Poštnina plačana v gotovini. Štev. Si. Upravniitvo ..Domovine" vL)ubl]anl, Knaflova.ulica S Uredništvo .Domovine«, Knaflova olloa 5/11, telefon 3122 do 3128 Izhaja vsak ietrtek Naročnina ra tiiematrt: tetrtletno • Dia, polletna It Dia, celoletno So Bla; n (M. leaitr. ratea »merlkai ietrtletao I) Ola, polletno 14 Din, celoletno 48 D 1*1 Amerika leta. • dolu. — Rataa poitn« tranllalce, podniloice » Llalillanl.it 10.111. Delo Zveze kulturnih društev za ljudsko prosveto V ljubljanski Kazini je v nedeljo zborovala Zveza kulturnih društev. Skoro štiristo prosvetnih društev obsega ZKD na območju bivše ljubljanske oblasti z nekaterimi štajerskimi kraji, ki bolj nagibajo k Ljubljani kakor k Mariboru. Številu društev primeren je bil odziv odposlancev, ki so napolnili dvorano ZKD. Bronasta glava nepozabnega ustanovitelja ZKD dr. Gregorja Žerjava je zrla na zbor odposlancev, ko se je dvignil predsednik profesor Fran Jeran in izrekel navzočnim dobro došlico. Burno je bil pozdravljen minister in senator dr. Albert Kramer. Kljub manjšim dohodkom lepSi uspehi Tajnik dr. Boris Puc je podal lepo sliko zvezinega dela. ZKD je narodno-prosvetna organizacija, ustvarjena za to, da širi prosveto in krepi jugoslovensko misel na deželi. 394 društev obsega danes samo ljubljanska ZKD. Pri tako visokem številu je seveda težavno vzdrževati pravilne stike med članicami in osrednjim društvom. Zato je odbor ustanovil v posameznih središčih na deželi posebne okrožne odbore, katerih naloga je poživljati in smotrneje voditi prosvetno delo v svojih okoliših, istočasno pa vzdrževati stalne stike med zvezo v Ljubljani in njenimi članicami. Propa-_ gandnemu odseku je uspelo do danes organizirati enajst takih okrožnih odborov. Nadalje si je odbor lani nadel nalogo povečati število predavanj, organizirati idejni tečaj, ustanoviti v dnevniku »Jutro« posebno rubriko za propagando in dajanje smernic našim podeželskim prosvetnim delavcem, izvesti do konca knjižno akcijo in naposled, kar je glavno, čimbolj vzdrževati osebne stike med člani in zvezo. Čeprav je dohodek ZKD začel lani usodno padati, je ZKD dosegla v vsakem pogledu mnogo lepše uspehe kakor kdaj prej. Slika prosvetnega gibanja Idejnega tečaja od 4. do 6. aprila se je udeležilo 64 mladih prosvetnih delavcev z dežele. ZKD je pridobila večje število knjig, ki jih je potem knjižnični odsek porazdelil med najpotrebnejše knjižnice. Izpopolnilo se je tudi število iger. Delo odbora je bilo složno, dasi je prihajala ZKD zaradi upadka dohodkov v težave. Na sestanku načelnikov okrožnih odborov 4. novembra je bilo tudi sklenjeno, da organizira ZKD potovanja na svetovno razstavo v Pariz. Kljub vsem težkočam je zlasti marljivo deloval predavateljski odsek, ki je pove čal število predavanj v primeri z lansko poslovno dobo od 88 na 172. Dramski odsek je stavil društvu na razpolago gledališko knjižnico, ki ima 182 iger in 37 glasbenih partitur. Pod vodstvom profesorja Šesta se je vršil zelo koristen dramski tečaj. Načelnik dramskega odseka podpredsednik ZKD ravnatelj Špicar je organiziral v Ra- dovljici dramski tečaj za ondotni okrožni odbor. V vseh 394 društvih je včlanjenih 32.435 članov. Ta društva so imela 566 predavanj in 530 drugih prireditev, 438 dramskih predstav in 1194 članskih sestankov. V ZKD je včlanjenih 57 knjižnic večjega in 63 knjižnic manjšega obsega. Vseh 120 knjižnic ima 100.000 knjig. Knjižnice je posetilo 20.000 čitateljev. V ZKD včlanjena društva imajo 44 lastnih domov, 24 kinematografskih aparatov, 3 epidiaskope in 205 društev ima svoje prostore. Premoženje vseh teh društev znaša blizu 12.000.000 Din, bremena pa dva in pol milijona dinarjev. Okrožni odbori Tajnik je žel za svoje izvrstno poročilo toplo pohvalo. Ko je prečital še blagajniško poročilo, je poročal inž. Jože Rus o delu propagandnega odseka. Zlasti je orisal snovanje okrožnih odborov, ki zdaj že obstojajo v Radovljici, Sodražici, Grosupljem, Cerknici, Logatcu, Kamniku, Domžalah, Litiji, Metliki, na Jesenicah in v Kočevju. V splošnem so se okrožni odbori" izkazali kot prav živi posredovalni organi. Pred-njačita zlasti Radovljica in Kočevje. Zaključne besede inž. Rusa so izzvale burno pritrjevanje, ko je naglasih »Čeprav bi nas zadeli še hujši časi, nikdar ne smemo kloniti, da bi delo naše zveze opešalo ali da bi se drznili govoriti o opustitvi te prosvetne zgradbe, ki je bila zgrajena na trdnih osnovah našega velikega graditelja dr. Gregorja Žerjava. Odbor, ki bi si samo drznil misliti na to, bi kazal samo svojo šibkost, da ne govorim o zgodovinski odgovornosti tistega odbora, ki bi izgubil vso življenjsko silo. Zato je na nas, da izpopolnjujemo in gradimo to našo zgradbo naprej. Pri našem delu naj nas vodita dobra volja in zaupanje, ker nobena nevihta ne traja tako dolgo, da ne bi spet zasijalo zlato in toplo solnce!« Knjige za širjenje prosvete Poročilo načelnika knjižničnega odseka Franceta Artnaka nam je med drugim povedalo, da je ZKD z razpoložljivimi sred- stvi nabavila 3628 knjig in jih porazdelila po mestu in deželi. Upoštevala je vsakogar, vseh pa ni nikoli mogoče v celoti zadovolji-« ti. Knjižnice naj pridobe čim več čitateljev in naj lepo urede izposojanje. Ob koncu sei je poročevalec posebej zahvalil ministru dr. Kramer ju, ki je daroval za nabavo knjig 2000 Din, in banski upravi, ki je naklonila 3000 Din. Prav posebej je še pohvalil podeželske knjižničarje, ki požrtvovalno delajo za narodno prosveto. , Novi odbor } Po ugodnem poročilu profesorja Vrhov* nika v imenu nadzornega odbora je bila vsemu odboru soglasno podana razrešnica. Sprejet je bil proračun z izdatki in dohodki po 40.000 Din. Po kratkem odmoru so sledile volitve in je bilo izkazano polno zaupanje dosedanjemu predsedniku profesorju Jeranu. Kakor predsednik so bili soglasno izvoljeni odborniki: dr. Bajič, ravnatelj Špicar, pravnik Artnak, Franjo Marn, inž Rus, Pavle in Božo Borštnik, dr. Puc, Juvan, inž. Zajec, inž. Bevc, Dušan Verbič, dr. Vrčon, Jamnik in dr. Alujevič. V nadzorstvu so profesor Vrhovnik, Urbas in Ribičič. Namestniki so dr. Ahčin, Ivane in ravnatelj Gruden, a v razsodišču dr. Zalokar, Branko Goslar, Matija Rot, Hanžič in inšpektor Gregorka. Podpirajmo severno mejo V imenu mariborske ZKD je prinesel bratske pozdrave tajnik Golež in kratko orisal delo mariborske posestrime. Njeno delo se osredotočuje zlasti ob meji v zavesti, da je le narodno zavedno, izobraženo nt gospodarsko močno obmejno prebivalstvo najboljši čuvar državne meje. Velika ovira delovanja mariborske zveze je občutno pomanjkanje denarja. Vsakomur, ki jo more podpreti, bo severna meja hvaležna. Ne pozabljajmo kočevarskih Slovencev * Odposlanec sokolskih društev s Kočevskega je zaprosil, da se prosvetno delo ZKD osredotoči na kočevskih Slovencih. Ti so izgubili svojega najmarljivejšega delavca, ravnatelja Janežiča, ki je z zavoda za slepe, kjer je veljal za prvovrstnega strokovnjaka, premeščen v neko gorsko vas. Predsednik profesor Jeran s eje naposled zahvalil vsem odposlancem, ki so omogoči* li, da je zbor potekel v lepi skladnosti. Kaj ho z dolgovi kmetov obrtnikov Z novo uredbo o kmečkih dolgovih izgubi zaščito mnogo ljudi, ki stanujejo v okoliših mest in trgov. Taki manjši kmetje se preživljajo s prodajo svojih pridelkov na trgih, imajo nekateri v hišah najemnike iz mesta. Ako presega davčna osnova za najemnino obdavčeni dohodek od zemljišča, izgubi tak kmet zaščito. Po prejšnjih uredbah je bil tak kmet zaščiten. Vprašanje, kdo je kmet, je bilo v prejšnjih uredbah dovolj pojasnjeno. Ljudje so dobili potrebna potrdila od občinskih oblastev. VI mnogih primerih so bila taka potrdila preizkušena od sodišča in od njega potrjena. Z novo uredbo se pa vse to ukinja in mora kmet prositi, da mu izda občina izkazilo po novem obrazcu. Vsaj primerom, potrjenim od sodišča, naj bi nova uredba priznala polno vw ljavo. Mnogo truda bi bilo s tem prihranjen nega. Kaj čaka kmete, bivajoče v okoliših mest aili trgov, ki izgubijo zaščito po novi uredbi, Bi lahko predstavljamo. Ze danes se vlagajo predlogi za isvršbe. Namen kmečke raadolžitve ne more biti samo ta, da se spravi vprašanje z dnevnega re-marveč zlasti ta, da se pomaga kmetu, ki ta po lastni krivdi zabredel v dolg, da bo spet z veseljem obdeloval svojo zemljo. Nova uredba naj bi bila za ozdravljenje težavnih razmer, v katerih je zdaj kmet. Želeti bTbilo, da se taki nedostatki odpravijo in da ostanejo pod zaščito tudi tisti kmetje, ki so bili kmetje na osnovi prejšnjih uredb. V zadnjem času vprašujejo uredništvo kmetje, ki opravljajo tudi razne obrti, zakaj davčne uprave ne izdajajo potrdil o davkih za izjave, da so kmetje v smislu nove uredbe.. Nedavno so dobile davčne uprave od finančne direkcije okrožnico, naj ustavijo izdajo takih potrdil, dokler ne dobijo potrebnih narvodit Na finančni direkciji so nam pojasnili, da se pripravlja uradno tolmačenje raznih nejasnosti, ki jih imata nova uredba o likvidaciji dolgov in pravilnik k njej. Posebno nejasno je vprašanje' kmetov, ki opravljajo jroleg kmetovanja še kakšno obrt. Nekdo ima na primer žago, v kateri reže les iz svojih gozdov. Vprašanje je, ali se smatra ta obrt za trgovino ali pa le za predelavo lastnega kmetijskega pridelka. Še več preglavic povzroča vprašanje trških kmetov-obrtnikov. Uredba daje zaščito le vaškemu kmetu obrtniku. Trge poznamo samo v naši banovini in bi bilo gotovo krivično, če bi izgubili ti trški obrtniki ugodnosti nove uredbe. Še bolj pereče je vprašanje kmetov-obrtnikov v naših malih mestih, kakor Kranju, Šoštanju in drugih, da ne govorimo o Ložu, Višnji gori in sličnih starih mestecih. Naši trgi in mala mesta so prav za-tvoljo obilice kmetov-obrtnikov značilne tvorbe. Enako važno vprašanje je, kaj naj se zgodi s krneti naših povečanih mest, kakor velike Ljubljane, velikega Celja. Čeprav spadajo upravno te pripojene vasi z značilnimi vaškimi kmeti-obrtniki pod mesta, vendar ni jasno, ali jim gre zaščita ali ne. Iz različnih takih razlogov se je odfločila finančna direkcija, da bo počakala z izdajo potrdil o kmetstvu vse dotlej, dokler ne dobi uradnega tolmačenja raznih nejasnosti v novi uredbi. Želeti bi bilo, da se te nejasno- TONE BRDAR: ROMAN IZ PRETEKMH Dfil »Prav za prav ne bi smel, milostljiva baronica,« je dejal, »in povedati bi moral tudi pazniku. In če ta ne bi molčal---« »Dajte mu tegale, kolikor se vam zdi potrebno,« ga je naglo prekinila Elvira in mu dala zavitek. Nadzornik jo je debelo pogledal, toda ona mu je takoj vse pojasnila, ko je rekla: »Tisoč goldinarjev je.« Nadzornik je hotel denar odkloniti toda Elvira ga ni hotela vzeti nazaj. Pritisnil je na zvonec in nekaj minut nato je prišel jetniški paznik s svetilko in šopom ključev. »Pojdite naprej do številke dvanajst!« mu je ukazal nadzornik. Paznik je začudeno pogledal elegantno damo in molče ubogal. Nadzornik je šel z El-viro za njim po stopnicah. Zgoraj na hodniku je paznik odklenil neka vrata. Žvenketanje ključev in hreščanje vrat je Elviro silno pretreslo. Srce ji je začelo burno utripati. »Prosim, počakajte trenutek!« ji je vljudno velel jetniški uradnik. »Nikari mu ne povejte, da sem jaz! ga je fosila baronica. Nadzornik je pokimaJ in stopil v ječo, Elvira je bila razburjena, da se je morala na-?