Oa* 'A N D 'izdt&e.«. NO. 21 Ameriška Domovi AMSRSCAM IN SPIRIT F0R€IGN'9N LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING. JANUARY 30, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Poskus prevraia v Sudanu se ni posrečil Skupina častnikov naj bi bila pretekli teden skušala vreči vlado predsednika gen. Nimeiryja. KAIRO, Egipt. — Vlada predsednika Gaaferja Al-Nimeiryja je objavila, da je preprečila poskus prevrata in umora predsednika republike. Na čelu zarote naj bi bil upokojeni general Rabim M. Shannan s skupino častnikov. Vodnika in 11 njegovih sodelavcev so oblasti pretekli teden prijele. Oblasti, ki so zarotnike prijele in jih zaslišujejo, predno bodo stavljeni pred vojaško sodišče, trdijo, da zarotniki niso imeli nobene zveze ne s kako domačo ali s kako tujo politično skupino. Posebno glasno zanikajo vsako zvezo zarotnikov z drugimi arabskimi državami. Znano je, da je bil Sudan v zadnjih letih v trenjih z Egiptom in z Libijo. Do teh trenj je prišlo največ zaradi odmikanja Sudana od Zveze arabskih republik, katere zamisel je Ni-'u Argentini. meiry pred par leti sprejel, pa| ___ se nato od nje odmaknil, ko sej je pobotal s črnci Anja-Anja v j južnem delu Sudana, ki so se u-! pirali vladi v Kartumu in arabski prevlasti skozi ducat let. Nimeiry jim je priznal samo- Jugoslavija bo dobila Hz slov. naselbin močno zvezno policijo Zvezni javni tožilec je izjavil, da je v Jugoslaviji potrebna in bistvena okrepitev zvezne policije. BEOGRAD, SFRJ. — Ni še minilo 7 let, ko je Tito odstavil podpredsednika in svojega ož- LORAIN, O. — V nedeljo, 21. januarja 1973 je umrla v bolnišnici sv. Jožefa Antonia Škerjanc, 83 let stara rojakinja, doma v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1920, stanujoča na 1669 E. 33 St. v Lorainu, članica fare sv. Cirila in Metoda, ADZ št. 40 in SŽZ. Pokojna je bila dolg.*, bolna. Zapustila je moža Josepha, s katerim je bila poročena j ega sodelavca Aleksandra Ran-koviča, načelnika zvezne polici- 36 let, pastorko Mrs. Earl (Rose) mi NOVI PRORAČUN NE 10 URAVNOVEŠEN! Predsednik Nixcn je poslal včeraj Kongresu predlog zveznega proračuna za leto 1973-74, v katerem je predviden primanjkljaj 12 bilijonov dolarjev. WASHINGTON, D.C. — Pre- William P. Clements SPOREN POSEL — Predsednik Nixon je imenoval za o-brambnega podtajnika Willia-ma P. Clementsa, ki je povezan s petrolejsko industrijo v Teksasu. Komaj je bilo imenovanje objavljeno, že je bila puščena v javnost vest, da je zapleten v neko tožbo v Argentini, kjer naj bi bil sokriv prikrajšanja nagrade nekemu posredniku za pridobitev pravic za iskanje in izkoriščanje petrolejskih ležišč Novi grobovi Frank Zupančič V nedeljo zvečer je umrl 90 upravo in jim dodelil primerno ^ s^ari Frank ž.upancic s 6720 udeležbo pri vodstvu republike.!2clna Avenue, vdovec po 1. 196, Sudanski črnci ne vidijo nbbe-|umrli ženi Magdaleni, roj. Jur-ne potrebe po vstopu Sudana y. hovsek, oče Louisa, Josepha, kako arabsko federacijo, ker bi Madeline, pok. Franka in pok bil v tem slučaju njihov polo- Edwarda, stari oče Roberta in žaj sarno oslabljen. Carol. Pokojnik je bil rojen \ Odmik Sudana od povezave z Ljubljani, od koder je prišel t Egiptom, Libijo in Sirijo je po-!ZDA pred 68 letL Do leta 196i vzredil posebno napetost z Libi- ^ bl,i zaposIen pri WbS‘ Tylel jo, kjer je njen predsednik Ka-^0' 5d leL Bl1 -i6 clan ADz-dafi hud arabski nacionalist. Za- St' 1im ustanoviteli Slovenske meril je Nimeiryju odmik po- na"°ane citalnice' P°greb bo iz sebno še tudi nemara zato, P^bnega zavoda sta mu Kadafi in egiptski Sadat NTo , maja 1971 pomagala nazaj na o-blast, ko ga je skupina levičarskih vojakov z nje pognala in zaprla. Nimeiry je videl v tem prevratu roko Sovjetske zveze m je pognal njene vojaške strokovnjake iz Sudana. V zadnjih tednih naj bi se bili odnosi med Kartumom in Ka-hom začeli izboljševati, nič takega ni bilo še slišati o odnosih 147 St. je umrl 58 let stari Peter nicd Kartumom in Tripolisem. je, ki si je privoščil to šalo, da je dal postaviti prisluškovalne mikrofone celo v samo Titovo spalnico v enem izmed njegovih pogostih bivališč. Tedaj ni letel samo Rankovič, ampak tudi njegov namestnik v vodstvu zvezne policije, ki je s trdo roko nadzirala vso državo. Po odslovitvi Rankoviča so zvezno policijo zmanjšali in ji vzeli večji del pravic in oblasti. Te so bile v dobri meri prenesene na republiške policije, oziroma na republiško varnostno službo. Zdaj se je oglasil zvezni javni tožilec dr. Panta Marina in izjavil, da je okrepitev zvezne policije in njenih pravic nujna za izvajanje zakonov in za odločno preganjanje obtoženih. Zvezni tajni tožilec pravi, da to preje ni bilo tako nujno, dok-er MacDonald (Bronx, N.Y.) ter sestri Mrs. Frank Anzelc v Lorainu in Ivanko Samec v Jugoslaviji. Pogreb je bil iz Emil Dovala pogrebnega zavoda v sredo, 24. januarja, v cerkev sv. Cirila in Metoda ob 11. dopoldne, nato na pokopališče Kalvarija. Malezija ne ve nič za nacionalistično gverilo Malezijska vlada je zavrnila trditev, da so gverilci v Maleziji, Tajski in Burmi v prvi vrsti nacionalisti, šele potem komunisti. KUALA LUMPUR, Mal. — Znani ameriški list The New York Times je v enem svojih tek ob 8.15 zjutraj, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na All Souk pokopališče. Družina priporoča v njegov spomin darove za Slovenski dom za ostarele na Nefi Rd. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 7. Peter Raab Na svojem domu na 852 E. Pomanjkanje naravnega plina vzrok težav NEW YORK, N.Y. — Časopis industry Week pravi, da je glavni vzrok pojavljajoče se _krize energije” v ZDA manjšajoča se zaloga naravnega plina. 1 ekdaj obilne zaloge naravnega Plina so postale manjše in posta-Jajo vedno manjše, ko so odkritja naravnih ležišč skoro izo-steda, obstoječa pa se črpajo. Splošna sodba je, da je treba porabo plina omejiti, tega začeti Pridobivati iz premoga in ga lsto časno tudi uvažati iz prekomorskih dežel v tekočem stanju. Seveda bo ves ta plin fražji od sedam'ega. precej Vremenski prerok Lelno oblačno, naj višja tem,-peratura okoli 28. Zjutraj ob 6. If bilo na Hopkins letališču 13” 11 ■> v Akronu in Cantonu pa 7° F. Raab, bivši soprog Amalie Raab, roj. Kalin, pastorek Elizabeth Kovach Raab, brat Georgea, Jean Androvski, Stevena, Wil-liama, Alberta Kovach in An-drewa Kovach. Pokojnik je bi: rojen na češkoslovaškem in it prišel v ZDA 1. 1923. Bil je posredovalec pri prodaji nepremičnin in je vodil svoj posel v okviru Peter Raab Realty Co. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 1. popoldne. Na mrtvaškem odru bo samo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. d 9. Namesto vencev priporočajo darove za Slovenski dom ostarelih na Neff Rd. Meany ga je poučil WASHINGTON, D.C. — Peter Brennan, vodja gradbenega delavstva v New Yorku, ki ga je predsednik Nixon imenoval za novega delavskega tajnika, se je pred senatnim odborom tekom zasliševanja odlično odrezal. Poznavalci položaja trdijo, da ga je George Meany, glavni predsednik AFL-CIO, ki je v teh stvareh izkušen, dobro poučil o vseh možnostih in zahtevah. nedavnih člankov trdil, da so je glavni zvezni javni tožilec gverilska gilban;ja v Maleziji, na .menoval in nastavljal javne t0-jTajskem in v Burmij pa tudi na zilce v posameznih republikah, ppjpjnjh na široko priznana kot ker so ga morali ti poolujati. Se- y prvj vrsti nacionalistična, daj jih imenujejo republiške za- nato šele komunistična. .tonodaje in so Odgovorni tem. Izjava ministrstva ,za informa. Za primer potrebe je navedel cije Malezije pravi) da to prav dr. Marina slučaj satiričnega li- gotovo ne velja za Malezijo. sta v Nišu v Srbiji, ki je prine- «Komunisti v tej deželi niso biii sel zgodbo “Pismo”, v kateri si tekli petek je predsednik Nixon hiši za 389 oseb in zmanjšala