7-8 julij-avgust 1966 RODIKA .«GRUDA J*"1 revija Slovenske izseljenske matice Slika na naslovni strani: V Beli krajini prod zidanieo. Barvna fotografija: Xiko Pavlič, Bolonjska turistična zveza RODNO GRUDO izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Cankarjeva cesta 1/n. Ureja uredniški odbor. Glavna urednica ZIMA VRŠCAJ. Urednika: INA SLOKAN in JOŽE PREŠEREN. Grafično oblikovanje: Spela Kalin in Sašo Machtig. Izhaja dvanajstkrat na leto. V poletnem času izideta dve številki skupno. Letna naročnina za prekomorske dežele je 5 ZDA dolarjev. Za plačila iz inozemstva: devizni račun pri NB št. 502-61806-250-45; za dinarska plačila: 501-8-51. Poštnina plačana v gotovini. Tisk tiskarne ►►Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Xajmlajša pevka Zarje Kristina Zakraj-škova, ki nam je ljubko zapela pesem »Slovenka sem« RODNA GRUDA revija Slovenske izseljenske matice Julij-avgust XIII. leto št. 7-8 Vsebina: Po poteh in stezah domačih krajev I. S.: Izseljenski piknik v Ilirski Bistrici Vera Valenci: S pesmijo po domači deželi Gostovanje Glasbene matice Ina Slokan: Clevelandska Zarja si je pripela zlati cvet Tone Kukoviča: Med našimi v Franciji Jože Prešeren: Pri Lojzetu v Essnu Boro Borovič: Srečanje z našimi delavci v Avstriji Jože Vetrovec: Pri Zlati kaplji v Mokronogu Bogo Gorjan: Za hitrejši razvoj samoupravljanja J. P.: Zgodovinska obletnica Ureditev odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom Zanimivosti — novice Jože Mejač: Sinjska alka Ina Slokan: Hotel za upokojence v Ljubljani Jože Župančič: Tri milijone domu za ostarele Pred 40 leti so odkrili Taborsko jamo Športne novice France Magajna: Kako je Gašperinov Pepi točo preganjal ■¡uit ura Opera Gorenjski slavček na ploščah M. M.: Dvajset let slovenskega filma Jana Milčinski: Marička Žnidaršič pesnica izpod Snežnika Marička Žnidaršič: Upanje Nove knjige Mila Šenk: Anton Melik J. M.: Marjan Kozina Jana Milčinski: Igralka Vladoša Simčičeva Rekord v izvozu filmov Zima Vrščaj: Umrl je Milan Medvešek Otroci berite Gitica Jakopin: Pikapolonica Pavle Zidar: Kruhek Črtomir Šinkovec: Uganka Lojze Zupanc: Skopuški mlinar Kaši po svetu Kaši pomenki Ivan Potrč: Ob košnji (odlomek) Ignac Koprivec: Pot ne pelje v dolino (odlomek) Vprašanja — odgovori Jezikovne vaje SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR je vaš koledar, dragi rojaki po svetu SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR je zbir zanimivih sestavkov in lepih fotografij iz življenja in dela Slovencev doma in drugod SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR je vsako leto nov prispevek k zgodovini našega izseljenstva Naročite čimprej SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR za leto 1967 pri SLOVENSKI IZSELJENSKI MATICI Ljubljana, Cankarjeva l/II Cena koledarja: 3,00 dolarje ali enakovrednost v drugi valuti Telefon: 31 35 57 in 31 08 52 proizvaja materiale: — za hidroizolacije — za gradnjo cest — za antikorozijo — za termo-akustične izolacije — Za elektroizolacije »Izolirka« opozarja potrošnike, da dobijo v industrijski prodajalni na drobno v Ljubljani-Moste, Ob železnici 18, vse omenjene izolacijske materiale. V zvezi s problemi uporabe izolacijskih materialov se obračajte na tehnično informativno službo »Izolirke«, kjer boste solidno postreženi. "Državna Založba Slovenije opozarja naše izseljence in vse ljubitelje slovenske književnosti na: angleške izdaje slovenskih pesnikov, knjige umetniških reprodukcij in fotografij z domačijskimi motivi, jezikovne priročnike ® Alojz Gradnik: POEMS Izbral in uvod napisal Janko Lavrin; 64 strani; cena: pl. 10,00 N din, $ 1,34 B THE PARNASSUS OF A SMALL NATION cena: pl. 16,00 N din, $ 2,40 ■ AN ANTHOLOGY OF MODERN YUGOSLAV POETRY cena: broš. 14.00 N din, $ 1,87; pl. 17,00 N din, $ 2,27 ■ Miha Maleš: ADRIATIC MOTIFS cena 40,00 N din, $ 5,34 ■ Slovenija: LJUBLJANA slovenska izdaja: broš. 28,00 N din, $ 3,74; angleška in nemška izdaja: broš. 35,00 N din, $ 4,67; pl. 44,00 N din, .