*loniti na steno, drugače bi se bila zgrudila ia tla. sti. odpravijo v prilog prizadetim, ker bi sicer prestrogo tolmačenje moglo ugonobiti velik del našega kmečkega obrtništva, ki je že tako v težavnem položaju. Vlaganje prošenj za znižanje kmečkih dolgov do 31. decembra Odkar je izšla uredba o. ureditvi kmečkih dolgov in so bili izdani razni pravilniki k njej, se je prav mnogo razpravljalo o nedoslednostih, ki izvirajo iz teh uredb. Kakor se je pokazalo, ni prav nihče zadovoljen s to ureditvijo, ne dolžniki, še manj pa upniki Uredba je zlasti hudo prizadela naše denarne zadruge, ki bodo, če ostane uredba takšna, kakršna, je zdaj, s težavo vzdržale. Zato so poslale naše zadruge po svojih zvezah vladi izipreminjevalne predloge Na drugi strani zaenkrat ne morejo naše občine izdajati potrdil o tem, da je dolžnik kmet v smislu uredbe, ker je finančna direkcija naročila davčnim oblastvom, naj ne izdajajo občinam podatkov o višini davčnih osnov dolžnikov, dokler ne dobijo podrobnih navodil od finančne direkcije, ki jih ta pričakuje iz Beograda Te okolnosti so rodile pri prizadetih dolžnikih prepričanje, da bo nemara s to novo uredbo prav tako, kakor je bilo z njenimi predhodnicami, ki so se le delno izvajale in je .bil tisti dolžnik, ki se je teh uredb natančno držal, neredko predmet posmeha svojih zanikarnih tovarišev. Naj bo .z usodo dolgov pri zadrugah tako ali tako, vendar je eno gotovo, da se ureditev kmečkih dolgov med zadrugami in Privilegirano agrarno banko, odnosno državo, ne bo tikala neposredno dolžnikov in torej tudi ne bo mogla imeti vpliva na plačevanje po dolžnikih. Prav zaradi tega je važno, da opomnimo vse kmečke dolžnike na važen rok. ki poteče 31. decembra tega leta. Po členu 26. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov morajo namreč dolžniki, katerih dolgovi nresega'0 25.000 Din m ki hočeio doseči znižanje d^l-ea za naiveč 30 odnosno 50 odstotkov, vložiti v dveh m«»secih od razglasitve pravfni-ka k tej u red h i na pristojno sresk« scdiS^e prošnio za znižan ie dolga. Pravilnik ie bil rfi7"-'nšen 31 oktobra in poteče torei rok 7» vlnžho takšne nrošnie zadnjega d«vembra. 7q nrimcr. dq ht i1n'»n!V n» vl"W t«»o-q Strast, lepi in grenki spomini na ure, ki jih je prebila z njim, so vznemirjali njeno srce. In ne samo to. Strah jo je bilo pred odločitvijo, ki se mora izvršiti v tej uri Da, njena usoda, — njena bodočnost, vsa njena sreča, vse je odvisno od ene same besede, ki jo bo Stanko izgovoril. Cez nekaj trenutkov se je nadzornik vrnil in ji pomignM. Elvira se je opogumila, stopila čez prag in obstala pred vroče ljubljenim možem. Uradnik je nalahno prislonil vrata in šel s paznikom nekaj korakov dalje. V ječi je gorela svetilka. Grofu Stanku so dovolili, da se je smel zabavati s knjigami in pisanjem. Miza je bila pokrita s papirji, na katerih je pisal svoj zagovor. Stanko se je z desnico opiral ob mizo in presenečeno gledal, kdo prihaja ob tej urL Nadzornik mu je naznanil samo to. da ga hoče obiskati mlada dama m grof Stanko si je mislil, da more biti to edino Cvetka. Toda na prvi pogled je spoznal Elviro, ki je bila spet zakrita v pajčolan. Obraz se mu je v trenutku izpremenil. Postal ie ledeno hladen in oster. »Vi — baronica? To je nresenečenje, o katerem nisem niti sanjal! Kaj vas je napotilo, da ste obiskali mene, od vsega sveta zaniče-vamega človeka?« Pri teh trdih, bridikih besedah je Elviro zabolelo srce. Pričakovala je drugega sprejema. , Odemila je pajčolan in šla z razprostrtimi rokami proti njemu: »Stanko!« je vzkliknila, »tu sem. ker me je srce vleklo k tebi! Naj te tudi ves svet | dne prošnje, določa tretji odstavek člena 26. nredbe, da izgubi s tem dolžnik vsako pravi« co, okoristiti se z znižanjem dolga. K prošnji za znižanje mora dolžnik predložiti sodišču tudi naslednje listine: a) potrdilo, da je kmet po določbah te uredbe; b) seznam vseh upnikov z navedbo višine in pravne osnove dolgov ne glede na to, kakšne vrste je dolg, kdaj je nastal in ali je obsežen z uredbo ali ne; c) seznam in označbo vrednosti vse nepremične in premične imovine {razen pohištva) kakor tudi vseh dohodkov, najsi izvirajo odfcoderkoii in iz česarkoli; č) potrdilo občinske uprave o številu hišnih članov in o površini zemljišča, ki ga dolžnik daje ali jemlje v zakup; d) potrdilo občinske uprave o številu in vrednosti živine in drobnice, ki jo redi dolžnik. S estava vseh teh seznamov vzame seveda mnogo truda in časa, zato določa pravilnik v členu 29., da je dolžnik sicer zavezan predložiti sodišču prošnjo za znižanje dolga v roku dveh mesecev, da pa lahko predloži priloge k prošnji tudi pozneje v roku, ki mu ga določi sodišče. Nujna doižnost vsakega kmečkega dolžnika, ki noče zamuditi prilike za znižanje dolga, ie torej, da< nemudno vloži pri sreskem sodišču prošnjo za znižanje dolga po na-»topnem vzorcu: Sreskenru sodišču v - Podpisani J. J., posestnik v - , občina - , prosi po uredbi o likvidacij kmečkih dolgov od 26 s^tembra 1936 7a znižanje svojega d^lga. Ofcenem prosi podpisani, dg mi! sodišče d o1 oči rok za predložitev potrebnih potrdil, ker jih še ni mogel dobiti V ——- , dne -t- 1936. J. J., posestnik Prošnja sama kakor tudi vse priloge so proste vsake kolkovine. Kdor še ni zaprosil pri občinski upravi za potrdilo, da je kmet, naj to nemudoma stori, da bodo mo^Ie občine pravočasno dobiti od davčnih oblastev podatke o višini davčnih osnov, kadar bodo le-ta dobila podrobna navodila od finančne direkcije. Ko je dolžnik vloži] prošnjo na sodišče in zaprosil za občinsko potr-dilo, lahko mirno čaka nadalinega potoka hudo zamotane in zato prav težavno re^l^ve obsoja, jaz nisem nikoli dvomila nad tvojo nedolžnostjo! Koliko sem pretrpela zaradi tebe!« Jokala je tako hudo, da ni mogla več govoriti. Prijela ga je za roko in se mu vrgla na prsi ter ga strastno objela. Stanko je bil presenečen, držal je trepetajoče dekle v svojih rokah in srce ga je bolelo. Nič več ni bil jezen nanjo, da je v ljubosumnosti storila Cvetki toliko gorja. Posadil je jokajočo baronico na stol pri mizi in se oprostil njenega objema. Grenko in bridko je dejal: »Zakaj si prišla sem. Elvira, da večaš moje in svoje bolečine? Pomagati mi ne moreš, sramote me ne moreš rešiti« »Pač, lahko to storim, Stanko,« je vzkliknila. »Morem in hočem te rešiti!« »Kaj praviš'« io je začuden vprašal ia strmel v njen objokani obraz. »Da, Sfanko. rešila te bom. Tvoia nedolžnost se bo izkazala. Pričo imam. da bo raz-vozliate *ewnko očetove smrti.« »Kaj? Pričo? Kdo je to? H?« »Ne jaz, Stanko. Vse ti bom razložite. Nihče ni kriv smrti tvojega očeta. Tudi tvoj brat Hurgo ne. On je samo obrnil sum nate! Ni bil zločin. Tvoj ubogi oče je izpil strup po pomoti.« Tako je v narlici pripovedovala. Stankove oči »o postaiale čefelje Na obrazu mu je brala dvom, uoamie. začudenje Naslanjaj se je ob mizo in drhtel. Z nemirnim glasom je vprašal: »Ali se bo dalo to dokazati?« »Da. dokazala bom. Rešila te bom. Stanko! Nezasluženega, sramotnega zapora te DOMOVINA št. 51 aHnaBBnHHOMHn žoMHntii si za vse ziviicH^e Samo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo. Zato je Radion tako blag in izdaten. Pranje z Radionom je tako lahlco in preprosto: belo perilo kuhaj 15 minut, volno in svilo pa peri v mrzli raztopini. Samo I . mi Schichtov m-' VSEBUJE SCHICHTOVO MILO i.; končne razdolžitve kmetov. Nujno opozarjamo še enkrat naše prizadete čitatelje, naj nikar ne odlašajo z ureditvijo te zadeve in naj opozorijo na naš članek tudi vse svoje sosede, zakaj škodo, ki bi nastala zaradi nevednosti in nepoučenosti posameznikov, bo občutil ves kmečki stan. Gospodarski položaj v luči proračunskega poročila Narodni skupščini je bil poleg drugih zakonskih načrtov predložen tudi načrt novega državnega proračuna skupno z novim finančnim zakonom. Nekaj novih odredb v finančnem zakonu Novi finančni zakon ima poleg drugih odredb, ki so bile že v prejšnjih finančnih zakonih, tudi nekaj novih odredb in pooblastil. Tako je bil finančni minister doslej po- oblaščen izdati blagajniške zapiske do skupnega zneska 500 milijonov dinarjev. Po novem finančnem zakonu se ta vsota poveča na eno milijardo, obresti pa so določene na 6 odstotkov. Nadalje bo finančni minister pooblaščen, da bo smel v nasprotju z odredbami točke 2., člena 19. uredbe o javnih delih na predlog poedinih banovin odobriti, da se imajo na ozemlju prizadetih banovin plačevati banovinske trošarine na vino in žganje. V novem finančnem zakonu je ostal tu- di dosedanji člen 22. o financiranju odnosno podpiranju posameznih banovin. Določene so olajšave za plačevanje zemljarine v; prav toliki meri, kakor so bile po členu 48. v tekočem finančnem zakonu. Ministrski svet bo tudi-po novem finančnem zakonu pooblaščen, da bo smel izdajati uredbe z zakonsko veljavo v svrho ureditve in olajšanja gospodarskih razmer v državi. Gospodarska in finančna politika vlade V svojem tiskanem poročilu je finančni minister podal pregled novega proračuna. Državni izdatki so določeni na 10.949 milijonov dinarjev in so za 625.5 milijona večji kakor po proračunu za tekočo dobo. V ostalem se, poudarja poročilo, proračun ne razlikuje od prejšnjega. Narodno predstavništvo v glavnem že pozna vladne smernice finančne politike. Vlada je mnenja, da je bolj-še pospeševati narodno gospodarstvo kakor bom rešila. Oh, rada bi dala zate svojo srčno kri. svoje življenje.« »Mojo nedolžnost boš dokazala? — Res? — Reci, povej mi to še enkrat,« je radostno vzkliknil. »Ali smem verjeti, da boš to storila zame, Elvira?« »Da,« se je nasmehnila. »Ali zdaj vidiš, Stanko, kako zelo te ljubim.« »Tega upanja nisem več imel,« je jecljal Stanko in se skušal pomiriti. Res se že dolgo ni upal misliti na to. da bo oproščen prišel nazaj med svet z neoma-deževano častjo. Ta novica se mu je zdela kakor nebeška pesem. »Oh, ti dobro, plemenito srce!« je zamr-mral ves blažen. . Elvira ga je objemala in ga vroče .polju-bovala na usta, vsa srečna in vesela. »In potem boš spet moj — moj,« je šepetala. »Moj boš, ljubček! Kako 6irečna bova!« Stanku se je zazdelo, kakar bi ga polil z mrzlo vodo. Iztrgal se je iz njenih irok. »To — to pričakuješ?« je vzdihnil. »Kaj ne. potem bo spet vse dobro, Stanko. Vse bo pozabljeno, vse, kar naju je ločilo,« je nadaljevala baronica. »V tem upanju se borim zate. Ljubezen do tebe mi daje moči Oh, srečnega te hočem storiti, ljubi moj Stanko.« »Kar zahtevaš, Elvira, S9 ne mere zgoditi Saj veš, da ljubim drugo!« »Pozabil jo boš! Stanko, to hočem od tebe! Ali ne naredim vsega zate? Meni se boš moral zahvafliti za rešitev, meni in moji ljubezni! Amjpak, pustiti moraš tisto žensko! Obljubi mi, Stanko, da ne boš nič več mislil nanjo!« »Kaj, tako plačilo zahtevaš od mene ? Cvetko naj zapustim?« »Da, seveda!.« je vzkliknila Elvira. »Piši ji, da je razmerje med varna končano, da si moj! Piši ji takoj zdaj, ko sem še jaz tu!« Stanko je žalostno sklonil glavo, obraz se mu je zresnil in ustnice so mu zatrepetale. »Kaj se še obotavljaš, Stanko?« je nadaljevala Elvira. »Ne premišljuj;! Ne zavrzi mojega srca, ki te ljubi bolj ko vse drugo na svetu!« Buirno je zamahnil z roko in stopil od nje. Odločno je dejal: »Nikoli! Nikoli ne zapustim Cvetke, šele zdaj te čisto poznam in šele zdaj razumevam, kako malo me ljubiš.« »Kaj? Nočeš?« je vzkliknila Elvira in strmela vanj obupano in razočarano. »Saj sem te vendar prav razumel,« je bridko dejal Stanko. »Sredstvo imaš, da dokažeš mojo nedolžnost, toda to misliš storiti le pod pogojem, da zapustim Cvetko in da S'sL najina zaroka ponovi?« »Da, to je pogoj!« »Tedaj pa pojdi!« je zaničljivo vzkliknil. »Ne maram tvoje pomoči! Za tako ceno ne maram kupiti svoje rešitve in svobode!« Elvira je prebledela. Njeno zadnje upanje se je izpremenilo v nič. A tega moža, ki je zanjo pomenjal srečo, ni hotela izgubiti. Skočila je k njemu, se zgrudila pred njim in mu objela kolena: »Stanko! Stanko! Moje vse! Nikari me ne zavrzi! Nikari ne rani mojega srca! Kaj ti more dati tisto dekle? Aili te more bolj vroče ljubiti kakor jaz? In, ali te sploh še ljubi?