Celje - skladišče D-Per III 19/1986 MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Mera Številka 6 — Leto VI — Junij 1986 Sozd Merx združuje: Avto Celje, Avtotehniku Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Zdenka Detiček. Danica Dosedla, Boris Kmet, Fanika llijaš, Herbert Lešnik, Bojan Delan, Alenka Škapin, '-Ika Samec, Zdenka Mažgon in Savo Ostrožnik. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Men, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Men Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1172. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Članstvo v Jana sistemu Ob uvajanju informatike na podlagi elektronike in z uvajanjem elektronskih centrov se je pokazala potreba po sprotnem spremljanju oziroma evidentiranju obtoka posameznih artiklov. Zato so proizvajalne in trgovske organizacije uvidele potrebo po uvedbi enotnega sistema oštevilčenja in simboliziranja — kodiranja artiklov. Ideje o takem sistemu so začeli v praksi v ZDA uporabljati že pred 25 leti in so pri tem dosegli že precejšnji napredek. Tudi v Evropi se je vse bolj kazala potreba po čim boljši evidenci nad obtokom artiklov in po enotnem označevanju artiklov za široko porabo. Zato so se pred 10 leti zbrali zastopniki industrije in trgovine iz 12 evropskih d~žav in sklenili sporazum o enotnem oštevilčenju artiklov za široko porabo in ta sistem poimenovali po začetnicah besed: Evropean Article Numbering, iz česar je nastala kratica E AN. EAN je sistem, ki na osnovi črtkane označbe — koda na vsakem artiklu ob uporabi elektronskega čitalca v povezavi z blagajno in elektronskim centrom, omogoča takojšnjo evidenco ob prodaji oziroma dobavi blaga in o stanju zalog. EAN sistem se je pričel širiti po Evropi kot evropski sistem, danes pa je to že svetovni sistem, ki ga uporabljajo že v več kot 30 državah sveta, med njimi tudi v ZDA in Kanadi, ki sicer uporabljata poleg EAN sistema tudi svoj sistem. Tudi Jugoslavija se je vključila v te napredne svetovne tokove in od prvotnih zamisli v letu 1977 že v letu 1979 začela s konkretizacijo ideje, kar se je odrazilo v odločitvi o pristopu k EAN, v informacijah, izboru nosilca izdelave študije in tako naprej. Skupščina Splošnega združenja trgovine Jugoslavije je v juniju 1980 sprejela sklep o včlanjenju v združenje EAN, ki ga je v juliju 1981 potrdil Izvršilni odbor Go- spodarske zbornice Jugoslavije. Sklenjeno je bilo, da je nosilec te dejavnosti Splošno združenje trgovine Jugoslavije, v katerega sklopu je direktni nosilec asociacija nazvana s kratico JANA iz začetnic: Jugoslovanska Agencija za Numeriranje Artiklov. Ta je registrirana pri mednarodnem EAN združenju kot nosilec te dejavnosti v Jugoslaviji. Konec leta 1981 je podala vlogo za pristop v članstvo in za pridobitev števila »EAN«. Na predlog seje Izvršnega komiteja EAN z dne 18. marca 1982, ki je zasedal v švicarskem Vevyju, nas je generalna skupščina združenja EAN v Chicagu 7. maja 1982 sprejela v članstvo in nam dodelila EAN število 860 kot oznako za JANA, oziroma Jugoslavijo. S tem so bili dani pogoji za praktično uporabo EAN sistema, za označevanje blaga za široko porabo, ki naj bi omogočil našemu blagu prodor na tuje trge, boljše informiranje o prodaji posameznih artiklov ter boljše evidence o blagovnih tokovih po posameznih področjih sveta. Prodaja odslej poteka hitreje in pod lastno oznako ter z izvoznim poreklom. Vsaka organizacija, ki želi pristopiti k JANA, mora sprejeti in podpisati samoupravni sporazum o združevanju in sodelovanju pri uporabi, uvajanju in razvijanju enotnega mednarodnega sistema oštevilčenja artiklov za široko porabo v Jugoslaviji po načelih EAN, nato pa na pismeno vlogo dobi svojo EAN — JANA številko. Članstvo v združenju je trenutno brezplačno, vendar lahko pričakujemo, da bo v naslednjem letu znašalo članstvo cca 1.000 dinarjev. Sedaj je že včlanjeno preko 60 proizvodnih in trgovskih OZD. S strani trgovskih OZD so včlanjeni predvsem veliki sistemi, to so sozdi. FRANC PET AVER direktor marketing sektorja v Čestitamo za praznike 4. julij — dan borca 22. julij — dan vstaje 20. julij—praznik občine Celje Plansko poslovna skupnost Hmezad-Merx Komisija za priznanja in odlikovanja, ki jo je imenoval delavski svet sozda Merx 17. aprila letos, se je sestala na 1. redni seji 18. junija. Sestavljajo jo predsednica Jožica Novak in člani Stane Leskovšek, Danica Dosedla, Niko Gorinšek, France Čretnik, Marija Čonč, Alberta Lebič, Ružiča Mrevlje in Vlado Čretnik. Pregledala je predloge, ki so prispeli v razpisanem roku ter ugotovila, da so jih posredovale skoraj vse članice, razen delovnih organizacij Košenjak Dravograd, Reklama Celje, Zdravilišče Dobrna in RTC Golte. Za podelitev zlate značke je komisija dobila en predlog, prav tako en predlog za podelitev plakete za poslovne partnerje, za podelitev plaket je bilo vloženih 42 predlogov, za podelitev priznanj pa prav tako 42 predlogov. Komisija je sklenila predlagati delavskemu svetu sozda, da v letu 1986 podeli 1 zlato značko, 1 plaketo za poslovne partnerje, 32 plaket in 33 priznanj. Osnutek predloga o podelitvi plaket in priznanj bo komisija posredovala delavskemu svetu v obravnavo v jesenskem roku. Samoupravni sporazum o temeljih plana Na poslovnem odboru in delavskem svetu sestavljene organizacije Merx so potrdili predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Merx in hkrati članicam predlagali, da v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom nadaljujejo aktivnosti za njegovo realizacijo. Ta samoupravni sporazum temelji na samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Merx. Njegov namen je uskladiti razvojne usmeritve obeh sestavljenih organizacij za obdobje 1986—1990 zaradi skladnejšega razvoja obeh članic in s tem krepiti tudi vse medsebojne povezave obeh sistemov. Osnutek tega samoupravnega sporazuma so predhodno že obravnavale vse članice obeh sistemov, strokovni kolegiji, kolegijski poslovodni organi in pa seveda vsi ustrezni odbori Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Merx. Na osnovi vseh zbranih pripomb je bil oblikovan predlog sporazuma, ki ga je potem še potrdil poslovni odbor Plansko poslovne skupnosti in ga dal v potrditev samoupravnim organom obeh sistemov. Spoštovani bralci! Zaradi rednih dopustov smo se v uredništvu odločili, da bomo junijsko in julijsko številko Vestnika združili. Zato se bomo zopet oglasili šele v avgustu. Vsakdo izmed nas bo preživel dopust na svoj način, na morju, v hribih ali doma. Vabimo vas, dragi bralci, da se nam oglasite in nam napišete, kje ste bili, kako ste se imeli, kakšne pomanjkljivosti ste opazili. Še posebno vabimo k 'pisanju tiste bralce, ki bodo preživeli svoje počitnice v naših počitniških domovih. Na ta način bomo vsi skupaj pripomogli, da se morebitne napake v prihodnjem letu, ko bomo ponovno letovali, ne bodo več ponovile. Vsakega pisma, dopisnice ali kartice bomo v uredništvu zelo veseli, saj bomo tako še povečali naš krog dopisnikov. Pišite nam na naslov: Glasilo Vestnik, SOZD MERX, Ul. 29. novembra 16. 63000 Celje. Vsem skupaj, še posebno pa našim zvestim dopisnikom in bralcem, želim v imenu uredniškega odbora prijetne počitnice, da bi se vrnili na delo zdravi, polni energije in dobre volje. Urednica Sozd Mera sprejema srednjeročni plan Po sprejetju skupnih temeljev plana sestavljene organizacije je bil izdelan osnutek srednjeročnega plana sozda za obdobje 1986—1990. Gre za pomemben dokument, saj z njim delavci sozda načrtujejo svojo petletno pot, s katero bodo opredelili tako svoj osebni položaj, kakor bodo tudi vplivali na obseg in kakovost oskrbe 13,6 odstotka občanov v Sloveniji. Tolikšen del območja namreč pokriva Merx s svojimi dejavnostmi. Osnutek plana je postavljen zahtevno, saj ob težavnih pogojih gospodarjenja predvideva 3,8-odstotno povprečno letno realno rast družbenega proizvo- da. Tolikšno rast je sicer mogoče doseči, saj menimo, da imamo dobro usposobljen kader, s svojo dejavnostjo pa se vključujemo v prednostne slovenske usmeritve (npr. proizvodnja hrane ih turizem). Pomembno oviro pri razvoju pa predstavlja zlasti nizka stopnja produktivnosti in akumulacije, pa tudi visoka stopnja odpisanosti opreme. Osnovno gibalo razvoja bodo zato morali biti zaposleni v sestavljeni organizaciji ter naložbe. Temu bodo morali biti podrejeni tudi ukrepi. Mednje lahko uvrstimo vse oblike spodbujanja za večjo produktivnost; izboljšanje opreme pa bo treba prestaviti v naslednje obdobje. Plan je zastavljen tako, da bo povprečen zaposleni v Merxu bolje usposobljen, zaostajanje njegovega osebnega dohodka za povprečjem v Sloveniji pa se bo zmanjšalo ali odpravilo. Sestavljena organizacija Merx bi v okviru dejavnosti povečala svoj delež v Sloveniji, stopnja oskrbe prebivalstva pa bi se količinsko in kakovostno izboljšala. Odločitve o tem, kako izboljšati svoj položaj, niso niti lahke niti enostavne. Zato se kaže vključiti v razpravo o osnutku, ki bo trajala do 1. septembra, da bo v septembru delavski svet sestavljene organizacije Merx sprejel čimboljši srednjeročni plan. 6. TRIM - MERX IGRE Organizacijski odbor za organizacijo šestih letnih TRIM-MERX iger 86, ki ga vodi Mitja Pipan, se je že sestal na svoji prvi seji. Dogovoril se je o organizaciji teh iger, ki naj bi letos bile predvidoma 27. septembra. Torej, referenti za šport in rekreacijo, pričnite pripravljati svoje ekipe, da boste lahko na igrah dosegli čim boljše rezultate. MERK VESTNIK JUNIJ 1986 Komercialni kolegij Sprejeli so sklepe za izboljšanje poslovno komercialne politike 26. maja je bil razširjen kolegij marketing sektorja ob sodelovanju vodij komercialnih služb delovnih organizacij, na katerem so obravnavali vsa pomembnejša vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje sprejete poslovno komercialne politike za letošnje leto. Na vseh treh branžnih kolegijih. torej kmetijstva in predelave. gostinsko turističnega in blagovnega prometa so ocenili poslovno komercialno politiko in ugotovili, da je trend blagovnih pretokov zadovoljiv. Vendar pa so na komercialnem kolegiju sprejeli več sklepov za izboljšanje že dogovorjene politike glede skupnih aktivnosti in usklajenega delovanja na osnovi sprejetih samoupravnih sporazumov pri nabavi žitaric, koruze, umetnih gnojil, plasmaja lastne kmetijske proizvodnje, realizacije in