KAK ODA1 ClTAJTO, PO ^MAVNOOT MM POM - t? o ZANIMA i GLAS NARODA ~LM ibvenilcih delaveevv Ameriki. - Reentered M Second Glaas Matter SfpUnber 25th 1940 ml the Post Office at New York, N. under Act of CongrtM of March 3rd, 187«. bomm WW BONDS Ko 179 _ Štev. — VOLUME LU. — LETNIK LLL. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 13, 1944 — SREDA, 13. SEPTEMBRA , 3944 Tel: CHelsea 3-1242 NAPAD NA ZAPADNI ZID Ameriška prva armada je v 24 urah že dvakrat i vpadla v Nemčijo in sicer od belgijskega mesta Eupena. 70 milj višje severno od prvega vpada pri Trierju. Amerika nei so tudi blizu nemške meje v Luksenburgu, kjer so oddaljeni od zapadnega zidu ali Siegfriedove črte eno miljo. General Eisenhower je posvaril prebivalce v Porenju in Por u lir ju, da se bo vsak čas pričela bitka za Nemč i jo in jih je pozval, da se takoj izselijo, kajti ti kraji bodo v kratkem postali bojišče. Niže proti jugu je tretja ameriška armada generala Pa t tona razbila nemško utrjeno črto ob Moselli južno od Metza in je Nemce pognala v divji beg med Nanoyjem in Pont-a-Mousso-nom. N'a zapadnem koncu fronte ob Rokavskem prelivu so Angleži in Kanadčani zavzeli Havre, kjer so vjeli 5000 Nemcev. Drugi vpad v Nemčijo je vodil general Ooi»rt-nev H. Hodge in prvi ameriški vojaki so stopili na nemško zemljo ob 2-51 popoldne. Od za pada je prišel močan oddelek tankov, ki so vozili ves dan. Eupeu je na nemŠko-belgijski meji in je napol nemško in napol belgijsko mesto, ki šteje 12,000 -prebivalcev. Ko so prišli Amerikanei v mesto, ni 'bilo pozdravljanja in kričanja, ne polj ubovanja. Bilo je le malo zastav, kdor pa je pokazal kako veselje, ga je pokazal l*>lj skrivaj, boječ se nemškega soseda. Neka nemška žena je jokala, ko je videla tri nemške jetnike, ki so se peljali na jeepu. Nemci so celo saJutiral i mrtvemu nemškemu vojaku, ki je ležal na ulici. Nek vojni poročevalec je od nemškega kmeta kupil dva ducata jajc. toda kmet mu jili ni hotel skuhati. Ko so prišli Amerikanci na glavni trg, so jim otroci po nacijsko salutirali, dokler jih njihove matere niso pograbile za roke in jih odpeljale. JUŽNA FRANCIJA BO KMALU OČIŠČENA NEMCEV V južni Franciji je bilo med tretjo in sedmo ameriško armado zajetih 20,000 Nemcev v pre-dfe. Nemci morajo oporišče gotske Črte ob Jadranu držati do konca, predno pride čas, ko se bodo morali u-luafcniti v Nemčijo čez Brennerjev prelaz. (Zadnje tedne so zavezniški aeroplani opravili mnogo važnega dela, kajti razbiHi so vsak most čez Pad v severni Italiji. Nemci se bore v zadnjem obupu, kot bi bili postavljeni ob steno, kajti nimajo nobenih rezerv. HITLERJEVI "MORILCI" OBEŠENI Včeraj je nad tisoč ameriških težkih bombnikov bombardiralo razne nemške kraje, več drugih »to pa je bomba rdi rata sovražnikove postojanke na fronti. Leteče trdnjave in drugi težki bombniki so bombairdirali nemške petro-lejske zaloge in tovarne za izdelovanje umetnega petroleja. Nemška poročila ne omenjajo, da so aeroplani ameriške osme zračne sile v zračnih bojih uničili 175 nem-šikih aeroplanov. Nebo je bik> jasno in bombniki so poleteli narafvnottt nad Ruhia-nd bilzu Draždan in so bombardirali tovarne za petrolej in ravno tako Baolen blizu Lipskega in Brux na češki meji. Nemci so okoli tovarn zažgali velike ognje, da bi jih dim xakril. Nemčki radio poroča, da so zavezniški aeroplani tudi ii Italije napadli nekatere nemške kraje. Moskovski radio naznanja, da je več ameriških bombnikov, ki so bombardirali Chemnitz, 50 milj jugovzhodno od Lipskega, pristalo v Rusiji. ' Zrak je bil poln nemirih srvarH, da prihajajo aeroplani it Francije, Afcgtije in Italije. Nek oraanjevaiec Je naznanil, da se Nem&ji bhia 1300 lavni iflrifo aeroplanov. BOMBARDIRANJE NEMČIJE Včeraj je "bila obsojena na smrt -že druga skupina nemšikih zarotnikov, ki so nameravali umoriti Adolfa Hitlerja. Pred enim mesečen, je bilo obešenih osem zarotnikov, mo *»tr IX i.__Y_• Lang res s {francoskimi tanki, kajti tedaj .še ni bilo v Franciji ameriških tankov, ki so pričeli prihajati »ele ob času premirja. Bojev okoli St. Mihiela se spominja Joseph R. Younglove, ki je bil artilerist v tanku leta 1918 pod polkovnikom Patto-nom in divizijskim generalom Douglasom MacArthurjem. — Danes je Youngiove poslanec v legislaturi države New York. "Kako lep par," je rekel Youinglove, " MacArthur in Patton. Ni čudno, da smo šli tako hitro." Youmglove je prejšnji teden pisal generala Pattonu in ga je spomnim na obletnico St. Mihiela. t 4T*ili članek, pod paslovopo. V'Kvizlingom v uvnževanje*\ toda k«>r prihajajo iz Evrope izredno razveseljiva poročila gflode p ropa lie in kvizlingov, smatrati je umestnim, da r. imenovanim člankom nadaljujemo, kajti: s-. ; f»otom radija je prišlo, sicer še ne potrjeno, toda zanesljivo poročilo, da je srbski kvizlinjr, znani cinear, oziroma ci-jfan in *'ureneral" Nedie, potem, ko je nabasal svojo ein-earode nikdar vspela. Njegova glavna propaganda je bilo neprestano natolcevanje, naj Amerika ostane doma, češ, da bodo vsi naši vojaki morali umreti, ako pridejo v Evropo, ker — nemška vojska je nepremagljiva. In dne 6. junija je popolnoma vtihnil. He pač pripravlja na beg iz Nemčije. Toda — kam ? Robert II. Best, dečfco iz $outh Caroline, je prodal svojo "jezičnost" nacijskemu pajacu "dr." Goebclsu. Tudi ta Best, je govoril danzadnem na radio — vso do srede julija. Dne 15. juHja je berolinska radio oddaja "Deutches Nachrichten Bureau", javila, da