« Stanko je molčal. Nervozno je premetaval papir po mizi, Elvira pa je nadaljeva.la: »Pozabila te je že. Da, tako je. Nič več ne misli nate. Njena ljubezen se je ohladila. Zdaj ko si v nesreči, noče nič slišati o tebi. Njena ljubezen ni bila nič drugega kakor zvit račun.« »Molči! Iz tebe govorita sovraštvo in ljubosumnost. Ni res, kar trdiš!« je jezno odvrnil. »In če ti dokažem?« »Ne bom ti verjel!« »Oh, kako si zaslepljen! Posfhišaj me! Tvoja čednostna Cvetka ie postala ljubica francoskega pilemiča. grofa Rocheforta!« »Lažnjivka!« ie vzkliknil Stanko in jo pahnili od sebe. »Pojdi zaničujem te!« Elviira je vstala. Oči so se ji bliskale, prsi so se ji burno dvigale in bVde ustnice so ji trepetale, ko je sovražno dejala: »Navadna tatica je tvoja Cvetka! In v tako si se zagledal! Znorel si!« Stanko je ledeno pogledal žensko, ki je v svoji ljubosumnosti skoraj znorela. »Takrat se ti ni posrečilo očrniti Cvetke pri meni in danes se ti tudi ne bo. Danes si se nakazala taJkšno. kakršna si v resnici. Po-sHišai, kaj ti pravim: Če tudi Cvetke ne bi bil nikoli videl in če bi bil danes svoboden in moja čast nermadeževana, — tebe ne bi nikoli maral za ženo!« »In vendar sem bila jaz — sem še tvoja nevesta! Zasnubil si me in mi obljubil zive-stobo. Ali je bilo to plemenito, častno?« »Ne — prav imaš. Nisem prav delal, ko sem -ravnal po želji svojesra očeta.« je odgovoril Stanko in zardel. »Tega ne bi bil smel pa voditi čisto politiko večanja državnih do-aodkov, katere učinki so se pokazali v dobi najhujše gospodarske stiske. Znano je dejstvo, da finančno ravnotežje nič ne koristi, če ga je treba doseči z novimi obremenitvami narodnega gospodarstva. Vlada se pri izvajanju svoje finančne politike oprezno prizadeva, da bi vendarle gospodarskega rav notežja ne omajala, kajti brez njega ni finančnega ravnotežja. V nasprotju z načeli prejšnje finančne politike izhaja vlada z načela, da brez gospodarskega ravnotežja ni niti proračunskega ravnovesja. Držav r t izdatki Minister je podrobno obravnaval proračunske izdatke in podal tudi posebfen pregled o razdelitvi onih 625 milijonov, za kolikor se ima povečati novi proračun nasproti sedanjemu. Osebni izdatki znašajo 46.52 odstotka, materialni pa 53.48 odstotka celotnih proračunskih izdatkov. Po novem proračunu je določenih v okviru osebnih izdatkov 5515 novih službenih mest. Upokojencev je 63.631 in vojnih invalidov 69.827. Število invalidov se je v preteklem letu zmanjšalo za 315. Minister je obrazložil tudi državne izdatke. V okviru izdatkov prosvetnega ministrstva je določenih novih službenih mest za 800 učiteljev osnovnih šol, 100 profesorjev na srednjih šolah in 75 profesorjev in nameščencev visokih Sol, zlasti pri novi živino-zdravniški fakulteti v Beogradu. V nadaljnjem omenja poročilo glavne podatke o izdatkih zunanjega, notranjega in finančnega ministrstva, ministrstva za vojsko in mornarico, ministrstva za gradbe, prometnega ministrstva in ostalih resorov. Državni dohodki V drugem delu obravnava poročilo računske dohodke. Proračunski dohodki so se ocenili na osnovi podatkov iz najnovejše dobe. Proračun dohodkov je bil sestavljen z vidikov, ki dejansko kažejo na to, da se bodo dohodki povečali. Splošni g«fep*»4arski položaj V tretjem delu poročila se minister bavi s splošnimi gospodarskimi vprašanji. Evropsko gospodarstvo letos nesporno kaže jasnejše lice. Produkcija se je povečala zlasti zaradi znatnejše delavnosti vojne industrije. Povečala se je tudi trgovinska izmenjava blaga. storiti, ker sem vedel, da moje srce ne mara zate T« »To torej uvider&š. Ampak vse se še lahko izpremeni, Staa>.o. Zakaj ne poizkusiš T Zakaj me ne moreS ljubiti? Ali jaz nisem tako lepa kakor tista tovarniška delavka?« »Ne razumeva ae,« je dejal Stanko. »Konča jva pogovor, ki nama ne bo nič koristil. Za naju ni več svidenja. Našla boš lepšo srečo, kakor bi ti jo mogel jaz dati!« »Nikoli — nikoli!« je obupano vzkliknila Elvira. »Stanko, Stanko, še je čas. Ce odkloniš mojo pomoč, si izgubljen!« »Kupiti me hočeš, razumem. V rokah imaš dokaz, s katerim me lahko rešiš sramote in zapora. S tem dokazom me hočeš kupiti. Ce se pa ne prodam, bo& mirno gledala, da me nedolžnega obesijo. Kt.j ne, da misliš tako?« »Ali moreš kaj drugega pričakovati? Ali naj vse mogoče stotim zate, da pojdeš, ko boš prost, takoj k Cvetki? Kaj bi jaz imela od tega?« »Vidiš, kako prfcraiuaijiva sL Cvetka ne bi tako. mislila in dfclala. Tako ne govori prava. čista ljubezen. Tvoja ljubezen je samo sebičnost, ki ne prihaja iz srca. Pojdi vendar odtod.!« je nato roka!. »Ce bom moral sramotno končati življenje, mi bo čista Cvei-kina ljubezen tolažba v zadnji uri.« »Dobro! Pa pojdi v aesrečo s svoji) nebeško ljubeznijo!« je obupano dejala Elvira. OS so se ji vročično iskrile, obraz se ji je spačil. Njena ljubezen »e je izpremenila v sovraštvo. »Le pogini, blazni" človek, ko pehaš srečo od sebe! In Cvetka, tvoia svetnica — nad njo se bom maščevala *' Na tem svetu je ne boš več videl!« Dokler pa bodo trajale gospodarske omejitve kakršne so zdaj v veljavi, bo le težko mogoče pričakovati popolne ureditve mednarodnega trgovinskega prometa. Naše narodno gospodarstvo je zadel hud udarec, ko so bile razglašene mednarodne sankcije proti naši veliki sosedi na zapadu. Zdaj pa se je spet začela obnova trgovinskih odnošajev z Italijo in nepovoljne posledice bodo gotovo kmalu odpravljene. V zadnjih mesecih je v naši zunanji trgovini spet opaziti večjo živahnost. Naglo so se drug za drugim pojavile nove trgovinske pogodbe: s Španijo, Grčijo, Nizozemsko. Italijo, Turčijo, Češkoslovaško, Belgijo, Veliko Britanijo in Francijo. Pravkar se vodijo pogajanja z Madžarsko, Rumunijo in Švico. Letos je bilo uvedeno tudi nadzorovanje uvoza iz neklirinških držav, zlasti iz onih, nasproti katerim je bil naš izvoz manjši od uvoza. Njegov glavni namen j? bil preprečiti odliv zlata v neklirinške države za uvoz onih predmetov, ki bi jih lahke uvajali v okviru kliringov Gibanje cen Splošni indeks cen stalno narašča. Razlika med cenami kmetijskih pridelkov in cenami industrijskih proizvodov se vedno bolj manjša v korist kmetijskemu blagu kar pomeni nastajanje prvega pogoja za izboljšanje položaja našega kmečkega ljudstva. Minister posebej obravnava naraščanje cen kmetijskim pridelkom in ugotavHa na njihovi podlagi znatno izboljšanje notranje trgovine. Tuiski promet Tudi tujski promet v državi stalno narašča To so pokazali podatki o zadnji sezoni in v primerjavi z razvojem v zadnjih letih se lahko reče, da bo tujski promet še bolj . narasel. Politični pregled Minister za trgovino ia industrijo dr. Milan Vrbanič in njegov francoski tovariš Paul Bastid in francoski poslanik grof Dampierre so te dni podpisaJi novo, trgovinsko pogodbo med našo kra-Ijevino ui francosko republiko. Doseženi dogovor bo omogočil znateu razvoj izmenjave blaga med obema državama. Nakup jugoslovenske pšenice in turščice, podelitev naknadnih kontingentov, povečanja obstoječih kontingentov za izvoz raznega jugoslovenskega blaga v Francijo bodo pripomogli k obsežnemu razširjenju firancosko-jn-goslovenske trgovine-Ob koncu preteklega tedna se je angleški kralj Edvard odrekel prestolu, da se bo lahko poročil z go. Simpsonovo. Slovo dosedanjega kralja od državljanov Velike Britanije je bilo prav prisrčno! Poslovilni govor je imel v radiu. Zdaj se bivši kralj imenuje vojvoda Windsorski in se je odpeljal na Dunaj, kjer je gost barona Ev-gena Rotschilda. Avstrijska vlada je izdala sporočilo, da se bo vojvoda Windsorski naselil v gradu Enzersfeldu. Kakor poročajo, bo ostal čez zimo v Avstriji in se bo pomladi poroči] na Dunaju. Na poročno potovanje pa bo prišel v Dalmacijo. Zaradi odstopa kralja Edvarda VITI. je zasedel angleški prestol n jegov brat, dosedanji vojvoda Yorški, ki se kot kralj imenuje Jurij VI. Za kralja je bil po prastarih običajih razglašen zelo svečano. V ponedeljek je novi kralj obhajal svoj rojstni dan in je med številnimi čestitkami prejel tudi ono Nj. Vis: j kneza namestnika Pavla. Po vesteh iz Valencije so Francove čete v ponedeljek spet napadle Madrid, a so bile po peturnem boju krvavo odbite. Napad se je izvršil na treh točkah. Odbor za obrambo Madrida je objavil sporočilo, v kateram pravi med drugim, da se je napad končal s popolnim porazom Fran-covih čet. Na bojišču je ostalo 200 mrtvih in veliko število ranjenih. Pri Colmenaru : so vladne čete sestrelile nacicnaiistiena letalo, ki ga je baje pilotiral. Francov brat. | Kakor se sodi, večjih bojev čez zimo. ni pri-; čakovati, ker vejaštvo zelo trpi zaradi mraza. Posebno Maročani, ki so jedro Francove vojske, s težavo prenašajo zimo, | Na Kitajskem so nastale nove homatije. Več pokrajin se je uprlo protf nankir.ški vladi in so uporniki aretirali maršakv Cangkajška »Propadla ženska, poberi se vendar!« ji je ostro in zaničljiivo vedel Stanko. »Da. odhajam. Prepričan bodi, da ne bom z mezincem mignila zate. Ce bi te mogla z eno besedo rešiti smrti, bi si dala rajši odrezati jezik T Proklet bodi ti in tvoja Cvetka!« Odprla je vrata in sit očita ven. Spet so se hrešče zaprta vrata, grof Stanko pa se je smehljal, kakor bi bil pravkar zmagal v boju. »Da, Cvetka,« je mrmral grof Stanko, »tebi ostanem zvest dO groba!« XVI«. Jetnica v rotundl Cvetka se je zelo. prestrašila, ko je prišel v sobo Rochefort, ker je mislila, da je poslušal njen. pogovor s starim markijem. Roche-fortov mračni obraz in temni pogled nista obetala nič dobrega. »Pojdi ven!« je ostro vedel. »Govoriti moram s svojim stricem!« Cvetka je v naglici pograbila listine, ki so še ležale na mizi, a marki jo je prijel za roko. »Ostanite tu,« je dejal marki ukazujoče in jezno pogledal nečaka. »Kaj hočeš! Nimam rad, da prihajaš k meni, ne da bi prej prosil, ali smeš priti!'« »Saj nisem tujec,« je ostro odvrnil Rochefort. Zaradi mene tvoja strežnica tudi lahko ostane tu, če te ne moti, da govorim o družinskih stvareh vpričo tujih ljudi. Meni je« tudi prav!« »Kako pa govoriš,« se je ujezil stari gospod. »Rad bi že gospodarja igral! Dobro te j poznam! Toda mojega potrpljenja je konee. Pokazal ti bom, da si se zmotii v svojih računih. Še imam moč v rokah. Nekoliko prezgodaj si pokazal, kako bi ravnal z menoj, če bi ti vse prepustil.« Za prevzetnega grofa je bilo veliko ponižanje, da je moral v pričo Cvetke slišati take besede. PreblodeJ je in preteče stopil pred markija. »Zahtevam, da se oziraš na to, da je tuja oseba v sobi,« je vzkliknil a pritajeno jezo. »Ali. me misliš mar zasramovati vpričo nje? Zdi se mi. da se ti je znala gospodična prikupiti in si pridobiti tvoje zaupanje?« »Da, zaupam ji,« je dejal marki. »Ne draži . me več, če hočeš postati moj dedič! Pazi se! t »To me pa prav n«? ne skrbi-,« je dejal Rochefort in se zaničljivo smehljal. Ker me pa, kakor čutim, ne moreš videti in ravnaš z menoj kakor s kakšnim smrkavcem, te ne bom več vznemirjal š svojimi obiski.« »Tvojih obiskov tudi ne potrebujem,« je i dejal jezno marki. »Se danes pojdi iz gradu ; in se ne vrni več, dokler te ne pokličem.-? Rochefort ga je hladno poslušal, samo , okolf ustnic se mu ie igral nasmešek. »Ali mi imaš še kaj drugega povedati, sjfcric?« je mirno rekel. 1 »Da! Pravkar sem izvedel, da si storil ne-i kaj grdega, lopovskega!« »Kaj? Kai?