obnavljanja sporazumov za prodajo živine, mesa. mesnih izdelkov, jajc. usklajene prodaje kunčjega mesa. aktivnosti pri prodaji kurjega gno ja, bol j kvalitetne reklame alkoholnih pijač, uveljavitve celostne grafične podobe pri gostinski opremi, posebnega programa za pospešitev prodaje izdelkov MPI. pospešitve dogovarjanj za realizacijo di- rektnih . blagovnih tokov, priprave aktivnejšega programa na sejmih, povečane aktivnosti za prodajo torijev in ostalih rezervnih delov, akcijskih prodaj, proučitve vzrokov naraščanja blagovnih tokov pri zunan jih dobaviteljih. zlasti na področju tekstila. nabave zaščitnih sredstev pri tozdu Varnost pri Dravinjskem domu. Po razpravah so na kolegijih sprejeli sklep, da so skupne ak- tivnosti in spoštovanje dogovorjene poslovno' komercialne politike dale ugodne rezultate. Potrdilo se je že znano dejstvo, da so liste delovne organizacije, članice sozda, ki so se orientirale znotraj Merxa. dobile najboljše pogoje in tako je bila s politike' spoštovanja dosežena večja učinkovitost poslovanja. Še naprej bo treba vztrajati pri skupnem dogovarjanju in bilateralnih odnosih med članicami. Kadrovska politika Pripravljen je osnutek SS Delegati poslovnega odbora in delavskega sveta so osvojili osnutek samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki in ga dali v obravnavo vsem članicam sestavljene organizacije. Obravnava bo trajala do konca septembra 1986. Sestavljena organizacija Merx. še zlasti pa naloge in perspektive nadaljnjega razvoja terjajo usklajeno delovan je na vseh ključnih področjih njenega delovanja. Pri tem je kadrovska politika vsekakor ena izmed temeljnih sestavin za uresničevanje njenega nadaljnjega uspešnega razvoja. Zaradi tega je potrebna načrtna in enotna kadrovska politika. katere temeljni cilj je pridobivanje. aktiviranje in vključevanje za dolgoročni razvoj in socialno varnost vseh zaposlenih. Samoupravni sporazum o kadrovski politiki v sestavljeni organizaciji Merx potrebujemo zato. da bi uspešneje in enotne je reševali probleme zaposlenih, zagotovili normalni razvoj vseh organizacij združenega dela v sozdu ter vse bolj uresničevali samoupravni družbenoekonomski položaj zaposlenih v sozdu. Na Ravnah jim gre kar dobro Že kar nekaj časa se v našem glasilu ni pojavil noben prispevek iz Koroške, kjer imamo več temeljnih in celo eno delovno organizacijo. Ker pa imamo tudi na tistem območju kar veliko bralcev in privržencev našega glasila, smo se na zadnji seji uredniškega odbora odločili obiskati tudi ta del naše Slovenije in predstaviti eno izmed temel jnih organizacij. Tokrat smo se odločili za temeljno organizacijo Gostinstvo in turizem Ravne na Koroškem. ker ta kolektiv kljub že znanim težavam v tej dejavnosti izredno dobro gospodari. Temeljna organizacija Gostinstvo in turizem Ravne na Koroškem zaposluje 98 delavcev v dvanajstih enotah. Na Ravnah ima en hotel in eno restavracijo, v Prevaljah pa po eno restavracijo in gostišče. Smučarsko kočo ima pod Uršljo goro. ter štiri bifeje na Ravnah, v Prevaljah. Črni in Slovenjem Gradcu. Za kratek pogovor smo zaprosili direktorja Branka Šivca. Povprašali smo ga. kako jim uspeva dosegati tako dobre rezultate. Povedal nam je. da šobili lanski rezultati relativno ugodni, da so lahko napolnili vse sklade. Tudi letos jim gre kar dobro, celo dosegajo vse planirane indekse povečanj. Vse to pa jim uspeva le zato. ker je zmanjševanje stroškov njihova prva skrb. Menijo celo. da je to bolje, kot pa dosegati visoki celotni prihodek, stroškom pa pustiti prosto pot. Ker je delovna sila največji strošek, imajo minimalno število zaposlenih. Čeprav imajo dva nova obrata, so število zaposlenih cele zmz iii. Seveda včasih trpi na ta račun kakovost storitev ki pa jo rešuiejo s premeščanjem delavcev iz obrata v obrat. Razen v enem primeru še nikdar niso izplačali nadur. Če pa se že slučajno pojavi jo pa jih ljudje izkoristijo kot proste takrat, kadar je manj dela. Ker pa razlika v ceni nenehno pada na račun podražitev (energija, najemnine), so si v temeljni organizaciji obdržali bohsi položaj na račun nekaterih Branko Sivec novih, bolj donosnih objektov — bifejev. Na vprašanje, kakšna je njihova razvojna usmeritev za naslednje srednjeročno obdobje, je dejal, da bodo najprej sanirali razmere v nekaterih obratih. Letos nameravajo obnoviti dva obrata. Najprej bodo nadzidali hotelski del in s tem pridobili približno 50 ležišč, sedaj jih imajo 103. Najmanj en nov obrat nameravajo odkupiti in se tudi v bodoče vedno bolj razvijati v gostinsko smer in ne toliko v turistično. To je pretežno mlad kolektiv, povprečna starost je 28 tet. osebni dohodki niso bili ' isoki za prvo tromesečje so njinovi de lavci prejeli povprečne 66.000 dinarjev Seda, so dohodke še nekoliko izboljšali, saj so jih maju dvigni1! -.z. 3C odstotkov. Tudi za družbeni standard delavcev s< vedno skrbeli. X' zadn • štirih letih so kupd: osem stanovanj. letos pa bodo kupili k dve stanovanji Veliki denarja < namenili tudi za individualne gradmo Na morji’ imajo in p h. e za devetdnevno letovanje njihovi delav,’ jč samo 5.000 dinarjev V' zunsK n im. pa delavcem nudijo smučar, te na rvv-pan zastoru. Načrtujejo Kupiti YU boutique Nosilec maloprodaje Teko Celje »Yu butik na Tomšičevem rinka Antolič. Darja Crepinšek. trgu je odprt non stop od 7. do in Polona Lešar vam bodo rade 19. ure.« nam je povedala vodja svetovale ob nakupu res kvali-butika Zdenka Detiček. »Naša letnega izbora blaga. Pridite in mlada in simpatična dekleta Da- obiščite nas!« naše sestavljene organizacije Mera v celoti. PO sozda Na pivi redni seji poslovnega odbora sestavljene organizacije Merx, ki je bila 26. junija, so delegati po pregledu sklepov in potrditvi zapisnika 6. redne seje obravnavali Osnutek srednjeročnega plana sozda Mene za obdobje 1986—1990, sprejeli srednjeročni plan Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Mera za obdobje 1986—1990 in obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki sozda ter pregledali predlog dnevnega reda za sejo delavskega sveta sozda, ki je bila samo dan kasneje. DS sozda Na 2. redni seji delavskega sveta sozda Mera (27. junija) so delegati poleg gradiva, ki je bilo obravnavano in sprejeto na po- slovnem odboru dan poprej, potrdili še spremembe in dopolnitve Pravilnika o podeljevanju priznanj in pohval sozda, verificirali samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju in članstvu v »JANA« sistemu in določili podpisnika dogovora o temeljih družbenega plana Slovenije za obdobje 1986—1990. 1. seja KO IB Na prvi redni seji kreditnega odbora interne banke so delegati po pregledu sklepov 8. seje kreditnega odbora potrdili najete in dane kratkoročne kredite in depozite za marec in april letošnjega leta. določili višino kratkoročnega kreditnega potenciala in potrdili koriščenja kratkoročnega kreditnega potenciala po stanju 30. 4. 1986. Na koncu jih je direktor interne banke, Franc Senica, seznanil še z likvidnostnim položajem v interni banki za prvih pet mesecev letošnjega leta. Tudi Celje je dobilo svoj YU bouticiue. specializirano trgovino. katere lasten zaščitni znak — pet zvezdic z napisom Yu bouticiue — zagotavlja ponudbo izbranega kvalitetnega blaga jugoslovanskega porekla. Štefka Jamboršič še eno prikolico za zdravilišče. \'sako leto se veliko njihovih delavcev tudi izobražuje ob delu. letno štipendirajo 14 mladih ljudi. Edina težava, s katero se ubadajo v tem kolektivu, pa je. da jim zelo veliko delavcev odhaja zaradi težkih delovnih pogojev, do nedavnega pa tudi zaradi nizkih osebnih dohodkov. Tako kot v Radencih, je tudi v tem butiku, ki so ga odprli na Tomšičevem trgu 11. nosilec maloprodaje naša članica delovna organizacija. Teko. ki bo skrbela za dobro založenost butika. V celjskem YU butiku lahko kupite konfekcijo, usnjeno galanterijo ter proizvode iz kristala, kar vse predstavlja eksluzivno ponudbo medtem ko so proizvodi domače in umetne obrti izključno blago, ki ga lahko kupite samo v Yu butikih. Da se v tako obširno ponudbo ne vrine tudi kaj manj kvalitetnega, recimo kič. skrbi Likum iz Zagreba. V butiku boste torej lahko kupili samo blago jugoslovanskega porekla. Vsi dobavitelji, ki so se vključili v poslovno skupnost YU butikov, so na osnovi sklenjenega samoupravnega sporazuma pripravili tudi posebne kolekcije. Ti so: Utok. Rašica. Zlatarna Celje. MIT Maribor. Zlatorog. Svilanit Kamnik. Steklarna Rogaška Slatina. Zarja Petrovče. Panorama Ptuj. Stiles Sevnica. M klub. Metka. Toper. Elkroj. Unikat. Dekor Zagreb. Titex Titograd. Suvenir Beograd. Galtex Ljubljana. Irena Osijek. Poslovni razgovori Oglasili smo se tudi v bifeju EVA v Prevaljah poleg novega centra Kovinotehne. Nasmejana in simpatična Štefka Jamboršič. staia 24 let. po poklicu gostinski tehnik, ram je povedala, da sta v bifeju zaposleni samo dve delavki. zato dela vsak dan ena od jutra do večera, mr e j od-o.30 do 20.00 ure. pote n ;• mora sc vse sama pospraviti gostov vedno dovod ■ <-. je ? delom zadovoljna. bi si tele.-' delati bolj dinamično, vsak dar, drugo delo. moče - ko je to. -edanjv delo. že boo kor ceno. "rugace oz je te.- ,-.a:v - »h poklic, vedn • mo;as :• 'prijaven. nasmejan . >cbm donodio na tv di msc tako - e liki. seda: dobiva '8.000 dinarjev.