bode prihodnji četrtek govoril po radiju. Toda oni četrtek, so nemški generali baje hoteli umoriti Hitlerja, in Best je za vedno utihnil. Douglas (Miandler, ki je par let govoril v Berlinu po radio pod imenom 44Paul Revere", od 44D-DayM nadalje molči. Se je ipač nekaj pripetilo temu bivšemu patrijotu, kajti nek neii^ki oglaševalec bcrolinskfcb radio programov je javnosti naznanil, da "Paul Reverja" — ne morejo najti. Ameriški radio-kvizllngi so toraj o s ta vili dr. ftotibeisa na cedilu, ba* v kritičnem trenotku. • • i O )>oIgarskih kvizlingi h dosedaj še ni prišlo poročilo in kam so bežali, sedaj, ko je prtsla sovjetska vojska pod vodstvom generala Malinovakega v Bolgarijo, se se ne ve. Ako ».i živi, iu tudi, ako »o odšli na "oni" svet, bodo o tem poročali bel ga raki »godovi na rji — menda kmalo . . . 2.) zavezniške armade ženejo nemške armade pred seboj, preko nemških meja, je začela nemška visoka financa z največjo marljivostjo delati na tem, da zadobi v svoje roke kontrolo gospodarstva in trgovine, in sicer na padlogi in s pomočjo ravno tistih kartelov, s katerimi je bila nameravala Hitlerjeva Nemčija* oviuati zedi-njene narode v njihovih pripravah na vojno. ;Dohil -em vse te podatke iz po pol noma zanesljivih virov, ki so na lastne oči videli mnogo dokumentarnega materijala o tem vprašanju. Dober del podatkov o tej noverjeni zadevi se nahaja pred komitejem Kiigore-ja, kjer je Attorney General Farncis Biddle pokazal -v pravi luči delovanje kartelov v predvojni dobi. Dobro informirani wash ing-tor^ki krogi «*> mnenja, da predstavlja mednarodni sporazum glede petroleja, ki je bil ravnokar sklenjen, prvi udarec usplošnega napada, katerega cilj je. da se odzvame mi-nisteretvu pravosodja polno-moč, da napada mednarodne kartela na podlagi Shermano vega. anti-tnist zakona. Mednarodni sporazum glede petroleja bi utegnil — ako ga odobri >enat — postati zaščita za transakcijo, ki bi bile nezakonite po Bhfmmnoveni antitrust zakonu, \flinie preuredi Sbermjanov zakon, in ?icer s strni Ix>rda MeGowan-a glavnega ravnatelja največjega angleškega kartela, Imperial CSiemical Industries Ltd., in s strani nekater ih krogov v zunanjem ministerstvu — State Depart men t-u, — katerim je mnogo na .pogajanjih z Anglijo. _ i AJvO bi uspelo, da se preko mednarodnega sporazuma za petrolej odpre vrata delovanju velikih mednarodnih kartelov, bi se utegnilo zgoditi, da dobe orjaške gospodarske organizacije v roke tudi kontrolo nad tržišči kemikalij, kavčuka, jekla, s troji 1 in drugih stvaTi, da po svoje kroje cene, zmanjkujejo produkcijo in nanovo ustvarijo one monopole, katere so imeli pred vojno. Sporazum za petrolej je pr- je baje že izjavil, da ni kdo ne more pričakovati, da bi Anglija gospodarsko sodelovala z Zedinjenimi Driža-vami. ako te ne razveljavijo Sherruanovega zakona. Znano je, in splošno priznano, da >o imeli največji vpliv v mednajodnih kartelih pred vojno Xcmci, preko svojih velikanskih komlbinirainh k on cernov. pred vsem IG-Farbon-industrie koncema, ki je bil tako silen, da je v skladu z vel i ki im ameriškimi podjetji kot General Electric, I>uPont in drugimi, ter z angleško tvrdko Imperial Ohemieal Industrij, kar po svoje rezal in d^iil svetovna tižišča, zbiral in delil patente, krojil produkcijo in sku-bel za to, da podatki o tehničnem; napredku niso bih več objavljeni — vse to je šlo povsem odikrito in priznano v korist nemške industrije. Tudi danes imajo velikanski nemški trasti na polju ke m i je in jekla v rokah vse go s podarit v o Evrope. A britan ske in ameriške tvrdke imajo deleže v teh nemških podjetjih. Tako na primer, je Gene« al Electric, udeležena v o gromnem nemškem OSR.\\Nf koTicornu. Nemci so tudi skrbeli zn to, da so izmenjali deleže podjetij, prevzetih v zasedenih deželah za deleže v nemških podjetjih. Iz tega sledi, da imajo danes državljani Xizozem»ske. CVlio-lovat^ke, Belgije, a SONART REKORDI NOVE SLOVENSKE PLOŠČE Jerry \V. KoprivAek in njf)>ov orkester MB96—Wedding Polk« (N* bom ie motila; TI p« jest. p« ildanm marilf) Wadding Walts Slovenski Walts Pojo Rupnlck i(|trt US»«—J«ep Polka. (Mat* potico pe«e)o) Marin« — polka 676—Terexinka — polka Na platilncah—valček Lepe Melodije ftaqnefiiie University Tamburiea Orliesler M."»71—Na Mnrijanco. polka Kjo so moj«1 rožh-e Maričku —i*>lka Za tozadevni cenik In c«n» plofift te obrnite na JOHN MARSICH, Inc. 463 W. 42nd ST.. NEW YORK A* Washingtomi prevl' dnje mnenje, da hi hilo nuiogo holj-se zn ameriške interese podplati industrije, ki delajo z Južno Ameriko, kot pa prepustiti to tržišre Xenieeni. Nem>ka kontrola gospodarstva v Južni Ameriki hi pomenila veliko težavo in nemire «v bodočnost:. < i lede Evrope pa se boje wa-shingtonski krogi, da bo šepetanje ne miške propagande padlo na ugodna tla. Xemei priporočajo, naj dobe anirri->ke tivrdke \ nalog kontrolo nad nemškim: industrijami. To pa hi bila le obnovitev in celo poglobitev stau-ih kartel-skili zvez. RAZGLEDNIH ALEKSANDER VAZILJEVIČ SUVOROV V tem -lučaju bi so Nemčija zopet pripravljala in. čim bi l)ilo >v-e pripravljeno, bi ;po-tudi metla ven \>o zunanje nadzor- držaivljani nevtralnih dežel kot Švica in Švedska, intei'e«? na tem, da nerraska industrija tudi nadalje posluje in ostane neokrnjena. Razmetali take nacistične vozle in razplesti tako . zaniršeno predi vo ne bo lahka. «tvar. Nenwi pa so tudi preplavili vse nevtiiialne dežele z jatami ovojih agentov, ki na vso sapo