Poštnina plačana v gotovini.
Leto XIX., št, 185
Ljubljana, četrtek 11. avgusta 1938
Cena 2 Dt*t
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Rusi in Japonci v Aziji
Še vedno stoji v ospredju zanimanja svetovne politične javnosti, kak0 se bo razpletel spor med Japonsko in Rusijo. Še vedno ni gotovo, kam se bo nagnila tehtnica in do katere stopnje se bo nadaljevala serija krvavih spopadov ob trojnem mejnem pasu med Korejo, Mandžurijo ter Rusijo. Značilno je, da je jako malo glasov, ki bi napovedovali, da se bo iz tega izcimila prava vojna, Po veliki večini se pričakuje, da se bo spor končno kljub tolikemu vznemirjenju vendarle povsem mirno likvidiral. Posebno se zdi pomembno, da spor v velikih svetovnih političnih središčih presojaio mirno.
Niso sicer redki taki ljudje, ki smatrajo, da je danes kakor nalašč prilika za Rusijo,. da izrabi mejni incident in zgrabi z vso silo Japonsko ter jo porazi. Ti krogi menijo, da bi danes Rusiji niti ne bilo težko, pokazati svojo premoč nad Japonsko. Še prav posebno pa mislijo, da bi morali smatrati v Moskvi priliko za dobrodošlico, da končno obračunajo s starim opas-rtim nasprotnikom, M bo sicer postajal čim dalje bolj nevaren, v kolikor se sploh še da govoriti o povečanju japonske nevarnosti na Daljnem vzhodu.
Toda v političnem svetu se položaj premotriva znatno drugače. Nedvomno je res, da je položaj danes za Ruse ugodnejši nego je bil vzemimo pred dobrim letom in poprej. Japonci so se r amreč že znatno izčrpali v borbah s Kitajci in so tamkaj še jako angažirani, pa bi jim prav gotovo ne bilo lahko boriti se še na novi fronti, ki bi zahtevala drugače ogromen vojaški in tehniški napor, nego boji zoper zaostale in slabo organizirane kitajske vojne trume. Resnica je vse to, ali kljub temu se navajajo mnogi pomisleki, ki dajo dvomiti v rusko bojevi-tost.
Pred vsem je treba imeti pred očmi dejstvo, da je danes za Evropo, za vse vodilne evropske države, še vedno glavno središče vojne nevarnosti v Evropi sami. O tem pač ne more biti dvoma in kdor količkaj pozorno motri svetovni položaj, se mora s temi in podobnimi argumentacijami strinjati. Kakor je tudi res. da bi premagana Japonska olajšala položaj v Evropi in kakor bi poraz tokijske politike v vzhodni Aziji vplival (olajševalno na zapad ter povzročil znatno popustitev napetosti v evropskem področju, je vendarle res. da bi ona vmesna doba, to je doba borbe same, pomenila povečanje vojne nevarnosti na ogromne dimenzije pa nemara že s tem dejstvom samim modificirala odločitve na Daljnem vzhodu.
Rusija se je v sedanjem konfliktu pokazala brez primere bolj odločno nego v neštetih dosedanjih incidentih na mandžurski meji, ki tudi nikakor niso bili vsi lahkega značaja. Večja odločnost v sedanjem sporu je nedvomno izraz znatno spremenjenega razmerja sil ter izhaja tudi iz računa, da se z napetostjo položaja na mandžurski meji vrši nekaka pomoč Kitajcem. Toda popustljivost v dosedanjih konfliktih ni izhajala samo morda iz občutka slabosti, marveč iz preudarka, da ne kaže angažirati glavnih sil na vzhodu, ko je situacija na zapadu kočljiva. K temu pride še preudarek, da eventualna zmaga na Daljnem vzhodu Rusiji ne more prinesti posebno velikih koristi. Treba je stvar pretehtati z realnim, pa nemara še bolj z materialističnim merilom. Odstranitev japonske nevarnosti bi bila nedvomno ogromne koristi za Rusijo in njena pozicija napram Evropi in ostalemu svetu bi bilia nedvomno s tem bistveno ojačena. Toda hkrati bi bile žrtve za to ogromne in bi po .svoje kljub eventualni zmagi silno obremenile državo ter jo oslabile kljub vsemu tudi na zunaj. Za državo, ki bi se želela povečati na račun sosedov, ki bi imela ekspanzivne težnje po vzoru starih velikih sil nekdanjih in modernih časov, bi mogla biti sicer taka vojna vabljiv poskus; saj bi se zdelo, da si Rusija z zmago priključi one obmejne teritorije, v katerih so se gibale ekspanzivne želje nekdanje carske zunanje politike in v katerih se sedaj uveljavlja sovjetski vpliv. Zunanja Mongolija je danes povsem vključena v sovjetski politični sistem in manjka samo še formalni priključek, a ta zavisi od Kitajske. Da pa Rusiji rte gre samo za poltični sestav, marveč da je na posesti Zunanje Mongolije življenjsko zainteresirana, priča najzgovorneje Mandžurija, ki je ostala globoko med sibirskim ter primorskim ruskim teritorijem kot japonska posest. Na podoben način bi mogla Zunanja Mongolija predstavljati japonsko politično sfero, ki bi bila pomaknjena na prag ne le vzhodne, marveč skoro tudi Zapad-
KONCENTRACIJA RUSKIH ČET
V SPORNEM OZEMLJU
Spor med Rusijo in Japonsko ne bo prej poravnan, dokler ne bodo
japonske čete zapustile ruskega ozemlja
Praga, 10. avg. h. Jutrišnja »Narodni politika« poroča iz Rige, da je Stalin zaradi dogodkov ob korejski meji prekinil svoje bivanje na deželi in se vrnil danes v Moskvo. Z njegovim prihodom so bili s takojšnjo veljavnostjo ukinjeni dopusti vseh višjih državnih uradnikov in oficirjev, vsem državnim uslužbencem pa je bilo z okrožnico razglašeno, da do nadaljnjega ne smejo zapustiti Moskve.
Boji se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo
Tokio, 10. avg. o. Po najnovejših informacijah japonskega vojnega ministrstva se zbirajo severno od čangkufenškega gričevja močni oddelki ruske pehote, konjenice in topništva. Rusko vrhovno vodstvo je že bistveno spremenilo način borbe. Z dosedanjimi napadi v manjšem obsegu Rusi doslej niso mogli pregnati Japoncev s čangkufenškega gričevja preko reke Dume, ki je po hungčunski pogodbi prava meja med Rusijo in Mandžurijo, ruska vlada pa, kakor znano, z vso odločnostjo vztraja pri tem, da mora zadnji tujec zapustiti rusko ozemlje. Vrhovno poveljstvo ruske vojske na Daljnem vzhodu je v tem smislu prejelo navodila, da nemudno realizira to rusko stališče. Zato je prejelo rusko težko topništvo nalog, da pripravi teren za rusko ofenzivo proti japonskim postojankam okrog Čangkufenga. Včeraj popoldne je pričelo rusko topništvo znova srdito obstreljevati japonske postojanke. Ruske granate so padale zelo na gosto celih 6 ur. Japonske postojanke so bile do večera skoraj docela razdejane. Razstre-Ijene so bile vse kaverne in strelski jarki. Rusi so močno bombardirali tudi gričevje okrog Saočaopinga. Davi se je obstreljevanje japonskih postojank nadaljevalo.
Vsak čas je pričakovati tudi letalskih napadov in obenem z njimi prvih napadov večjih oddelkov ruske pehote in tankov.
Tokio, 10. avg. w. Nova ojačenja ruskih čet v 10 km dolgem, spornem obmejnem pasu pri Cangkufengu, kažejo, da pripravlja Rusija za bližnje dni večji napad na japonske postojanke. Te domneve potrjujejo poročila, po katerih so Rusi zbrali v Hanšu, 20 km severno od Čangkufenga večje število letalskih edinic. Razen dveh ruskih napadov proti japonskim postojankam blizu Čangkufenga je postal položaj v tej okolici razmeroma mirnejši. V zvezi z zadnjimi dogodki je vojni minister Itagaki danes odpotoval v Hajamo, kjer biva trenutno tudi mikado. Vojni minister se je po končani seji vrhovnega vojnega sveta zopet vrnil v Tokio.
Rusija odklanja vse japonske proteste
Moskva, 10. avg. o. Po informacijah agencije International News Service je prvi tajnik japonskega poslaništva v Moskvi davi izročil Litvinovu novo protestno noto, v kateri se japonska vlada pritožuje zaradi novih obmejnih incidentov. Po navedbah japonske vlade so Rusi, ne da bi bili izzvani, napadli japonske obmejne straže pri Dakovi, ki leži 150 km zapadno od Vladivostoka. Litvinov je ta protest z vso odločnostjo odklonil in je japonskega diplomata opozoril, da so tudi ta incident izzvali Japonci in da je zaradi njega ruska vlada že pretekli teden protestirala v Tokiju. Incident so v resnici izzvale japonske in mandžurske straže, ki so obstreljevale četo ruskih obmejnih vojakov, nakar so ti na enak način odgovorili.
Japonski poslanik je dal poročevalcu agencije United Press daljšo izjavo, v ka-
Mariborski tabor odpovedan
Ljubljana, IO. avg. ÀÀ. Narodni tabor.', 9klican za nedeljo 14• avgusta v Mariboru, se ne bo vršil. Zato se prekliče tudi četrtinska voznina na železnicah•
Prirediteljski odbor
Blondel pri Cianu
Oba državnika sta razpravljala v prvi vrsti o španskem problemu
Pariz. 10. avg. o. Odpravnik poslov francoskega poslaništva Blondel, ki se je že pred dnevi vrnil iz Pariza v Rim, je imel včeraj daljši ra<zgovor z italijanskim zunanjim minstrom Cianom. V prvem trenutku je ta sestanek izzval precejšnjo pozornost v pariških političnih krogih, ki še niso poza« oili. kako so bila pred meseci rezko prekinjena pogajanja za sklenitev sredozemskega sporazuma med obema državama; kmalu pa se je izkazalo, da je imel razgovor značaj povsem normalnih diplomatskih stikov in da mu ni mogoče pripisovati ni« kakega večjega pomena. Kakor poročajo današnji listi sta razpravljala o najnovejših vesteh, ki eo se razširile glede novih dobav orožija iz Francije v vladno Španijo. Francoski odpravnik poslov je italijanskega zunanjega ministra opozoril, da je francoska vlada te vesti že z vso odločnostjo demaoitirala. Nadalje sta govorila o vpraša« njih, ki se tičejo i talij ansk o-f ran eosk i h od_ nošajev. Vendar pa se zaradi tega še ne sme domnevati, da je bil ta sestanek v kakršnikoli zvezi z nadaljnjimi francosko;ita_ lijanskimi pogajanji. Francija trenutno nima interesa, da bi jih kakorkoli obnovila.
] Resen razlog za to je tudi notranjepolitični j položaj. Med tem ko francoska vlada slej j ko prej stroeo vztraja pri politiki nevme-šlvanja, je pričela večinska stranka e svojim voditeljem Leonom Blumom na čelu ostro kampanjo proti zatvoritvi franeoeko-španske meje. Blum je danes v »Popuiai-ru« objavil nov članek, v katerem hudo protestira proti temu, ker Francija izpolnjuje določbe angleškega načrta za mirno ureditev španske državljanske vojne, med tem ko se v nasprotnem taboru še sedaj niti najmanj ne ozirajo nanj. O tem najboljše priča okoliščina, da general Franco še ved« no noče dati odgovora na noto nevtralnostnega odbora glede izvedle angleških načrtov. Položaj generala Franca na bojišču je sedaj slab in zato je očitno, da skuša zavlačevati odgovor na to noto. Francu an_ gleški načrti nikakor ne gredo v račun in tudi njegovi zavezniki nimajo interesa, da bi se spor v Španiji mirno poravnal. Prav zaradi tega zavlačevanja prihajajo spet jas« no na dan načrti generala Franca in njegovih zaveznikov, da bi Španijo spremenil v fa, šistično trdnjavo, ki bi pomenila v danem primeru za Francijo tretjo fronto.
ne Sibirije. Toda, ali si je mogoče predstavljati, da bi Rusija eventualno zmago nad Japonsko izkoristila za to, da bi si tudi v formalinem pogledu zagotovila -posest Zunanje Mongolije, pa nemara Sinkianga ali Vzhodnega Tur-kestana, ki je na podoben način važen zanjo in kjer se sedaj veča njen vpliv.
Ne preseneča, da je pred nedavnim jako dober poznavalec vzhodne Azije napovedal, da bosta nekoč Rusija ter Jaiponska še sodelovali v skupnem afrontu zoper Kitajsko. Danes se čuje t0 vsekakor paradoksno in nerealno. Toda, preden z zgražanjem zavržemo tako politično modrovanje, vzemimo v pretres, kaj se v toku zadnjih mesecev pripoveduje o orjaškem napredku modernizacije Kine in kaj se pričakuje od nje, kljub temu, da je danes Japonska na delu. da ga zavre ali celo ustavi. Regenerirana Kitajska bi mogla postati Rusiji še mnogo bolj neprijeten sosed nego ji je Japonska.
Ako tedaj vesti iz Moskve potrjujejo, da vlada tamkaj miroljubnost, jim moremo mirno verjeti. Zakaj tudi v najugodnejšem slučaju bi bila cena za vojni riziko daleč previsoka, povsem iv nesorazmerju z uspehom, ki
bi ga mogla nuditi. Pač je nedvomno res, da bo skušala Moskva čim bolj vezati japonske sile ob mandžurskih mejah, da s tem posredno pomaga Kitajcem.	•
Tako zadržanje je tem bolj verjetno, ko tudi v Tokiu ne more biti prave bojazljivosti napram Rusiji, vsaj ne v sedanjem trenutku. Prav za prav bi imela tudi Japonska celo v najugodnejšem shičaju malo koristi od zmage nad Rusi, saj bi ji mogla prinesti v glavnem le posest ruskega pri-morja z Vladivostokom. • Ta cilj bi sicer bil po eni strani vreden velikih žrtev, zakaj z njim bi bila odstranjena opasnost ogražanja od ruske strani, bodisi s podmornicami kot z zračnimi bojnimi silami; zato se ni čuditi, da je v vojnih krogih razpoloženje za avanture v tej smeri. Toda sedanji trenutek za to ni dobro izbran, na Kitajskem se brez dvoma obeta večji, brez primere vrednejši plen.
Če s teh materialnih vidikov motrimo položaj, se nam zdi povsem utemeljeno uverjenje, da se na Daljnem vzhodu ne bo sprožila še ena vojna. Pri tem seveda mnogih razlogov ter vzrokov niti nismo upoštevali
teri je poudaril, da Japonska v resnici želi, da bi sovražnosti na ruski meji prenehale. Japonska se pogaja za mirno rešitev obmejnega spora. Pripravljena je pristati na imenovanje mešane komisije, ki bi proučila položaj na meji in meritorno sklepala o ureditvi spora, komisija pa bo lahko pričela delati, ko bodo prenehali spopadi in praske na spornem ozemlju.
Ruski listi, ki beležijo to izjavo, nagla-šajo, da glede meje sploh ni nobenega spora. Cangkufeng je bil pred 70 leti priključen ruskemu ozemlju in odtlej se teritorialno njegov položaj ni spremenil. Šele sedaj so si ga Japonci nasilno osvojili in ga očitno nočejo prepustiti Rusiji, ki ima izključno pravico do tega gričevja. Spričo tega sploh ni potrebno, da bi posredovala kakšna mešana komisija, ki bi nazadnje morala Japocem odrediti umis s čangkufenškega gričevja, pri čemer bi skušali izgovoriti si koncesije na kakšnem drugem področju, do česar pa v nobenem primeru nimajo pravice. Spor se bo sam po sebi uredil, ko bodo japonske čete zapustile rusko področje.
Konference japonskega vrhovnega vojaškega sveta
Tokio, 10. avg. o. Po informacijah agencije International News Service je imel vojni minister Itagaki v pretekli noči daljšo konferenco z vrhovnim vojaškim svetom o položaju na ruski meji. Kakor se je zvedelo, so bili na konferenci sprejeti važni sklepi glede ukrepov, ki bodo odrejeni v najkrajšem času, kakor tudi glede nadaljnje taktike japonske vojske. Službeno o konferenci ni bil objavljen noben komunike.
Davi se je vrhovni vojaški svet znova sestal in je podrobno razpravljal o polo-
žaju pri Cangkufengu na osnovi najnovejših informacij, ki jih je prejel iz Koreje. Tudi o tej konferenci ni bilo izdano nika-ko Hradno poročilo.
Novinarji so se dopoldne zaradi tega zglasili v zunanjem ministrstvu, prejeli pa so le izjavo, da se bodo pogajanja za mirno ureditev japonsko-ruskega spora na meji nadaljevala. Poročila, po katerih bi ne bilo mogoče računati na nikak uspeh teh pogajanj, niso točna. Pogajanja, ki se vršijo v Moskvi, so vsekakor sedaj prešla v odločilni stadij ter je japonska vlada pripravljena potrpeti in popustiti do skrajnih mej.
Po vesteh iz Koreje se boji za Cangkufeng nadaljujejo in Rusi neprestano napadajo japonske postojanke. Po teh vesteh se zbira velika ruska vojska onkraj jezerca, ki leži neposredno pod severnovzhod-nimi pobočji čangkufenških gričev.
Odhod ruskega konzula iz Seula
Tokio, 10. avg. AA. Agencija Domej poroča, da je sovjetski generalni konzul v Seulu v Koreji obvestil glavnega guvernerja Koreje, da odhaja na počitnice v Moskvo. Agencija Domej meni, da se né bo več vrnil na svoje mesto in da bo sovjetska vlada zaprla generalni konzulat ▼ Seulu.
Konference državnikov v Londonu in Parizu
Pariz, 10. avgusta, h. Kakor poročajo iz Londona, je min. predsednik Chamberlain sprejel danes v Downingstreetu zunanjega ministra lorda Halifaxa, s katerim je razpravljal o mednarodnem položaju. Tudi min. predsednik^)aladier je imel danes razgovore z zunanjim ministrom Bonne-tom. Po tej konferenci je min. predsednik odpotoval na jugozapadno ozemlje, kjer so sedaj ob francosko - italijanski meji vojaški manevri. Kakor zatrjujejo v tukajšnjih dobro poučenih krogih, so se današnja posvetovanja obeh ministrskih predsednikov v glavnem nanašala na dogodke v Španiji, na Češkoslovaškem in na Daljnem vzhodu.
Novi kitajski uspehi
V zadnjih dneh so Kitajci izvršili več posrečenih operacij, ki so ustavile japonsko prodiranje proti Hankovu
Hongkong, 10. avg. o. Po vesteh iz Hankova so Kitajcem v zadnjih dneh uspele vse vojaške operacije v borbi z Japonci. Japonci Sq zaman skušali prodreti v bližini čaa vzdolž desne obale Jangceja še dalje proti zapadu. Tik pred čaom je bila japonska vojska ustavljena in po krvavi bitki vržena nazaj. Na severnem bregu reke so se morale japonske čete umakniti vse do Kvangmeja. Velika eskadra kitajskih letal je davi napadla Kiukiang in ga skoraj docela uničila. Med rezervnimi četami japonske vojske ,ki so etablirane v Kiukiangu, so kitajske bombe zahtevale izredno veliko število žrtev.
Kitajski oddelki so pridobili s srditim protinapadom na fronti pri Kiukiangu vse postojanke, ki so jih včeraj zavzeli Japonci. Jezovi v gornjem toku Jangceja so na več krajih popustih in je voda poplavila velike komplekse na severnem bregu, kar onemogoča Japoncem vsako večjo operacijo v teh krajih. Zato so Japonci včeraj začeli napad v zahodni smeri. Japonci so dobili velika ojačenja. Ofen živo je pripravilo večurno topniško obstreljevanje, ki je popolnoma razdejalo prvo kitajsko utrdbeno črto. Napad japonske pehote so podprli tudi manjši japonski oddelki, ki so se izkrcali na bregovih jezera Cih, zahodno od Kiuhujan-
ga. Včeraj opoldne so Kitajci izvršili protinapad z novimi četami, ki so jih dobili z desnega krila svoje fronte iz okolica jezera Pojanga. Po ogorčenem boju to Kitajci zavzeli vse postojanke, ki so jih izgubili. Takoj nato so Japonci prešli v drug napad in pregnali kitajske čete z nekaterih postojank. Na obeh straneh imajo velikanske žrtve.
Letalski napadi na Kanton
Hongkong, 10. avg. o. Povsem v smislu svojih groženj, za katere je kantonško prebivalstvo zvedelo v nedeljo iz letakov, ki so jih japonska letala metala na mesto, so eskadrile japonskih letal davi trikrat po vrsti napadle posamezne kantonske mestne okraje. Napadi so se zvrstili v prav kratkih presledkih. Japonski bombniki so tudi danes povzročili v Kantonu neprecenljivo škodo. Poleg tega je bilo 147 ljudi ubitih, 202 pa ranjena.
Poveljstvo kitajske protiletalske obrambe je v zadnjih dneh skušalo dognati izhodišče japonskih bombnikov, ki sedaj skoro vsak dan napadajo Kanton, kar se mu je v pretekli noči tudi posrečilo. Potniki s francoskih potniških letal so izpovedali, da so na morju, kakšnih 30 milj dalje od obale, opazili japonsko matično ladjo za letala, s katere se je prav tedaj dvignila eskadrila letal, ki se je usmerila proti Kantonu.
Republikanska ofenziva v Pirenejih
Republikanska vojska Je prodrla več km daleč preko
reke Segre
Barcelona. 10. avg. o. Na pirenejski fronti južno od Balaguera so republikanci izvršili nenadoma velik napad v prostoru pri reki Segre. Republikanske čete so prodrle več kilometrov daleč preko desnega brega reke. Zdi ee. da je bil sovražnik tu prav enako presenečen, kakor je bil z veliko ofenzivo v dolini Ebra. Republikanci so svojo ofenzivo preko reke Segre zelo^ skrb_ no pripravili. Reka Segre se izliva južno od Frage v Ebro pri kraju, kjer so republikanci poslali v boti v času ofenzive ob Ebru svoje desno krilo.
Obstreljevanje Madrida
Pariz, 10. avg. w. »Tempsu« poročajo iz Madrida, da je Francovo topništvo v noči na 9. avgusta obstreljevalo vojaške naprave sredi Madrida. Obstreljevanje se je ponavljalo v daljših časovnih presledkih. O povzročeni Škodi in doseženem vojaškem uspehu ni podrobnih podatkov.
Madrid, 10. avg. AA. Po kratki tišini so Franco vi oddelki včeraj vnovič napadli na estremadurski fronti, predvsem na Sierri Sieni proti Almadenu. Gorata tla niso ugodna za prodiranje. Republikanci se srdito upirajo in sovražnik le počasi napreduje.
Burg**, 10. avg. AA. Po najnovejàai poročilih se nadaljuje prodiranje Franoovih
čet ob Ebru, kjer so zavzele več strateško važnih točk. Na estremadurski fronti se Francova ofenziva neovirano nadaljuje proti vasi Betcabesi.
Angleški protest v Burgosu
London, 10. avg. h. Angleška vlada je po svojem diplomatskem zastopniku izročila v Burgosu protestno noto, ki se bavi z bombardiranjem parnika sLake Rugano^. Nota poudarja, da je bil ta napad na parnik na_ meren in da bo dala angleška vlada vse elicne primere v preiskavo posebni komi« siji ne glede na to pa si pridržuje zahtevo za odškodnino m sioer za vso »kodo, bi so jo angleški parniki zaradi letalskih napadov uitnpeli v zadnjih 14 dneh.
Regent v Tum ji?
Pariški listi poročajo iz angleškega vira, da je predsednik turške republike Kemal Atatürk tako resno obolel, da so v turških političnih krogih že začeli razmišljati, ali ne bi kazalo imenovati mu pomočnika s funkcijami regenta. Baje se je turška vlada pretekle dni že sestala s tem namenom na tajni seji. Ker pa se je med tem zdravstveno stanje predsednika republike nekoliko izboljšalo, je bito sklepanje o tem zaenkrat še odložena
Sudetski Nemci pri Hodži
Lord Runciman pri prezidentu dr. Benešu
Praga, 10. avgusta, h. Ministrski predsednik dr. Hodža je sprejel danes dopoldne deputacijo sudetsko-nemške stranke, s katero je dalje časa konferiral. Lord Runciman je bil v opoldanskih urah pri prezidentu dr. Benešu, ki se je danes vrnil v Prago iz Lan. Zvečer je ministrski predsednik dr. Hodža priTedil na čast lorda Runcimana in njegovih sodelavcev intimen dine. Zunanji minister dr. Krofta je sprejel danes bivšega ameriškega poslanika v Berlinu J. G. Shurmana.
London, 10. avgusta, h. (Jutranja vest). Vsi londonski listi označujejo včerajšnje razgovore lorda Runcimana za zelo pomembne. »Times« podrobno opisujejo zna-De incidente v GJaserwalde in pripominjajo, da nemški in poljski listi izrabljajo te dogodke kljub temu, da pri njih Čehi sploh niso prizadeti, da bi dokazali trpljenje sudetskih Nemcev na Češkoslovaškem.
Pariz, 10. avgusta, h. (Jutranja vest). Londonski dopisnik »Figara«, ki mu običajno pripisujejo dobre odnošaje do Foreign Officea, poroča, da poročila iž Prage ne dajejo upati, da bo lord Runciman ostal delj kot šest tednov na Češkoslovaškem. Nemška časopisna kampanja in napetost med sudetskimi Nemci in češkoslovaško vlado, ki se kaže v javnih razpravah in z razširjenjem obtežilnega gradiva in spomenic, sta ustvarila stanje nervoznosti, ki zelo otežkoča naloge posredovalca, čeprav je ta naloga omejena samo na to, da bi se pridobilo na času.