obrazložil kongresnim vodni- stroške za 2 milijona. Napovedal kem, ki jih je povabil v Belo hi- je; da bo osobje v Beli hiši zni- ■ so, temelje proračunskega načr- žal z novimi ukrepi za na manj ta za leto 1973-1974. Predvideno kot polovico sedanjega, je, da bo imela zvezna vlada V glavnem predvideva novi skupno 258.7 bilijonov dohodkov zvezni proračunski načrt omeji-in preko 253 bilijonov izdatkov. | tev izdatkov za socialno skrb-Primenjkljaj je torej predviden' stvo, ki so v času Johnsonove na 12.7 bilijonov, nekako polovi-1 “velike družbe” izredno narast-co manj kot v tekočem prora-1 b. Tako bo opuščen “Urad za čunskem letu. | gospodarske priložnosti”, ki je Kongres je predsednik pozval, j vodil “vojno proti revščini”, naj odloči skupno vsoto izdat-j Kljub vsemu so kongresni vodke v v zveznem proračunu, kerlniki v glavnem izjavili, da edino na ta način je izdatke mo-! bodo podpirali predsednikov na-geče držati v meji in preprečiti! por zmanjševanja zveznih izdat-povišanje davkov, povečanje b- kov. Težava bo nemara v tem, brestne mere in seveda porast da se bodo težko zedinili z njim inflacije. On sam bo storil vse,iv tem, kje je izdatke mogoče kar je v njegovi moči, toda so- zmanjšati, delovanje Kongresa je bistveno. | -----o---- ve™ “ “ Slavni psšfar ni p^zadcvolien 2 dostavo višanje plač vojaškemu osobjm in inflacija, ki je povišala cene.Eliner T. KlafSen: Niti jaz pošte, nimam rad dostave ki sem jo deležen! WASHINGTON, D.C. — Pošt- je "na zvit in nesramen” način izdajaiL Celo Chin Peng (vod-privosci! Tita, pa lista niso usta- nik komunistične gverile v Mavih, ker je bila scoota in je bil lezij^ ni njkdar skušal trditi kaj urad republiškega javnega tožil- takega. Značaj Komunistične ca zaprt. Nepotreben vriše v Damasku Oskrbe narodne obrambe. V predlogu ni nobene pomoči za obnovo Vietnama po vojni. Pro- ic:cun je na spl,cono omejen po-ino poslovanje je res strašno za-vsod, očitno je, da so sestavljal-[nikrri0 L;|udje £e na sploxno; ci skušali; skupno vsoto izdatkov j prit0Žu;jej0) da hoče;jo vednoi omejiti do skrajnosti. boljše plače, pa vedno manj dela! Piedseinik je pozval kongres- jn je fega) ki bi ga naj vršili, 0-ne vodnike, naj podpro njegov pravljajo skrajno zanikrno. Vse; predlog omejitve izdatkov, ker govorjenje o izboljšanju poštne! le na ta način bo mogoče pre- organizacije in izboljšanju do-i prečiti .povišanj e sedanjih dav- £tave do3lej ni dalo veliko kori-kcv. Davkoplačevalci so že tako stj j partije v Maleziji se od izredne-! prizadeti, ker morajo plačevati rZcdnjid u je nek^o nvoščil| 'ga stanja (1848-1960) ni prav nič! t novim letom vilje prispevke g-jJU ie poslal pismo po redni spremenil. Je še vedno komuni-jza Social Security. pešti, drugo pa s konji iz Phila- ! Iz Clevelanda in okolice Seja— Klub slovenskih upokojencev v Euclidu ima sejo v četrtek, 1. feb. ob 2. popoldne v Slovenskem društvenem domu na Re-cher A ve. Po seji bodo okrepčila. Razprodaja— Danes se začne v Louis Majer trgovini s čevlji na 6410 St. Clair Avenue velika razprodaja čevljev. Trajala bo do 17. februarja. Jezero uničuje— Vodna raven v jezeru Erie je sedaj precej preko običajne, ker je bilo lani več padavin kot običajno. Kadar pritisne zahodni ali severni veter, buta vodovje v obalo in to hudo uničuje. Privatniki se že skozi leta prizadevajo za javno pomoč pri varovanju svoje zemlje ob jezeru, pa jo niso dobili. Sedaj bodo menda zastopniki vseh 10 okrajev v Ohiu vzdolž jezerske obale skupno posredovali za tako pomoč pri državni in zvezni vladi. V glavnem iz Minnesote V zadnjih 50 letih je prišlo okoli 80 /i železne rude v ZDA iz področja Mesabi v Minnesoti. Zadnje vesti nikdar drugačni, kot so se sami stična prvo in komunistična na V okviru varčevanja je pred- deIphie v Washington. Konjska ^ sednik Nixon poslal Kongresu pošta je pismo preje dostavila ^ JERUZALEM, Izr. — Izrael-; zadnje,” ugotavlja izjava male-ki častnik je v razgovoru o zijskega ministra, možnosti in nevarnosti vojne s1 Tudi na Tajskem in v Burmi lirijo dejal, da resnične nevar- ter na Filipinih nemara ni dosti rosti za vojno na tem področju‘ drugače. Res je vendar, da vse; hiši, ki niso več potrebni v seli, ker Sirijci ne predstavljajo levičarstvo in seveda vsa uradna danjem obsegu in obliki. To so robene nevarnosti, sami pa do- komunistična propaganda ozna- Urad za načrtovanje za stiske, iro vedo, da, če kaj resnega zač- čuje vsa ta gibanja za “narodno-lejo, da “smo mi lahko v 35 mi- svcbodilna” ne za “komunistič- rutah v Damasku, ne da bi oni no revolucionarna” nogli kaj storiti”. dosledno so. kar v predlog za reorganizacijo javne tako pok£zala re3 9krajno n.emo. uprave, v katerem je priporočil gcčo poštno dostayo y zadnji opustitev treh uradov v Beli tretjini 20_ stoletja) ko js člove_ ku uspelo poleteti na Luno in se od tam srečno vrniti. j Ko so zadnjič vprašali glavne-' ga poštarja Elmerja T. Klasse-' na, kakšni so izgledi za izboljša-stvari m vesolje. Ukinitev bo zmanj- nje; niso bm njegcyi od ri Urad za znanost in tehnologijo ter Narodni svet za aeronavtiko šala število uposlencev v Beli nič kaj prepričevalni. Poslušalci so si najbolj zapomnili njegovo pripombo: Niti jaz nimam rad j dostave pošte, ki sem jo deležen! V Kongresu se nekateri močno jeze, da oglaša in priporočaj pošta pošiljanje pisem po letal-J ski posti namesto po redni nrve-' ga razreda. Pismo po letalski! stane za ZDA 11 centov, po red-j ni prvega razreda pa 8 centov, j ZIMSKA LEPOTA NI VEDNO PRIJETNA — Na zgornji sliki vidimo prirodo v bleščeči zimski obleki, na spodnji pa velik tovornjak, ki je v snegu zapeljal s ceste v jarek in ga spravljajo nazaj na trdno pot. i^skva bo meh besedo WASHINGTON, D.C. — Diplomatski krogi tod opozarjajo na dejstvo, da sta v komisiji za nadziranje premirja v Vietnamu c d komunističnega bloka Poljska in Madžarska. V obeh teh državah ima Sovjetska zveza svoje vojaštvo in trden vpliv in — besedo. Če bi hotela torej Kitajska j kako vplivati na poslovanje ko-i misije, bo pri Poljakih in Madžarih težko kaj opravila. Morda bo poskušala kaj več zvedeti in posredovati preko Kanade in Indonezije, s katerima je v dosti sprejemljivih odnosih, četudi v Djakarti še niso pozabili kitajske podpore indonezijskim komunistom pri njihovem poskusu državnega udara septembra 1965. SAIGON, J. Viet. — Čeprav je bila ustavitev sovražnosti v Vietnamu uradno proglašena že pred dvemi dnevi in pol, bojevanje še ni prenehalo. Boji se vrše v raznih delih Južnega Vietnama, vendar na splošno v manjšem obsegu. Pravijo, da je vzrok temu poskus rdečih v zadnjih urah pred koncem vojne zavzeti čim več ozemlja in naselij. Vladne sile so rdeče nato od tam skušale in jih še vedno skušajo pregnati. Tako jim je uspelo zavarovati pokrajinsko glavno mesto Tay Ninh, ki bi ga radi rdeči proglasili za svoje glavno mesto. Mesto, ki šteje koli 100,000 prebivalcev in leži le 60 milj severozahodno od Saigona, je sedaj spet trdno v vladnih rokah. LOS ANGELES, Kalif. — Oblasti so prijele 77 let starega Armenca Gcrgena N. Yuui-kiana iz Santa Barbara in ga obtožile, da je umoril turškega konzula in njegovega pomočnika v Los Angelesu. Obtoženi je znan kot gospodarstvenik in pisec. Oba Turka je izvabil v svoj dom, kjer jima je obljubil ogled “stare turške slike”. Ko sta se vabilu odzvala, ju je ustrelil. Stari Armenec se naj bi bil maščeval za turške pomore Armencev leta 1915, ko so Turki pomorili tudi več članov njegove družine. Turki so tedaj pomorili na deset tisoče Armencev, v katerih so videli svoje verske in krvne sovražnike, tem tudi | RIM, It. — Laszlo Toth, madžarski emigrant, ki je poškodoval lani Michaelangelovo Pieta v cerkvi sv. Petra, je bil poslan za dve leti v umobolnico. Kazenski postopek proti njemu so ustavili. Pieta je bila pred Božičem obnovljena. WASHINGTON, D.C. — Prihodnji