ftnlpic SLaVfco

©MOVINfl
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 245
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 19, 1937
LETO XL — VOL. XL,
Kitajci napadli japonsko bojno brodovje in zadali težke zgube. Strahoviti boji na vsej fronti
šangaj, 18. oktobra. Odkar je izbruhnil japonsko-kitajski spopad začetkom avgusta še ni bilo toliko krvavih bitk kot včeraj, so Kitajci na skoro vseh frontah napadli Japonce, zaustavili fijih ofenzivo in jim prizadeli težke zgube.
Nad sto kitajskih zrakoplovov Se je včeraj nenadoma pojavilo ttad šangajem, zlasti nad Wang-Poo reko, kjer so zasidrane japonske bojne ladje. Kitajci so Japonske oklopnice i n križarke dve uri obstreljevali.
Kitajske bombe so padale sko-ro ves dan nad šangajem, zlasti v bližini, kjer so utrjeni Japonci. Mnogo sto bomb je padlo tudi v okolišu, kjer se nahaja mednarodna naselbina tujezemeev. Stotine hiš je bilo porušenih.
Vojaške oblasti vedo, da Kitajci sami ne premorejo toliko zrakoplovov, da bi skušali z njimi preiti v ofenzivo. Trdovratno se vzdržuje vest, da je Rusi-'
ja poslala Kitajcem več sto bojnih letal in da v tem oziru tudi Francija sodeluje s Kitajsko.
Mnogo japonskih bojnih ladij je bilo poškodovanih. Tik poleg japonskih oklopnic se nahaja zastavna ladja ameriške mornarice, križarka Augusta. Poleg nje je padlo mnogo kitajskih bomb, toda ameriška križarka ni bila poškodovana.
Kitajski napad na japonske bojne ladje je bil prirejen, ker so nameravali Japonci izkrcati nove regimente vojaštva ob Jangtse reki, kar so Kitajci z zrakcplovnim napadom uspešno preprečili. Japonski transporti vojaštva so se morali umakniti.
Dočim so Kitajci okoli šanga-ja ohranili vse postojanke in odbili vse japonske napade, pa so se morali na severu ponovno umakniti pred Japonci. Zadnja važna postaja Peiping-Sulyan železnice, trdnjava Paotowchen, je padla včeraj. 3,000 Kitajcev je obležalo mrtvih na bojišču.
Zanimive vesti ii življenja Slovencev
v Zedinjenih državah iti po Kanadi
Velika nesreča je zadela rojaka Jožeta Bariča, ki biva v bližini Toronta, Ontario, Kanada. Zgorelo mu je vse posestvo do tal. Dobrodušni rojaki so se spomnili nesrečneža in so nabirali zanj ter nabrali $40.00, kar je Barič hvaležno sprejel.
V	McKeesportu, Pa., je te dni avtomobil de smrti povozil rojaka Jos. Pustotnika, ki je bil doma iz Pogleta pri Moravčah. Pokojni zapušča v Ameriki hčer, omoženo Mary Benk in dva brata. Hči in en brat se nahajata nekje v Clevelandu. Kdor ve za nje, naj piše na: Louis Vodopi-vec, Box 389, Linwood Sta., Mc-Keesport, Pa.
V	Ely, Minn., je zadnje dni se po nesreči ustrelil 14-letni Jak. Kapelnik ob cesti poldrugo miljo od mesta. Pomoč, ki je bila takoj na mestu, je bila zaman. Zadet je bil v glavo in umrl je v pol uri.
V	zasilni bolnišnici v Milwaukee je preminul rojak '/Mihaeli Budaj, star 62 let. Rojen je bil v Stopicali na Dolenjskem pri Novem mestu. Bolehal je dolgo časa, zadnji teden se je pa v neki prodajalni onesvestil in odpeljali so ga v bolnišnico. V Ameriki je živel 30; let in zapu-
šča ženo ter tri odrasle otroke.
V	Detroitu, Mich., je umrla Frances Sunich, stara 60 let in rojena v okolici Črnomlja.
V	La Salle, III., .sta se poročila Miss Theresa Trselič in Mr. John Hudak.
V	Salida. Colo., je naglonia umrl Pilip Botz, star šele 23 let. Pokojni zapušča starše, dva brata in tri sestre.
• Slovene? v Chicagu so ustanovili 11. oktobra Prosvetni krožek. Člani krožka imajo namen na svojih sestankih razpravljati o vseh mogočih gospodarskih, političnih, socialnih in drugih perečih vprašanjih, ki se tičejo našega vsakdanjega življenja. V klubu se ljudje vežbajo in izobražujejo ob zanimivih predavanjih, da znajo potem v javnosti nastopati, zagovarjati ali ugovarjati raznim pokretom in vprašanjem, ki se pojavljajo na svetu. Predsednikom krožka je bil izvoljen Rev. Aleksander Urankar, njegov pomočnik je pa Leon Mladič. Za tajnika in blagajnika je bil izvoljen g. Jerič. Za glasilo Prosvetnega krožka so bili imenovani vsi katoliški listi v Ameriki, kot "Amerikanski Slovenec," "Ameriška Domovina," "Glasilo KSKJ," "Zarja" in "Ave Maria."
Ponesrečen zrakoplov •
Včeraj se je v gorah v bližini meje držav Utah in Wyoming ponesrečil orjaški potniški zrakoplov United Air Line družbe. Zrakoplov je vozil iz Clevelan-da na zapad. šele danes zjutraj se je po silnih težavah posrečilo neki skupini priti do ponesrečenega letala. Na krovu je 19 oseb, med njimi dva Cleveland-čana. Ali so še živi ali ne, se do te ure ne ve.
Listnica uredništva
Vdova. — Postava pravi, da Če se je ženska poročila z vojnim veteranom pred 3. julijem, 1931, je deležna pokojnine v slučaju smrti soproga. Ker-ste se vi pozneje poročili, kot pravi postava, nam je žal, da moramo neugodno poročati. Za vsak slučaj se lahko obrnete na zveznega sektorja Hon. Robert J. Bulkley, .Washington, D. C.
Murali Prešerna in Vege, delo Jakaca, namenjeni za univerzo v Pittsburgh
Zlatko Balokovič, naš najbolj odlični jugoslovanski virtuoz svetovnega slovesa, se nahaja že v Zedinjenih državah in bo nastopil dne 10. novembra v Pittsburghu kot častni gost "Cathedral of Learning." Pozneje bo gostoval v mnogih drugih največjih ameriških mestih vse do marca meseca, ko se vrne v Evropo, kjer bo gostoval po raznih prestolicah do junija meseca.
V Pittsburghu priredijo Jugoslovani Balokovieu časten sprejem. V ta namen se je organiziral poseben jugoslovanski odbor, v katerem so zastopani odlični Srbi, Hrvati in Slovenci. Med slovenskimi člani so Mr. Ludvik Zupančič, dobro poznani odvetnik v Pittsburghu in Mrs. John S. Rogina, Miss Pauline Taučar, ki je članica, ženske zdravstvene službe na univerzi v Pittsburghu.
Miss Ruth Crawford Mitchell nam v zvezi s tem piše: "Pred enim letom, ko sem se mudila v Ljubljani, me je nadškof dr. Rozman obvestil,, da-bodo v domovini izdelali za Jugoslovansko sobo dva portreta — enega od Prešerna, drugega od barona Vege. Te portrete bo naslikal odlični slovenski slikar Božidar Jakac, tki se je nahajal leta 1930 v Zedinjenih, državah.
Slovenci v Zedinjenih državah so prevzeli odgovornost, da naberejo potrebni fond, da se izvršijo portreti, ki bodo krasili veliko jugoslovansko dvorano v "Cathedral of Learning" v Pittsburghu. Dosedaj so Slovenci v ta namen prispevali že $800.00. Za fond je potrebne vsega skupaj $1,500.00, s čimur bodo pokriti vsi tozadevni stroški.
Koncert Balokoviča nudi vsem Slovencem sijajno priliko, da dovršijo svojo kvoto s tem, da kupijo vstopnice. Ob istem času bodo deležni glasbe, kot je ni slišati vsako leto. Upamo, da se bodo Slovenci vsepovsod, kjerkoli bo gostoval Balokovič, polnoštevilno odzvali. Iskreno udana — Ruth Crawford Mitchell.
Dogodki v Euclidu
Včerajšnja "Press" je prinesla na dan strahovita poročila iz Euclida. Baje tam pristaši Elya požigajo, pobijajo, kradejo, ropajo itd., itd. Ko je župan Ely to čital, je poklical vso policijo in ji riaročil, naj poišče do-tične, o katerih trdi "Press," da so bili napadeni od pristašev Elya. Nekaj so jih policisti dobili. Pripeljali so jih pred župana, toda vsi so izjavili, da niso nikdar kaj takega trdili, kot piše "Press." Kdo sedaj laže?
Novi predsednik
William J. Murphy, podpredsednik Central National banke v Clevelandu in bivši poštni ravnatelj v Clevelandu, je bil včeraj izvoljen za načelnika katoliške dobrodelne akcije v Clevelandu.
Odlični gosti
Katoliški Slovaki v Clevelandu bodo imeli prihodnjo nedeljo svoj slavnostni dan, ko bodo po-, zdravili v svoji sredini odlične goste iz čehoslovaške republike. To se .bo vršilo <.*!> priliki, ko bo Katoliška slovaška federacija'v Ameriki; proslavila v nedeljo 25i-letnico svojega obstanka. Obenem se začne v ponde-ljek 25. oktobra konvencija omenjene organizacije. 15,000 Slovakov bo slovesno sprejelo goste iz domovine. Med temi so: Msgr. John Posteny, glavni ravnatelj katoliške družbe sv. Adalberta, najbolj številne katoliške organizacije Slovakov v domovini; Msgr. James Tiso, bivši čehosldvaški minister za javno zdravje; dr. Charles Koerper, vodja katoliške akcije in vodja slovaških skavtov v domovini ;' Rev. Ferd. Mondok in Rev. Thomas Caban, odlična slovaška organizatorja v čeho-slovaški republiki. Ko dospejo v Cleveland bodo uradno sprejeti od škofa Schrembsa in župana Burtona. Katoliška slovaška federacija je podobna naši slovenski MoKorj6vi' druŽDi po svojem delovanju.
