitvi •• • nedeljah i n praznik ih, za spo- neposredno menjavo s Kmet^- skromnega proračunskega de- C| a PIJ 6J O P O razumno določene koridorje sko gozdarsko zadrugo Sava narja, ki go KS veánomapora- vzUtanja in pristajanja, za Lesce in s tem je občina izključc- bi za komunalno dqavnost. Vsí spo raz u mno omejitev d nevne- na iz postopka pridobitve zem- problemi i n p rogrami društev ga števila vzletov, za omejitev IjiŠča. Tega avtorica Članka ne tako večinoma ostajajo na nji- števila letal z domicilom na omenja. Občina je bila izključe- hovi koži in prepuščeni zagna- Če računate, da šteje goldinar letališču in za neasfaltirano na iz postopka pridobitve zetn- nosti posameznikov. In čudno: dve kroni, jejasno, da so bili mli- goldinarji" Corenlska^ Banka So/fJc/t ^ po^'iiiiûnî Objavljamo prosta delovna mesta o ORGANl/vATORJA INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA (m/ž) Ô SA-MOSTOJiNliGA RliFEREN l A ZA SREDSI VA IN LIKVIDNOST (I (nťž) © SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA U (nťž) O ADNtINLSTRATORJA BAZE PODATKOV - lahko tudi pripravnik (m/ž) Obrt mlinarstvo gre v pozabo. vzletno stezo. Ob sporazum- í/tóía- ker inkaso pri tem «spesni ter narji bogatejši in hc^ cenjeni kot nih omejitvah naj imajo do- Zavračamo vsakršno pogoje- kraju podarjajo bogfiHdši vsak- baroni. No ja... to so stara mod- mači letalci možnosti Športne' varye sklada za spremembo na- dan, jih krajevno vodstvo odkla- rovarya. namen te^ prispevka je ga udejstvova nja, nasprotuje- membnosti zemljišča iz dvona- nja. se ne pogovarja z njimi, ji m oživiti spomin na sedaj skoraj mo pa komercializaciji in pri' mnske rabe v ^vbno zerrijvš- nakloni kvečjemu kakšno po- pozabljene mline in mlinaije in vatizaciji letališča. če. kajti to ima neposredni vpliv k roviteljsko brco in javni po- ryihavo delo. Župan v zadnjem času go- ceno zemljišč. Glede na in- smeh. O mlinih in mlinarjih na vori o tem, da bo treba letališ- formacije, kijih ima sklad in so Desetletía nazaj seje po vosi Slovenskem je bilo dosld bolj če zapreti, če ne bo 2270 me- vsem tudi javno znane, se po popravljalo za lep^ jutri in vse malo napisanega. Pa vendar je trov dolge in }o metrov široke noiem mnenji* sklad obnaša je bilo lepo in prav. Po načelu bih ta obrt nekoč zelo spoštova- asjaltne steze, čeprav ima vse zdo špek ulativno in neodgcvo r- "vse staro ven in novo noř "'je na. Zdaj je to žal le polpretekla pogoje za real izacijo zas uka no. S pozicijsko mo^o državne mnc^ starih hii izgubilo svojo zgodoviy\a. O m /íníři ob poto- t ravne steze, lot je zauka za- uprave, ki pa je prav tako kot lo- staro lepoto. Na ta način so v 'kih skoraj ni več sledu, lesena na z u redbo o avtocesti. Sk rhi kalrw Aupnost del javne uprave nekdaj kovaški Kamni Gorici kolesa, ki jih je pOga njala voda, ga, da bo razlcrito^ kako je Republike Slovenije, po našem podrii tudi prav vse vigenjce. V z njimi pa Še zapleten mehani- bilo pridobljenih 2,46 milijona evrov Darsa za zasuk in mnenju ne deluje v javnem in- razpadajočem stanju je ostal zem v notranjosti mlir\a. so se teresu razvoja lokalne skupno- samo ruiš, ŠparovČev sredi vasi. za vedno ustavila, morda k z iz^adnjo dveh vzletno prista- sti. Sklad in občina pa morata Najprije bil lesen, a gaje pr^š- redko izjemo. Starim mlinar- jal n i h stez. Zapletov ne pov- delovati v javnem in teresu in řy i gospodar pozidal in v njem jem so ostali le lepi in manj lep i zroča društvo temveč