teden pride sem na uradni obisk jordanijski kralj Husein, ki bi rad pridobil predsednika Nixna za nov napor za pomiritev Srednjega vzhoda. /lllERIŠKA DOUOVBIV/I "" " IRUOa »XBEJkSSCICBCI l gSS____________i*-- i »o*»s!c1£t*iK»2£*«Mr nnriMMintwirjifiii 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Združene države: $18,00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec* ta Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 4jfjj^p83 No. 21 Tuesday, Jan. 30, 1973 Mir ali samo kratko premirje? II. Lyndon B. Johnson bi bil morda v Vietnamu s svojim vojaškim nastopom uspel, ko bi nastopil naglo z vso silo in takoj tudi neposredno proti samemu Severnemu Vietnamu, kjer je bilo središče in vodstvo sovražnika. Adm. Moorer je zadnjič odkrito in jasno povedal, da bi bil z vojaškega stališča to edino možen, učinkovit nastop, ki bi privedel do uspeha. Leta 1965 se v Washingtonu za tak “drzen” korak ni maral nihče odločiti, vsi so se še preživo spominjali, kako je ameriški pohod v Severni Koreji proti reki Jalu povzročil kitajski poseg v korejsko vojno, o kateri so v Washingtonu mislili, da je že zmagoslavno končana. Politični, pa tudi vojaški vodniki ZDA so torej v glavnem uporabili o-mejeno rabo oboroženih sil v upanju, da bo ta privedla do omejenega cilja, ustavitve hanojskega napada na južni Vietnam. Ko se je uspeh izmikal, je L. B. Johnson povečaval “pritisk” v vednem upanju, da bo s prihodnjim korakom uspel. Postopno povečavanje pritiska je dajalo rdečim možnost postopnega pripravljanja obrambe in novih sredstev v boju proti ameriškim oboroženim silam. Sovjetska zveza in Kitajska sta očitno in z vsemi sredstvi podpirali Hanoi Orožje in vse potrebščine so vozili tja po železnici, še več pa po morju. ZDA kljub svoji odločni premoči na morju in v zraku niso zaprle pristanišč in ne pretrgale zveze na kopnem. Niso hotele “izzivati” Kitajske in Sovjetske zveze. O-stale so v boju z eno roko privezano na hrbtu. Odločnejši v tem pogledu je bil šele Nixon, ki je lani v maju odredil miniranje pristanišč Severnega Vietnama. Poskusi rešiti spor s pogajanji niso uspeli. Johnsonovi pozivi in vabila no nateleli na gluha ušesa v Moskvi, Pekingu in v Hanoiu. Predsednik ZDA je upal, da se bo pomiril s Sovjetsko zvezo in je v to smer pripravil tla že na svojem srečanju s predsednikom sovjetske zveze Kosygi-nom v Glassboro 1967. Vsi upi na pomiritev z Moskvo in na izboljšanje odnosov z njo so šli po vodi, ko se je ta odločila za oborožen nastop proti Češkoslovaški republiki, kjer je Aleksander Dubček začel ustvarjati ‘komunizem s človeškim obrazom’. To sovjetsko nasilje je rodilo po svetu toliko nejevoljo in obsodb, da je bilo treba začasno vsako misel na zbližanje Washington-Moskva opustiti. Položaj na bojiščih Vietnama ni kazal na nobeno naglo odločitev, ko so se ZDA bližale novim predsedniškim volitvam 1968. Predsednik L. B. Johnson, ki je imel že dolgo težave s svojim srcem, je spoznal, da rešitve ni blizu in da postaja zanj služba predsednika ZDA pri takih razmerah pretežka. Tako se je odločil, da ne bo več kandidiral. Gen. Westmoreland je zadnji teden izjavil, da mu je L. B. Johnson še pred 31. marcem 1968 povedal, da je njegovo zdravje preslabo, da bi mogel tvegati še nova štiri leta v Beli hiši. Pri predsedniških volitvah 1968 je postalo vojskovanje v Vietnamu osrednje in odločilno vprašanje. Levičarske sile, ki so bile proti vojni, so uspele s svojo propagando prodreti v široke množice in dobiti za svoje stališče^dosti podpore. Postalo je očitno, da se je Amerika vojne v Vietnamu naveličala in hoče od tam. Republikanski predsedniški kandidat Richard Nixon je zmagal z večino volivnih mož,' ne pa tudi z večino glasov volivcev. To je oteževalo njegov položaj, ki je bil že tako kočljiv, ko niso imeli republikanci večine v nobeni zbornici Kongresa. Novi predsednik je upal, da bo dosegel konec vojskovanja v Vietnamu preko Moskve, kar je poskušal že njegov prednik. Kmalu je uvidel, da po tej poti ne bo prišel do u-speha. Ko je postalo očitno, da je prelom med Moskvo in Pekingom resničen in globok, je Nixon uporabil kitajsko iskanje stikov in se začel pogovarjati na tihem s Pekingom. Končno se je podal tja na obisk in obrazložil vodnikom komunistične Kitajske ameriške cilje v Indokini in v vsej jugovzhodni Aziji v taki meri in tako prepričljivo, da so v Pekingu izgubili strah pred politiko ZDA v tem delu sveta. Pomiritvi s Pekingom je sledila pomiritev z Moskvo. Obe komunistični sili sta hoteli izboljšati in razširiti svoje odnose z ZDA, pa se pri teh nista upali predaleč, ker sta se bali in se se vedno bojita očitkov in zamere v komunističnih državah in seveda tudi v “tretjem svetu”. Na tihem sta pritiskal: na Hanoi, naj vojno konča, ker škoduje njuni mednarodni politiki, pri tem pa nista ustavili pošiljanja o-rožja in drugih potrebščin v Severni Vietnam, kar bi edino moglo prisiliti Hanoi na kolena. V Hanoiu so čakali v upanju, da bo predsednik Nixon morda le klonil in se umaknil iz Južnega Vietnama neozi-raje se na posledice. Ko so se bližale predsedniške volitve lani in je bila Nixonova zmaga očitna, so uvideli, da je zdaj čas za pogajanja. V Parizu je prišlo naglo do sporazuma z zastopnikom Hanoia Le Due Thojem v pripričanju, da bo Saigon sporazum sprejel. V Saigonu so sporazum pregledali in premislili ter sporočili v Washington, da ni sprejemljiv, ker Južnemu Vietnamu ne nudi prave možnosti za ohranitev svobode in neodvisnosti. Nato so tudi v Washingtonu prišli do novih misli in skušali sporazum nekaj dopolniti v korist Saigona. Hanoi se je temu uprl. Nixon mu je šel mehčat trdo glavo in trmo z obnovo obsežnih letalskih napadov na področje Hanoi-Haifong. V Hanoiu so spoznali, da Nixon ne pozna šale, da je voljan tvegati tudi javne proteste in odpor za dosego svojih smofrov. Pot do sporazuma v Parizu je bila odprta. BESEDA IZ NARODA I i Pevci m plesalci Sfisfelfanska univerze bode prihodnje nedelje nastopili v Ohicagu Plesalca Folklorno-plesne skupine “France Marolt” CLEVELAND, O. — Akademski pevski zbor “Tone Tomšič” ja poslal našemu listu pismo s programom svojih nastopov v naši deželi in s prošnjo, da bi o njih obvestili naše rojake. Za prihodnjo nedeljo, 4. februarja, imajo napovedan nastop v Orchestra Hall, 220 S. Michigan Avenue, Chicago, pod pokroviteljstvom Podružnice Slov. ženske zveze v Chicagu, 111. Vstopnice so na razpolago v njenem uradu na 1937 W. Cermak Rd., po $3, $5, $6 in $7. Naslednji dan, 5. februarja, bodo nastopili na državni univerzi v Vincennes, Ind.. v torek, 6. februarja, v Terre Haute, Ind., v sredo, 7. februarja, pa v Limi, Ohio, v dvorani Concert Society. V petek, 9. februarja, bodo peli, v Museum v Detroitu, Mich., in v nedeljo, 11. februarja, v Clevelandu v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. * O svojem zboru in o plesni skupini “France Marolt” pišejo sami sledeče: AKADEMSKI PEVSKI ZBOR “TONE TOMŠIČ” — Leta 1926 narodnega heroja Toneta Tomšiča. Vodstvo je prevzel prof. Radovan Gobec. Pod njegovo roko je zbor pel deset let. V tem času je razen‘narodnih pel zlasti partizanske in revolucionarne pesmi. Kmalu pa je APZ “Tone Tomšič” postal tako reprezentativno izvajalsko telo, da so mu starejši in mlajši avtorji zaupali krstne izvedbe novih pesmi, ki zaradi modernih intonančnih in drugih značilnosti zahtevajo občutljive, tehnično pa visoko sposobne in zanesljive izvajalce. Po letu 1956 so zbor vodili še drugi priznani dirigenti in skladatelji: Jane Bole, Lojze Lebič in Igor Lovrič. Od leta 1965 je njegov dirigent Marko Munih. V letih po vojni so koncerti APZ “Tone Tomšič” prinesli približno 70 krstnih izvedb. Prav ta zbor je v Sloveniji znova vzbudil zanimanje za renesančno glasbo. Na svojih koncertih in turnejah je ponesel slovensko narodno in umetno pesem v vse pomembnejše domače kraje in evropska glasbena središča (Dunaj, Gorica, Trst, Pariz, London, Berlin, Varšava. Moskva, Vilnius). FOLKLORNO-PLESNA SKU- se je na ljubljanski univerzi u-i stanovil amaterski moški zbor,1 ki ga je vodil eden naj večjih slovenskih strokovnjakov za vo-! kalno glasbo in navdušen zbira-! lec folklornega zaklada, pokojni France Marolt. Zaradi zagnanega in sistematičnega dela se je Akademski zbor hitro povzpel v; sam vrh slovenske glasbene re-| produkcije. Začel je že prodirati J preko meja svoje domovine, ko j je njegovo delovanje pretrgala druga svetovna vojna. Takoj po vojni so študentje začutili praznino, ki je nastala na področju izvenštudijske dejavnosti in na področju naše slovenske zborovske kulture, zato| so leta 1946 ustanovili mešani: pevski zbor, ki je prevzel dedi-! ščino predvojnega Akademske-' ga zbora in si nadel ime njegovega med vojno padlega člana, PINA FRANCE MAROLT — Folklorno-plesno skupino študentov ljubljanske univerze je ustanovil 1. 