—t--o-
Karte pripravljene
Zvezna vlada je poslala v Cleveland 1,755,000 pol, ki bodo razdeljene po širnem Clevelandu in v okolici ter v bližnjih mestih okrajev kot Lake, Ashtabula, Lorain, Erie, Mahoning, itd. Te karte bo dobila vsaka družina v Clevelandu, da jih natančno izpolni in vrne poštnemu uradu. Gre se za štetje brezposelnih v Ameriki. 355,000 hiš v Clevelandu bo dobilo te karte ne kasneje kot 15. novembra. Podrobneje o tem bomo še poročali. Prerokuje ugodno E. J. Kulas, predsednik Otis Steel Co., pričakuje, da bo leto 1938 jako ugodno za jeklarsko in avtomobilsko industrijo. Mr. Kulas pričakuje, da bo v prihodnjem letu narejenih najmanj 5,000,000 novih avtomobilov in trukov. Produkcija avtomobilov bo ugodno vplivala na jeklarsko industrijo. Krompir in čebula Na javni tržnici se je te dni podražil krompir in čebula.
Ženske za Elya
Preteklo soboto je obiskala uredništvo "The Cleveland Pressa" deputacija 50 žensk iz bližnjega mesta Euclid. Prišle so protestirat, ker omenjeni angleški dnevnik taL-> sramotilno piše o Euclidu in županu Elyu. ženske so povedale urednikom, da so odposlane od kakih 500 gospodinj v Euclidu, ki protestirajo, ker se "Press" neprestano vtika v njih gospodarstvo. Povedale so, da je Euclid čisto mesto, uprava najboljša, davki primeroma majhni, mnogo manjši kot V Clevelandu, kjer gospodari kapitalistični župan Burton, katerega "Press" tako v nebesa dviguje. Odkar "Press" napada Euclid, so postali ljudje vznemirjeni, vrednost posestev se zmanjšuje in prebivalstvo Euclida prihaja v slabo luč. ženske so povedale urednikom, da če ima stric Sam zaupanje v Euclid s tem, da je Euclidu dal naj prvo izmed vsemi mesti v državi Ohio na razpolago denar za gradnjo novih hiš, bi uredniki "Pressa" storil dobro, če bi sledil Roose-veltu in imeli vsaj pol toliko zaupanja v državljane Euclida. . .
-—o----
Pozdravi iz Kanade Iz North Bay, Kanada, pošiljata pozdrave Joseph Birk .in Albin Filipič. Pravita, da sta šla na medvede. No, bomo videli, kaj bosta prinesla poleg prehlada, želimo jima pa, se-ve, najboljšo srečo.
Pogreb Mrs. Lovšin Pogreb ranjke Katarine Lovšin se vrši iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v četrtek zjutraj ob 8 :15 v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče.
Vino na domovih
Na mnoga vprašanja glede vina na privatnih domovih odgovarjamo,' da veljajo tudi letos iste določbe kot vsako leto. Vsak družinski glavar ima lahko v svoji kleti 200 galon vina, ne da bi plačal kaj davka, ako posest tega vina prijavi zveznim oblastem, katerih urad se nahaja v Standard poslopju na Ontario in Public Square. Kdor ne dobi permita iz omenjenega urada, bo moral pozneje plačati občutno kazen.
Nenavaden poskus
Galatz, Romunska, 18. oktobra. John Manelescu, 33 let star, ki je bil radi tatvine obsojen v eno leto zapora, je včeraj napravil nenavaden poskus samomora. Svojemu sojetniku je vzel 13 novcev, katere je pogoltnil, misleč, da se bo zadavil in umrl. Toda tovariš v ječi, ves jezen, ker mu je Manelescu vzel denar, udaril tatu pa hrbtu tako močno, da je Manelescu izkašljal ves denar iz sebe.
Mussolini šiba angleški nastop v Palestini
Rim, 18. oktobra. Dnevnik Popolo d'ltalia, ki je osebno glasilo laškega diktatorja Mussolini j a, priobčuje danes nenavadno oster napad na angleško vlado radi njene "barbarske in okrutne politike v Palestini." Ob istem času je poslalo mnogo vplivnih mohamedanskih voditeljev v Aziji in Afriki ostre proteste na Ligo narodov proti krutemu zatiranju mohamedancev od strani Anglije. Napad Mussolinija na angleško vlado prihaja ob času, ko se Anglija pogaja z Italijo, da slednja odstrani svoje čete iz španskih bojišč. Napad Musclinija prihaja kot nekako svarilo Franciji in Angliji, da Italija ne bo mirno stala ob strani, ko Anglija in Francija protestirati proti laškemu vmešavanju v španske zadfcve, dočim Anglija povzročuje silno večje grozote v Palestini. Napad Mussolinija na Anglijo se deloma glasi: "Postave, ki so tisočletja garantirale civiliziranemu človeštvu gotove pravice se očitno gazijo v prah od strani Angležev v Palestini. Angleži zapirajo in1 mučijo absolutno nedolžne ljudi.1 A ngleži so v Jeruzalemu, poru-1 šili cela poslopja in ceste radi krivde pesamez nika, katerega niso mogli prijeti. Kaj bi rekli v Evropi, če bi vlada uničila cel četrt mesta v maščevanje radi enega samega morilca? Angleži danes v sveti deželi gospodarijo hujše kot je gospodaril kralj Herod, in radovedni smo, kaj porečejo na to anglikanski prelati, kaj poreče demokratično časopisje, ko se svoboda gazi v prah in muči ljudi v Palestini na nečloveški način . . ."
Roparji v Clevelandu imajo svobodno življenje. Številne trgovine in osebe oropane
Cleveland. — Za viteze svedra je bila preteklo nedeljo in tudi včeraj, v pondeljek, — dan svobode. Policija je dobila nešteto pritožb o oropanih trgovinah in klicev od posameznikov, ki so bili ustavljeni na cestah in izro-pani.
Več roparjev je bilo prijetih, toda večinoma od policije v predmestjih. Garfield Heights policija je dobila dva mlada roparja, ki sta po "težkem delu" ropanja zaspala v svojem, avtomobilu v bližini Brunswick Ave. in E. 119th St. Oba sta izjavila, da sta bila že prej v zaporih radi ropanja.
čedno oblečen moški je sinoči prišel v Clark's restavrant na 1901 W. 25th St. Prisilil je poslovodjo, da mu je izročil $50.00 iz registra, nakar se je vsedel k mizi in večerjal. Ko je bil gotov, je mirno odšel.
Drzni roparji so napadli v nedelje ponoči lekarno Berke Drug Co. na 14040 St. Clair Ave. Porušili so del zida, ki vodi do le-
karne, in skozi odprtino so prišli v lekarno, kjer so z bombo porušili blagajno, odnesli $668.,00 ,n zbežali.
Komaj 18 let stari Weslesy Townsend je bil v nedeljo zvečer ustreljen od vaškega maršala Eli Claicha v Moreland Hills. Fant je izropal gostino svojega strica na Kinsman Rd. Odnesel je $500.00. Vaški maršal Claich je roparja zasledoval in ker slednji ni ustavil z avtomobilom, je maršal začel streljati in smrtno zadel ropai-ja.
Dva roparja sta vdrla v Beebs lekarno na 8942 Euclid Ave. v nedeljo ponoči. Naj prvo sta naročila pinace, potem pa zahtevala denar. Iz registra sta odnesla $42.00, nakar sta pobegnila.
Imeli smo v Clevelandu še številno drugih ropov .toda prostora ni dovolj za opis vseh. Navedli smo le nekoliko primerov, da lahko spoznate vrednost zatrdil župana Burtona, ki pravi, da je Cleveland najbolj varno mesto, odkar je on župan. Da, najbolj varno mesto za — roparje.
Mož, ki je ukradel $7.50, mora biti v ječi, dočim je milijonski slepar bil oproščen
Columbus, O., 18. oktobra. Dočim je governer Davey pretekli teden osvobodil Kenyon Painterja, bivšega direktorja Union Trust banke v Clevelandu, ki je bil spoznan krivim, da je poneveril dva milijona, pa mora ortati v ječi neki ropar, ki je bil obsojen v 25 let zapora, ker je ukradel $7.50.
Governer Davey je izpustil milijonarja Painterja, ker je bil slednji bolan. Toda mnogo bolj bolan je ropar Edward Bor-chers, star 35 let, ki je bil obsojen v 25 let zapora radi ropa $7.50. Borchers sedi že šestoje-to v zaporih, dočim se je Pain-
ter nahajal tam samo 23 dni.
Borchers je sicer siromak, nima nikogar, ki bi se potegnil za njega. V ječi-je nevarno zbolel. Že dve leti ga muči želodčni rak. Katoliški kaplan v ječi ga je že dvakrat priporočil gover-nerju, da ga pomilosti. vrhovni zdravnik zaporov je storil isto, toda siromak Borchers, na pragu smrti, mora ostati v ječi, dočim je milijonar Painter "radi rahlega zdravja" bil oproščen.
Med tem pa governer Davey spoznava kako silno napako je naredil, ko je pomilostil Painterja. Tekom štirih dni je prišlo nad 5,000 protestnih brzojavk in pisem v goyernerjev urad.