Henleinovci govore o poslabšanju položaja
praga, 10. avg. AA. (DNB). Tiskovni	I
urad sudetsko.n&mške sljrankc poroča, da	;
jP bilo včeraj posvetovanje okrožnih vo-	j
diteljev sudetsko-nemške stranke pod	:
preds edn ištvom Henleinovega namestnika narodnega poslanca Hermana Franka. Poročilo pravi, da se vidi iz obvestil, ki so jih prinesli posamezni voditelji, da se je stanje po vsej sudetskonemški pokrajini poslabšalo, posebno še po ukrepih, ki so bili podvzeti 21. maja, ter da je nemško prebivalstvo skrajno vznemirjeno. To so povzročili številni incidenti, med katerimi je tudi uboj sudetskega Nemca v občini Studenka.
Izpoved morilca
sudetskega Nemca
Praga, 10. avgusta, b. Preiskava v zadevi umora sudetskega Nemca Bayerla, ki je bil zaboden od drugega Nemca v znanem gostilniškem pretepu, je toliko napredovala, da je morilec, Nemec Robert Hoiden, priznal svoje dejanje, izvršeno iz političnega sovraštva. Robert Hoiden je po poklicu delavec in je 31 let star. Polnih 28 let je živel na Dunaju, od koder je iz političnih razlogov zbežal na Češkoslovaško. Kakor je sam priznal, je bil že enkrat obsojen zaradi telesnih poškodb, ko je živel še na Dunaju. Njegova sestra je bila leta 1934 umorjena v tedanjem puču. Gostilničar trdi, da je bil Hoiden, ko je zapustil gostilno, pijan. Sam pravi, da je izpil 11 čaš pive. Sodišče je vseh 14 socialnih demokratov obdržalo v zaporu, dokler ne bo incident v celoti pojasnjen.
Akcija poljske manjšine
Moravska Ostrava, 10. avg. AA. Odbor za sodelovanje poljskih strank nä češkoslo. vaškem je izdal poročilo, v katerem pravi, da želi podvzeti vs€ potrebne ukrepe, da bo lord Runciman pcpolnoma obveščen o položaju poljskega prebivalstva ta Češkoslovaškem.
Bof prestile? na Daljnem vzhodu
Včeraj smo na kratke prikazali stališče angle-ikih listov v novem japonsko-ruskem sporu na Daljnem Vzhodu, danes objavljamo francosko mnenje, ki je nekoliko bolj pesimistično od angleškega. Oficiazni organ francoskega zunanjega ministrstva »Temps« piše v svojem uvodniku o rus*;o-japonsiki napetosti med drugim:
Ako se bodo stvari tako razvijale kakor se dejansko razvijajo že od 31. julija dalje, smemo z gotovostjo računati s pravo rusko-japonsko vojno, ki bi nedvomno zavzela tak obseg, da bi ga prizadeti velesili ne mogli več omejiti. Medtem ko ie šlo v začetku za napade in protinapade manjših odelkov vojske, si stoje sedaj nasproti že p-membne sile, kar dokazujejo že sama pc ročila o zaposlitvi velikega števila l.-tai in tankov. Napori Rusov, da bi ■j. vojaško silo spet zavzeli višine okoli Čangkufenga in da bi Japonce vrgli onstran mejne črte. na katero naslanja Moskva svoje zahteve, so tolikšni da smemo upravičeno domnevati, da bo sovjetska vlada šele po dosegi te,ga rezultata dejansko pripravljena pogajati »e za sklenitev premirja. Bati pa. se je, da bi se tedaj Japonci
Balbo pri GSringu
Berlin, 10. avg. AA. Dopoldne je maršal Balbo položil velik lovorjev venec na spomenik v svetovni vojni padlim Nemcem. Množica ljudstva ga je prisrčno pozdravila. Zatem je maršal Balbo odšel v občinsko palačo, kjer ga je pozdravil predsednik občine. Maršal Balbo se je vpisal v spominsko knjigo Berlina, nakar se je odpeljal v vilo Karinhal, kjer mu je maršal Göring priredil kosilo.
Pariz, 10. avg. AA. Pariški tisk objavlja obširna poročila o obisku italijan maršala in guvernerja Libije Balba v Nemčiji. Vsi brez razlike poudarjajo v svojih poročilih, da je bil maršal Balbo v Nemčiji zelo prisrčno sprejet. Nekateri celo pišejo, da bi obisk maršala Balba v Nemčiji mogel biti izhodna točka za pogajanja o sporazumu med Veliko Britanijo. Francijo. Nemčijo in Italijo glede omejitve letalskega oboroževanja.
Poljska opozicija pri občinskih volitvah
Varšava, 10. avg. b. Kakor se na splošno pričakuje, bodo še to jesen na Poljskem občinske volitve. Njih pomen bo predvsem v tem, da se bo teh volitev — prvič po dolgih letih — udeležila tudi poljska opozicija, ki je na primer parlamentarne volitve leta 1935 bojkotirala. Volitve bodo pokazale zlasti moč WitoSeve kmetske stranke, katero so začeli prav v zvezi z volitvami snubiti tudi v vladnem taboru. Govori se, da pripravlja kmetska stranka na dan 15. avgusta velike demonstracije v vseh delih države, kar veča zaskrbljenost vladnih krogov.
Motorni vlaki na progi Niš—Zagreb
Beograd, 10. avg. e. V generalni direkciji državnih železnic so izdelali načrt, po katerem bi se uvedli motorni vlaki na progi Niš—Beograd—Zagreb, ki bi vozili povprečno po 110 km na uro. Na ta način bi se vožnja od Niša do Zagreba skrajšala na 6 do 6 in pol ure, dočim vozijo sedaj brzi vlaki približno 11 ur. V zvezi s tem načrtom je bilo predlagano, naj se nakupi 5 novih motornih vlakov, če bo ta predlog končno sprejet, se pričakuje, da bodo motorne kompozicije dobavljene do meseca maja prihodnjega leta. Znano je tudi, da razpravljajo o tem, da bi se uvedli motorni vlaki tudi na progi Beograd—Bled.
Protižidovske racije v Zagrebu
Zagreb, 10. avg. o. Zagrebška policija je pričela preganjati tuje Žide. Policijski organi so izvršili te dni več racij po lokalih sredi mesta in tudi v elitnih kavarnah in restavracijah. Odvedli so okrog 45 Židov na policijske stražnice, kjer so se morali legitimirati. Policijski organi so jih povpraševali predvsem po dovoljenjih za bivanje. Prijeti so bili v glavnem le židje, ki so v zadnjem času pribežatli iz Avstrije v Zagreb. Vsi, razen treh, so imeli svoje dokumente v redu. Racije se bodo nadaljevale.
ne mogli sprijazniti s porazom, ki bi bil prehud za njihov prestiž. Rusko-japonski
sipor, kakršen je sedaj v igri, krije v sebi tolikšne nevarnosti, da jih utegne le s težavo odpraviti celo gibčna orientalska diplomacija, vendar smemo upati, da bo diplomatska akcija končno le uspela.
»Prager Tagblatt« presoja nasprotno položaj bolj optimistično, das; ne podcenjuje resnosti sedanjih incidentov. »Vendar pa to še ni vojna«, poudaria list. Nobeno konzularno poročilo, nober. novinar in noben drug informacijski vir nam doslej še ne govore o kakih mobilizacijskih ukrepih. Tudt ni še govora o proglasih na narod ali •kakih drugih vojnih ukrepih. Nobeden izmed nasprotnikov ni še napravil onega poslednjega koraka, od katerega bi pot nazaj ne bila več mogoča. Res je, da Japonci ne bodo lahkega srca izpraznili od njih zasedenega ozemlja, toda Rusi bodo na drugi strani kmalu imeli kritični mesec žetve za seboj, medtem ko je Japonska zapletena v vojno s Kitajci in nikakor ni v položaju, da bi vodila še eno vojno, še celo ne z velesilo, kakršna je Rusiia.
Važna posvetovanja madžarske vlade
Budimpešta, 10. avg. w. V ministrskem predsedništvu se je dopoldne sestal veliki ministrski svet, ki bo trajal štiri dni, da določi delovni program vlade za letošnjo jesen. Na dnevnem redu je nad 50 točk, med njimi predvsem načrti vojnega ministra Ratza glede izpopolnitve madžarske vojske v okviru petletnega investicijskega načrta. Razen tega bodo razpravljali tudi o raznih socialno-političnih reformah, tako o ustanovitvi pokreta za organiziranje vseh slojev v službe prostem času, o podržavljenju posredovanja za delo, o ustanovitvi delavskih zbornic in drugih zadevah. Vsak minister ima na teh sejah, ki trajajo od ranega jutra do poznega večera Ie s kratkim opoldanskim presledkom, okoli pet ur časa, da lahko predloži /.adeve svojega resora. Zasedanje ministrskega sveta bo trajalo do sobote zvečer.
Povratek dr. Stojadinoviča v Beograd
Beograd, 10. avg. AA. Min. predsednik dr. Stojadinovič se je s soprogo vrnil z Bleda v Beograd.
Dr. Beneš častni občan južnosrbijanske občine
Skoplje, 10. avg. e. Na seji občinskega sveta bunardjijske občine v skopljanskem srezu je snoči župan Vojislav Mišic, sin slavnega našega vojvode, pokojnega živo-jina Mišiča, predlagal, naj se izvoli za častnega člana občine prezident češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš. Sklep odbora je bil utemeljen takole: Odbor bunardjijske občine v skopljanskem srezu je sklenil, da se dr. Edvard Beneš, prezident ČSR, največji sin svoje države in največji prijatelj našega naroda, največji Jugoslovan in največji borec za splošne človeške svoboščine ter enakost potom demokracije, sprejme za prvega častnega občana naše bunardjijske občine in da se mu izda poleg pismenega sklepa diploma, ki se mu bo dostavila potom zunanjega ministrstva. Sklep so podpisali predsednik občine Vojislav Mišič ter 11 odbornikov.
Iz državne službe
Beograd, 10. avg. e. Za namestnika državnega tožilca v Mariboru je imenovan Karel Košenina, sodnik sreskega sodišča v Slov. Konjicah.
Za višje pisarniške oficiale so imenovani Ivan Uršič pri sreskem sodišču v Mariboru, Franc Poijanc, Fran Rigler in Drago Grabner pri sreskem sodišču v Ljubljani.
Skladiščni zvaničnik I. kat. 3. skupine na glavnem kolodvoru v Ljubljani Leopold Kampijus je preveden v 10. pol. skupino s prvim periodičnim poviškom. Računski zvaničnik I. kat. 3. skupine Fran Gombač je imenovan 'za pomožnega blagajnika v 10. pol. skupini z drugim periodičnim poviškom na postaji Rakek.
Beležke
Pred dr. Mačkovim
odhodom v Beograd
V	torek popoldne je prispel v Zagreb srbski zemljoradniški prvak Miloš Tupa-njanin. Obiskal je politično pisarno dr. Mačka in se potem odpeljal z avtomobilom v Kupinac, kjer se je sestal z dr. Mačkom in ostal z njim v dolgem razgovoru. Pretresala sta vse podrobnosti v zvezi z dr. Mačkovim potovanjem v Beograd. Popoldne se je Tupanjanin vrnil v Zagreb, kjer je dolgo konferiral s senatorjem inž. Košutičem. Zvečer se je odpeljal v Beograd, kjer je izjavil novinarjem, da so vse priprave za obisk predsednika HSS končane. Dr. Maček se bo odpeljal v nedeljo zjutraj iz Zagreba in bo prispel v Beograd, ob 15. uri.
V	stanovanju Miše Tifunoviča je bil sestanek šefov beograjske združene opozicije, kateremu so prisostvovali poleg Da-vidoviča, Miše Trifunoviča in Joče Jova-noviča tudi člani poslovnega odbora združene opozicije. Razpravljali so o sprejemu dr. Mačka.
Po prodaji „Seljačkega doma"
Prodaja »Hrvatskega Seljačkega doma«, ki ga je kupila »Državna hipotekama banka« za 9 milijonov dinarjev od »Prve hrvatske štedionice«, je izzvala v vrstah starih radičevcev mnogo negodovanja. Oglasil se je tudi Radičev sin Vladko v svojem »Narodnem valu«, ki vprašuje vodstvo HSS, kako je moglo pristati na prodajo »Seljačkega doma«. »Nihče ni vprašal za-drugarjev, ki so podpisali deleže za zadrugo ..Seljački dom", dali so zadovoljni s prodajo doma. Gospodje zbirajo težke milijone za zidanje novih domov, na drugi strani pa prodajajo hrvatsko kmetsko in narodno svetinjo. „Hrvatski Seljački dom", ki je bil posvečen kot poslednje počivališče hrvatskega narodnega voditelja Stje-pana Radiča. Kot takega bi ga morali odgovorni činitelji za vsako ceno rešiti pred prodajo.
Poleg Vladimiria Rad'ča se je oglasil tudi Fran Petrov č, predsednik bivše zagrebške oblastne skupščine. ki vzbuja spomine, s kolikim zanosom so zbirali nekoč radičevci denar za nakup »Seliačkega doma«. O prodaji tega doma se bo še nekoč veliko razpravljalo, ko bo nastopil čas pregledovanja vseh računov.
Težke slembi Vatikana
Švicarski list »Basler Nachrichten« objavlja pod naslovom »Vatikanske skrbi« uvodnik, ki ga jc prejel iz Rima. V njem čitamo med drugim: »Dogodki zadnjih ted-. nov, ki so posebno v Vatikanu postavili pomembne probleme, vplivajo, da se letošnje počitniško razpoloženje kar ne more razviti. Hude skrbi, skrbi izredno perečega značaja mučijo papeža in njegovega kardinala državnega tajnika. Tu je treba najprej omeniti avstrijski problem. Z uvedbo nove bračne zakonodaje, ki uvaja tudi razporoko, je zgovorno dokazano, da je politika avstrijskega episkopata napačna. (Te dni so mnogi evropski listi objavili zanimive podrobnosti o sporu med papežem in dunajskim kardinalom Innitzerjem zaradi njegove spravljive politike. Op. ur.) Četudi ustvarjajo novi dogodki jasen položaj v Avstriji, vendar v Vatikanu ne pri-
imeti za posledico nevarno skizmo, razkol med samimi avstrijskimi katoličani
Druga papeževa skrb velja Nemčiji sa-<ni. »Osservatore Romano«' je te dni ponatisnil nekaj poglavij nekakšne »Bele knjige«, ki jo je o položaju katoliške cerkve v tretjem rajhu izdal nadškof Gröber. Tega cerkvenega dostojanstvenika so narodni socialisti še do nedavnega označevali kot enega izmed »najbolj pametnih nemških škofov«. Zato je njegova »Bela knjiga« vzbudila tem večjo pozornost. Navzlic odločnosti nemških škofov pa je vendar gotovo, da bo trdnost in neomajnost nemških katolikov kmalu postavljena pred hudo preizkušnjo.
Tretjo skrb povzroča končno papežu novo stališče Italije, kakor prihaja do izraza zlasti v značilnih polemikah fašističnih listov z Vatikanom in v zvezi z novo rasno ideologijo fašistične stranke.
Zaključno bi se smelo reči, da se Vatikan prav dobro zaveda resnosti položaja, da pa je trdno odločen, da se vsem proti-cerkvenim tendencam, pa naj se pojavijo kjerkoli, zoperstavi.« Listi sodi, da bo papež posvetil odslej tem večjo pozornost razvoju katoliške cerkve v Belgiji in Franciji, kjer se katoliška akcija lahko povsem svobodno razvija. Pripominjamo zaradi pregleda, da so italijanski listi v polemiki z Vatikanom zamerili papežu prav te njegove naraščajoče simpatije za Francijo.
Innitzer pripravlja
posebno konferenco
Kakor poroča Nemški poročevalski urad (DNB), se bodo kmalu po letošnji konferenci rajhovskih škofov v Fuldi sestali avstrijski Škofje pod predsedstvom kardinala Innitzerja na posebno konferenco v Salzburgs kar potrjuje že znane govorice, da so avstrijski škofje odklonili sodelovanje na skupni konferenci vseh nemških katoliških škofov, kakor so to želeli škofje na ozemlju bivšega rajha. S tem pa je spor med Vatikanom in kardinalom Innitzerjem le še poglobljen.
Blum o položaju v Španiji
Leon Blum razpravlja v svojem organu »Populaire« o razliki v postopanju republikanske in nacionalistične vlade ter ugotavlja angleško nestrpnost zaradi zavlačevanja Francovega odgovora na poslednjo angleško noto glede umika tujih prostovoljcev. Londonski načrt o umiku tujih prostovoljcev je bil podpisan v času. ko je general Franco s svojimi prijatelji računal z gotovo zmago, zato ni tedaj prav nič tvegal, ako je kazal prijazno lice angleškemu predlogu. Med tem pa se je položaj spremenil in republikanski odpor ni še strt. Zato se sedaj generalu Francu z odgovorom ne mudi, toda vedno bolj na mestu se zdi skupna angleško - francoska akcija s pritiskom na vlado v Burgosu. Anglija ima z neuveljavljenim angleško-italijanskim sporazumom v rokah najboljše sredstvo v ta namen. Dokler španski problem ni urejen v skladu z določ-
Anton Lojovic
Nova morala v šiški
Oni dan mi je gospod, s katerim sva v istem letovišču, prinesel tiskan cirkular in me prosil, naj povem, kaj mu je storiti. Ta cirkular je prejel od Električne zadruge v Šiški kot član te zadruge.
Vsebina cirkularja, v katerem je pripisano samo ime člana, je v kratkem ta, da je Električna zadruga morala adresata črtati iz zadružnega imenika, ker je njegovo članstvo pri zadrugi po členu 4. točke 8. zadružnih pravil prenehalo s tem, da je adresat pričel s 1. IV. 1938 prejemati tok od mestne elektrarne ljubljanske; zadruga torej nima več članstva.
Na vprašanje, kaj vendar določa citirani člen 4. zadružnih pravil, mi je gospod povedal, da v smislu tega člena preneha članstvo zadružnika s pričetkom prejemanja električnega toka od kake druge električne zadruge ali elektrarne. To pa zaradi tega, ker je namen zadruge preskrbovati in oddajati svojim članom električni tok in je ena izmed bistvenih obvez člana, da prejema od zadruge električni tok.
Ob enem mi je soletoviščar pojasnil, da je načelstvo električne zadruge prodalo in izročilo vse zadrugine električne naprave mestni občini ljubljanski, katera od 1. IV. 1938 tudi edina dobavlja tok zadružnikom Električne zadruge šišenske. Slednja od tega časa dalje nima ne svojih električnih naprav, niti ni v položaju, dajati ali preskrbovati električni tok svojim članom. Ima pa zadruga nad 800 .članov in je po vsebini sodeč verjetno, cirkular bil namenjen vsem.
Pripomniti je treba, da sta omenjeni cirkular podpisala pod štampiljko Električne zadruge v Šiški menda dva odbornika. od kojih je le en podpis čitljiv, katero ime pa ni znano kot ime kakega političnega človeka.
Gre torej verjetno za dva odbornika, ki sta moža iz naroda. Saj morejo v smislu pravil Električne zadruge biti njeni člani
le obrtniki ali pa hišni nosestniki v Šiški. ♦ * *
Moram reči. da me je ob tem cirkularju po teh pojasnitvah obšlo globoko čustvo sramovanja, ko sem videl, da je tak cirkular s tako pravno miselnostjo mogel podpisati tudi le en sam priprosti mož iz naroda, ko vendar hočemo in želimo širo-
ke plasti svojega naroda smatrati za duhovno in moralno zdrave in poštene. Zakaj, kaj vendar pomeni v cirkularju priobčena izjava Električne zadruge šišenske? Očividno je, da načelstvo zadruge, ki je vse električne zadrugine naprave prodalo in izročilo mestni občini ljubljanski ter s tem zadrugi sami odvzelo možnost, še nadalje v smislu namena zadruge dobavljati električni tok svojim članom, hoče članom zadruge kot krivdo naprtiti to, kar niso storili člani, marveč kar je načelstvo samo povzročilo, namreč, da člani od 1. IV. 1938 ne morejo več dobivati toka od zadruge, temveč le od njene naslednice, mestne občine ljubljanske. Načelstvo zadruge hoče torej tàko, samovoljno in zvijačno od načelstva iz-konstruirano krivdo članov vzeti za statu-taričen povod, da kratkomalo vse člane črta iz zadruge. Skoraj si ne moremo misliti, da bi se bilo take vrste razlogovanje rodilo v glavah tistih dveh mož, ki sta za električno zadrugo cirkular podpisala.
Za njima utegnejo stati ljudje, ki mislijo. da je za ostvaritev nekih partijskih interesov dovoljena tudi taka oblika, ki se krije z navidezno upravičenostjo nekega statutaričnega določila, dasi so si take navideznosti le prejasno svesti. Toda ravnanje teh nepoznanih, v temnem ozadju delujočih iniciatorjev cirkularja je sra-motnejše od dejanja obeh mož, ki sta cirkular podpisala in glede katerih smemo domnevati, da sta zasebno poštena moza in ki ne odgovarjata za to, če so jih mi-ciatorji cirkularja zapeljali v pogubno mišljenje, da sta pravo in zvijača dve identični stvari.
To je torej nova morala: največji pravičnik ie oni. ki je najbolj zvijačen in ki ne misli na drugo, kot kako bi nadmodnl
svojega soseda!	. .
Če smo skušali razumeti, odkod izvira možnost tako sramotnega pravnega ob-Ì čutka. kot ga kaže omenjeni cirkular Električne zadruge, bi se storili sokrive na takem početju, če bi ob njem molčali in če ga ne bi v primerni in nikoli ne v dovolj ostri obliki ne zavrnili in ožigosal^ Saj ne gre za interes posameznika, temveč za poskus moraličnega pohujšanja znatne skupine naše. Saj je prizadetih samih zadružnikov nad 800.
Onesnaževanje Savinje ^
in mestni svet celjski
Odločni ukrepi proti katastrofalnemu onesnaževanja Savinje — Turistični odbor mesta Celja grozi z ostavko
Celje, 10. avgusta.
Že dve leti je od tega, odkar so začela industrijska podjetja v Libojah, Zabukov« ci in šoštanju onesnaževati Savinjo. V ie^ prej kristalno čisti reki plavajo pogosto crearne količine s premogom prepojene vode. čreslovina. beljakovina, delci koz in živalske dlake. Med i>rebivalstvom Celja m okolice vlada zaradi tega silno ogorčenje. Na zahtevo turističnega odbora Celja je bila sklicana izredna seja mestnega sveta, ki jo je vodil podžupan g. Stermecki.
Referent turističnega odbora g. Roš je stvarno in s potrebnimi utemeljitvami raz* ložil potek in vzroke onesnaževanja Savinje in ugotovil, da je položaj v tem pogledu letos še slabši nego lani. Turistični odbor in mestna občina sta storila vse. da preprečita onesnaževanje Savinje, ki ogra-ža življenjske interese Celja. Referent je izmed mnogih ostrih kritik in pritožb iz vrst občinstva prečital dopisa Društva hiš* nih posestnikov za mesto Celje in celjski srez ter 27 posestnikov iz Lise, Polul in Zagrada. Nato je prečital spomenico, ki vsebuje stvarne in tehtne utemeljitve ta naslednje zahteve:
Pristojna oblastva naj zaščitijo Celje kot turistični kraj s tem, da poostrijo nadzor nad odtočnimi vodami industrijskih podjetij odnosno premogovnikov ob pritokih Savinje in postopajo z vso strogostjo zakona proti onesnaževalcem Savinje. Premogovna koma v Libojah in Zabukovci naj prepovedo mokre separacije in dovolijo izključno le pnevmatične separacije ter revidirajo dovolilo nove čistilne naprave v Wosch* naggovi usnjarni v šoštanju, če bi se ta čistilna naprava v teku letošnjega poletja kljub zadevni odločbi banske uprave >zka« zala še vedno kot nezadostna. Vodopravne zadeve, ki so v zvezi z onesnaževanjem Savinje in njenih pritokov in s tem z ohranitvijo Celja kot tujskoprometnega kraja, naj se obravnavajo z največjo pospešen ostjo. K vsem vodovpravn'm komisijam, ki so v zvezi z onesnaževanjem Savinje, .naj ee vabi mestna občina celjska, ki je po razsodbah upravnega sodišča v Celju interesentinja po določilih vodopravnega zakona za bivšo štajersko. Da zaščitimo mesto Celje kot tuj; ski kraj, ravnamo po intencijah centralne vlade, ki je izdala uredbe o pospeševanju turizma, ako kaT najodločneje protestiramo proti načinu, kako se celjske vodopravne zadeve obravnavajo. Prosimo in zahtevamo, da se zadeve, ki se nanašajo na Savinjo, regijo pred pričetkom tujskoprometne sezone ne pa šele, ko je sezona na višku, odnosno. ko se nagiba h koncu, kakor se je zgodilo z izdajo odločbe v zadevi čistilne naprave tvrdke Woschnagg d. d. v Šoštanju, ki je bila izdana, šele po skoraj šU? rimesečnem preudarjanju, odnosno čistilne naprave premogovnika v Zabukovci. ki je bila izdana šele 6. t. m., čeprav je bila zadevna vodopravna komisija že 10. junija Mestni svet ponovno apel i na na podporo vseh kompetentnih oblastev in jrth prosi za energično pomoč, sklicujoč se na dejstvo, da mesto Celje s čisto Savinjo stoji in pade.