$ 5,87 ■ Slovenija: GORENJSKA slovenska izdaja: broš. 28,00 N din $ 3,74 angleška in nemška izdaja: broš. 35,00 N din, $ 4,67; pl. 44,00 N din, S 5,87 Slovarji : ■ NEMŠKO-SLOVENSKI — pl., 40,0 N din, $ 3,20 ■ ANGLEŠKO-SLOVENSKI — 35,00 N din, $ 2,75 * ITALIJANSKO-SLOVENSKI — pl. 12,00 N din, $ 1,00 V tisku: « SLOVENSKI-NEMŠKI SLOVAR ■ SLOVENSKO-ANGLESKI SLOVAR Tudi vse drage knjige slovenskih pesnikov in pisateljev ter vse novosti slovenskega knjižnega trga vam posreduje DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 Jugoslavija Vedno in ob vsaki priložnosti postrezite svoje goste s skodelico kave Imoni Kombinat, Dravograd Industrija montažnih objektov in impregnacija Dravograd Obrat gradbenih plošč in montažnih objektov: Otiški vrh IMONT IMONT IMONT IMONT IMONT IMONT IMONT IMONT IMONT IMONT IMONT IMONT IMONT Impregnacija: Otiški vrti, Slovenj Gradec, Vuzenica Skladišče: Pohorje, Novi Sad Priporočamo naše montažne objekte IMONT IMONT IMONT IMONT PO POTEH IKSTEZAH DOMAČIH KRAJEV Stiski rok, objemi, solze in nasmehi sreče pa šopki nageljnov in rožmarina ob srečanju po dolgih desetletjih Foto: S. Lenardič, J. Prešeren *"» FUNCi Vsako leto, ko začno prihajati med nas skupine naših rojakov — prve so vselej iz prekmorskih dežel — predvsem iz Amerike in Kanade — nam je pri srcu posebej toplo. Ganljiva in toplo prisrčna so vsa tista brezštevilna srečanja, katerim smo priča, večjidel srečanja po dolgih desetletjih — stiski rok, objemi, solze in nasmehi sreče, pa šopki rdečih nageljnov in rožmarina ... Do konca julija smo letos zaželeli dobrodošlico na slovenskih tleh nad dvajsetim skupinam naših rojakov iz prekmorskih dežel. Prva velika skupina, ki je prispela na letališče Brnik 7. junija, so bili izletniki Federacije slovenskih upokojencev iz ZDA, katero je pripeljal predsednik Kluba slovenskih upokojencev iz Euclida Krist Sto-kel, ki ga je letos spremljala tudi soproga. Nadalje smo pozdravili dve skupini Slovenske Glasbene matice iz Clevelanda, dve skupini Progresivnih Slovenk Amerike, skupino Slovenske ženske zveze, skupino radijskega kluba iz Pittsburgha, skupino pevskega zbora Zarja iz Clevelanda, skupino slovenskega prekmurskega društva Večerni zvon iz Kanade, društvo Simon Gregorčič iz Toronta v Kanadi ter skupino društva Slovenskih vrtičkarjev prav tako iz Kanade. Letos prvič so nas v skupini obiskali tudi rojaki iz Avstralije, ki so prispeli z letalom 10. junija. Poleg znanih pevcev obeh clevelandskih pevskih zborov, katerih imena neštetokrat srečujemo na straneh Prosvete med prvaki naše pevske kulture v Clevelandu, so nas obiskali še številni znani društveni in kulturni delavci. Od organizacije Progresivnih Slovenk glavna predsednica Avgusta Slejko, glavna tajnica Josephine Zakraj škova s soprogom, zapisnikarica Tereza Gorjanc ter še številne druge odbornice in članice te organizacije. Od Slovenske ženske zveze smo pozdravili častno predsednico Marie Prislandovo in glavno tajnico Albino Novakovo, ki nosi rekord kot voditeljica skupin za obisk starega kraja, in še veliko drugih odbornic in članic. Med obiskovalci so bili v velikem številu zastopani odborniki raznih društev Slovenske narodne podporne jednote, Slovenske bratske zveze, Slovenske dobrodelne zveze, Ameriške slovenske katoliške jednote in drugih slovenskih organizacij v ZDA. Med dobrimi znanci iz prejšnjih let smo spet srečali našega starosto pevskega zbora Slovan rojaka Franka Ruperta, ki nam je to pot poleg soproge pripeljal še hčerko, go. Mary Dolšak, ki je upravnica slovenske