zatrjujejo, da so bili voliki nemški koneemi kot IG-Far-benindustrie, itd., vedno "v srcu" proti nacistom. Šli so ca. XeirhŠka industrija taiko daleč v svoji prevari, da so nekateri vodilnih ravnateljev sporazumeli z nacisti in odšli v' fcapor. ali pa navidezno "pobegnili". Njih propaganda trobi v svet, da je edini način vladanja v Kvropi sporazum »velikih koncemov. Olrde Južne Amerike bi pomenilo obnovitev teh mednarodnih kartelov na novi, še bolj uglajeni podlagi, in morda v še mnogo večjem ohisegu. enostavno to, da bi Amerika prepustila južno-ameriš!ko tržišče Nemcem. Že zdaj se pričakuje, da bodo odhajale po vojni velikanske množice Nemcev v Južno Almeriko — v Ar-getiniji je nemški vpliv Že danes -ogromen. nike. Vojna še ne bo dobljena, ko bodo zavezniki korakali skozi "Unter den Linden". Tudi takrat šo ne, ko bodo nacisti pregnani i>z svojih mastnih pozicij v nemški industriji. Vojna bo celo zgubljena, ako ne bodo zlomljeni veliki nemm dopoAOJanJt upm^Btttrti na rok* • tm, iJWio n*iii«>, AIJ ME BI OB»OVH4 AH TI AH ASfi in ^H^j* Angleško-Slovenski BESEDNJAK i i1 ii j tx i :» t t -ixitl j? novi aoile^BlmisIsi iMpe^njaJc, fci ga t r - ja sestavil -r Dr. FRANK J. KERN ▼ njem so vse besede, kx jih potrebujemo v vsak. dan jem Kvljetkja. — Knjiga je -trdo vezana v platnu in ima 327 strani. *5r Naročite jo pri: KNJIGARNI "»LAHA NAHODA" 216 W. 18th Street New York 11, N. Y. »-j -** i Odlomki iz domačega časopisja ^Jonmal" v Atfanti, Oeor-sria izraža v svojem uvodniku mnenje, da so Franeozje sedaj, ko so osvmbojeni nemške knjre, preveč, ozko srčni z ozirom na obsodbe francoskih Mzlinirov. 4"Heraid Tribune'* izjavlja, da bode zadnje vprašanje kon-ferenee v Durbarton Oaks, in tudi drugod z ozirom na vojno varnost, sledeče: "Kako mnenje glede agresivnosti bode v Zjedinjenih državah — leta 1959. . Newyorski "World - Telegram'* naznanja, da je Elea-nora Roosevelt prišla v Washington zn jeden dan, da se pomeni z hišno upravitcljieo v Beli Hiši, kajti ona je mnenja, "da je čiščenje in prenovitev stare hiše tako težavno, da bodo vsi njeni domači nshiwbenci čez mero zaposleni, — in sicer ki juh termi, da so vsi, kar jih je v tem delu iznrjeni'*... Chicaška "Sun" je uverjena, da sedaj, ko je governor Bricker naznanil, da se vojaške glasovnice, ako niso zaznamovane z svinčnikom, (ki mora biti črne boje), ne bodo «tele —, bode izdal še naknadno povelje, da 'bodo smeli glasovati pri no« vemberskih volitvah le oni vojaki, ki imajo svoje lase počesane tako, da imajo — "prežo" na temenn .... Najvišje odlikovanje, knle-rega zamore Sovjetska TTu-ija podeliti, je rod Suvorova, in tekom sedanje vojno jo ruska vlada odlikovala mnogo >vojih vojskovodij, ki so so odlikovali na iztočni fronti s toni, da so pognali Xom.'o v fbog. Tudi mnogo inozemskih diplomatov in državnikov je bilo odlikovanih - tem redom. Radi tega smatramo umestnim podati tudi našim čitateljem zgodovino najslavnejšega ruskega vojskn. vodje, generala in maršala Aleksandra Vaziiljoviča Suvorova. Snvorov jo bil najslavnejši vojskovodja v vsej ruski zgodovini. On jo načeljeval •rti s kini vojskom v dobi, ko se je vršila v sedanjih Zjedinjeinili dtv.a-vali revolucija in ko so nekdanjo angleške kolonije v Ameriki, postale jedro sedanjih Zedinjenih držav. Toda kljub temu, da jo ta doba že davno minula, ostal jo Suvrov vse do da na.3h ji h dni uzor no le samo ruske, temveč tudi vseh ostalih vojsk, kajti on je bil nekako u-jedinjene davnih vojskovodij v evrojiski vojni zgodovini, oziroma kombinacija Hnnnibala. Caesarja. Friderika in Napoleona. X jogo ve taktike se poslužujejo še dandanašnji vsi vojskovodje in Rusi trdijo, da se jo nemški maršal von Faultis s svojo vojsko udal ravno toliko—pokojnemu Savo rovu, k,-i-kor sedanjim ruskim generalom, ki so zavzeli tokom sorla-nje vojne mesto Stalingrad. Snvorov ji« bil pravi "vojaški-vojak", kajti vojak jo bil skoraj vse svoje življenje, ozi-roma skoraj od svojega rojstva leta 1720, do svoje smrti v letu lSf)0. Ko mu jo bilo lo let. bil je navaden prostak v ruski carski vojski; narednik je postal, ko je bil star '22 let in že s of leni let kasneje, oziroma, ko mu je bilo jedva 29 l»>t. postal jo podpolkovnik. Maršal jo postal. ko jo bil v svojem (Utoni lotu. Tekom svojih petdesetih let skoraj neprestanega vojskovanja. dosego] jo daljšo vr-to zmag, kakor katerikoli vojskovodja na svetu. V vsem svojem življenje, bil jo premagan le enkrat. A*-i s -danji sovjetski generali. so bili učenci fiuvorove taktik«' in njegovega načina vo-jovanja — Tiiw»šonko, Roko->f»v>ki. Vatutin. Konev, — kajti niti eden izmed sedanjih ru--kili zinauovah-ev, ni posluževal taktiko zapadnjeevrop-skili zgodovinskih vojskovodij, kakor Klausewitza, Friderika ali Xapoloona — temvečedino-le naukov Suvorova. Xerlavno jo vsled tega sovjetska vlada naznanila, da jo ustanovila sistem novih ruskih vojaških šol za ča stilist vo; to šolo se imenujejo "Suvorove vojaško kadetsko >0-0." kajti oblasti -o nver-jono, da učenje pod tem imenom, nikakor ne zamore voditi na napačna pota iz vojaškega stališča. Kadar pride med ruskimi generali do kake vojaško debate, potem so med njimi vedno najde kdo, ki so glede svojega mnenja lahko sklicuje na sličen slučaj v Suvorovem življenju, in s tem jo tozadevna debata takoj končana. Snvorov jo pričel svoje vojo-vanje tekom vojn. katero je vodil pruski kralj Friderik Vdtf-ki, iu tekom teh vojn so Rusi zasedli Berlin. Toda