« je vzkliknil grof in je presenečen skočil nazaii Grof je pogledal Cvetko, ker je mislil, da je izdala tajnost o jetrih' v rotunefi'. Cvetka. Ki' je vedela, kaf hoče marki po-vprfo+T. je- v s+raihir tr<*wt-a»lat Proseče j« vzdignila roke in ga prosila: (Dalje) J SARGOV l Zdravi, lepi zobje? Najboljše priporočilo; Vzer*ii niiiiiiiimiiiii;"iii"ii'iii)iiiinniw;;im»»i'»i r ii' miiitf »nHiiiiiniimiiiiimiiiiiiiiMiimiH»niitMiii|il'',n:^ KALDOONT PROTI ZOBKŽMU KAMNU mi in z njim več njegovih generalov in nešteto oficirjev. Upornike vodi maršal Čangsueliang, ki je baje že gospodar položaja v severnih pokrajinah Kitajske. Čangsueliangu se pridružujejo neprestano novi oddelki dobrovolj-cer,- — kitajskih nacionalistov. Vzrok aretacije Cangkajška je baje v tem, da se je kitajskim nacionalistom videl premalo odločen proti Japonski, ki se hoče čedalje bolj vgnezditi na kitajskem ozemlju. Po japonskih vesteh pa ima vmes prste Rusija in naj bi bil to ruski odgovor na nemško-ja-ponsko pogodbo, ki je naperjena proti Rusiji. Dejstvo pa je vsekako, da ima uporniško gibanje proti.iaponski značaj. Zadnje vesti pravijo, da čete nankinške vlade hite na pomoč ujetemu maršalu Cansfcajlku. Londonski »Da:ly Telegraph« obzirno poroča o položaju v severnih pokrajinah Kitajske in piše med drugim. da ima Rusija ob meji znntne vojne sile zaradi naraščajoče japonske nevarnosti V celem imajo Rnsi zdaj tam 10 moderno oboroženih divizij in okrog €00 napadalnih letal najnovejšega izdelka. Japonci pa imajo 17 divizij, ki so znatno slabše oborožene in bi v primeru spopada ne bile ko3 ruski vojski. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled SVINJE. Na zadnjem ptujskem sejmu so se za kg žive teže prodajali: pršutarji 5 do 6, pitane svinje po 6.50 do 6.75, plemenske svinje po 5 do 5.50 Din: za kg mrtve teže pa po 8.50 do 9.50 Din. Prasce za rejo, stare 6 do 12 tednov, so predajali po kakovosti od 55 do 140 Din za rilec. Sejmi 21. decembra: Krašnja, Laško; 22. decembra: Črnomelj; 27. decembra: Radeče pri Zidanem mostu, Vrhnika; 28. decembra: Dob. pri Domžalah, Vrtanje; 29. dccembra: Mirna peč; 31. decembra: Kočevje, Zagorje ob Savi. Drobne vesti == Zastopniki Zadružne zveze v Beogradu. »Jugoslovenski kurir« poroča, da sta bila v Beogradu zastopnika Zadružne zveze iz Ljubljane gg. Gabrovšek in Avsenek in opozorila odločilne činitelje na nepovoljno stanje,^ v katero so našle zadruge, včlanjene v Zadružni zvezi, zavoljo uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Zadružna zveza je bila predlagala vrsto ukrepov za svojo sanacijo, a vsi predlogi so bili odklonjeni. Eden teh predlogov je bil, kakor javlja »Jugoslovenski kurir«, da bi se Zadružni zvezi dovolil uvoz neregistriranih Blairovih obveznic iz tujine, ki bi jih prodala v državi. Zadružna zveza bi" na ta način prišla do potrebnih sredstev za saniranje svojih zadrug. Drugi predlog je bil, da bi dravska banovina najela posojilo za sanacijo zad-ružne zveze. Prvi in drugi predlog sta se po vesti »Jusroslovenskega kurirja pokazala za neizvedljiva. Zadružna zveza bi potrebovala za sanacijo 50 milijonov Din, a je vprašan.ie, ali bi mogla dobiti ta znesek. Zato se baje že misli na izdajo uredbe o likvidaciji Zadružne zveze in ve'i-kega števila v njej včlanjenih zadrug. Z likvidacijo Zadružne zveze bi imelo slovensko gospodarstvo veliko škodo.. Zaradi tega se v vrstah slovenskih gospodarstvenikov nadejajo, da se bo le dobil izhodMz tega težavnega položaja. = Podatki o zemliarini in obdelanem zemljišču kmetov dolžnikov. Oddelek za državna posestva in kataster v finančnem ministrstvu opozarja na pravilnik o icvedbi uredbe o likvidaciji kmečkih doigov, ki predpisuje, da morajo katastrske in davčne uprave, ki vodijo zemljiški kataster, izročiti v osmih dneh občinam podatke o viiini davčne osnove za zemljarino (skupni katastrski čisti dohodek) in podatke o skupni povriini obdelanega zemljišča, in sicer za vsakega dolžnika kmeta, ki jih bo zahtevalo pristojno občinsko oblastvo. = Predlog slovenskih poslancev in senatorjev o kmečkih dolgovih. Poslanci in senatorji dravske banovine, ki ne pripadajo JRZ, so imeli posvetovanje, na katerem so razpravljali o likvidaciji kmečkih dolgov V zvezi s položajem slovenskega zadružništva. Sprejeli so predloge, ki bo jih sestavile Zadružna zveza v Ljubljani. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani in Zveza jugoslovanskih hranilnic ter jih v obliki nujnega zakonskega predloga sklenili predložiti narodni skupščini. Tudi ostali poslanci dravske banovine bodo pozvani, naj se jim pridružijo. DOPISI JURŠINCI PRI PTUJU. Rreteklo nedelj® se je pri nas vršilo kmeclso-mladinsko zborovanje ptujskega pododbora Zveze kmečkih fantov in deklet, ki je bilo prav dobro obiskano. Predsednik domačega društva od Sv. Lovrenca v Slovenskih gor. Franc Hoic j® pozdravil navzočne in otvoril zbor. Nato so govorili o potrebi organizacije kmečkega stanu predsednik zveze Ivan Kronovšek iz Ljubljane, predsednik pododbora Jožko Tomažič iz Vitana in predsednik društva od Sv. Jurija ob Ščavnici Vladimir Kreft Vsi govorniki so orisali dejanjsko stanje po naših vaseh in naloge, ki čakajo naše organizacije, katere so poklicane, da prinesejo v našo vas novega življenja. Sledila so poročila udeležencev iz Sven Eivestad: V HM Mil' Kriminalni roman »Pač,« je odgovoril Asbjorn Krag. »za čisto nepotrebno smatram aretacijo upravitelja. Jamčim zanj.« »Saj ne poznate dokazov proti .Steiierju,« je pripomnil Biley. »O, da, poznam vsaj najvažnejše,« je dejal. »Vidim, da imate poleg sebe zavoj. Ali niso v zavoju čevlji gospoda Stenerja?« Bileva je pogrelo. »Tako torej, tudi vi veste za ta dokaz,« je rekel. »Ali ste morda celo že z upraviteljem samim govorili o tem?« »Asbjorn Krag je vstal. »Kljub trditvi gospoda Bileva,« je rekel, »bi si dovolil pripombo, da sem o nedolžnosti' gospoda upravitelja trdno prepričan. Prosim pa gospoda Bileva, naj navede sv<^e dokaze.« Namesto da bi odgovoril, je šel Biley h gosoodični Konstanci in ji zašepetal nekaj V l': o. Gospodična Konstanca je vstala in pogledala policijskega inšpektorja. Bilev jo je hotel povesti k mizi 7.a priče, a mlada dama je hladno odklonila njegovo pozornost. Bilev je kazal nasproti njej neko nežnost, ki ji je bila, kolikor jc mogel Krag opazovati, nad vse zoprna. »Prva pViča, gospodična Konstanca plemenita "Billejeva,« je izpregovoril Bilev, »želi dati svojo izjavo na zapisnik!« Začela je: »Najprej se tega zasliševanja sploh nisem nameravala udeležiti. Ko pa sem spoznala, da sta čast in svoboda prijatelja resno ogroženi, bom izpovedala vse, kar je potrebno.« »Za božje ime,« je vzkliknila ekscelenca, »ali ne bi hotela tudi voznikov in hlevskih hlapcev imenovati svoje prijatelje!« Biley je skomignil z ramama »Bog pomagaj,« je rekel, »naj bo, kakor hoče, poprej bi si še dovolil pripombo, da bi gospodu predsedujočemu malo označil značaj mlade dame. Prav lahko si predstavljam, da si je za rešitev tega moža ki ga pozna kot zvestega in poštenega- uradnika, izmislila .kakšno zgodbo.« Asbjorn Krag je planil pokoncu. »To je nedovoljeno vplivanje na sodišče!« »Vi veste prav tako dobro kakor jaz, go-. spod Krag,« je nadaljeval državnik, »da obstoji osnovan sum, da mlada dama ve za ime tatu, a ga prikriva. Gospodična Konstanca je bila v sredo zvečer med sedmo in osmo uro v ekscelenčini knjižnici. V tem času jc bila tatvina izvršena. Gospodična je tatu videla, kakor je sklepati iz njenega obnašanja. Zdaj mu hoče morda pomagati.« Predsednik je potrkal na mizo. »Ali ste res videli tatu, gospodična Konstanca?« »Ne!« »Vztrajate na trditvi, da. ste bili v času, ko je bila izvršena tatvina, sami v knjižnici?« jila pa bom do svoje zadnje ure, da bi bila videla tatu.« »Koga pa ste videli? S kom ste govorili?« »S prijateljem Frankom Stenerjem,« je rekla. »Spoštovana gospodična,« je dejal predsednik, »vse kaže na to, da je Stener tat.« »To je nesramna laž, ki si jo je izmislil Stenerjev in moj sovražnik!« »Koga mislite pod tem sovražnikom?« Gospodična Billejeva je pokazala atašeja Bileyja: »Tistega gospoda tamle,« je rekla. »Da, nikogar drugega. Ta me je v zadnjem letu stalno nadlegoval z ljubezenskimi ponudbami. Nikdar nisem imela miru pred njim, a zdaj hoče izkoristiti tatvino, da bi me ločil od prijatelja Franka.« »Čista resnica je,« je rekel Biley, »da je Frank Stener splezal skozi okno v sobo. Imam dokaze za to. Našel sem odtiske njegovih čevljev na mehki prsti pred oknom. Tule so čevlji, ki jih je imel takrat obute. Odtiski se prav natančno ujemajo.« Bilev je odvil zavoj — privlekel na svet' lo čevlje in jih položil na mizo pred predsednika. Mlada dama je bila očitno skrajno ogor« čena. »Motite se,« je rekla s tresočim se glasom, »motite se. gospod policijski inšpekT tor in vi, gospod Biley. Prav tako se motiš ti, liuba teta!« Ekscelenca je strmela v nečakinjo, ki Je nadaljevala: , , »Frank Sterier ni nameraval po tem noto (poiskati s vb) o gospodarico, kajti v takem-primeru bi prišel v poslopje skozi vrata...« paesmh vasi in debata o organizacijskem delu y bodoče. KOG. Prejšnjo nedeljo so se pai nas vršile občinske volitve. Vloželni sta bili dve listi: JRZ in opozicija, ki jo je »Slovenski gospodar označil za družbo JNS, kmetijcev, mač-kovcev, komunistov itd. Zmagala je JRZ. Prosimo »Slovenskega gospodarja«, naj nam yolitve po privici opiše. MALA NEDELJA. Sokolska "četa je priredila na državni praznik lepo uspelo aicacie-mijo, ki je bila deležna zadovoljivega obiska. — V nedeljo 6. t. m. je nastopil kljub skrajno slabemu vremenu sv. Miklavž in obdaroval sokolsko deco, čeprav zaradi krize bolj skromno. — Na Štefanovo ob 3. uri bo uprizorila na malonedeljskem sokolskem odru bratska sokolska četa od Sv. Duha narodno igro »Revček Andrejček«. Po igri »kolo sreče« in prosta zabava. — Sokolska čitalnica je odprta vsako nedeljo in praznik po rani sv. maši do pol 12. ure v zakurjeni Ljudski knjižnici, kjer je mnogo časopisov in zanimivih knjig na razpolago. Obiskujte Čitalnico in Ljudsko knjižnico v Društvenem domu! — »Domovina« bo v bodoče prinašala stalno domače novice, zato tudi po Mali Nedelji naj gre glas: »Le »Domovina« je za nas!« Naročite! Poravnajte naročnino! ORMOŽ. Na zadnji seji pododbora Zveze kmečkih fantov in deklet za ptujsko okrožje se je razpravljalo o prosvetnem delu za našo vas v bodoči zimi in se je pri tem sestavil obširen delovni načrt. Posamezna društva bodo prirejala gospodarska predavanja in kulturne dneve Razen tega bodo še druge prireditve. Pododbor bo, kakor zadnja leta, tudi letos priredil dva tridnevna prosvetno-organ-V zatorična tečaja. Prvi bo od 4. do 6. januarja za fante v Ormožu, drugi pa od 19. do21. marca za dekleta v Ptuju. Vsako društvo pošlje v tečaj po tri člane (-niče), razen tega pa se bodo sprejeli tudi fantje in dekleta iz vasi, kjer društva še ne obstoje. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj to čimprej sporoči predsedniku pododbora. Namen tečaja je nuditi mašim fantom in dekletom najpotrebnejše znanje o vsem, kar kot javni kulturi delavci na naši vasi morajo vedeti. Poslužite se ugodne prilike in na delo za našo boljšo bodočnost! SV. VOLFBENEK PRI SREDISČU. »Sloven ski gospodar« je iz našega kraja priobčil do- pis, v katerem se po etari navadi strašno zaletava v Društvo kmečkih fantov in deklet, ki mu je zaradi marljivega delovanja trn v peti. Očita nam seje s sklepi o agitaciji za občinske volitve, ki jih je pa dopisnik videl le v bujni domišljiji, ker drugim o tem mi nič znano. Tu'di neki fantovski ravs spravlja v zveizo z društvom, kar je samo podlo podtikanje. Vprašamo dopisnika, zakaj ni v svojem dopisu povedal, po kakšnih poslih so hodili »stari fantje« ob uri duhov, v kakem sta nju so bili, kako so se obnašali in kam jo je popihal četrti. Pometajte pred svojim pragom. »Slovenski gospodar« je pisal, da so pri volitvah nastopali med drugimi tudi ko-musrti. Ker pa teh ljudi ne poznamo, prosimo dopisnika, naj jih v prihodnji izdaji javno imenuje, da jih bom spoznali! Domače novost! Ponovno opozorilo naročnikom Le še dva tedna in staro leto se bo umaknilo novemu. Zato je skrajni čas, da vsak gospodar obračuna, kje ima kaj dobiti in kam mora še kaj dati. Tak gospodar mora biti tudi vsak naročnik »Domovine«. Vprašati se mora: »Ali ima preljuba .Domovina', ki je vse leto, teden za tednom, hodila v mojo hišo in me razveseljevala in učila, še kaj dobiti od mene, ali sem že plačal naročnino?