1948 sedaj že pokojni etnomuzikolog France Marolt. Skupina je amaterska in so njeni uspehi sad nesebičnega in požrtvovalnega dela, ki temelji na ljubezni do ljudskega plesa in pesmi. Od ustanovitve pa do danes je nastopila v neštetih krajih domovine, razen tega v skoraj vseh evropskih državah in še v Združeni arabski republiki in Tunisu. Leta 1968 je bila skupina ob svoji 20-letnici odlikovana z Redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem. Čile vodi Čile je glavni izvoznik naravnih nitratov, ki jih porabljajo za umetno gnojilo. Za Slovensko šolo pri Sv. Udu so darovali CLEVELAND, O. — Kot vsako leto se je Slovenska šola pri Sv. Vidu tudi letos obrnila na svoje prijatelje, da ji pomagajo pri obdarovanju otrok ob priliki sv. Miklavža. Odziv je bil zopet zelo lep. Sledeči so se odzvali in se jim Slovenska šola iskreno zahvalju- je: Štajerski klub, Belokranjski klub, Slovenska pristava, St. Clair Savings, Viktor Kmetic, Pevski zbor Korotan, Matija Plečnik, Dramatsko društvo Lilija, M. Slak, optik, Triangle Cleaning, A. Spech, M.D., Joseph Nemanich, Sonja Toplak, DDS, Lawrence Ogrinc, MD, A-merican Mutual Life, Joseph Žele & Sons, Precision Grinding, Sušnik Norwood Appliance, Miha Sršen, Vincent Opaskar, DDS, Janez Ovsenik, Marko Sfiligoj, Melaher Men's Wear, Kol-lander Travel, Alojz Drobnič in Olga Mauser. M. Boh 'Fridl, msj ljubi, pojdiva’ KANSAS CITY, Kan. — Kdo ve, kolikokrat je naša draga sestra Bertranda Vimpolšek s temi besedami vabila Ženina, naj pride po njo, po katerem je tako dolgo hrepenela. Bila je naša naj starejša sestra. Triinosemdeset let ji je bilo, ko jo je Bog uslišal. Bila je vdana v voljo božjo in je potrpežljivo prenašala dolgo bolezen in hrepenenja po nebesih ji ne moremo šteti v zlo, saj smo vsi ustvarjeni za srečno večnost v raju. 19. januar je bil dan, ko je Ženin uslišal svojo nevesto in jo odvedel s seboj — a naš griček Assisi je objela žalost. Z vsako umrlo sestro se naše število manjša. Da bi nam rajna s. Bertranda izprosila poklicev! Sestra Bertranda se je rodila '3. marca 1890 v Podsredi, Slovenija. 22-letna je odšla v samostan šolskih sester v Mariboru. 15. avg. 1913 je prejela redovno obleko. Večnih obljub ni mogla z drugimi narediti, ker je bila jetična. Večno zvestobo je torej mogla obljubiti Bogu 24. avg. 1920 na Kamnici, kjer so imele naše sestre Dom ;za jetične. O-zdravela je popolnoma in leta 1921 je z našo skupino prišla v Ameriko. Takoj se je privadila svojemu okolju. Šolarila je in se obenem šolala na De Paul v Chicagu, kjer je tudi prejela svoj B. A. degree. Večkrat je morala “mu-fati” — kot moramo vse. Bila je v teku let predstojnica v šoli sv. Nikolaja v Pittsburghu in pri Sv. Juriju v So. Chicagu. Veliko let je učila v Gary, Indiana, v šoli sv. Jožefa-Delavca. Od tam se je preselila v pokoj v naš provincialni dom v Lemontu, kjer je potem dolga leta čakala božjega klica. Bila je bolna na srcu. Večkrat smo mislili, zdaj jo bomo pa res izgubili, a si je vedno opomogla. Bog je pač hotel, naj ima tu svoje vice in naj si obenem s trpljenjem lepša nebeško krono. Sestra Bertranda je bila tih. miren značaj. Svojo dolžnost je zvesto vršila. V zadeve drugih se ni vtikala. Ljubila je sose-stre in učence in bila velika prijateljica knjige. Še k rekreaciji je prinesla kako revijo ali' zanimivo knjigo. In nabožne knjige so ji potem tudi krajšale marsikatero samotno uro v njeni dolgi bolezni. K večnemu počitku so jo položili 22. jan. na pokopališču sv. Alfonza v Lemontu, kjer imamo šolske sestre svojo “loto”. Tam čakajo vstajenja vse naše sestre, ki so umrle v Ameriki — razen štirih, ki so umrle v Kansas Cityju in še takrat nismo imele svojega prostora na pokopališču. Naj s. Bertranda in vse naše, ki so odšle pred nami, počivajo v Sestro priporočimo v mobtev. s. M. Lavoslava Zimske misli miru in naj jim sveti večna luč! venskih upokojencev”. V Ameriški Domovini sem pred kratkim bral, da ima ta “Federacija” včlanjenih 14 klubov s 2535 člani v vseh večjih krajih Amerike. Federacija je v verskem in MILWAUKEE, Wte. - Zim- Petičnem prepričanju nepri- ski meseci januar, februar in pol «"?»**•, P? V marca prinašajo starejšim iju-j ^ . x. :. _ ^ dem polno sivine in malodušja. Zima s snežnim razkošjem in nevarno gladino ledu je ustvarjena v veselje in užitek otrokom in mladim ljudem. Toda kot je bilo včasih, tako je še danes, da ni vsakemu dano, da bi se naužil zimske sladkosti, da bi si privoščil hotele blizu smu-ških terenov in smuških skakal- j on^ „ eac^: Za tiste, ki živijo v tem kraju in ki se poznajo med seboj, verjamem, da je družabnost in tovarištvo prav dobro. Za nepoznane upokojence bi bila mogoče samota dolga kot večnost. Radi teh prilik sem že leto dni član “American Association of Retired Persons” s sedežem v Kalifornija, in s n-c . | podružnico v Milwaukeeju. Do- h Pred mnogimi leti sem doživ- bivam razne reviJe’ naPotke za Ijal te zimske čare v naših g0-PotovaWa> zdravstvene nasvete, zdovih in planinah. Prepričan ’ ceneJse gledališke in koncertne sem, da smo mi takrat v pastir-; Prireditve- V tukajšnjem Domu skih lesenih kočah z žganci, p0_ upokojencev sem naletel na čla-lento in raznimi konzervami ter ne’ 30 zel0 družabni in pri-smehom bili prav tako deležni lateljsko razpoloženi in te sprej-smučanja in zimske radosti kot m da ko vsak četrti otrok ta-zdravega človeka so okrogla in! keSa zakona bolan. Polovica ta-sluzasta, zato se z lahkoto pre- otrok umrje do starosti 20 takajo po najmanjših žilicah in star°st 40 let pa doživi le donašajo kisik v vse dele telesa, podolgovata, srpasta telesca se pa ustavljajo v žilicah kakor veje in drevje v narastlem potoku. To povzroča pomanjkanje kisika v zajezenem delu telesa in hude bolečine. Zajezitev žilic v možganih lahko povzroči možgansko kap ali duševno zaostalost, srpasta telesca v očeh vodijo v slepoto, v udih do ohromelosti, v srcu pa do srčne kapi. Ker se telo brani proti tej bolezni, uničuje pokvarjena rdeča malokdo. Kongres je lani odobril 115 milijonov dolarjev za raziskovanje te bolezni, a denar še ni bil nakazan. Senator John V. Tun-ney iz Kalifornije, ki je sopred-lagal zakonski predlog, je rekel, da bi se to zgodilo že davno, ko bi bili v nevarnosti beli ljudje. -----o------ Več za pokritje HOUSTON, Tex. — Za po- telesca hitreje, kakor jib clove- Lie in njegovi produkti, so ] ški organizem more proizvajati. | rabiR dosti več zemlje, kot Tako nastane malokrvnost, ki 1° pri polaganju tčh vodov navadno vodi v smrt. j kopali. t-Sf... fV *'<'* HANADSH4 DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Eni podirajo, drugi gradijo V slovenskem emigrantskem lazaristov g. Janez Kopač C.M. časopisju — zlasti v tistem, ki; Uspeh tega večera je presene-je resnično slovensko — često: til vse. Bil