« Kolegijski poslovodni organ je, skupaj z interno banko, ugodno ocenil razgovore s predstavniki Ljubljanske banke — Splošne banke Celje, Ljubljanske banke — Temeljne banke Titovo Velenje in Zavarovalno skupnostjo Triglav, območno Celje glede zagotovitve sredstev za tekoče poslovanje in ioigorčičnih sredstev za investicijska vlaganja članic sozda \Ierx. SKiene s teh razgovorov je na rvinožnih kolegijih predstavil predsednik KPO France Ban, po krajši razpravi pa je na vseh treh kolegijih bil sprejet sklep, da se vse k>ae Jo oank in zavarovalne mnosti članice sozda Mera za naslednje leto zberejo že v mesecu decembru v interni banki sozda, tako da se lahko že takoj nn začetku leta seznani prej omenjene inštitucije z zahtevki MERK VESTNIK jusuiim Sozdova gradbišča v besedi in sliki Blagovnica v Zagorju S prizadevanji zaposlenih do dobrih rezultatov v klavnici Šentjur Delovna organizacija Tkanina, TOZD Potrošnja Zagorje je investitor blagovnice v Zagorju. Nova blagovnica je locirana v središču mesta Zagorje. Gradijo jo v dveh fazah. V prvi fazi gradijo objekt dimenzije 25,90 x 22,95 kv.mv treh etažah: v novi blagovnici so predvidene tri prodajne etaže, podstrešje pa bo možno izkoristiti za upravne prostore TOZD-a. Površina prostorov je takšnače: — klet 365,79 kv. m; pritličje 418,62 kv. m, nadstropje 397,55 kv. m, skupaj 1181, 96 kv. m. V kletni etaži je predvidena samopostrežna živilska prodaja, v pritličju pa sledeči program: kozmetika, spominki, oblačila, pletenine, metrsko blago, v nadstropju pa nameravajo prodajati usnje, kovinsko galanterijo, športne rekvizite, steklo, porcelan in podobno. Izgradnja silosov je v zaključni fazi. Predvidena otvoritev bo ob občinskem prazniku (20. julij) in tudi polnjenje : žitom. Na posnetku je montaža krovnih montažnih nosilcev. Industrijska pekarna Nekatere razmere v tozdih je mogoče urediti takoj, so pa tudi takšne, ki jih je treba spremljati, urejati, zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin, zato sem se odločila, da o klavništvu in sploh o tozdu spregovorim s Radom Tržanom. vodjo tozda Klavnica Šentjur. Izvajalec del SGD Zagorje je pričel v aprilu in bo dela zaključil v novembru 1986. Na posnetku je objekt v fazi izdelave kletne etaže. Dela potekajo skladno s terminskim planom. Silosi na Hudinji Tudi pri gradnji industrijske pekarne na Hudinji potekajo dela skladno s planom. Izvajalec del Ingrad je pričel z deli pri ureditvi okolice. Besedilo in slike Albin Breznik • V maju 1984 si prevzel najodgovornejšo delo v tozdu Klavnica z željo, da se dolgoročno stabilizira mesto in vloga tozda znotraj sozda Mera. Kako si uspel urediti razmere in kakšno je poslovanje sedaj? »Po dveh letih dela v tozdu Klavnica si niti ne domišljam, da sp zadeve urejene in še manj. da je doseženo moja zasluga. Tozd Klavnica predstavlja za kmetijski kombinat Šentjur, kakor tudi za KZ Slovenske Konjice in KZ Celje, podaljšano roko primarne govedorejske in svinjerejske proizvodnje, s katero naj bi bila zagotovljena preskrbljenost soz-dove maloprodajne in gostinsko turistične mreže v regiji s svežim mesom. Poleg tega predstavlja predelava mesa v mesne izdelke povezavo KK Šentjur in sozda Mera s širšim slovenskim prostorom in skupaj s tozdom Proizvodnja in predelava mesa v KZ Laško zaokrožuje reproverigo mesa. Znotraj sozda so na ta način dokaj usklajene zmogljivosti živinorejske proizvodnje s klavnopredelovalnimi zmogljivostmi in tudi samo tržišče znotraj sozda bi lahko absorbiralo blizu 50 % proizvodnje. Iz tega izhaja niz komparativnih prednosti, ki jih mora klavnica v Šentjurju izkoristiti, na ta način pa lahko postane konkurenčen poslovni partner ih usposobljen nosilec preskrbe v sozdu z mesom in mesnimi izdelki. Menim, da smo dosegli na tej dolgi in naporni poti precej uspehov, vendar nas čakajo že zelo zahtevne naloge, da bi naš cilj dosegali v celotnem začetem srednjeročnem obdobju. Poslovno politiko in strategijo poslovanja pa imamo izdelano in tudi časovno opredeljeno.« • Ali so do trenutno dobrih rezultatov v tozdu pripomogle tudi boljše in ugodnejše razmere v klavniški industriji nasploh, ali je to izključno rezultat prizadevanj vseh zaposlenih v tozdu? »V tem trenutku (3. junij 1986) bi težko govorili o trenutno dobrih rezultatih, ker so prvi meseci poslovanja pustili negativen vpliv na rezultat tozda v primerjavi z letom 1985. Kljub temu pa so naši rezultati v tem času nad povprečjem podskupine dejavnosti, saj je nekaj velikih klavnic v Sloveniji zaključilo prvo tromesečje z negativnim finančnim rezultatom, kar je nedvomno zasluga zaposlenih v tozdu in posledica opisane organiziranosti znotraj sozda Mera. pri čemer bi poudaril prizadevanja podpredsednika KPO tovariša Gračnerja.« • V preteklih letih je bilo veliko besed izrečenih na račun premajhnih osebnih dohodkov. Kakšno je sedanje stanje, primerjano v okviru kombinata, sozda, pa tudi širše družbenopolitične skupnosti? »Osebni dohodki so v tozdu v povprečju dosegli panožno raven, vendar v tem času kljub naporom nismo uspeli izdelati lestvice stimulativnega nagrajevanja za delovne skupine in posameznike. Imamo namreč zelo pestro dejavnost in seveda tudi zelo različne možnosti dokazovanja posameznikovih sposobnosti in uspešnosti. V primerjavi z delovno organizaci jo in sozdom in družbenopolitično skupnostjo mislim, da osebni dohodki še ne dosegajo ravni ki bi zagotavljala privlačnost zaposlovanja v naši temeljni organizaciji. S Kakšne in katere so želje temeljne organizacije v srednjeročnem obdobju oziroma kako ji načrtovan razvoj tozda? »Moja osebna želja je. da bi temeljna organizacija v tem srednjeročnem obdobju dejansko postala sposobna obvladati reprodukcijsko verigo mesa v sozdu Mera. Za obvladovanje in kvalitetno opravljanje te funkcije načrtujemo ustrezno tehnično usposobitev, pri čemer bomo posebno pozornost posvetili opremi, ki bo zagotavljala Rado Trza n nadpovprečno kakovost in njeno kontrolo ter sprotno zasledovanje rezultatov poslovanja. Ne načrtujemo povečanja zmogljivosti pri klanju, ampak le v predelavi. v kolikor bodo dale tržne analize ustrezne gospodarsko zanimive rezultate. Treba pa bo odpraviti ozko grlo v skladiščenju zmrznjenega mesa za predelavo. urediti pomožne prostore za vzporedne proizvode klanja in zmanjšati negativne vplive na okolje s predčiščenjem odplak.« • Misliš, da prihajajo boljši časi za klavniško industrijo? Katere so največje težave, ki jih premagujete v tozdu? »Mislim, da prihajajo ponovno težki časi za našo industrijo. saj je ob visokih proizvodnih stroških v živinoreji (predvsem zaradi neurejenih paritet in visokih obresti) postalo meso za družinski proračun marsikje nedosegljivo. Tudi potrošnja mesnih izdelkov se zmanjšuje, ob vedno večjih zmogljivostih v klavno-predelovalni industri ji pa je zato realno pričakovati zaostreno gospodarsko situacijo. Mislim, da bo ponovno postalo aktualno zmanjšanje števila klavnic, kar postavlja za naš tozd obvezo dobrega oz. še več: bistveno nadpovprečno uspešnega poslovanja. In prepričan sem. da smo tej nalogi lahko kos.« • Kako se je tozd uveljavil v regijskem merilu, pa mogoče tudi v širši družbeni skupnosti. »V regiji je bil problem klavne industrije še bolj potenciran, zaradi česar naš tozd dolgo ni bil deležen družbene verifikacije in še manj podpore. Lahko trdimo, da je naš koncept podaljšane roke proizvodnje doživel širšo afirmacijo, medtem, ko LB SB Celje še vedno skeptično gleda na naše poslovanje in zato ne sodeluje pri naših investicijah. Prizadevamo si. da bi bili v ponudbi naših proizvodov in storitev. kakor tudi v vsaki od lastnih treh mesnic nekaj posebnega in boljši od sosedov. Le delo in rezultati dela so lahko osnova za uveljavitev v regiji in širše. Tega se zavedamo in tako tudi načrtujemo našo prihodnost. Danica Dosedla Umetna gnojila Zbrani podatki do konca maja so pokazali, da je bila v tem obdobju poraba umetnih gnojil v skladu z načrtovanimi, dogovorjenimi količinami z »INO« iz Kutine oz. Tovarno dušika Ruše. To pomeni, da smo v primerjavi z enakim obdobjem lani porabili za 10 % (količinsko) več umetnih gnojil. Poslovni obisk v Vojvodini V drugi polovici maja je bilo vodstvo našega sozda na poslovnem obisku v SOUR PK »SOV1-BOR«, POLJOPRI VREDNI ORGANIZACIJI »LABUD-NJAČA« Bač in SOUR »AGROUNIVERZAL« Kanji-ža. V pogovorih so ocenili dosedanje poslovno sodelovanje in predlagali nekaj konkretnih dejavnosti za prihodnje dolgoročno sodelovanje na osnovi sklenjenih sporazumov, ocenili so možnqsti in obliko sovlaganja v urejanje njihovih zeml jišč in se dogovorili o sovlaganju PK »SO M BOR« v gradnjo specializirane prodajalne sira. Izvoz Na poslovnem pogovoru s predstavniki »COBEMA« iz Beograda. »PROKUPCAv iz Prokuplja in inozemskim kupcem smo se dogovorili o skupni organiziranosti izvoza jagodičevja in koščičastega sadja iz Prokuplja. Organizator izvoza naj bi bila DO »BLAGOVNI CENTER«. Industrijska jabolka Po prvi oceni bomo letos v sozdu pridelali 7.000 ton industrijskih jabolk. Po prvih pogovorih z industrijskimi predelovalci ETOL, DANA, SLOVIN, FRUCTAL je ta količina v celoti prodana, kasneje pa se bomo pogovarjali s Presadom in Slovenija sadjem. Samoupravni sporazum o pridelovanju in prodaji jabolk Marketing sektor je predlagal, da bi v letošnjem letu samoupravni sporazum o pridelovanju in prodaji jabolk obnovili tako, da bi se v- sporazum vnesle vse morebitne pripombe podpisnikov. Poleg tega bi se v sporazum vključila poleg že znanih podpisnikov iz leta 1 983 (KK Šentjur, K/ Slovenske Konjice, Blagovni center) še KZ Celje. Samoupravni sporazum bo podpisan konec juniia K' alitetna namizna jabolka Naše kmetijske delovne organizacije bodo podelale približno 2.800 ton kvalitetnih namiznih jabolk. Od te količine bo približno 1.100 ton prevzela DO »BLAGOVNI CENTER«, 600 ton načrtujejo, da bodo izvozili, razliko to je 1.100 ton kvalitetnih namiznih jabolk pa bo potrebno prodati na plantažah ter na drugih področjih Jugoslavije. Aktivnost organov upravljanja v Blagovnem centru Delavski sveti tozda, DS SS in DO so na svojih rednih sejah razpravljali o kazalcih rezultatov poslovanja za obdobje januar-marec 1986 ter ugotovili, da so ugodni, da so se obrestovala vsa prizadevanja in maksimalna angažiranost vseh zaposlenih, kar pa ne pomeni, da to tudi v prihodnje ni potrebno. Prav v ta namen, da bi dosegli čim ugodnejše rezultate je delavski svet delovne organizacije sprejel tudi za leto 1986 program ukrepov za izboljšanje poslovanja v delovni organizaciji. Ta program vsebuje ukrepe na komercialnem in finančnem področju, na področju organizacije dela in zmanjševanja stroškov ter na kadrovskem področju. Uresničevanje programa je bilo učinkovito že v letu 1985, zato pričakujemo, da bo z vso odgovornostjo. vestnostjo in marljivostjo uresničen tudi v letu 1986, saj je to zagotovilo, da bo varovana socialna varnost vseh zaposlenih, omogočen pa bo še nadaljnji razvoj delovne organizacije. /. Z. Petintrideset let Dravinjskega doma Delovna organizacija Dravinjski dom je bila osnovana leta 1951 kot Trgovinski dom Slovenske Konjice. S kasnejšimi priključitvami konjiškega in zreškega gostinstva, ki so bistveno vplivale na razvojno pot tega kolektiva, se je materialno in kadrovsko okrepil in dobil novo podobo. V tem času je kolektiv kar najbolj razvijal trgosko dejavnost, bil je prvi v Sloveniji, ki je odprl samopostrežno trgovino in pridobival nove trgovske lokale. Druga