« Ni treba čakati odgovora, poglej, ali še leži pri tebi položnica, ki je nisi izrabil. Tedaj pojdi z njo na pošto in plačaj naročnino ali izroči denar kar pismonoši, ki ti bo dal potrdi1©! Ne odlašaj več, da' ne bo uprava lista zaradi tvoje neodločnosti prisiljena, pobrati naročnino s poštnim nalogom ali celo ustaviti list. Zato plačajte naročnino brez odlašanja! Uprava »Domovine«. * Naše eksportne cigarete in ostali tobačni izdelki, ki so namenjeni za porabo izključno zuuai naše države, se smejo rabiti samo izven Jugoslavije in jih ni dovoljeno uvažati k nam. Zato potniki, ki prihajajo iz tujine ali se vračajo k nam, ne smejo uvažati teh tobačnih izdelkov, ne kaditi jih Biley se je zavratno smehljal. »Milostljiva gospodična, torej...« je začel. »Dovolite,« je nadaljevala mlada dama z mirno odločnostjo. »Frank Stener je prišel obiskat svojo ljubico, svojo zaročenko ... Jaz sem Stenerjeva nevesta. Že več mesecev sva skrivaj zaročena.« Osuplosti stare baronice pri teh besedah se ne da popisati. Udarec je bil tako silen, da ni mogla niti omedleti. »Gospod predsednik, tega ne preživim!« Ljubeznivi policijski inšpektor je vstal, da bi pomiril staro damo. »Prosim gospoda predsednika, da uvažu-je, kar sem rekel prej o plemenitosti gospodične Konstance,« jc menil ataše Biley. »Pokazala je posebno junaštvo. Povedala je zgodbo, ki je dozdevno čisto verjetna, a zagotavljam, da je to storila zgolj zaradi tega, da bi rešila tatu Franka Stenerja, ki mu je iz nerazumljivih vzrokov prijateljsko naklonjena. Kar je pripovedovala, je popolna izmišljotina.« »Resnica je. Prisegam, da je čista resnica!« »Kar se resnice tiče,« je posmehljivo nadaljeval Biley, »naj samo spomnim milost-Ijivo gospodično, kako malo resnicoljubna je bila doslej. To vam je znano.« Asbjorn Krag je skočil s stola. »Ne trpim,« je vzkliknil, »da bi tale možak žalil damo! Če bi se to zgodilo v Franciji. gospod, bi vam napovedal dvoboj.« Biley se je obrnil k detektivu: »To se lahko napravi,« je rekel. Odprl je spet svoj elegantno zlato uro in spet se je detektivu zazdela ura tako znana. Spomniti pa se ni mogel, kdaj in kje je to uro že videl. Kakor bi se posvetoval z uro, je Bilcy nadaljeval: »Vlak se odpelje zvečer ob 11. uri 10 minut. Povabim vas, da se peljete z menoj do francoske meje. Zadevo lahko opraviva v dveh, treh dneh. Vožnjo do Francije vam plačam.« »Zakaj pa tudi ne vožnje nazaj?« je vprašal posmehljivo Asbjorn Krag. »Ker ne bo potrebno,« je odvrnil Biley, »ker boste tam ostali.« Krag je prekinil prepir in prosil za besedo. »Ugotavljam,« je rekel, »da za krivdo Franka Stenerja ni nobenega dokaza Nasprotno, čisto jasno se je izkazalo, da ni izvršil tatvine. Ekscelenca sama mti je izdala najsijajnejše izpričevalo o zvestobi in zanesljivosti Stener ima. kakor sem dognal, prihranjen znesek 20.000 kron (predvojnih norveških kron) Zaradi denarne stiske torej tudi ni mogel krasti Gospodična Kon-stanca, ki je doslei iz razumljivih vzrokov prikrivala svojo ljubezen, je s svojo izpovedjo uničila poslednji dvom v Stenerjevo nedolžnost.« Sef policije je prikimal, Krag pa je nadaljeval: »Prepričal sem se, da je bila tatvina izvršena šele, ko sta gospodična Konstanca in gospod upravitelj zapustila knjižnico, torej med osmo in deveto uro zvečer.« Obrnjen h gospodični Konstanci je menil: »Milostljiva gospodična, ni več potrebno, da bi še prisostvovali tem mučnim prizo- pri nas, čeprav so naši izdelki. Uvažanje teh uzdelkov pomeni monopolslkr prestopek tihotapstva, ki se kaznuje po ustreznih predpisih. Potniki se opozarjajo, da v lastno korist ne uvažajo pri vstopu v državo eks-portnih tobačnih izdelkov, da ne bodo imelli neprijetnih posledic. * Novi radijski naročniki, sporočite svoi naslov upravi tedenske ilustrirane revije za radio, gledališče in film »NAS VAL« v Ljubljani, Knafljeva ul. 5, da Vam pošlie pravkar izišlo božično številko. »NAS VAL« je najbolj pestra ilustrirana revija. Na 44 straneh najdete točne in pregledno urejene programe vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj, poročila in slike iz radijskega, gledališkega in filmskega sveta, edinstveno operno prilogo in v nadaljevanjih dve znameniti deli: napeto pisano razpravo dr. Wal-demarja Wasielevskega »Telepatija in jas-novidstvo« in senzacionalni roman »500«. Božična številka, ki je znatno povečana, prinaša poleg omenjenih stalnih prispevkov, še nadaljne važnejše članke in povesti: božično črtico »Drobna lučka«, satiro »Nekaj kaotičnih tragedij v pismih«, kozerijo o novi predstavi opere »La Boheme« v ljubljanski operi s slikami, nagradni razpis z ozirom na slikanico iz operete »Dvojno knjigovodstvo«, teta Manica pred mikrofonom, foto kotiček, slike z razstave slikarja Božidarja Jakca, slike iz filmskih ateljejev, Zoščenkovo humoresko »Madona« in v prilogi »Po opernem svetu« izvlečke oper »Kraljičin ljubljenec« in »Janko in Metka«. Raznovrsten drobiž, šale in slike dopolnjujejo redakcijski del lista. V programskem delu lista opozarjamo zlasti na sporede kratkovalnih oddajnih postaj, ki jih najdete lahko samo v Našem valu. »NAŠ VAL« izhaja vsako soboto v Ljubljani. Mesečna naročnina 12 Din * Ni plemenitejšega božičnega darila, kakor je lepa knjiga. Sloviti Vossov roman »Dva človeka« ti ostane vedno v spominu in ga z užitkom spet in spet bereš. Za naročnike »Domovine« stane vezan 30 Din (namesto 34 Din), mehko vezan pa 20 Din (nam. 24 Din). Naroči se na uredništvo »Domovine«. Založba naročniku takoj pošlje položnico in ko prejme denar, odpošlje knjigo. Za štiri plačane knjige ena po vrhu zastonj. * Žrtev mraza. Ozeblo so našli v nekem kozolcu na Betnjavi 47-letno brezposelno rom. Zdaj bom nekaj razkril, kar bo morda imelo za posledico novo prestrašenje in ponovno omedlevico.« »Kakšno razkritje pa bo to?« se je začudil Biley. »Dovolil si bom razkriti, kdo je pravi tat,« je dejal Asbjorn Krag. IX. poglavje. Policijski inšpektor ni vedel, kaj bi storil. Bilo mu je, kakor bi sedel na trnju. Vse je napeto čakalo, kaj se bo zgodilo. Zunaj po hodniku so stopale priče, ki še niso bile poklicane k zasliševanju. »Gospod predsednik«, je začel Krag, »zdaj, ko je spet mirno, si bom dovolil obširneje očrtati ves ta zanimiv primer. Pri tem bom moral različne točke svoje preiskave oodrob neje obrazložiti Po prvih urah preiskave sem se že nagibal k mišljenju, da tatu sploh ni bilo . To se pravi, spoštovane dame in gospodje mislil sem. da sem imel opravka s skrivnostno rodbinsko zgodbo odnosno. če setsmem tako izraziti, 7 rodbinsko zaroto. Menil sem da so v rodbini sklenili ponižati to sijajno mlado damo, katere odlični in samozavsetni nastop smo pravkar smeli občudovati Kakor rečeno sem bil o tem že prepričan, kajti le s trdim ponižanjem bi mogla postati mlada doma dostopnejša željam njene tete. gospodične dru^abnice in gospoda Bileyja. Z drugimi besedami, verjel sem, da si je ekselenca tatvino le izmislila. Z obdolžitvijo Stenerja pa bi potem, tako sem si mislil, posredno odvrnila mlado gospodično od skrivnega zaročenca«. Ker je vse molčalo, celo Biley ni rekel besede, je Krag nadaljeval: DOMOVINA št. : STBAN 7 Katarino Prelsčevo. Bila je čisto onemogla in eo jo morali reševailci odpeljati v bolnišnico, kjer so ji odrezali obe nogi. * Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite za malenkostno plačilo pri Peru Francu, kapetanu v pokoju, Ljubljana Maistrova ulica 14. Za odgovor je priložiti kolok ali znamko za 6 Din. * V smrt je šla. 32-letno delavko Barbaro Svoršinkovo so jo našli z octovo kislino zastrupljeno in nezavestno v nekem, gozdu pri Podpeči. Prepeljana v mariborsko bolnišnico je kmailu umirila. Zapušča tri nepreskrbljene otroke. * Na Dravskem polju spet velik požar. Nedavno okrog polnoči je nastal požar, v gospodarskem poslopju posestnika Matevža Korena v Cirkovcah. Ogenj se je razširil na gospodarski poslopji posestnika Antona Pre-dikake in Matevža Napasta. Vsem trem posestnikom so zgorela poslopja z vsemi poljskimi pridelki in orodjem vred. Nadaljnje razširjenje ognja so preprečili gasilci iz Mi-hovcev-Dragonje vasi. * Živega so pokopali. V vasi Kružnju bli-eu Mostarja je že dalje časa bolehal 40-letni •kmetovalec musliman Mujan Ačkar. Nedavno jutro je obležal ves premrl. Ker so mislili. da je mrtev, so ga po starem mus'i-manskem običaju položili v grob še pred mrakom, da mrlič ne bi prenočil v hiši. Pol ure po pogrebu pa je šla mimo groba neka 6tara muslimanka. Cula je ropot in ječanje v grobu. Vsa prestrašena je sklicala Muja-nove svojce in vso vas. Hitro so odkopali grob in spravili na dan Mujana, ki se je zvijal v strašnih krčih. Prenesli so ga domov. Toda zaradi prestanega trpljenja, ko je bil živ zakopan v grobu, je po dveh urah resnično umrl. * Šest žrtev Mure. Pri Cmureku se je pripetila v nedavni noči na Muri strašna nesreča. Več mladeničev in deklet se je zvečer odpravilo čez vodo v Cmurek k znancem na obisk. Tam so se zabavali do pozne ure. Nekoliko vinjeni so se vračali domov. Poleg več deklet so se odpravili nazaj čez Muro Štefan Kolbanek, Lojze Frajger, Martin Tišlerič, Ivan Helbraind in France Vormek. Spočetka je Slo vse gladko od rok. Nenadoma pa so ljudje, ki so staili na bregu, culi strašen krik od srede reke, kjer je moral čoln zadeti v pečino in se prevrniti. Nemudoma so sklicali »Potem pa sem naletel na okolnost, ki me je prepričala, da je res nekdo ukradel dragulje«. Biley se je porogljivo zasmejal in nekaj pripomnil. Krag je preslišal opazko in govoril dalje: »Še pred nekaj urami sem mislil, da je tat odprl skrinjico pri ključavnici na črke. Zaradi tega sem si dovolil vprašati ekselen-co, ali v spanju govori. V spanju bi pač lahko izdala ključno besedilo. Pri natančnejši preiskavi skrinjice, ki sem jo izvršil po drugi tatvini, sem opazil na skrinjici neko skriv no napravo. Omarica se je namreč dala odpreti s samim pritiskom na določeno mesto, ne da bi bilo treba poznati ključno besedo«. Stara baronica se je prestrašila. »Moi Bog«, je zakričala, »zdaj so pa gotovo vsi dragulji izginili«. »Ne«, je odvrnil Krag z nasmehom. »Tisto napravo sem uničil. Zdaj lahko odpre skrinjico samo tisti, ki ve ključno besedo. To se pravi, zdaj jo lahko odprem samo jaz Ekse-lenčina omarica za dragulje je torej pona-redba. Ekselenca mi je pripovedovala, da je bila skrinjica pred dvema mesecema naročena za razstavo«. »Res, tako se je reklo. Nihče pa menda ne bo stare, ugledne tvrdke dolžil, da je ona ▼stavila posebno napravo, ki ne pomeni drugega kakor olajšavo za vlomilce«. Predsedujoči policijski predstojnik je zamišljeno zazibal glavo. -Čeprav je skoro nepotebnu« je rekel Krag. »vendar bom poklical k zaslišanju tudi tvrdkinega inženjerja, ki je izdelal načrt za omarico«. Krag je dal znamenje Haraldu Bredeju. orožnike, finančne stražnike iin drude ljudi, ki pa niso mogli pomagati. Rešila sta se le dva fanta, m&d tem ko je šest fantov in dekileit utonilo. * Nesreča užitkarja. Nedavno sta gnala užitkar Lovko Ivan iz Dolenje vasi in sosed Žnidairšič težkega bika, ki ga je Lovko prodal mesarju, proti Rakeku. Med potjo se je žival ustrašila avtobusa, začela begati sem in tja in pri tem priletnega Lovka s tako silo pritisnila ob obcestno lipo, da si je zlomil desno nogo. Ponesrečenega Lovka so prepeljali v bolnišnico v Ljub'jani. Njegovo stanje je glede na ivisoko starost precej