je v tem, da so bili beremo o raznih nabiralnih ak- ^ mnogi deležni poštene zabave in cijah, ki jih rojaki organizirajo1 je pri vsem tem ostalo še $1,600 v pomoč najrazličnejšim dobro-' čistega za novo cerkev v Žužem-delnim ciljem. Nabrana pomoč berku. Nekaj več kot za vogelni gre v raznovrstne dobre namene: za misijone, za slovenske bogoslovce, za popravilo božjih hramov, za žrtve velikih nesreč, za zidavo novih cerkva in v podobne svrhe. Če izvzamemo pomoč slovenskim misijonarjem, gre največ pomoči za popravilo lo so šole, vzgoja mladine. Nad 5000 jih je letos v naši oskrbi.” In če darilo Slovencev pomaga bo šel izkupiček za novo cerkev pri tem delUj ali ni v tej akciji v Sloveniji. Večer je začel s po-1 veličina, veličina, ki slovenske-’ state Department je lani ol zdravom in molitvijo superior!mu drevesu dovaja življenjskih tobra poveril The Rand Corpc sokov. S. K. Pirc tudi pove, da ration nalogo, da s svojimi poli je mladina po večini nepokvar- Učnimi, gospodarskimi in druž jena in sprejemljiva za vse do- benimi strokovnjaki preštudira bro. Česa podobnega o sloven- razmere in nadaljni razvoj v Tiski mladini trenutno ne moremo tovi Jugoslaviji in mu čim bolj reči, a pomoč mladini na Taj- zgoščeno študijo izroči v naj-skem je in mora biti upanje slo- krajšem času. Strokov njaki venske bodočnosti. In skok v Zambijo k očetu Jo-j Narodni problemi in bodočnost Jugoslavije po sodbi žludije The Rand Corporation kamen bo že! drugi gradijo. Eni so podirali, P. M. Kako gospodari župnija Sredi januarja je izšlo finanč- m za zidavo cerkva tako domajno Poročil° za žu’Pnij° Marije v Sloveniji kot med Slovenci v Po™gaj. Natisnjeno je bilo v emigraciji. Veliko škode je na-1 “Oznanilih”. Finančno stanje na redil rdeči revolucijonar doma'koRCU leta 1972 je sicer kazal° med vojno. Ruševine cerkva, po.; Primanjkljaj, a je bilo vendar Rand Corporation so to storili s pomočjo virov, ki so jih imeli na žetu Kokalj. Tudi on je dobil da- razPolag° v ustanovi sami, delo-rilo za Božič od rojakov iz To- ma Pa 50 svoie strokovnjake po-rcnta. Razdelil ga je: darilo slali tudi v Jugoslavijo, kjer so srebrnomašniku domačinu, po-'810?111 v stik z raznimi plastmi moč ubožnemu fantu, da bo prebivalstva, plačal svojo šolo, in revni dru- žini s številnimi otroki za priboljšek. Tudi tukaj sta na delu Rezultat je bila temeljita, močno zgoščena, 74 strani obsegajoča študija pod zgornjim na- slovenski razum in slovensko slovom, ki jo je, Rand Corpora- preteklo leto v denarnem pogledu nekoliko boljše kot leto 1971. Vseh dohodkov, ki so jih pri- škodovane hiše božje in zaplenjena cerkvena poslopja še danes govorijo o tem divjanju. Tisti, ki je kriv, še ni prišel do spo- nesle ncdcliske in Pravične naganja, da bi škodo popravil in birke’ krsti’ Poroke’ P0šrebi’ vrnil ugrabljeno imovino. Zato sveže’ °Slasi’ dv°rana in njene se dobro ljudstvo od doma obra- prireditve, so znašali $45,524, to ea na sinove in hčere, ki so si tialeč od doma postavili svoje svobodne naselbine in se uveljavili bolj, kot je kdo pričakoval, je deber tisočak več kot v letu 1971. Nekako isto sliko kažejo stroški. Med nje štejemo vzdrževa- zelo velika postavka: odplačer vanje dolga ($8000). Vse to znese $45,745, dobrih $1,600 več kot v prejšnjem letu. Statistike torej govorijo, da župnija raste v da bi pomagali pozidati cerkve- ni° cerkve in župnišča, plače in ruševine, škoda, da ni nobe- P^3™’ °Prema m davki ter ;ne statistike, ki bi povedala, ko-tiko so ti dobri ljudje že prispe-yali samo za popravila, za vzdrževanje in za gradnjo slovenskih cerkva, bodisi na tujem, bodisi v Sloveniji. In ti dobri ljud- vsaj v svoiih vidnih Postavkah, le so bivši protikomunistični be- S° pa se dru§e Postavke, ki so šunci. Samo na severno-ameri- za zdrav razv0J župnijske skupnem kontinentu imajo številke nostl zel° važne’ pa ° niih ni P0' ieh dobrih ljudi milijonski zna- rOC11 ne statističnih zapiskov, čaj. j Drugo nedeljo v januarju je V dobre namene, zlasti za cer-! priŠel v župnijo ,slownski ŽUP' kveno-verske potrebe slovenski nik iz Hamiltona §• Ivan Dobr-ijudje radi darujejo. Važno je sek‘ Odbor Zveze kat mož ga je da jim je potreba noznana, da naPr0311 za Predavanje o vzgoji z mladine. Za predavanje se je te- Je potreba poznana, Jim je blizu in da ake zveze To zveze so imajo z njo zveze. Te zveze so lahko meljit() PripraviI’ a tistih- ki bi Samo hvaležen spmin preteklo- pm Predavanie moglo pomagati, 8ti ali pa vidna nuja sedanjosti. “ bil° veliko- Za izgradnj° ka- Pri še teh nabirkah je pa važen en element. Imenuje se za-uPanje do tistega, ki se obrača toiiške miselnosti v današnjih zmedenih časih je pa v župniji srce za vsestranski dvig sočlo- tion razdelila naslednja poglav-veka. Ja: Isto ve povedati g. France L Narodni problem je velik Buh na Madagaskarju: “Mi du- sko'k v industrializacijo: 1944-51; hovniki skoraj vse, kar nam j 2. Uradni jugoslovanski nacio-pošljete, damo v gradnje in za nalizem: 1951-1960; reveže, zlasti za popravilo hiš Sklep o tržnem gospodar-revnih gobavcev.” stvu: 1965-1966; Tudi sestra Elizabeta iz Južne 4' Poskus s skupnostjo naro-Afrike govori o tem, da je za dov: 1980-1970; sklep šolskega leta bilo čez 300 5' Ustavni amandmaji 1971; otrok srečnih, ker je vsak dobil 6‘ KaJ d°kazuje javno mne-kaj malega. Pravi: “Danes smo nJe; razdelili hrano za 90 najubož-j 7- Sredobežne sile; nejših družin: moko, sladkor. ^ 8- Tri perspektive. kavo, čaj, grah. .. Navadno žive Pu objavljamo skoro v celoti ob koruznem močniku in ob ne- “Povzetek, sklepe in izglede za vzhajanem kruhu, ki je pečen v bodočnost” te študije, ki jo Rand pepelu.” Tudi njej je darilo ro- Corporation objavlja na začetku jakov pomagalo deliti te dobro- dokumenta. Posebej opozarjamo te. i na zanimiv, v mnogočem nov po- v ' gled na sedanjo jpgoslovansko Ko človek prebira ta poročila, | državo, na severno razvito in vidi, kako po svetu raste sloven- južno razvijajočo se Jugoslavijo, ski vpliv in kako si narod s temi deli krščanskega človekoljubja nabira moči za bodočnost. Mis. por. fCanalšans že v WMmwm SAIGON, J. Viet. — Prva skupina Kanadčanov, ki bodo nadzirali v okviru Mednarodne 2a Pomoč, in ki bo nabrane da- smisiu Prinesel poživljenja, da r°ve upravljal, če tega zaupa- bo ljudl za6el° zeJati po duhov- premalo smisla. Kdo ji bo v tem1 komisije izvedbo dogovora o končanju vojskovanja v Vietna- ■pjs ni, odziva ni ali je pa pre-^pjhen. Vse prošnje, pozivi in ne pomagajo.' je namreč široka dvo-Srnerna cesta, škoda je, da to nih dobrinah? dokazovanja nič Zaupanje mu, je prispela sem v nedeljo v kanadskem letalu Boeing 707 letalskih sil. Skupno je priletelo sem 145 Kanadčanov, civilistov in vojakov. Na letališču v Montrealu, kjer so odleteli, sta se od njih poslovila go v. general Roland Michener in obrambni minister James Richardson. ,,.v # pj.uu.is.uiiium- velcni emigraciji. Zato ni Čudno, ki „ta ne more zaupati ljudem, ta ne so ideale te in take emigraci- a i opustili, ali zatajili, ali za-0 ° Cabv ap celo izdali. Komur ^ 6 mučenik ni vzor, ta naj se ^e čudi, če mu “sinovi” niso vda- Se .obrota slovenskega človeka Vp 2ope^ izkazala te dni v slo-^ ns em Torontu. V teku je ak-ke& Za ^kiranje denarja za cer-'p)oV y Žužemberku v Sloveniji, m Je brezbožna vihra j revolucijo. Nekateri bivši ie cerkve so že v polet-st ar na tihem nabrali nekaj a o v. V mesecu januarju pa cb SG 0ddo^iii za akcijo večjega naS!ga’ z bratom Cirilom CM v eelu so pripravili cel banket A.v ^ Veni ^vorani Manning „ .e‘ Pri cerkvi Marije Poma-J- Banket je bil 13. januarja in sPe?ad Vse Pričakovanje lepo u-jet vla se Je čredno pri-2U^.a druzba iz obeh slovenskih bo zavisela od pogojev in izpolnitve teh, ki jih je Kanada stavila že preje. Kanada je imela slabe skušnje s prejšnjo nadzorno komisijo za Indokino, pa