pomembna prelomnica v razvoju tega kolektiva je bila začetek razvijanja trgovine na veliko, po letu 1978, saj je s tem razvojem kolektiv stopil na novo pot poslovno komercialnega in finančnega poslovanja, še posebej pa ob združenju v sestavljeno organizacijo Mera, ko je delovna organizacija Dravinjski dom postala nosilec oskrbe za delovno in civilno zaščito ter gasilsko opremo v sozdu. Funkcijo nosilca osnovne preskrbe prebivalstva je v občini Slovenske Konjice prevzela že kmalu po nastanku. Posebno pomemben mejnik za delovno organizacijo Dravinjski dom pa je bilo vsekakor zadnje srednjeročno obdobje, v katerem se je vsaka dejavnost posebej zelo močno razvila. Tako si je temeljna organizacija Varnost pridobila vrsto poslovnih prostorov v Celju, Mariboru, Titovem Velenju, Ljubljani, Zagrebu, Slovenskih Konjicah in dosegla celo 60 odstotkov skupnega prihodka delovne organizacije. Kolektiv temeljne organizacije Dom je v tem obdobju dobil novo blagovnico s približno 2000 kvadratnimi metri prodajnih površin. Tozd Jelen je stopil iz čiste gostilniške ponudbe na pot gostinsko turistične ponudbe in zgradil ob pomoči sredstev združenega dela Slovenskih Konjic in sredstev sozda nov hotel Dravinja. Prav tako je v tem razvoju šla vzporedno naprej tudi delovna skupnost skupnih služb tako glede prostorov, kakor tudi glede sodobne opreme za boljše poslovanje. Pri tem pa je bilo nujno drugače organizirati komercialo, finance, samoupravo in družbenopolitične organizacije, zato so oblikovali posamezne sektorje za potrebe temeljnih organizacij. Delovna organizacija Dravinjski dom se je ves čas razvijala z majhnimi koraki, razen v zadnjem srednjeročnem obdobju, ko je dosegla izredno hiter vzpon. To pa ji je uspelo tudi zaradi pomoči združenega dela Slovenskih Konjic in strokovnih služb, predvsem pa kolegijskega poslovodnega organa sestavljene organizacije Mera. Kljub temu pa je kolektiv Dravinjskega doma v tem obdobju predvsem zaradi splošnih gospodarskih težav in razmer na trgu imel težave, kako zagotoviti dohodek in izvrševati naložbe in osebne do- Florjan Jančič, direktor delovne organizacije Dravinjski dom: »Ob tem visokem jubileju se zahvaljujem vsem sedanjim in Že upokojenim delavcem delovne organizacije za neizmeren trud in napore, ki so jih dali ali pa še vlagajo v napredek in v ekonomsko trdnost delovne organizacije. Zahvaljujem se hkrati tudi družbeno političnim organizacijam v kolektivu in izven, ki.so kakorkoli pri tem pomagali. Zahvaljujem pa se tudi vsem trgovskim organizacijam na malo in drugim kupcem in gostom, ki so nam sva ta leta bili zvesti in so dellili usodo z našim kolektivom.« V.j'■:Z,: •mmjs, ... •___F> o Ed Ai mm Tozd Varnost Leta 1979 se je iz temeljne organizacije Dom. ki je imela trgovino na malo in veliko, odcepila grosistična dejavnost in se oblikovala v svojo temeljno organizacijo Varnost, v kateri je sedaj zaposlenih šestdeset ljudi v enajstih poslovnih enotah: predstavništvo, skladišče in zaščita v Ljubljani, predstavništvo in skladišče v Zagrebu. Varnost in Signal v Mariboru. Sirena v Celju. Preventiva v T. Velenju. Usnjeteks in sektor za malo gospodarstvo in kooperacijo v Slov. Konjicah. Temeljna organizacija Varnost ponuja kompletno izbiro GASILSKIH SREDSTEV: — osebna gasilska oprema. — specialne gasilske obleke. — vse vrste gasilnih aparatov. — motorne gasilske brizgalne. — metalci vode in pene — gasilne cevi. armature ter ostala oprema. — sredstva za razsvetljavo. — dihalni aparati DELOVNIH ZAŠČITNIH SREDSTEV: — sredstva za zaščito glave, lica. oči in sluha, telesa, rok in nog. — oprema za zaščito dihalnih organov. IN OPREMO IZ PROGRAMA CIVILNE ZAŠČITE: — sredstva osebne in RBK zaščite. — sanitetna-.sredstva. — sredstva za reševanje in veze. — sredstva za zatemnitev in razsvetljevanje. — sredstva za detekcijo in indikacijo. — obleka, obutev ter oznake za pripadnike enot CZ TER REPROMATERIAL ZA ORGANIZIRANO KOOPERACIJSKO PROIZVODNJO Temeljna organizaci ja pokriv s svojimi komercialnimi pred stavniki (12) celotno jugoslovan sko tržišče. Vedno bolj pa tuc razvijajo kooperacijsko dejav nost. ki danes združuje približni 35 kooperantov s področja proi zvodnje in predelave usnja pre de lave plastike in kovin, izdelav tiskovin, sitotiska, lahke obu tve, ogrodja za kavče ter manjši izdelkov po naročilu, nudijo p tudi aranžerske. pleskarske, vc doinštalaterske in kleparske sto ritve. V tej kooperacijski dejav nosti predstavlja predelava z delovna zaščitna sredstva 75 od sfotkov. ostalo pa je predelava kovin in plastike. Ta temeljna organizacija Varnost ima v grosistični dejavnosti in kooperaciji tako obsežno ponudbo, da spada na jugoslovanskem tržišču med največje ponudnike zaščitnih sredstev. Vedno večji pa je njen posredni izvoz, za letošnje leto načrtuje kar za 2,5 milijarde dinarjev izvoza teh sredstev. Ambicije tega kolektiva so ve-like. vendar pa se je vzpon iz prejšnjega srednjeročnega obdobja nekoliko ustavil, predvsem zaradi tega. ker z ustvarjenim dohodkom ne morejo pokrivati večjih zalog, s katerimi bi nastopali na tržišču. Kljub temu pa vedno znova iščejo nove proizvode, ki bi bili bolj zanimivi za tržišče. Tako so pred kratkim zelo uspešno plasirali proti-prašno masko, sedaj pripravljajo že drugi tip te maske, ki bo tudi za druge namene (plin. strupi). Velik uspeh so dosegli tudi pri sredstvih za zaščito sluha. V preteklosti so imeli še več zanimivih programov, ki pa so jih opustili zaradi zasičenosti tršišča z izdelki drugih proizvajalcev (žage). Tudi kooperacijske dejavnosti ob tem ne zanemarjajo, dokaz za to je. da je preti kratkim njihov kooperant prejel inovatorsko nagrado. hodke držati vsaj na ravni v svoji panogi. Vse te težave so znali premagovati že zaradi medsebojne solidarnosti, ob pomoči ne samo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov znotraj kolektiva, ampak tudi širše družbenopolitične skupnosti. Prav tako marsikatere težave ne bi mogli rešiti sami, če se ne bi aktivno vključila sestavljena organizacija, še zlasti pa kolegijski poslovodni organ. Za takšen obseg poslovanja in moč kolektiva pa so vsekakor najbolj zaslužni njihovi pridni delovni ljudje, kajti ob njihovi nenehni skrbi in naporih in uspešnem sodelovanju je Dravinjski dom dosegel zaupanje potrošnikov. Ciljev za naslednje srednjeročno obdobje ni malo, vendar pa so v kolektivu Dravinjski dom optimisti in upajo, da bodo vse zastavljene naloge kljub težavam, ki jih ni malo, vendarle dosegli. Menijo, da si niso postavili neizvršljivih programov. V naslednjem srednjeročnem obdobju se ne bodo spoprijeli z vsemi željami krajevnih skupnosti, ampak bodo izpeljali samo tisto, kar bo pomembno za njihov kolektiv. Tako v temeljni organizaciji Dom načrtujejo odkup marketa ali pa pričetek nove gradnje večjega trgovskega lokala v Konjicah. Odprto je še vprašanje skupnega vlaganja v skladišče v industrijski coni za potrebe skupnih občinskih rezerv. V tozdu Varnost je za to srednjeročno obdobje edina predvidena naložba skladišče v industrijski coni, medtem ko v temeljni organizaciji Jelen načrtujejo razširitev prostorske ponudbe v hotelu Dravinja in manjši bife na novi lokaciji v Zrečah. Seveda pa bo delovna organizacija Dravinjski dom ob vsem tem poskrbela še za tekoče vzdrževanje objektov in seveda manjše adaptacije oziroma prenovitve že zastarelih objektov. V sami delovni skupnosti pa si želijo v tem srednjeročnem obdobju zagotoviti večjo možnost za ažurno strojno obdelovanje podatkov, čeprav je že sedanja obdelava tako pripravljena, da jo lahko v vsakem momentu vključijo v višjo obliko. Tako kot v vsakem delovnem okolju, so tudi v Dravinjskem domu ugotovili v času evidentiranja da je potreb veliko več, še več pa želja, vendar so v svoje razvojne programe vnesli le toliko, kolikor bodo lahko zmogli sami ob pomoči konjiškega združenega dela in sestavljene organizacije Mera. Tozd Jelen Ta temeljna organizacija ima že zelo dolgo tradicijo svoje dejavnosti, saj sega že kar v prva povojna leta. Od leta 1973, ko sta se združili delovni organizaciji Jelka in Jelen in se kot temeljna organizacija priključili k delovni organizaciji Dravinjski dom, pa ima sedanjo obliko. Iz takratne gostilniške ponudbe se je ta temeljna organizacija razvila v organizacijo turistično gostinske ponudbe s sedmimi objekti: Hotelom Dravinja, gostiš- čem Dom teritorialne obrambe, Jelko in Jelenom ter bifeji Konji-čan, Loče in Zreče. Trenutno je v tej temeljni organizaciji zaposlenih 75 delavcev. Pomembna novost pa je, da bodo v novem hotelu Dravinja, s šestdesetimi ležišči in prek 400 sedeži, odprli Kompasov biro. Ta temeljna organizacija se je namreč prav s tem novim hotelom vključila v mednarodno turistično ponudbo prek Kompasa. Načrtuje, da bodo imeli letos 4500 nočitev tujih gostov, o čemer ima že sklenjeno ustrezno pogodbo. Dravinjski dom Delež posameznih dejavnosti v odstotkih: — trgovina na debelo 60 odstotkov — trgovina na drobno 30 odstotkov — gostinsko turistična dejavnost 10 odstotkov Delovna skupnost skupnih služb Delovna skupnost skupnih služb delovne organizacije Dravinjski dom se zelo dolgo časa ni razvijala v skladu z razvojem same delovne organizacije zaradi težav, ki jih je delovna organizacija nosila s seboj v tem razvoju. Imela je skromno število zaposlenih in šele v zadnjem času, ko je prišlo do skupnega spoznanja, da delovna skupnost ni sama sebi namen, ampak je ustanovljena za potrebe temeljnih organizacij, se je preoblikovala in organizirala v tri sektorje: komercialni, finančno računovodski in splošno kadrovski sektor. Danes je v delovni skupnosti zaposlenih 47 delavcev. Zelo veliko so v zadnjih petih letih naredili tudi na področju družbenega standarda. Medtem ko so v preteklosti namenjali velika sredstva za individualno gradnjo, pa so v zadnjih petih letih pridobili 28 stanovanj, (J f; kljub temu, da so na primer lani namenili za individualno gradnjo 4.510.000 dinarjev, letos pa 5.930.000 dinarjev. Prav tako so na Rogli kupili počitniško hišico (brunarico) z 12 ležišči, na morju pa imajo 6 počitniških prikolic, eno pa v Moravskih Toplicah. Vsega skupaj imajo torej 40 ležišč. S skupnimi močmi so ustanovili tudi svoje interno glasilo, ki redno izhaja in delavce seznanja o najpomembnejših novostih v tem delovnem okolju. Za dobro samoupravno in družbenopolitično delo imajo samoupravne organe in komisije v temeljnih organizacijah, v delovni organizaciji in delovni skupnosti. Imajo tri osnovne organizacije zveze komunistov in v njih 58 članov. Vsaka temeljna organizacija ima tudi svoj sindikat, medtem ko imajo mladino organizirano samo na ravni delovne organizacije. Za svoje izredno samoupravno in družbenopolitično aktivno delovanje so delavci Dravinjskega doma z novo blagovnico dobili tudi novo dvorano za razne seje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, za kulturne prireditve, razne seminarje in podobno. Ob petintridesetletnici Dravinjskega doma Kolektivu Dravinjskega doma čestitamo ob njegovem jubileju. 