Nov grob
V pondeljek popoldne ob 5. uri je preminul v bolnišnici Alojzij Jevnikar. Ranjki je bil dobro poznan kot brivec v briv-nici ranjkega Johna Kralla, poleg Novakove trgovine v Lau-šinovi hiši, in kjer se sedaj nahaja Mr. Gredenc. Ranjki je bil fest korajžen fant, vedno vesel in zgovoren. Pred leti je odšel v Detroit, kjer je vodil briv-nico, in ko se je vrnil, je opravljal isti posel v Collinwoodu. Zadnjih par let je bolehal in je delal na relifu. Mati mu je umrla pred 3. leti. Bil je h0 let star in samec, doma iz Ljubljane. V Ameriki je živel 33 let. Tu zapušča dva brata Ivana in Karola, ki bosta skrbela za dostojen pogreb ranjkega. Pogreb še vrši v četrtek popoldne iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin!
Iz bolnice
Mrs. Mary Bajt,, 1048 Addison Rd., se je vrnila iz, bolnišnice. Prijateljice jo lahko na domu obiščejo.
Naznanilo predstave
Iz urada Jugoslovanskega kulturnega vrta se naznanjat da se bo vršila predstava slik v prid vrta v sredo večer 27. oktobra v S. N. Domu na St. Clair Ave. Gospodarski odbor S. N. Doma je ugodil prošnji in dal na razpolago veliko dvorano s prizidkom za malo odškodnino v prid Kulturnemu vrtu. Za danes je znano že toliko, da bo ta večer, 27. oktobra, Kulturni vrt dogotovljen in bo omenjeni večer torej nekak "likof." Slike in ostali program bo nekaj posebnega, o čemur bo odbor še poročal. — Predsednik.
-o-
Hvala Kanarčkov
"Kanarčki" se iskreno zahvaljujejo Rt. Rev. J. J. Omanu za velikodušno darilo, katerega jim je podaril ob priliki njih koncerta. Enaka hvala tudi Mr. Joseph Želetu za darovano vsoto, ker se ni mogel udeležiti koncerta. — Tajnica.
Sinko dospel
Pri družini James Robich na Babbitt Rd. se je zopet oglasila tetica štorklja in prinesla čvrstega sinčka, ki je odvagal 9 funtov. Mati in dete sta zdrava v Boulevard bolnici. Vse je zdravo in obiski so dovoljeni. Iskrene čestitke!
Smrtna kosa
Včeraj zjutraj je preminula v Warrensville bolnišnici Marija Rus, rojena Krašovec, ki je dosegla visoko starost 83 let. Stanovala je pri družini Jos. Mlakar na Hubbard Rd. v Madison, O. Ranjka je bila doma iz vasi Travnik, fara Loški potok na Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1928. Tu zapušča žalujoče štiri hčere, Mary Prijatelj na Chardon Rd. Antonijo Mlakar v Madisonu, Frances Zulich na E. 75th St. in Jennie Leskovec, ter štiri sinove, Johna, Jerrya, Jima in Louisa. Vseh osem otrok je v Ameriki. Pokojna je bila članica Oltarnega društva Marije Vnebovzete. Pogreb se vrši v četrtek zjutroj ob 8:30 iz August F. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče. Naše globoko sožalje preostalim, dobri ranjki materi pa naj bo ohranjen blag spomin!
Tretja obletnica *
V spomin tretje obletnice smrti pokojnega- Rudolph (Dutch) Princa se bo v četrtek 21. oktobra ob 7. uri zjutraj brala v cerkvi sv. Vida sv. maša. Prijatelji in sorodniki ranjkega so prijazno vabljeni.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
till 8» Olair Avenue
Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto »5-50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.0C. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po rasnažftlclh: celo leto. »6.50; pol leta, «3.00 Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents._
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. O.8. and Canada, $.3 00 for » months; Cleveland, by mall, $8.50 for 8 months.
Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for fl months, luropean subscription, $8.00 per year._ Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors a,id Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1SJ08, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1878.	__
BESEDA IZ NABOfiA
Zdivjana ribniška dolina
(Izvirno poročilo)
No. 245, Tues., Oct. 19, 1937
V	zadnjih dneh septembra so ob Kolpi priredili naši hrabri vojaki jesenske manevre, v ribniški dolini pa jih nekako istočasno prirejajo medvedje, jeleni in divji mrjasci. Prav do hiš in selišč si drznejo. Zadolje, Dane, Otavice, Lipovec in Dolenja vas so kar oblegane, pa povsod od drugega kadra. Medved se mora zrediti za zimo, jelen in mrjasec pa tudi kmalu ne bosta imela tako dobre mize.
V	Zadolju je medved že kar vsakdanji gost. Pred mlinom sedi in drži v šapah mlado srnico, ki milo joče. Kako jo je ne-okretnež ujel, je nepojmljivo, menda je trudna revica trdno zaspala. Pa se ta kosmata mrha j nič ne ženira, menda ve, da je tudi on pod zaščito. Na pomoč pa se srnici tudi nihče ne upa, saj bi bil morda kaznovan, ako bi jo jedel kmet namesto medveda. Če pa ni mesa, je tudi koruza dobra, ki mu gre jako v slast. Po 300 do 500 štolcov je pohrustal vsakemu posestniku.
Zadoljci se prav oprezno ozirajo na vse strani, kadar gredo v Ribnico. Neki ondotni bogo-slovec, ki zahaja vsako jutro v Ribnico k sveti maši, se prav urno s kolesom pomakne iz gozda, saj ni nič kaj prijetno srečati se s takim le hrustom, ko človek ne ve za njegove misli. Mlad mož je pretekle dni srečal kar tri kosmatince naenkrat, lasje so se mu nekam trdo jezili in je bil vesel, da se je razdalja čim-dalje bolj večala, zlasti medvedke so muhaste. Lovec se je komaj rešil na visoko skalo, ko mu je medvedka z mladičem zapela svojo neprijetno pesem. Izletnik, ki hoče uživati razgled z "Ribniških svatov," se pred njo urno spusti po kamniti drči navzdol, da ima potem opravka krojač in perica. '
'Ljudje ponoči kurijo pred koruzo in postavljajo strašila. Pa je mnogo nič kaj prijetnih prizorov, včasih tudi zabavnih in smešnih. Fant iz Dolenje vasi hoče zakuriti ogenj. V koruzi nekaj zašumi; meni, da je jazbec, s palico še potolče in posveti z žepno svetilko. Pa joj, pred njim se postavi medved na zadnje noge, pripravljen za ljubezenski objem, če bi bilo treba. Toda-od luči prestrašen za rjove, fant tudi zavpije, pa nc od veselja in navdušenja, in tako odkobacata vsak na svojo stran z različnimi občutki in naglico. Fant pa zatrjuje: Če nam vso koruzo poje, samo da sem odnesel zdravo kožo in pete!
Kmet iz Blat stavi zvečer strašilo v koruzo, tudi sosed pride po istem poslu na njivo. Zasliši šum, ubere jo, za seboj pa sliši klic: Sosed, saj sem jaz! Torej je tudi strašilo včasih samo za ljudi. Kako je fant od fare pred medvedko na bukev ušel in jo toliko časa s palico po gobcu tolkel, da ga je pustila, ker so jo klicali mladiči, zveni nekoliko po lovski latinščini, pa vendar trdijo z vso resnostjo, da je bilo res tako. Kosmač prav drzno prihaja tudi na trške njive.
Pravijo, da je v Veliki gori nad 40, medvedov, a točnega kosmatinskega štetja si nihče ne upa izpeljati. Zadnji čas se je število te divjadi še pomnožilo, ker so se mnogi medvedi priselili kot begunci iz vojnega ozemlja iz Bele in Suhe Krajine, zlasti pa iz Auerspergovih gozdov in Kočevskega roga. Lo^ci bi imeli bogate trofeje, ako bi ne bilo kosmatinske zaščite.
Druga nadloga so tolpe jelenov, ki so se neverjetno razpasli. Cele črede prihajajo na za-
Neodpisstljiv greh governerja Baveya
Državljani države Ohio, zlasti pa državljani v Cleve-landu so razočarani zmajevali z glavami pretekli petek, ko so čitali novico, da je governer države Ohio Martin L. Davey pomilostil bivšega bankirja, športnika in največjega delničarja zaprte Union Trust banke v Clevelandu — Kenyon Painterja.
Kenyon Painter je bil še leta 1933, kmalu po bančnem krahu v Zedinjenih državah, obtožen od delničarjev in vlagateljev Union Trust banke, katere podpredsednik je bil, da je na nepošten način manipuliral z bančnim denarjem, to je, z denarjem vlagateljev. Naj pripomnimo, da je bila Union Trust banka v Clevelandu pred krahom največja banka v državi Ohio, ki je razpolagala s premoženjem nad $300,000,000.
Tekom preiskave se je dognalo, da dočim je večina manjših bank bila prisiljena zapreti na neizogibnih posledicah Hooverjeve finančne in gospodarske krize in manjše banke niso bile odgovorne, ker so padle vrednosti posestev in delnic, kar so povzročili velebankirji na Wall Streetu, pa se je v slučaju Union Trust banke izkazalo, da je bila kriva zatvoritvi banke skrajna zanikernost, zapravljivost in skoro blazna špekulacija z vrednostnimi papirji.
Kenyon Painter je znal za vse te nerednosti in grehe in namesto, da bi kot eden prvih, delničarjev in kot direktor banke skušal ustaviti zapravljanj^ denarja, je molčal in prikrival. S tem je direktno in indirektno povzročil, da je moral najmočnejši denarni zavod v Clevelandu zapreti. V tem zavodu so imeli tudi naši Slovenci najmanj tri milijone dolarjev.
Oblasti so aretirale Painterja. Kot milijonar je najel najboljše odvetnike. Tožba se je vlekla po vseh mogočih sodnijah: na Common Pleas sodniji, na apelatni sodniji, na, zvezni okrajni sodniji, na zvezni okrožni sodniji, na zvezni apelatni sodniji in končno je prišla na najvišjo sodnijo Zedinjenih držav. Vse sodni je od prve do zadnje so Painterja proglasile krivim, da je kriminalno postopal z denarjem drugih ljudi.