Sreski načelnik dr. Zobec je izjavil, da zaradti bolezni ni mogel prej Izdati ukrepov v zvezi z onesnaževanjem Savinje, da pa je to storil pred nekaj dnevi. Ko je predla, gel naj navzoča zastopnika zabukovškega premogovnika podata svoje mnenje, s>ta proti temu odločno nastopila m. s. dr. Skos berne in dr. Voršič iz načelnih razlogov, ker je po poslovniku mestnega sveta nedo-
bami londonskega načrta o umiku tujih prostovoljcev, se tudi republikanci ne morejo odpovedati zunanji pomoči. Dokler i pa je položaj tak, seveda ni izgledov za i bližnjo likvidacijo španskega vprašanja.
pustno, da bi se udeleževale razprav mest, nega sveta osebe, ki ne pripadajo mestne« mu svetu.
M. s. Fazarinc je predlagal naj se po-o t las ti turistični odbor, da po potrebi kon_ gira tekst spomenice. Predlog je bil spre« jet z večino slasov. Spomenico bodo poslali pri-stojnim ministrstvom in drugim oblastem ter raznim interesentom.
V petek 12. t. m. bo posetila bana in pod-bana posebna deputacija ter mu izročila spomenico s prošnjo za takojšnje ukrepe. V deputaciji bodo župan, predsednik turi. stičnega odbora, referent turističnega od, bora. magistratni direktor, predsedniki občin Žalec. Petrovče in Laško ter zastopniki Tujskoprometne zveze v Mariboru, Zdru« ženja trgovcev za mesto Celje. Društva hišnih posestnikov za mesto Celje ]n celjski «rez ter Olepševalnega m tujskoprometnega društva v Celju.
M. s. Fazarinc je v splošno začudenje predlagal, naj se preloži odhod deputaci j e na poznejši čas, a je potem svoj predlog umaknil.
Ob zaključku je vzel mestni svet še na« slednjo izjavo turističnega odbora na znanje: Turistični odbor mesta Celja^ ugotavlja, da njemu odnosno mestni občini ceij« ski po dveh letih smotrnega in vztrajnega dela ni uspelo preprečiti onesnaževanja Pake in Savinje. Turistični odbor se zaveda svoje odgovornosti pred javnostjo. Ako bi tudi na seji mestnega sveta 9. t. m. sprejeti zadevni sklepi ne imeli takojšnjega popolnega učinka, todo izvajali člani tu« rističnega odbora primerne konsekvence in dali mestnemu svetu možnost, da sklepa o drugih, boljših potih, ki naj vodijo k^ dosegi smotra. V tem primeru dajejo člani turističnega odbora svoja mesta v tem odboru mestnemu svetu odnosno ko r [»reci s jam in društvom, ki so jih vanj delegirala, na razpolago.
Mestni svet je na izredni seji razpravljal o važnem problemu, ki ga motri vse prebivalstvo z enotnega stališča. Zato se prebivalstvo tembolj čudi. da ni tudi mestni svet pokazal te enodušnosti. Razprava o tem vprašanju, ki je za Celje življenjskega po* mena, bi bila smela trajati kvečjemu pol ure, a se je prav po nepotrebnem raztegnila na poldrugo uro. To je na večino članov mestnega sveta očividno vplivalo nepri« jetno, ker poznajo enodušno sodbo javnosti glede katastrofalnega in nedopustnega onesnaževanja Savinje. .
Prepovedane tiskovine
Zagreb, 10. avg. e. Državni tožilec je prepovedal razširjanje in prodajo knjige »Ekonomska podloga hrvatskog pitanja«, ki jo je sestavil Bičanič in izda! dr. Vladko Maček. Prepovedana je bila tudi 8. številka zagrebškega mesečnika »Privredni list« od 1. avgusta. Notranje ministrstvo je prepovedalo rajširjanje lista »La voce degli Italiani«, ki izhaja v Parizu.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo. Prevladuje oblačno vreme v vsej državi. Dež v Podu-navju. V primorjni in v južnih krajih po veiiki večini jasno. V zadnjih 24 urah je deževalo skoro po vsej državi. Temperatura je padla v severnih, narasla pa v južnih krajih države. Najnižja temperatura Plevlje in Mrzle Vodice 12, najvišja Split 32 stopinj.
Zemunska vremenska napoved. Pretežno oblačno v vsej državi. Po nekaterih krajih morda nevihte.
Zagrebška: Vreme bo Oblačno in dežev« no, temperature relativno nizke.
Dunajska: Pretežno oblačno, ponekod tudi deževno. Temperature bistveno nespremenjene.
Naši kraji in ljudje
Mednarodni kongres zgodovine medicine
bo prvič zbran v naši državi, kjer je mnogo dragocenega gradiva za zgodovinarje medicine
Kakor znano bo XI. mednarodni kongres za zgodovino medicine zasedal v naši državi. Trajal bo od 1. do 14. septembra in pokrovitelj kongresa bo Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Kongres pripravljajo trije odbcri: dva v Zagrebu in eden v Beogradu. Predsednik centralnega odbora v Zagrebu je znani zdravnik dr. Lujo Thaller. Ob otvoritvi kongresa bo izšla njegova knjiga »Od čarodeja in vraža rja do modernega zdravnika«, ki lx> prva naša kompletna zgodovina medicine, častna predsednika kongresa sta predsednik Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu dr. Albert Baza-la in predsednik Srbske kraljevske akademije znanosti v Beogradu dr. Aleksander Belič.
Po otvoritvi kongresa v Zagrebu bo predaval predsednik mednarodnega združenja za zgodovino medicine slavni kirurg prof. dr. Viktor Gomoiu o zgodovini kirurgije. Na zagrebškem zasedanju kongresa bodo tudi zanimiva predavanja o prirodoslovju v ljudski medicini. Glavni referent bo dr. Castiglioni iz Padove, prijavljenih pa je še 24 govornikov. Med nadaljevanjem kongresa v Beogradu bo predsednik beograjskega kongresnega odbora dr. Risto Jeremič prečital svojo razpravo »Zgodovina zdravstvene kulture v
Jugoslaviji«, o zanimivi temi »Medicina v narodni poeziji« pa bodo govorih kon-gresisti b Poljske, Turčije, Italije, Ru-munije, Egipta in Jugoslavije. Na dnevnem redu beograjskega kongresa je tudi zgodovina malarije v Jugoslaviji. Glavni referent bo dr. Ste van Ivanič iz Beograda, o zgodovini malarije v turški dobi na področju Jugoslavije pa bo govoril dr. Süheyl iz Carigrada. Iz Beograda bodo kongresisti napravili izlete v Južno Srbijo in Besno, da spoznajo zdravstveno kulturo naših muslimanov ter si ogledajo razne zgodovinske spomenike.
Kongres bo 14 septembra zaključen v Dubrovniku, ki ima važno vlogo v zgodovini medicine. Na otoku Mrkanu je bila zgrajena prva karantena na vs.m svetu, v frančiškanskem samostanu pa je najstarejša lekarna v Evropi. V Dubrovniku se je tudi rodil eden izmed največjih zdravnikov 17. stoletja Jurij Bagli vi, ki se je tudi pozneje, ko je deloval v Italiji, s ponosom prišteval med Dubrovča-ne. O tem slavnem Dubrovčanu bo govoril dr. Henry Sigeris iz Amerike, ki je eden izmed največjih zgodovinarjev medicine na vse,m svetu. Tako bo dala naša država mednarodnemu kongresu za zgodovino medicine mnogo dragocenih pobud in prispevkov.
V nedeljo v Ziri k sokolski proslavi
Kakor je bilo že objavljeno, bo proslavil v nedeljo 14. t. m. žirovski Sokol 301etnico otvoritve svojega doma, najstarejšega v Jugoslaviji, in bo s to proslavo združeno razvitje naraščajskega prapora, ves praznik žirovskega Sokola pa bo posvečen 20-Istnici Jugoslavije. Proslava bo od pol 14.
še pred kosilom. Udeleženci pa prispejo na proslavo pravočasno tudi z opoldanskim vlakom, ker bo prava slavnost — razvitje prapora — šele ob 15., potem pa sprevod ln javni nastop.
Dobro bi bilo, če bi udeleženci iz Ljubljane in drugih krajev svojo udeležbo spo-
dalje ob vsakem vremenu in so vabljeni vsi bratje in sestre tjer vsi prijatelji sokolstva.
Udeleženci se lahko odpeljejo iz Ljubljane z jutrnjim vlakom do škofje Loke in od tam z avtobusom naprej. V žiri prispejo okrog pol 10. Kdor si želi osvežen ja v naši prijetni Sori, si bo lahko to privoščil
ročili do sobote popoldne, da bi mogel brat Poljanšek poslati zadostno število avtobusov v škofjo Loko k vlakom, če bodo udeleženci v večjem številu hoteli ostati v 2i-reh dalje časa, se bodo lahko z avtobusi vozili k zadnjemu izletniškemu vlaku v škofjo Loko. Vožnja je polovična.
Jubilej zlatomašnika Fr. Avsca v Lescah
čitateljem »Jutra« smo obljubili, da tomo poročali 0 praznovanju 501etnice mašništva gospoda leškega župnika. Naj tedaj izpolnimo obljubo, v soboto 6. t. m. zvečer z mraku se je med zvonjenjem zbiralo ljudstvo pred cerkvijo, cerkev pa je bila razsvetljena in odprta, ženski svet je hitel k oltarju in vedeli smo, da hite v tihi cerkvi k Bogu molitve za sivolasega jubilanta. Kmalu so prišli radovljiški pevci Sokoli, ki so zapeli pred župniščem pesmi Pozdrav« in O mraku«, cerkveni pevski zbor, pojačen s Sokoli, pa je zapel »Triglav«. Vmes so pokali topiči, kar je dalo prisrčnemu večeru slovesen poudarek. Po pesmih je v imenu sokolskih pevcev čestital jubilantu njih vodja Kobentar. Jubilant se je ginjen zahvalil za počastitev in podal vsakemu pevcu roko, poudarjajoč, da je taka počastitev zanj prevsč. Na Lesce je padla noč in zazibala v ■spanje prebivalstvo, prevzeto od
velikega praznika. V nedeljo sta bili dve maši in obakrat je bila cerkev do kraja napolnjena. Jubilant je pridigoval spet tako toplo in blago, kakor vedno brez poudarka, da praznuje 501etnico, a na koncu pridige je prosil vernike, naj mu pomagajo zahvaliti se Begu za sprejete dobrote. Ni bilo druge asistenoe, kakor štirje dečki-ministranti, ni bilo levitov, vse, kakor p0 navadi. Ali s kora je donel lo vse polnejše in slovesnejše, kakor drugikrat, peli so cerkveni pevci, pomnoženi s sokolskimi iz Radovljice. Sploh je narodna in napredna Radovljica praznovala z Lescami vred. V soboto in v nedeljo so prihiteli v Lesce, da prisostvujejo proslavi in počaste narodnega duhovnika. Po drugi maši So občinski možje z županom Olipom na čelu izročili jubilantu krasno diplomo v priznanje častnega občanstva. škoda, da mojstersko delo s tako točno simboliko in tako zadetim mo-
tivom, kakor jih zna za take prilike ustvarjati samo naš M. Gaspari, ni bilo prej kje razstavljeno, da bi ga mogli občudovati tudi drugi. Danilo Bučar je prinesel župniku spominsko sliko, ki sq jo darovali »vojemu ožjemu rojaku (Dolenjci. Farani so mu podarili zlato uro in krasen križec, ki ga je nekdo svoječasno prinesel iz Jeruzalema. Da brez rož ni šlo, si lahko mislite. Cerkev je bila prepletena z venci in gospa Legatova je v narodni noši izročila župniku šopek. Da farani ni^o pozabili ta dan cerkve, priča novi prt na oltarju, ki ga je v spomin na proslavo izdelala gospa Legatova. čestitali so jubilantu tudi zastopniki Jadranske straže, Kulturnega društva in mnogi drugi. Lepa, intimna proslava brez pretiranja nam bo ostala v vednem spominu, gospodu jubilantu pa želimo še mnogo srečnih let med nami!
š—r.
Sto let Maribora in Ljutomera
Imena namreč, ne obeh krajev, ki so jima Slovenci nekdaj pravili Marprok, odnosno Lotmerk in to pod vplivom njunih nemških imen. Leto 1838. je bile tisto, v katerem se uveljavlja ime Maribor v širšem krogu in ko se prvič označuje prle-ška metropola tak0 kakor dandanes. Prekrstil je oba kraja slovenski Ilirec in pr-leški rojak Stanko Vraz. Pod vplivom vse-slovanskih idej ilirizma je tudi v krajevnih imenih, ki jih je na naši zemlji bilo zapustilo tuje gospostvo, iskal slovanskega jedra. Kakor piše prof. dr. Fran Ile-šič v časopisu za zgodovino in narodopisje, letnik 1922., je Vraz že leta 1836. rabil v nekem pismu ime Marbor, pozneje Maribor. Leta 1838. pa pišejo že njegovi prijatelji tako, med njimi njegov rojak Trstenjak. V poznejših letih se sicer še opazuje omahovanje med starim in novim imenom. »Novice« ga prevzemajo l.1852. in rabijo izključno od 1. 1862. €a-Ije. Leta 1861. pa ga je še utrdil Lovro Toman na neki slavnosti v Mariboru in s svojo pesmijo »Marbor«, ki bi naj bila neka poetična razlaga tega imena.
O imenu Ljutomera je dognano, da ga je rabil Stanko Vraz prvič leta 1838. v nekem pismu prijatelju Muršcu. Anton Krempel ga je prevzel leta 1845. Leta 1858., torej pred 80 leti, pa se je uveljavilo novo ime docela v slovenskem javnem življenju razen v narečju.
Ob sedanjih slavnostnih dneh v slovenskem in jugoslovenskem Mariboru ter ob lOOletnici prvega slovenskega tabora v Ljutomeru je vredno, da se spomnimo, kako je dobil eden kakor drugi kraj svoje današnje ime. Oba primera pričata, kako more iniciativa posameznika, vplivnega v.duhu dobe. premagati staro, stoletno navado. — Bt.
Nesreča 3 nemških dijakov na Savi
Krško. 10. avgusta
Zaradi zelo redkih padavin je Sava pri Krškem dosegla najnižje vodostanje. Sicer zelo široka struga, se je zožila tako, da na mnogih mestih štrli iz nje skalovje, ki ni opasno samo za plovbo s splavi, marveč tudi za čolne, če jih upravljajo nevešči •ljudje, ki jim krajevne prilike niso poznane.
Včeraj dopoldne je okrog pol 11. mimo Krškega plaval mal čolnič s tremi mladimi ljudmi. Ljudje, ki so opazili, da je trojica zaveslala izpod krškega mosta dalje proti bolnici, so zaslutili nesrečo, kajti baš pod občinsko bolnišnico je sedaj valovje največje, najnevarnejše pa je skalovje, ob katerem bi se pri tem vodostanju razbil skoro vsak čoln. Točno ob tri četrt na 11.-to uro so bili redki pasanti priče razburljivega prizora. Trojica jc s čolnom zadela ob skalo tako, da je čoln v podolžni smeri navpik preobrnilo, vse tri pa vrglo v deročo Savo. Enemu, navidez dobremu plavaču, se je posrečilo, da je s plavanjem dosegel desni breg, ostala dva sta pa bila tolikanj duhaprisotna. da sta se oprijela skale sredi Save in tam vztrajala, dokler ju niso rešili. Prav slučajno so se v bližini nahajali pekovski pomočnik g. Kremser — Kastelic Stanislav, pekovski vajenec Podjed Tone in g. Bogolin rz Krškega. Ko so opažih nesrečo, so tvegali vse. da reši-
jo oba preostala ponesrečenca s sžkale sredi Save in pri tem še nekaj njihove opreme. Z naporom se jim je to v dobri četrt uri posrečilo. Čoln je obtičal v vodi med skalovjem, kjer je ostal tudi en fotoaparat e 10 filmi, čevlji, skodelice, čutare itd.
Po srečni rešitvi in prestanem strahu se je ugotovilo, da so ponesrečeni trije nemški dijaki iz Linza in to 17-letni Prummer Kari. realni gimnazijec, ter realčana 17-letni Karl Schmithüber in 16-letni Kurt Jako-bin, ki so preko Celovca in Dravograda dospeli preko Savinjske doline v Celje z namenom. da prvi potuje do morja, ostala dva pa v Albanijo. Da bi si skrajšali pot in obogateli na doživljajih, so si v Celju kupili primitiven čolnič za 150 dinarjev in se junaško spustili po Savinji proti Zidanem mostu. Že pri tretjem lesenem mostu pod Celjem pa so doživeli prvo nesrečo. Močan vodni tok je čoln pritisnil ob lesene pilote, ga napolnil z vodo in jim odnesel nekaj prtljage. Čoln so rešili, sebe osušili in potem nadaljevali pot po Savi toliko časa. dokler jih nesreča pri Krškem ni izučila, da lahkomiselno igranje z deročo Savo ni nobeno junaštvo. K sreči so iz vode rešili vsaj mokre potne liste. Začasno čakajo v Krškem, da dobe od doma sredstva za potovanje, ki ga bodo pa opravili seveda z železnico.
Proslava 30 letnice Narodne strok, zveze
Narodna strokovnal^-eza proslavi 3. in 4. septembra letos v Ljubljani 30-letnico svojega obstoja. Spored proslave bo naslednji:
V	soboto 3. septembra bo ob 15. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani slavnostni delegatski zbor delegatov podružnic in društev, včlanjenih v NSZ. Isti dan ob 20. bo v dvorani Delavske zbornice akademija in družabni večer s pestrim in izbranim sporedom. Prireditev se bo vršila pri pogrnjenih mizah. Prireditev bo brez vstopni-ne.
V	nedeljo 4. septembra bo ob 10. dopoldne v dvorani Delavske zbornice mani-festacijsko zborovanje nacionalnega delavstva. na katerem bosta govorila Rudolf Ju-van in dr. Jože Bohinjec. Na tem manife-stacijsikem zborovanju bodo govorili tudi gostje in zastopniki sorodnih organizacij. Po zborovanju se poklonijo udeleženci spominu Velikega Osvoboditelja kralja Petra I. in položijo na njegov spomenik venec. Ob 13. bo skupno kosilo. V ponedeljek 5. septembra pa bo NSZ organizirala izlete po Gorenjskem.
Za to proslavo vlada veliko zanimanje ter se je bo nacionalno delavstvo, organizirano v NSZ, udeležilo v velikem številu. Udeležbo so tudi že priglasili zastopniki bratske Češkoslovaške delavske zveze iz Prage. Pričakujemo, da bo nacionalna javnost s simpatijami pozdravila naše narodno delavstvo in se udeležila njegovih prireditev.
Dobrodelne znamke v korist železničarskega zdravilišča v Demir-kapiji — Opis novih znamk smo objavili v nedeljo 1 t m. na 18. strani
V noči pod morjem
Pod Velebitom na počitnicah
Mirno ieži morje pred nami v svoji si n ji -ni. Oblaki beže preko neba in mečejo sence po otokih. Voda jih zrcali, od njih dobiva temno, sivkasto barvo.
Sonce se poplavlja od nas. Tam nad Kr-kom začne rdeče žareti njegova krogla. V morju se odseva rdečkast trak, prekinjen To rahlih valovih. Oblaki spreminjajo svojo barvo, kakor pada sonre nižje in nižje. Čudovite so njihove oblike. Zdaj si predstavljaš v njih odprta, ogenj bruhajoča zmajeva usta, zdaj pasočo se ovčico ali ogromnega ptiča, letečega v silnih višavah.
Svetloba se preliva v vseh barvah in počasi ugašuje. kafkor se skriva sonce pod obzorje. Nazadnje kažejo le še najvišji oo-lački njen rdečkasti soj. Hitro pada mrak nad nas. Prihaja zopet ena mnogih noči na morju..
Ribiči se pripravljajo na lov. Tiho pluje eoln mimo nas. da se tam daleč nekje ustavi in prižge svetiljko. Najprej zabrli slaba luč, da se potem razlije preko valov vid je. rnajoča bela svetloba. Na več krajih se užgo luči. ki razsvetljujejo celo obalo in mečejo I>ošastne sence nanjo. Tam v daljavi blizu Baške se tudi že svetijo ribiške barke.
Toda tudi pod mor jem me zavlada popolna tema. Tudi tam se užigajo luči, a ne človeške. Množica drobnih živalic plava po morju, ki se svetijo kakor kresnice. Zdaj tu, zdaj tam se užge isikrica crviča (Nocti-luca miliaris). In če vznemiri veslo vodo, ee pokaže za njim stotine iskric, tvorec pravo svetlo sled.
Kaiko tajinstveno mora biti ponoči pod
morjem. Izkusiti moramo tudi to, da spoznamo podmorski svet Ob vsakem času. Saj še nešteto drugih živalic, bivajočih po skalah in v pesku na dnu, daje svetlobo, kdo ve čemu.
Ko bi ne bilo teh mraifh noči. hi biffi morda zrvečer večkrat pod vodo. Tako pa najdemo le redko priliko, da je morje dovolj toplo in da nas tudi ozračje more ogreti, ko pridemo na suho.
Vprav danes je čas za to. Kdo bo prvi srečnik, ki naj gleda tisočero luči novega sveta? Kakor je navada pri nas, se izžrebamo z metanjem denarja. Janez in Brago žrebata med sabo. Usoda je pravična. Drago gre prvi, kajti on bo le še kratek čas tu in ne bo več k mahi take prilike za nočni obisk pri Neptunu.
»Pridemo li danes do potapljanja?« se vprašujem, ko Janez še v zadnjem trenutku urejuje čeilado, popravlja luč, zavija vijake. Kakor vedno je tudi danes treba zadnji trenutek pripravfljati stvari.
Splav nas že čaika. Pripravljen je še od dnevnega pohoda.
Na jugu se zbirajo teimri oWafcf m odda. lj-eni bliski jäh razsvetljujejo. Vzbujajo se raihli dvomi, dali naj gremo v tako nezanesljivem vremenu ven.
Zaradi Draga moramo. Vesla odrivajo vodo, vzbujajoč i&krenje nootilne. Aeetilenka nam sveti, da vidimo obalo. Vendar smo zašli predaleč stran. Na bregu nam daje Duši znake z (lučjo. Kakor da 'bi bil stal na čeri svetilnik, ki svari pomorce pred nevidno nevarnostjo. Naš brod se kreče in pristaja.
Hlodi butnejo v obalo. Drago le že napravljen. Le kako mu j« pri srcu. ko se odhaja hladit v mračne vode?
Punupa začne svojo pesem. Vrv ©e. odvija. Mehurčki izhajajo iz čelade, spremljani z miri adami podmorskih luči.
če ribice, alge skalovja in pesek dna, nas navdaja z nenavadnimi občutki. Kako bi gledal to mimoidoči, ki ne ve, kaj se tu dogaja. Govoriti bi okoli o pomorski pošasti, ki hodi z enim samim ble^tečim se očesom
.>....:•••..... ■■■ff,"/?'"-

Drago je dosegel dno fa m spretai po*
vrtu, razsvetljenem z nenavadnimi kresnicami. Od zgoraj je videti le temno morje, doklea- se ne prižge kič v čeladi Srotftoba oblije podmorski svet Pogled na tač, fci 90 giblje m razsvetljuje pod nami osmo
pod morjem Vi nas AH fendi -drfKjwet, wäga^o morske iskrice.
Metaxrji se začno v množina drsati «a površja. Znak je ta da se potapljač dviga. Pri fiem pròde v nižji pritisk ln v fietedi k buta na dao.
bežeč i «tituinii
Napravile red v naffli podjetjih
Prejeli smo: Pritožbe zaradi favoriziranja tujcev se čimdalje bolj množe, a kljub temu se ne ganejo ne oblasti, ne strokovne organizacije, da bi pričele z radikalno akcijo, čistiti potujčena naša podjetja m obrate. Nasprotno! Tujci se počutijo vedno bolj varni in so naravnost izzivalni, ker računajo z našo malomarnostjo v tem vprašanju. Naj bo naveden slednji primer: V Ljubljani obstoja zastopstvo za razne strojne naprave. To zastopstvo vodita dva tujca: en bivši monter, drugi bivši šofer. Izdajeta se pa pri posetih v naših obratih v svrho prodaje blaga zastopanih tujih tvrdk prvi kot inženjer, drugi pa kot »Oberingenieur«. In naši ljudje jima gladko nasedajo. Za ta posel ni potrebno nobenih posebnih sposobnosti ter bi lahko vodil to tehnično pisarno naš človek. Zato naj inženjerska zbornica, kateri smo javili ta primer z navedbo imena tvrdke, takoj napravi potrebne korake, da se napravi red in namesti našega človeka.
Tudi tvrdko samo smo opozorili na nevzdržne razmere in, če ne bo v najkrajšem času ugodila našim zahtevam, bomo o njej in njenih zastopnikih povedal' še kaj več.
2ene morejo po večkratni nosečnosti z dnevno rabo pol kozarca naravne Franz-Josef ove grenčice. užite na teše želodec, doseči lahko izpraznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca. — Franz-Josefova voda je davno pre-skušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
____Ogl ree 3 hr
Nova vlomilska družba je odšla na robijo
Ljubljana. 10. avgusta
Še preden je mogla napraviti večjo škodo, je bila danes spravljena na varno nevarna tričlanska vlomilska družba, ena tistih, ki v zadnjem času spravlja v nevarnost tuje imetje. Pred počitniškim malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. Orožen, so se zagovarjali 25-letni soboslikar Mate Radoševič. ki je pristojen v Sinj. 30-letni delavec Urban Drolc iz Srednje vasi pri Radovljici in 28-lefni Franc žužek iz Mirne peči.