35 let sicer ni dolga doba v življenju nekega kolektiva, je pa dovolj, da se lahko oceni razvoj in prizadevanja njegovih članov za dosego planskih ciljev Temu kolektivu ni bilo v življenju nikoli posebej dobro postlano, ampak si je moral z delom in odpovedovanjem pridobiti to, s čimer danes razpolaga. Preskrba občanov je bila vedno zahtevno delo, še posebej v posameznih obdobjih, ko so bila prisotna pomanjkanja posameznih izdelkov in je bilo treba z dobro oskrbo dvigati tudi moralo delavcev in občanov. Do sedaj je kolektiv Dravinjski dom še vedno upravičil zaupanje širše družbenopolitične skupnosti in upamo, da bo tako tudi vnaprej. Kolektivu želimo, da bi zadovoljni praznovali še kakšen bolj okrogel jubilej, kot je ta. Slovenske Konjice, 20. 6. 1986 Avgust Špoljar predsednik SO Slovenske Konjice MERK VESTNIK JUNIJ 1986 DRAVI N.ISKI j DOM S St sfv 35.'/' Z. Izobraževanje V petintridestih letih je delovna organizacija Dravinjski dom izobrazila okrog 569 ljudi različnih poklicev trgovinske in gostinske dejavnosti tako na srednjih, višjih, kakor tudi na visokih šolah. Tako so izobrazili na enega zaposlenega delavca več kot enega delavca. V tem obdobju pa je bila tudi izredno velika fluktuacija zaradi tega, ker so bili osnovni pogoji dela drugačni (nočno delo, popoldansko) in ker so tudi osebni dohodki zaostajali ne samo za združenim delom v Slovenskih Konjicah, ampak tudi za osebnimi dohodki v panogah. Tozd Dom Temeljna organizacija Dom je naslednik začetne trgovske dejavnosti med trgovskima podjetjema Dravinja in Dom. Kot temeljna organizacija se je priključila delovni organizaciji Dravinjski dom leta 1976, sedaj ima 170 zaposlenih v 27 poslovnih enotah in to samo v občini Slovenske Konjice, oziroma v krajih: Slovenske Konjice, Zreče, Loče, Zbelovo, Draža vas, Žiče, Jernej in Loška gora. Ta temeljna organizacija ponuja v novi blagovni- ci, salonu pohištva, marketu, samopostrežnih trgovinah in ostalih prodajalnah kupcem široko izbiro: — prehrambenega blaga in pijač, — metrskega blaga — tekstilne in usnjene konfekcije, — gradbenega materiala, — tehničnega in ostalega kovinskega blaga, — elektrotehničnega blaga in gospodinjskih strojev, — kemikalij, — vseh vrst pohištva, opreme in dekora, — opreme za šport, ribištvo in lovstvo, —• pisarniškega materiala, papirja, šolskih potrebščin, knjig in muzikalij. Temeljna organizacija Dom je tudi osnovni nosilec preskrbe za občino Slovenske Konjice in ima približno 9500 kvadratnih metrov prodajnih površin. 8. turistični teden v Celju Turistično društvo Celje je organizator že 8. turističnega tedna v Celju, ki je trajal od 16. do 21. junija. Prireditev poteka pod geslom »za vsakega nekaj«. Že sam naslov nam pove. da so raznovrstne prireditve v tem času namenjene najširšemu krogu obiskovalcev vseh starosti. Glavni prireditveni prostor bo na Tomšičevem trgu. kjer je bil poleg glasbenih, folklornih in plesnih prireditev tudi kramarski sejem domače in umetne obrti. Od plesnih skupin so se nam ob spremljavi zabavne in rock glasbe predstavili: — plesni orkester Žabe iz Celja, plesna skupina Igen ter folklorne skupine iz Celja, iz Turnišča v Prekmurju, iz Lancove vasi. iz Mokronoga, folklorni skupini iz sosednje Madžarske in gostujoča folklorna skupina iz Sombora. V program prireditev se je v času turističnega tedna vključila tudi Glasbena šola iz Celja, ki je v dvorani Narodnega doma izvedla komorni koncert klavirskega tria in klavirskega kvinteta. Ob otvoritvi turističnega tedna so bili na avtobusni in na železniški postaji v Celju postavljeni od 16. junija informativni panoji s podobo mesta Celja. Istočasno so bila še predavanja o celostni podobi in ureditvi Celja ter predavanja o kulturnih znamenitostih mesta Celja. Srednja šola za gostinstvo in turizem Celja pa je v času turističnega tedna organizirala predavanje na temo »zdrava prehrana« z nazornim prikazom priprave hrane in s pokušino, ter predavanje s praktičnim prikazom uporabe računalnika v gospodinjstvu. V organizacijo turističnega tedna se je letos prvič vključilo tudi Turistično društvo Strmec pri Vojniku, ki organizira srečanje turističnih društev celjske regije v Socki. Zabavno športni program na tem srečanju je vodil Mito Trefalt. Za vse obiskovalce v času turističnega tedna pa so nam gostinske delovne organizacije pripravile posebno ponudbo: — hotel MERX — mednarodna kuhinja — hotel Evropa — sombor-ska kuhinja — hotel Celeia — nudi 15 specialitet hotela Celeia — hotel Turška mačka — grofovski večeri, kjer si lahko gostje ob ruskem bifeju postrežejo z neomejeno količino hrane in vina. ter sladic za isti znesek. — Restavracija Majolka je nudila kračo po grajsko in flambirane jedi — restavracija Koper pa gobje specialitete. V slaščičarnah Na-Na. Mignon in Vrtnica pa je ponudba pripravljena za najmlajše in starejše sladokusce, saj so tu ponudili »sladke specialitete s svežim sezonskim sadjem«. Gostišča v sestavi Gostinskega podjetja Celje, pa so vas pred prihodom v Celje, ali po odhodu iz Celja pričakala: — na Frankolovem z modro kuhano postrvjo, pivskim zrezkom s prilogo in češnjevim zavitkom. — v Vojniku — s telečjo obaro in ajdovimi žganci po koroško ter gratiniranimi orehovimi palačinkami in — v Štorah z mešanim mesom na žaru in jagodami s smetano. Želja organizacijskega odbora za pripravo in izvedbo turističnega tedna je, da bi v prihodnjem letu nadomestili odpadlo kulinarično razstavo, ki je bila vse do letos izvedena v tem tednu, z organizirano ponudbo izvirnih domačih slovenskih jedi in pokušino domačih vin s celjskega območja. Degustacija proizvodov Poljopri vrednega kombinata iz Beograda Komercialni sektor DS SS v Blagovnem centru je v sodelovanju s PKB organiziral degustacijo proizvodov, ki jih nudi PKB z namenom, da bi zagotovili dobro poslovno sodelovanje ter utrdili kvaliteten odnos do kupca-potrošni-ka. Organizator je povabil vse vodilne in vodstvene delavce trgovskih in gostinskih delovnih organizacij širom po celjski regiji. Uvodoma je vse navzoče pozdravil predstavnik PKB Edi Šibanc ter izrazil željo, da se seznanijo z njihovo po- nudbo in jo približajo kupcu-potrošniku. V imenu organizatorja je vse pozdravil Alojzij Kuljad ter jim zaželel v zvezi s tem srečanjem v prihodnje mnogo poslovnih uspehov. Degustacijo proizvodov so pripravili učenci Srednje šole za gostinstvo in turizem iz Celja pod vodstvom Edija Kužnerja. V pogovoru z navzočimi sem ugotovila, da je ideja odlična in da bi potrebovali takšnih srečanj s poslovnimi partnerji še več. Z. Z. Aktivnost SLO in DS v Blagovnem centru Delavski sveti tozda, DS SS in DO ter komiteji za SLO in DS so na svojih sejah razpravljali o povečani aktivnosti na področju SLO in DS v času poletnih dopustov ter sprejeli vrsto sklepov, zlasti, da je treba ugotoviti varnostno politične razmere in ažurirati ocene in varnostne načrte, da je potrebno zagotoviti nadomestilo vodilnih in vodstvenih delavcev, da je treba zagotoviti nemoten proces poslovanja in da je v primeru zaznave morebitnih motenj ali kakršnihkoli sprememb takoj ukrepati. Seveda bi morali zagotoviti tudi zanesljivo protipožarno varnost in varnost družbenega premoženja. Da bo vse to uresničeno, moramo sodelovati prav vsi zaposleni. Z. Z. Teden »piva in cvetja« v Laškem Mestece Laško je zacvetelo v vseh barvah, julijska vročina pa ie povzročila hudo žeio. ki io lahko pogasite z znanim laškim pivom. Ta uvod je tudi geslo tradicionalne laške prireditve PIVO IN CVETJE, ki jo Turistično društvo Laško pod pokroviteljstvom Pivovarne Laško in ob sodelovanju gostinsko-turističnih delavcev in občanov občine Laško organizira vsako leto v juliju. Letošnja prireditev je že 22. zapovrstjo in bo trajala od 12. do 20. julija. Ves teden bodo razne zabavne in športne prireditve ter razstave. Po vsem mestu pa bo za vse obiskovalce poskrbljeno poleg zabave tudi za dobro hrano in pijačo. Poleg jedil na žaru se bodo obiskovalci lahko okrepčali tudi z narodnimi jedmi iz laške okolice, predvsem takimi, ki se odlično priležejo ob vrčku laškega piva. ki bo v teh dneh cenejše, kot je v vsakodnevni prodaji. Sozd MERX bo sodeloval s svojo gostinsko ponudbo z Gostinskim podjetjem Celje — tozd Savinja Laško; z matičnimi enotami — hotel Hum, hotel Savinja, pivnica Rotovž, bife Nabrežje in Bife Pri mostu ter na odprtih prostorih: — na parkirišču pred hotelom Hum in na osrednjem prireditvenem prostoru na Aškerčevem trgu. Prav tako bo sodelovala delovna organizacija Potrošnik — tozd Prodaja Laško in KZ-Laško na odprtem prostoru v neposredni bližini svojih matičnih enot. Ves čas prireditve bo odprtih kar 23 zabaviščnih prostorov, živa glasba za ples pa bo na osmih mestih. Poskrbljeno je tudi za zabavo najmlajših obiskovalcev v Luna parku. Zid smrti pa bo verjetno velik izziv za najdrznejše in najpogumnejše obiskovalce močnejšega spola. Številne stojnice, ki bodo postavljene ves teden na različnih mestih po Laškem, pa bodo nudile izdelke domače in umetne obrti, spominke in sladke male dobrote. Program prireditev Mestece Laško zavzema v slovenskem prostoru majhno površino, vendar je kljub temu znano širom po domovini in tudi zunaj nje, predvsem zaradi zdravilne termalne vode, znano pa je tudi po proizvodnji zelo kakovostnega in dobrega piva. Tradicionalno prireditev PIVO-CVETJE obišče vsako leto več deset tisoč obiskovalcev iz vseh krajev Slovenije in tudi od drugod. Prireditelj ugotavlja, da je obiskovalcev vsako leto več, saj se tisti, ki prireditev že poznajo, znova in znova vračajo, tistim pa, ki je še niso doživeli v živo, priporočamo, da skrbno pregledajo program letošnjih prireditev in se odločijo obiskati mestece ob Savinji, polno cvetja in zabave