šole v Clevelandu, dalje smo pozdravili našo drago Vrhničanko Ančko Zelene, go. Vido Schiffrerjevo, Josephine Shlo- štvena delavka Tončka Simčičeva iz Floride, ki je letos spomladi izgubila soproga Johna in je prišla v Slovenijo k svojcem na daljši oddih. Naš dobri znanec iz prejšnjih let Martin Obed je bil med najstarejšimi letošnjimi obiskovalci doslej. To tudi med člani obeh clevelandskih pevskih zborov, ki sta nas letos obiskala. Seveda smo zgoraj navedli le nekatere, s katerimi smo se pri matici letos že srečali in spoznali, če pa bi vse, bi morali naštevati dolge, dolge vrste. sarjevo, osebno smo na matici spoznali našega pesnika iz Clevelanda Jacka Tomšiča iz Bača na Primorskem. Obiskal nas je s soprogo Mary in sinom Richardom. Oba sta pevca pri Zarji, da znata dobro peti, smo se prepričali ne le pri nastopih Zarje, temveč tudi na izletu po Sloveniji. Iz New Smyrna Beach sta prispela Frank in Josie Vogrin, ki vodita slovensko šolo v Sam-suli. Spoznali smo hčerko naše nepozabne velike prijateljice pokojne Josephine Tratnikove go. Margaret Schubenik — potem pa srčno zaželeli, da bi se po dneh hudih preizkušenj dobro odpočila pri nas in tudi razvedrila naša znana kulturna in dru- pot nas je obiskal s hčerko. Da je fant od fare in krepka gorenjska grča, nam je dokazal tudi na izletu, kjer je bil vedno še-gav in pripravljen za veselo pesem. Tudi Stanley Rogers iz Californije, vsakoletni obiskovalec Jugoslavije, se je oglasil na matici, dalje smo toplo pozdravili Eddie Zarnicka in go. Mary Vidergar j evo, čla- nico upravnega odbora slovenskega zavetišča za ostarele v Fontani, ki je pripeljala svojo bolno hčerko na zdravljenje. Posebej smo bili veseli, da je bilo med izletniškimi skupinami, ki smo jih doslej pozdravili na domačih tleh, zelo veliko mladine, ki je v lepem številu zastopana Med prvimi evropskimi obiskovalci sta letos obiskala Slovenijo predsednik Združenja Jugoslovanov v Severni Franciji, rojak Kastelic in blagajnik Justin Čebul s soprogo. Oba sta prišla na obisk k svojcem in bila z njimi na številnih obiskih po domačih krajih. Iz Pariza je prispel na obisk predsednik društva Bratstvo in je-dinstvo rojak Božo Petrovič, ki je dejal, da ima njegov obisk predvsem namen, da bi to društvo navezalo čim tesnejše stike s posameznimi izseljenskimi maticami v Jugoslaviji. Bolj zgodaj kakor prejšnja leta smo pozdravili letos tudi prvo skupino iz Francije. Že 11. julija zjutraj so prispeli preko Jesenic naši rojaki iz pokrajne Mo-sella, Meurthe et Moselle ter Meuse v Franciji. V skupini je bilo 380 rojakov, ki bodo preživeli tri- do štiritedenski oddih v domačih krajih, predvsem ob našem morju. Dva dni kasneje, 13. julija, smo pozdravili skupino rojakov iz ZDA, ki jo je pripeljala hčerka znanega društvenega delavca Janka Roglja, Carole Rogelj, ki je nedavno diplomirala, kakor posebej poročamo v tej številki, na Columbia univerzi v New Yorku za doktorja filozofije. Tudi iz daljne Brazilije smo že imeli letos obisk na matici. Obiskala nas je Zvonka Urši-čeva z možem, ki nam je povedala, da je bila že rojena v Braziliji in zato je še s tem večjim hrepenenjem prišla na obisk v domače kraje svojih staršev. Iz Argentine so letos med prvimi obiskovalci prispeli Mirko in Marija Križničeva, Viktor Kukanja in Mario Šuligoj. IZSELJENSKI 1*1 IS X112 V 1L1KSK1 BIS I'RICI INA SLOKAN Ob prihodu skupine SŽZ 15. junija 2 Po dolgih desetletjih so si na letališču Brnik spet segli v roke Matija Simonič iz Moskve in njegovi sestri Anica Mahkovec in Katarina Bajuk iz ZDA 3 Prvi predsednik matice Tone Seliškar in sedanja predsednica Zima Vrščajeva v pomenku na pikniku 4 Pozdrav na domačih tleh 5-6-7 Nekaj posnetkov s piknika 8 Na dražbi so dobili srce Clevelandčani Iz vseh krajev Slovenije so se