njegovo pravo vojaško življenje, se je pričelo leta 17f/>, ko je vladala ea rin j a Katarina IT., katera je t>aš tedaj kovala načrte Zajedno z tedanjim avstrijskim cesarjem in pruskim kraljem glede prvo delitve Poljsko. .Snvorov je pričel to vojno s tem, da je vodil svoj pofl-k iz Ladoge v Smoljensk. oziroma fi()0 milj daleč, po skrajno slabili potih, in je to razdaljo premeril s svojim vojaštvom tekom tridesetih dni. Ko je do-pi~e bilvalstva. po k ti t or i h so POVOJNE NAGEADE ZA ODSLUŽENE KANADSKE VOJAKE NAJBOLJ dA DRŽAVNA SLUŽBA V KANADI Iz mesta Vancouver v British Columbiji poroča, da se je tamošnje prebivalstvo pričelo vsestranski pritoževa ti, ker lastniki tamošnjih >a-ioonov točijo pivo na ta način, d aje v čašah več pene kakor pa piva. Vsled tega tamošnja Ostanite na svojem poslu Po< I pri ti sk on k ogromnega ameriškega produkcijskega napora 4 4se neprestano pomikamo naprej na potih, ki vodijo v Berlin in Tokyo**, je dejal Predsednik Roosevelt v sredo i v ipcelanici. ki je bila priloze- lz Ottawa se javlja, da je _ _ dolenji* zbornica kanaskega nadzornika piva. Naloga tega organizacija obrtnikov in de-jna enemu njegovih poročil na-iaveev (AlRL) je predlagala.'siovljetnih senatn. Nobena stvar da vlada imenuje podobnega kot za prihodnost naše države Zaspani premogarji — vsled je potrebno da se razviie bolj! . ..... kot kdajkoli obiskovanje sred-j nr-bndilmc njih Šoj — high school — kaj- Tz Glace Bay, Nova Šeotia. ti šolanje je ključ bodočnosti",!>e poroča; da so tanuxšoji pro-pravi^ knjižiea. jtikogarji pri posebni seji srvoje P i i|>oroča tudi, da nuj se ce- '»ganizaeije, po-lali lokalni lokupna občina vdeležuje kam-lvlacli i tožbo, ker ne morejo panje. N'.m čelu kampanje za'nikjer kupiti prepotrobmh ur obiskovanje šol naj bi stopil jbndilnio. Pri posebni s-eji svoje :.. ____u t •________! i Mino £loo k a ton h so -onfjo razno pol rvb^čino prodajati. Vstal večje plačo, knte-ro dobivajo vsi dehwei in drugi v>|i(/bon<'t

ovnln«' vrednosti denarja, ^o cene predmoi-ov izdatno hitro po v" »n jejo, kakor pa plače, tako otrob-šč;n, delavec in vsak vslužbe-nee, v resnici dobiva, manjšo •nlačo, kakor tv normalnih časih, dtfL>iravno dobiva več dolarjev tedenske ali mesečne plače, kakor prod vojno. Ko je kanaska vlada uvedla kontrolo plač in cen, je morala u v a že v a ti dvoje točk, — prvič, da «o i>e eene živil hi-Iro povišale in tudi poviševa- Ko.nt rolo plač je Kanada u-vedla tekom jeseni leta 1941. toda istočasno je tudi odredila, da morajo vsi vslužbenci dobivati doklade, oziroma bonus za svoje delo, «*ogar svota jo bila vedno odmerjena na podlngi con vsakdanjih potrebščin. Od lota 11*4'! nadalje, so pa ta bonu* enostavno vključili 'v plače. Ako se pa življenje potrebščin povišajo za 3*> in ostanejo potem stalno za dobo dveh mese;-ev, potem bodo \ lada pregledala in preina-ila ves n.jon načrt glode <-ou potrebščin in plač. Od junija 1941 nadalje, so o tedenske plače povprečno »povišale za nekako 25toda pomen tega »povi-anja je -ko-ra,j neznaten. Kajti istodobno je vlada tudi irvedla večje dohodninske davke, dočim il > komite ljudi iz vseh slojev, ki';11™-*' n- 0(1 poznajo mladino in io linbi io:loll£ers< 90 vložili o-ebne pritožbo. v katerih povdarjajo. la jih veliko število prihaja prepozno na delo. Uer nimajo imenovanih ur. katerih no morejo kupiti v prodajalnah. 1 jo j n. Tanko, topove, municijo, hrano, obleko, zdravila. krajih žeuo, jo li v .vsaki pro« lan i čaši piva tudi v lesnici prava pijača, ne pa io pena- Kolika i V poslaniei predsednika prihode letnij plača novega in iliaja do izmza. da bodo morali sprktorja, poročilo ne pove. ameriški detavv-i proizvajati še • Iveč, in nadaljevati tako dolgo Lend-Ijoa>e dobave, dokler ni zadnji Neinec pregnan iz ozemlja, na katero je vdrl, in doktor no bodo narodi, katero bomo osvobodili, zopet stali na 40-letniea kanadske Ford Motor Go. "Ford Motor Co of Canada, Ltd.'V v -Windsorju. Ont.V jo minuli mesec pioslavila 40-'svojih lastnih no-ah. letnico mojega poslovanja v Kanadi. Vsled vojne se ni vrnila nikaika slaA*no-t, kajti njenih 15,00« > v službencctv je oni dan ravno tako delalo, kakor jo retroaktivna, bodo najpreje dnige dneve in 338,978 novih dobili oni vojaki in ženske, ki,vojaških a\tomobilov vseh vrst je bilo dogotovljeno odkar se Ostani na svojem mestu, da pamagaš kriti nujne potrebe vojske — to je naše edino upanje na popolno zmago v do-glednem in najkrajšem času. STROŠKI ZA KANADSKE KNJIGE ODMERKOV Kanadsko knjige odmerkov -t. 4 so dokaj j>o ceni. Osrednja vlada namreč javlja, da stane 315,000 takih knjižic s znamkami le $304.60, in sicer jv kolikor pridejo pokrajine llcvomogn Ontarija v pošte*. Vsaka knjižiea velja t o raj vlado le eno desetino centa. Imenovana pokrajina je največji t on torij v Kanadi, ki soza vse oil T:mmin*sa do Sanit Ste. Marie. K tej pokrajini spada tudi 'velik otok, imenom Ma-niioulin Island. Papir, Hskanje in razpoši-ijatoN knjižic za oo je v provinci j i Ontario solsko loto in imenovanega dne >o je vršilo le običajno vpisovanje nčon-<*ov in cilja kov. Glasom šol-ke-gn zakona, zamorejo otroci, ki l»odo stari H^st let pred 31. de-<*em>broin 1!M4. pričeti "hoditi1' v šolo — to so pravi v krajih, kjer vozijo šolsko doco od doma do šolskega poslopja ]>o-sohni šolski avto-busi. Pomanjkanje delavcev v British Kolumbiji Iz Powell River, B. C., javlja, da je tamkaj zavladal o. PRAZNIKA tako pomanjkanje delavcev in potrebnih \službeneev. da je se -o žo doslužili svojo dobo v vojaštvu. Teh j<> nekako 150.