Painter je dobil pošteno sodbo, pošteno obravnavo in še vse preveč so dobrodušno postopali z njim. Mislil je, da ker je milijonar, se bo znal umakniti kazni. Toda kadar je greh prevelik, sodnija ne more clruzega kot izreči krivdo-rek. Painter je dobil zapor od dveh do tridesetih let!1
junija meseca, 1937, je bil odpeljan v državne zapore v Columbusu. Kakor hitro je bil Painter v zaporih, je postal iz zločinca — hinavec. Zbolel je nenadoma. Prej čvrst in močan — saj je po afriških divjinah dolga leta preganjal divje živali, streljal leve, žirafe, slone in nosoroge. Za vse to je bil zdrav, samo za zapor, kjer bi $e moral pokoriti za svoje grehe, je bil -- bolan.
Ni bil še 30 dni v zaporu so £e dvignili razni kapitalisti jeremiado, da bo siromak Painter umrl, ako ga ne izpustijo. Bogme, vsi moramo enkrat umreti. Kdor je zločinec, naj umre v zaporu, poštenjak umre doma v domači postelji. Za Painterja se je potegnil pri governerju Daveyu neki drugi milijonar — Joseph R. Nutt, blagajnik republikanske narodne stranke. Ta je osebno vplival na governerja Daveya ' toliko časa — in to je governer Davey sam priznal — da je končno pomilostil governer "siromaka" Painterja in ga izpustil. Kako sta demokrat Davey in republikanec Nutt to stvar obravnavala, nam bo zgodovina mogoče v bodočnosti razložila podrobneje.
Painter je bil izpuščen, ker je bil bolan. Oh, bolnih jih je mnogo v državnih zaporih v Columbusu. Na duhu in telesu! Vzemi slučaj priprostega moža po imenu Edward Bor-cher. Borcher je dobil 25 let zapora, ker je ukradel nekomu $7.50. Sedem let že sedi v zaporih. Tam je tudi zbolel. Prijel se ga je rak v želodcu. Mož je bolan, strašno bolj bolan kot je milijonar Painter. Smrt ne bo več dolgo čakala na Borcherja.
Painter je bil obsojen na do 30 let zapora. Borcher v zapor do 25 let. Painter je bil samo 23 dni v zaporu. Pone-veril je $2,000,000. Borcher je poneveril $7.50 in sedi že sedem let v zaporih, smrtno bolan. In Borcher bo še sedel v zaporih, dočim se bo Painterju na svobodi kmalu zdravje vrnilo. Borcher nima denarja in bogatih prijateljev, zato ga je gov. Davey prezrl. Painter ima denar in prijatelje, in z zlatom osel preskoči vsak zid.
Sram nas je lahko, ker je Davey storil ta neodpustljivi greh nad človeško družbo. Mislili smo, da je demokratom kaj takega nemogoče narediti.
doljske in danske njive in rio-vejo in tulijo, kakor bi delali juriš na poljske pridelke. Cele njive svinjske repe so opustoše-ne. Zadolje in Dane pod Veliko goro so jim pravi eldorado. Na drugi strani pa z Male gore ju-rišajo cele črede divjih prašičev, ki zlasti v Otavicah in Lipovcu povzročajo pravo opustošenje. Kmet se brani, kolikor se more, tako da še ponočnega počitka ne pozna. Pa kaj premore s samo pestjo in palico! Gospodje, ki so zase prihranili ta "špas" in škodljivo zverjad zaščitili pred kmetom, naj tudi kmeta zaščitijo pred njo ali pa veako prizadeto škodo prav pošteno povrnejo, saj danes vsaka zabava nekaj stane. Taka je misel-nezaščitenega kmeta, ki noče, da bi drugi spravljali, kar je on sadil in sejal, in je torej' sit divjaške vojske v Ribniški dolini.
• T—.
16-Ietnica Združenih Slovenk št. 23 SDZ
da je tepec, da je lenoba in zabit. Mogoče spada otrok k onim, ki sei počasi ali pozno razvijajo, mogoče so njegove zmožnosti take, da niso vprav za šolo, mogoče je kje kaka vrzel, ki se radi nje spet in spet vae zruši, karkoli s trudom postavi; mogoče je pa resnično slabo darovit, je kam drugam usmerjen; mogoče pa je tudi zares len. Treba se je pogovoriti s šolo, potrebno je tudi, da se malo preišče zgodovina družine, sorodnikov, zmes krvi, dasi je to težavna zadeva.
Na vsak način pa je ravnanje staršev, kakor je zgoraj omenjeno, od začetka do konca napak. Otrokova glava vendar ni posoda, kamor bi kdo vlival učenost! Iziobrazba in učenje je nekaj, kar moremo najlepše primerjati s poljedelstvom. Da njiva obrodi, je odvisna od kakovosti zemlje, od obdelovanja njive in od kakovosti setve, slednjič pa tudi od blagoslova božjega. Z ukazi in, "drdranjem," vlivanjem v možgane in raznimi tepeži in stradeži se tu ne da dosti ali pa nič doseči! Na vsak način je popolnoma zgrešeno, da otroku vzamemo svobodo, ga prisilimo k delu, dokler ne omaga in ga še tepemo. Tu je treba reči le: Ubogi otroci! Starši sami pa bodo doživeli prav žalostne sadove.
Ali more cvesti rastlina, če jo deneš v temno kamro? Mladina je potrebna zraka in luči, sonca in gibanja, svobode in veselja. Otrokova sila se mora spet in spet razmahniti, odpočiti in osvežiti, sicer usahne in zakrkne. Bodi da se otrok še tako težko in slabo uči, — da je na soncu in da se razmahne v svežem zraku — to je njegova sveta pravica! Otrok pa, ki je prisiljen, da čepi v sobi, izgubi tudi druge zmožnosti, saj ga železna disciplina povsem zaduši.
Saj je čudno slišati, a je vendarle res, da marsikateri otrok radi preobilnega dela, radi če-penja v sobi in radi,večnih ukazov, ne ostane zdrav in začne tudi njegov značaj bolehati. Tudi najboljši stroj ne more neprestano teči in proizvajati. Pa naj bi razvijajoči se človek prenesel tak napor?
Kako pa naj drugače dosežemo, da bo otrok česa sposoben, da bo kak človek sploh česa zmožen?
Sleherno delo mora biti izvršeno s svežostjo in čilostjo. človeške moči pa so omejene in če je preveč napora, je tudi utrujenost tu in delo je pomanjkljivo ali pa sploh ne more biti izvršeno.
Dalje je treba tudi volje in ljubezni za sleherno/duševno'delo. Kar otroka zanima, kar rad dela, tisto je naravnost sijajno narejeno. Da bi pa nasilje in grožnja in celd palica mogK porajati voljo in ljubezen do dela, — tega pač ne more nihče trditi.
Konec modrosti je torej ta, da bo sleherni otrok tisto stvar najboljše izvršil, kar bo storil spočit, voljan in iz ljubezni.
Res je, da to navodilo še ne obsega vsega v tem pisanem življenju. Koliko drugačnih ovir in prilik imamo še na svetu! Marsikaj se bo razjasnilo, če otroka opazuješ in se pogovoriš z njim. Mogoče ga obdaja kak železen kolobar stvari, ki jih ne doume in tak obroč je treba razbiti. Mogoče otrok ni zdrav ali se pravilno ne razvija? t Tedaj mu je treba okrepčila, pažnje, zdrav, ljenja. Ali pa, če je nagnjen k lenobi, kar pa skoraj noben zdrav otrok ni, mu je treba venomer prigovarjati in razlagati, da je vsak človek dolžan delati. In slednjič, če ne zaleže ne to ne ono: potrpeti je treba z otrokom, zadovoljili se z majhnimi uspehi!
-o-
—Ivan Krdel, star 26 let, iz Ozeljana, se je moral zateči v bolnico, ker je dobil številne rane po vsem telesu zaradi eksplozije manjšega projektila, ki je ostal še od svetovne vojne.
Kaj pravite!
Neprestani poboji laških vojakov v Etijopiji od strani domačinov kaže, da. so si tam Italijani spekli precej vroč krompir.
* * »
žorž Kasunič piše, da je vide} v mestu pasjo parado, kjer je imel vsak pes ogrinjalo ali pelerino in na njej napis — Burton. T d ni še nič. Mi smo videli "psa, ki se je prislonil na stojalo, kjer visi Burtcnov napis in nekaj odpravil,
Vabilo na Zvonov koncert
Cleveland (Newburg), O.—že zopet prihajajo dolgi zimski dnevi ter hladne noči. Nič več ni tistega veselja poletnih dni, ko smo se shajali na prostem v naravi in občudovali božje stvarstvo, ko so ptički prepevali in nam veselje delali. Sedaj je zopet prišel čas druge zabave in raznih prireditev. Tako se je tudi pevsko društvo Zvon namenilo, da priredi svoj običajni pevski koncert in sicer v nedeljo 31. oktobra zvečer.
Ta slavni pevski zbor, ki je že znan daleč naokrog kot najboljši, priredi vsako jesen in na pomlad po en koncert, ki je vselej dobro obiskan. Ni mi treba veliko pisati, da ima Zvon vse dobre pevske moči. če nastopijo v solih, duetih, kvartetih ali v zboru, vselej je veselje jih poslušati, vselej nas očarajo s svojim nastopom ter lepim, ubranim petjem narodnih in umetnih pesmi.
Društvo Zvon bi moralo nastopiti v velikih javnih dvoranah, kot je, na primer, naša mestna dvorana, ker ta zbor je zmožen takega nastopa.
Slovenci v Clevelandu smo zadnje čase precej na dobrem glasu. Znani smo kot napreden in kulturen narod. S svojo pesmijo bi se še bolj povzdignili, ker slovenska pesem očara vsakega, tudi tujca, čast našemu baritonistu, Tonetu Šublju, ki z našo slovensko pesmijo povzdiguje naš narod tam daleč v Južni Ameriki. Slavna ljubljanska opera je dala že več takih pevskih moči v širši svet, katere smo tudi mi že slišali, kot tenorista Banovca, sopranistinjo gospo Louše, ki so ponesli slovensko pesem po širnem svetu.