projekti, tudi prestavitev vzletno prista- nadaljeval svoje delo. Kolikor spomini na posebno vrsto gios- k i jih obči nsic i p rosto rski naČr- jalne steze je javni interes. To ni pomnim, pomnim pa dobro, sta be, ki so jo povzročala vrteča se iovalci slabo pripravijo. Želi- samo mnenje ministrstva za moj oČe in bral (sedaj star 93 kolesa in ropot stop za izdelavo mo opozoriti, da se bodo za- promet, ampak ga potrjuje tudi let) kovaško obrt nadaljevala, ješprenja. Tega pač ni moč kar radi neposredne bi iz i ne avto- tre^i odstavek 26. âer\a Uredbe Izdelovala sta kovane izdelke, tako pozabiti. ceste n a njej zagotovo dogaja- o držffvnem lokacij^cem načrtu ki so jiH tiste čase rabili po des- 0 delu mlinarjev in njiho- ie hude nesreče, ko bodo voz- za avtocesto rut odseku Vrha- nem bregu Save kot nekaj vsak- vem i^áosíH po krivici vprc^ji- niki pri velikih hitrostih opa- Črnivec (Ur. list RS št. danje nujnegii. Takrat se pač ni vem poštenju je bilo marsikaj re- Poleg sploSnih, z zakonom določenih pogojev, se za opravljanje nalog zahteva; • pod tč. I. • srednješolska Izobrazba slrojnc ali druge tehnične smeri, • eno leio ustreznih delovnih izliuScnj na podroCju vzdrževanja objektov, • zaželen izpit za upravljanje kotlovnic, • pasivno znanje enega tujega jezika: -pod tt 2. in 3. • univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba ekonomske aJi druge ustrezne snieri, • eno leto ustreznih delovnih I • paájvno znanje enega tujega jezika; - pod tč. 4. • univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba računalniške ali druge tistrczne smeri. • dve leti ustreznih delovnih izkušenj. • pasivno znanje enega Za delo na delovnih mestih je potrebno računalniško znanje na računalniku v okolju Windov.s. Z izbranim kandidatom/tko homo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pod ič. 1 sklenili za nedoločen čas, s trimesečrim poskusnim delom, pod tč. 2 u določen čas, za dobo âcstih mcscccv» pod té. 3 in 4 za nedoločen Cas, s petmesečnim poskusnim delom. Pod tć. 4 se lahko prijavijo tudi pripravniki za določen čas. za dobo enega leta. Vašo prijavo s kratkim življenjepisom in potrebnimi o zovali letala in padalce. J 06/04 ). Zato želimo, da se vsega dobilo v trgovinah: vse že- čenesa. Merico (dd moke, ki sijo i^olnjevanju razpisni h pogoje v pričakujemo v 8 dneh na naslovu: Gorenjskđ bankâ d.d.. Kr^nj. Bleiweisovn cesta 4000 Kranj, sektor sploSnifa poslov. Gorenfska^^^ Banka Banka (i]ei u T u K, po triííwt) 04/20''M, W//CIM; Mi'i gsiwoiw Í nweison cnn 4 I • ůs pvfdflk^ RI {ť.v.xi 1100 mť Cťu Wi'/n in ponudb v k;l l^i.'Qno uaoću JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA, TEL: 04/53 ^S 24g, FAX: 04/53 230 MADŽARSKE TOPLICE: PUSTOVANJE 31. 1. .3.2. 2008; TRST: RAZPRODAJE 12.1.2008 Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve Koledovanje Mojstrana^ Dovje • Člani vokalne skupine Triglavski zvonovi bodo po dolgih letih obudili ljudski običaj koiedovanja v krajih pod Triglavom. V nedeljo, 6. januarja, se bodo odpravili na 3-urno por po Mojstrani in Dovjem. Ustavili se bodo: ob 16.30 pr' KrulovČu, ob 16.45 P^' Zeiezniku, ob 17. uri pri društvu upokojencev, ob 17.30 pri viir Rora, ob t8. uri pred gostilno Po-tokar, ob 18.30 pred Katro (sredi vasi na Dovjem), ob 19, uri v novem naselju in ob 19.30 pri kampu Kamne. Srečanje bolnikov z osteoporozo Preddvor - Jutri, v soboto, 5. januarja, bo v Preddvoru srečanje Članov Društva osteoporoze Kranj in