-000. Na ara de IkmIo dobili tudi »vojaki, kateri so služili v izven kanadskih dominijih angleškega imperija, in sicer tekom leto dni po do-luženi doni v vojastolute, dobili bodo bivši ivojaki p o$7.50. Za isto dobo službovanja v prekomor skill deželah, vštevši no otočje, Islandijo Oroonlatid, bodo dobili po $15 nagrade. O i norijo n i za k on sk i pred log, ki bode 1. oktobra postal za kon, tudi označuje zapadno pol uto tako, da so Za pa dna Indija, Newfoundland in Juž na Amerika vključeni v zapad-on poluto. je pričela vojna. Omenjeno število pomenja baš |v>lovico vseh mehaničnih vozil, kar jih imajo zavezniške vojsko. Od aprila 1942 nadalje, Fordova tovarna /v Windsor ju ne izdeluje zasebnih avtomobilov. Odi i ar je Fordovo podjetje pričelo poslovati tudi v Ka nadi, je izgotovilo 1,893,162 Fordov"*. Ko je Fordovo po-djete pričelo poslovati v Ka-Vljutški-jnadi prod 40 leti. imelo jo le in otok 1" vslnžboncov. ZGODOVINA KANADSKEGA NARODNEGA za vsako knjižico. - Vlada je!'"* ?o.tih.ičar dal v razposlala 12,500,000 komadov ,<)k;llnI tilnik shnie-teh knjižic vsemu prebival-' s t v u. kar je stalo $208,357. ogla Knjižice dražjo. »t. 3 so bilio nekoliko Službo dobi — kuharica, ki je dobro izrvožbana; plača dobra; v slučaju potrebe. je tudi — poročim". KANADSKI FARMER IN BUČELE Iz Ouelph, Severna Ontario, so poroča, da :so je tamkaj te dni nek farmer prepričal, da se ne izplača preganjati bu-čole, kajti stvar je dokaj ne- Najkrajši testament v Kanadi (Halifax, Nova Scotia. — Tukajšnje zapuščinsko sodišče je dne 1. t. m. dobilo v svrho vknjižbo najkrajši testament. katerega jo prod svojo smrtjo napi-al glavni natakar največjega hotela v mestu. Vsebina varna. Te dni je grabil —seno njegovega testamenta >c gla-jia svojem travniku; pri tem si: "V slučaju moje smrti, po-jc njegov konj razdražil divje1 stane moja žena, Jenny Wal-bihVle in farmer jih je okušal!ton Of;*. Jenny Del 6ro) — piognafi s tem, da je zažgal boss od vsega kar mi je osia--eno krog roja bučel. Toda ta-|lo". Ta testametn je pokojni koj na to je pričelo seno go-!T>el Oro, ki jo bil rojen Ttali-reti <\fso na okrog in ogenj je jan. napisal šest dni prod svo-dosegel tudi farmerjeV hlev.|jo smrtjo, in njegova Jennie ki je »gorel. Sosedje -*o režili je že postala "ho?s" od vseg«. oMala farmerjova poslopja. Jkar je imel. _ ^ Nedavno smo v *■*Glasu Na-j ti«Ui poročali, da v Kanadi praznujejo praznik, kateremu pravijo "Civic Holiday", vsa ko leto o jo dokazalo, da je stvar istinita. Poziv obnnam, da za-(•no kampanjo za obiskovanje šol Starši, občino, šolo, cerkve in delavske unije so pozivamo, da začno organizirati kampanjo v cilju, da se spravi šolske otroke nazaj v šole prihodnjo jesen. V knjižici, katero so izdali skupno otroški urad mi-ni>terstva za delo, urad za \zgojo, in federalna agentura za vamo~t, s |x>močjo urada za vojne informacije, .je na-glašeno. da morajo dobiti ameriški dečki in deklioo najboljšo izobrazbo, katere jim more preskrbeti država. "«Ot:okom samim prav tako poznajo mladino in .jo ljubijo;! ta komite naj bi skrbel za to. da si pridobi tudi sodelovanje' lokalnega časopisja in radia. Podprite napad! — Kupuj te bonde VoTnega posojila, i kupite en "»tka" bond danes. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JUS&J E D N 0 T A NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto Članstvo 39,150 Premoženje $5,500,000.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.4,1 % Ce hnteft dobro ocfel in tvojim dragim, uraraj a«, pri nmjfcoljftl, po-Meni In nadaolventnl podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVKN SKK KATOLIŠKI JEDNOTI. kjer ae lahko zavaruj«* za mrtalM. razne poškodbe, opera« fJ*, proti bolezni in onemogloaU. K. S. K. JEDN0TA šprrjema moške Id irnake od if. da M. lets; •troke pa lakoj po rojitvu ln da 1«. leta pad avoje okrilja. K. 8. K. JE D NOT A Izdaja najnodernejto nate certifikat« tedanje dobe od do $5.00t.M. K. 8. K. JEDNOTA jo prava mati vdov In «lf«t. Co te dM ilaa aU Članica te mogelne ln bogate katoliške podporne organizacije, po-trndl se In pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse drage podrobaootl ss obrnite aa aradnlko In aradnJee krajevnih drniftor a. S. K. Jednote, sil pa aa: GLAVNI 351-353 No. Chicago Street, U B A D Joliet, Illinois "Obljubljena deiela" . List -4 Windsor Star'* v Windsor j it, -Oni., objavlja pod zgorajsnjim naslovom olanek, da jo Movomi dol provinci jo Ontarfio prava 4toj)ljnbljona dežela**, da si ravno so zime izredno dolffe, in seveda, tudi mrzle in poletja Hladna. Mojzes te pokrajine, je neki polkovnik imenom Reynolds, kajti, javlja so, da bodo on vodil doslužene vojake v severno Ontario, kjor so bodo po vojni naselili sredi "mloka in medn*'. On je nam-re<* dobil od vlade na los:, da skrbi za liitro naselitev severnih ontarijskih pokrajin. Pri tem delil mn bodo pomagale kanadske žoflezniee. ki bodo na-selnikom v divjini dobavljale vse potrebščine in sieer potom železnio in tirdi potom letal, katera so last kanadskih železnic, tako, da bode po vojni koloni-zaeija severnih pokrajin dokaj hitro napredovala. KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDAT,A SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domače živali Spisal Damlr Felgel Kreutzerjeva sonata Spisal Lu N. Tolstoj Andrej Ternovc Spisal Iran Albreht Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip SpHlmaa * Pravljice Zapisal H. lfajar Hitlerjeva kronologija sedanje vojne Trdnjava Evropa. Trdnjava Francija. * Trdnjava Nemčija. 