Leta 1931 je imel Tone Šubelj koncert v New Yorku. Navzoča je bila slučajno Mrs. Eleonor Roosevelt, ki jo je lep glas našega pevca tako prevzel, da ga je povabila v Belo hišo, kamor je šubelj tudi šel. Tako, vidimo, je bila zapeta naša pesem na najbolj častnem mestu in odobra-vana od najbolj vplivnih oseb.
Torej rojaki in rojakinje, ki imate čuteče srce do kulture in napredka, tudi na 31. oktobra ne bomo ostali doma. Saj smo sami domačini in pravimo, da smo si bratje in sestre. Zato bomo pa prišli vsi na ta slavnostni koncert, ki ga priredijo najboljši izmed najboljših pevcev, ki jih premore ameriška Slovenija. Vsi prav vsi smo vabljeni, domači in odaljeni pridite v naš slavni Newburg na 80. cesto, da napolnimo to lepo krasno dvorano. S , tem bomo pokazali, da cenimo) ta pevski zbor, ki nam je v čast in ponos.
Anton Meljač, zapisnikar.
Vsakega društvenega uradnika ali yradnice je dolžnost, da vodi agitacijo za svoje društvo in to glede članstva kot tudi njih društvenih prireditev. Sezona za te se je sedaj odprla po naših Domovih in dvoranah, članic oziroma članstva dolžnost pa je, da se vselej takim apelom tudi odzove. Saj nihče izmed teh društvenih agitatorjev ne dela in se ne žrtvuje za svoj lasten žep, ampak v prid društva, odnosno članstva. Ako bi društveni uradniki zanemarjali svoje dolžnosti napram svojemu društvu, odnosno organizaciji, dvomim, da bi ameriški Slovenci beležili take uspehe na kulturno-prosvetnem kot tudi na polju naših bratskih organizacij, žal, da velikokrat ni tistega povoljnega odziva na razne apele teh društvenih delavcev.
Na vse to predvidevam, ko to pišem z namenom na našo nedeljsko prireditev, ko obhaja naše društvo svoj 16 letni jubilej in to v nedeljo 24. oktobra, v spodnji, dvorani SDD na Waterloo Rd., pričetek ob sedmih zvečer.
Sedaj, ko se je odprla sezona za prireditve znotraj, bodo navzoči le eni in isti obrazi, katere smo običajno vajeni videti na naših prireditvah, žal je pač to, da se drugače precej potroši za razne nekoristne namene.
Kaj bi bili, na primer, danes ameriški Slovenci, ako nas ne bi združile razne naše'organizacije, kulturna in druga društva? Lepo je to in za narod silno koristno, samo če ne bi v pretežni večini prešlo vse to delo na rame samo nekaterih.
Zato naj bo ta apel, ki ga pišem, drage sestre, da se zavedate svoje članske dolžnosti in pridete v nedeljo 24. oktobra na svojo društveno prireditev in pripeljite tudi svoje može s seboj, svoje prijatelje itd. Da ne bo potem, ko se bodo delali računi, samo za kriti stroške ali pa še ne. Ako bomo imele uspeh, bo uspeh nas vseh. Vstopnina bo samo 25 centov. Vsaka mora vzeti najmanj po eno vstopnico. S tem pa še ni rečeno, da doprinesete vse, če kupita vstopnico. Vaša dolžnost je, da tudi pridete. Dvorana SDD je velika in godbeniki rajši svirajo lepe komade, če vidijo lepo udeležbo, kot pa da bi igrali praznim stenam. Apeliramo tudi na ostalo občinstvo, posebno pa še na članstvo SDZ. Naprošen je tudi gl. odbor SDZ, da nas poseti.
Združene Slovenke smo organizacija pri SDZ in smo se tudi vedno zavedale svoje dolžnosti. Kadar je šlo za naš narod, smo ce dosledno odzvale po naši moči, najsi bo kulturnim ali drugim društvom.
Torej, kot sem že rekla, v nedeljo naj bo naš dan, dan Združenih Slovenk. Za vse bo skrbel odbor. Dale bomo tudi lepo darilo. Torej na svidenje 24. oktobra ob sedmih zvečer v spodnji dvorani SDD na Waterloo Rd. Sestrski pozdrav,
M. Durn, tajnica. -o--
IZ PRIMORJA
"Moj otrok ss tako težko uči!"
V prvem šolskem polletju prihaja prav malo očetov in mater v šolo, zlasti pa ni onih, ki pridejo šele proti koncu šol, leta, rekoč: "Moj otrok se tako težko uči. Popoldne sploh ne sme iz sobe, zmeraj se mora učiti in več je tepen ko sit. A vse nič ne zaleže, tako težko mu gre vse v :!avo!"
Ravnanje takih staršev izpričuje popolnoma napačno pojno-vanje njih otrok in vzgoje in iz-brazbe. In ker je takih staršev kaj veliko, naj tu povemo par tozadevnih besed.
Zmožnosti, ki počivajo v otroku, so neskončno različne, če ne uspeva v šoli, nikar ne recimo,
—Matej Bole. V Trstu je umrl Matej Bole, pomorski kapetan, v 41 letu starosti, doma iz Rojana. Pred kratkim je obolel in se moral podvreči operaciji jetrnih kamnov, ki p p je ni prenesel, žalujoči vdovi in hčerki naše so-žalje!
—V Novakih so našli mrtvo v bližini njenega stanovanja Marijo Peternelj, staro 49 let. Vzrok njene smrti je neznana.
—V Močilah pri Kanalu so ka-rabinerji aretirali 33-letnega Berdona Štefana, ki je osumljen, da je ubil Antona Kumarja, starega 71 let, iz Humarjev.
—Kaznovan je bil 29 letni Pavšič Iv. iz Grgarja, ker je stalno nadlegoval 29 letno Dorotejo Cigoj z raznimi ljubezenskimi obljubami in ker jo je tudi vedno zasledoval.
—Antona Zurina iz Opatjega sela na Krasu so kambinerji aretirali, kar je v prepiru ranil Josipa Pahorja. V prerekanju se je Zurin zaletel v Pahorja in ga težko ranil po obrazu.
—Ko se je 17-letni Marcel Sancin peljal po škedenjskem klancu, mu je nenadoma preprečil pot neki starček, zaradi česar je moral narediti oster ovinek, ki je bil zanj usoden. Padel je tako nerodno s kolesa, da je dobil težke notranje poškodbe in je po dveh urah nato umrl v bolnici.
—Na Opčinah je umrl trgovec Ivan Žerjal v 64. letu starosti.
—Tržaško apelacijsko sodišče je zavrnilo sodbo goriškega sodišča, na podlagi katere je bil Stanislav Sirk iz Kojskega kaznovan na 2 leti zapora in 20,000 denarne kazni zaradi bega čez mejo. Sirk je bil takoj izpuščen.
—Smrtna nesreča se je zgodila pri gradnji nove elektrarne v Doblarju. Zaradi mine, ki je bila postavljena v tunel, je močan zračni pritisk podrl v bližini stoječe ogrodje, katero je pokopalo pod seboj tri delavce. Dva so kmalu rešili in sta zado-bila težke poškodbe. Tretjega pa niso mogli še izvleči, ker ga je tramovje pokopalo globje in ga tudi ubilo.
—V Selu na Krasu sta se 15-letna dečka Vladimir Pahor in Dušan Blažič igrala. Pri tem .je bil Pahor težje pobit. Naslonili so ga na skalo. Toda po nesreči je padel z nje in se težko ranil po glavi. Dobil je pretres možganov in delno omrtvičenje telesa. Prepeljali so ga v goriško bolnico, kjer je kmalu na to umrl. Pahor je bil skoraj slep zaradi eksplozije granate, prav težke poškodbe na očeh zaradi granate ima tudi Blažič.
(s verjamete af* pa ne
Ribničan jo praska po Starem trgu v Ljubljani. Po opravkih je prišel in se mu kar nikamor ne mudi, saj je dan dolg in človek malokdaj pride v slavno prestolico Slovenije.
Kar po sredi ceste jo maha-Kdo se bo ogibal po pločnik^ tistim ljubljanskim škricom, ki mislijo, da je Ljubljana samo zanje postavljena. •
Za njim privozi ljubljanski tramvaj in voznik zgoni invpiJe na Ribničana, naj se umakne-Pa bilo je, kot bi zvonil gluhim ušesom, ker Ribničan se ne umakne s tračnic in se^ toliko zmeni za tramvaj kot bi ga ne bilo, če si celo mar pregrešno ne misli, naj ga tramvaj piha uho.
Sprevodnik privozi tik z Ribničanom in zavpije na
njim:	..
"Vi, slišite, neroda krevlja-sta, ali se ne morete umakniti
Poti?"	^n-
Ribničan mu pa mirno odg" vori: "Jaz se lahko umaknem, če se hočem, preteto ne bodi.pa se daj ti, če se moreš, ha, ha.
Ilii
H I <: WmM^mt
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po ncmlk« i«Tlr«lV» K. *«T«
"Človek, bodi kdorkoli, pa za tvojo predrznost te bom najstrožje kaznoval! Muebarek je svetnik, je ljubljenec Allahov, čudodelnik je! Če hoče, lahko prikliče ogenj z neba na tebe!"
"Molči, kodža baša!" sem ga zavrnil. "Ako misliš govoriti, govori pametno, ne pa takih neumnosti,! Tale stari Muebarek fii nikak svetnik in tudi ne čudodelnik! Slepar je, hudoben človek, zločinec!"
Med občinstvom so se čuli grozeči glasovi. Najbolj glasen Pa je bil Muebarek sam.