Vsi trije obtoženci se ponašajo že s kaj pestro kriminalno preteklostjo in spadajo v vrsto tiste mladine, ki je zašla na kriminalna pota ne da bi se bila kdaj spoznala s poštenim delom. Prav ko bi bila morala prijeti za pošteno delo je z vso svojo slabo vzgojno podlago obtičala na stranpoti, na katero so jo še bolj potisnila nastepiv-ša leta krize, ko še za poštenjaka ni bilo prostora pri skromni zaslužkarski skledi. Cesta je postala njih bivališče, potepanje, beračenje, tatvine in podobno njih delo. Edina stalna bivališča pa kaznilnice, kjer so na videz redno živeli, v resnici pa zbirali novo znanje za svoje kriminalno delo. Ko so prisäi na svobodo, pa so se jih vsi otepali kot neljubih gostov. Radoševič in Drolc sta bila šele pred meseci izgnana iz Ljubljane za dobo 3 let. toda takoj po izgonu sta napravila ovinek in se spet pojavila v mestu, kjer sta v žužkovi družbi še istega meseca v začetku maja poskusila vlomiti v gostilno Tomaža Kosija v Zg. Šiški. Ta vlom se jim sicer ni posrečil, ker jih je gospodar pravočasno opazil in prepodil, zato pa je imel Mate Radoševič več sreče, ko je na lastno pest odnesel Vladi-mirju Roškarju v Florjanski ulici površnik m rokavice, žužku pa je očitala obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Pompe, da je v družbi z znanima Jakobom Juhartom in Martinom Majeričem v Vrheh posetil Ferda Lasnika, kateremu so iz skrinje ukradli 100 din, pa Jurija Makraca, kjer so odnesli nekaj jajc in gotovine.
Vsi trije so sicer priznavali očitana jim dejanja, skušali pa so si svoj položaj nekoliko omiliti z raznimi izgovori. Tako se je na primer Radoševič zagovarjal, da je kupil Roškarjevo suknjo od nekega Bosanca, žužek pa je trdil, da je v vlomilski družbi igral le vlogo paznika. To izvijanje pa jim ni pomagalo. Sodišče ni dalo vere njihovim zagovorom in je obsodilo Rado-ševiča na 1 leto in 4 mesece, Drolca na 1 leto. 3 mescce in 10 dni. žužka pa na 1 leto m 7 mesecev robije. Vse tri tudi na 3 letno izgubo častnih državljanskih pravic. Po prestani kazni bodo oddali Žužka in Ra-doševiča v prisilno delavnico, ker je zaradi njunega nepoboljšljivega nagnjenja h kaznivim dejanjem podana nevarnost za javno varnost. Vsi trije pa bodo potem ponovno izgnani za dobo 3 let iz področja ljubljanskega policijskega okoliša.
čelado in obtežitev in pred nami stoji zopet vsakdanji človek. Mraiz ga pretresa in pohiti v šotor, da se ogreje.
Na vrsti je Janez. Mudi se mu. da bi videl te krasote, ki so že Draea tako navdušile. Ne ustraši ga prihajajoče neurje.
V daljavi šumi dež. Ali ste že kdaj stali ob mirnem morju im gledali, kako prihaja pJoha? Katkor da bi se nekje daleč dvignil mogočen val, ki brzi proti oibali. Začuije se šum, podoben tučanju slapa, ki pada v globine. BKžje in bližje prihaja Jn ne veš, kaj to pomeni, dokler ne padejo prve težke kaplje nate.
Ribiči v daljavi si kličejo. Nevihta jih preganja. Luči se bližajo k obali, da bi se skrile v varni zaklon.
Pravkar sem oblekel Janeza v potapljača. šum dežja me preplaši. Duši je na obali.
>Jax grem domov, naj Duši pumpa, če hoče. Dež bo!«
»Bojiš se par kapljic,« zabua kakor is podzemlja iz čelade.
Duši gre rad na barico. Na$ se muči en, meni ni do tega. Toda ko skočim na breg. odrinem spJav od sebe
xSfeoci v vodo za njim.« vpije Duši.
Janez se jfaò. nad mano, grmeč nekaj izpod čelade.
>Janez, prhrt vesla, veslasj seiak
On ne more. potapljaška oprava ga dela negSümega. DaiŠi akoa na èer, kS strti v maria, vzame veslo, ki je ostalo na suhem, ter tw? s**®s. R»reci se ina. Jas sedim na «Mi m efedMn. Ni mi prijetna, da sem tx> zakz&sL Ihda taa» je tasba * takem vre-
fios —
n pod fMv^uoiu po rmtreh
Domače vesti
* Znameniti ameriški znanstvenik proučuje naše kmečke rodbinske zadruge. V
Splitu se mudi vseučiliški profesor Mose-ly iz New Yorka, ki proučuje kmečke rodbinske zadruge. Obhodil je že vasi na otoku Braču, in ko bo uredil zbrano gradivo, bo iz Splita odpotoval v Bosno. Prof. Mo-sely se je že pred nekaj leti dalje časa mudil v naših krajih in v neki ameriški reviji je napisal obširno studijo o Ljudevitu Gaju. Ameriški znanstvenik pozna dobro našo narodno zgodovina
Za oirofca:
j)ekatete s paradižniki Dober tek!
*	Udeležba balkanskega zdravniškega tedna v Turčiji. Ker se namerava udeležiti balkanskega zdravniškega tedna v Turčiji veliko število naših zdravnikov in ker pre« ostaja le malo časa še do odhoda na to prireditev, je jugoslovanska sekcija Unije balkanskih zdravnikov izdala tole obvestilo: Balkanskega zdravniškega tedna se more udeležiti vsak zdravnik, ki je jugoslovenski državljan. S seboj sme vzeti tudi svojo ženo. Potni stroški in stroški za bivanje v Turčiji bodo znašali za osebo 4.000 din. Vsi udeležene! bodo potovali z osebnim potnim listom. Odšli bodo 4. septembra skupno iz Beograda.
Avstrijska Kajak zveza j© priporočala za solnòenje le TS03AMBA Pil. Drogeri-ja Gregorio drzoz. Ljubljana, Prešernova al. 5.
*	Obisk madžarskih zdravnikov. Varaž-
dinske Toplice in Slatino Radence obišče te dni 60 madžarskih zdravnikov in novinarjev, ki bodo posetili tudi Varaždin. Ekskurzijo je organiziral dr. Geza Balaš, primarij pečujske bolnišnice, ki je že večkrat vodil madžarske izletnike po naših krajih in je bil zaradi tega odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje.
*	Varaždinski teden. Poročali smo že, da nameravajo gospodarske in turistične organizacije z varaždinsko občinsko upravo organizirati revije svojega gospodarskega in kulturnega napredka po vzoru mariborskega tedna. Pri tej akciji sodeluje podjetje Tivar, ki prireja zdaj za poizkus veliko razstavo svojih izdelkov. Podjetje Tivar se je obvezalo tudi gmotno prispevati k prireditvam varaždinskega tedna. Prvi varaždinski teden nameravajo prirediti prihodnjo pomlad.
DANIELLE DARRIEUX !
PLES V OPERI!
KINO MATICA 21-24
16., 19.15 in 21.15 uri!
I
*	Švicarji gradijo velik hotel v Plitvicah.
Predstavniki nekega velikega podjetja iz Züricha se mudijo v Plitvicah, kjer nameravajo kupiti zemljišče za zgradbo velikega modernega hotela. Zastopniki švicarskega podjetja zatrjujejo, da bo ta hotel eden izmed najmodernejših v Evropi.
*	Izostanek nekaterih izletniških vlakov v nedeljo dne 14. t. m. V nedeljo 14. t m. bodo izostali naslednji izletniški, odnosno potniški vlaki: 1. Na progi Ljubljana glav. kol. — Jesenice izostane izletniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 5.08. 2. Na prosi Ljubljana gl. kol. — Karlovac izostane izletniški vlak. ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 5.22. Istotako izostanejo priključni vlaki proti Kočevju, ki odhaja« jo iz Grosuplja ob 6.10. proti St. Janžu na Dol., ki odhaja iz Trebnjega ob 7.15 in proti Straži — Toplicam, ki odhaja iz Novega mesta ob 7.50. Zato pa vozi ta dan potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 7.48 do Karlovca. kot ob delavnikih in bo imel zvezo proti Kočevju, Št. Janžu na Dol., in Straži Toplicam. B. Na progi Novo mesto — Ljubljana gl. kol. izostane potniški vlak. ki odhaja iz Novega mesta ob 18.20 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 20.38. 5. Na progi Celje — Dravograd-Me« za izostaneta izletniška vlaka z odhodom iz Celja ob 4.37 in prihodom v Dravograd-Meža ob 7.10 ter s povratkom iz Dravogra-dasMeže ob 19.12 in prihodom v Celje ob 21.47. i-*l**lfM
* Orožnova koča špod Črno prstjo stoji na kralju, odkoder je krasen pogled nU vse Triglavsko pogorje. Dostop do Orožnove koče je iz Bohinjske Bistrice ter traja dve in pol ure. Pot vodi skozi senčnate gozdos ve ter je nekoliko strmejša v zadnjem delu tik pred kočo. Postojanka ima na razpolago sote in skupna ležišča. Pičlo uro hoda od koče traja vzpon na vrh Črne prsti, kjer zagledal morje. Vrh Črne prsti je mehko postlana travnata ravan s pestro planinsko floro. Sestop je primeren mimo Malnarjeve koče zopet nazaj v Bohinjsko Bistrico ali pa iz Mainar j e Ve koče po grebenih na Ras titovec do Krekove koče ter sestop v Želez« nikih ali Češnjico, od koder vozi avtobus do žel. postaje Škof ja Loka. V nedeljo dne 14. t. m. se bo opravila sv. maša na pro? ©fem pred Orožnovo kočo na Črni prsti. Planinci posetite to lepo točko v Bohinju.
* Brežičan po 23 letih v domovini. V Maribor je pripotoval včeraj 471etni mizar Ivan Fleišer iz Brežic. 23 let je živel v Rusiji, od kar je bil julija meseca leta 1915. ujet na ruski fronti. V Rusiji je otvoril mizarsko delavnico in sicer v Krasnojarsku, kjer se je tudi poročil. Fleišer pa si je želel nazaj v domovino, kar se mu je po številnih prestanih ovirah tudi posrečilo. V« ruski meji so mu odvzeli ves denar, 15 si' ga je prihranil v teku let, tako da je prišel v Maribor brez sredstev. Z večernim vlakom so ga z ženo in otrokom odpremili v Brežice, kamor je pristojen, ♦♦»♦«.«♦♦»♦♦♦«♦«♦♦♦♦♦»»»»»♦♦♦»»♦♦♦♦♦»»»t»
OBIŠČITE
VII. MARIBORSKI TEDEN
od 6. do 15. avgusta 1938.
POLOVIČNA VOŽNJA NA ŽELEZNICAH od 4. do 17. avgusta.
JUBILEJNA KULTURNA RAZSTAVA ob priliki proslave 20-letnice Jugoslavije v Mariboru.
VELIKA GOSPODARSKA
EN KULTURNA REVIJA
Industrija — Tekstil — Trgovina — Obrt
—	Kmetijska razstava — Razstava cest — Tujskoprometna razstava — Fotoamaterska razstava — Filatelistična razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — ženska ročna dela — Razstava narodnih noš iz vseh krajev države — Razstava »Nanos« —-čebelarska razstava — Razstava malih živali — Koncertne in gledališke prireditve
—	Športne prireditve — Veselični park na
razstavišču itd. MARIBORSKI OTOK — NAJLEPŠE KOPALIŠČE V JUGOSLAVIJI — ZELENO — ROMANTIČNO POHORJE — VINORODNE SLOVENSKE GORICE — GOSTOLJUBNI, LEPI MARIBOR
Vas vabijo!
*	»Junak iz Like« potuje v Perzijp. V
Sremski Mitrovici nastopa popularni »junak iz Like«, Marijan Matijevič, ki je star že 61 let, a še vedno zvija in lomi debele železne palice. Atlet pravi, da ga v naši državi še ni nihče prekosil in da je zdaj namenjen v Perzijo. Njegove produkcije so v Mitrovici prav dobro obiskane.
*	Državna hipotekama banka, glavna iit lijala v Ljubljani bo oddala na javni pismeni licitaciji v torek 16. t. m. ob 11. dopoldne v svojih prostorih različna dela za popravo poslopij v Ljubljani, in sicer za instalacijo centralne kurjave, poprave streh in delne poprave poslopij, vštevši prenovitve fasade. Podrobnosti razpisa so razvid« ne na razglasni deski v likvidaturi glavne filijale v Ljubljani.
*	Velika vročina je po vsej državi, kakor pravijo poročila. V6Ì bi se radi razhLa« d ili. Mi vam priporočamo odličen Wermu th Branca s koščkom lodu, kar vas bo ohladilo in okrepčiio.
*	Najdba pečatnega prstana iz turške dobe. Na Vranskem polju, kjer so izkopali že mnoge ostanke iz turške dobe, so zdaj našli pečatni prstan, ki ima vrezan meč ter polmesec z zvezdo. Take pečatne prstane so nosili samo visoki dostojanstveniki nekdanjega turškega cesarstva. Vrana je bila v 16. stoletju sedež turškega na-mestništva in v tej dobi je igral važno vlogo poturčeni domačin Jusuf Mačkovič. V Vrani je imel svoj sedež tudi slavni Halil-beg, ki je vodil ogorčene borbe z Benečani. Leta 1688 se je njegova vojska z Benečani borila na Vranskem polju in Halil-beg je bil ujet. Zmagovalci so ga odpeljali v Benetke in tam je v ujetništvu iz-hiral, ali pa so ga ubili. Mnogo verjetnosti ima domneva, da je bil najdeni pečatni prstan last Halil-bega.
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
♦	K ljubeljskim dirkam vozijo Potnikovi avtobusi. Prijave do sobote, 13. L in. do 16. ure.
♦	Operni predstavi, ki bi morali biti 14. in 15. t m. v Rogaški Slatini, odpadeta zaradi prireditev mariborskega tedna-
Iz Ljubljane
u— Nj. Vel. kraljica je nakupovala ▼ Ljubljani. Včeraj smo na kratko poročali o nenadnem prihodu Nj. Vel. kraljice Marije z Bleda v Ljubljano. Obiskala je vrsto najuglednejših trgovin, da nakupi nekaj daril za svoje kraljevske sinove in potrebščin za dom. Najdelj se je zadrževala v Agnolovi trgovini s steklom in porcelanom na Tvr-ševi oesli, kjer se je najprej ustavil njen avtomobil. V trgovini se je prav tedaj mudilo večje število nakupovalcev in slu ta j je nanesel. da je bila med njimi tudi soproga predsednika kraljevske vlade ga. Stojadi« novičeva. Kraljica, ki se sama živo zanima za gospodinjstvo, si je z vidno pozornostjo ogledala bogato zalogo tvrdke in izbrala nekaj jedilne opreme iz finega porcelana. Posebej 6e je zanimala še za posodo iz ognja« vamga stekla in porcelana, ki^ si v najno; vejšem času osvajata svet. Z živo pozornostjo si je ogledala prostore in se laskavo izrazila o smotrni ureditvi ìd izpopolnitvi, ki jo je trgovina doživela v teh dveh letih, odkar je prišla zadnjič vanjo nakupovat. Ko je odhajala — v prodajalni se je zamudila skoraj tri četrt ure — ji je ga. šefinja poklonila šopek rdečih rož, ki se ga je kraljica vidno razveselila in se toplo zahvalila zanj. Na cesti je kraljico sprejela množica občinstva, ki se je bila zbrala v špalirju obakraj ceste, s prisrčnimi ovacijami. Od Agnole se je kraljica odpeljala dalje skozi mesto in obiskala še Mayerjevo trgovino, Krisperjevo tvrdko in drogerijo Gregorič, nato pa se je vrnila proti Bledu.
u— V počaščenje spomina g. Ilije Pre-doviča je daroval njegov nečak g. Juro Predovič, veletrgovec in industrijalec v Zagrebu in Beogradu, namesto venca 2.000 din za ljubljanske mestne reveže. Mestno poglavarstvo izreka velikodušnemu daroval« cu natoplejšo zahvalo.
I za vlaganje sočivja znamke ■C fi Jbj »Vlacet«, priznano dober, v to svrho posebej prepariran, da se v njem vloženo s o č i v j e neomejeno trajno drži. — Prodaja samo Drogerija KANC, židovska ul. in Nebotičnik; Maribor, Gosposka 33.
u— Himen. V nedeljo se je poročil diplomirani pravnik g. Devečerski Djordje z gospodično Slavico Kalokira iz dobro znane istrske družine Kalokirove. Čestitamo!!
u— Kolonija Podmladka Jadranske straže iz Bakra, ki je letovala v Trboveljskem domu, se vrne v Ljubljano 11. t. m. ob 18. in ne, kakor je bilo prvotno določeno, ob 22. uri.	._
Obiščite
kopališče Ilirije !
Stalno topla in kristalnočista voda! Sodoben
komfort! Višek higijene! POZOR! Uvedli smo znižane opoldanske vstopnice, ki veljajo od 12—15 ure. Podrobnosti pri blagajni!
u— Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana bo zborovalo v ponedeljek 5, septembra ob 18. v razpravni dvorani justične palače, soba štev. 28. Na dnevnem redu bodo volitve.
u— Filatelistična razstava, ki si jo je dozdaj ogledalo lepo število ljubiteljev znamk je danes zadnji dan odprta v Trgovski akademiji. Opozarjamo na priložnostni žig.
u— Sv. Petra cesio so začeli širiti. T es
kom dobrih 40 let nismo videli na Sv. Petra cesti, razen pred par leti Adamičeve, nobene nove zgradbe. Sedaj gradi tvrdka Goričar na mestu kjer je poprej stala stara hiša, novo trinadstropno trgovsko in stanovanjsko hišo. Na velike ovire pa je naletela ta gradnja pri podiranju stare hiše, ker sosedova hiša ni imela lastnega požarnega zidu. Tako mora sodišče zaradi motenj po« sesti večkrat delo ustaviti, kar pa napredek gradnje zelo ovira. Potreben bi bil v takem primeru odlok, ki bi ščitil tudi tistega, ki gradi, in se ne bi smatralo podiranje lastnega ziidiu za motenje posesti. Podobni primeri bodo vzeli pogum m a rs i katerem u, ki ima namen umakniti hišo v regulacijsko črto. Kajti pri starih stavbah v strnjenem sistemu je nemogoče podirati, da se popolnoma nič motilo sosednje posesti. Pri reguliranju mestnih cest in ulic bo še mno« go sličnih ovir. Bilo bi potrebno, da e»e gradbeni zakon izpopolni ter preprečijo nepotrebne pravde.
Prends la route — izlet v življenje! Danes ob 19.15 in 21.15 url veseloigra polna
mladostnega humorja, vedre ]£ O ]) £ R N I ROMEO
KINO UNION, tel« 22-21
zabave, čarobne muzike petja.
m
n— Posestniki župnije v Mostah naj se
zaradi cerkvene doklade nemudoma zglase v pisarni Društva hišnih posestnikov, Sa«
lendrova 6.
u— Mestni občini ljubljanski je bila naslovljena notica, ki smo jo objavili 22. ju« Ii ja in ki je grajala razmere v Gramozni jami ter zahtevala odstranitev neke barake ter najnemirnejših stanovalcev. Z magistrata smo dobili poročilo, da je mestni gospodarski oddelek zadevo že popolnoma urediL Na njegovo zahtevo se je že izselila v notici imenovana družina in tudi družina, ki se je z njo prepirala.
u— Dolenjsko progo cestne železnic« bodo, kakor sodimo iz navoženih tračnic ob tej progi, vendar le začeli prenavljati. Šent-jakobčani, prebivalci ob Karlovški in Dolenjski cesti, pa tudi Dolenjci sploh, se se« daj najbolj zanimajo za to, če bodo ob enem. ko bodo prenavljali cestno železnico, popravili in regulirali tudi cesto samo, ki je res v tako žalostnem stanju, kakor nò-Lena druga cesta v Ljubljani. Karlovška, oziroma Dolenjska cesta, je ena najbolj prometnih cest in bi zaslužila prednost pred mnogimi drugimi cestami in ulicami, ki so bile regulirane in tlakovane, toda to nujno komunalno delo se odlaga od leta do leta,, zaka j ni mogoče razumeti Tudi Je mnogo zanimanja, če bo proga cestne železnice podaljšana do dolenjskega kolodvora. kar bi bilo nujno potrebno. Potniki, ki izstopajo na Dolenjskem kolodvoru, mora« jo peš do mitnice, in mnogo jih je. ki vedno zamude voz zaradi otrok in prtljage, ki jo nosijo s seboj. Postrežčkov pa dolenjski kolodvor ne premore in bi bilo tudi v tem pogledu potrebno kaj ukreniti, da bi biia vsaj dva post re šoka na razpolago na dolenjskem kolodvoru izstopajočim potnikom. Prepričani smo, da te bo temeljito popravilo ceste izvedlo obenem s prenavljanjem proge, zakaj če se bo samo progo prenovilo, potem v bližnem času na popravilo ceste ne bo več mogoče mislih saj bi biiO to združeno z neprimerno večjimi stroški.
u— Karambol v Prešernovi ulici. Včeraj malo pred poldnem je prišlo v Prešernovi ulici do razburljive prometne nezgode Z Marijinega trga je privozil na kolesu trgovski pomočnik Herman Pečarič z Masa« rvkove ceste, prav tedaj pa je mimo prihitel tramVaj. Pečarič je tako nesrečno trčil vanj, da je zletel s kolesa in dobil nerodne poškodbe po obeh rokah.
„OGENJ",
DRUŠTVO ZA UPEPELJEVANJE MRLIČEV V MARIBORU,
oskrbuje upepeljevanje proti mesečni članarini Din 15.— ln 1-kratnemu starostnemu prispevku.
V slučaju smrti člana zadošča prijava, vse ostalo oskrbi društvo.
Zahtevajte pravila in priložite znamke na:
„OGENJ" — MARIBOR,
KOROŠCEVA UL. 8, TEL. 28-05
Iz Celja
e— Poštena najditeljica. v torek smo poročali, da je v ponedeljek izginila Juriju Kovačiču, delavcu v šamotni tovarni v Štorah, s kolesa ,ki ga je bil pustil pred neko trgovino v Prešernovi ulici, aktovka, v kateri je bilo 900 din gotovine in več pisem, last šamotne tovarne. Ko je «tarinarka ga. Kolenčeva v Gosposki ulici čitala v »Jutru« to notico, se je spomnila, da je bil nekdo prejšnji dan v njenem lokalu pozabil staro aktovko, ki jo je shranila, ne da bi jo bila odprla. Ga. Kolenčeva je pogledala sedaj vsebino aktovke in je našla v njej 900 din in pisma. Takoj ji je bilo jasno, da je bil Kovačič pozabil aktovko v njeni starinarnici. Aktovko je izročila policiji.
e— Nesreča pri požaru. V noči od ponedeljka na torek se je vnela hiša 58-let-ne posestnice Julijane Povalejeve v Bukovju pri Slivnici in pogorela do taL
e— žrtev neprevidnosti. Te dni je našel 26-letni dninar Avgust Novak iz Stopni-ka pri Vranskem v kamnolomu dinamit-no patrono. Ravnal je z njo tako neprevidno, da je eksplodirala in mu razmesa-rila desno roko.
I
»ZAKON PRERIJE«
DANES PREMIERA odličnega cowbojskega filma
v katerem je odlično podana snov nepisanih zakonov, žarke ljubezni in hrabrih ljudi. (KEN MAYNARD). KINO SLOGA, 27-30 Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri.

skalah na cesto. Od zadaj ml še kličejo: »Pospravi vse, kar je zunaj!«
Oh. razvajeni mestni otrok, kako težko e hoditi bos po robatem cestnem šodru. R:id bi bil čim preti doma.
Bliski prihajajo vedno bliže. Najprej so bili nedoločeni, razpotegnjeni po vsem obzorju. spremljani z zamolklim grmenjem. Osvetljevali so za dolgo dobo pot in kadar so se užgali, so se prikazali v daljavi temni obrisi Rata, Prviča in Krka in voda se je pošastno zasvetila. Sedaj so že razločnejši in gromi močnejši.
Tabor stoji osamljen, nepripravljen na neurje. Drago je že v šotoru, da se ogreje po nočnem podmorskem sprehodu.
»Drago, imaš luč?«
»Ne, pri onih je ostala!«
Kako naj pospravljam brez svetlobe. Le zdaj, zdaj mi posveti blisk, toliko da si zapomnim stvari na mizi, da jih potem laže ot5pam. Vse, kar je papirja, mora na varno. Na klopi leže Janezovi Sodnikovi Logaritmi. Vzamem jih, rešil sem mu premoženje, kajti knjižico je izpopolnil z neštetimi formulami — dolgotrajnim delom. Jeli še kaj na mizi? Ko bi imel luč... Zopet nekaj otipi jem. Hočem vzeti, pa butnem v neko posodo. Steklo zažvenkeče po tleh. Pa vendar ni steklenica z najlepšim plenom današnjega dne, kristalno prozornimi plaščar-ji (elevelina), ki sede kakor grozd sočnih jagod na vejicah drevesaste korale.
»Drago, pomagaj, dež je tu!«
Kar se da v temi, sikusava še spraviti na varno. Bučanje z morja je že tu, nenadno
za ve j e močan veter in ploha udari v šotore. Kapljice bobnijo po platnu in silijo skozi vrata v šotor. Z naglico jih zapenjam.
Kaj je s potapljačem? Ali je bil pred vetrom na varnem? Toda, saj je sam silil v takem nezanesljivem vremenu ven. Naj se pokori! Vendar, ali ne potrebujeta na splavu pomoči? Težko je njima, če je eden še pod morjem. Kaj vse se iahko zgodi, preden se znebi čelade.
»Ali ne bi šla pomagat?«
»Najbrže bo treba!«
»Daj mi copate. — Kje so? Pred šotorom? Kako naj po dežju tja?«
Drago je že pripravljen.