tu- Velika družina v majhnem svetu Cest ------ o-, — — Svet je postal majhen. Vsak- takr° Uporab^aj° nekateri samo dan ji stiki med narodi in konti- biiori kadar 80 V Stiski in ra'|nenti 30 zmanjšali njegove raz-bedr e^arne Pomoči, sicer pa j dalje. Ljudje smo si bolj blizu.. ti° druga pota. To se dogaja'Na drugi strani je pa majhen | Zunanji minister Mitchell e vsem politični protikomuni- narod, kot smo Slovenci, postal Sharp je dejal, da bodo Kanad- velik po svojem vplivu, ki ga čani ostali v Vietnamu vsaj 60 ima pri oblikovanju sveta. Mo-idni' Njihova udeležba kasneje goče se to bere preveč napihnjeno, pa vendar ni narekoval gornjih besed napuh. Samo kratek sprehod z Japonske preko Tajske na Madagaskar v Zambijo in Južno Afriko mora človeka navdati s ponosom ali vsaj s sladko zavestjo. lam na Japonskem živi in deluje jezuitski pater V. Kos. Na univerzi oblikuje mlade študente, v prostem času pa lajša telesno in duševno bedo v predmestju. Za dar, ki ga je prejel, da bi kak revež na Japonskem Praznoval, morda prvič, Novo leto z veselim srcem, je odgovo-Nl: “Dar sem izročil ubogi družini enajst otrok, s pohabljeno materjo in z očetom dninarjem. Da bi videli njihove obraze; koliko sreče! Sprva niso mogli verjeti, da nekdo v daljnem svetu, ki mu niti ne vedo imena, zuPnii p • ~. -------- njim ubogim nekrščanskim Ja-| x-rčiz,eii vu^ ueia najvecji zadovnT-S° nad VSe pCncem’b°če napraviti radostno pot. Tisti, ki najmanj vedo, tim, saj so dobili vseea. Novo leto največji -—„_i-:! ,, ________ kar da bo v, njenem bodočem, tudi političnem razvoju igralo po mnenju strokovnjakov važno vlogo. Glavni problem Jugoslavije dandanes je ohraniti enotnost države nasproti naraščajoči politični in gospodarski diferenciaciji. Mnogonarodna k o m unistična partija se je leta 1944 povzpela na oblast v Jugoslaviji s sanjavim načrtom o utrditvi po svoje zamišljene jugoslovanske narodne zavesti v različnih slovanskih narodih, nad katerimi je zavladala. Toda nujnost razrešitve partijske baze z ljudsko podporo po njenem izgonu iz Komin-forma leta 1948 je povzročila o-braten proces: namesto da bi prebivalstvo razvilo jugoslovansko narodno zavest, se je vladajoča partija de facto razbila v vrsto republiških partij z ločenimi nacionalnimi orientacijami, tako da so od tedaj naprej državo vladala med seboj se pogajajoča republiška vodstva, ki jim je Tito služil kot neobhodno potrebno centralno oporišče. V prvih letih po 1960 je bil partij- di s sličnimi nalogami drugod ski deal jugoslovanske narodne po svetu, zato je postala pre- države uradno nadomeščen z Vldna- i doktrino o jugoslovanski “skup- Na čelu kanadskega zastop- nesti narodov”, stva v Vietnamu je Michel Gau-von, bivši kanadski poslanik v Grčiji. Njegov glavni vojaški svetovalec je maj. gen. Duncan| Pokrajinske razlike v vseh o-A. McAlpine, pomočnik namest-i bIikah razvoja so v veliki meri SEVERNA IN JUŽNA JUGOSLAVIJA nika vojnega ministra. Oba sta skušena v takem poslu, ker sta bila že v podobnih položajih in nalogah. Gauvin je bil v Indo-kini, Kongu in v Dominikanski republiki, McAlpine je bil z Združenimi naredi na Cipru/ DROBTINICE Prazen voz dela naj večji ro- dobili vsega, večeru prileže: priw eferJ°’ zdravq kapljico, -d jjugmjmo na m/Lj6-Sk° srečanie, poskočne'venska uršulinka kaf se takemu d°bro vi Novo leto, praznik.” japonski'najglasnejši v ru. vsakem razgovo- Pa poglejmo na Tajsko. Slo-rneiod"” ~ —j-, pu^očne vensk na .J6’ prti'a2no Postrežbo, vse Pirc je dobila darilo, slovensko' toliko s. Ksaverija En sam bedak lahko postavi vprašanj, da mu jih pa Povp7 T 11 UODUa uaruo, slovensko toiiKo vprašanj, da mu jih ne n°stio • an° s. slovensko domač- darilo. Ona se vsa posveča vzgo- more deset modrijanov odgovo-ln s PNjetno zavestjo, da ji mladine. “Naše najvažnejše de-^riti, trdi kitajski rek. doprinesle k težnji po konfederaciji. Iz stališča razvoja obstajata dve Jugoslaviji, ki ju loči črta, ki • med njima teče tako južno od Donave in njenega pritoka Save. Prestolnica Beograd še spada na sever. Severni del Jugoslavije ima lahek dostop na tržišča Zahodne Evrope, ima večino komunistične mreže- v državi, večino industrije in je njena žitnica, življenjska raven severne Jugoslavije je podobna tisti v Avstriji ali severni Italiji. Južni del Jugoslavije pa je odrezan od ostalega sveta z golimi gorskimi verigami, je na splošno reven v naravnih virih, na nizki stopnji izobrazbe m izku- Zahodne Evrope) šenj, a ima visok odstotek rojstev. Življenjska raven južne Jugoslavije je podobna tisti v Albaniji, Grčiji in južni Italiji. Tako obstajata druga ob drugi: razvita Jugoslavija in razvijajoče se Jugslavija, dasi nista ločeni med seboj po narodnostnih mejah: nasprotno, v obeh živijo Hrvati in Srbi. INDUSTRIALIZACIJA JUGA NA RAČUN SEVERA Od začetka svoje oblasti je komunistična partija hotela podpirati industrializacijo juga na račun severa. Za to sta partiji služili centralno planiranje gospodarstva in njena diktatura. Severnjaki so počasi začeli čutiti, da so podvrženi splošnemu in sistematičnemu izkoriščanju in so, ko se je partija razbila na republike, napeli vse sile, da se je centralni planski stroj razblinil in se na njegovem mestu razvil tako imenovani tržni so cializem. Javno je bil ožigosan kot nesmiseln načrt za industri-alizacijo juga, naravna industrijska superiornost severa pa javno poudarjena. Danes, ko Titov odhod iz javnega življenja ni več daleč, si severnjaki hočejo zagotoviti gotove institucionalne garancij e. Hočejo zavreči na smetišče federalni sistem, ker bi jim, poleg drugega, reprezentativni parlament mogel vzeti novo pridobljene svoboščine. Severnjaki so že itak v manjšini in z ozirom na veliko razliko v naravnem porastu med severom in jugom se bo ta manjšina še povečala. TRŽNI SOCALIZEM IN PRESELJEVANJE Južnjaki pa stojijo pred razvojnim problemom, za čigar rešitev nimajo moči. Prepričani so, da so bili oropani svojih socialističnih pravic, pravice uporabljati državno oblast za izmotati se iz gospodarske zaostalosti. Tržna rešitev bo seveda zahtevala veliko časa in ni nikakor tako spektakularna: pošto pna redistribucija prebivalstva, ki naJ bolj odgovarja naravnim virom in infrastukturi, se pravi, nadaljna urbanizacija severa z emigranti z juga. V gotovi meri se taka redistribucija že vrši. Črnogorci in južni Srbi se premikajo proti prestolniškemu Beogradu in Vojvodini, medtem ko se Hrvati iz Dalmacije in Bosne premikajo proti hrvaški Slavoniji in Vojvodini. Toda doslej preseljevanje ni mednarodno in tudi ne prizadeva najbolj napredne in najsevernejše republike Slovenije, niti ni imelo večjega učinka na razmere na jugu. GOSPODARSTVO V VELIKIH TEŽAVAH l a migratorni neuspeh ima seveda svoje etnične vzroke, toda dejstvo, da stotisoči Hrvatov in Slovencev migrirajo v države Skupnega evropskega trga za boljšim zaslužkom dokazuje, da bi vsaka stopnja gospodarske prospericete zadostovala za premagan j e etničnih razlik. Kljub naporom njenih reformatorjev se' jugoslovansko gospodarstvo nahaja v velikih težavah. Jugoslovanska valuta še ni v celoti konvertibilna. Veliko neekonomskih tovaren, podpiranih iz et-nično-geografskih in političnih razlogov, še naprej dela, ker se jih oblast boji zapreti. Jugoslovanska industrija še ne tekmuje z zahodnimi tržišči, tako da ima država velik deficit na tekočem računu. Jugoslovansko gospodarstvo nujno potrebuje še večje integracije z zahodnimi trgi, s pomočjo še večjega pritoka tujega kapitala. To bo izboljšalo produktivnost (trenutno dosega komaj tretjino produktivnosti in povečalo stopnjo specializacije. Kot komunistična država je Jugoslavija sicer edinstvena v vabljenju tujega kapitala z Zahoda, toda vsi napori so uničeni z omejitvami njene doktrine in politično negotovostjo izvirajočo iz nedavnih reform. NOTRANJE