na praznik 4. julija pripeljali naši izseljenci v Ilirsko Bistrico, da na svojem tradicionalnem pikniku veselo praznujejo. Posebni motorni vlak je goste pripeljal iz Ljubljane. Podružnice Slovenske izseljenske matice so s svojih področij organizirale prevoze z avtobusi. Tako je poln avtobus pripeljal rojake iz Kočevja, ki so letos na obisku, in povratnike, ki že dalj časa žive med nami. Prevoz je organiziral delovni tajnik podružnice, naš nekdanji Kanadčan Ludvik Troha. Seveda je bilo med udeleženci tudi veliko primorskih rojakov, letošnjih obiskovalcev iz Južne Amerike, kakor tudi povratnikov in njihovih svojcev, ki so prispeli pod vodstvom prizadevnega tajnika podružnice iz Nove Gorice Mirka Lična. Z dvema avtobusoma so se na piknik pripeljali tudi rojaki, ki so se vračali s petdnevnega izleta po Gorenjski l 3 2 4 S 6 in Primorski in so izlet veselo zaključili med prijatelji in znanci na pikniku. Zbralo se je nad dva tisoč petsto razigranih ljudi. Mladina jim je pripela na prsi nageljne in rožmarin in ko so nato posedli, obkroženi od prijateljev in sorodnikov, jih je v imenu domačinov pozdravil predsednik skupščine iz Ilirske Bistrice inž. Ivan Kukoviča, za njim pa podpredsednik Slovenske izseljenske matice Mitja Vošnjak, ki je poudaril pomen dvojnega praznika — našega dneva borcev in dneva ameriške neodvisnosti. »Čeprav sta si oba dogodka po Pomenek med prijatelji Podpredsednik Slovenske izseljenske matice Matija Vošnjak govori na pikniku Glavna predsednica Progresivnih Slovenk Amerike Avgusta Slejko, je sporočila pozdrave Progresivnih Slovenk kraju in času zelo daleč,« je dejal govornik, »sta si vendar precej sorodna, ker oba pomenita manifestacijo za pravice narodov in ljudstev do neodvisnosti.« Nato so sporočili pozdrave svojih organizacij rojaki: Krist Stokel v imenu Slovenske narodne podporne jednote in kluba upokojencev iz Clevelanda, glavna predsednica organizacije Progresivnih Slovenk Amerike Avgusta Slejko, Mario Šuligoj iz Argentine v imenu Slovencev iz delavsko kulturnega društva Ljudski oder in glavna tajnica Slovenske ženske zveze Albina Novakova. Osrednja točka programa je bil nastop jubilanta — pevskega zbora Zarje, ki je kot svojo prvo pesem zapel Ivana Zajca Pesmi poslušajo Kvartet Zarje Pevski zbor Zarja Govorniki na pikniku: Predsednik kluba upokojencev iz Euclida Krist Stokel Glavna tajnica Slovenske ženske zveze Albina Novakova Odbornik društva Ljudski oder iz Argentine Mario Šuligoj Delavsko himno, prav isto pesem, s katero so Zarjani pred petimi desetletji tako uspešno začeli svojo skupno pevsko pot. Čeprav pevski zbor ni prispel polnoštevilno, so pesmi zelo ubrano in lepo zvenele in bile zapete tehnično dovršeno, kar je poleg dobrih pevcev seveda vsekakor tudi zasluga požrtvovalne zborovodkinje Josephine Turkmanove. Vse pesmi so bile deležne izredno toplega aplavza. Posebej ganljiv je bil solistični nastop najmlajše pevke, ljubke Kristine Zakrajškove, ki je pogumno in z zanosom zapela pesem »Slovenka sem«. Pevci so prejeli zlat lovorov venec in več šopkov cvetja. Veliko, veliko bi lahko še povedali o srečanjih na pikniku, pa o dražbi velikega, 12 5 7 3 S C 9 lepo okrašenega srca, umetno spletenega iz pogačnega testa, ki so ga vneto dražili. Marsikaj bi lahko povedali še o prijetnih pomenkih okrog omizij, kjer so sedeli morda le za nekaj uric združeni naši ljudje, ki sicer žive v raznih med seboj hudo oddaljenih deželah sveta. Zvenela je pesem, smeh, igrala je harmonika, na plesnem odru so se neprestano vrteli pari. Pri neki mizi pa so tiho sedeli trije bratje in sestra upravnika Prosvete Milana Medveška iz Chicaga, uglednega kulturnega delavca, za katerega so prav v teh dneh zvedeli, da je nepričakovano umrl... Hitro, prehitro so minevale ure in