»Pred vrata tvojega šotora sem jih dal.«
Oblečeni si dežni plašč in obujem copate. Dež bije z nezmanjšano silo na duri. Hitro odpnem dva gumba in prerinem 6e ven, predajajoč še v m i list in nemilost nevihti.
A4i sta ona dva že na varnem? Pač! Duši je prišel eem.
»Hitro pomagat vleči splav na suho!«
»Kje ste?«
»Na oni strani plaže.«
Po temi sfcačeva preko kamenja k splavu, diržeč se za roke. Duši je v kopalni obleki, ves premočen; toda tudi sikozi moj dežni plašč čutim obilno mokroto. Bliski nam razsvetljujejo pot, da si Jo zapomniva za nekaj korakov naprej. Hitro pretečeva ta del. Potem pa zopet tipljeva za vsakim korakom.
Ob spiavo naju nestrpno čakajo. Razburjenje je veliko. Treba je zvleči splav na suho, da ga nam ne odneso valovi. Janez
ga zadaj vadiguje, trije spredajj vlečemo. »Ho-ruk!«
Mišice se napno, telesa se sprožijo in pomaknemo se po debelem kamenju proda kakor po krogličnih ležiščih za ped naprej.
Bliski švigajo, grmenje je vse jačje. Zdaj nekje pri Raibu, zdaj blizu Senja se izvije iz oblakov žareča kača in z ogromno brzino plane v morja Nebo in zemlja se zatrese-ta, grmenje in treski nas gluše. Nemirno morije odseva luč bliskov. V valovih se pa iskre še vedno noktiluke ne meneč se za to, kar se dogaja nad njimi.
Zopet trešči prav Mizo. Da le ne bi zadela strela nas, premočene z morsko vodo in dežjem, dvigajoče se iznad ravnega obrežja, postavljene kot nalašč za strelovode.
Splav ne gre dalje. Janez gteda, kje se je kaj zataknilo.
>Vleči in ne obotavljaj se, saj ne moreš videti brez luči!«
Obrežje se preotrmo dviga. Naša sila je premajhna, čeprav damo v obupu vse. kar moren» is sebe. Splav se ne premakne več. Treba ga bo privezali
Z vrvjo se plazim proti ceeti, po kamnu hoditi si skoro ne upam. V tem padem v jairek, izkopan v pesku. Poberem se in v svitu bliska zagledam pred sarbo veliko skalo. Vrv jo doeeže. Duši jo napne, da lahko napravim vozel. Splav je zavarovan. Vse je srečno končana
Sedaj še pot do šotorov. V etri roki ne-sem »morsko okno«, z drago tipÜem predse.
Spotikam se preko skal in le ob svitu bliska lahko pohitim. Čudež, da 6e okno ne razbije. Janez nosi čelado, varujoč jo ko punčico svojega očesa. Pri tem kar pozabi na acetilenko, ki jo je držal v drugi roki. Ustavim ee pri njem. ko sveti z baterijo čelade in išče naokoli. A cetile nka nam ie sedaj potrebna, saj rabimo luč, da pospravimo še vse, kar je ostalo.
Končno se zarinem zopet v šotor. Takoj vržem premočeno obleko s sebe ter se zavije m v odejo. Janez je premažen m si tudi žeii biti čimprej na toplem. Se me vpraša, če sem vse pospravil.
»Ali si orodjarnico pokril?«
?<Ne. nisem vedel, da je odprta.«
»Pa sem ti naročal, ko si šel domov.«
»Morda si kaj govoril v čelado, toda jaz ne vem za to.«
»Ne prepirajta se.« se vmeša Drago in ima prav, kajti 6 prepirom se orodje ne bo posušilo.
Acetilenka razsvetljuje šotor skozi njegove platnene stene. Sence se gibljejo sem ter tja. Zadnje stvari so pospravljene. Zopet se zamajejo sence in luč ugasne. Le še bliski oddaljujoče se nevihte razsvetljujejo šotore. Dež počasi poj en ju je. Veter ne nosi več s tako silo dežja, kaplje udarjajo bolj enakomerno na streho.
Le misli se še ne morejo umiriti. Dež in strele se mešajo z morjem, noiktiiuke udarjajo v šotor namestu kapelj, potapljač v grozni opravi šeta naokoli Nazadnje 6e •wse to zgubi v temi in globok sen zajame tabor, i
Podanoree 1
Iz Maribora
a — Odliksvanje. Ravnatelj tvornice za dušik v Rušah in zaslužni javni delavec ter propagator za jugoslovansko češkoslovaško zbližanje g. Anton Krejči, ki je tudi podpredsednik jugoslovanske trgovske zbornice, je bil odlikovan z redom Belega orla III. stopnje.
a — 601etnico rojstva obhaja te dni znani ter ugledni mariborski odvetnik dr. Karol Skapin. Slavljenec je še mladostno prožen, agilen kulturen delavec in vnet športnik. Ob lepem jubileju iskrene čestitke!
a— Abrahamovo. Danes se je srečal z Abrahomom priljubljeni plačilni natakar pri »Orlu« g. Lovrenc Verčnik. Slavljenec, ki je kakor vsak slovenski človek moral skozi trpljenje in bridkosti, je 19 let bil v službi restavracije na ljubljanskem glavnem kolodvori' v.ko da je znan po vsej Sloveniji. Je m., ne, tihe narave. Njegova ljubezniva prijaznost, postrežljivost in strokovna izvežbanost predstavljajo nujno potrebne odlike stanu, ki mu pripada. Želimo mu obilo zdravja in zadovoljstva, ki naj ga spremlja v bodoča desetletja.
a — Iz državnega tožilstva. Za namestnika državnega tožilstva v Mariboru je bil imenovan sodnik sreskega sodišča v Slo-venjskih Konjicah Karol Košenina.
a— Drevi bo v dvorani Grajskega kina najpomembnejša kulturna prireditev letošnjega Mariborskega tedna na glasbenem področju, nastop opernih solistov praškega Konservator i ja. Zaradii velikega zanimanja, svetujemo vsem, ki jih vabi umetnost in kliče dolžnost na ta koncert, da si preskrbe vstopnice že vnaprej pri blagajni kina.
Vpisovanje v enoletni trg. tečaj »Hermes«.
Temeljito strokovno trgovsko izobrazbo si pridobite na »Hermesu«, enoletnem trg. tečaju v Mariboru. Prijavite se čimpreje ravnateljstvu »Hermesa«, Maribor, Zrinj-skega trg 1. — Zahtevajte prospekte! — Vpisovanje dnevno.
a— Jubilej darovalca krvi. V notici pod tem naslovom je tiskarski muhec temeljito premešal imena in vrste. Notica se mora pravilno glasiti: Znani darovalec krvi Jakob Lovrec iz Sv. Lovrenca v Slov. goricah je, kakor znano, obhajal te dni svojevrsten petdeseti jubilej daritve svoje krvi za zdravje bližnjika. Ob tej priliki je daroval zanj, ki je bil le enkrat deležen nagrade 25 din, g. Ladislav Vybiralik iz Maribora 50 din.
a— Davčne zadeve. Tukajšnja davčna uprava razglaša: Dne 15. t. m. poteče skrajni rok za plačilo v III. četrtletju v plačilo dospele zemlj arine, zgradarine, pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksuz, rentnine, družbenega davka in vojnice s pripadki. Davčni zavezanci se pozivajo, da poravnajo svoje davčne obveznosti do tega dne, sicer se bo po preteku tega roka uvedlo izvršilno postopanje odnosno prisilna izterjava ter se bodo računali eksekucijski stroški in zamudne obresti. Davčni zavezanci, ki bodo potrebovali ob vpisu svojih otrok v srednje ali visoko šolo potrdilo o višini neposrednega davka, zaradi odmere šolnine za prihodnje šolsko leto, se pozivajo, da si iste čim prej nabavijo, da jim zaradi prevelikega navala ne bo treba predolgo čakati. Davčno potrdilo je kolkovati z 20 din, prepis z 10 din, vlogo za izstavitev potrdila z 10 din.
a— Likvidacijsko zborovanje. Kakor doznamo, je sklicala Rožetova Glavna pri-vredna zadruga, o kateri aferi so nedavno obširno poročali vsi časopisi, za 17. t. m. izredni občni zbor, ki ga bo vodil zadru-gin komisar sreski podnačelnik za Maribor levi breg Boris Modrijan, in ki bo sklepal o likvidaciji ter volitvi likvidatorjev, katerih naloga bo čimprejšnja izvedba likvidacije omenjene zadruge.
a— Zaradi strele izgubila dar govora. V Bohovi je udarila strela skozi okno Vernikove domačije. Gospodinja je sedela pri oknu in šivala, ko je strela udarila skozi okno ter jo oplazila. Obležala je nezavestna ter izgubila dar govora. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico. Zdravniki upajo, da ji bodo dar govora vrnili. — Strela je udarila tudi v domačijo posestnika Franca Sterna v Morju na Dravskem polju in povzročila škode nad 40.000 din.
a— Koder se je pojavil. V Slovenskih goricah se je nenadno razširila predsnoč-njim vest, da se je tam pojavil znani Pin-taričev pajdaš Josip Koder. Opazil ga je in spoznal industrij ec g. Mikolič, ko se je Koder klatil v bližini njegovega obrata. Mikolič je takoj z avtomobilom pohitel na orožniško postajo, a Koder se je medtem zatekel v bližnji gozd. Začel se je lov za drznim in nevarnim razbojnikom, vendar se je Kodru posrečilo, da je v temi gozda izginil. Orožniške patrulje krožijo po okolici, da izslede nevarnega strokovnjaka.
a— Prometne nesreče brez konca in kraja. Ivan Markež s Pobrežja se je peljal s svojim motornim kolesom s prikolico proti Hočam. V prikolici sta bila njegova žena in sin. Ko je privozil v Hoče, je na križišču cest zadel v obcestni kamen in železno ograjo s tako silo, da se je motorno kolo prevrnilo in razbilo. Nesreča se je pripetila, ker se je Markež hotel izogniti nekemu avtomobilu. Šoferja avtomobila ne zadene pri tem nobena krivda, ampak je vzrok nezgode v nesrečnem naključju. Markež je zadobil pri tem težke poškodbe na glavi in telesu, dočim se ni ženi in otroku nič hudega pripetilo.
a— Dobra žetev. Orožniki so že dolgo časa zasledovali 261etnega Antona Gornika, ki je bil osumljen, da je izvršil v zadnjem času ob meji več vlomov. To-stran meje je kradel obleke, perilo in druge slične predmete, ki jih je odnašal preko meje, kjer jih je potem vnovčil. Gornik je okradel tudi številne uboge delavce in druge reveže. Sedaj pa se je orožnikom posrečilo, da so nevarnega možaka pri Sv. Juriju od Pesnici aretirali.
a— Vlomilci v Dravski dolini. Pri Sv. Ožbaltu v Dravski dolini so se pojavili doslej še neizsledem vlomilci, ki so se splazili v stanovanje Srečka Hernaha. Pretaknili so vse stanovanje ter odnesli iz omare 2000 din gotovine, razen tega pa še zlatnino m druge predmete, v skupni «rednosti 9000 din.

»JUTRO« St. 185.
-Retiteli, li. VUL Ì95».:
Cio§podar§tTo
Usada že dvakrat nzakon]ene železnice Kočevje—sušaška proga
Kočevje, 10. avgusta.
Te dni je »Jutro« poročalo, da je oddelek za gradnjo železnic pri prometnem ministrstvu razpisal licitacijo za gradnjo prvega odseka železnice Črnomelj—Vr-bovsko. Tako je končno po dolgih 16 letih, odkar je bila z zakonom o Blairovem posojilu zajamčena gradnja železniške zveze Slovenije z morjem, prišlo do prvega konkretnega ukrepa, ki naj vodi vsaj do delne realizacije načrta. Seveda stvar ni izpadla täko, kakor bi bilo v interesu kočevskega in ribniškega kota in gotovo tudi v interesu vse Slovenije.
Od vsega početka je imela pri gradnji zveze Slovenije z morjem absolutno prvenstvo zveza med Kočevjem in sušaško progo. Ta zveza je bila tudi vzakonjena v zakonu o Blairovem posojilu od 23. julija 1922 skupaj s progo St. Janž—Sevnica. Ponovno sta dobili obe zvezi pravno
Vrbovsko. V tem pogledu naj omenimo zlasti konferenco uradnih predstavnikov in gospodarstvenikov iz vse države, ki je v decembru 1926 razpravljala o bodočem železniškem omrežju v naši državi. Ta konferenca je sprejela resolucijo, da se imata najprej graditi progi Kočevje - Vrbovsko in Sevnica - Št. Janž, za tem pa šele progi Straža - Kočevje in zveza Črnomlja s sušaško progo. Tudi interesenti ob južni železnici, ki naj veže Črnomelj s sušaško progo, niso nikdar zahtevali za svojo progo prvenstva. To stališče glede vrstnega reda gradnje je docela razumljivo, kajti iz gospodarskih in prometnih ozirov je zveza Kočevje s sušaško progo najvažnejša. Ta proga bi šele omogočila eksploatacijo najbogatejših gozdnih kompleksov Slovenije, obenem pa bi tudi pritegnila nase največ prometa iz ostale Slovenije.
Pričujoča slika nam kaže traso nove železnice, ki gre od Črnomlja preko Draga tuša in Vinice do Kolpe, ki jo premosti, nakar vodi preko Fadrča in po dolgem tunelu do Vrbovskega, kjer se priključi na že obstoječo železnico proti Sušaku. Na sliki je označena Itudi trasa uzakonjene železniške zveze Kočevje s ssušaško progo, ki gre preko Starega trga in se združi s traso Črnomelj — Vrbovsko pri Ja-drču. — Zveza od Črnomlja do Vrbovskega je dolga 48 km, zveza* od
METLIkA®
Kočevja do Vrbovskega pa bo znašala nekaj manj nego 59 km.
osnovo z uredbo o gradnji novih železnic od 24. maja 1927. Tako je ostalo od leta 1936., ko je v uredbi o trasiranju in gradnji novih železniških prog in o načinu njih financiranja ta dvakrat vzakonjena proga iz nepojasnjenih razlogov izpadla, namesto nje pa je prišla v načrt proga Črnomelj—Vrbovsko, ki dotlej še ni bila v nobenem gradbenem načrtu. Kakšni razlogi so bili tu merodajni, nam ni znano. Verjetno pa je, da je bil merodajen zgolj razlog nižjih gradbenih stroškov, četudi tej progi Črnomelj—Vrbovsko ni mogoče prepisati enake važnosti za zvezo Slovenije z morjem, kakor progi Kočevje —Vrbovsko. Interesenti iz kočevskega in ribniškega kota niso protestirali proti gradnji Črnomelj—Vrbovsko zgolj iz razloga, da ne bi nastal spor, ki bi morda še bolj zavlekel vprašanje realizacije celotnega načrta, saj ni izključeno, da bi tak spor imel edino to posledico, da se ne bi gradila niti proga Črnomelj—Vrbovsko.
Sedaj pa, ko je že razpisana licitacija za gradnjo prvega odseka proge Črnomelj —Vrbovsko, odpadejo ti oziri. Zato dvigamo danes svoj glas in znova postavljamo zahtevo, da se takoj vnese že dvakrat vzakonjena zveza Kočevja s sušaško progo v gradbeni načrt in da se čim prej prične tudi z gradnjo te železniške zveze.
Kakor smo že zgoraj poudarili ni bilo nikdar sporno prvenstvo proge Kočevje -
Zveza od Kočevja do sušaške proge bi pomenila, da se skrajša železniška oddaljenost Ljubljane od Sušaka od sedanjih 330 na 224 km, torej za 106 km ah skoro za eno tretjino dosedanje oddaljenosti. Z gradnjo proge Črnomelj - Vrbovsko pa se železniška oddaljenost od Ljubljane do Sušaka skrajša le za 56 km t. j. od sedanjih 330 na 274 km. Blago iz kočevskega in ribniškega kota (predvsem les), pa bomo morali naj dalj e prevažati 55 km daleč proti severu do Grosuplja, nakar bodo transporti šele prišli na progo, ki vodi do Sušaka.
Zveza Črnomlja s sušaško progo pomeni bistveno olajšavo le za področje bivše Štajerske, kajti železniška oddaljenost od Maribora preko Sevnice, Št. Janža, Trebnjega, Črnomlja in Vrbovskega do Sušaka se bo skrajšala na 319 km, medtem ko znaša sedaj oddaljenost preko Zagreba 400 km.
Razlogi, ki smo jih navedli, so dovolj tehtni, da lahko z upravičenostjo zahtevamo čimprejšnjo realizacijo že dvakrat uzakonjenje železniške zveze Kočevje s sušaško progo, in to ne samo zaradi lokalnih interesov in velikih možnosti gospodarskega razvoja, ki bi jih ustvarila ta železnica v območju, Kočevja in Ribnice, temveč predvsem v interesu najkrajše železniške zveze vse bivše ljubljanske oblasti z morjem.
Sodišče je zavrnilo vpis likvidacije Električne zadruge v šiški
Le zadružniki sami morejo sklepati o likvidaciji in o razdelitvi premoženja zadruge
Obširno smo že poročali o aferi zaradi Električne zadruge v šiški ter o obeh zadnjih občnih zborih, na katerih je načelnik zadruge g. šalehar onemogočil vsako glasovanje o pogodbi z mestno občino, zlasti pa o predlogu za sklicanje izrednega občnega zbora, ki naj izvoli novo načelstvo. Občni zbor. ki bi se moral vršiti v nedeljo 17. junija in bi moral sklepati o usodi zadruge, pa je bil odpovedan očitno zaradi tega, ker se je načelstvo zadruge zavedalo, da ne bo dobilo večine in da bo občni zbor sklenil nezaupnico. Na veliko presenečenje pa so zadružniki prejeli 19. julija dopis Električne zadruge, ki pravi, da je zadružnikom prenehalo članstvo, ker prejemajo tok od mestne elektrarne ljubljanske, da so črtani iz zadružnega imenika ter zadruga zaradi tega nima več članstva, premoženje zadruge pa se bo razdelilo v smislu določb spome pogodbe z mestno občino.
Proti temu ukrepu načelstva, ki pomeni grobo in nespretno izigravanje pravil, so se zadružniki seveda takoj uprli. Veliko število članov zadruge je sporočilo obema podpisnikoma dopisa gg. šaleharju in Bab-niku. da črtanje iz imenika članstva ne priznavajo. Na tem mestu smo že obširno utemeljili, da je tak način likvidacije docela nemogoč, saj so zadružniki s 1. aprilom pričeli prejemati tok od mestne elektrarne po večini proti svoji volji in zgolj zaradi tega, ker je načelstvo izročilo omrežje zadruge mestni elektrarni v smislu sporne pogodbe z mestno občino, ki jo zadružniki ne priznavajo, črtanje iz imenika članstva v smislu točke 8. čl. 4. pralni pa pride le v poštev, če član zadruge preneha jemati tok od zadruge, bodisi da prestopi h kaki konkurenčni zadrugi ali da ga jemlje od kakega konkurenčnega podjetja, kar bi nasprotovalo interesom zadruge. V našem primeru pa so bili člani Električne zadruge prisiljeni, da so s 1. aprilom pričeli jemati tok od mestne elektrarne. Tudi smo opozorili, da se more zadruga razdružiti le: po sklepu občnega zbora. ali zaradi otvoritve konkurza, ali pa zaradi ukaza upravne oblasti. Ker pa v našem primeru ne gre niti za eno niti za drugo, zato zadruga brez občnega zbora ne more likvidirati. Navedli smo tudi določbe čl. 43 pravil, po katerih sme samo občni zbor sklepati o razdelitvi in uporabi premoženja. Opozorili smo tudi člane načelstva. da se ne morejo na tak način izogniti sklicanju občnega zbora in obsodbi zadružnikov, zlasti pa, da ne morejo izvršiti
likvidacije in razdelitve premoženja, če smatrajo, da zadruga sploh nima več članstva, ker potem tudi člani načelstva niso več člani zadruge.
Medtem je načelstvo Električne zadruge v šiški stavilo sodišču v Ljubljani predlog, da se vpiše v zadružni register likvidacija zadruge in da se imenujejo člani načelstva za likvidatorje. S sklepom od 5. avgusta pa je okrožno trgovsko sodišče v Ljubljani zavrnilo ta predlog in je ta svoj sklep utemeljilo s skoraj enakimi razlogi, kakor smo jih zgoraj navedli. Sklep sodišča se glasi takole:
Sklep
Okrožno kot trgovsko sodišče v Ljubljani je v zadružni stvari Električne zadruge za Spodnjo in Zgornjo Šiško r. z. z o. z. v Spodnji Šiški, v nejavni seji sklenilo:
Zavrne se predlog Električne zadruge, da naj se: 1. vpiše likvidacija zadruge; 2. imenujejo za likvidatorje sedanji člani načelstva z izjemo Valentina Škandra, ki je umrl; 3. da naj se vpiše, da se bo podpisovala zadružna firma s pristavkom »v likvidaciji«.
Razlogi
Zadruga utemeljuje predlog s tem, da nima zadruga več možnosti obstoja, ker nima več članstva, kar da izhaja iz revizijskega poročila, nadalje kupoprodajne pogodbe med zadrugo in mestno občino ljubljansko z dne 20. novembra 1937, s katero je prodala zadruga mestni občini ljubljanski vse svoje električne naprave in napeljave s pritiklinami, ter končno iz sejnega zapisnika skupne seje načelstva in nadzorstva z dne ll.VII. 1938.
Načelstvo in nadzorstvo sta se skladno z mnenjem revizijskega poročila zadružnega revizorja Tirša postavila na stališče, da zadruga nima več članov, ker dobavlja od 1. IV. 1938 dalje vsem prejšnjim zadružnikom električni tok mestna elektrarna. Po čl. 4-, točki 8. zadružnih pravil pa preneha članstvo za zadružnika s pričet-kom prejemanja električnega toka od kake druge električne zadruge ali elektrarne.
Zgoraj navedeno stališče zadružnega revizorja ter načelstva in nadzorstva nasprotuje zadružnim pravilom in logiki. Če bi obveljalo gornje stališče, tedaj tudi člani načelstva in nadzorstva, ki so stavili v imenu zadruge v uvodu navedem predlog, ne bi bili več člani zadruge in bi tedaj avtomatično s prenehanjem članstva pre-
nehali Mtf Sani načelstva tn nadzorstva in
bi sploh ne bili legitimirani k nobenemu predlogu v imenu zadruge. Točke 8. čl. 4. zadružnih pravil pa ni mogoče razlagati tako, kot si jo razlagata načelstvo in nadzorstva Ta določba je mišljena in more biti mišljena samo kot kazen za tistega člana, ki je pričel jemati električni tok od tuje elektrarne in bi s tem škodoval lastni zadrugi.
Za tak primer, da bo načelstvo prodalo vse električne naprave mestni občini ali komurkoli drugemu in da bo dotičnega zavezalo, da mora zadružnim članom dajati električni tok, ta določba ne more biti mišljena, ker v tem primeru ni noben posamezen član pričel jemati električni tok od mestne elektrarne, temveč je načelstvo s kupoprodajno pogodbo, sklenjeno z mestno občino, posredno prisililo člane zadruge, da morajo jemati električni tok od mestne elektrarne.
Tak primer prenehanja zadruge, kakor sta ga zasnovala načelstvo in nadzorstvo na pobudo revizijskega poročila ne predvidevajo niti zakon niti zadružna pravila, ki tudi ne predvidevajo takega načina prenehanja obratovanja zadruge, kakor se je zgodilo v pričujočem primeru na podlagi z mestno občino sklenjene pogodbe.
Pravila in stari zadružni zakon, ki za predlagateljico še vedno velja, predvidevajo samo naslednje primere razdružbe zadruge: zaradi sklepa občnega zbora, zaradi otvoritve konkurza nad zadrugo in zaradi odredbe upravne oblasti. Nikjer pa ni predvideno, da bi smelo načelstvo in nadzorstvo konstatirati, da je zadruga prešla avtomatično v likvidacijo, ker nima več članov, in to tem manj, ker bi logično — če bi veljalo njih stališče — tudi ti člani načelstva in nadzorstva ne bili več člani zadruge in dosledno tudi ne več člani načelstva in nadzorstva.
Po pogodbi, ki jo je sklenilo načelstvo zadruge z mestno občino ljubljansko, je nastal za zadrugo tak položaj, da bodo morali zdaj zadružniki na občnem zboru sklepati o nadaljnjem obstoju ali o raz-družbi zadruge in v poslednjem primeru tudi o predmetih, naštetih v čl. 43 pravil.
Iz povedanega torej sledi: da je napačno naziranje zadružnega načelstva in nadzorstva, da zadruga nima več članov, kakor tudi njuno naziranje, da je zadruga že prešla v likvidacijo. Brez sklepa občnega zbora v pričujočem primeru ne more priti do razdružbe zadruge.
Zaradi tega je bilo predlog zadruge v celoti kot pravilom in zakonu nasprotujoč zavrniti.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, od. III., dne 5. avgusta 1938.
Gospodarske vesti
— Licitacija za gradnjo ceste Ljubljana—Kranj, odseka Jeprca—Labore. Dne
5. septembra bo v gradbenem ministrstvu v Beogradu prva ofertna licitacija za rekonstrukcijo državne ceste št. 2, odseka Jeprca—Labore z zgraditvijo moderne betonske ceste in nadvoza. Proračunska vsota znaša 13.2 milijona din.
= Tvrdke, ki žele razstaviti na letošn jem jesenskem velesejmu v Ljubljani in se še niso prijavile, naj upravi ljubljanskega ve-lesejma nemudoma pošljejo svoje prijave. Prijavni rok poteče 15. avgusta, razstavnega prostora je pa le še prav malo na razpolago. Letošnji jesenski velesejem bo od 1. do 12. septembra.