nevarno. * Nesreča rudarja. Iz Zagorja so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 25-letnega rudarja Franc Jevšnika, doma iz Podkraja pri Zagorju. Med delom je padla nanj težka skala ter mu zdrobila nogo. * Z lisičjim strupom se je zastrupil. Na Urbančičevi graščini v Domžalah se je z lisičjim strupom zastrupil in umrl lovski čuvaj Starim Ivan. Pokojni je štel okrog 30 let ter zapušča ženo z dvema nedoraslima otrokoma. Bil je marliiv in miren človek, vendar pa so se opažali pri njem maki duševne zmedenosti. * Huda nezgoda je zadela 30-letnega Viktorja Gostinčairja, kletarja v Berioevem. Podirali so drevesa, pa ga je padajoče direvo oplazilo po glavi. Dobil je pretres možganov in notranje krvavitve. V precej hudem stanju so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nesreča na savinjski železnici. Nedavno zvečer je šel ob železniški progi nedaleč od Polzele 35-letni Stražnik Alojzij, doma od Št. Vida pri Šmarju, noseč na rami brzojavno žico. Strašnik, ki je nekoliko gluh, ni slišal od zadaj prihajajočega vlaka. Lokomotiva ga je zavoljo tega zadela. Sreča v nesreči je, da ni v tej zmešnjavi prišel pod kolesje vlaka. Nezavestnega ponesrečenca so naložili na vlak in ga oddali na Polzeli v oskrbo tamošnjemu zdravniku, ki pa je odredil, da so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. * Mežnar se je ubil. Pri Šv. Miklavžu blizu Maribora so našli 73-letnega mežnarja Franca Križnika v bližini nekega vodnjaka z razbito glavo. Starček je bržkone zadel ob kamen pri vodnjaku in padel tako nesreč a o, da si ie prebil lobanjo. Obležal je nezavestmi v mlaki krvi. Odnesli so ga domov, kjer je l kljub zdravniški pomoči izdihni!. Brede je hitro zapustil dvorano in se vrnil z inženjerjem Fjeldom, ki je začuden obstal na pragu, ko je zagledal v nekako sodišče izpremenjeno dvorano. »Prosim, stopite bliže, gospod inženjer . je rekel Krag, »rad bi vas nekaj vprašal «. Inženjer se je približal k mizi za priče in tam obstal »Ali se spominjate«, je vprašal detektiv Krag, »da je ekselenca pred kakima dvema mesecema naročila pri vas skrinjco za dragulje. ki nai bi bila varna pred vlomilci in ognjem?« »Da bil sem baš v trgovini, ko ie V>ilo naročilo izvršeno«. »Kdo je naročil?« »Dama. ki sedi tamle«, je rekel inženjer Fjeld in pokazal na gospodično Weissman-novo Družabnica se ie nehote stresla. Ekselenca je pripomnila: »Da, toda jaz sem prosila gosnodično Weis manovo. nai nnrnči skrinjico. Na moj ukaz je šla h Krauseju«. »Čisto prav«, je odvrnil Asbjorn Krag. »Da pa bo zadeva jasnejša, moram še pripomniti, da vas je bila gospodična Weiss-mannova spravila na micel o nabavi zpnes-ljive skriniice za dragulje«. »To je res«. »Se lahko morda še spomnite, gospod inženjer, ali ie bila gospodična Weissmsnova že kdaj prej pri vas?« »Da, pred tremi meseci«. »Torej mesec poprej, preden je v imenu ekselence naročila skrinjico«. * Beraški znaki. Poročevalec Zagrebških »Novosti« je zanimivo opisal, kako si berači v Zagrebu pomagajo z znaki. Na vratih hiš je že precej časa opazoval čudna znamenja, ki so na prvi pogled sicer podobna čač-kam, ki jih rišejo objestni otročaii, a se vendar vidi, da je v njih neki pomen. Oni dan pa je opazil nekega berača, ki je na vrata hiše, v kateri je prosjačil, s svinčnikom narisal krog in ga prečrtal. Poročevalec je beraču sledil, ga povabil v gostilno in mu tam z malico in pijačo razvezal jezik. Berač mu je razložil nekatere beraške vzajemnosti. Če je na vratih pod ključavnico zarisana navpična črta, pomeni to: Pozor, tu stanuje policaj! Prečrtan krog, zraven pa črka »p« pomeni, da se v hiši dobi pol dinarja, a samo ob petkih. Krog s piko na sredi opozarja na radodarne stanovalce. Trije trikotniki, zraven pa križ povedo beraču: Tu stanujejo tri stare, zelo pobožne ženice. • V Avstriji so ponarejali naš denar. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča so se zagovarjali 231etni Jožef Her-nah iz Jurovskega vrha, 26-letni Ivan Kla-rič iz Spičnika in posestnik Pavel Udovič od Zgor. Sv. Kungote. Obtoženi so bili, da so razpečavali ponarejene 50-dinarSke srebrnike. Ponarejali so jih v Avstriji in prava kovačnica še zdaj ni odkrita. Iz Avstrije so jih obtoženci spravljali na naše ozemlje in jih tukaj spravljali v promet. Po njihovih izjavah so se avstrijski ponarejalci pečali z velikopoteznimi načrti, kako bi svoje delovno območje še razširili in bi poleg kovanega denarja ponarejali tudi naše in avstrijske bankovce. Obsojeni so bili: Josin Hernah tri mesece strogega zapora, Ivan Klarič 10 mesecev in 15 dni strogega zapora, Udovič pa je bil! oproščen. • Zaradi tatvin obsojena. Mali senat mariborskega • okrožnega sodišča je obsodil Franca Črepinka, ki je januarja vlomil v trgovino Ljudmile Klavorjeve v Radvanju, in Josipa Januša, ki mu je pri tem vlomu pomagal, prvega na tri leta robije in tri leta izgube častnih pravic, drugega pa na šest mesecev strogega zapora pogojno za dobo štirih let. * Brez vzroka je usmrtil sorodnika. Pred malim kazenskim senatom v Celju se je zagovarjal 32-letni sin posestnice Franc Urek s Slogonskega pri Kapelah zaradi uboja in lahke telesne poškodbe. Nekega večera so »Prav dobro se spominjam gospodične Weissmannove«, je nadaljeval inženjer. »Ogledalo si je več ključavnic na črke in številke, kupila pa ni ničesar« Asbjorn Krag je videl, da je državnik Bi-ley zadnjih deset minut neprestano pogledoval na uro Zdaj pa se je Biley obrnil k ekselenci in ji zašepetal nekaj v uho. Baronic? ie prijazno prikimala. Biley ji je poljubil roko in hotel zapustiti dvorano. Ko je prispel do vrat ga je Krag očitno začudeno vprašal: »Vi greste?« »Da« je odvrnil Biley »Kakor sem vam že povedal se moram udeležiti slovesnosti v cerkvi Odrefienika. kamor smo povabljeni vsi tuji državniški zastopniki«. »Kaj pa ta zadeva vas več ne zanima?« Biley se ie piiklonil »Moj poklic me boli zanima«, je rekel. »Razen teea kaže da polieiia men1' ne verjame. V dveh urah se *ako vrnem Ekselenca je bila tako ljubezniva, da me je za no-coi novabila« Bilev sp ie priklonil nasproti predsedniku in zanustil s^bo. Asbiorn Kra-» je nadaljeval zasliševanje ;nženierja Fielda: »Ali je bila gospodična Wpissmannova morda še večkrat v vaši trgovini'" ip vpra-3*1. »Ne. samo dvakrat kolikor sp soominjam«. »Kj^ je stal model za skrinjico''" »Na stojalu v tvrdkinpm prostoru«. »AH se vam zdi verietno da ie impla gospodična Weis«mannova priložnost videti ea, ko ie bila pred tremi meseci prvič pri vas?« fDaliel pri posestniku Ivanu Ureku na Slogonskem kožuhali poleg obtoženca še Andrej Duhanič, posestnik Franc Veble, ki je bil obtoženčev sorodnik, Vinko Krošelj, njegova mati Neža Krošljeva, njegova sestra Neža Kavčičeva, Jože Krošelj in še trije moški. Vsi so bili ves čas dobro razpoloženi in so prepevali. Pozno ponoči sta Franc Urok in Andrej Du-hanič šla iz hiše Oborožila sta se s koloma in čakala zunaj za drevesi, da bi napadila Jožeta Krošlja. Ko so se Veble, Vinko Krošelj La njegova mati in sestra pozneje odpravili proti domu in stopili iz hiše na dvorišče, sta Urak in Duhanič blizu vodnjaka navalila nanje s koli in začela brez besed udrihati po njih. Franc Urek je udaril svojega sorodnika Franca Vebleta s tako silo po levi strani glave, da mu je preklal temenico in senčnico. Zaradi silnega udarca so Vebletu na drugi strani glave popokale žile, zaradi česar se je izlila kri med možgane. Nato je Urek s kolom dvakrat udaril Vinka Krošlja po roki in ga lahko poškodoval, Duhanič pa je zadel s kolom Nežo Krošljevo v desni gieženj, Nežo Kavčičevo v zatilje in križ. Napadalca sta pobegnila. Ureka so pozneje aretirali v Celju, Duhaniča pa pri Brežicah. Vebleta so prepeljali takoj v brežiško bolnišnico, kjer je umrL Franc Urok je bil obsojen na štiri leta in dva meseca robije in izgubo častnih pravic za dobo petih let. * Žrtev fantovskega poboja. Nedarvmo so pretepaški fantje močno poškodovali v Vačah Kristanovega hlapca Jožeta Lovšfita. Prepeljali so ga" v ljubljansko bolnišnico, kjer je "umrl. Orožniki so aretirali tri osumljence, izmed katerih sta dva že izpuščena. * Vlom v gostilno. V noči na nedeljo je bilo vlomljeno v gostilno pri Favaju na Celovški c—H v šiški. Vlomilec se je založil z jest v' mi in s pijačo, vtaknil v žep nekaj f' ":a in se ogrnil s plaščem, ki je visel rijntei. Se preden je bil vlom prijavlja" Ilieiji, je stražnik v Stožieah prijel dv ' M'jivca. Tisti, ki je bil oblečen v prav-ka- ukradeni plašč, je potepuh Radoševič. star 30 let, ki se je s svojim pajdašem klatil zadnje čase po naših kraiih in ga ohtest-va že precej dolgo zasledujejo zaradi tatvin. * Vpričo gostov je umoril svojo zaročenko. Nedavno zvečer je v Tetovem kuhar Ivan Kovačevič v kavarni »Beograd« vpričo številnih gostov z nožem usmrtil Marijo Roškarjevo. Bil je z njo žc dalje časa zaročen, toda zadnje čase je bil zelo ljubosumen na občinskega uradnika Stoja-noviča. Ko je obračunal s svojo zaročenko, jc tudi tega napadel in mu zadal tako hude rane, da dvomijo v bolnišnici nad okrevanjem. * Kovačnica tisočakov odkrita. V Zgornjem Radvanju pri nekem posestniku so izvršili orožniki hišno preiskavo in našli priprave za ponarejanje tisočdinarskih bankovcev in že nekaj ponarejenih bankovcev sredi zaloge barv, papirja in drugih ponarejev.alnih sredstev. Kmalu so lahko ugotovili, da sta v času hišne preiskave bila v hiši zloglasni ponarejevalec denarja Franc Rupnik, ki je bil pred nedavnim izpuščen iz kaznilnice, in neki brezposelni mesarski pomočnik iz Studencev. Orožniki so neumorno na delu. da izsledijo nevarnega ponarejalca. Za njim in mesarskim pomočnikom je izdana tiralica. Razen tega so orožniki v zvezi s tem odkritjem aretirali tri osebe in jih oddali v zapor mariborskega okrožnega sodišča * Smrtna posledica napada. Pred dnevi se vračaj s sejma v Ptuju 62-letni posestnik Franc Pavlič iz Ziče pri Ščavnici. Med potjo so ga napadli neki pretepaški fantje ter mu prebili lobanio. Pavlica so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je zdaj umrl. * Svojo ženo je umoril. Pred mariborskim velikim kazenskim senatom se je zagovarjal 67letni posestnik Matija Rajh iz Hrasija pri Ljutomeru, ker je 4. oktobra usmrtil svojo ženo Ana Usodnega dne je prišel obtoženec na dom svoje žene Ane v Murščaku, s katero je živel ločen v sovraštvu. Ob tej "priliki je mož zahteval, da mu žena izroči polovico izkupička za prodano grozdje. Ko je Ana to odklonila, je segel obtoženec po dletu in ji zadal pet močnih udarcev, med katerimi so jo trije zadeli na glavo, da se je mrtva zgrudila na tla. Obtoženec je zanikal, da bi hotel ženo usmrtiti, marveč jo je hotel le ostrašiti. Njegov zagovor pa ni resničen. Priča Franc Heric je izpovedal, da je Ana Rajhova sedela pri mizi in čitala. K njej je pristopil obtoženec in jo z dile-tom .petkrat -udaril. Zanimiva je tudi izpoved Marije Žitkove. Rajh je po umoru šel k Žitkovi in ji povedal, da je storil to, o čemer je vedno govoril. Obtoženec sploh ni kazal nikakega kesanja. Senat je obsodil Raj ha. na deset let težke ječe. * Nevarna ciganska trojica. Orožniki zasledujejo 421etnega cigana Jureta Jovanovi-ča in njegova mlajša tovariša 18 letnega Milana Nikoliča in lSletnega Janka Jovano-viča, ki so pred dnevi vlomili v trgovino AneZučkove v Tepanjah pri Konjicah. * Vlom v Lučnah. V hišo posestnika Jurija Oblaka v Lučnah blizu Trate v Poljanski dolini je vlomil 421etni Jakob Peternel j iz Stare Oselice. Domači so ga sicer zalotili, vendar prepozno, ker se je že polastil plena in je nato z njim pobegnil. * Tatvine perjadi in žganja. V zadnjem času je Mlo na Bučki in v bližini izvršeno več tatvin perutnine. Najprej so bili iz ko-košnjaka Jožeta Bukovca