v vročih julijskih dneh. V soboto, dne 12. julija ob 18. uri ob 19. uri ob 20.30.uri v nedeljo, dne 13. julija ob 20.30,uri v torek dne 15. julija ob 16. uri ob 18. uri — bo otvoritev razstave Laški akvareli Franeka Markoška v Zdravilišču Laško — Otvoritev razstave Laško skozi stoletja v Laškem dvorcu. — koncert ansambla Randez-vous ONA 7. LAŠKO PIVO PIJE na osrednjem prireditvenem prostoru na Aškerčevem trgu. — Koncert celjskega godalnega orkestra v laški župnijski cerkvi — športna prireditev na šolskem športnem igrišču — Mlatiški likof — ljudske šege in običaji pred Zdraviliščem Laško, izvaja Kulturno društvo Anton Tanc iz Marija Gradca ob 20. uri — ponovitev mlatiškega likofa na Aškerčevem trgu V sredo — otvoritev razstav: razstava ptic, gobarska razstava, lovska 16. julija razstava v šoli Dušana Poženela ob 18. uri — otvoritev razstave ročnih del, ki so jo pripravili invalidi v domu upokojencev Laško. , v sredo — Koncert pihalnega orkestra milice iz Ljubljane na Aškerce- - 16. julija vem trgu. ob 20. uri V četrtek, — splet slovenskih ljudskih plesov pred Zdraviliščem Laško 17. julija ob 18. uri ob 20. uri — Modna revija Pivo — cvetje na Aškerčevem trgu (v primeru slabega vremena bo revija v domu Dušana Poženela) Sodelujejo: SOZD MERX, DO Tkanina — TOZD Malo-daja Laško, ter DO MODA Celje in DO TEKO, Celje. Kot gostje nastopajo priznani jugoslovanski pevci zabavne glasbe. V petek, — laško hortikulturno društvo odpira cvetlično razstavo v v 18. julija Osnovni šoli Primoža Trubarja ob 18. uri ob 20. uri — nastop zabavnega ansambla RŽ na Aškerčevem trgu V soboto, 19. julija ob 15. uri ob 18. uri ob 21. uri ob 21.30. uri Nedelja 20. julija ob 16. uri ob 17. uri Delove in Kompasove igre 1986 na Aškerčevem trgu.i. Sodelujeta ekipi iz Čateža in iz Laškega. Začetek razstave dobrot iz stare kmečke kuhinje — v stavbi SIS, Valvazorjev trg KANONADA z možnarji — z gradu Tabor Laško pričetek osrednje prireditve na Aškerčevem trgu in tradicionalni OGNJEMET. Za zabavo do ranih jutranjih ur bo skrbel ansambel ČUDEŽNA POLJA s pevcem Edvinom Fliserjem. — Velika parada PIVO-CVETJE — Koncert pihalnih orkestrov iz Celovca, Radeč, Zidanega mosta in Laškega na osrednjem prireditvenem prostoru na Aškerčevem trgu. Zabaviščni prostori z glasbo bodo odprti v vseh dneh prireditev. Potrudite se in nas obiščite v Laškem, mi pa se bomo potrudili, da bomo ustregli vsem vašim željam in poskrbeli za vaše dobro počutje med nami. MERK VESTNIK JUNIJ 1986 Iz naših kolektivov Tozd Potrošnja Zagorje V gradnji je nova blagovnica Trgovsko podjetje Potrošnja Zagorje ob Savi je bilo ustanovljeno 1. aprila 1952 ter je samostojno delovalo vse do konca leta 1975. Prvega januarja 1976 pa se je priključilo kot temeljna organizacija delovni organizaciji Tkanina. V prispevku vam želimo to temeljno organizacijo predstaviti malo bolje, še posebno sedaj, ko gradijo novo, tako dolgo težko pričakovano blagovnico. V pogovoru z direktorjem te temeljne organizacije Janezom Pušnikom smo izvedeli marsikaj zanimivega. O sami dejavnosti nam je povedal: »Temeljna organizacija Potrošnja Zagorje kot občinska preskrbovalna organizacija v strukturi svoje prodaje zajema živila približno 60-odstotno in ostalega blaga 40-odstotno. Prav to pa postavlja naše- člane kolektiva pred večjo odgovornost do občanov, da jim zagotavljamo optimalno preskrbo in založenost naših prodajaln. Osnovna dejavnost je torej trgovina z mešanim blagom po registriranih blagov- Direktor Janez Pušnik nih 144 delavcev, od tega je samo 14 odstotkov moških, vse ostalo pa so ženske. Starostna struktura je zelo ugodna, saj je povprečna starost zaposlenih 32 let.« Koliko poslovnih enot imate in lastnih sredstev, 70 milijonov bomo dobili iz združenih sredstev sozda Merx, 30 milijonov bo dala delovna organizacija Tkanina, 40 milijonov bo iz sklada za razvoj gospodarstva občine Zagorje, za 30 milijonov bomo dobili gradbenega kredita od izvajalca SGP Beton, ki je tudi projektant, vse ostalo pa bodo krediti izvajalcev opreme.« Ali imate v tem srednjeročnem obdobju poleg blagovnice v načrtu še kakšno adaptacijo ali razširitev? Janez Pušnik: »V načrtu še imamo razširitev poslovalnice Železnina v Zagorju, adaptacijo sedanje poslovalnice Pohištvo v novo samopostrežno, pohištvo pa bi prestavili v sedanjo poslovalnico manufakture. Vsa ta dela bodo približno vredna 50 milijonov dinarjev.« Kakšna pa je aktivnost članov kolektiva, kaj ste naredili na področju izobraževanja, družbenega standarda? Janez Pušnik: »Naši delavci se vključujejo v razne oblike delo- Pomladni dnevi Labod Tkanina V blagovnici Tkanina je zavi-hralo po pomladi, ko so ponudili sodelovanje dolgoletnemu poslovnemu partnerju Labod iz Novega mesta ob Krki tudi malo drugače.. In kako? Tako, da družno predstavijo svojim zvestim potrošnikom to, kar so že v septembru lani zasnovali v tovarni Labod za pomlad. Čudno, kajne? Pa vendarle je res, saj takrat v Labodu že krojijo in snujejo prihodnjo pomlad po vseh modnih zakonitostih in živopisa-nih barvah. Vendar le kako približati to pomlad potrošniku — mladini, generaciji srednjih let! Tkanina ve, kako. V petek, 17. maja se je ob 17. uri pričel odvijati modni utrinek letošnje pomladi, pa vsekakor tudi" prihajajočega poletja. In to kar na ulici. Namreč Tkanina in Labod sta družno prikazala modno revijo za pomlad poletje 86 in še nekaj, vse prikazane modele je bilo moč kupiti v prodajalnah Igor za moške, Veronika, specializirani za žensko perilo, v Stil Boutique in blagovnici Tkanine, pred katero je potekala modna revija. Labod je predstavil svoje izdelke: krila, bluze, komplete, srajce pa modne pajace za mlade — vse je bilo modno v rožnatih vzorcih in živahnih poletnih barvah. Klasika kot vedno v črno-beli kombinaciji, pa do športno zeleno, oranžno, rumeno, rdeče in belo ukrojenega platna, ki ga bomo nosili v letošnjem letu, kajne? In moški? Srajca, hlače in moden kroj ter barva, ki ustreza letošnjemu trendu moške mode, vse to je uspelo tovarni Labod združiti v njihovih izdelkih, s tem pa vzbuditi zanimanje pri po- trošnikih za njihov na novo uveljavljen zaščitni znak Labodove elegance Amadeus, ki izkazuje lepoto in modnost izdelka oziroma proizvoda. Modele je predstavila skupina manekenk in manekenov dvorane Tabor Maribor. Modno revijo je povezovala Ida Baš, prav tako iz Maribora. Vse to je bilo doživetje petkovega popoldneva pred veleblagovnico Tkanina kar na ulici. Vendar je Tkanina poskrbela še za eno presenečenje. To je bil sobotni nastop skupine Čudežna polja iz Maribora, ki so v enournem programu predstavili svojo novo tretjo veliko ploščo in kaseto Čudežna polja III. Poželi so velik aplavz celjskega avditorija. Ob koncertu so prodajali omenjeno novo ploščo in kaseto ter delili avtograme. Bojan Dežan Prvi spomladanski sejem Sodelovala sta TDO Tkanina in PSO Avto Celje nih skupinah, kot stransko dejavnost pa opravljamo gostinske storitve. V naši gostinski ponudbi so mrzle jedi, brezalkoholne in alkoholne pijače ter napitki. Od zasebnih proizvajalcev odkupujemo kmetijske pridelke, ki jih prodajamo v svojih prodajalnah in opravljamo prevoze z lastnimi prevoznimi sredstvi za druge organizacije in občane.« Kakšen pa je trenutni družbenogospodarski položaj te temeljne organizacije? Janez Pušnik: »S povečanim rabatom oziroma maržo se je tudi pri nas položaj nekoliko izboljšal. Lahko rečemo, da dosegamo rezultate na ravni povprečja Slovenije in da akumulativna sposobnost počasi narašča. Za letošnje leto nameravamo za poslovni sklad ustvariti 50 milijonov dinarjev, amortizacije približno 32 milijonov, celotni prihodek pa naj bi znašal približno 3 milijarde 100 milijonov dinarjev.« Koliko je zaposlenih, ali je to pretežno ženska delovna sila? Janez Pušnik: »V naši temeljni organizaciji je trenutno zaposle- Od 5. do 7. junija je potekalo na Ravnah na Koroškem 10. jubilejno srečanje kovinarjev Slovenije za memorial Franca Leskoška Luke. Tekmovanja se je udeležilo tudi nekaj delavcev Avto Celja — Franc Modic kot član ocenjevalne komisije za diesel mehanike in Franc Bizjak kot član spremljevalne komisije za diesel mehanike. Naši tekmovalci pa so se uvrstili takole: zakaj ste se odločili za gradnjo blagovnice? Janez Pušnik: »Kolektiv našega tozda posluje v 23 poslovnih enotah, ki so v Zagorju, v Kisov-ci, Čemšeniku, Izlakah, Senožetih, Šentgotardu. To so samopostrežne trgovine, marketi, nekaj pa je še tudi povsem klasičnih trgovin. Novo blagovnico potrebujemo že zelo dolgo, vendar pa ni prišlo do realizacije. S to novo blagovnico želimo potrošnikom ponuditi na enem mestu vse blago osnovne preskrbe od živil, bele tehnike, razne športne opreme, tekstila, torej dnevne potrošne dobrine, nekaj pa tudi stalnih dobrin. Predračunska vrednost nove blagovnice, seveda brez obratnih sredstev in stroškov priprave zemljišča, je 223 milijonov dinarjev. To je prva faza. gradnje s približno 1180 kvadratnimi metri, z naslednjo, s 600 kvadratnimi metri, pa bi še razširili določene oddelke. Graditi smo pričeli v aprilu, upamo pa, da nam bo vse naklonjeno, da bomo blagovnico novembra že odprli. Za pokritje te investicije imamo 35 milijonov Med avtomehaniki za diesel-ske motorje je zasedel zelo dobro 3. mesto Črtomir Polanc ter 13. mesto Ivan Javornik. Med avtomehaniki OTTO motorjev pa tokrat nismo bili tako uspešni. Naš predstavnik Stane Turnšek se je uvrstil na 12. mesto. Glede na to. da je delovna organizacija Avto Celje imela že zveznega prvaka ter vsako leto republiškega prvaka, upamo, da bomo uspešni tudi v prihodnje. Alenka Škapin vanja našega družbenopolitičnega sistema in ostalih interesnih dejavnosti tako na ravni občine, delovne organizacije in sozda-Merx. Nekaj se jih tudi izobražuje ob delu na strokovnem področju, kakor tudi na družbenopolitičnem. Naša stalna skrb je tudi zagotovitev družbenega standarda, ki ga poskušamo reševati, kolikor je mogoče s stanovanjskimi zadevami. Kljub težavam, s katerimi se tudi srečujemo, nam je uspelo zagotoviti našim delavcem več stanovanj, posojila za individualno gradnjo pa smo tudi vsakoletno razdelili. Za letovanje naših delavcev imamo na morju prikolice, možnost letovanja pa imajo tudi v počitniškem domu delovne organizacije na otoku Krku v Šilu. Klub samoupravljalcev občine Celje Konec aprila je bila volilno programska skupščina kluba samoupravljalcev