treba se je bilo posloviti, vsem se je zdelo, da veliko prezgodaj. S PESMIJO PO DOMAČI DEŽELI Takole zna potegniti meh samo bohinjski Cene Prezelj. Ni je viže, ki je ne bi znal zaigrati in zapeti, neizčrpni so njegovi registri in neizčrpna je njegova dobra volja. WITH A SONG THROUGH OUR NATIVE COUNTRY Cene Prezelj of Bohinj had such a mastery on the accordian that there was no tune he couldn't play and sing, unexhaustable were his skill and mood. Izleti, ki jih za naše rojake vsako leto organizira Slovenska izseljenska matica, so vedno bolj priljubljeni. Naj vam tukaj posredujemo nekaj vtisov s prvih dveh izletov, ki sta sledila turneji Glasbene matice iz Clevelanda. Z novimi mercedesi podjetja Transturist so izletniki prekrižarili Gorenjsko, Dolenjsko, Štajersko in Primorsko. Razlika je bila le v tem, da je pevski zbor Glasbene matice čudovito prepeval na svojih večernih koncertih, izletniki pa so prepevali kar ves dan med potovanjem. Bilo je veselo, prijetno in lepo. Na prvem izletu smo imeli potnike stare od pet do štiri-inosemdeset let. Kar sedem otrok je bilo v naši veseli druščini, pa tudi sicer so bili skoraj vsi izletniki rojeni v Ameriki. Večina zna sicer jezik svojih staršev, njihov mladi rod pa se je šele zdaj, ko je videl lepote in zanimivosti naše dežele, posebej ogrel z^nl- Vera Valenci The trips, that are organized for our fellow-countrymen by »Slovenska izseljenska matica« every year, are more and more popular. I should like to describe you some impressions from our first two trips following the tour of »Glasbena matica« from Cleveland. The tourists made a long cruise over the parts of our country called Gorenjska, Dolenjska, Štajerska and Primorska in the new Mercedes motor-cars the property of Transturist. The difference was only in this, that the chorus of »Glasbena matica« was marvellously singing on their evening concerts, while the tourists were singing the whole day on their journey. The trip was really cheerful, pleasant and beautiful. On our first trip we had travelers aged from five up to eightyfour. There were seven children in our joyous company, and as for the rest, nearly all tourists were born in America. The majority however knows their mother tongue. On the other hand, their younger generation got enthusiastic about their grand parent’s language after they had seen the beauties and attractions of our country. Znana kulturna delavka, nekdanja solistka Glasbene matice in Zarje Tončka Simčičeva v družbi s tajnikom matice Linda Shaver na Otočcu Marija Čebašek in Antonija Stopar ■+*k A short rest on the yard of Škofja Loka Castle did us much good after seeing the interesting museum collection. Some tourists were buying the well known Škofja Loka honey-bread and Mary Zupančič filled a glass of delicious wine for Jacob Lenarčič the eldest tourist in our group. They went to the mountain Vogel by the aerial rope, where they were touched by the unique view of the peaks of Julian Alps with their father Triglav and the magnificent valley at the bottom of which is the lake Bo-hinj. Our youngest traveler Virginia Pryately with her mother, happily sang and chattered on the microphone. Among the tourists there were eight members of the two Pryately brothers’ families — actually eleven, if we add the sister Josephin, married to Novak, with her daughter. Joan Urbancic and Cristina Pryately carefully watched the performance given by the national dancing group. They will have much to tell and to show to their fellow-dancers in America. They told us that though their youth in America does dance national dances they are not so very original. Always cheerful and communicative was the fellow-countrywoman Anna Jereb. She got angry only if somebody didn't speak Slovene. She said: »When I spoke English in America, my mother slapped and scolded me wheter I have forgotten that we are Slovenes!