jesenke. Zbor bo ob 9. uri na terasi hotela Bor. Predviden je pohod do cerkvice nad MaČami, nato pa druženje v hotelu. Informacije po tel.: 041/3S2 270 • Milena. izleti Nočno sankanje Tržič • Vodniški odsek Planinskega društva Tržič vabi v soboto, 12. januarja, na nočno sankanje od Doma pod Stortičem. Odhod posebnega avtobusa ob 17. uri iz Bistrice pri Tržiču. Prijave in informacije po tel. 5971 536. Po poti zdravja Žirovnica • Pohodno-planinska sekcija pri Društvo upokojencev Žirovnica vabi v torek, 8. januarja, na planinski pohod po poti zdravja, 1. del: SkofTje-lzola. Odhod avtobusa bo ob uri z avtobusne postaje Moste pri avtobusni postaji Rodine. Lahke hoje bo za 3 do 4 ure. Informacije in prijave do ponedeljka po tel.: 5801 469 ali gsm 031/535 799 - Drago Kajdiž. obvestila Pravopisne norme Cerklje kluba Unesca Cerklje in AndragoSkega centra organizac Slovenije, ki se bo začela v torek, 8. januarja, ob 18. uri v prostorih sejne sobe Občine Cerklje na Gorenjskem (II.). Vstop je prost predavanja Proučevanje Sv. pisma Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma vabi jutri, v soboto, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo: Prostost ali svoboda? Srečanje bo povezoval Sandi Flander. Vstopnire ni. koncerti Koncert Godalnega kvinteta Avšič Radovljica - Glasbena šola Radovljica prireja danes, v petek, 4. januarja, ob ^7.30 v baročni dvorani Graščine v Radovljici II. abonmajski koncert. Nastopal bo Godalni kvintet AvŠiČ. predstave Šah mat Sveti Duh - Jutri, v soboto, januarja, ob ^9.30 bo druga abonmajska predstava v kulturnem domu pri Sv. Duhu. Gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s komedijo Šah mat, Šola moralne prenove za može in žene. Komedijo je napisal Vinko Moderndorfer, režiser predstave pa je Dušan Mlakar. Kresniček Breznîca - Otroški pevski zbor Osnovne šole Žirovnica vabi v nedeljo, 6. januarja, ob 17. uri v kulturno dvorano na Březnici, Uprizorili bodo spevoigro Radovana Gobca Kresniček, katere vsebina je povzeta po istoimenski pravljici Marije Jezernikove. Žive jaslice Predoslje - Žive jaslice - glasbeno-gledališka predstava na prostem v izvedbi KUDa Predoslje bo na župnijskern posestvu pri Kulturnem domu 4. m 5. januarja, vsakič ob 19. uri. Vstop je prost, Za popoln pregled si oglejte www.gorenjskic LAS.si/kazí pot ^vni ^l^d ftembt^kc Zè kultiirr>» ObmcifíňJzpoiXává KRAWJ. cl^d'Kcani iskđ s SOBOTNA MATINEJA Gostuje; Mavrično gledališče LJubtJana ZIMSKA ZGODBA Scbcta^ 5* januar 200S| ob url^ v Prei^rnovem ttledalilču k I C lorenískí Qas Siv l/OOO/f£4 A LOTO Rezultati i. kroga - 2. januarja 2008 3, 7,12, 21. 23, 24, 29 in 10 Lotko: 1 29900 Predvideni sklad 2. kroga za Sedmico: 123.000 EUR Predvideni sklad 2, kroga za domplan drutMa brdMV^» napwréMrM uřbamzim A oncrgoBM» d.d. tnfi. 14 flj 041/947-499 Ugodna prodaja novih Snován) v Stnj2eva 126.000^00 EUR (^0.194.640,00 SiT), vieljivo po dogovoru. Planina dvosobno, s "'d* str. v Izmeri 66,62 rns, lepo ohranje* ne^ izgf. 1977, vselitev po dogovorili cena m.ooo^oo EUR (26.600.004,00 SIT)» Knnfi Zlflto polje^ trisobno^ visoko pritličje v Izmeri Sž rn2, delno ob* novijeno v letih 2000 2003 niča in okna)i I izgr. 1961, CK, tele* ion, kabel telev., balkona ni, cena 114755^00 EUR {27i5 mio SIT)» Radovlj^i proti Lescam, dvosobno, nadstr, v izmen 50,21 mz, 1. izgr ohranjeno, balkon, obr* njeno VZ. cena 96.OOO.O0 EUR (23.005.440,00 SIT), možnost vselil ve jun1] 200S Triiit mestno