na Slemenu ukradeni diva purana in ena pura. Kmalu nato je neznanec odnesel iz kokošnjalka Alojza Kirarja mlajšega v isti vasi pet kokoši, zatem Cimpermanovim v Jermanjem vrhu tri kokoši in Francu Pol juncu na Bučki devet. Ker so ljudje postali previdnejši in so začeli kokošnjake skrbno -zaklepati, tat ni prišel več do perutnine. Zato se je spravil nad žganje. Preteklo soboto je Alojz Kirar v svoji kleti kuhal žganje. Ko je delo ponoči končal, je klet zaklenil in šel spat. Drago jutro po maši ga je oče poslal v klet po žganje, a ko je prišel do kleti, je našel vrata nezaklenjena. Takoj je zapazil, d'a je izginila steklenica, v kateri je bilo sedem litrov žganja. Pravijo, da so orožniki tatu že na sledu. * Poskusen roparski napad. V soboto ponoči sta se vračali iz ptujskega kina Ana Kranjčeva in njena hčerka Terezija Kobni-kova soproga prosvetnega inšpektorja v pokoju, na svoj dom v Ljutomerski cesti. Ko sta prišli do kolodvorskega drevoreda, so ju obkolili štirje mladi moški in zahtevali od njih denar. Ženski sta iz strahu začeli kričati. Le srečnem-u slučaju je pripisati, da sta bila v bližini dva vp.mostrrn organa orožnik Mraimor in stražnik Osterman, ki sta tri tičke ujela, četrti pa je srečno odnesel pete. Vsi trije so znami postopači in dela-mrzneži, ki so bili že večkrat kaznovani. * Zločinca love. V vrhniški okolici se je potikal neznan, okrog 30 let star sumljiv moški. Dolže ga, da je nedavno vlomil v Ma-rinčevo hišo na Planini pri Sv. Joštu nad Vrhniko. Pri vlomu so ga celo zalotili, a se jim je izmuznil. Domnevajo, da straši po vrhniški okolici znani Bradeško, tat in vlomilec, ki je pobegnil iz ljubljanskih zaporov že pred leti. * Dva uboja na cesti. Ko se je 60-letni posestnik Franc Pavlič iz Žič pri Sv. Janžu v Slovenskih goricah s ptujskega sejma vračal domov, so ga na cesti napadlli mlajši ljudje ter ga s poleni tako premifcastiH, da 1 je obležal nezavesten. Dobil je poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl. Drugi talk sirov zločin se je zgodil pri Rogoznici. Te dni je bil 18-letni kočnjaki sin France Križanec iz Št. Ruperta v Slovenskih goricah na -obisku pri posestniku Malingerju v Rogoznici. Zvečer je šel Križanec s tovarišem proti domu, pa ju je na cesti napadla družba pretepačev. Pad.'i so tudi streli, od katerih je eden zadel Križanca v levico. Ker so divjaki ranjenca tudi premiatilii, je obležal nezavesifeen ob cesti. šele drugo jutro so ga spravili v bolnišnico, kjer je umrl. PREKMURSKI GLASNIK Slaboumnež je ubij starčka. V Gornji Bistrici pri Crensovcih v Prekmurju se je zgodil nenavaden zločin. Nedavno je umrl 73-let-ni hlapec Ivan Cvetko, ushižben pri posestni-ci Veroni Jakšičevi. Cvetka so že pokopali, ko je prišel oglednik javit orožnikom, da se mu zdi smrt starega hlapca sumljiva, ker je opazil pri pregledu trupla na glavi za ušesom majhno krvavečo rano. Na podlagi te prijave so orožniki zadevo preiskali, državno tožilstvo v Mariboru pa je odredilo izkop in raztelesenje trupla. Preiskava je ugotovila, da je pokojni Cvetko umrl kot žrtev slaboumnega in mutastega ubožca Štefana Horvata, ki je star 43 let ter že nad 20 let živi pri posestnici Jakšičevi, kjer opravlja razna dela. Horvat je ubil Cvetka s oesatam za živino. Ko je čistil v hlevu krave, je prišel Cvetk® v hikiv in gledal Horvata pri -delu. To nadzorovanje jje slaboum/neža tsko rarkačilo, da je udaril Cvetka z vso silo s česalom no slavi. Ta sprva ni ničesar čuitil; ko na je šel k sosedu, mu je poftajlo med potjo slabo rn nadel ie v nezavest, iz katere se ni vež rrebu-dil. Pnztelesenje je dosmnlo, da je umrl rra-di izliva krvi v mofepme, ka,r je povzročil udarec s česalom. Horvata orožniki sartoh niso mosrli zaslišatl, ker ne more govoriti in ker je slaboumen. NAŠI NA TO JEM h fc«!onii naših ameriških rojakov V Chicagu je avto do smrti povozil Janeza Erčula. Pokojnik je štel 62 iet, dama pa je bil iz Velikih Lašč. Istega dne je povozil avto v Chicagu tudi 30 let starega Mihaela Norvosela. V Clevelandai je pa avto do smrti povozil 361etmega Mihaela Bucko-viča iz Istre. V Cleveiandu sta umrla Peter Šterk, star 55 let, doma iz Pradgrada pri Starem trgu, in Janez Struna, star 45 let, doma iz Fužin pri Zagradou. V Flatvilovu je umrla Alojzija Šarkova, rojena Bajtova, stara 62 let, doma iz Kamna. V Bradooku je umrl Franc Kvartuh, star 56 let, doma iz Cannice pri Kostanjevici. V Wittu je umrl Matija Stermec, star 67 let, doma iz Dobrnič pri Novem mestu. V Pittsburgu je umrl Gašper Berkopec, star 50 let, doma iz Vinice v Beli Krajini. V Galopu je preminila Neža Ganterjeva, stara 67 let, doma iz Stare vasi pri žireh. V Hibbingu je umrl Franc Lunka, star 45 let, doma iz Žirovnice. V Buhlu je preminil Marko Petrušič, star 75 let. Iz Kauer-Hasaeia (Nemčija) nam pišejo; Glavni tajnik našega Jugoslovenskega delavskega društva g. Martin Stcrgar, rojen 1. 1886. v Dovžah pri Slovenjgradcu, je Slavil 1L oktobra 501etnico rojstva. Soustanovitelju društva žedimo, da ga nam usoda obrani čilega in zdravega še mnoga leta! — Oktobra je slaiviLa 551efcnico blagajničarka ženskega oddelka našega društva ga. Terezija Ortišakova, rojena 1. 1881, v Radovljici. V Nemčijo se je priselila leta 1903. Marljivi društveni delavki še mnogo let'! — Za vedno je zatisnil svoje blage oči delaven član našega društva g. Anton Pajk. Rodil se je 1. 1871. v Zabulkovja pri Brežicah. V Nemčijo je prispel 1. 1904., kjer je delal v rudniku do svoje upokojitve. Pokojnik je zapustil ženo, dva sina in dve hčeri. Rajnkega smo snremljali na njegovi zarfnji poti rojaki in domačini v velikem številu, kar je pričalo, kako je bil priljubljen. Blagemu rojakti bodi lahka tuja zemlja, njegovim žalujočim pa naše iskreno sožalje! — Jngo«doven«ko delavsko društvo »Edinost« v Bifer-Basseta prisrčno vabi člane z drw5rnaini rn priiaMS na božičnico 26. t. m. ©b 16. v prostore Hei-hoffove gostilne. nekaj učiteljev in učiteljic s hudimi poškodbami. Izmed teh jih je že mnogo umrlo. Zdravniki so prihiteli' iz- bližne in daljne okolice ter iavedili številne operacije na hudo ranjenih otrok ih. Mnogo otrok bo ostalo brez rok in brez nog in mnogo brez vida. Strašna nesreča je po vsej Portugalski povzročite velikansko vznemirjenje in splošno sočutj« z otročički. X Tisoč oseb je utonilo na Filipinih. Veliko deževje in druge vremenske nezgode so povzročili strašno nesreča na nekarterih delih Filipinskega otočja. Kasti hudo je trpela dolina Cagaya«, kjer je nad 1000; oseb izgubila življenje pri- velikanskih poplavah. Trdi se, da je okrog 50 vasi izginilo z zemlje. Tam, kjer je bilo pred dnevi mnogo mirnih vasi, je nastalo velikansko jezero. Za smeh in kratek čas MED KVAJtTOPIRfl Dva prijatelja kvartata. Kar vrže prvi karte na mizo in zakriči': »S teboj ne igram V6C,. ker slepariš!' Pravkar sem videl, kako si spravil as v žep.« »Oprosti«, mu odgovori drugi in privleče iz žepa dva kralja s. fantom, aH temu praviš as?« SJAROST Učitelj: »Otroci, povejte mL koliko., je kdo star. če se je rodil leta 1883.« Učenec: »Ali jp moški ali, ženska?« v soti Učitelj- verouka? »Povej mi, Milanček, kaj se je zgodilo z Jezusovimi učenci«. Učenec f po- dolgem- premišl jevanju V: »Zdi se mi, gospod katehet, da se vsi pomrli.« ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Pečena ct-etača. Cvetačo očisti in razpolovi. Skuhaj jo v slanem kropu. Med tem ko cvetača vre, pa pripravi omako. V kožici razpusti štiri deke sirovega masla, stresi zravert žlico sesekljane čebule in ko čebula porumeni, posuj po čebuli tri deke moke. Ko prične moka rumeneti, zalij z mlekom, da dobiš srednje gostljato omako, jti naj vre 10 minut. Omako osoli in dodaj malo naribanega muškatnega oreha. Nato pretlači omako skozi sito. K pretlačeni omaki, ki se je med tem shladila, primešaj dva rumenjaka tn žlico naribanega bohinjskega sira. Kuhano cvetačo ocedi in zloži v kozo, po-mazano s sirovim maslom. Pomaži po cve-tači om-ako, posuj še z drobtinami in z na-ribanim sirom. Zdaj kozo postavi v pečico, da se cvetača Tepo zapeče. Telečja jetrna pašteta. Zreži kilo telečjih jetr in 30 dek slanine. V kožici pa prenraži na malo masti eno drobno zrezano čebulo. Zdai zmeljT na stroffiku jetra, slanino in prepraženo čebulo (zmelji dvakrat) Zmleta jetra malo osoli in popopraj ter dobro zmešai Primerno kozo dobro pomaži z ma-stro, napolni z ^mletimi jetri rn peci približno pol ure Pečeno pusti v kozi, da se shladr. nato zvrni na krožnik, in ko je pašteta "^inolnoma hladna, io zreži na tanke kose. FDfš s sinv-im maslom, kruhom in v oblicah kuhanim kromniriem za večerjo. Če hočeš, da? zraven še čaja. Telečji kotleti. Kotlete zreži, potolči, osoli in povaljaj po moki. Nato jih na vroči masti lepo zapeci po obeh plateh. Ko so zapečeni, nrilii malo vode in doda T enega ali dva tanko narezan* iurčka ter duši vse skupaj do rrrehkejja Preden rfaš na mizo. dodaj še- tri žlice kisfe smetane in ko enkrat prevre, je- ied trotova. Zraven daš dtršen riž. Praktični nasveti Trdo kožo na nogah odstraniš takole: Pripravi si tople vode in \ njej drži noge 10 minut. Ker se pa voda hitro shladi, imej več tople vode pripravljene; pa si jo priliva j. če se voda shladi. Nato si noge hitro obriši in odmočeno trdo kožo z neostrim nožem postrgaj, a ne reži! Nato si namazi ostalo trdo kožo s pet procentnim salicilo-vim kolodijem (dobiš v lekarni), in ko se kolodij posuši, pusti dva dni. Nato si spet noge skopaj, kožo postrgaj rn spet namazi. Tako ponavljaj vsaj petkrat do osemkrat in trda koža ho izginila. Čim pa opaziš, da se je začela trda koža spet delati, si noge takoj skopaj in namaži. Preglej pa tudi-čevlje, če morila ni podloga v čevlju strgana, kar je vzrok raznih otiščancev in trde kože. Pri izpadanju las pomaga, če si lasišče enkrat na dan in skozi mesec dni namažeš s tole tekočino, ki sr jo daš v lekarni napraviti: dva grama kinina, 20 gramov sivkine-ga- cveta, pol grama resorcina, 170 gramov alkohola (70®/o>. Pred uporabo stekleničko dobro stresi. naKj malo na bombaž ("vate)-in si otiraj kožo na glavi. Tudi večkratno striženje pomaga včasih pri izpadanju las. Pretrdo zobno $četlt& omehčaš, če jo položiš za nekaj ur- v vroče mleko in nato iz-pereš v mlačni vodi. Če je ščetka še vedno trda. tedaj p«novi to večkrat, pa se bo zmehčala Podplate čevljem večkrat namaži s firne<-zem, da obranijo prožnost in so trpežnejši. Da obnovimo lusk dragih kamnov, jih položimo za nekaj časa v mandljev® olje. Nato iih zbrišemo,- z alkoholom. Umazan klobuk najlepše osnažimo s svežim kruhom. S sredico zdrgni klobuk., posebno umazane dide, nato ga zbriši s čisto, krpo i« skrtači. Marsikdo ne ve,, dia je kri jegulje zelo hud strup za še tako majhno ranico. Tako zastrupljenje celo zdravnik težko ugotovi. Torej, se pazite pri jeguljah, kadar jih pripravljate. ZANIMIVOSTI X Motta predsednik republike Švice. Na nedavni seji švicarskega zveznega sveta je bH zvezni- svetnik Motta izvoljen za zve-znega predsednika za 1. 1937 S tem je Motta že petič predsednik Švice. X Neguš prodaja dragocenosti. Kakor so list? te dni že poročali, namerava bivši abesinski neguš v kratkem prodati vso svo-i jo srebrnino na javni dražbi v Londonu. Gre za več tisoč srebrnih namiznih predmetov in drugih reči En sam servis tehta 126 kg, a skupna teža namiznih predmetov ; znaša skoraj pet metrskih stotov. Med predmeti so mnogi takšni, ki so izredno* drago-| ceni. Mnogo je tudi darov, ki jih je neguš i za časa svoje vlade dobil od tujih vladarjev. X 100 otrok je zasul« šola. V 100 km od Lis bone oddaljenem mestecu Fordemosi v Portugalski je prišlo do strahovite nesreče v ■ neki tamkajšnji šoli. Ko je bila šola nabito polna otrok, se je med poukom naenkrat udari ! strop v najvišjem nadstropju, ki je nato po-' tegnil za seboj vse strope do- pritličja. Y šoli ' je bilo mnogo učiteljev in učiteljic in, nekaj ! 