« In the picture on the left; there is besides the two unseparable friends, William Kutnar and Alfred Žitnik, also the father of the wellknown solo-singer June Price of the »Glasbena matica« Steve Babbitt. Johny Pryately with his father enthusiastically took snaps. Johny surely won't forget how he celebrated his birthday in Bohinj this year. In hotel they arranged a party, with dancing and singing, and presented him a birthday cake with candles, and flowers for his birthday. Slike na levi od zgoraj: Na škofjeloškem gradu. Najmlajša potnica Virginia Pryately z mamico. Vedno vedra Anna Jerebova in mlada prijatelja W. Kutnar in A. Žitnik. Na Veselici nad Metliko. Slike na desni od zgoraj: Z žičnico so se potegnili na Vogel. Joan Urbančič in Kristina Pryately. Johny Pryately z očetom. Na pikniku na škofjeloškem gradu: M. Konchan, A. Novak, Fr. Kurent 2 4 V prejšnji številki revije smo spregovorili o prvem delu koncertne turneje clevelandske Glasbene matice. Kakor prvi je tudi drugi del lepo uspel. Dne 17. junija so priredili koncert v našem znanem zdravilišču Rogaški Slatini, kjer je bila slavnostna dvorana Zdraviliškega doma polna poslušalcev, med katerimi so bili tudi številni tuji gostje. Kakor povsod, so bili deležni ob vsaki pesmi toplega aplavza. Zelo prisrčno so jih naslednji dan sprejeli v Murski Soboti, kjer so jih predstavniki tamkajšnje podružnice Slovenske izseljenske matice povabili na ogled soboškega pokrajinskega muzeja, popoldne pa na izlet v Bogojino. Zvečer so nastopili v polno zasedeni dvorani kina Park. Enako so osvojili občinstvo s koncertom v Kidričevem pri Ptuju dne 19. junija. Od tam pa so ponesli našo pesem med Dolenjce in nastopili v Novem mestu. S koncertom v letnem gledališču v Križankah v Ljubljani dne 22. junija je Glasbena matica zaključila svojo nadvse uspešno koncertno turnejo po Sloveniji. Obširni avditorij v Križankah je bil polno zaseden. Med občinstvom so bili številni ugledni javni in kulturni delavci. Posebej so bili deležni priznanja dirigentka gospa Filingerjeva in solisti: pevke June Price, Anne Safred, Carolyn Budan, Olga Klanchar, J. M. Hochdorfer, Eilen Bili smo presenečeni nad toplimi sprejemi ob vsakem nastopu. Navdušeni se vračamo. Se z večjim veseljem se bomo učili in peli slovenske pesmi. In kmalu spet nasvidenje! Predsednik Glasbene matice John Perenčevič, 1 Predsednik Slovenske prosvetne zveze v Trstu dr. Hlavaty pozdravlja predsednika Glasbene matice Johna Perenčeviča in dirigentko go. Fillingerjevo 2 Mlade pevke 3 Pevci in njihovi sorodniki pred Šubljevo rojstno hišo v Rodici 4 Pred delavskim domom v Trbovljah so clevelandske pevce domačini prisrčno pozdravili 7 8 !) Ivancich in Dolores Mihelich ter pevci: John Perenčevič, Frank Bradach, Charles Terček, Don Jacin in Joseph Fillinger. Dne 22. junija opoldne je pevskemu zboru Glasbene matice iz Clevelanda priredila Slovenska izseljenska matica v Unionu banket, na katerem je predsednica matice Zima Vr-ščajeva pevcem Glasbene matice čestitala k uspešno zaključeni turneji in poudarila velik pomen takšnih kulturnih gostovanj in izmenjav, kot je bil obisk clevelandske Glasbene matice pri nas in nedavni obisk Slovenskega okteta med našimi rojaki v ZDA. Takšna kulturna poslanstva še bolj krepe in poglabljajo prisrčne medsebojne vezi. Posebej je še čestitala Glasbeni matici za njena prizadevanja pri ohranjanju domače besede na tujih tleh, saj v njenih vrstah danes pojo že tudi pevci našega tretjega in četrtega rodu na tujih tleh. Predsednik zbora John Perenčevič, je izročil predstavnikom Slovenske izseljenske matice v varstvo spominska darila pokojnega dirigenta