jedro, j dvosobna sta* novanja vtrinadstropni hlii^ velikosti od 61 mj • 53,00 leto iwr. >957, oťi prenov jena eta 2000 {tlaltver7al ali štore od 1. laslnika, pačilo takoj, 9 041 /649-876 PRIDELKI PMDAM ZELO kvalitetno au^ seno, prirT>emo za krmo koni. 9 040/223-642 Center slepih, slabovidnih in starejših Skofja loka, Stara Loka 31, 4220 Škof j o Loka objovljo javno zbiranje ponudb za nokup enodružinske stanovanjske hi se v Kranju, Britof 191, s pripadajočim zemljiščem, ki $e nohofo na porceloK Si. 359/3, 359/4 in ^ 359/6, vse k.o. Britof \ Več informacij o zbiranju j ponudb dobite na VZREJNE ŽIVALI PRODAM TELICO simentalko» visoko bfejo, Za-10, CerKI^ roodou TELIČKI simentalKl, 040/246-660 vas. 9 TELIĆKO sim«nTalko, staro 14 dni, 9 051/337-960 TELIČKO sim^ntalko» staro 14 dni, 04/572-13-16 ?o«8i5 TELIČKO siment&IKo, leiKo 100 7009A17 OSTALO PAODAH WWVrf RABLJENE trsktorsKe gume na platé- ílh 7,5*16 col, primerne za AGI, TV. Carraro, cena 50 EUR/kos, 9 04/514-77-44 TOMÍIÍ MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM DODKilP, PRODAJA, PREPIS r^ienih gcAMnsko pisâb, Mo Kfanj, Q. o. o., Krarv, Savska 34. Kram, 04/20-11-413, 041/707-145,031/231^58 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM ZAPOSLIM proCajalKo v prodajalni i ŽMli. Ivanuâa d.o.o., Mavčiče 102, Mavčiče, 9 040/239-434 rooMio AUDIM1,9m 115.000 km 9«tlorTOckQ KUPIM TEkENSKO vozilo 4x4 pogon. Za NEDOLOČEN ČAS zaposlimo zastopnike za terensko prodajo ajtiklov za varovanje zdravja. V'eČ si oglejte na spletnem nasiovu 1m.sink9a.ti ali nas pokličite na 61 33. Sinkopa lo o., Žiroi/nica 87,4274 2ûovnica. lil DRUGA VOZILA PRODAM KOMBI VW TranEçorfef 2.5 TDl, I. 02, 04/53^1-648,040/85-74-25 řCOWK AVTO DE LI IN OPREMA ZAPOSLIM sesfavljavca zgomjkh in spodrrjin delov oDutve, čevljarstvo Jo29 ^azbeç « p., Sebenje $2. Kože, 9 04/595-52-40 7009S09 ZAPOSLIMO debvcs v steKtatSvu. stektar-sho. Pemifi Martin s.p., Zg. Bmi(32. Cer-.9 PRODAM IŠČEM GUME IN PLATIŠČA, jekJena 2â razne avle, rabi]ene in nove, cena po dogovoru, 041/722-625 tomt^a MALO rabliene zimske cume z letnimi »ŠČEM DELO kot šMl>a moških m žen- sKiit Oblačil, platišči $empent ie5/6ôR15T, « POSLOVNE 70C«âU ZIMSKE GUME na platiščih 165/ 70/14 za SuzuKi Ignis. r>ov komplet 230 6UR, 041/722-625 GRADBENI MATERIAL PRILOŽNOSTI UREJAMO rkdjugodn«iše kipite na hh poteko, OD ali pokojnino. V kreditno $posobno&t se upoštevajo ludl dodatek za malico, prevoz, oiroiki dodatek itd., PlaniftŠek k.d., èinkov Turn 23, Vodice. 9 031/206-352 7co9»3 GRADBENI MATERIAL STORITVE KUPIM NUDIM ODKUPUJEMO S6eh vrst hlodCMne cev In festavcev ter celulozni les iglai.icev, KG2 2.0,0,, Stófta Loka, « 04/S1-30-341, dcpolc^, 04t/756-d32 tcoux ASrSRIKSSENČlU Rczn^ Peter. s. p., Senřcrw 7. Knže, tel.: 59-55-170, 041/733-709: iAoi^, TCk$, rziiOtd. ^rtc^ rs z?.^, Disc Z9«se, Komarr^, mar^ s. WMV as(Bnks.r>et KURIVO PRODAM DRVA metrika ali r^sagana, možnosi 041/718-019 '««13 GRADBENIK REXHO d.n«. Ader^ 13, Cei1aáalcl, mladići z rodovni Kom in cepljeni, črni, 9 0317389-181 nM7»r WW \\\ p c^g rv b 11 i k XI mi ZAHVALE info@g'gla$.si 23 ZAHVALA Ni smrt říířo, kar nos hii. in iivljtnjt ni, kar druži nas, so vezi močrvjšc, hm pomena zanje so razdalje, kraj in £as. /M. KačičI Tiho je zaspala naša draga mama, babica in prababica Katarina Rant Iskreno se jahvaJjujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in se od nje poslovili. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateliem in znancem za besede tolažbe ter izrečena ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala g. župniku Ivanu Miheliču in pevcem ter vsem, tí ste jo pospremili na njeni Mdnji poti. Vsi njeni osmrtnica Sporočamo žalostno vest, da nas je v 90. letu zapustila naša draga znama, babica in prababica Ana Iamnik ro). Kandiž Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 5. januarja 2008, ob 15. un 45 minut na Mestnem pokopališču v Skofii Loki. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici na Mestnem pokopališču. Žalujoči: vsi njeni Škofra Loká, 2. januaria 200S Src£ nam žalost je mn^a, kgrtcveč m^ nami ni. Čeprav it zemlja jc pokriia, duh tucy'z nami Se živi. L Žerovec 'a* zahvala K večnemu počitku smo v 73, letu starosti položili našega dragega moža, očeta, brata, strica, tasta, starega očeta eza Kerna st. p. d. Golobov Ivan 1935 • 2007 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vaSčanom Pšate za pomoč v tem te^em trenutku. Zahvaljujemo se tudi reševalcem ZD Kranj, lovcem LD Kjvavec in drugim lovcem za poslovilni gov<3r in lep p-^rebni obred, zvonarjem PSate, pritrkovalcem iz Cerkelj, PoŠti Kranj, Cerklje, Komenda, kolektivu Aerodrom Ljubljana, KS Dragomclj • Pšata in g, Nan- detu za poslovilni govor. Iskrena hvala g. župniku Slavku Gradišku za lepo opravljen pogrebni obred, nosačem, praporščakom, pev» cem Kranjskega kvinteta za ganljivo zapete pesmi slovesa, pogreb- ni službi Pogrebnik in vsem, ki ste našega ata pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽaJujoči vsi njegovi Pšata, Vopovtje, Britof zahvala Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedija in brata Roka Žiberta iz Stražišča pri Kranfu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, Id ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre g. Župniku Bojanu Likarju za duhovno oskrbo in pogrebni obred, Zahvaljujemo se pogrebni službi Komunale Kranj, pevcem in vsem govornikom na pogrebni slovesnosti. Vsem, ki ste ga spremljali na njegovi življenjski poti in ga pospremili na njegovi zadnji poti, se §e enkrat iskreno zahvaljujemo. Žena Zdravka. sinova Tomo in Stojan ter sestre in bratie z družinami Kranj, 31. decembra 2007 zahvaia Kruta usoda je hotela, da nas je v 21, letu v globoki žalosti in bolečini za vedno zapustil na5 dragi sin. brat in vnuk Samo Teše Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, prijateljem, njegovim sodelavkam in sodelavcem AS Primožič, nekdanjim sošolcem, učiteljem in profesorjem OŠ Upnica in Strojne Šole Škoť^a Loka, sodelavcem in sodelavkam Mercalorja, Iskre Upnica in wz Radovljica. MK Sokol, krajanom okoliških vasi za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč, Hvala gorskim reševalcem za nesebično pomoč. HvaJa g. župniku Martinu Kočevarju, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Novak za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala velja PGD Srednja Dobrava in sosednjim društvom za organizacijo in častno spremstvo na zadnji poti slovesa, Društvu prijate« Ijev mladine Sr. Dobrava, g. Koselju in g. Delalutu zs ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste Sama imeli radi, se mu pokloni- i in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsem imenovanim in neimenovanim še erùrat iskrena hvala. Samo, v naših srcih boè večno z nami! Žalujoči vsi njegovi Spodnja Dobrava, Lancovo, OtoČe Bil si naše sonce. zdaj pa je prazen dom in to boli. boli, fco te med nami več ni! V SPOMIN Andreju Zalazniku 17. 