Vstal je, dvignil roko proti meni in kričal:
"Džaur je, neveren pes! Preklinjam ga! Naj se džehenna °dpre pod njim in naj ga pogoltne pogubljenje! Hudobni duhovi ga bodo še—" Dalje ni prišel. Halef je zamahnil in oplazil starega grešnika z bičem, da je nemudoma utihnil in z obema nogama hkrati poskočil.
Drzno je bilo, kar smo počenjali, tvegali smo vse. Nekaj trenutkov je vladal grozeč molk, nato pa je zavalovelo med občinstvom. Ljudje so vpili, grožnje so padale, vse je tiščalo naprej.
Položaj je utegnil postati Usoden. Brž sem stopil k Mue-bareku in zavpil z močnim glasom v grozečo gnečo:
"Tiho pa mir! Dokazal vam bom, da je tale človek res slepar in velik zločinec!" Mignil sem Halefu: "Posveti bliže!" Stopil je po najbližnji lonec, sam pa sem pograbil sleparja z desnico za vrat, z levico pa sem mu raztrgal cunjavi kuftan. In res je bilo, kar sem slutil. Svetnik Muebarek in hromi berač Busra, ki se je mukoma vlačil po berglah, sta bila ena in ista oseba. Kakor mu je kazalo, se je Muebarek prelevil v berača na berglah in narobe. In kadar se je pokazal med ljudmi kot Muebarek, je nosil bergle s seboj pod kuftanom.
In tiste beračeve zložljive bergle so visele Muebareku na
desni in levi pod pazduho. Vzel
sem mu jih in jih pokazal ljudstvu.
"Poglejte, vi ljudje, kdo je Muebarek! In kako vas je varal! Poznate tele bergle? Ali niso tiste, ki jih je nosil berač
Busra?"
Opazil sem tudi, da je sleparjev kuftan od znotraj drugače pobarvan ko od zunaj. In vse polno žepov je imel.
Segel sem v prvi žep, ki mi je prišel pod roko, in izvlekel kosmat predmet. Lasulja je bila, prav tisti kuštravi, sršavi lasje, ki jih je nosil berač Busra.
Muebarek se je izprva tako prestrašil, da na odpor niti mislil ni. Ko pa sem mu segel v žepe, je zakričal na pomoč ter suval z rokami in nogami v mene.
Mignil sem tovarišema. "Očko in Omar, držita ga! Pa krepko! In če ga tudi boli!"
Pograbila sta ga, Halef je svetil, sam pa sem segal v žepe, vlačil na dan različne predmete in jih razlagal ljudstvu. Nihče ni ugovarjal, vse je molče in napeto gledalo in poslušalo.
"Tegale človeka ste imeli za svetnika," sem pravil. "V resnici pa je zaveznik Žutega, ali pa morebiti celo Žuti sam. Njegoša koča gori pri razvalinah je skrivališče tatov in roparjev, kar vam bom koj dokazal. Preoblečen za berača se je plazil Po mestu in po okolici ter iskal, kje bi se našla prilika za tatvino aH pa za kak drug zločin.
"Berača Busro vsi dobro poznate, kajne? In glejte, berač &usra pa svetnik Muebarek sta ena in ista oseba.! Tule vidite
bergle, ki se je po njih vlačil Busra! Kadar se je preoblekel za Muebareka, si je privezal bergle pod pazduho. Ropotale so pri hoji pa ste pravili, da mu kosti šklepečejo. In tule vidite lasuljo! Ali niso isti kuštravi lasje, ki ste jih videli na glavi berača Busre?"
Segel sem v drug žep in privlekel na dan škatlo.
"Tule vidite škatlo s semleto barvo! S to barvo si je namazal obraz, kadar se je spremenil v berača, da so bila njegova lica zasinela, kot da je ozebel."
Spet v drugem žepu sem našel cunjo in steklenico. Pregledal sem oboje in razlagal:
"Tole je cunja, ki si je z njo barvo brž obrisal, kadar se je spremenil v Muebareka. In tole je steklenica, voda je še v njej. S to vodo se je umil na krajih, kjer ni bilo lahko dobiti druge vode."
Spet sem segel v žep.
"In tule—kaj pa je to? Dve polkrogli iz gumija, čemu ju je neki rabil? V usta si ju je dal, kadar seje naredil za berača, da so bila lica napihnjena. In—ali vidite, da je njegov kuftan od znotraj temnejše barve ko od zunaj? Kadar je bil za berača, ga je obrnil in kuftan je bil podoben staremu, temnemu površniku.
"Berač Busra se je torej lahko spremenil v svetnika Muebareka, kadarkoli je hotel. To dokazujejo ti predmeti. Pa še en dokaz vam bom povedal.
"Ali ste kedaj videli Muebareka skupaj z beračem Busro? Nikdar ne! In vendar sta si bila dobra prijatelja. Seveda, bila sta oba ena in ista oseba!
"In še tole. Kedaj se je pojavil Muebarek v Strumici? Pred šestimi leti, kajne? In prav ob tistem času je prišel v Strumico hromi berač Busra, kakor se vsi prav dobro spominjate."
Moji dokazi so delovali prepričevalno. Od vseh strani so doneli klici pritrjevanja in odobravanja.
Iz žepa sem potegnil nekaj v cunjo zavitega. Razgrnil sem cunjo in našel v njej zapestnico, niz starih benečanskih cekinov. Dvanajst jih je bilo, ne nekaterih je bil kov še dobro ohranjen. Kje neki je lopov ukradel zapestnico?
Pokazal sem jo ljudstvu.
"Tule sem našel zapestnico iz samih zlatih cekinov. V tole cunjo je bila zavita. Gotovo jo je ukradel. Poizvedujte, morebiti najdete lastnico."
Tedaj se je oglasil za menoj prevpit glas.
"Zapestnica z dvanajstimi cekini? Pokaži! Morebiti je moja. Pretečeni teden mi je nekdo tako zapestnico ukradel
iz omare."
Nohuda je bila, tista, ki je zdravila svojo mladost in lepoto z usedlino čudodelnega strumi-škega vrelca. Vzela mi je zapestnico iz roke in jo iznenade-na gledala.
"Allah,!" je kriknila. "Moja je!.. Podedovala sem jo po materi. Že stoletja je last naše rodbine!"
Pokazala jo je možu. "Poglej pa povej, ali ni res moja!"
"Pri Allahu!" je pritrdil. "Tvoja je!"
Z Nohu sva se že pri studencu dobro razumela, pač zato, ker sem voljno in potrpežljivo poslušal njene slavospeve na čudodelni vrelec, od katerega je upala zdravja in lepote. Važen zaveznik je z njo prirastel moji stranki in koj sem porabil njeno naklonjenost.
"Povej, Nohuda," sem jo vprašal, "se morebiti spominjaš, kedaj je bil Muebarek zadnjikrat pri vas?"
V Julijski krajini 25 denarnih zadrug v konkurzu
V zadnjem času so prešle v likvidacijo Hranilnica in posojilnica v Kortah pri Izoli, ki je bila ustanovljena leta 1908, Hranilnica in posojilnica v Ro-ču, ustanovljena leta 1899 ter Kat. kmečka posojilnica v Rovi-nju. V Šmihelu pri št. Petru na Krasu pa je od 15. maja tega leta v likvidaciji tamkajšnja Kmečka hranilnica in posojilnica, ustanovljena leta 1910, ki je zadala kmetom zlasti iz Šmi-hela, Narina in Nadanjega sela občuten in težak udarec.
Med tem je pa 25 naših denarnih zadrug pod pritiskom oblasti napovedalo konkurz, in sicer :
Posojilnica v šebreljah, ki je šesta med najstarejšimi denarnimi zadrugami v Julijski Krajini in je bila ustanovljena že leta 1890;
leta 1897 ustanovljena Hranilnica in posojilnica v Solkanu pri Gorici in istega leta ustanovljena Kmečka hranilnica in posojilnica v Šturjah pri Ajdovščini ;
leta 1898 ustanovljene Kmeč-
ka in delavska posojilnica v Renčah, Kmečka posojilnica v Biljani v Brdih in Kmečka hranilnica in posojilnica v Koj-skem;
leta 1899 ustanovljeni Osrednja posojilnica v Gorici, ki je prešla v likvidacijo že 16. marca 1934, in Kmečka posojilnica in hranilnica v črničah;
leta 1900 ustanovljena Ljudska hranilnica in posojilnica v Kamnjem;
leta 1904 ustanovljena Ljudska posojilnica v Rihenberku;
Teta 1905 ustanovljena Hranilnica in posojilnica v Podbr-du;
leta 1906 ustanovljena Kmečka posojilnica in hranilnica 1 Oseku;
leta 1907 ustanovljena Kmečka hranilnica in posojilnica v Lokavcu;
leta 1908 ustanovljene: Posojilnica v Drežnici, Hranilnica in posojilnica v Prvačini, Kmečka hranilnica in posojilnica v Kostanjevici na Krasu, Kmečka hranilnica in posojilnica v Ko-zani, Kmečka hranilnica in posojilnica na šentviški gori, Kmečka hranilnica in posojilnica v Pliskovici na Krasu, Kmečka hranilnica in posojil-
nica v Šmarju, Kmečka hranilnica in posojilnica v šmartnem ' pri Kojskem, Kmečka hranilnica in posojilnica v Trnovem pri Gorici, Kmečka posojilnica v Rihenberku in
leta 1909 ustanovljeni Kmečka hranilnica in posojilnica v Vel. Žabljah in Posojilnica v Podmelcu.
Če primerjamo skupno število gori navedenih hranilnic, ki znaša 29 s celokupnim številom denarnih zadrug v Julijski Krajini, pomeni to eno petino denarnih zadrug. Naše denarne zadruge so postopoma nastale vse od leta 1880 (ko je bilo, kot prva zadruga, ustanovljeno Gospodarsko društvo v Skednju pri Trstu) pa do konca 1914. V tem letu so bile ustanovljene zadnje denarne zadruge. Potem je radi svetovne morije vse zaostalo. S prihodom Italijanov, zlasti pa z nastopom fašizma so bile vse zadruge, med njimi tudi denarne, katerih je bilo 160, zapisane nasilnemu propadu. Rapidno so začele pešati zlasti potem, ko so bile uničene zadružne zveze, glavna opora naših zadrug.