Glasbene matice Antona Sublja, ki jih je ta prejel v priznanje za svoje umetniško delovanje: zlato liro na lepo izdelanem lesenem podstavku, ki jo je Glasbena matica poklonila svojemu dirigentu Šublju 3. aprila 1956; dalje plaketo, katero je pokojnemu Antonu Sublju poklonila Zveza slovenskih na- rodnih domov v »zahvalo za neutrudno in nesebično pomoč in sodelovanje pri Slovenskem narodnem domu na St. Clairju« ter diplomo mesta Clevelanda, ki jo je pokojni direktor in dirigent Glasbene matice prejel ob njeni 25-letnici 7. februarja 1965. Zvečer je bil v prostorih hotela Slon banket, na katerega je odbor Glasbene matice povabil vse sodelujoče, predvsem člane glavnega odbora ter uslužbence Slovenske izseljenske matice ter odbornike njenih podružnic iz krajev, kjer je zbor nastopal. Na banketu je bilo izrečenih več zdravic. Predsednik John Perenčevič se je zahvalil prirediteljem, ki so pripomogli k turneji. Nastop v Križankah v Ljubljani V Novi Gorici pozdravlja pionirka pevca Glasbene matice Fr. Bradacha V Grobljah so pevci obiskali staro cerkvico, kjer je pokojni Subelj z materjo pel na koru Andy Hochevar, najstarejši pevec Glasbene matice Najmlajše pevke Pet dni domačih lepot Izlete po Sloveniji je letos v dogovoru s Slovensko izseljensko matico organiziralo turistično podjetje Transturist iz Škofje Loke in lahko rečemo, da so bili izletniki zadovoljni. Za petdnevni izlet po Gorenjski in Primorski, ki se je začel konec junija in zaključil na izseljenskem pikniku v Ilirski Bistrici 4. julija, je bilo med rojaki, ki so nas letos obiskali, še posebej veliko zanimanja. Petdnevni izlet se je začel 30. junija zjutraj. Kar dva polna avtobusa sta odpeljala izletnike proti Gorenjski. Prvemu je »poveljeval« vodič Jaka, vozil pa je previdni šofer Carli. V drugem, kjer je bilo med izletniki kar precej mladine, je razlagala krajevne zanimivosti vodnica Vera, vozil pa ga je šofer Ludvik. Vsak dan je bil poln zanimivosti in prijetnih presenečenj pri odkrivanju lepot domače dežele, kar je bilo posebej zanimivo za tiste, ki so jih doživljali prvič, kakor tudi za one, kateri so se srečali s temi kraji ponovno po razdobju dolgih, dolgih let. V šopek bi strnili doživetja, pa kraje, kjer smo se ustavili, v šopek, ki bi zadišal močno po rožmarinu in nageljnu. Bili smo na Bledu, kjer se zbirajo danes turisti z vsega sveta. Naš Bled, vselej nov in prelep, pa če bi se še in še srečali z njim. Žičnica nas je popeljala na Vogel, visoko nad Bohinjskim jezerom, kjer so nam v modernem novem hotelu pripravili domačo zakusko. Zvečer smo sedeli na častnem mestu hotela Jelovica, prešerno je vriskala harmonika, domača folklorna skupina v narodnih nošah pa je plesala stare domače plese. Ko smo se vozili proti skalnim vrhovom Vršiča, smo malo v strahu morda šteli serpentine — petindvajset navzgor in petindvajset navzdol. Potovali smo po dolini Soče in videli v strmih stenah ostanke utrdb iz prve svetovne vojne. Skozi Novo Gorico smo pripotovali v Trst: videli Miramar in novi slovenski kulturni dom, ki pa je bil takrat žal zaprt. Na Doberdobu smo obnemeli ob veličastju najbrž v svetovnem merilu edinstvenega nagrobnega spomenika stotisočem vojakov, padlih v prvi svetovni vojni. V Dolini so nas pogostili po tržaško: pristna kapljica iz domačih brd nam je ogrela srca. Predzadnji večer je bil nosebej lep: predsednik podružnice izseljenske matice v Postojni nam je pripeljal Postojnske fante, da so zapeli. O, kako so donele lepe domače pesmi, da nikomur ni bilo za spanje, kar še in še bi poslušali! Naslednji dan je bil v Ilirski Bistrici piknik — veliko izseljensko srečanje. Težko se je bilo zvečer posloviti, ko> sta avtobusa odpeljala v Ljubljano. Pet prijetnih dni je minilo. Ko smo se poslavljali, je, menim, vsak