1 TrdnjaVai Berlin, v Trdnjava — brke---- 12 Frank Baron Tresk Po raznih virih napisal Gjnra Pandori« 15 Suneški invalid Spisal SIW«stpr Koftiitnlk IT Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal JoHp Ojrrlnee 18 Mladim srcem Dragi zvezek. Zbirka za slovensko mladino. Spissl Kvaver MoSko 19 Student naj bo Spisal Fr. S. Finžgar is Duhovni boj (Iadala dmšba sv. Mohorja) L. S kupoli 2« Denar Dr. Kari Englls — Poslovenil Dr. __ Albin Ogrts IS Pariški zlatar PosloveaU Silvester K. 14 Pravljice in pripovedke aa mladino Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili f IGRE 28 Magda ) (lj?ra) — Alojzij nmiee 29 Peterčkove poslednje sanje (Igra) — Psvel Gol In 30 Potopljeni zvon (Igriu — Clerhart Hsnptinann 31 Bevizor (Iffrs) Ni kol s j Vaslljevte 32 Spodobni ljudje (Igra) — L, Upovee Črne maske (Igra) — L. Andrejsr 34 Antingone (Igra) Poslovenil a Oolar 38 Sveti Sust (Igra) — Splssl dr. r. PetronU 85 Praški Judek Spillmannova povest — Pre-vel Josip Vole sa Tončkove sanje na Miklav-* zev večer (Igra) — J. KrbeZaiktn F. Boje Kupite en "extra" bond • ta teden! rOTKer je naloga teh knjig neio omejena, Je pri naroČita priporočljiva HT^O irtrtt. da mm bo aa ta natu oiogoda vsakega «adovolJltt 005323232353485323484848534823482323484848534848235353535353 NAJIOUA- iWEDNESDAY, SEPTEMBER 13, 1944 PROKLETfl :: Spisal KMTT.K RICHEBOURG Iz francoščine prestavil J. L (119) 41Ce gospoda grofa ogledujem, nahajam še veejo sličnost kakor na podoibi," opomni Goš. Grof je bil ves iz sebe. Vzravna se, obličje se mu zasveti ter tre{>etajoe vzklikne: "Sin! sin! O, zdaj vidim, da mi je Bog odpustil!! " Potem priine grofinjo za roko ter ji jo začne poljubovati. 44Ne bi bil verjel, da bode občutilo moje srce še tako veselje!" reče veselo. Grofinja je bila kakor prerojena. "Bog se vas je usmilil!" pravi "Bodi mu čast in hvala!" jekne grof. Potem se dbrne b Gošu: "In ali ve vaš rejenec, da je najin vnuk t*» povpraša ga. "Da!" zavrne Goš. "Zakaj ga potem ni tukaj?" "Gospod grof ..." Grofinja M»že Gosu v Wsedo govoreč: "To vam jaz pojasnim, Leon, ki mu je Lupila daJa ime njegovega očeta, ve, da je nezakonski otrok. Edini dokazi, da je res najin vnuk, so ti le papirji, ki mi jih dal Goš na Leonov ulkaz. Leon jih noče rabiti, marveč daruje jih nama. Ostati hoče za naju tujec, ker postava nama v tem oziru ne nalaga nikakih dolžnosti. . ." "Leon ima prav!" reče grof. "On ne sme zahtevati, pa midva mu hočeva dati!" "Plemenit ponos mu je branil, da ni prišel k nama." "Hočeva ga midva poiskati, — to sem hotela pač predlagati." "Hajdimo! . . "Se eno besedo, gospod grof." "Smem li vas vprašati, kaj nameravate storiti s siroto?" ''Storiti hočeni to, kar se stori za sina." "Ni še najin." "Hočeva ga vzeti za sina." "Potrebuje imena." ''Imel bo najino ime!" — Grofinja vesela vzklikne, po-proži svojemu soprogu roko ter joka je reče: "Hvala! hvala! Potem se obrne h Gošn ter vpraša: Šte rti zadovoljni?" I bogi Jerome zajeelja nekaj nerazumljivih besed, in ker te ni mogel premagovati, so mu solze ourkoma tekle po licih. Xadaljni govor ne bi bil vec povedal. "Xe gubimo časa!" nadaljuje grofinja. "Hrepenim že po tem, da bi videla ljubega otroka. Ah Bog, kako ga hočem ljubiti!" Vsi trije odidejo na dvorišče. Voznik je oakal na kozlu/ Grof in grofinja sedeta v voz. Goš spleza h kočijažu in voz oddrdra. Deset minut kasneje se ustavi v Rue Sainte-Genevieve. "Skromno najino stanovanje je v drugem nadstropju." opomni Goš. "Dovolila da grem pred Vama ter Vama kažem pot." "Prav, midva vam slediva." odgovori »rof. "•Moj Bog," Si je mislil Goš, -kako se bo Leon čudil! Kaj li poreče k temu!" V veži *e untavi, da počaka grofa in grofinjo. Potem potrka trikrat na vrata. To je bilo znamenje, če je zvečer prihajal domov iz Rogolovega gledišča. Leon odpre. "Tu si napo* . . prične mladenič. A besede m„ iziinirjo na n8tani«ih. ko zagleda grofa in grorinjo. Pozdravi vsi, Se plašno umakne. Goš stopi korak nazaj, da vstopi gospoda. Leon ni še umel vendar mladostno njegovo liee je žarelo. So, gospod *rof, ali ^ spoznate?" vzklikne grofinja. ima rojstveni list na obrazu." odgovori grof. ' "O Goš, Goš!" zavpije mladenič, milo knrajoč. "Ti si me izdal !r "Ta poslej,,, milostiva «o>pa grofinja, tu poslušajte, kaj pravi!" potoži stari marijonetar. • In zdaj stopi grofinja veselje o*nanjujočeXa lica k mladenko razprostre roke ter klikne: "Leon otrok moj!" Mladenič prebledi, obstane ter težko diha. Grof ga prime za roko, govore*: "Vi ste najin otrok! Od danes naprej se zo-vete Leon grofie Bussieres!" In POjijni^i rahlo V naročje grofinji, reče resno in slovesno: "Grofu- Leon Bussieres, Objemite svojo mater!" Koke grofi nje se sklenejo nad mladeničem! O j blaženi pozdrav! "Sanjam li?" vzdihne Leon. "Xe!" klikne grofinja. "Sreča je istinita " ni* vl*iz**Lt ' ' * jaZ ^ "Od danes naprej ste najin otrok, edini najin otrok!" odvrne grof. \ treh dnevih We imeli že moje ime. In jaz in ti, sin moj, hočeva eknpno delati na to, da mati tvojega očeta pozab«, kar je morala pretrpeti v štiridesetih letih! Ti kode« veselje, tolas** nama, samotnima starima človekoma!" ^ "Goš nama je vse povedal," povzame sedaj grofinja. Vi ste iskali rodbino avoje matere; našli ste rodbino svojega očeta. Rodbino vase