Uničenje denarnih zadrug pomeni za našega kmeta tudi
Predsednik Roosevelt si je ogledal ogromen jez, Bonneville Dam, ki je napravljen na Columbia reki, med državama Oregon in Washington.
Laški diktator Mussolini si ogleduje nemške čete pri svojem obnlcu v Nemčiji. Po-leg njega stopa Hitler.
33 milj severno od San Francisca njo. Moštvo je s sesalkami spravljalo vodo i. obrežja, štiri milje proč
taa
fU ČJJI LWVJWV —	,
Obrežna stražna posadka je rešila
ladja do
DNEVNE VEST!
Francoska vlada zmagala pri volitvah
Paris, 18. oktobra. Vlada francoskega ministrskega predsednika Chautempsa je zmagala pri nedeljskih volitvah, ki so se vršile po številnih francoskih političnih okrajih. Volitve so se zaključile s sledečim rezultatom': radikalni socialisti so dobili 483 sedežev, socialisti 188, komunisti 23. Ti tvorijo tako-zvano "ljudsko fronto." Njim nasproti so pa desničarji, ki so zmagali v 500 okrajih. Na podlagi izida teh volitev ne bo nobene spremembe v francoski vladi.
Rocsevelt se posvetuje z delavsko tajnico
Washington, 18. oktobra. Predsednik Roosevelt je dal danes poklicati v Belo hišo delav sko tajnico Miss Frances Perkins. Posvetoval se je z njo o splošnem delavskem položaju v Ameriki. Važno točko posveto-
njegovo gospodarsko uničenje. V svoje, s svojim delom in s svojimi žulji ustanovljene zadruge je imel kmet vedno polno zaupanja. Vanje je vložil marsi-kak Amerikanec ves svoj zaslužek, ki ga je prinesel s seboj čez morje, vanje je vložil naš kmet, obrtnik in trgovec svoje prihranke za kritična leta. Pri njih je iskal pomoči z nesrečami preobloženi gospodar in jemal posojila obrtnik in trgovec. Danes so vsi enako udarjeni. Oni, ki se je zadolžil na hipoteko so mu imetje poslali na boben, oni ki je vlagal, je vse zgubil in mora ob hranilničnem polomu še do-plačevati visoke denarne zneske. Z napovedjo konkurzov zadrugam bo marsikateri naš kmet, ki je še vedno upal, da se bo polagoma znebil dolga in opomogel, zgubil svoje premoženje.
Kaj pomeni polom domače hranilnice pri sistematičnem uničevanju gospodarstva našega človeka se fašizem dobro zaveda, zato, nele samo mirno dopušča, ampak tudi likvidacije in konkurze zadrug podpira in forsira.
Nagel in vsestranski postanek dobrega zadružništva v Julijski Krajini kot tudi njegov celoten polom je poseben košček naše zgodovine!
IZ PRIMORJA
—Smrt kosa v Julijski krajini. V Trstu je umrl Alojz Va-tovec v starosti 71 let. V Bo-logni pa je po kratki bolezni preminil železniški uradnik Anton Valentič iz čežarjev pri Kopru. štel je 60 let. Pokojnik je bil že pred leti premeščen v italijanske pokrajine in si je silno želel, da bi ga čim prej upokojili, da bi mogel spet nazaj v svoje rodne kraje. Žal ga je zaletela smrt, preden se mu je njegova želja izpolnila.
—Žrtve granat. V Logu nad Kanalom sta našla 16-letni Leopold Samec in 18-letni France Stanič granato večjega kalibra. Ko sta jo poskušala razstaviti, je eksplodirala. Samec je bil ubit, njegov tovariš pa nevarno ranjen. V Sovodnjah je enaka usoda doletela 24-letnega Cija-na Ivana, ki ga je granata prav tako raztrgala. Konstantina Trpina iz Vrtojbe, Ivana Uršiča od Sv. Duha na Banjški planoti in 14-letnega Josipa Legišo iz Mavhinj so granate pri eksploziji le poškodovale.
_V goriško bolnico so pripeljali 5-letnega Alberta Rusijana iz Renč. Ko se je vzpenjal po lestvi, da bi šel na senik, se mu je spodrsnilo in deček je tako nesrečno padel na tla, da si je pretresel možgane ter prebil lobanjo.
vanja je tvorila bližajoča se "mirovna konferenca" med A. F. of L. in med C. I. O. organizacijo. Roosevelt je stavil tudi številna vprašanja glede delavskih plač in delovnih ur. Roosevelt pričakuje, da bo prišlo do sporazuma v delavskih krogih. -o-
Prvi župan
Pravkar je minulo sto let m eno, odkar smo imeli v Clevelandu prve mestne županske volitve. Leta 1836 je Cleveland izvolil svojega prvega župana v osebi John Wileya. Pred letom 1836 je bil Cleveland vas, Jci ni imela pravice do županskega urada, John Wiley je bil prvi "jpravi" cldaMlandski župan, v re&nici smo pa imeli v Clevelandu prve županske volitve že v letu 1802, ko država Ohio šem spadala v unijo republike in je bila še teritorij, Cleveland pa vasica s kakimi 700 prebivalci. V letu 1803 je Ohio bila sprejeta v unijo ameriških republik in Cleveland je imel zopet "prve" županske . volitve. Tocla v letu 1815 je postal Cleveland inkorpori-rana vas in zopet so se vršile "prve" županske volitve. V resnici pa so bile prave "prve" županske volitve v Clevelandu leta 1836. Zanimivo je, da v letu 1802, ko so se v vasi Cleveland vršile "prve" volitve, ni bilo več ljudi kot — 57. In izmecl teh je bilo težko dobiti 20 kandidatov za razne mestne urade. No, volivci so pač sami za sebe glasovali, in en ali drugi državljan je bil prisiljen prevzeti kar dva ali tri urade. N. pr. Sam Hinting ton, katerega potomci še danes živijo v Cle- , velandu, je bil leta 1802 izvoljen za nadzornika hiš, za nadzornika cest in za ravnatelja sirotišnice. Danes je v Clevelandu nad i00,0Q0 registriranih ameriških državljanov.
MALI OGLASI ~~
Soba se odda
za enega fanta, zgorej, spredaj, prost vhod, vse ugodnosti. Vprašajte na 6201 Edna Ave. (246)
ženska
srednje starosti bi rada dobila delo za gospodinjo pri vdovcu. Naslov oddajte v uradu tega lista.	(246)
PRVE OBLETNICE SMRTI FRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZAB-
LJENEGA SOPROGA
Ignac Tirbic
ki je za vedno v Gospodu zaspal dna
19. oktobra 1936.
Leto dni je že minulo, kar Te več med nami ni. Vedno pa v življenju našem v duhu z nami si povsod. Duša Tvoja naj pa srefio vživa v raju blaženo.
Žalujoča soproga HELEN, v stari domovini pa sestri ROZALIJA in LOUISE
Cleveland, O, 19. oktobra 1937.
V BLAG SPOMIN
m*®®!
v
Železna cesta
ROMAN
"V bok! Napravite krog !" je Horn ukazal volarjem.
Bilo je prvikrat, da je odredil ta ukrep, in dedci so se rezgeta-li in režali, ko so postavljali velike, okorne prerijske barke v kolobar. Izpregli so vole in potegnili šotorna platna z voz; žvenket sekir je rušil tišino; ognji so vzplameneli.-
Horn je vzel svojo puško in je kolovratil ob potoku, dokler ga ni skrila zelena hosta v bližnji soteski.
Bilo je zgodaj zvečer, solnce je stalo še na nebu in se je počasi bližalo holmu, ki je štrlel nad dolino. Visoka, obledela trava se je belo svetlikala na vrhovih. Kmalu se je več stebrov dima leno vzvilo v zrak, kjer jih je veter cefral in odnašal v daljavo.
Med tem so možje besedovali pri svojem delu.
"Čuj tovariš, ali si potoval po
Laramieski cesti, ko si šel na zapad?" je vprašal eden.
"Ne. Po Santafeski," je bil odgovor.
"Jaz tudi." .
"Hoho,' 'je dejal tretji, "jaz sem se pa z ladjo peljal v Kalifornijo — toliko da nisem utonil."
"In zdaj klobuštramo domov, večji siromaki, nego smo bili poprej," jo pripomnil četrti.
"Nu, jaz sem videl zlata na kupe, čeprav nisem sam ničesar našel."
"Jones, tale naš Bill Horn "
"Da, on se baha," je odvrnil Jones. "Slišal sem, da je našel ondukaj mastno žilo."
Njih mnenja o Billu Hornu so bila različna. Čez čas so jeli govoriti o možnosti, da jih napadejo Indijanci, in so se norčevali iz te misli; naposled je prišel
BOŽIČNI
IZLETI
v JUGOSLAVIJO
PARNIKI IZ NEW YORKA
EUROPA .... 27. novembra NEW YORK ... 2. decembra HAMBURG ... 9. decembra EUROPA.....16. decembra
Brzi vlak ob EUROPA v Bremerhavcn zajamči udobno potovanje do Ljubljane
Izborne železniške zveze od Cherbourg! ali Hamburga
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE. NORTH GERMAN LLOTDI
1430 EUCLID, AVE. CLEVELAND, O.
Nosite Brazis Bros.
OBLEKE POVRŠNIKE
\	iz naše tovarne
k vam
j $15-50 in $17.75
najnovejša moda
Narejene po meri
OBLEKE — POVRŠNIKI SUKNJE izdelane po ekspertih
$22-50
3 trgovine: 6905-07 Superior Ave. 6022 Broadway
404 E. 158th St., blizu Waterloo;
A. KOSTELIC, Manager
Prva, najstarejša, največja kn najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Kranjsko-Slovenska|^ Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894. inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet. Illinois. POSLUJE 2E 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,750,000 SOLVENTNOST K. S. K JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S, K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUSTET7 186.