odnašal s seboj šopek prijetnih spominov. ina Dear Matica, We have just returned from a five-day tour of Slovenia, with Transturist. We had a wonderful time and found Slovenia a truly beautiful country. Our trip was especially enhanced by our particularly excellent tour-guides, Ludvik, Vera and Marička. In addition to being very hospitable and patient, they were very willing to answer all our questions carefully. We were also very happy to find the accomodations in Slovenia not only adequate but also pleasant; and we also enjoyed the food. Thank you again for a wonderful time- Sincerely, Susan Paolans, Mary Jo Paolans, Josephine Platner, Barberton, Ohio 1 Podpredsednik glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije Franc Kimovec govori na sprejemu 2 Glavna predsednica Progresivnih Slovenk v razgovoru s predsednico matice Zimo Vrščajevo na matici 3 Na prireditvi RTV Ljubljana POČASTITEV ZARJE Dne 30. junija ob enih po polnoči je na ljubljanskem letališču Brnik pristalo jugoslovansko letalo Adria avioprometa, ki je iz Clevelanda pripeljalo 22-članski pevski zbor Zarje in večje število izletnikov. Kljub veliki zamudi (letalo bi moralo prispeti prejšnji dan popoldne) je pevce razen predstavnikov Slovenske izseljenske matice pričakalo tudi mnogo sorodnikov in prijateljev ter člani Slovenskega okteta. Dopoldne ob 10. uri so bili pevci jubilejnega zbora Zarje povabljeni na sprejem, ki ga je v njihovo počastitev priredil podpredsednik glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije Franc Kimovec. Sprejema so se udeležili tudi predsednica Slovenske izseljenske matice Zima Vrščajeva, predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja in mednarodne odnose Bojan Lubej, predstavniki založb Mladinska knjiga in Državne založbe Slovenije in drugi. Podpredsednik glavnega odbora SZDL Slovenije Franc Kimovec je čestital zboru za njegovo petdesetletnico in mu izrekel priznanje za ohranjanje slovenske narodne, delavske in partizanske pesmi. CLEVELANDSKA ZARJA SI JE PRIPELA ZLATI CVET S posebej toplo dobrodošlico smo 29. junija letos pozdravili med nami pevce in pevke najstarejšega slovenskega pevskega zbora iz Clevelanda, Zarje, ki slavi letos svoj zlati jubilej. V posebno čast nam je, da so se člani in prijatelji tega pevskega zbora odločili, da bodo ta svoj jubilej slavili na tleh svoje rodne Slovenije. Zarjani so prišli k nam predvsem kot izletniki, vendar pa so imeli na programu tudi nekaj koncertnih nastopov. Ob tej priliki je prav, da se s skromno besedo pomudimo pri zboru Zarji, ki že dolgih pet desetletij neumorno goji in širi slovensko glasbeno kulturo med našimi ljudmi v Clevelandu. Pevski zbor Zarja so med prvo svetovno vojno, 6. aprila 1916 ustanovili napredni slovenski delavci, člani kluba št. 27 Jugoslovanske socialistične zveze. Prva pesem, ki so jo peli — je bila Delavska himna, ki je navdušila in pritegnila v njihove vrste še nove dobre pevce. Zarja je bil prvi slovenski pevski zbor v Clevelandu, ki je podal koncertni program v celoti sam brez sodelovanja drugih povabljenih zborov, kar je bilo prej splošno v navadi. Skoz pet desetletij je priredil nad sto koncertov, na katerih je pel slovenske narodne in umetne pesmi, delavske pesmi, spevoigre in pevske dramatizacije. Prvotno je bil to moški zbor, ko pa je leta 1919 prevzel vodstvo zbora poklicni glasbenik John Ivanush, so vključili še pevke in postal je mešani zbor. Pod Ivanushevim vodstvom je zbor zaživel. Leta 1928 so podali tudi prvo slovensko opero na ameriških tleh »Turjaško Rozamundo«, za katero je po Prešernovi baladi napisala besedilo Zarjina pevka, Ivanusheva soproga Mary, rojena Grili, pevovodja Ivanush pa jo je uglasbil. Mary Ivanusheva je pela tudi naslovno vlogo Mf j ill | • - m - p .