Borze
10. avgusta Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu nudili po 238. V zagrebškem privatnem kliringu pa je bil promet tudi le v grških bonih po 29.25. Nemški klirinški čeki so nadalje za malenkost popustili in stanejo v Ljubljani 14.5450, v Beogradu 14-55 in v Zagrebu 14.5550, odnosno za konec septembra 14.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri čvrsti tendenci notirala 484 — 486. Zaključki So bih zabeleženi le v 6°/o dalmatinskih agrarnih obveznicah po 92.50 (v Beogradu po 92.75).
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2372.66—2387.26 Berlin 1744.02 — 1757.90, Bruselj 735.95
—	741.02, Curih 996.45 — 1003.52, London 212.06 — 214.11, New York 4322.26 _ 4358.57, Pariz 118.39 — 119.83, Praga 150.24 — 151.34, Trst 228..20 — 231.28.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.9175, London 21.32, New York 437, Bruselj 73.95, Milan 22.9750, Amsterdam 238.1750, Berlin 175.10, Dunaj 33, Stockholm 109.90, Oslo 107-10, Köbenhavn 95.20, Piaga 15.08
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 484 — 486, 4% agrarne 62.50 — 63, 4°/o severne agrarne 61.75 — 62.25, 6% begluške 93 — 94, 6% dalm. agrarne 92.50
—	93, 7«/o stabiliz. 98.50 — 99.50, 7°fa invest. 99 — 100, 7% Seligiman 99 den., 7% Blair 93.50 den., 8% Blair 98.50 — 99.50; delnice: Narodna banka 7250 den., PAB 228 den.. Trboveljska 180 — 195, Gutman 53 bi. šečerana Osijek 115 bi. Osiječka ljevaonica 180 — 220, Isis 15 bi. Dubrovačka 350 den., Oceania 770 bL, Jadranska 350 den., Našice 510 bi.
Beograd. Vojna škoda 484 — 486, 4o/0 agrarna 63 bi., 6n/o begluške 93.75 — 94. 6% dalm. agrarne 92.75 — 93.25 ( 92.75), 70/0 invest. 99.50 — 100, 7o/„ Seligman 99 den., 7o/o Blair 94.50 — 94.75 (94.501, 8% Blair 98.75 den., (98.75), Narodna banka 7275 — 7300, PAB 230.50 — 231.50.
Blagovna tržišča
«ITO
-f- Chicago, 10. avgusta. Začetni tečaji: pšenica za sept. 63.50, za dee. 65.25, za maj 68.50; koruza: za sept. 50.875, za dee. 49.125, za maj 51.75.
+ Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica: nova (78 kg); baška 146 _ 150: sremska 145 - 149: t-anatska 146 — 152- ootiska 151 - 159 Koruza: baška 130—152; hanatska 127 do 129. Oves: taški 114 — 116. slavonski 115 117. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 140 do 145. Moka: baška >Og< in »Ogg< 255
—	265: »2« 235 — 245: >5< 215 — 225: >6« 195 — 205: >7« 165 — 175: »8« 110 — 1155 Fižol: baški sremski v vrečah 117.50
—	125. Otrobi: l«ški srpmski 92 50 _ 97 50. -j- Budimpeštanska terminska borza (10.
t. m.). Tendenca nespremenjena. Koruza: za avg. 18.98—19, za sept. 18.05—18.07, za maj 13.88—13.9.
BOMBA2
+ Liverpool. 9. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za ave. 4.50 (prejšnji dan 4.47), za okt. 4.56 (4.53), za dee. 4.62 (4.59),
i
SPORT
Ali bodo na Ljubelju SU pod S minut?
Številni tuji in domači dirkači pripravljajo naskok na dozdajšnji ljubeljski
rekord 5 : OL.
Vsakoletne motociklistične dirke na Ljubelj imajo za seboj dokaj zanimivo športno zgodovino. Najzanimivejše poglavje so pa seveda rekordi, ki so bili doseženi na tej zanimivi in edinstveni ljubeljski progi. V teku sedmih ljubeljskih prireditev se je ljubeljski najboljši čas le počasi zmanjševal od preko 6 minut navzdol in je lani ostal na 5:01, kakor ga je postavil BMW vozač Denzl iz Gradca. Pred njim ga je branil slavni motociklist Hubert Hubman s 5:06. ki se je sicer teden dni nato, ko je zabeležil na Ljubelju rekord, zelo hudo ponesrečil, a njegovega rekorda tudi naslednje leto ni mogel nihče izboljšati.
Skoro 10 let je trajalo, preden se je ljubeljski rekord znižal od 6 na 5 minut. Letos se obeta na Ljubelju več kakor kdaj-koli poprej — najboljši stroji, najboljši vozači! Ali bo med njimi oni, ki bo mogel prevoziti nevarno ljubeljsko progo v času pod 5 minut? — O tem se bomo prepričali na Ljubelju.
Na startu bodo odlični inozemci, a nič slabši naši domači: šiška, Starič, Uroič, Kobi, Lukman itd. Na naši najlepši tekmovalni progi, ki zahteva od vozača in stroja prav vse, tam bodo imeli priliko pokazati, kaj znajo in kaj zmorejo.
Druga tekma za točke — s Hajdukom
Ali bo Ljubljani uspelo premagati dozdaj neporaženo Hajdukovo enajstorico
na ljubljanskih tleh?
Vnedeljo se bo zavrtelo drugo kolo državnega prvenstva in v goste sprejmemo najinteresantnejšega logaškega tekmovalca, pri nas do sedaj nepremaganega mojstra nogometne igre splitskega Hajduka Vsa moštva so že odhajala z naših igrišč ponižna. le Hajdukovei so se znali vedno obra« niti poraza. Tudi v zadnji tekmi, v kateri je Ljubljana zabila vse 4 gole (2 lastni) je kljub izvrstni igri in veliki premoči ostal rezultat neodločen 2 : 2. Hajduka spremlja tudi na na^em terenu velika sreča.
V nedeljo se bo torej odigrala ogorčena borba ne eamo za točke, marveč tudi za prestiž. Ljubljana mora slednjič zaustaviti zmagoviti pohod Hajdukoveev, Mojstri se zavedajo, da postajajo ljubljanska tla zanje zmerom bolj vroča, pa so ee za to bor_
bo, ki jo hočejo odločiti v svojo korist, te-melfjito pripravili.
Hajduk ho nastopil v najmočnejši posta« vi: Culič, Milutin, Ma tos i č 1. Rafaneli. Ba-kutič, Muljačič. Lemešič. Kragič, Matošič 2, Alujevic. V tej postavi je 7 reprezentativ. nih igralcev, ki so cesto in z velikim uspehom nosili državni dres.
Proti tej enajstoric-i. ki je ponesla slavo svojega kluba že po vsem svetu, bodo na« ši fantje morali zaigrati pač z bre^printerno voljo in srčnostjo, ako bodo hoteli uspeti. Zaupamo v našo enajstorico, da se to borila za klub in čast športne Ljubljane in vabimo vse športno občinstvo, naj se v ne_ delijo polnoštevilno zbere na igrišču ob Tyr_ ševi cesti ter podpre naše igralce v težki in veliki borbi.
Naši v Londonu
(Pismo s poti naše plavalne reprezentance na evropsko prvenstvo v Anglijo.)
London, 5. avgusta Po dolgem potovanju je naša plavalna reprezentanca, obstoječa iz celih dveh tekmovalcev, Ziherla in Cererja, le srečno pri-romala v daljni London. Ekipo vodi savez-ni tajnik Fischer, ki je obenem tudi zastopnik Jugoslavije na kongresu Fine.
Potovanje še ni bilo preveč utrudljivo, ker nas je napis »Jugoslovenska plavalna reprezentanca« na kupeju II. razreda obvaroval navada drugih potnikov. Po 24-ur-ni vožnji smo prenočili v Bruslju, kjer sta šla Ziherl in Cerer tudi v vodo. Belgijski savez je šel našim glede treninga zelo na roko, tem rajši zato, ker so Jugosloveni tamkaj še od prejšnjih let v dobrem spominu.
Od Bruslja dalje smo se vozili v družbi madžarske reprezentance, v kateri so številna slavna imena kakor dr. Csik, Grof, Angyel in drugi, žal jim je bilo, da v Londonu ne bo naših waterpolistov, ker so imeli Madžari z nami zmerom zanimiva srečanja in niso nikoli mogli zaigrati z onim velikim poletom, kakor proti ostalim. Tudi v Franciji so se pripravljali na re-vanž za poraz na zadnjem evropskem prvenstvu v Magdeburgu, kjer so naši water-polisti Francoze potisnili na sedmo mesto za seboj. Tako pa sedaj ne bo tekme z Madžari, niti revanže s Francozi, ker je naš vaterpolo ostal doma.
Zelo zabavna je bila vožnja čez Rokavski preliv. Morje je bilo precej razburkano in je našo barko prijetno zibalo sem ter tja. Seveda vse to ni ostalo brez posledic in so posebno Madžari pokazali, da so zelo slabi mornarji. Drug za drugim so izginjali in se nato vračali bledih obrazov. Mi stari mornarji pa smo vztrajali na mestih do angleške obale.
Nastanjena je naša ekipa v velikem hotelu »Royal«, kjer je tudi večina ostalih tekmovalcev. Angleži nam sicer izkazujejo mnogo pozornosti, toda z angleško hrano nismo prav nič zadovoljni. Najhujše je za nas, da moramo zdaj v teh vročih dneh jesti solato brez kisa in olja. če pojdete v Anglijo, vzemite torej to dvoje s seboj!
Plavalni stadion je poleg velikega nogometnega stadiona za 120.000 gledalcev v Wembleyu izven Londona in ima za 14.000 ljudi mest. pravijo pa, da bi jih spravili vanj tudi 20.000. Bazen sam je dolg 70 m, ki ga bodo pa za tekme skrajšali na 50 m. Skakalni stolp ima dve 3metrski deski in vse ostalo v redu, toda Ziherl ni zadovoljen z desko, češ da je pretrda. Po Fischerje-vem posredovanju so Angleži obljubili boljšo desko, ki pa je dozdaj še nismo videli.
Tako je bilo v glavnem, preden smo se prvič namočili v angleški vodi.
—ar.
Tretji dan tekmovanja
V ponedeljek je bila v Londonu prva od« ločitev, in sicer na 100 m prosto. Na splošno presenečenje ie zmagal mladi Holandec Hovins s časom 59.8. favorit Nemec Fischer je padel celo na 5. mesto. Br. Csik zaradi obolelosti sploh ni startal. — v tolažiln1 to^ki na 1000 m prosto je zmagal Francoz Nakache. — V skokih je bilo ta dan kon_ čan'h pet obveznih skokov in sta prevzela vodstvo dva Nemca (Weiss in Haster), nato pa slede Anglež Hodges. Madžar Hid-vegi in Italijan Cozzi. — V izbirni tekmi za evropsko reprezentanco proti ameriški na 100 m prsno je zmagal Francoz Nakache časom 1:13.2. 2. je bil Nemec Balk* z 1:13.3. tretji pa Jueocloven Cerer z 1:13.5. ki je pustil za seboj odličnega Madžara Angyela s 1:15. (Naša včerajšnja brzojavna vest o Cererjevem uspehu v Londonu se je nanašala na ta njegov start, ki pa ni spadal v ofic.ielni spored evropskega prvenstva). — V waterpolu je Madžarska zmagala nad Holandsko s 7 :1, Francija pa nad Anglijo z 4:1.
Celjska Jugoslavija v Ljubljani
Za v nedeljo so Polianci povabili v goste celjsko Jugoslavijo. Tekma obeta biti zelo zanimiva, saj so se Celjani zadnje čase pokazali kar v odlični fom i. Tudi so Marsovci pred tedni v prijateljski tekmi komaj rešili neodločen rezultat. Mars namerava nastopiti v precej spremenjeni enajstorici, ki bo bržkone tudi imela težko nalogo v bodočem prvenstvu. Kako igrata Jugoslavija in Celje po najnovejšem, bomo videli v nedeljo dopoldne na Igrišču Ilirije za ko-linsko tovarno s pričetkom ob 10.
—	Tako je moralo priti. V zvezi z ustanovitvijo ženske nogometne zveze je ministrstvo za telesno vzgojo proučilo mnenje strokovnega referenta in sklenilo, da ne odobri pravil te zveze in je ne registrira v vrsto organizacij, ki spadajo pod nadzorstvo tega ministrstva. Tako je ministrstvo sklenilo zato, da obvaruje ženske, ki se ukvarjajo s športom, pred nogometom kot tekmovalnim športom, ker ni v duhu koristne telesne vzgoje žensk. V bodoče bodo torej zastopnice nežnega spola mogle igrati nogomet le za zaprtimi vrati!
—	Naši beli mušketirji skozi Maribor. Z
včerajšnjim jutranjim brzovlakom so potovali skozi Maribor na meddržavno tekmo Jugoslavija — Poljska naši beli mušketirji Kukuljevič, Mitič in Smerdu pod vodstvom dr. Mora.
Sarajevska Slavija v Celju? Med SK Ce»
Ijem in ligažkim moštvom sarajevske Sla-vije, ki igra v nedeltjo 14. t. m. prvenstveno tekmo v Zagrebu proti Haiku, so pred zaključkom pogajanj, da ti moštvo Slavije odigralo na praznik 15. t m. prijateljsko tekmo v Celju proti moštvu SK Celja. Za Celje bi bilo to gotovo prijetno preseneče_ nje.
Kolesarski savez Jugoslavije. (Službeno). Vozači vseh podsavezov, ki so se prijavili za tridnevno etapno dirko okoli Hrvatske in Slovenije, naj pridejo v petek, dne 12. t. m. ob 19. na sestanek v prostore HKB, Zagreb, Ilica 78, kjer bo.do dobili od tehničnega referenta Baneka vse potrebne informacije. Prijavnino naj vozači prinesejo s seboj. Tajnik.
SK Ljubljana. Danes ob 17.30 trening tekma ligaškega in prvega moštva. Pred treningom bo strogo obvezen sestanek. Postave na običajnem mestu.
SK Mars. Danes od 18. dalje obvezen trening za vse verificirane igralce. Po treningu sestanek zaradi nedeljskih tekem. Vsi in točno. Načelnik.
NA ZBOROVANJU
Govornik (kriči): Vprašam vas, gospodje, kje so danes Julij Cezar? Kje Atila, kje Hanibal...
Predsedujoči (zborovalcem): No, javite se vendar, ljudje, če vas gospod govornik pozivi je...
l a/oviti d" paccini 12 cikaca. je //vojim /enzacijonalnih pre. paraton.povrnul ženi aktiv. no/t in mlaoo/t.
za žene 0d40let naprej
«MORANA HORriON AKTIV KREMA din.60-,vrne ženi aic. tivno/t in mlado/t. od 30-40 let MOPANA HOR. MON KREMA« I iz mi/jih žlez )
DINAR A 50-
OD 18-30 let «MORANA VITA.
IN KREMA'(vi/oicih60i?a)din*0:
e novitete takoj od/tranijo -ube.mlahavo kožo. nerede KOtO mlado/tno napeto Z baržuna/. ti« tenom.
«MOPANA LEPOTA PA/TLIM/.
KI PUDRI'vv/eh nuan/ah din.251
MIAHA
/PLIT
WSé i
-* -i »
V pričakovanju napada lz zraka
V Londona so imeli konec prošlega tedna velike vojaške vaje, katerih se je udeležilo »ekordno število napadalnih in obrambnih letal. Na sliki vidimo, kako bodo Angleži zavarovali strojnice proti letalom na zemlji
London zavarovan proti zračnim napadom
Kaj so pokazali angleški manevri v zraku, ki so trajali
tri dni
TL UH 193&
j
Strela «Mia dvanajst glav Hvtue
V Nottinghamn na Angleškem so imeli prošli teden hudo nevihto s točo. Med neurjem je strela udarila tudi v neki hlev in pokončala dvanajst goved
Poljski polet v stratosfero
Letalec Burczynski je pripravljen
Z izgubo šestih letalcev in enajstih strojev so se končali veliki tridnevni manevri, med katerimi so preizkušali angleško zračno vojno silo. Izmed šestih mrtvecev je bilo pet članov posadke nekega bombnika, ki je v bližini Bury St. Edmondsa treščil na tla. Tudi šesta žrtev je pripadala nekemu bombniku, ki je moral v severnem delu maneverskega ozemlja med vaio z umetno meglo po sili pristati. Ostali ponesrečeni stroji so bila lovska letala, ki so se njih piloti izgubili nad debelo oblačno odejo in so se rešili s padalom.
Manevri s« po soglasnem mnenju vseh strokovnjakov pokazali, da je obramba Lon_ dona zadostna. V nekaterih primerih je
Te dni so poslali iz Rotterdama v holand-sko mesto Schoozoven veliko opico v leseni kletki. V bližini Goude je žival opa« žila ugodno priliko za beg. Raabila je klet? ko in ušla na visoko drevo.
Vse razpoložljivo železniško osebje je moralo v silni vročini na lov za opico, ki je pobegnila potem proti mestu. Tu je vdrla v neko stanovanje in začela razbijati opravo. Stanovalci so v paničnem strahu zbežali na podstrešje, kjer so sedli z vso svojo težo na vrata, da bi četveroudi vlo-
Lord Runciman pri prezidenfu Benešu
Angleški posredovalec v Pragi je te dni obiskal prezidenta češkoslovaške republike, dr. Edvarda Beneša
brodovjem bombnikov sicer uspelo, da so prodrli nad London, toda dvomljivo je, das li b.i jim to uspelo v resnem primeru spri« čo balonske zapore, ki je tokrat imela samo teoretično vlogo. Po izjavi ministrstva za zračno plovbo sta bili povprečno dve tretjini letalskih napadov pravočasno odbiti. nad Londonom samim je bik) odbitih celo še več napadov. Sicer je tudi obramba utrpela (teoretično) težke izgube, toda v resnem primeru bi bile te izgube bržkone manjše. Tisk je s potekom manevrov vse_ kakor zadovoljen. »Daily Express« n. pr. piše, da so manevri končno odpravili strah, da bi utegnila sovražna zračna brodovja v vojni London uničiti.
mileč ne mogel za njimi. Žival pa se je sama preplašila od preplaha, ki ga je povzročila, in se .je skrila v neko pritlično stanovanje, kjer so jo železničarji končno odkrili in prijeli.
S posebno previdnostjo so jo odvedli rta postajo, kjer so jo zaprli v novo leseno kletko, a to so zavarovali še s posebno žič_ no mrežo. Za vse primere so kletko potem zaklenili v poseben oddelek. Ta ukrep se je izkazal za zelo pametnega, kajiti kio 3e vlak dospel v Schoonzoven, so se mogli prepričati, da je bila opica razbila taidi no« vo kletko in da je čakala pred oknom od* delka. Iz oddelka samega pa ni mogla več pobegniti.
Sin na grmadi
V neki vasi blizu galicijsfcega mesta Przeworka je nastal pred nekoliko nočmi požar. Ko so vašcani pritekli na kraj ne« sreče, se jim je nudil strašen prizor. Okrog zogljenele vrbe so goreli številni v polkrog razmeščeni kupi žita. v njihovem pepelu so našli potem ostanke človeškega trupla. Poli cij a je razkrila grozot en zločin. Neki kmet je svojega slaboumnega sina, ki mu je bil v breme, privezal k vrbi in ga zažgali ob živem telesu. Pri tem mu je pomagal drugi sin. Oba zločinca so prijeli.
Corrigan! so sprejeli soimenjaka
K sprejemu, ki so ga v New Yorku priredili »atlantskemu letalcu po pomoti« Gor« rigami, je prišla tudi skupina oseb, ki se imenujejo vse Corrigan. Ta skupina je najela parnik, s katerim se je peljala soime-njaku malo naproti in ko sta se parnika srečala, je 200 Corriganov navdušeno pozdravilo moža. ki je ta priimek dvignil do tolikšne časti. Omeniti je treba, da vsi ti Corrigani s slavnim Corriganom nikakor niso v sorodstvu,, vsaj ne v bližnjem.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
e--—
Konec odprave na Nanga Parbat
Nemška odprava, ki je hotela premagate proshili Nanga Parbat, goro grooe v Hima_ laji, letos tudi ni opravila ničesar. Zavoljo izredno slabih vremenskih okoliščm se je morala za letos od tega podjetja posfo**fcL Ta čas se vrača v dolina
Vodstvo odprave je nadalje «poročita, da so trije njeni člani 25. jnlijaoa nekem sner žišča odkrili dve tmpli. Kakor se je «ka« zato, gre za Will i ja Merk la m nosa« Gallava, ki sta poetala med odprawo na Nanga Parbat i. 1934. žrtev viharja. Merkel je imel pri sebi še pismo, ki ga je bdi napisal Welaeniach, a ni doseglo svojega aüjrv.
Izdatki za svetovno razstavo
Kakor poročajo prireditelji newyorske svetovne razstave 193©., bo to največja in najbolje opremljena razstava, kar so jih kdaj priredili na svetu. V celoti so povabi« Ii k sodtlovönju 65 držav in 56 se jih je že odzvalo, tako da bi bilo že po današnjem stanju 15 držav več nego na lanski pariški svetovni razstavi. Do otvoritve razstave bodo znašali stroški poedinih držav in družb za aranžiranje in drugo delo okrog 155 mL lijonov dolarjev.
Fotografinoci samokres
Newvorèka policija je za poskušnjo uve-dva novo orožje, pri katerem se istočasno s strelnim mehanizmom sproži tudi fotografai zaklop. Strel in posnetek 6e sproži-ta z istim pritiskom.
Menijo da bo novi izum koristil v več ozirih. Predvsem bo mogoče dobiti sliko zločinca tudi tedaj, če bi ga strel ne zadel ali pa če bi pobegnil, po drugi strani pa se bo dalo iz fotografiranega položaja ne« dvomno ugotoviti, da«li je bil policijski uradnik res primoran uporabiti orožije.
Smrt filmskega zvezdnika
i
t * itìwS fl
V Stockholm® je umri v 58. letu svoje dobe kinematografski zvezdnik Warner Oland, ki je nastopal na filmskem platnu z imenom Charlie Chan (slika)
Iz Varšave poročajo, da je veliki balon za poljski polet v stratosfero že skoraj izeotovljen in da se bo po vsej priliki že prihodnji mesec dvignil v najvišje ozračne višave. Kapitan Burzvnski, vodja ekspedicije, je pred kratkim v Ameriki obiskal majorja Stevensa, znanega letalca po stratosferi. ki je 1 1935. s svojim balonom dosegel rekordno višino. Takrat je dosegel višino 13.75 angleške milje.
Poljski balon bo največji, kar jih je do«
Slučaj si dovoljuje včasih zgodbe, ki bi jim skoraj ne bilo verjeti. Mlado dekle iz mesteca Ordtala na Norveškem si je kupila pol srečke državne loterije in je ž njo zadela 25.000 norveških kron. Dekle bi se morala v kratkem poročiti in je bila seveda nad vse srečna, ko so ji sporočili, da je zadela toliko denarja. Takoj je stekla z veselo vestjo k svojemu zaročencu. Na pol pota pa ji je zaročenec sam prišel naproti in ji dejal: »Imam zate veselo novico, ki nanjo ne boš pripravljena. Hotel sem pravkar k tebi.« Vesela novica je bila ista, s katero je hotela zaročenka do nje-
Napad na italijansko banko v New Yorku
Štirje zakrinkani banditi so vdrli te dni ob belem dnevu v njujorško podružnico Napoljske banke. Z naperjenimi samokresi so trije razbojniki držali vseh šest nameščencev banke in štirinajst strank, ki so čakale v njej, v šahu, njih poglavar pa je stopil k blagajni in se polasti vreče s 60.000 dolarji. Razbojniki so jo nato v avtu odkurili in policija jih ni mogla izslediti.
četvorčki v Italiji
Neka 27 letna kmetica v okolici Vidma je povila četvorčke, dva dečka in dve deklici. Mati in otroci so zdravi.
slej vzletelo v stratosfero, a obenem bo tu* di najlažji. Zgradili so ga v celoti iz aluminija in jekla in bo 'h lai kino j polovico toliko, kolikor Stevensov balon. Mnoge instrumente, ki jih bodo poljski raziskovalci vzeli s seboj v ,;iin e uporabljal svoječasno major Stevens za proučevanje kozmičnih žarkov in drugih pojavov v stratosferi ter jih je Poljakom dala na razpola* go National Geographie Society Zedinjenih držav.
; ga. Tudi on je bil namreč zadel 25.000 i kron. Drug za drugega nista vedela, da. j sta bila kupila srečko, a »slepo« naključje j je hotelo, da sta si kupila vsak po eno j polovico iste srečke.
IDEALNO SREDSTVO
ZA PRANJE PERILA JE
FEKION
KI OPERE BELO IN CISTO!
ANEKDOTA
Kakšno spoštovanje imajo Pražani pred lordom Runcimanom. kaže najbolje sledeča zgodba, ki jo priobčuje neki praški dnev* nik:
Ob križišču dveh ulic se je nabrala mno* žica ljudi, ki so v sončni pripeki nestrpno čakali avtobu* Vozila ni hotelr b ti. Nadzornik avtobusne proge, ki je bil tudi navzoč, je ljudi pomirjeval z besedami: >V tej vročini je asfalt zelo r^eh-ik v oz,ti mora previdno . . .< Končno je avtobus prispel, ljudje so vstopili na zadnje je stopil nadzornik k vozaču in mu dejal: »Torej po* zor! Ko boš vozil mimo hotela >Alcrona«, vozi zelo potiho in za božjo voljo ne trouii Lord Runciman sedaj spi —
VSAK DAN ENA
»Gospod direktor, nobeden noče odneha ti. že od ranega jutra se tako pehata, go sti pa morajo prihajati in odhajati skoz izhod za vratarja ... « (»Ric et Rac«j
Ruski tank na vodi
Spričo konflikta med Rusijo in Japonsko zbuja veliko pozornost vojaških krogov v Evropi tank, ki ne vozi samo po suhem, ampak plove tudi po vodi
Pustolovščine pobegle opice
Razburljiva dogodivščina na Holandskem
Dva srečna zaročenca
Zadela sta vsak polovico istega dobitka
JACKSON GREGORY:	28
HČI SOLNCA
Roman.