100 otrok do 10 letne starosti Poslopje se je 1 po rosik) in izpod ruševin so se slišali vzkliki malih šolarjev. Starši so prihiteli obupani na pomoč,, da rešijo svoie otroke izpod razvalin. Mnogo mater je padlo v nezavest, očetje pa so ob nevarnosti za lastno življenje reševali ieped razvalin otroke, učitelje in učiteljice. Sklicani so bili vsi okoliški' gasilci, ki so : prihiteli v največji naglici na kraj nesreče. I Izpod' ruševin so potegnili mnogo šoTarekov I in nekaj učiteljev in učiteljic mrtvih. Razen tega so spravili izpod razvalin 200 otrok in € CC 0 P U IM T Avgust bcuua »Seveda,« je Barbara ljubeznivo nadaljevala, »tvoja žena ni vredna nič. Neumna je, kaj ne.'' Toda slab računar si, moj gospod! Ti ne veš, kaj je ženska. Žensko srce ne more mirno utripati, če je moško čelo mračno; žensko oko čita jasno v vaši duši, da-si ga ni sveti Duh razveselil.« »In kaj čita tvoje oko?«- je vprašal ban Peter. »Ali naj uganem?« »Ugani, gospa banica!« se je zasmejal ban »Vi razmišljate, kakšen bo novi kralj Maks.« »Nekaj že, in dalje?« »In se jezite na Nikolo Zrinjskega____« »Ne govori mi o njem,« ji jc zlovoljno presekal besedo Peter naglo st okrenivši proti oknu. »Vidite, uganila sem,« je rekla Barbara živahno. »Da, vi se jezite na kneza Nikolo, ki vam je vedno na poti. In po pravici. Ta oderuh, ta cigan vam zastruplja življenje. Ali vas ni goljufal? Za svojega sina Jurija je snubil vašo hčer Ano in zato ste mu izročili madžarske gradove.« »To je spletka njegove pokojne žene Katarine Frankopanke in moje pokojne Margarete Tahijeve, ki jo je naučila od tete Je-le sestra Nikolina. Jaz pa sem potreboval denarja.« »In kaj je nastalo iz tega ženskega pletiva? Tvoja Anka je ostala na ccdilu, Jurij jc vzel nemško gospodično Srkovo, a tudi Nl^.ola ti ni ničesar povrnil, ampak te celo zapletel v pravdo z Gregorijanci.« »Pustiva to, Bara,« je odvrnil ban, »to so stare reči, zaradi teh me ne boli glava, saj se mse z Zrinjskim tudi že pobotal.« »Z jezikom da, a n ev srcu,a je ujedljivo-pripomnila banica, »toda mene grizejo skrbi, mene, ker sem jaz z obema sinovoma Petrom in Tomažem prikrajšana. Ali mi ni lakomni Nikola hotel ocljesti tudi Cesar-grada, ko si mi ga pred štirimi leti zapisal? Počakaj še kak mesec, da se bo Nikola oženil z gizdavo Čehinjo Evo Rosenbergovo, ki ima, kakor pravijo, praških grošev na mernike. Kako se bo šeie takrat -napihoval gospodar Ozlja! In ali te ne sovražijo Gregor-janci še vedno?« »K.«., j^ ■ ovi.in. . ___... Kn DO- zabil, da je knez Nikola osramotil moj rod, Bakačevo hčer, in mislim, da se naši dve rodbini ne bosta nikdar popolnoma sprija-teljili, vendar pa sem dovolj močan, cla pritisnem Gregorijance. Zaradi tega me ne grize i ..vsbenc sivib' ^ ' n, ker mi hodi povsodi na pot in se dela, kakor da nisem njegov ban. Bil je sam ban, pa se je tej časti odrekel, bil je kapetan kraljevine in se je prav tako odrekel. Kralj Ferdinand se ga je bal. Ubil je Kacijanarja, pa se mu ni nič zgodilo; sami Turki so pravili kralju, da so ga podkupili. Jaz tega ne verjamem, upal pa sem pač, da mu bo kralj že zaradi suma odtegnil svojo milost, pa se mu vendar ni nič zgodilo, še celo Medži-murje je dobil. Pretekli mesec je Ferdinand umrl, njegov sin je, kakor sem čul, pozval državni svet v Požun, cla se pogovori zaradi preteče turške nevarnosti. Ali jc poklical mene, bana? Ni, Nikolo je poklical, zopet tega Nikolo, ki je »hraber, slaven in spoštovan«. .Ta človek dela in lenari: skrije se na kak svoj grad, odbija časti, kljubuje kralju, pa zopet skoči pokoncu, razsipava denar, tolče Turke in vse ga slAd. Nikola se obnaša proti kralju kakor dekle, ki se brani in . pred ljubljencem skriva, samo da ga še bolj 1 razdraži. Na poti mi je, pravim; zasenčuje me, toda ne morem mu nič, ker je junak, ker je mogočen, ker ima za seboj silno stran ko. Zato ga sovražim.«- »Ali pa se ta stranka ne da razbiti,« je vprašala Barbara. »Težko, mogoče? Poskusil bom!« »Kako?« je vprašala banica radovedno. »Nikola se je na smrt spri s svojim svakom Tahijem. Tahi ima tu mnogo pristašev, ima prijatelje na kraljevem dvoru; stopil bo na mojo stran in mi pomagal. Zaradi njega sem tudi prišel...« »Zaradi njega?« se je gospa začudila. Ze je ban hotel odgovoriti, toda na mah je okrenil glavo proti vratom, za katerimi se je čul glasen govor. Vstopil je sluga in javil, cla želita podban in neka stara gospa govoriti z banom. Nekoliko v zadregi je resno odgovoril: ■"Reci, da nočem — ne, da ne morem, da imam nujne opravke — nikakor, nikakor!« Toda v tem trenutku so se za slugo odiprla vrata. V sobo je vdrl visok, lep starec, plešast, mračen, z dolgo belo brado 'in resnim samozavestnim licem. Potisnil je slu^o v st: an. stopil naprej, za njim pa je stopila v sobi gospa Uršula Heningova, bleda, jezna, 7. objokanim obrazom. Peter se je zdrznil in prebledel. Spoštovani gospod ban!« je začel starec mirno in jasno, »ne zamerite! Čul sem, da imate opravke. Toda nujnejšega ni, kakor Vam ga prinašam jaz. Zgodilo se je nekaj nezaslišanega, razbojniškega. Ban je v naši deželi namestnik kralja, ban mera čuvati piavico vsak čas, zsmj ni nujnejšega opravka !. Sb.n je stisnil obrvi in ošinil prišleca z jem um pogledom, toda starec je samozavestno dvignil glavo in mirno gledal Petra, z rokama zadaj za širokim srebrnim pasom, ki mu je ovijal črno haljo. »Kaj želite, gospod Ambrož?« je ban resno vprašal stairca, dočim je banica s plahimi očmi giedala zdaj pbdlbana, zdaj njegovo bpi eml jevalko. /.a sebe nič!« je odvrnil Ambrož Grego-ri.ianeg.« Toda vaš namestnik sem in pripeljal sem pred Vas to plemenito gospo, ki ima mnogo zahtev. . . « Ki ima želeti vse,« je živahno zakričala Uršula, ki je komaj sopla od gneva. »Vse hočem, gospod ban, ker ničesar nimam. Saj veste. kdo sem?« Peter je prikimal in polglasno rekel: »Govorite gospa Heniugova!« »Pri Bogu, da bom,« je planila Uršula, dvignila glavo in pritisnila roke na buroa prša. »Ne vem, s čim naj bi začela. Kača se mi vije ekrog srca, fclost in bridkost mi stiskata grlo. Oprostite! Greh je in sramota pred Bogom! Saj me boste poslušali, kaj ne? Poslušati me morate, ker ste ban, ker ste plemič, ker ste človek. Poslušati me morate ker sem žena, mati, vdova — ker bom lahko še levinja. Čujte, prosim Vas! Če Vas v gozdu napade človek in Vam strga z vratu zlato verižico, boste rekli: ropar je, to je njegov poklic, če ga dobim, pojde na vešala. Če Va3 pozimi napade gladen volk, boste rekli: nespametna in divja zver je, to je njegova naitura — in s kroglo mu boste razbili glivo. Če Vas sredi polja zaloti divji Turek, boste rekli: sovražnik moje svobode in vere je; z junaško sabljo mu boste vzeli glavo. To je vse popolnoma naravno. Toda kaj boste rekli, če Ma krščen človek ubogo rodbino z Judeže vi m poljubom, če prvi sodnik države vdovi izmami pogodbo; pa jo potem raztrga, pohodi in svoj starodavni grb opljuje? Kaj? Kaj bosite rekli, če sivobradi velikaš, ki nosi ob kraju državno zastavo, v temni noči, skrivaj kakor razbojnik ubogo vdovo, uboge otroke iz davne dedovine požene na golo zemljo, na trdi kamen, brez vsega ? To ni nsturno, to ni človeško; to je zverinsko, to je vražje! Kaj boste rekli na to, gospod ban, kai?«, Peter Brd&di ni rekel niž. »Vidim, da me ne razumete,« je nadaljevala Uršula. Blazino govorim, kaj ne? Jezik se mi zapleta, pamet se mi je zmešala. Kako tudi ne? Saj sem skoro izgubila vero v Boga! Pa si bom opomogla. Cujte! Bator je z menoj sklenil pogodbo. To Vam je menda znano?« »Da,« je odgovoril in mirno motril razjarjeno gospo. »Po tej pogodbi sem šla stanovat v Stubi-co, tudi to veste?« Ban pritrdi, da ve. »In glejte, kaj se je zgodilo. Nekaj časa sem mirno gospodarila, kakor smo se pogodili. Bila sem srečna, da je mir. Tcda bila sem neumna, da sem se zanesla. Tega bo menda teden dni, ko sem z otroki šla na obisk v Brezovico. Tam stanuje s svojo drugo ženo Doro Mrnjavčevičevo gospod Grego-rijanec, tast moje hčere. Bila sem na povratku. Pridem v Zagreb. Tukaj mi priteče na&proti bled, prepaden zet Stjepko in za-kliče: Tašča, bežja strela jih naj zadene, oplenili so vas. Čul sem, da je Beitor ta no prodai Tahiju vse svoje imetje, tudi svoj in vaš delež. Vaše ljudi so oni dan z gol.ufijo odstranil s Susjeda. Ponoči sta prišla kanonik Svesvetički in sodnik Mojzes Humski in sta Tahija uvedla v celo posestvo. Vaše stvari so pometali čez prag. Nihče se ni upiral. Tahi sedi na vaši dediščini. Vse to sem izvedel v mestu, v hiši gospoda Konjskega. Tako je govoril zet Stjepko. Zmračilo se mi je pred očmi. Zakričala sem: »Zet, znorel si, lažeš!« in posili sem se glasno zasmejala. Toda ni bila laž, temveč gola resnica. Sedla sem na voz in se peljala proti Susjedu. Gledam, na stolpu se vije zastava, ki ni ne Ba-torova, ne Heningova — čnn lev na modrem polju, saj jo poznate, zastavo vašega prvega tasta. In ko sem prišla do gradu in potrkata na vrata, se je v oknu pokazal vrag Peter Petričevič in zaklical: »Hodite z Bogom, gospa! To je grad milostnega gospoda Ferka Tahija, jaz pa sem njegov oskrbnik.« Vrata so ostala zaprta, pod gradom pa sem našla ranjenega svojega hlapca Andreja Horvata, ki ga je Tahi pognal z grada. Hlapec mi je potrdil, kar mi je Stepko povedal. Srce mi je zavrelo, toda molčala sem. Kaj naj opravim žena s tremi deklicami pred gradom polnim oborožencev. Ponoči sem prišla v Stubico. Zopet so rpi smeje zaklicali z grada: »Tahijev je,« vse moje sovraštvo pa je ležalo pod gradom pod milim nebom. Nisem imela hiše, ne zavetja, niti toliko kolikor moj zadnji kmet. Moj Bog; Kako sem grešila! Preklela sem dan, preklela noč, preklela svet, preklela vse! Bog ne daj niti Vam niti Vašim otrokom doživeti take noči! Vsak vetrič me ne prevrne, ta udarec mi je pa razparal vso dušo. Gospod Jurij Raškaj me je prenočil, pozneje sem šla k zetu Stjepku v Mokrice, daiaes pa prihajam k vam gospod ban, in kličem na ves glas: Vrnite mi ugrabljeno dedovino, pomagajte vdovi, obranite sirote, sodite hitro z mečem. Pokažite, da je pravica še na svetu, da lakomna zver ne sme sirotam trgati iz ust vsakdanjega kruha. Ban! V imenu naše kraljevine obtožujem tukaj pred vami Tahija, razbojirika. Dajte mi pravico, dajte!« Hripavo grlo je ženi odpovedalo. Trepetajoč od nog do glave,, stiskajoč svoje močne roke na razjarnena prsa je stala Uršula pred banom. Lice ji je žarelo, ustnice trepetale, oči so se ji svetile, poleg nje pa je kakor steber stal podban Ambrož in kratko dejal: »Vse, kar je ta plemenita "gosipa rekla, je živa resnica, tako mi mojega poštenja!« Ban je molče gledal v tla; nazadnje je izpregovcril: »Mogcče, verujem, Medtem Je znanstveno dognano, da regulira ekatraki lz žlez močne ln zdravo živali (»KALEFLUTO«), ko preide v organizem, lzočeva no delo vwh žlez krepi organizem ln uravnoveša živčni dir tem tako da postane človek aopet močan ln sposoben za delo in borbo za »vol oh«anek Brezp ačna detajlna literatura. zahtevajte: Beoerad Mararvkova 9 Miloš Markovlč. — »Kalefloid« «e prodala v lekarnah. 8 br 10537/33 NOVOST! Samo Din 98.— St. 63.719 Cenena, a dobra ShoocK-frol zapestna ura. točno regulirana 'ep kromiran okrov zapestnica iz usnja — številčnica in Kazalo osvetljena (Kadium) 'Din 98.—. Zahtevajte velita cenik ki (lobite zastonj tn poštnine prosto velike izhera ux. zlatnine ia srebrnine Lastna protokolir;:na tovarna ur v "vici H. SUTTNER, LJUBLJANA U STRAN 12 Za Narodno tiskarno Fran J e r a n. Urejajo Filip Omladlč. Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf Ribnikar.