IN ZUNANJE NEVARNOSTI Prehod iz federacije v konfederacijo ni brez nevarnosti. Južnjaki, zlasti Srbi in Črnogorci, dominiraj o častniški kader Ljudske armade in poskus levičarskega puča ne more biti izključen. Strah pred takim poskusom se kaže v zahtevi severnjakov za kontroliranje lastnih vojaških sil v posameznih republikah, tako da lahko grožnjo vojaškega udara paralizirajo z g r o ž n j o državljanske vojne. Prav tako ni izključeno, da ne bi v kritičnem trenutku južnjaški ekstremisti povabili Sovjetsko zvezo na vojaško intervencijo v smislu Brežnjeve doktrine in ker da so dosežki socializma v nevarnosti. KONFEDERACIJA SAMA NI DOVOLJ Zaključek te študije je, da obstojajo možnosti za uspešen prehod v konfederacijo, zlasti, če bi se ta izvršila še v času, ko Tito še ostaja politično aktiven. Sovjetski vojaški pritisk bo več koristil v tej smeri, kakor pa narobe. Nič ne bo bolj združevalo jugoslovanskih narodov kakor strah pred sovjetsko invazijo. Drug važnejši problem je, ali bo konferedirana Jugoslavija dolgo obstala. Ali bo mogla npr. ohraniti enotnost trga nasproti antarktičnemu nacionalizmu v razmerah, ko vsaka republika zahteva svoje lastne olajšave v pristaniščih, svojo lastno železno industrijo in svoje lastne avtomobilske tovarne? S svojim množičnim predsedništvom in s svojim od republike dominira-nim parlamentom, ali bo konfederacija zmožna dosegati in izvajati vse tiste vse-jugoslovan-ske odločitve, brez katerih skupnih interesov njenih narodov ne bo mogoče razvijati in ščititi? Sedanje tendence kažejo na negativen odgovor na ta vprašanja v dogledni bodočnosti. Če naj Jugoslavija obstane kot država, potem bodo morali njeni narodi spoznati, da, v modernem svetu, konfederalna vlada sama ni dovolj. s. S. Avstrija na prvem mestu Mednarodni delavski urad je ugotovil, da je Avstrija v pogledu socialnih ustanov na prvem mestu na vsem svetu. Avstrijske državne socialne ustanove razpolagajo z 18.5% skupnega narodnega dohodka; slede jim zapadnonemške s 17.4%, češke s 17%, nizozemske s 16.7%, Šved- CLEVELAND, ČT Male Help Wanted WANTED Young man for shipping and receiving department. Must speak good English. Very good opportunity. Apply in person. ADVANCE PLATING CO. 1530 E. 40 St. _________ (22) Help Wanted — Male CUSTODIAL WORKERS Night shift openings for experienced custodial workers. Heavy building cleaning, including floors, furniture and washrooms. One year of experience in professional cleaning required. Salary 2.83 per hour, plus an excellent University — naid fringe benefits program. Phone the personnel office to arrange an interview. — 687-3636. CLEVELAND STATE UNIV. an equal opportunity employer Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (35) ske s 16.5%, italijanske s 16.2%, francoske s 15.6%, angleške z 12.6%, kanadske z 9.6%, švicarske z 8.9%, ameriške s 7.2%, japonske s 6% in mehiške z 2.9%. Jugoslavija v poročilu ni omenjena. CLEVELAND, O. Help Wanted — Female Ženska dobi delo za pomoč v kuhinji ali za natakarico v slovenski gostilni. Kličite IV 6-0059 po 5. uri. ______________________ (23) CLEANING WOMAN To work 4 hrs. a day, three days a week, cleaning factory office etc. Off E. 70 St. & St. Clair. Call 361-6264 (23) Female Help Wanted for factory work. Will train for position. Must want steady job. Standard Craft Industries 4815 Superior Ave. _____ (23) MALI OGLASI FOR SALE — BY OWNER 2 bedroom honeymoon or retirement home, enclosed porch, full basement, convenient to everything in Euclid. Call 486-9435 _______________________ (23) Stanovanje oddajo 4-sobno stanovanje oddajo v senklerski slovenski okolici paru ali posamezniku. Na novo dekorirano. Kličite po 5. popoldne 731-9431. ___________________(21) V Najemi oddamo lepo 3-sobno stanovanje z porčom osebi ali zakoncem srednje starosti. 18903 Kildeer Ave. 481-9023 ____________________ -(21) MOHICAN Ave. blizu E. 200 St. .Colonial, aluminijasta obita dvojna garaža, polna klet, na novo dekorirana, Jako čista, v spodnjih tridesetih. Russell Development novi domovi Zidana ranch hiša, 3 spalnice, dvojna priključena garaža. Več ranch hiš, na različnih ravnih in Colonial hiše. Odprto v soboto in nedeljo od 2 do 6. Pridite pogledat! Willowick—Bayridge Blvd. 2 novi ranch hiši, alum. 3 spalnice, klet. $29,100 in $30,600. Eastlake Nova ranch hiša, z aluminijem obita, srednja veža, 3 spalnice, IVz kopalnica, podstava 28x44, klet. $31,500. Eno leto stara zidana hiša, dvojna priključena garaža. $34,500. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 ________________________(24) For Rent E. 156 St. off Lk. Shore—Mod. 1 bedroom, all electric kitchen, carpeting air cond. 944-3283. ________________________-(24) NAPRODAJ komercialno zemljišče, čez 200 čevljev dolgo ob E. 185 St. v Clevelandu, v slovenski naselbini od treh lastnikov v skupini. Samo resni interesenti kličite od 5. do 8. zvečer na tel. 486-6540 _________________________(30) FOR SALE Nottingham Colonial. 3 bedrooms, aluminum siding. Move-in condition. Call for details. GEORGE KNAUS REALTY 819 E. 185th St. 481-9300 FREE RENT Free rent — Nice 4 room apartment in Euclid for good English-speaking Slovenian married couple or single lady who will help downstairs and care for 2 children after school and during summer vacation. Free rent also includes free heat and garage. Close to St. Christines Parish. Call 731-8616, after 7-531-8263. JO Boleslav Praš: STRAŽA “Zdi se mi, fant, da te je nek-, uide.” do po obrazu udaril? ... In go- j Tlačil je pipo in zopet začel tovo kake trikrat.. “Jaz sem mu že pokazal, je odvrnil Andrejček s temnim pogledom. Mati je bila tedaj v veži, torej ni takoj slišala razgovora. Oče pa tudi ni hitel z vprašanji, ker je' ravno zamašeno cev. vrtal z žico. Šele ko je predrl cev, je vprašal dalje: “Kdo te je pa tako počastil?” “Tisti konjederec Herman,” je zagodrnjal Andrejček, zmajavši z lopaticami, kakor bi ga kaj srbelo. “Tisti Karnerjev?” je vprašal oče. “Da, tisti.” razmišljati o zločincih, ključavnicah in zapahih. Toda drugi dan, ravno opoldne, so prilipred Polževo bajto Fric Hamer, njegov brat Viljem in hlapec. Herman, ki je imel glavo tako obvezano s cunjami, da se je videlo komaj eno oko. Vsi trije so se ustavili na cesti, Fric je pa začel vpiti na Ovčarja: “Hej, ti tam!... Povej gospodarju, da naj pride vun.” Polž je slišal krik in stekel pred vrata, v naglici zapenjaje po poti pas okrog srajce. “Kaj hočete?” “Tožit gremo tega ubijavca,” Kaj si pa delal pri Hamerju, je kriQai Fric, razsrjen. “O! le ko ti je prepovedano tja hoditi?” “Tako sem pogledal k učiteljevem skozi okno,” je odvrnil fant ves zardel in takoj hitro dodal: “To nemško seme je priletelo iz kuhinje in se zadrlo: “Kaj pa gledaš v hišo, zločinec?” “Kaj sem ti ukradel?” pravim jaz. “Še nič,” pravi on, “toda gotovo misliš krasti.” Potem pa zavpije: “Boš šel strani, če ne, ti dam po zobeh!” Jaz pa pravim: “Pa poskusi!” On: “Sem že poskusil.” Jaz pa: ‘Morda poskusiš še enkrat?” On pa: “Tu imaš še enkrat” ...” “Uren Nemec!” je zagodrnjal Polž. “Pa mu nisi ti nič naredil?” ; “Kaj naj bi mu bil naredil?”