matere tudi poznamo; pa nje nimate m&sar prosit, danes, ko ste že grofič Bussiexes! O, vi ste hoteli ostati oibogi in nepoznani, vi niste hoteli priti k nama? So, prišla sva pa mid va^ vam; prižla sva po tebe, otrok moj!" "PO mene sta prtflaT" "Da! Ti pojdes z nama v palačo Bnssires!" (HadaJjofwije sltdU RAZGLEDNIK (Nadaljevanje z 2. str.) ski kralj okušal pomagati Poljakom. Tedaj je bil Suvorov že general-major in z nepopisno eneržijo odšel je v boj proti poljski in francoski vojski. Tekom sedemnajstih dni, prehodila je njegova vojska razdaljo 475 milj, vojevala je osem bitk in s tem je bila vojna končana za omenjeno leto. Tekom na sled njega leta, je Suvorov dosegel dovolj zmag, tako da je ruska carinja s svojimi zavezniki lahko pričela z delitvijo nesrečne Poljske. Tekom prve ruske vojne proti Turčiji, dospel je Suvorov ua l>ojno polje tekom spomladi leta 177.'J. S Turki se je njegova vojska spoprijela t>lizo Tnrtu-kjaji ob Dunavn in pri Kinzur-nu ob (Vnem morju porazil je {Suvorov turško vojsko bas v trenotku, ko je ameriški mor-narični pustoflovec. John Paul .Tones, porazil tnršfco mornarico. Potem jeSuvorov prekoračil reko Ttimnik, ki je bila meja Turčije, porazil turško vojsko in visled tega dobil nagrado, da je postal "grof Rimni-ški". Oh Dunavn je potem zavzel trdnjavo Tzmail v naskoku. Pri Foseani na Pranun-skem, naprosil je neki avstrijski general Suvorova za pomoč, in Suvorov mu je poslal kratko naznanilo: "Pridem. — Suvorov." Suvorov je tudi prišel z naglico 25tih milj na uro, in je takoj rešil tedanje avstrijske zaveznike Rusije. — Tekom te vojne, ki je< trajala od leta 1773—1790, je Suvorov neprestano zmagoval. Njegova taktika je tedaj, in tudi kasneje bila vedno ta, da mora vojaštvo iti takoj v boj. ko pride do sovražnika, češ, počitek je nepotreben v takih slučajih. Suvorov je vedno živel, kakor navaden vojak. Spal je vedno na tleli, kakor vsi drugi vojaki, jedel je navadno vojaško hrano; vstajal je vsaki dan ob štirih zjutraj, tako tekom zime, kakor tudi v poletju; njegova postelj je bila navadna slama, in pokril se je le s svojo zimsko suknjo. Tudi rokovice so mu l>ile nepotrebne, izimši tekom hude ru^ke zime. Zabave mu niso bile poznane, in bil je za-dovljen s življenjem navadnih vojakov, kajti živel je natančno tako, kakor prostaki. On ni imel svoje hiše niti kočije in sin žabuikov. Celo ogledalo mu je bilo preveč. Tekom njegovega življenja in neprestanega vo-jevanja. se je Rusija razširila v Ukrajino, do Črnega morja, na Krim in na Kavkaz. Leta 17logi in harmoniji in za itzvršeno delo SAAvSa v preteklosti je odbor dobil zaupn'-ico. Predstavnikom osvobodilnega gibanja v Sloveniji !>e ni bilo nuogoče odzvati in biti osebno navzoči na konvenciji, pač pa so izrazili svoje in želje naroda potom brzojavov. ki so bili delegaciji prečitani v soboto in nedeljo. Zlasti z velikim navT. Rogelj, L pod predsednik. Fred A. Vider, II. podpredsednik. Mirko G. Kuhel, tajnik. Vincent Ca ink ar, blagajnik. Jacob Zupan, zapisnikar. Odliorniki so: Leo Jurjovec> Anton Krapenc, Leopold Kjn-shian, Albina Novak in Frank Za i t z. Nadzorni I x>u i s Železni kar, pred«»ed-nik. Joešplrine Zakrajšek in Joseph Zavertnik, nadzornika. Širši John Ar k o, Atnton Debevec. Joseph F. Dnrn, Josephine Erjavec, Theresa Gerzel, Anton Horžon, Anthony Jeršin, Rev. Matija Kebe, Frank Klune, Helena Kušar, Ka the rine Kra-inz. John Kvartič, John Pollock, Ludvik Mutz, Antoinette Simčič, Theresa Speck, Valentin (Stroj, John Stonich, Andrew Vi d rich in Anton Zbaš-nik. 1 Namestniki za izvršni odbor IV. Andrew Furl an, Louis Kaferle in Fiank AJoš. Namestniki za širii odbor (Franik ^esen, Louis Champa, John Tnrk, John Tereelj in Jo>eph Zore. Častni člani Louis Adamič, častni predsednik; Marie Prisland, častna podpredsednica; dr. F. J. Kem, častni odbornik. • Delegati iz New Yank a so tekom pvoje^p. bivanja v Cle-velandu pridno razpečavali partizanske zvezdice, katere je nabavil delegat Rado Vav-potič- -Cisti izkupiček od teh zvezdic je namenjen SANSu. Ker je nastalo nekaj nesporazuma, ikaj dotične zvezdice .pomenijo, naj služi vsem prizadetim sledeče pojasnilo: pet konična rdeča zvezda pomeni na- Hi vaško, Srbijo, Macedonijo in Črno goro. Ta zvezda je to rej simbol bodoče svobodne, federativne Jugoslavije: najdemo jo tudi na belem polju rdeče-belo-plave nove jugoslovanske zastave. Obzorje se je že toliko razjasnilo. da hi nol>en zaveden a-ineriški (Slovenec in Slovenka ne ismiel \eč imeti pomislekov, ail t>e bi SANSu pridružil ali • „ l.i-u,- • t-i i oAvo no- l>o konef l>!ezbritžiH»- in ziikljiK'eno .ie bilo, da SANiS . , . . ______ ce ameriške Slovence Xa konvenciji so razni govorniki poudarjali važnost letošnjih predsedniških volitev NOČEM PLAČATI VEČ KOT NAJVIŠJE URADNE CENE! NE SPREJMEM RACIONIRANIH {ML AKO NE ODDAM ZNAMK! V HansKo in finančna sredstva.] znanj, kar med nami ne sme biti pozabljeno. _ Združeni odbor jugoslovanskih Amerikancev s tem apelira na -vse one starše, katerih sinovi, ali pa hčere, so bili odlikovani v ameriških vojnih si Toda njegov duh živi danes svobode. Konice r zvezdi pa na tisočerih bojnih poljanah, zna&jo pet glavnih narodno- volilee. da se pri svojih volilnih odborih registrirajo in na »volilni dan tudi volijo za take (kandidate, ki so naklonjeni Združeni Sloveniji in demokratični, federativni Jnugosla-viji. Kot organizacija. ?esto-ječa iz članov raznih političnih prepričanj, je SAXjS