»Nanje se lahko zanesem«, je ponosno rekel Bruce. »Samo jaz jih krmim; če koga izmed svojih ljudi zasačim, da jim nekaj vrže, ga takoj izplačam in odslovim. In zmerom ležem v posteljo prepričan, da me bo zdramil njihov lajež, če bi se kdo drznil v bližino hlevov. Hopla, Nero, aport!«
Privlekel je iz žepa košček na zraku posušene govedine Stegnil je roko ž njim in pognal konja v dir. Ogromni pes je glasno zalajal in pognal svoj kitasti život v zrak; za trenutek se je solnce zableščalo na njegovih zobeh, potem pa je Nero spet pristal na tleh in vneto miei kos mesa. Bruce se je široko smejal.
V hiši, ki je bila podobna Zoraidini, kar se tiče starosti in debelih zidov, a je bila mnogo manjša, ju je pričakovalo odlično kosilo. Postregli so jima pod zeleno, listnato braido na senčnati strani hiše. Kakšnega pol ducata Brucejevih ljudi je ž njima sedelo pri mizi. Kendric jih je ostro opazoval; kmalu je odkril, da tudi oni njega motrijo z vso pozornostjo. Bili so sami temnopolti Indijanci in mestici — a kaj več jim z obrazov ni razbral. Njegovim pogledom se niso izmikali, temveč so mu mirno zrli v oči. Živ krst ne bi bil mogel uganiti, kaj se plete za njihovimi čeli.	I
»Stavim, da hodi Bruce s puško pod vzglavjem spat«, si je misli Kendric, ko se je kosilo bližalo koncu.
V senci dreves na dvorišču sta potem prijatelja obsedela pri vodnjaku in kadila. Možje so se raz-tepli proti hlevom nazaj. Ko sta ostala sama, sta tiho govorila o j etnici na haciendi Montezuma.
»Nepojmljivo je, kako moreva midva sedeti tu kakor dve žabi na drevesu, medtem ko drže nekje takšno ubogo, plašno, majčkeno stvarco ujeto«, je rekel Bruce. »Vse kaže tako, kakor da sva midva poslana, da ji pomagava, Jim.«
Na koncu sta dognala oba, da se ni bati, da bi pri Zoraidi in njenih služabnicah kdo z Betty grdo ravna) in pa da je najhujši strah gotovo že prestala. Človek se polagoma v resnici vsemu privadi. Domenila sta se, naj Kendric, ki ga je dana beseda vezala, da se vrne, skuša priti v bližino dekleta, da jo potolaži; dopovedati ji mora, da na farmi ni povsem brez prijateljev. To naj jo vzradosti in naj ji vlije novih nad. Kakor hitro se z mrakom vrnejo ljudje, naj bi Manuel, najzanesljivejši izmed Brucejevih mož, pojezdil do pošte, oddaljene kakšnih štirideset milj. Odnesel naj bi dvoje pisem s seboj: prvo na guvernerja Spodnje Kalifornije, drugo na prijatelja v San Diegu.
»To je najboljše, kar lahko ukreneva za zdaj«, je priznal Kendric, čeprav ga ti Sklepi niso povsem zadovoljili. »Nikakor nisem mnenja, da bi mi bilo usojeno, še dolgo bivati z Riosom in njegovo druščino pod isto streho. Dvojamborka čaka zunaj v . zalivu in potem lahko računam nate, dečko moj. Le I nič skrbi: tako ali tako jo bomo že oteli zagat.«
Napisala sta pismi; z mrakom se je Manuel odpravil na pot. Bruce mu je obljubil dvojno mesečno mezdo, če mu uspe, izpolniti nalogo. In Manuel je prisegal pri vseh svetnikih, da bo pismi obranil s svojim življenjem. Z verande sta Kendric in Bruce zrla za njim, ko je odjezdil. Njegova postava je kmalu utonila v mraku prihajajočega večera. Nemo sta obsedela in vlekla svoji cigari, katerih rdeči žar jima je osvetljeval obraza. Počasi so se začele zvezde prižigati na nebu. Nä lepem je Bruce zavzdihnil.
»Velika, stara dežela je to«, je dejal in nežno so zvenele njegove mirne besede. »Ničesar boljšega si ne more človek želeti, Jim. Razmere, kakršne so zdaj, so naravnost pasje; na vsej črti se mora človek boriti samo za to, kar ima. Sicer je pa tudi res, da človeka ne bi veselila posest česarkoli, če ne bi bilo nekaj truda zvezanega z njo. A ko se bo Mehika nekega dne ovedela sama sebe, ko bo začela delati, stremeti navzgor, skratka, ko bo zrasla iz teh norih otroških let, potem bomo tudi mi prišli do tistega, česar nam zdaj tako krvavo manjka — do zakonitosti in reda.«
Kendric ni odgovoril. Cisto nekaj drugega mu je bilo v mislih. A Bruce je vendar še tisti mah dobil odgovor na svoje besede o redu in zakonitosti in prišel mu je od skednjev. Na lepem je eden izmed psov divje zalajal in takoj je vsa truma zalajala ž njim. Od nekod se je začul jezen, srdit vzklik moža, a besede se niso dale razbrati. Potem je počila puška, sledil je oster, zategel žvižg, krik in topot konjskih kopit.
Bruce West je skočil na noge, da je stol zaropotal po tleh, in planil v hiša V hiši je biLa tema.
Kendric je cul, kako se je spotaknil ob stolu in ga prevrnil. Trenutek nato se je Bruce vrnil z dvema puškama v rokah. Eno je vrgel Kendricu.
»Razbojniki«, je stisnil skozi zobe, »prekleti capini, druhal. Stopi z menoj!«
Planil je na dvorišče, Kendric mu je bil za petami. Mehanično je potisnil patrono v cev. Bruce je zavil okrog vogala in nepričakovano obstal, da se je Kendric zaletel vanj. Skednji so goreli; dvoje visokih plamenov je sikalo proti nebu. Čez pet minut bi s kraja, na katerem sta obstala, utegnila slišati pokanje gorečega lesa in sičanje sveže krme in slame, če ne bi bili psi zagnali tolikšnega hru-šča. V vidno rastoči luči požara sta jih uzrla zdaj, kako so, strnjeni v tropu, bevskali, lajali, zavijali.
Bruce je glasno zaklical za svojimi ljudmi in trije ali štirje izmed njih so pritekli na mah. Onstran skednjev je človek lahko videl obrise postav — a ni mogel razbrati, ali so goveda, konji ali jezdeci. Bežali so od farme; od nekod so grmele puške. Strelom se je pridružilo glasno vpitje, iz katerega se je razločil en sam visok glas. Zvenel je kakor krik žene.
Ostrešja skednjev so bila vsa v plamenih; v tisoč smeri se je naglo širil požar; vsak tram je razdejanje nosil dalje. Rdeč žar se je vzpenjal preko streh. Bruce je preklinjal boga in si želel, da bi dobil enega izmed tolovajev, ki so mu to prizadejali, v roke. Gosti oblaki dima so se, z iskrami pre-sejani, dvigali v nebo. Bilo je zmerom svetlejše, tako da so bile bele stene hiše kmalu pošastno ožarjene in je človek lanko razvidel oddaljujoče se postare.
>JUTRO« st. 185.
^etrték, 11. VIH f9Z8.
Knltnrnl pregled
i
Razgovori z mladimi umetniki
Obisk pri slikarju Doretu Klemenčiču
1
Verjamete, da ni to lahka reč. Najprej vodi pot nekam pod nebo — neskončne stopnice, kQ ga iščem pri sestri. Nato skozi meglo prahu po Krekovi cesti na Lavo, predmestje Celja.
Potrkam. Nobenega glasu. Šele po ponovnem trkanju odpre vrata on sam. Ali naj ga vam predstavim? Dolg, vitek slovenski fant z razkuštrano grivo, ki mu visi čez čelo na oči; v eni roki paleto, v drugi čopič, temncmoder predpasnik kakor ga nosijo savinjski kmetje, poslikan z vsemi barvami, da je kar veselje.
— Veš, Dorè, tvoj predpasnik je dovršena slika za kako futuristično razstavo, kakor smo jih videli po vojni.
Smeje se. Pravi, da še ni dovršen, mo-goč, čez kako leto pa bo zrel za razstavo.
To na pragu.
Klemenčič je po {»ostavi ■velikan, lep
fant.
i Mm
Vstopim. Soba je vprav obložena; po stenah študije: olja, akvareli, grafike, povsod osnutki, vsak papir beležka.
—	Ali je to muzej ali skladišče? —
—	Kaj? —
—	Tvoja soba vendar. —
—	Sodiš po neredu in navlaki? Soba je premajhna zame. Potreboval bi nekak ogromen prostor, kjer bi se laže gibal. [Ljubim široke in visoke prostore. Sedi, delati moram, dokler je svetloba, oprosti. Pomenkujeva se lahko kar vmes.
Lahko rečeno: sedi! toda kje bi iztak-nil prostor. Miza, stoli, divan, vse je obloženo s papirji, barvami, razno ropotijo.
—	Ali naj sedem na peč ? Stoli niso varni, nerad bi seznanlil svoje nove hlače s «slikarstvom —
—	Sedi na posteljo. —
Tako sva uredila. Nekam previdno je treba okoli mize in stojala do postelje, katere pregrinjalo tudi kaže, da kdaj pa kcaj stopi v dotiko s slikarstvom.
—	Kaj pa mažeš? —
Začudeno me pogleda, -— rahla nevolja v očeh. Slikanje je zanj resnost in smoter, n Sa'a.
—	Mislim, da skušam delati. —
—	In drugače ? —
—	Dela preveč, čutim, da moram mnoge, mnogo delati; čas je tako kratek. Zame bi cian moral imeti osem in štirideset ur. Sto stvari imam v načrtu, nešteto že napol dovršenih, vsaj v sebi; vse to me teži in preganja. Ustvarjam in nisem zadovoljen z ničemer. Nemiren sem in kadar ne delam, tembolj. Zdi se mi, da ne bc-m mogel izdelati niti tretjino stvari, ki jih nosim v sebi.
—	Tako hudo ne bo. Baje si zadnje mesece ustvaril kup slik. —
—	Res je, a to še ni nič. Nakopičilo se je bil0 tako, da sem moral izbruhati iz sebe drugače bi bil zbolel. Vse je še nervozno, še vedno iskanje; nič kaj nisem zadovoljen s seboj, dasi imam nekatere stvari rad. —
—	Na zadnjem kongresu likovnih umetnikov ste baje precej razpravljali o svojih zadevah?
—	Gotovo, razpravljale in predlagale so se stvari, ki bi bile naravnost raj za umetnike, vsaj meni bi se zdelo tako. Mogoče smo mlajši vajeni večje skromnosti, zato bi bila uredit v našega življenja po kongresnih predlogih in sklepih skoraj nebeška. Materialno vprašanje je namreč važno kakor za vsakega tudi za umetnika, dasi ga skušam prezreti in ss hočem prepričati, da življenje končno le ni tako težko. Danes vidim samo delo in brezobzirno odrivam vse, kar mc-ti mojo umetniško svobodo. Glavno je delo, vs? ostalo je postranska reč. Ljubim svobodo, potrebujem prostor, da se razmahnem. Saj razumeš? — Domači imajo vedno vztrajno željo, da so otroci »pri kraju«, to se pravi, da imajo službo, nekaj stalnega, zavarovano življenje. Ne razmišljam preveč o tem. Včasih me je skoro strah pred službo. — Ali bi mi ne vzela preveč časa, ki ga hočem posvetiti delu? Res pa je, da je tudi pri nas umetnikih materialno vprašanje trajna skrb, ki ždi v ozadju in nekoliko moti. —
—	SamQ nekoliko? —
—	Seveda, glavno ni. Hudo je pač, ka_ da,r človek nim0 potrebnega materiala, — ne le hudo, takrat je že zlo. Pogosto se moramo zaradi nadaljevanja dela prosti-tuirati v trgovske svrhe. Tako negativno delo človeka ponižuje. —
—	Kdaj si prav za prav odkril svojo pot? —
—	Nagnenje k slikarstvu je že nekoliko v rodbini in sicer z materine in z oče. tove strani. Zgodilo pa se je, da sem nekoč mislil, da bi postal pisatelj, čutil sem v sebi strašen nemir, težnjo, da ga izrazim kakorkoli. Vedno sem mnog0 slikal, le v tako zvani »literarni« dobi med 17 do 20 letom sem nekoliko prenehal. Zdelo se mi je, da se z b sedo lažje in hitreje poda izraz. —
—	Kdaj te je minilo literatstvo ? —
—	Precej hitro. Kmalu se je v meni oglasilo spoznanje, da tudi z likovno umetnostjo lahko sežem v skrajne globine objektivnega in subjektivnega sveta.. —
Klemenčič govori mirno, počasi, brez
gest. Pripoveduje mi o življenju na deželi. Rodil se je in preživel prvo mladost na vasi, kjer je užival tisto življenje, v katerem Se združuje kmečko življenje z lepoto narave in njeno preprostostjo, ki daje zdravja in vceplja smisel za neposredno opazovanje in doživljanje narave.. Narava je neskončna. Meščanski otroci imajo z zidovi ograjen svet in doživljajo naravo preveč posredno ali pa jim je neko daljno kraljevstvo bolnega hrepenenja in sanj.
želja, prenesti na platno in papir ono, kar ga obdaja in zanima, se jasno vidi iz grmade skicirk in papirjev, ki so ostali še iz otroške dobe.
—	Ali bi mi kaj povedal o svojem odnosu do življenja glede na umetnost? —
Počasi je šel z roko skozi svojo grivo. Lažje se izraža s čopičem. Zaveda se svoje odgovornosti do sebe, ljudi in umetnosti. Zanj je življenje dolžnost in delo. Odložil je čopič. — V sobi je skoro mrak, cestne luči še ne gorijo. Pomenek je topel, domač.
—	To je dolga stvar. Moral bi ti pripovedovati o marsičem. Danes že vem, kaj hočem. Določno vidim svojo pot. Kot sem ti že prej omenil, sem doživljal težke krize na začetku svoje poti. Dvomil sem, da bom slikar. Premalo je izražal čopič. Sile v meni so vrele m hotel sem se raz-kričati. Odločil sem. Se za akademijo, vendar nisem našel tega, kar sem iskal. Risanje glave in aktov se mi je zdelo suhoparno in premalo vsebinsko. Ni bil moj svet. Sredi študijev sem čisto obupal; rabil sem neki odmor, doživetje, zato sem za nekaj časa zapustil akademijo. Ta odmor je trajal le nekaj mesecev. Potem sem se vrnil umirjen z zavestjo, da moram dovršiti akademijo. Premor mi je pomagal, da sem lažje premagal odpor proti šolskemu sistemu. Bolje je bilo tudi zaradi tega, ker je prišla na vrsto grafika in slikanje, ki je dopuščalo vsaj nekoliko svobodnejšega izražanja.
Po končanem študiju sem s« vrnil na vas med preprosto ljudstvo in naravo, kjer sem prišel do popolnega prepričanja in zavesti, da je treba iskati vsebino umetniškega, t. j. idejnega in likovnega izražanja v živem življenju, iz katerega izhajamo, ne pa v premletih vzorih naših prednikov slikarjev, zlasti ne v akademskih doktrinah.
Edino gradijo, po mojem, ki ga more umetnik uspešno uporabljati, je samo v domači zemlji. Velika napaka zlasti mlajših umetnikov je da iščejo vzorov in snovi v tujini ,v tujih umetniških centrih in se nekako odtrgajo od narave in domače zemlje ter tako oslabijo svojo umetniško silo.
Umetnik naj torej korenini v domači zemlji, ne sme pa postati njegova umetnost sredstvo katerekoli propagande. Prava umetnost je bila in bo občečloveška, zato ni važno, od kod je umetnik, temveč koliko je občečloveško čuteč. Narodnostni karakter umetnika nikoli ni bil namen umetnosti, marveč postranska stvar, kakor poudarja tudi Puškin: »Vsak velik umetnik je obenem tudi narodni umetnik.« —
Stemnilo se je. Par hipov sva tiho posedela drug ob drugem v razmišljanju, dva drobca človeštva, nato sva se poslovila.
Ob Savinji grede sem razmišljal o poslanstvu slovenskega umetnika med narodom in v svetu.
O — d. (Celje)
IZ MISLI K. STANISLAVSKEGA O GLEDALIŠČU
Sloveči ruski dramaturg in režiser K. Sta-nislavskij, ki smo se ga obširneje spomnili v torkovi številki, je bil pokopan v Moskvi na državne stroške. Naj navedemo iz njegovih spisov nekatere misli o gledališču in igralcu.
Na odru je treba delovati notranje in vnanje. Na dejalnosti. na aktivnosti sloni dramatska umetnost, umetnost igralca.
V gledališču ni važno to ali ie Otelov meč iz papirja ali iz kovine, marveč to. da bodi notranje čustvo igralca, ki naposled privede k Otelovemu samomoru, resnično, iskreno in doživljeno. Važno je to, kako bi postopal sam igralec — človek, če bi pogoji in okoliščine Otelovega življenja bili resnični in orožje, ki ga jemlje v roko, pravo.
Ne zadošča, da razširiš obzorje svoje sprejemljivosti, da sprejemaš vase najrazličnejše oblike življenja; ne zadošča, da samo opazuješ, marveč moraš tudi razumevati smisel opazovanih pojavov, predelati v sebi vsebino svojih vtiskov, ki so ostali v emocionalnem spominu; prodreti moraš v smisel vsega, kar se dogaja okrog nas.
Umetnik, ki ne spozna za radostmi in težo življenja vseh zapletenih vzrokov in ki se ne da navdihniti od velike dramatike in heroizma resničnega življenja, tak umetnik je za resnično umetnost mrtev.
Živeti za umetnost pomeni, prodirati za vsako ceno v smisel življenja okrog nas, živeti v največji umstveni napetosti. Če umetnik noče umrtvičiti svoje umetnosti, tedaj ne sme živeti po fihstrsko.
Zapiski
Nekdanja članica ljubljanskega gledališča
Otylia Dey lova. žena znanega igralca R. Deyla, je te dni umrla v Pragi. Pokojni-ca je dolgo pred svetovno vojno delovala na slovenskem odru.
Nov zvezek »Obzorij«. Pravkar je izšla 7. — 8. številka nove mariborske revije za leposlovje, umetnost in puhlicistiko, ki jo izdaja Mariborska tiskarna v redakciji profesorjev dr. VI. Kralja iin dr. Ivana Dorni-ka. Zvezek prinaša pesmi Branka Rudolfa »Dobra noč«, Janka Samca »Balada o greš-nici Mariji« in »Pesnik in dete« »posvečena spominu R. Peterlina Pet ruške), da« Ije dalšo prozo Ivana Potrča »Klanfar Karel bi se naj ženil«. Po češkem (ne hrvaškem, kakor je pomotoma povedano v opazki) »Slovanskem Pfehledu« je posnet članek »Sodobna slovenska glasba«, ki je bi sioer spisan za informacijo tuje kulturne javnosti, vendar je zaradi svoje preglednosti in avtorjevega stališča zanimiv tudi za
šfcjvenslkesa čftatelja. Nadaljuje se socioto-ško-gospodarsika razprava Jožeta Kerenčiča »Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah«. Drugi del številke tvorijo pregledi in sicer: Božidar Bajuk piše o mariborskem glasbenem življenju v letošnjem letu, dr. Vladimir Kralj ocenjuje delo mariborskega gledališča v sezoni 1937-38. prireditve Celjskega kulturnega tedna pa ocenjujejo Lino Legiša, Fr. Šijanec in A. B_r. Daljši referat je posvečen prvi reprezentativni razstavi slovenskih 1'kovni h umetnikov v Mariboru. Dr. J. A. Gloriar se kritično bavi s slovenskim prevodom Kellerjeve povesti »Romeo in Julija na kmetih«. France Vodnik simpatično ocenjuje novo pesniško zbirko Alojza Gradnika »Večni studenci« in Ludvika Mrzela zbirko »Bog v Trbovljah«, R. Reh ar pa piše o Glonarjevem prevodu Reymontove »Komedijantke*.
»Planinski vestnik« prinaša v pravkar izišli 7—8 Številki članek dr. Božene Mer. I ja ko ve »Zajamniki«, dr. Fran Ogrin pripoveduje o izletih po Selški dolini in obrobnih gorah, Evgen Lovšin objavlja živahno spisani prispevek »Vzhodna stena Mojstrovke«, Josip West er pa sestavek »Zavinek na Risnjak (1528 m). Vsak teh člankov je opremljen z ilustracijami. Zanimiv je pojav, da se v slovenski alpinistični literaturi vse pogosteje oglašajo avtorji z razinih drugih področij (pravniki medi s cinci, filologi, gospodarstveniki itd). Po krajšem članku Mihaela Riegla »Naše Vstajenje na Raduhi« prinaša ta zvezek nekro-log msgr. Josipu Abramu in Radivoju Pe_ terlinu Petruški, dalje članek ob osemde« setletnici dr. Julija Kugyja referat o Rež-kovem »Svetu med Grintovci«, notici o Fa-ny. Copelandovi in dr. A. Šviglju in druge zapiske. Ostala vsebina te številke, ki prinaša tudi več ilustracij na posebnih prilo« gah, je odmerjena skupščini Slovenskega planinskega društva in delu njegovih številnih podružnic; tako nudi podroben vpogled v stanje vsega slovenskega planinstva ki ga ob koncu še številčno prikazujejo posebne razpredelnice.
Ob dvajsetletnici jugoslovenskega Maribora je izšel nov zvezek tuiskosprometne-ga časopisa »Jugoslovenski biseri«, ki ga izdaja v Mariboru znani potopisec prof. dr. Fran Mišic. V tej obilno ilustrovami številki je na prvem mestu priobčen članek »Ob 201etnici jugoslovanskega Maribora«, opremljen s sliko generala Maistra. Na Mariborski otok opozarja tujca članek M. Wrischcr« ja »Le ,Lido' de Maribor au printenips fle-uri«. Slede slovenski odnosno nemški članki o cerkvah in planinskih kočah na Pohorju, o gostih med nami (J. Levstikova), o Rogaški Slatini nekoč in sedaj, o starem gradu Dobrnskem. o Krajini pri Las škem, o tem, kaj nudi poletna LjubLjana gostu (Ciril Majcen), o >Zlatorogu« (M. \V riseli er v angleščini), o poletnih dneh ob zgornji Savi Dolinki, o Mozirju, o Logarski dolini itd. Vmes je tudi pripovedna proza Franceta Borka »Podaj mi, dekle, roko...« Številne ilustracije so okusno izbrane in lični zvezek se lepo uvršča k ostalim našim revijam za propagando tujskega prometa in turizmia.
i
SOKOL
Proslava 20 letnice Jugoslavije v Ljubljani
V	sporazumu z narodnimi organizacijami objavljamo spored proslave 20 letnicc obstoja Jugoslavije v Ljubljani:
29.	oktobra, na dan 20. obletnice zgodovinskega sklepa Narodnega veča v Zagrebu o odcepitvi jugoslovenskih pokrajin od avstroogrske monarhije in proklamacije suverenosti jugoslovenskega naroda na tem področju bo kulturno-prosvetna akademija.
30.	novembra, na predvečer 20. obletnice proklamacije na/odnega in državnega uedi-njenja bo telovadna akademija in javna manifestacija.
Obe prireditvi sta zamišljeni na najširši podlagi in s sodelovanjem celokupne narodne javnosti in njenih organizacij.
Vabimo vse, da brez pridržka sodelujejo pri teh proslavah. V kratkem bomo razposlali vabila na prvi delovni sestanek.
Proslava kraljevega rojstnega dne 6. septembra
V	sporazumu z narodnimi organizacijami objavljamo, da bomo proslavili letošnji kraljev rojstni dan v Ljubljani s skupno manifestacijo ob sodelovanju celokupne narodne javnosti in njenih organizacij. O podrobnostih bomo razpravljali na prvem delovnem sestanku za proslavo 20 letnicc obstoja Jugoslavije v Ljubljani. Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih
društev
Sokolsko društvo Vojnik je prevzelo nalogo, da zgradi v sokolski Petrovi petletki svoj dom. Težko delo je dokončano. Sredi trga stoji dograjena, prijazna in lična sokolska trdnjava ter čaka svoje otvoritve. Dne 8. septembra in ne 4. septembra, kakor je bilo prvotno objavljeno, bo sprejel prijazni trg Vojnik vesele in ponosne sokolske množice, da prisostvujejo slovesn;mu činu otvoritve in izročitve obljubljenega daru sokolski Petrovi petletki. Domače društvo ki se je z velikimi zaprekami in žrtvami končno z uspehom priborilo do cilja, upa, da bo vedela vsa sokolska in. nacionalna javnost ceniti požrtvovanje in delo naših sokolskih pripadnikov in nas ta dan poseti v kraju, ki je nekoč slovel kot nezavzet-na nemškutarska trdnjava.