V Clevelandu, Ohio Je 16 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. .Jednota izplačala tekom svojega, ,42_letnega obstanka nad $5,900,000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeS zavarovati pri dobri, pošteni in solver.tni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500* in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu ''A" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dhem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 ln zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 ln 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo Izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku ln katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) prj K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član an članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se m pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — za na-daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: Jubu ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois
Ko je obiskal predsednik Roosevelt Yellowstone narodni parlc,- je prihitela t je tudi nje g o v en hči, Mrs. Anna Dahl Boettiger iz Seattle, Wash, s svojima otrokoma. V zadnji vrsti prva je Mra. Boettiger, poleg nje njena mati in predsednik Roosevelt.
Pogled na novo naselje, katerega je ustvarila vlada Zed. držav s tem, da je postavila cenene hiše za ljudi. Naselje se nahaja v Greenbelt, M d. Spodaj vidite skupino takih hiš, ki so namenjene delavskim družinam.
NAZNANILO
Naznanjamo cenjenemu občinstvu, da smo pričeli prešati. Pri nas dobite dober mošt, sode in grozdje. Grozdje je od dobro poznanega farmarja Burk-Holar v Geneva, Ohio. Kdor želi se naj oglasi pri lastniku:
FRANK GABRIEL
1210 E. 60th St.
RUDY B0ŽEGLAV
1125 E. 60th St. - ENdicott 0282
Se priporočam vsem starim in novim odjemalcem ter naznanjam, da imam zopet prvovrsten mošt. Naročite' si ga sedaj, ko so cene še zmerne. Imam tudi dobre sode. Pridite in naročite!
Al Mingalone je v Old Orchard, Me. navezal nekaj balončkov, da bi iz višine dobil nekaj slik za časopis. Balončki so bili privezani na zemljo. Nenadoma pa so se balončki odtrgali in odnesli fotografista. Njegov kritičen položaj je zapazil Rev. James J. Mullen, katoliški duhovnik, ki je s puško počasi postrelil balončke in Al je prišel zopet varno na zemljo 13 milj proč.
pomenek na govorice, ki so jih širila gobezdala — da mislijo zgraditi železnico z iztoka na zapad.
"Tod ni mogoče graditi železnice," je osorno rekel Jones.
"Nu, mislim da ne. A nemara bi kje iztaknili bolj raven svet?"
"Iztaknili? Skozi Utaško puščavo in odondod v gore. Hudir-ja! Saj niso tako neumni."
Tako so se prerekali in čenčali pri svojem delu.
ženski pa nista vedeli veliko povedati. Ena izmed njiju, žena zgovornega Jonesa, je vsa živela v spominih na nepovratna leta minule sreče; bila je čemerna in že starikava. Druga je bila mlajša in njen žalostni obraz je kazal sledove nekdanje lepote. Imenovali so jo Mrs. Durade. Dekle je bilo njena hčerka Allie. Sodeč po šibki postaviti, ji je utegnilo biti kakih 15 let. Njen obraz ni hotel porjaveti, bil je bled. Utrujena je bila videti, plaha, molčečna, kar nekam sramežljiva. Imela je dolge, Uujne, (kostanjevo rjave lase, ki jih je nosila spletene v kito. Njene neobičajno velike in temne oči so imele vijoličast odtenek.
"Dolga, dolga pot nas še čaka, preden bomo doma," je vz-dihnila Mrs. Jonesova.
"Iztoku pravite 'doma?" je trpko odvrnila Mrs. Duradova.
"Bog pomagaj — kakopak!" je vzkliknila ona. "če je bil v tej Kaliforniji kje kak 'dom' — jaz ga nisem opazila. Šotori, kolibe iz hlodov in blatne luknje! In ženska naj živi v takejn kraju, Oh, kako sovražim Kalifornijo! A moški so vsi nori na zlato. Na zlato, ki ga najde le malokdo in ga nihče ne ohrani! . . ."
Mrs. Duradova ji ni vedela kaj odgovoriti; zastrmela se je preko holmov v daljni iztok in tajna muka ji' je obsenčila oči.
Tisti mah je počil v soteski strel iz puške. Moški so prespali v svojem delu in so se spogledali. Nato so se ,spet lotili posla, kakor da je drug drugega pomiril z očmi. ženske pa so plašno zrle okoli sebe. Ničesar živega ni bilo videti, le voli so mirno mu-lili travo. Kmalu nato se je pojavil Horn, obtovorjen s srno, ki mu je visela preko ramen.
Allie mu je stekla naproti. Ona in Horn sta bila velika prijatelja. Samo do nje je bil prijazen in krotak. Videla je, kako je za potokom sklonil k tlom. Ko je prišla do njega, je kleče ogledoval odtis mokasina (indijanskega čevlja) v pesku.
"Indijanska sled?"
"Mm, nič drugega ne more biti," je odgovoril. "Nadejal sem se tega . . . Včerajšnja je — lahko da še starejša."
"Ali nam preti nevarnost, stri-ček Bili?" Njen pogled je boječe zletel po strmem bregu.
"V wyominskih gričih smo, dekle. Dal Bog, da bi bili že iz njih."
Nato je pobral mrtvo srno, težko breme, in jo je vrgel s parklji naprej na ramena.
V taboru so z velikim zadovoljstvom pozdravili svežo divjačino.
"Ny, stavim, da je prišel strel, ki je ubil to žival, Indijancem do ušes," je iznenada in osorno rekel Horn, ko je položil svoj tovor v travo in izdrl lovski nož. Tako govoreč je srepo uprl oči v spremljevalce, ki jih je tolikanj preziral.
"Nocoj vas pa Indijanci še bolj tišče v želodcu ko po navadi, Horn," se je oglasil Jones.
"Svežo sjuško sled sem našel tamle ob potoku, tik zraven tabora."
"Kaj pravite!"
"Sjuško sled!"
"Skočite tja in sami poglejte."
Nobeden izmed mož se ni ganil z mesta. Horn je prezirljivo puhnil skozi nos in je začel de-vati srno iz kože, ne da bi še kaj pripomnil.
Med tem se je solnce spustilo za holme in dan se je nagnil h koncu. Večerjo potnikov pa je
zdajci nekaj zmotilo: Horn je skočil pokoncu in je prijel za puško.
"Rdečekožec ni. A način, kako prihaja, mi ni po godu."
Pogledi vseh so se obrnili tja, kamor je kazal Horn. Z zapada, preko ceste, se je skokoma bližal jezdec. Preden so splašeni taborniki ukrotili svoje presenečenje, je dospel konj do kolobarja voz. Jezdec ga je sunkoma ustavil, ne da bi skočil z njega.
"Alo!" Mož ni bil več mlad. Imel je ostre sive oči in dolge lase. Nosil je resaste hlače od sive irhovine in dolgo, težko puško sprednjačo.
"Slingerland sem —=■ nasta-var." Njegov pogled je naglo obletel skupino. "Kdo je boss te karavane?"
"Jaz — Bill Horn." Vodja je stopil naprej.
"Tolpa sjuških rdečekožcev vam je za petami."
Horn je vzkrilil z rokami. Ostali možje so jeli osuplo in prestrašeno vzklikati, ženske so molčale.
"Ali ste jih videli?"
"Videl', z griča, kakih deset milj dalje zadaj. Plazijo se ob cesti; takoj sem uganil, da nekaj nameravajo. Moral sem jahati preko gričev, drugače bi bil že preje tu."
"Koliko rdečekožcev?"
Naštel sem jih petnajst. Počasi korakajo; bržkone hočejo počakati ojačenj. Tamle v sosednji dolini imajo Sjuzi velik tabor."
"Pa so ti Sjuzi na vojni stezi ?"
"Ni dolgo tega, kar sem videl • bele ljudi ubite in skalpirane." ■
Hornov obraz seje stemnilka- ■ kor hudourni oblak. Preklel je J bledoličnike, ki so se bili odlo-ji čili, da pojdejo z njim na iztok, j
"Boriti se boste morali," je | končal okrutno. "To mi bo vsaj ■ v zabavo."	j
"Nedaleč odtod taborijo voj- ' niki, Horn," je nadaljeval Slingerland. "Ali naj zajašem k njim in jih pokličem?"
"Vojniki!"
"Da, z družbo inženjerjev; svet merijo za železnico. Mislim, da bi jih privel za časa, da vas rešijo — ako se bo tem Sjuzom tako malo mudilo . . . Eno ali drugo: ali pojašem tja, ali pa ostanem pri vas."
"Jahajte, prijatelj, jahajte — v skok poženite konja!"
"Prav. Vi pa brž na noge in pospravite tabor. Hitite po cesti, kolikor le morete, dokler se ne vrnem z vojsko in ne prestri-žem rdečekožcem poti. In — čuj-te: kakor vidim, imate s seboj mlado dekelce. Lahko si jo posadim zadaj na sedlo."
"Allie, hajdi na konja," je velel Horn.
"Jaz ostanem pri materi," je odgovorila Allie.
"Pojdi, dete — pojdi!" je pro- ; sila Mrs. Duradova.	;
Tudi ostali so ji prigovarjali ; na vse pretege; ona pa je le zma- ; jevala z glavo.
Slingerland jo je ošinil s čud- \ nim, zadivljenim pogledom. Tie- ' snil je svojega kosmatinca po ' vratu in kliknil preko ramena: "Glejte, da se, spravite odtod!" •
vav-xxyxwi
LETOS je postavljena naša preša na prostoru 15803 WATERLOO ROAD. Naprodaj imamo prve vrste grozdje, mošt in sode.
CE SE SELITE imamo na razpolago moderne vozove in prve vrste postrežbo za prevažanje vašega pohištva.
MANDEL MOVERS
KEnmore 3445	TED MANDEL, lastnik