v ameii-ški politiki nevtralen. Apelira pa na vse ameriške državljane slovenskega pokoljenja, da u-v'aKujejo letošnje ameriške fvo-litve in izvršijo svojo držživ-ljanj-ko dolžnost. VaKe najsil-nejš*e orožje je volilni listek. Registrirajte se! V nedeljo 17. septembra se vrši v Ooverdalu, Pa., jugoslovanski shod pod avspicijo slovenskih, hrvaških in srbskih društev v Coverdalu in okolici. V iiiM-nu SAXJSa l>o govoril njegov tajnik Kuliel. — Vseslovan>iki kongres bo letos zboroval v Pittsbnrghu 23. in 24. septembra. Tudi SAXS je član tega kongresa in bo poslal na njega sedem delegatov, zastopnikov SANSa pri Združenem odboru južnoslovanskih Aanerikancev; ki bo imel svojo letno sejo v Pittsbnrghu en dan pred kongresom. Sloven ska drii^tva, organizacije in organizirane skupine so vabljene, da pošljejo >voje zastopnike na Vseslovanski ikongres. • Konvencija SAXiSa je spre menila obstoječe določilo glede članarine in zatključila. da znaša nova članarian na.^mani $2.00 letno. Plačati se more v enem, a ne manj kot v dveh obrokih, oziromia $1.00 vsakega pol leta. Tajnike na£ih postojank opozarjamo, da pobirajo Članarino v smislu tega zaključka. Vaškemu članu se naj izda članska kautien. Razumljivo je samo po sebi, da podružnice lahko določijo večjo vsoto za »vojo čalnarino, le manjše od $2 se ne dovoli. Ta določba se naj prične izvajati Še ta mesec. Podružnice, ki nimajo članskih fcairtie, se naj ohrnej ona glavni urad. • V kratkem času bo Slovenija isvobodna. Toda na£e delo tedaj ne bo dokončano. Vso pozornost je treba takoj obrniti, kako ojaičati SAKS, po nase pomoči, našega bodrila-! Na tisoče naših hrabrih mož. žena in sirot je brez domov, brez zavetišča. Stradajo! Bratje in sestre, zavedajte se tega! Pomagajte! — Pridružite se SAMSu, da čim častnejše in uspešnej-ip izvrši veliko delo. katerega ste mu poverili na Slovenskem narodnem kongresu. 'Mrko O. Kuliel, tajnik. Morska kača v — Idaho Iz Sandpointa, Idaho, oziroma iz skoraj največje pustinje v Zjedinjenih državah, prihaja poročilo, tla je neki meščan imenovanega mesteca, videl velikansko morsko kačo, ki je plavala po vršini jezera Payette. Popis kače: — 44Bobri'* . . . Xeki Paul Wal'ter, je namreč ugledal kačo. ko se je vozil v svojem avtomobilu ob obrežju imenovanega jezera. Dejal je, da je bila najmanj trideset če-vlev dolga, in da je le počasi plavala po jezeru. Da se je o tem natančnejše uveril, je pa opazoval kačo s pomočjo oca!, katere ima vedno seboj, toda v svojem žepu. In ko je očalLa nataknil na svoj nos. je opazil, da so je kača spremenila — v tri bobre, oziroma v papa, mama in baby-bobre, kateri so mirno plavali eden za drugim. lah, ali pa so že padli v boju, da na« piismetio obveste o tem. ker ta odbor želi ohraniti in zbrati vse podatke o njihovih junaških zaslugah, kar bo v 4 trajen spomin našim padlim in J odlikovanim sinovom in hče- ■ ram. Vst izčrpne podatke pošljite na naslov: The United Committee of South Slavic Americans, 1010 Park Avenue, New York, 28, N. Y. V podatkih navedite ime in priimek odlikovanega ali padlega vojaka ter imena roditeljev, vrsto odlikovanja, vojaški čin, kiraj rojstva, starost vojaka, kje je padel in v slučaju odlikovanih pa navedite zasluge, radi katerih jebil — ali bila — odlikovan, kakor tu-.li zadnji naslov vojaka. V S E M JUGOSLOVANSKIM STARŠEM! Danes služi v vojnih snah p* AMERICAN WILD LIFE V knjigi je natančno popisano £lv Ijenje posamezni ti živali, ilvečiti na I BUliem, ▼ morju In w zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo In njeno pestru živalstvu, knjigo bral k veltkUn zanimanjem, ker bo v njej na£*l marsikaj iz življenja illvjib živali, Ur mu dosedaj Se ul bilo znano. Prvotuo Je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petlb luijlgab, toda le slednjič izšla v eul sami knjigi, ki pa pri vsem svojem akrčenju prtnaft* POPOL.NI POPIH ŽIVIJKNJA AU1&-ICIŠKE OIVJAČ1NK. Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja ln popisuje vae živali, ki Jlb Je dovoljeno ln pre|iovedano streljati; farner, ker so popisane živali, ki na če sinov in hčera južnoslovan skih staršev in nahajajo se na oddaljenih frontah Vzhoda in Zapada, kjer se bore proti sovražnikom naJe demokratske dežefle. Nasi hrabri sinovi bra ni jo s svojo krvjo našo domovino Ameriko, žrtvujoč svoja mlada življenja za zmago nad tiranijo nacizma in fašizima in za vzpostavljenje svobode in prarvice med ljudstvi in narodi Mnogi naši vojaki, ki služijo pod slavno zastavo prog in zvezd m ki so sinovi in hčere naših jnžno«lovanskih staršev so pokazali hrabrost in odličnost ter so prejeli od ameriških vojnih oblasti mnogo veva t i njegov obse#, njegovo uglednih odlikovanj i® pri _ ., . „ - i polju koristijo ali Škodujejo ter sled- Zdruzenih držav na desettiso-lnjic ribi«, ker a& v kujigi naštete v«k HIBE. KI 21VK V AMEKlSKlH Vit-OAH. Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; « alik v naravnih barvata, v velikosti eele strani, ter Ima 778 strani. Velikost knjige je 9 s C latev. KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani"^ Itotptl so napisani t angMkam jeziku; ponekod pa so tudi ▼ jeziku naroda, U mv je kaka jed posetono v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo za kuhanje in se ho6ejo v njem timbolj izveikati in izpopolniti NOVA IZDAJA STANE SEDAJ Naro&it* pri KNJIGARNI SLOVENId PUBLISHING CO 216 Wart 18th Btrart New York 11. N. T Knjiga opisuje sesa vre, ptite, ribe, ka.