občine Celje. Pregledali so izvršene naloge, obravnavali programsko usmeritev za obdobje 1986—1990 ter izvolili nove organe kluba. Skupščino sestavljajo vsi predsedniki delavskih svetov iz OZD. V izvršni odbor kluba samoupravljalcev občine Celje so izvolili delegatko Doro Iršič, zaposleno kot tajnico TOZD Pra-žarna v DO Blagovni center. To je vsekakor priznanje za njeno dosedanjo aktivnost na samoupravnem in družbenopolitičnem področju ter tudi za delovno organizacijo. Z. Z. Zavod ŠRC Golovec iz Celja se je na pobudo razstavljalcev tradicionalnega. jesenskega mednarodnega obrtnega sejma in številnih občanov širšega območja odločil, da vse sejemske prireditve v prvem polletju vsakega leta v Čelju združi v SPOMLADANSKI SEJEM, ki naj bi postal tudi tradicionalen. Sejem je bil od 3. do 8. junija. Na sejmu so bile naslednje razstavne manifestacije: — sejem kooperacije in sejem — iščemo nadomestilo za uvoz — sejem opreme in borza rabljenih strojev — računalniški dnevi ter — prodaja proizvodov široke potrošnje delovnih organizacij in osebnega dela. Na razstavi in v prodaji proizvodov široke potrošnje sta sodelovali tudi članici sozda MERX — TDO TKANINA oziroma njena prodajalna TRIM in PSO AVTO CELJE. Prodajalna TRIM vsako leto organizira razstavo kamp opreme v juniju in je zato ta sejem izkoristila kot njeno nadomestilo. Gre namrečzf pravočasno ponudbo opremo za letovanje potrošnikov. Izbira je bila pestra — šotori, blazine, ležalniki. čolni in motorji ter tudi druga notranja oprema za bivanje. Kupiti je bilo mogoče tudi zunanjo opremo za kampiranje — mizice, stole, kuhalnike, ražnje, hladilne torbe ter še druge stvari za taborjenje. pa tudi športna oblačilc — majice in trenirke. Namen razstave ii nakupa je bil dosežen, saj it sejen obiskaic več kot desettisoč obiskovalcev iz vse naše domovine. Razstava in prodaja na prostem je namreč priložnost za potrošnika, da vidi razstavljeno vse blago, ki ga v prodajalnah ni mogoče vedno in v celoti. Ljudje pa radi vidijo, kar kupijo, sta menila dežurna Marjana in Vinko, ki sta povedala, da sta veliko razstavljenega blaga tudi prodala. Ob koncu sejma je vodja prodajalne TRIM povedal, da imajo bogato izbiro športnih oblačil, opreme in rekvizitov ter najrazličnejših koles v prodajalni TRIM v Celju Miklošičeva 1, kje vas. bralci ir potrošniki, z veseljem pričakujejo. PSO AVTO CELJE je razstavljala in prodajala osebna vozim Zastava. To je bila izredna priložnost za potrošnike. saj so si lahko vozilo ogledali. izbrali, plačali in odpeljali. Z. Z. Srečanje kovinarjev MERK VESTNIK MS ii < ETz* .... lil* Delovna organizacija Potrošnik, temeljna organizacija Prodaja Ravne na Koroškem, je pred nedavnim ponovno razširila svoj prodajni prostor. Odprla je vrata nove, sodobno zasnovane samopostrežne trgovine v Kotljah, v prelepi vasi v kotu pod Uršljo goro, ki ji je Prežihov Voranc s svojimi črticami in romani dal širok sloves. Kotuljska vas se nekaj zadnjih let odlikuje po odličnih urbanističnih in arhitekturnih rešitvah nove stanovanjske soseske, v kateri prevladuje predvsem zasebna gradnja. V tem okolju je tudi naša prodajalna, ki smo jo zgradili s pomočjo sredstev krajevnega samoprispevka. Izvajalec gradbenih del Kograd Dravograd, temeljna organizacija Stavbenik Prevalje je objekt končal v rekordnem času. Hitro pa je bila trgovina tudi opremljena, kar je pretežno opravila ekipa šentjurskega Alposa. Nova samopostrežna v Kotljah je že v nekaj dneh po otvoritvi potrdila ugled sestavljene organizacije, predvsem s svojo založenostjo in funkcionalno izkoriščenostjo. Poleg zaposlenih v tej prodajalni so k uspešnemu začetku prispevali tudi krajani Kotelj, svojstven pečat pa je že v tehnološki zasnovi prispeval Anton Laznik. Stane Bodnar V Šmihelu predstavili tori cross Že tretji iz družine torijev Po predstavitvi na beograjskem avtomobilskem sejmu so novo različico torijevega motorčka — TR-2 cross — včeraj predstavili še v Šmihelu nad Mozirjem. Mladi vozniki so novinarjem pokazali njegove zmogljivosti, predstavniki Merxa in Avto-tehnike ter konstrukter Toni Rifel pa so predstavili glavne značilnosti novega motorja. Tori cross je že tretja izvedenka motornega kolesa tori, namenjen pa je predvsem mladim za .športe in rekreacijske vožnje. Doslej so jih izdelali deset, zdaj pa je že vse pripravljeno za redno proizvodnjo. Stekla bo te dni in že julija bo mogoče motorčke (dosežejo hitrost 40 kilometrov na uro, tehtajo 42 kilogramov) tudi kupiti. Stali bodo od 200 do 220 tisoč dinarjev. Vse dele za tori cross so nare- dili naši proizvajalci (v glavnem obrtniki), uvožene so le gume. Vanj je mogoče vstaviti tudi kolesa z navadnimi gumami, ga opremiti z napravo za razsvetljavo in z njim tako voziti tudi po javnih prometnicah. (FK) Mala anketa Kje bodo letovali delavci sozda? Smo v času dopustov, zasluženega oddiha za vse delavce. Statistični podatki nam govorijo, da je vedno več takšnih ljudi, ki preživijo dopust kar doma. Kje je vzrok? Visoke cene našega turizma. premalo počitniških domov z opremo za razvedrilo, rekreacijo. Na drugi strani pa strokovnjaki ugotavljajo, da tudi maloštevilni počitniški domovi niso polno zasčdeni. Tudi pri nas. v sestavljeni organizaciji, je urejenost počitniških domov, plačilo dnevne oskrbnine ter višina regresa od delovne do delovne organizacije dokaj različna. To pomeni, da imajo delavci v različnih okoljih neenake pogoje za svoj oddih, kljub temu pa smo na ravni sozda sprejeli določena merila. Med delavci smo napravili anketo u tem. kje bodo letos preživeli svoj dopust. valcem pri terenski dostavi blaga v tozdu Preskrba. Z ženo imata 6 otrok, starih od 6 do 21 let. Povedal je. da se te odločil za letovanje na morju. Prijavil se je za najem počitniške hišice v Strunjanu. Z ženo bosta na morje peljala tri najmlajše otroke. Za Strunjan se je odločil zato. ker lahko sami kuhajo in so tem manjši stroški. Za letovan je na morju pa se je odločil, ker je en otrok bolan in mu le morje pomaga pri zdravljenju. Povedal je. da vse leto varčujejo in da popoldan velikokrat pomaga pri različnih opravilih. da na tak način zbere denar za letovanje. Težko je. saj osebni dohodek ni visok, a;1 greš ne zadostuje toda za zdravje otrok r ^ i kar največ storiti. Z Z Jakob Vrbovšek — riresar razseko- Letovanje na morju ie zaradi otrok Smo' £asu priprav na letne dopuste in vse več je medsebojnih pogovorov..kje m kako bo kuo letoval, kakšne so cene. Vsakdo pač išče najcenejšo možnost. O tem sem se pogovarjala z dolgoletnim delavcem Merxa Maksom Lorgerjem, spremlje- valec. zaposlen v Kmetijski zadrugi Laško. Sem uče štirih nenresvrb' :enih otrok it v ie nezaposlena, imanr. oa približne h- zenr: Za dopust st ti prej.:': 14.000 dinarjev rep-esu Odločili smo se. da letos ne bomo ieto v : e; gradimo novo hi$o in hlev. Pri zidavi pa ; anc pojavljajo finančne težave.« Zd'-'Uv d izgon Spominski govor pri spomeniku padlim borcem I. celjske čete na Svetini Tradicionalni pohod mladincev PSO Avto Celje Desetega maja je osnovna organizacija ZSMS PSO AVTO CELJE — CELJE, v sodelovanju s pl v insko sekcijo PSO AVTO CELJ E — CELJ E organizirala XVI. tradicionalni pohod po poteh I. celjske čete. V jutranjih urah smo krenili z lokalnim avtobusom do Pocajto-vega mlina, odkoder smo jo mahnili proti Svetini. Pot nas je vodila mimo kmetij po gozdnih stezicah. Res je, da smo kljub dobremu vodiču nekoliko zašli in namesto Šentjurja kmalu ugledali Celje, vendar kljub temu razpoloženja med samo potjo ni manjkalo. Prvi večji postanek tega pohoda, ob krepki malici iz nahrbtnikov, je bil pri koči na Svetini. Vreme je bilo tisto soboto sončno in kljub takratni radioaktivnosti smo se nadihali svežega zraka ter krenili proti spomeniku padlim borcem I. celjske čete. Mladinka' Milena Žurej je obudila s spominskim govorom revolucionarnost in hrabrost celjske čete, nakar je član planinske sekcije položil venec k spomeniku. Krenili smo proti Resevni, kjer je planinska sekcija organizirala piknik. Kljub utrujenosti smo se zabavali in razpoloženje povezali s petjem in plesom. Proti večeru smo se vrnili v Celje, z željo, da bi podobnih pohodov bilo še več in z obvezo, da se naslednje leto ponovno dobimo. Dan mladosti Ob dnevu mladosti so mladinci Avto Celja organizirali proslavo s kulturnim programom, ki se je nanašal na razmišljanje mladine o današn jem svetu. Po kratkem kulturnem programu so bile podeljene skromne nagrade za sodelovanje na področju razvoja in aktivnosti O O ZSMS. Nagrado so prejeli: . — direktor Ivan Požlep — za stalno sodelovanje in nomoč pri realizaciji programov O O ZSMS — Danilo Lesjak za mentorsko delo z O O ZSMS — Aleksander Poteku za uspeš r jp: av;i, uje Zink.. r>c predsednikJO 7 O vi S ■- M'O; v Ziirv za uspešno oprvimOi : avkcije sekretarja do ZSMS ■.it. saTrgiavčnik m Marjana Klavžar za uspešno sodelovanje na kulturnem področni Alenka T> ■ ib ■'otrošnik Celje 325 lovk nanja za sodelovanje na razstavi DELAVCI TKANINE IN PROSTI ČAS, ki je bila prejšnje leto in o kateri smo takrat tudi pisali vsem sodelujočim delavcem Tkanine. Priznanja je podelila predsednica KK ZSMS Milica GOBEC, ki je tudi uvodoma spregovorila na proslavi. O tem, kako so mladi prišli na idejo za izvedbo te proslave in kaj so člani folklorne skupine predstavili, bomo povprašali Mojco DREKONJA, ki tudi sama aktivno pleše v tej skupini, ob tem pa je tudi član KK ZSMS TKANINA. Vendar imajo mladi svojo pot ustrezno začrtano skozi vse leto. Kaj bi ob koncu zapisali? Da mladim Tkanine želimo še obilo uspehov v realizaciji zastavljenega programa in na svidenje na naslednji akciji mladih Tkanine. Bojan Dežan Upokojila se je Terezija Mastnak Naša Rezika, kot lahko rečemo, saj je pri Merxu že vse od leta 1955, se je morala upokojiti zaradi bolezni. Bolezen ji je preprečila. da bi ostala še med svojimi sodelavci, kjer je preživela 30 let. Rezika se je rodila 5. 12. 