Iz življenja na deželi
Iz Trbovelj
t_ Zadružna elektrarna in sračje gnezdo
»Slovenec« je prinesel o občnem zboru zadružne elektrarne v Trbovljah čisto krattfko poročilo, zgoščeno v naslov »Sračje gnezdo«. Pričakovali smo, da bo poročilo o občnem zboru obširneje iin z ozirom na prisotnost zvezinega odposlanca tudi objektivneje. Nič zato. Sodbo pripuščamo ornim, ki so prisostvovali občnemu zboru. Zanimiva je konstatacija, »da je večino predstavljalo »sračje gnezdo«, in — kakor se izraža »Slo« venec« sračje gnezdo vseh plemen in pasem in naslovov. S tem nehote priznava, da je bila opozicijska gospodarska lista čisto homogena strankarska lista, kar so pa ves čas tajili. Ne vemo, kako bodo s to konsta-tacijo zadovoljni oni napredni ljudje, ki so tej strankarsiki listi služili za pri,prego. Dopisnik je pa tudi pokazal, da je slab sin katoliške cerkve. Papež, vrhovni poglavar •katoliške cerkve, je namreč že parkrat ods
S-™.
Napačno računano? — Ne! — Kajti s Kodak Duo 620 aparatom lahko snimate 16 slik 4% x 6 cm mesto 8 slik 6x9. Tako prihranite na Vašem materijalu polovico izdatkov. Slik ni treba povečavati — jasne so in lepe. To pa še ni vse: Kamera je mala, format priročen, pokromana, lahka in precizno izdelana, spro-žilec je na oklopu, ima optični iskalec, na kratko : kamera za največje zahteve je
KODAK DUO 620
Oprema: Objektivi Xenar 3.5, Tessar 3.5, Kodak Anastigmat 4.5 in 3.5, Compur in Compur Rapid zapor (1/500 sek.).

ločno obsodil rasizem kot zmoto in poudaril. da smo vsi ljudje na svetu enaki; »Slovencev« dopisnik pa že samo nas Trboveij-čane deli na plemena in pasme; kako bi on razdelil šele vse človeštvo! Pa tudi z res5 nico, to »božjo hčerko«, ni dopisnik v najboljših odnošajih. On trdi, da ee je na obč_ nel zboru ugotovilo in priznalo, da so bile nerednosti v zadrugi. Bilo je pač baš nasprotno. Predsednik nadzornega odbora ki pripada opoziciji, pozvan, da iznese vse nes rednosti in sleparije, ki so se dogajale v zadrugi in s čimer je opozicija agitirala pred volitvami, je moral izjaviti, da takih stvari ni bilo. Upali smo da bodo krepke be sede. ki jih je slišala opozicija od strani večine, kaj zalegle, da bo prišlo do mirnejših razmer in do rednega dela v elektrarni. Kakor pa vidimo iz dopisa »sračje gnezdo« v »Slovencu«, opoziciji ni do tega, tenis več hoče še nadalje zanašati politiko v zadrugo in jo motiti v rednem delu.
Iz Ljutomera
lj Zvočni kino Sokolski dom v Ljutomer ru bo predvajal v soboto 13. t. m. ob 20.15. in v nedeljo 14. t. m. ob 16. in ob 20.15. film »Utrgan cvet«. Kot dodatek Foksov zvočni tednik. Naslednji film bo »Kirchfeid-ftki župnik«. 26. in 28. t. m.
Kako so pobijali
brezposelnost
Ljubljana, 10. avgusta Pred malim kazenskim senatom so se zagovarjali 56-letni posestnik Janez Otoni-čar iz Ponikve in tesarja Ludvik Štritof iz Cajnarja in Franc Cimperman iz Kruščeva. Otoničarja je dolžila obtožnica, da je hotel s prevaro priti do zavarovalnine za svojo staro žago in je zato nagovoril Cimper-mar.a, naj najde nekoga, ki bo podtaknil v žagi ogenj, da bo pogorela. To delo jc potem na Cimpcrmanovc prizadevanje opravil Štritof, ki ni imel težkega dela, saj je stala stara žaga v neki gozdni dolinici. Ker je bila pomoč predaleč, je pogorela do tal.
Vsi trije obtoženci so priznali, kar jih je dolžila obtožnica. Otoničar je povedal, da si je hotel z izplačano zavarovalnino izboljšati svoje gospodarstvo in postaviti novo žago. Na predsednikovo vprašanje, ki ga je zastavil Cimpermanu in Štritofu, zakaj sta se zapletla v ta posel, pa sta odgovorila, da sta hotela priti do tesarskih del in sta s požigom stare podrtije hotela odpraviti brezposelnost. Otoničarja so obsodili na 6 mesecev strogega zapora in na 2000 din denarne kazni ter na plačilo 500 din povprečnine, Štritofa na 5 mesecev in Cimpermana na 6 mesecev strogega zapora, oba pa še na 240 din denarne kazni.
Če hočete izgleiati sveža in mlada
DODAJTE ŽLICO
PE S METAN
Razpis
medklubskih kolesarskih dirk
ki jih priredi PK Železničar dne 28. t. m. na svojem stadionu ob Tržaški cesti z začetkom ob 14. Proga za dirkanje meri 450 m in je na novo pripravljena za dirko.
Spored: Dirka juniorjev flO krogov). Glavna dirka (20 krogov). Dirka ciljev (25 krogov). Handicap dirka (10 krogov). Tolažilna dirka (15 krogov). Za prvoplasi-rane v vseh dirkah so razpisana darila, za dosežena druga odn. tretja mesta pa kolajne.
Splošna pravila: Vozi se po pravilniku KSKJ in na lastno odgovornost. Pravico starta imajo vsi pravilno verificirani člani klubov KSKJ. Kolesa morajo biti pripravljena za dirkališče, t. j. brez zavore in krilatih matic. Eventuelni protesti se morajo vložiti z vlogo din 30.— najkasneje 10 minut po vsaki dirki. Vložek se v slučaju ugodne rešitve protesta vrne. Prijavnina za vsakega dirkača znaša din 10. Prijave je poslati na naslov: SK železničar, Maribor, stadion Tržaška cesta, ali najpozneje eno uro pred startom. Prireditelj si pridržuje pra*£a> spremembe
rA S A koža je često suha, ovela in nagubane, ker ji ^ Vaš puder popije naravno vlago, ' in olja. S pomočjo novega kozmetični ga pripomočka morete vm to preprečiti. Dodajte v ikatMeo svojega priljubi j enega \ samo žlico »pene smetane«.1 S tem boste preprečili, da puder ne bo absorbiral vlage kože: koža bo ostala ža-metno-gladka. Lahko pa tudi kupite posebno fin puner. kateremu je »pena smetane« že primešana in sicer za Vas baš v pravi meri — to Je puder Tokalon. »Pena smetane« v pudru Tokalon1 učinkuje tako. da se oo ure in ure drži na licu. Ne veter, ne dež, niti znojenje ne morejo pokvariti lep, svež •mat« t en, ki ga on daje. Poizkusite puder Tokalon in opazujte. V»ko m bo od njega Vaš tea ▼ nekaj dnah li—u popravil.
1NSF,RIBAJTE X „JUTRU"!

Mesto tajnika
razpisuje »Zveza trgovskih združenj«
za Dravsko banovino v Ljubljani, Gregorčičeva 27. — Prosilec mora biti naš državljan, Slovenec z odgovarjajočo visokošolsko juridično ali trgovsko izobrazbo. Znati mora perfektno slovensko stenografijo, potrebna pa je poleg smisla za organizacijo in zani-manjja za gospodarska vprašanja sploh, tudi primerna govorniška spretnost. — Ponudbe je nasloviti na gornji naslov. Vsaka pro-tekcija brezuspešna in v naprej odklonjena.
Najlepše
Zavese
samo v trgovini
SEVER — MARIJIN TRG 2
Mali oglasi
Kupim
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja I nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Stare platnice
I od trgovskih knjig, debelost 1 cm ali debelejše, — kupim. — Fran Kraigher, I Ljubljana, Cankarjevo na-[ brežje 7.
18700-7
Dràgócènofti
Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah
CERNE — juvelir
^jubljana. Wolfova ul
Beseda 1 Din, davek J Din; za šifro ali daja nje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hotel-pension Riviera Kaštel Stari
leži na morski obali. Do mača in tuja kuhinja. Nr.jboljša dalm vina. — Zajamčeno čiste sobe. Pension 45 din Zdraviliška takse 2 din.
18304-38
'in iit
Beseda 1 Din, aavek 3 Din-; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din,
Z odprtim avtom
tedensko 1 do 2 dni vzamem dva mlajša potnika (ci) na izlete. Odhod iz Ljubljane. Ponudbe pod šifro »Prijetna vožnja« na ogl. odd. Jutra.
18692-18
Sluibodobi
Beseda 1 Din, davek 3 Din: za šifro aH dala aje naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din.
Postrežnico
pridno in pošteno, ki stanuje pri svojcih v Ljubljani, sprejmem za dopoldanske ure. Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 7-1., vrata 9.
18704-1
Brivskega
pomočnika
dobrega rn hitrega delavca s finim nastopom, sprejmem. Vajt, Kranj.
18647-1
Prodajalka
-zurjena v železnini, porcelanu in barvah, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. j'utra pod šifro »11960«.
18699-1
Otroško negovalko
ta enoletnega otroka, sprejmemo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18698-1
Simpatično frizerko
prvovrstno moč, iščem. Nastop takojšen. Ponudbe na . _ .	, . ogl. odd. Jutra pod šifro Q-1e naslova 5 Din. Naj
,	1	i moniei rmacab 1 1	V*
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja
»Dobra moč 705«.
18705-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; davek 5 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din ; najmanjši znesek 12 din.
Prodajalka
izučena v trg. z mešanim blagom v večji trgovini, z znanjem nemščine ter daljšo prakso, želi premeniti mesto. Nastop 1. septembra. Naslov v vseh poslovalnicah jutra.
18651-2
manjši znesek 17 Din. Ia. kisla jabolka
hruške, slive, debele, košare 50 kg din 170 franco vuznina, razpošilja — G. Dtechsler, Tuzla.
18701-34
Beseda 1 Din. davek Din; za šifro aH daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Bančno kom. zavoc
MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoj in plača naj bolie hranilne knjižice
bank in hranilnic vrednostne papirje: 5% obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseb držav. Prodaja srečk državne razredne loterije
18327-16
mpkalt
Beseda l Din. OaveB Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Za lokal
ali delavnico
odejam prostor poleg pošte in trga. Celovška c. 79.
18666-1?
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec, Ljubljana, _	, Kodeljevo. Povšetova 47.
Trgovski pomočnik tei^r - 25-91.
izučen v veletrgovin; z me- | šanim blagom želi namestitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlajša moč«.
16335-2
278-33
Pohištvo
Izurjena šivilja
z dobrim okusom, .se priporoča damam na dom. — Sv. Petra nasip 49.
18712-2
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajar nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Pohištvo
novo ln že rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati ® shrambo -sprejmemo v posebni od delek v komisijsko prodajo" po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici 1 ali ustno, Prevoz pohl sprejme takoj < modni salon | štva y ^ komisijski
''llin!llllllllllllilJlinilHIIIIIIII!IIIWIIJ«IIIIHI|||||||!|||
Vajenci (Re)
>iijmiiu(iiiiiUEicuiiiuiirmrirTiiit!iiifiuii'mFTTiiFrinnri!ifr
Beseda 1 Din, davek 3 | Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Vajenko
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Večje število parcel
kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in pa sta
novanjskih hiš ter vil, ima naprodaj gradbeno strokovno izobražen posredovalec
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33 Pooblaščen graditelj in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago.	25-20
2-slanovanjsko hišo
novo v Trnovem, prodam. Ponudbe na Person, Ljubljana, poštni predal 307.
18716-20
Nova hiša
s parno pekarno v Trnovem naprodaj. Ponudbe na Person. Ljubljana.. poštni predal 307.
18715-20
za damske klobuke. Gru-
oddelek preskrbimo sa-
den Jakobina, Tyrseva: 11. 1 ml. Ivan Mathlan. Ljub 18697-44 j ljana> Tyrseva cesta 12
79-12
J*'**
Beseda 1 Din, daven 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pisalno mizo
vloženo, malo mizico, skrinjo, vse Biedermaier, dve p-rzijski preprogi 360 X 320 in 190 X 340 — proda Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana.
18707-6
INSERIRAJ V „JUTRU"!
iNSERIRAJ V „JUTRU" J
KLI SEJE
ENO VECBA8VNE
JUGOGRAHKA SKPETBANAM
Enodružinsko vilo
v dobrem stanju, z vrtom v bližini centra kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enodružinska vila«.
18713-20
Stanovanje
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din.
Stanovanje
v Ljubljani, Gosposvetska cesta 4, III. nadstr., obstoječe iz 2 sob in pritiklin, oddam 1. novembra. Pojasnila daje hišnik.
18459-21
2-sobno stanovanje
z 2 kabinetoma in pritikli nami v vili pod Rožnikom oddam za november. Naslov v vseh poslovalnicah Jut".	18695-21
Komfortno
stanovanje
oddam v Zg. šiški. Vpra šali: trafika, Pasaža.
18690-21
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
pritiklinami, (kopalnico! ^ščem v Trnovem ali v bližini 1. septembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mladi zakon«.
18673-21a
Sobo odda
Beseda 1 Din, davek I Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Prazno sobo
veliko, sončno, center, telefon, oddam. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
18498-23
Sobo
krasno, solnčno, s posebnim vhodom, eventuelno s hrano in vso skrbo, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18696-23
Prazno sobo
oddam. Postavi se lah^o štedilnik. Kos, Idrijska 3.
18694-23
Prazno sobo
veliko, solnčno, center, telefon, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18498-23
Opremljeno sobo
zračno, svetlo in solnčno, s souporabo kopalnice, oddam takoj boljši osebi. — Tabor, Sokolski dom, I. nadstr., levo.
18708-23
Stanovanje
v suterenu, 2 sobi, kopalnica, kuhinja, plin, oddam za november majhni družini. Ogled od 2.—4. pop. Vrtača, Tobačna 16.
18671-21
HIŠA

za 1,350.000,— din
v sredini centra Beograda v sami Dositejevi ulici, samo 20 hišnih številk oddaljena od Državne hipotekarne banke. Edinstvena priložnost za naložitev denarja. Hiša je zgrajena zelo solidno, nova, 20 let oproščena davkov. Stanovanja so manjša, kakršna se v Beogiadu zelo iščejo in katerih v Beogradu še zelo primanjkuje; stanovanja so z 2 sobami, predsoba, kuhinja, kopalnica, shramba, angleško stranišče in vse ostalo. Zagarantirana letna renta din 160.000.— Oglašena hiša s popolno garancijo donaša kupcu čisto rento po odbitku vseh režij 11%. V gotovini je za kupnino potrebnih samo 600.000.— din, a ostalo se lahko prevzame kot dolg Hipotekami banki s 6% na 25 let. Prodaja
BOVAN
BEOGRAD, Knez Mihajlova 5, palata »TA-TA«, tel. 27-9-78
Tisoče zahval prejema »M O R A N A«

Dijaihe a obe
Za dve dijakinji
(četrtošolka in petošolka), iščem solnčno stanovanie s prvovrstno hrano jn sploh vso oskrbo pri zdravi rodbini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dijakinji«.
18681-22
Čisto sobo
s hrano potrebujem za gimnazijca šestošolca blizu Bežigrajske gimnazije ali kot sostanovalca k pridnemu dijaku višje gimnazije, najrajši k družini, kjer se govori nemški jezik. Ponudbe na ogl. odd. JuTa pod šifro »Zračna soba«.
18682-22
Stanovanje za
šestošolca
iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18702-22
Navadno opazimo prepozno!


Ko začutimo sončne opekline, je že prepozno! Zato se morate poprej namazati s kremo Nivea ali z oljem Nivea. Če pripeka sonce zelo močno, treba mazanje večkrat ponoviti. Potem boste počrneli hitro in enakomerno.
Pse ilirske ovčarke
prodamo. Pekarna Vovk, Ljubljana, Šmartinska 64, poleg nove mitnice.
18714-27
Informacije
Kdo posodi
mladi inteligentk za 1 leto 2000 din? Ponudbe pod »Garancija« na ogl. odd. Jutra.
18689-31
Iz Julijske Krajine
'E
1
Izseljevanje v Vzhodno Afriko
Po osvojitvi Abesinije, s katero si je Italija ustvarila svoj kolonialni imperij, je postalo vprašanje naseljevanja belcev v Vzhodni Afriki zelo aktualno, posebno še, ker je vlada že od nekdaj utemeljevala svojo imperialno politiko s prenaseljenostjo ita lijanskih dežel. Čeprav teren za naseljeva nje belcev v Abesiniji od vsega početka ni bil ugoden — primanjkovalo je zlasti cest in drugih prometnih naprav pa tudi vobče razmere niso bile in še sedaj niso popol-Šnuderle Ljubo, noma urejene — so vendar dobre plače va-Braslovče	ljudi v novi svet. Dejansko jc sedaj
»Odmev dvignite pismo v |v Abesiniji zaposlenih nekaj 100 tisoč delavcev, ki grade ceste, javna poslopja in krčijo teren za naselitev italijanskih kolonistov. Na drugi strani pa pripravlja kolonialno ministrstvo v zvezi s centralnim uradom za notranje preseljevanje široko-potezno akcijo za kolonizacijo kmečkih ljudi v Vzhodni Afriki. Očitno pa tega problema še ne bo mogoče tako kmalu rešiti, kakor so prvotno računali. Pač pa nameravajo v Libiji, kjer so razmere kljub temu, da je podnebje mnogo neugodnejše kakor na abesinski visoki planoti, že letos naseliti prvi večji kontingent kolonistov,
Ljubljani.«
18684-24
Šnuderle Ljubo,
Braslovče
Marib. nar. tabor 1938 — dvignite pismo v Ljubljani.
18685-24
Ti
obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica — SverloJilcalnica
OSTANKE
IN ZRASTEJO NA PLESASTEM MESTU — ODSTRAN| PRHLJAJ i.U JACAÌNI HRANf iLASNE KORENINE •
POŠILJAMO PO POV2EfJU/S'TÈKL.0IN.5O-
štofov za moške obleke in posamezne hlače, razne ostanke volnenega blaga za damske obleke in kostume, za plašče, kakor tudi vse vrste .manufakturno blago razprodaja po globoko znižanih cenah pred vselitvijo v nov lokal tvrdka
F. I. GORIČAR — Ljubljana,
SV. PETRA CESTA 29.
ZAHTEVftJTE BRE5PLAČNI CENIK
BiBisiìiaa
AjttlPDLNEJÉE GENERALND ZA5TDP5TVD
~f5chheider
; ZAGREB nikoliCEVa 10
LIPSKI JESENSKI SEJEM 1938
ZAČETEK :
60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH.
VSA POJASNILA DAJEJO:
ZVANICNI BIRO LAJPCIšKOG SAJMA — BEOGRAD — KNEZ MIHAJLOVA 33/L
AVGD STA
IN ČASTNI ZASTOPNIKI: ING. G. TÖNNIES, LJUBLJANA, TYRSEVA 33 TELEF. 27-62.
EN
JOS. BEZJAK — MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 25. TEL. 20-97.
RAZPIS SLUŽBE
OBČINA KRIŽE v srezu Kranjskem razpisuje pragmatično mesto
OBČINSKEGA TAJNIKA.
šolska izobrazba: mala matura. — Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7., in 8., uredbe o obč. uslužbencih je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Služb, listu« pri tej občini.
Uprava občine Križe, dne 7. Vin. 1938.
NAJCENEJŠI VIR
ZA VSE VRSTE AVTO PRIKOLIC IN ZA BRUNA (STEBRE)
Od Vas Je
odvisno, ,	.......
da imate skuPno vec tisoč družin
Zanimivi so glede na kolonizacijo Vzhodne Afrike podatki, ki jih je pred kratkim objavil »Piccolo della Sera«, in ki se nanašajo na koloniste iz Julijske krajine. Kakor že omenjeno o kakšni širokopotezni ko lonizaciji osvojenih abesinskih pokrajin v pravem smislu besede ni mogoče govoriti. Izseljenci so doslej sami industrijski delavci, ki so več ali manj začasno zaposleni pri posameznih javnih delih in ki se po dovršenih gradnjah v ogromni večini spet vračajo domov, čeprav bi jih oblasti rade pridobile za stalno naselitev v Abesiniji in jim nudijo v ta namen tudi izredno velike ugodnosti.
V prvih treh letih 1935-37 se je po teh podatkih izselilo v Vzhodno Afriko iz istrske pokrajine okrog 1.300, iz tržaške 1.250, iz goriške 1.000 in iz reške pokrajine približno 500 ljudi. A že v tem času se je vrnilo v Istro 80. v goriško in reško pokraji no po 50, v tržaško pa 40% teh izseljencev. Potemtakem je ostalo v afriških deželah le še kakšnih 2.500 delavcev in podjetnikov. Mnogo več je izseljencev iz nekaterih pokrajin, kakor n. pr. iz bližnje vi-demske, iz katere se je v obeleženem času odpravilo v Vzhodno Afriko malone 11.000 ljudi in jih je bilo ob pričetku tega leta tam še okrog 4.300.
Zanimivo je tudi, da so bili — sodeč po prihrankih, ki so jih delavci v teh treh letih poslali domov — Tržačani najvarčnejši. Od prihranjenih 66 milijonov lir je odpadlo 50 na Furlane, 10 na Tržačane, 3 na Go ričane, 2 na Istrane in 1 na izseljence iz reške pokrajine, odnosno na vsakega izseljenca iz tržaške pokrajine po 6.500. iz vi demsike po 4.500. iz goriške po 3.000. iz istrske po dobrih 2.000, iz reške pokrajine pa po pičlih 2.000 lir.
Za stanovanjske hiše v Trstu, ki jih grade pod vodstvom posebnega centralnega konzorcija pokrajinski zavodi za gradnje ljudskih stanovanjskih hiš so pred kratkim odobrili nov kredit v višini 2 milijona lir. Gradnja novih hiš se bo pričela že te dni.
Za novega poveljnika goriškega vojaškega okrožja je bil imenovan polkovnik Renzo Giovannelli Pred kratkim je še poveljeval 49. pehotnemu polku v Mantovi.
VIKTOR F. PYK, BEOGRAD,
BRACE JUGOVICA 3.
Drobne novice
V puljski ladjedelnici je bil istrski pre-fekt te dni na inšpekciji. Ogledal si je zlasti kotlarno in tesarsko delavnico ter delavnico za podmorniške stroje in naprave, ki so jo zgradili šele pred nekaj meseci. Ogledal si je tudi novo stavbo, ki bo menda še letos popolnoma dograjena in ki bo služila za vojašnico podmorniških posadk.
Goriški korporacijski svet je na svoji zadnji seji med drugim odobril odredbo goriškega podestata, po kateri se goriški sejem za živino odslej ne bo več prirejal tedensko, nego vsakih 14 dni.
H A D 1 O
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče ln film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva uL 5.
Četrtek 11. avgusta
Ljubljana 12: čajkovskij: VI. simfonija (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. .— 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Mati Angelina in Brankoviči. — 19.50: 10 minut zabave (g. Fr. Lipah). — 20: Rumunske nar. pesmi (plošče). — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Ko-larič). — 20.30: Prenos promenadn-ga koncerta iz Rogaške Slatine. — 22: Na. povedi, poročila. — 22.15: Slovenske narodne s spremi jevan jem Radijskega orkestra poje g. Drago Žagar.
Beograd 16.45: Narodna glasba. — 20: Iz oper. — 21: Narodne pesmi. — 21.30: Plcšče. — Zagreb 17-30: Lahka glasba.
—	20: Kakor Beograd. — 22.20: Ples. — Praga 19.30: Lahka godba in zvočna igra.
—	22.15: Plošč,-- in komorne skladbe. — Varšava 21.10: Pester glasbeni spored.— 22: Komorni koncert. — Dunaj 12: Orkester. — 15.30: Plošče. — 18.20; Godba
na pihala. — 19.05: Vedra muzika. _ 20:
Pester spored. — 22.30: Kakor Stuttgart.
—	24: Nočni koncert. — Berlin 19: Plošče. — 20.10: Prenos iz Stuttgarta. — 22: Orkester in solisti. — München 19.15: Operetna muzika. — 21: Zabaven spored.
22.30: Prenos iz Stuttgarta. _ 24:
Nočni koncert. — Stuttgart 20.15: Pester glasbeni spored. — 22.30: Nemška lahka in narodna glasba. — 24: Plesni orkester.
Petek, 12. avgusta
Ljubljana 12: Slovenske pesmi (plošče).
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Cimermanov šramel kvartet. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: O sedanjih nalogah univerze (dr. K. Ozvald). — 19.50: Poročila o izseljencih. — 20: Plošče. — 20.10: življenje vaškega otroka (gdč. Elza šorli). — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. — 22: Napovedi, poročila.
—	22.30: Angleške plošče.
Beograd 16.45: Lahka godba in plošče.
—	20: Kakor Zagreb. — 21: Orkester. — Zagreb 20: Dueti. — 20.30: Violinske skladbe. 21: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.25: Lahka glasba. — 20.10: Koncert orkestra. — 20.55: Janačkova Staroslovan-ska. maša. — 22.20: Plošče. — Varšava 21.10: Zborovsko petje. — 21.55: Simf. koncert. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16: Popoldanski koncert. — 18.50: Koncertna ura. — 20.10: Zvočna igra. — 21.10: Koroške pesmi. — 22.45: Mali orkester in solisti. — 24: Nočni koncert. — Berlin 20.10: Lahka glasba. — 21.10: Lisztove skladbe. — 22.30: Lahka in plesna muzika.
—	24: Kakor Stuttgart. — München Koncert orkestra. — 21: Javna mnenja nekdaj.
—	22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Kakor Dunaj. — Stuttgart 19: Mali orkester. — 20.10: Zabaven spored. — 21: Večerne pesmi. — 21.30: Simf. koncert. — 22.45: Mali orkester. — 24: Italijanska glasba.
Oglasi v „Jutru41 imajo vedno največji uspeli !
ZAKLETI GRAD
Urejuje Davorin Ravljen.
— Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. —
Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,