! se je razjezil Andrejček. “Zgra-j bil sem poleno in ga oplazil či- | sto malo po glavi... Morda dvakrat, no — naj bo trikrat. Ta podlež se ti je pa takoj zgrudil na tla in se onesvestil. poglej, kako je poškodoval Hermana ... Tu imam zdravniško izpričevalo, da so rane nevarne,” je dejal, kazaje kmetu polo po-pirja. “Sedel bo v ječi, ta vaš Andrejček...” “Učiteljevi se je hotel prisliniti!... Za mrežo se bo slinil! ...” je ječal nerazločno Herman, kajti imel je usta kar dvakrat prevezana. Polž se je malo prestrašil. “Sram naj vas bo,” je dejal, “ko hodite za take neumnosti k sodišču; saj je tudi Herman udaril fanta dvakrat po obrazu, pa nam še na misel ne pride, da bi šli tožit...” “Aha! dal sem mu .jih, prav ...” je jecljal Herman. “Toda kje se mu pa kaj pozna? ... Kje so sledovi krvi?... kje zdravniško izpričevalo? ...” “Poštenjaki ste,” je dejal Polž. “Ko smo vam rešili prešiča, tedaj ni nihče povedal niti orožniku, da smo bili mi. Ko je pa fant Hermana za šalo česnil s je odvrnil Ovčar, “pa tudi nič posebnega mu ne bodo storili. Pomnim, ko je Šimen Krojač pobil do krvi Vojteha, da so zaprli Šimena za dva dni. Ko je pa Potoška, žena Andrejeva, ranila z loncem Repnikovco, je morala plačati kazen.” Polž je obstal in rekel čez hip: “Res je. Saj so se tudi pri nas ljudje stepli, pa ni nobeden šel v ječo. Samo bojim se, če so morda Nemci dragocenejši nego mi, kmetje.” v “Kako naj bo dragocenejši cak nevernik?” “Pa vendar... Le pomisli, kako hodi straževodja okoli njih. Celo s Hribom ti ne bo tako govoril, kakor s Hamerjem.” “Resnica. Toda tudi straževodja vam pove, če ste sami z njim, med štirimi očmi, da je Nemec — lump.” Polž se je nekoliko pomiril. Vendar je še vedno premišljeval o kazni, ki more zadeti Andrej-čka, prvo nedeljo je pa šel z ženo in fantom skupaj v cerkev, da bi vprašal ljudi, ki bolj poznajo sodišče, za svet. Doma je ostal Ovčar sam, ki je varoval najdenko in pazil na lonce na ognjišču. Bilo je že popoldne, ko je začel na dvorišču pes besno lajati, kakor bi ga kdo dražil. Ovčar je pogledal skozi okno in zagledal pod bajto tujega človeka, gosposko oblečenega. Imel je dolg pepelnat jopič in rjavo kapuco na glavi, tako da je bilo videti le malo obraza. Hlapec je šel pred vežo. “Kaj pa je?” “Usmilite se, gospodar,” je odvrnil tujec, “in pomagajte nam v nesreči. Nedaleč od tu, za vašo bajto, so se nam polomile sani, pa jih še popraviti ne moremo, ker so nam hudobni ljudje ponoči ukradli sekiro iz koša.” Ovčar ga je pogledal nezaup- no. “Ste-li od daleč?” je vprašal. “Šest milj odtod. Z ženo greva obiskat sorodnike, še kake štiri milje. Dobre vodke vam dam in klobaso, če mi pomagate.” Ko je slišal besedo “vodka”, so se Matiju sumnje takoj začele majati. Pokimal je še par-krat z glavo, se pretegnil, sled-i njič je sklenil pomagati bližnje-i mu, pustil najdenko v izbi in odšel s sekiro za potnikom. V resnici so nedaleč za poslopji stale sani, vanje vprežen -konj, na saneh je bila sključena ženska, še bolj zavita ko njen mož. Zagledavši Ovčarja, je začela ženska hvaliti Boga, mož je' pa takoj napil Matiji iz velike 1 steklenice. ! Hlapec se je branil radi lepšega, potem je pa potegnil iz steklenice, da so mu stopile solze v oči, ter začel popravljati sani. Ni bilo veliko dela pri njih, morda za kake pol ure; kljub temu hvaležnost obeh potnikov ni poznala nobene meje. Ženska je dala Ovčarju kos klobase in štiri preste, njen mož je bil pa tako ginjen, da je zaklical: “Vozil sem se že daleč, pa še nikjer nisem dobil tako poštenega človeka, kakor si ti, bratec. Zato — ti pustim nekaj v spomin. Nimaš, bratec, morda steklenice?” “V izbi bi morda katero dobil,” je odvrnil Matija z glasom, ki se je tresel od radosti, čuvši, da mu pustita vodke. j aBBBaEasBB£:8BS3B&3r.ssxsisia9asasBBsa&sa:!aaBaaBaK&aasaas ! LOUIS lull SHOE STORE \ r’ —Si Hotel sem mu jih v naglici, .,. v , še par priložiti, toda iz bajte so j prileteli oni. Fric je imel celo puško v roki, zato sem zbežal.” “Pa te niso vjeli?” “Oho! kako naj me vjamejo, ko sem tekel kakor zajec.” “Križ je s tem. fantom,” se je oglasila mati, ko je slišala pripovedovanje. “Še ubili ga bodo ti Nemci.” “Kako neki?” je odvrnil oče. “On je hitrejši od njih in jim ‘Samo pri vas je vreden pre-šič toliko, kakor človek,” je odvrnil Fric. “Toda pri nas ni dovoljeno, človeka poškodovati... ko odsedi v ječi, se bo odvadil pobojev, ta kmetavzarski lump! V BLAG S POM! N OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA ŽENA, MAMA IN STARA MAMA AMALIJA PEKLAR ki je umrla 28. januarja 1972 Eno leto je že minilo, odkar Te več med nami ni. Žalostna so naša srca, solze zalivajo nam oči. Hladna zemlja Tebe krije, srce ljubeče več ne bije. Spomin na tebe še živi in bo do konca naših dni. Žalujoči: KONRAD — mož CVETKA, por. RIHTAR, VERONIKA, BARBI in KONRAD — otroci FRANK RIHTAR — zet MARYANNE, CINDY — vnukinji TER OSTALO SORODSTVO Cleveland, O. 30. januarja. In odšli so vsi trije v občinsko pisarno. Po tem dogodku je Polž pozabil pa zločine, ključavnice in navore, ter začel zopet razmišljati: kaj bo storilo sodišče z Andrej čkom. Večkrat se je posvetoval z Ovčarjem. “Veš ti, Matija,” je dejal, “jaz menim, ko bo stal pred sodiščem naš mali Andrejček zraven velikega Hamerja, se ne bo fantu zgodilo morda nič hudega ...” “Gotovo se mu ne bo nič zgodilo,” je potrdil hlapec. “Vendar,” je nadaljeval Polž, “sem radoveden, kakšna kazen ga more zadeti za poškodovanje?” “Glave mu že ne vzamejo,” $ ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNUŠKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VAB I LA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 5 □ ■ E3 ■ S ž3 m B m 3 B B ■ a a ra L3 l.l n S3 H ■ m m u m 3 m 6410 St. Clair Avenue Phone 391-0564 velika razprodaja čevljev sfi IH jaguarja da !'L fetaarfa 2»% do 50% POPUSTA od rednih cen pri ZIMSKIH meških, ženskih in otroških čevljih, škornjih, snežkah, galošah in toplih copatah 10% POPUSTA od rednih cen pri vsem drugem blagu v zalogi. Dobrodošli! Pridite pogledat brezobvezno! 3Haaaas&»:H33saaH3EsssBEsan2BEasE32 s rt B ■ ■ ■ Si S3 a a ■ s a s a a s a a a a n a □ B a a D e a ES O a B a a 33 eBOlOVA FgSiESiS ZAVODA 1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 NA STRAŽI! — Faye Dunaway se je postavila kot moderna a-maconka na stražo pred svojim petrolejskim vrelcem V filmu 'Oklahoma Crude”, ki ga pripravljajo za predvajanje. GROMOVA TRSOVIM 3 POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 5 E 3 S Sf UTE izpolnite ta odrezek in ga earn takoj' pošljite. Ni potiebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov; ....... ...................... Moj novi naslov: .............................. MOJE IME: ...................................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO t J ZA VOŽNJO TOKRAT KOLO NI! — Fant v Lincolnu v Nebraski je zadnjič, ko je zapadel sveži sneg, naglo spoznal, da se ne bo dalo voziti. Namesto, da bi se spravil na kolo, ga je rajše naložil na ramo in nadaljeval pot. ON THE GO—Floral-printed cotton monk’s cloth travels in the best circles. Underscoring the jaunty shirt-jacket and palazzo pants is a ribbed turtleneck bodysuit. By Girltown in fabric from Stanley Looms. 'AStluk K S K J ! mmm mmm katsuska jedhqta (K.S.K.J.) i PRODAJNI VZORCI — Na sliki je zbirka tolov iz preteklega stoletja v miniaturnih vzorcih, ki so bili razstavljeni na Narodni antični razstavi v New Yorku. Zbirko vzorcev je kazala in razlagala Mrs. Gertrude Jarvis iz Woodstocka, N.Y. Na desni drži Tom Bal-lan iz Fort Lee, N.J., trgovec s starinami, fri zerski stol iz leta 1880, ki je cenjen na $650. NrtJi>»AJU£JSit SliOVENSMu* bATOLtŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI Hurejema moške in ženske od In. do 60. leta; otroke p* takoj po rojstvu • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino • posmrtnine za neomejeno vsoto c ja onemoglost, poškodbe in operacije do vsote SfitUMiti • za odrasle člane bolniško podporo » članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajnika ali tajnici v vaši okolico Izpolnite Izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet j Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v. naši okolici. IME ........................—..........................— NASLOV —.......—----------------------------------------- MESTO _....----------------—------------------------------ DRŽAVA __________________________________ GODB ----------- _ _____________________________________. . ---------------