1931 v Goričici in se je na svoj 24. rojstni dan 5.12.1955, zaposlila v Trgovskem podjetju Agropromet. kjer je kot NKV delavka opravljala delo komi-sioniranja in srednje težka dela. Po priključitvi Agroprometa k Trgovsko proizvodnemu podjetju Merx je bila prerazporejena v skladišče poslovalnice 3, nato v letu 1981, ko je bila izvršena reorganizacija, v tozd Agropromet DO Blagovni center. V skladišču sadja in zelenjave je izvrševala dela in naloge manipulacije. Stanovala je v Laški vasi pri Štorah in se vsak dan vozila na delo. Spominja se prvih delovnih let, ko je bilo treba delati v težkih delovnih pogojih. na prostem, ob vsakem vremenu, brez strojev, v utesnjenih delovnih prostorih. Z leti, se spominja, so se delovni pogoji izboljšali, vse do sedanjih sodobnih svetlih in velikih novih delovnih prostorov, ki jih je zaradi bolezni morala vse prehitro zapustiti. Sodelavci so se ji zahvalili za dolgoletno delo. Prav tako pa se Rezika iskreno zahvaljuje vsem sodelavcem njene organizacijske enote sadja in zelenjave za izkazano pozornost ob odhodu v pokoj, v krog svojih najdražjih. Z. Z. MERX VIESTNIK TRIM MERX - 86 I. Organizacija športnih iger Trim Mera 86 1. Organizator Organizacijski odbor za pripravo športnih iger Trim Merx 86 2. Organizacijski odbor Predsednik Mitja Pipan, podpredsednik Vlado Črešnik in člani Maja Mravlje, Alenka Vinkovič, Franc Breznik, Boris Kmet, Milan Zajc, Cveto Kolenc, Dani Vovk, Jana Mladenovič, Franc Lah, Dušan Ilovar, Jože Kolar, Slavko Lisec, Boris Tamše, Stane Pezdevšek 3. Komisija za tehnično izvedbo tekmovanja — Slavko Lisec, vodja komisije in odgovoren za odbojko — Dušan Ilovar — atletika — Franc Breznik — mali nogomet — Boris Kmet — plavanje — Stane Šopar — kegljanje — Milan Zajc — namizni tenis — Cveto Kolenc — šah — Stane Pezdevšek — streljanje — Jože Kolar — kolesarjenje — Franc Lah — vlačenje vrvi 4. Sodniška žirija — Mitja Pipan, predsednik — Slavko Lisec — Maja Mravlje 5. Računska komisija — Alenka Vinkovič — Aleš Hlač ar II. Športne discipline, zastopane na Trim Mera 86 Moški plavanje kegljanje streljanje tek na 1000 m namizni tenis odbojka kolesarjenje mali nogomet vlečenje vrvi šah 2. Ženske — plavanje — kegljanje — streljanje — tek na 600 m — namizni tenis — odbojka — kolesarjenje III. Program športnih iger Trim Mera 86 L Športne igre bodo 27. septembra 1986 in sicer vse discipline razen plavanja, ki bo 12. septembra in kolesarjenja, ki bo 19. septembra. 2. Pretežna večina tekmovanj v posameznih disciplinah bo v prostorih ŠRC Golovec, kjer se bodo zbrale tudi vse nastopajoče ekipe delovnih organizacij, razen ekipe plavalcev, ki se bo zbrala na celjskem bazenu ter kolesarjev, katerih zbirno mesto je avtopoligon Ljubečna. Splošne določbe športnih iger in propozicije za posamezne športne discipline bodo objavljene v prvi številki biltena. Opozorilo! Prijave se sprejemajo do vključno 1. septembra 1986 (poštni žig) na naslov: Sozd Merx, Celje, Ulica 29. novembra 16 s pripisom Za letne igre Trim Merx 86. Prijava mora vsebovati poimenski seznam udeležencev v posameznih športnih panogah. Potrebno je prijaviti tudi število blokov za malico. Vabimo delavce, športnike, navijače, da se iger udeležijo v čim večjem številu ter s tem pomagajo k boljšemu uspehu ekipe svoje delovne organizacije. Organizacijski odbor športnih iger Trim Merx 86 Odbojkarski turnir Organizator Blagovni center Merx pozdravil svetovno prvakinjo v kegljanju Mariko Nagy Na kegljišču ŠRC Golovec v Celju je bilo polfinalno prvenstvo SFRJ v kegljanju, kjer so nastopile vse najboljše ekipe iz Hrvatske in Slovenije. SR Slovenijo so zastopale štiri ekipe — SCT iz Ljubljane, TEKSTINA iz Ajdovščine, KONSTRUKTOR iz Maribora ter SAVINJA iz Celja. Pred začetkom tekmovanja je predsednik celjskega kluba pozdravil svetovno prvakinjo v Na osnovi sprejetega programa o organiziranju športa in rekreacije v sozdu Merx je bil organizator odbojkarskega turnirja za ženske ekipe Blagovni center. Prijavilo se je pet ekip; DS SS SOZD MERX, TEKO, KZ CELJE, ZDRAVILIŠČE DOBRNA in BC. Ekipe so bile po žrebu razvrščene v A in B skupino. V A skupini sta bila DS SS in TEKO, v B skupini pa Blagovni center, KZ in Zdravilišče. V vsaki skupini so se ekipe pomerile med seboj, nato pa sta igrala premaganca A in B skupine v polfinalu in v finalu zmagovalca obeh skupin. V A skupini je zmagala DS SS, TEKO je bil drugi, v B skupini je zmagal Blagovni center pre^ Zdraviliš- čem in KZ. 5. mesto je zasedla Kmetijska zadruga Celje, za 3. in 4. mesto sta igrala TEKO in Zdravilišče in slednje je zmagalo; za 1. in 2. mesto sta igrala Blagovni center in DS SS in zmagal je Blagovni center, sicer s težavo, a šlo je. Takšnih srečanj si še želimo, ne samo enkrat letno, temveč večkrat. Gostovale smo na igrišču Srednje pedagoške šole in bi lahko tudi v bodoče. Tekmovanje se je odvijalo v prelepem sončnem vremenu in je predvsem namenjeno medsebojnemu spoznavanju in tovariškemu srečanju. Prva ekipa je prejela pokal, vse druge pa priznanje organizatorja. Z. Z. Slovenski revialni pokal v malem nogometu Organizator turnirja je bila ekipa TRIM AŠKERČEVA iz Celja, v kateri so včlanjeni naši najboljši nogometaši sozda Merx (Tamše, Miiatovič; Andušič) in katere član je bil tudi pokojni Niko Zavski, ki je v letu 1984 preminil med igranjem nogometa, zato je turnir organiziran tudi njemu kot dolgoletnemu članu v spomin. Organizator ima pravico na turnir povabiti tudi ekipo po svojem izboru in to zaupanje je dobila ekipa LEDO-BLAGOVNI CENTER. Žal je ta ekipa imela smolo, ker je morala nastopiti v isti skupini kot organizator, to je TRIM AŠKERČEVA, KI JE BILA OB KONCU TURNIRJA TUDI PRVAK BREZ PORAZA. Ekipa LEDO-BC je odlično igrala, imela precej smole z vratnicami in je vse tri gole dobila šele v drugem polčasu. Strokov- njaki malega nogometa so ocenili, da je bila tekma med ekipama LEDO-BC in TRIM AŠKERČEVA izredno kvalitetna in borbena, no, zmagal je zasluženo boljši, saj je bil vratar TRIM AŠKERČEVE Milenko Andušič po končanem turnirju tudi razglašen za najboljšega vratarja. Dobil je le en sam zadetek, pa še to avtogol. Prav je, da našo ekipo LEDO-BC malo bolje predstavimo, saj je izredno uspešna na vseh tekmovanjih in turnirjih. Ekipa je izjemno resna in ima 12 igralcev. Redno vsa leta sodelujejo poleg prve ekipe Blagovnega centra v sjndikalnih športnih igrah in na občinskem prvenstvu. Tako so iz VI. lige prišli do IV. lige, kjer se bosta prav v zadnjem kolu srečali obe naši ekipi. Ekipa si je izbrala ime tovarne zmrznjenih izdelkov iz Zagreba, VOZNIK MOTORJA S PRIKOLICO ŽELEZN. VLEČNI STROJ GLAVNI TRG V STAROGRŠKIH MESTIH PRELEŽA-NINA, RANE OD LEŽANJA BARVA IGRALNIH KART, KRIŽ FR. FILM. REŽISER VADIM VERSKE PODOBE BEOGRAJ. IGRALKA RAS FRANZ JONAS STARO- GRŠKI PESNIK TONE ČUFAR SOPORO- ČEVALEC LJUBKOV. IME ZA BABICO STANKO LORGER ST. CELJSKI TEKAČ (SIMO) LAR S ONSAGER ORIENT. ŽGANJE ST. ČEŠKI IGRALEC NAM. TENISA SESTAVIL: R. NOČ TRŽAŠKI PISATELJ SV EVO MEDNAR. JEZIK TOVARNA GOSPODINJ. OPREME TVOR, BULA REČNA RIBA GL. MESTO ITALIJE RAZSTAVNA DESKA KRAJ PRI PODNARTU NIKOLAJ PIRNAT MENIČNO POROŠTVO ELEKTRONKA Z DVEMA ELEKTRODAMA VODNE ŽIVALI S KLEŠČAMI SRBSKA JED S SIROM ALI MESOM MESTO V ŠVICI__ PREGOVOR SL LIKOVNIK IN POLEMIK Skodlar PREBI- VALKA TIRANE NAPAD NA ZNANO OSEBNOST SORTA JABOLK SOKRATOV TOŽNIK . PIVSKI VZKLIK, • NA DUŠEK-- INDIJSKI PISATELJ IVAN TAVČAR SLOV. NOVINAR, UREDNIK »NAŠIH RAZGLEDOV« IN PREDSEDNIK DRUŠTVA DNS (SLAVKO) TOVARNA V CELJU SODNIK V GR. PODZEMLJU ŽIDOVSKO ŽEN. IME ZAREBR- NICA RIM. BOG POLJ IN GOZDOV OKRAJŠ. AM. M. IME KOSOVSKI POLITIK HASANI OBMOČJE, OKOUš, PODROČJE ANTON NOVAČAN STAR SLOVAN OSUMLJENKA, PRIJETA ŽENSKA INDIJSKA REKA, PRITOK GANGESA POOBLA- STILO, NAROČILO Pobuda za organiziranje tečaja za tenis in neplavalce Vse bolj se razvija rekreativni tenis, pri katerem se telo v celoti razgiba. V Celju smo v zadnjem času pridobili veliko tovrstnih površin v parku in na Golovcu, pa tudi v okolici Celja, zato je zanimanje za ta šport precejšnje. Veliko nas je, ki bi želeli dobiti znanje igranja tenisa, zato dajemo pobudo komisiji za šport in rekreacijo sozda Mene, da bi se organiziral tečaj. Prav tako predlagamo, da bi organizirali tečaj za neplavalce, saj je med zaposlenimi še veliko takšnih, ki ne znajo plavati, pa bi to srčno želeli. Z. Z. V imenu sozda Merx izreka čestitke Zdenka Zimšek kegljanju MARIKO NAGY, članico KK Konstruktor iz Maribora in ji iskreno čestital ter ji zaželel še veliko športnih uspehov ter osebne sreče. V posebno čast si šteje sozd Merx, da se je pridružil čestitkam in jo nagradil s proizvodi svojih članic. Na tekmovanju so bile najuspešnejše tekmovalke KK Savinja iz Celja pred KK RIJEKA, KK KONSTRUKTOR, KK POŠTAR in KK JEDINSTVO, ki se bodo vse pomerile v finalu prvenstva SFRJ, ki bo tudi na kegljišču ŠRC Golovec. Najboljši posamezni rezultat je dosegla Marika Nagy s 897 podrtimi keglji. Z. Z. s katero uspešno poslovno sodelujemo in z oznako na dresih reklamirajo njihove proizvode. Pričakujemo in želimo organizirati tudi medsebojno srečanje obeh poslovnih partnerjev jn upamo, da bomo uspeli. Z. Z. Že petič na Paškem Kozjaku V prelepi sončni nedelji, 25. maja, na sam dan mladosti, so se planinci delovne organizacije Tkanina Celje že petič udeležili planinskega srečanja na Paškem Kozjaku. Srečanje je bilo na čudoviti planjavi pod Bosališčem, do koder vodijo mnoge planinske poti iz Vitanja, Sicke, Pake, Doliča, Vinske gore in Dobrne. Planinska sekcija Tkanine Celje tesno sodeluje že več let s planinskim društvom Vitanje. V ta namen so pri razvitju društvenega prapora delavci Tkanine prispevali tudi sredstva za trak in podarili društvu nekaj praktičnih daril. Izredno lep kulturni program in razna druž abna tekmovanj a so prispevala, da je dan minil v popolno zadovoljstvo vseh udeležencev. Kot vsako leto so se tudi letos rodila nova poznanstva, nove ideje in novi načrti. Ko so se zadovoljni poslavljali in ko je domača glasba in pesem še vedno odmevala po planini, so si obljubili: dobimo se zopet prihodnje leto ob tem času in v tem gorskem svetu. Izžrebani reševalci nagradne križanke 1. nagrada 1500 dinarjev: Brigita PETROVIČ, 63000 Celje, Pucova 2 2. nagrada 1000 dinarjev: Gregor RUPNIK, 63325 Šoštanj, Šercerieva 10 3. nagrada 700 dinarjev: Peter VREČKO, 63231 Grobelno, Grobelno 1 4. nagrada 500 dinarjev: Niko KUMER, 92391 Prevalje, Prisoje 53 Rešitev nagradne križanke SPAZMA, ARHEOPTERIKS, TAVČAR, SIMON BOLY-VAR, RAS, KARAMELE, PASAT, AVTO, KINEL, ITA, AP, DORCI, MATJAŽ, ČINELA, INA, CUI, ČEP, VIVOD, VULGARNOST, TER, CENA, ARKA, AITIOLOGIJA, IL, RMANEC, KANONADA, OJE, II. KIH, AMAN, ZAR, RAC Nagradni razpis: * 1. nagrada 1500 dinarjev 2. nagrada 1000 dinarjev 3. nagrada 700 dinarjev 4. nagrada 500 dinarjev