9.1952 - 6.1. 2007 Mineva žalostno leto, ko te je usoda iztrgala iz našega življenja Hvala ti za vse lepe dni. Vsi tvoji v mislih in srcih vsak dan pri tebi Orehek, Kranj, Ljubljana, Turjak osmrtnica Sporočamo žalostno vest, da se je v $2. letu svojega življenja za vedno poslovil od nas drap oče, dedek in pradedek Franc Bohinc st., upokojeni gostilničar iz Trboi. Žaia bo v poslovilni vežici v Trbojah od danes, petka, 4. januarja 2cc8, od 12. ure dalje. Od našega dragega očeta pa se bomo poslovili jutri, v soboto, 5. januaria 2008, ob 14. uri. Žáluioá: sin Frenk, hčerke Idka, Mari Majda in Vera z družinami zahvala Ob boleči izgubi moža in očeta Ivana Zerovnika izStražišča se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, Še posebej njegovim najožjim prijateljem, ki so nama pomagali v najtežjih tienutkih. Hvala g. duhovniku za opravljen obred, pogrebni službi Komunale Kranj, pevcem za zapete žalostinke in solistu za zaigrano Tišino. Vsem se še enicrat lepo zahvaljujeva, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Žalujoče: žena Ana in hči Mateja Kranj, 27. decembra 2007 v spomin Poîle so Ci moči, zaprla si oči. Zdaj spokojno spiš, a 2 nami Še živiš. Včeraj, 3. januarja 2008, je minilo žalostno leto, odkar se je od nas poslovila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta Pepca Pivk roj. Dobre iz Loke 9, Tržič Hvala vsem, ki se je spominjate, z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigale svečke. Vsi njeni J S 24 i nfo ®g-gîas. si Anketa Največja želja zdravje ana haittmak Prehod iz starega v novo leto vedno spremljajo tudi Številne želje în pričakovanja. In kakšne so narr) zaupali naSi sogovorniki v Kranju? Feto. Cfitazd KavC«^ janja Zgonc Žumer: "Ker Imam v zadnjem Času zdravstvene težave, je zdravje na prvem mestu. Poleg tega si želim notranji mir. vse drugo pa bo prišlo samo od sebe." Aljaž Praprotnik: novern letu nimam prav velikih želja in pričakovanj. Želim si predvsem zdravja in da bi bil čim bolj uspešen v šoli. " Domen Ručigaj: "Čim več zdravja in malo več sočloveilva si želim v novem letu. Slednjega je premalo, živimo v svetu denarja, kjer je vse manj odno« sov do sočloveka.'' Katja Valančič: Maja Petrič: "Sem študentka fakultete za : "Upam, da se mt bodo ures- organizacijske vede in : ničili Študijski cilji. Poleg upam, da bom pri štud tega si želim zdravja, prija- uspešna. Poleg tega si želim : teljstva, iskrene ljubezni in zdravja In čim več ljubezni." i da bi ljudje začeli bolj pozi- : tivno razmišljati." Mojstri glasbe in petja na Bledu Na novoletnem 17. gala koncertu na Bledu so nastopili orkester Camerata Labace-nsis in operni solisti Katarina Perger, Barbara Sorč, Andrej Debevec in Franc javornik. IOŽ£ KOŠNIEX ma zaigrati in zapeti kar tri Na torkovem koncertu je nastopili na blejski novoletni stivalni dvorani na Bledu, Fajfar je v nagovoru dejal, med njegovimi pokrovitelji da si Bled brez takega kon- ....................................... dodatke, za slovo pa še le- tako kot že nekaj preteklih prireditvi. Sopranistka Kata- Bled • Tudi letošnji že 17. gendamo Radetzkyjevo ko- let igral star komorni orke- rina Perger je že pela na Ble- novoletni gala koncert v Fe- račnico. Župan Bleda janež ster RTV Ljubljana, Id je v tu- du. 2 njim je Še posebej po- jini znan pod imenom Ca- vezana tudi zato, ker je njena merata Labacensis. V njem mati, pevka Olga Gracelj roje tudi Gorenjski glas, je bil cerla ne more predstavljati igrajo nadarjeni diplomanti jena na Bledu. Prvič pa so na navdušujoč. Glasbeniki in začetka uspešnega leta. ki i^demije za glasbo iz Ljub- blejskem novoletnem kon- pevci so morali zaradi bo letos nekaj posebnega. Ijane. Njegov dirigent je Igor certu peli mez2osopranistka vztrajnega ploskanja poslu- Bled bo eno od središč pol- Švara, Za pevski del so po- Barbara Sorč, tenorist An- Šalcev v polni dvorani po letnega slovenskega predse- skrbeli izvrstni operni soli- drej Debevec in l)asist Franc šestnajstih skladbah progra- dovanja Evropski uniji. sti» od katerih so trije prvič Javomik. Tenorist Andrej Debevec, mezzos o pra ni stka Barbara Sorč, dirigent Igor Švara, sopranlstka Katarina Perger in basist Franc lavorr)ik na zaključku koncerta na Bledu/^oiotAnkaBuic.K vremenska napoved Napoved za Gorenjsko V petek in soboto bo pretežno oblačno, občasno bo snežilo. V nižinah lahko sneg preide v dež, zato bo nevarnost poledice In žleda. V nedeljo bo oblačno s padavinami, meja sneženja bo rned 700 In 1000 metri. AfprKiia RS U Jrad i» Met^otlogipa PETEK J h J SOBOTA i NEDELJA 4 9 4 -3/0°C ■l/S-'C MutttaSdbdU CÍ3 9 Cetoi«c -t M'C ^^ WC r v cf^ -C • 1 «/^x; » of': NiTbiOonc« O' v 'C^r o • o a/a-c Kranj Smetišče Tenetiše danes še zaprto Danes se Izteče pritožbeni rok na odločitev Agencije RS za okolje, ki je Komunali Kranj Izdala začasno dovoljenje za odvoz odpadkov na smetišče v Teietlše. "Točnega datuma odvoza odpadkov v Tenetiše Še ne želim napovedati» saj moramo preveriti, ali so vsi dokumenti pravnomočni. Odvoza tako danes še ne bo," je povedal kranjski župan Damijan Perne. To so nam zatrdili tudi na Komunali Kranj. Člani Društva za ohranitev Udinboršta še vedno upajo, da bo ministrstvo za okolje In prostor ugodilo njihovi prošnji In bodo stranka v postopku pri izdaji dovoljenja za obratovanje smetišča, na odločitev Agencije RS za okolje pa so se pritožili. "Naša pritožba, ki smo jo naslovili na ministrstvo za .okolje in prostor, je dolga petindvajset strani; v njej so navedeni vsebinski in proceduralni razlogi za razveljavitev Izdane začasne odločbe," je povedal predsednik društva f^iran Hude. S. K. Kranjska občina uspešna na razpisu Kranjska občina je s šttrimt projekti uspešno kandidirala na javnem razpisu za dodelitev nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Obnovo kompleksa gradu Khislsteln In prvo fazo obnove Tomšičeve in Tavčarjeve ulice v mestnem jedru prijavlja Kranj samostojno, druga dva projekta, sonaravni razvoj turizma na Gorenjskem In zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture Gorenjske pa prijavlja Kranj kot nosilec projekta. Občina čaka še na uradni sklep viade. Najdražja je investicija v kompleks gradu Khisl-Stein; v celoti je vredna $.044.487 evrov, sofinancirali jo bodo v višini 2.869.517 evrov. Obsega ureditev gradu, lovskega dvorca, grajske pristave, grajskega dvorišča tn vrta, mestnega obzidja in Knedlovega vrta. S. K. Mladoporočenci v Kranju so se 22. decembra 2007 poročili Matevž Udovč in Alenka Kozjek ter Mitja Zupanec In Sylwía Barbara Sobczak, 27, decembra pa Eset Podvorica In Mirjana Simk. Mladoporočencem Čestitamo in jim s čestitko, prejeto na matičnem uradu, podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. 1 . s K L TCO MERCATOR : KORER SOBOTA, 5. 1. 2008, ob 20. uri ŠPORTNA DVORANA PODEN VABLJENI! ifâjiitntjiâ pitA M »ft^^m^ 97.3 m wm.RAaom/i/.si SfSU V9ÂKIM 8 miK9Tt