Celje, sreda 23. januar 1991
Cena 17 din
št. 3 - leto XXV
V ŽARIŠČU:
H. Rigelnik EMO Celje Izletnik
DOKUMENTI:
Odškodnine
Zaplembe
Vetrinje
KRIMINAL:
»Hrast« toži Knapi v postopku Umor v Šmarju
SLOVENIJA: Kranjski župan Pomurski semafor Istrski psi

Trgovsko podjetje d.o.o.
IA
Dobojska 16 (Hudinja), Celje
tel.: (063) 31-193
Nudimo vam:	J
•
-	Avto plašče	•
-	Akumulatorje	J
-	Barve jub	•
Delovni čas od 6.30	•
-	14.30	l
Se priporočamo!	S
Čuprijska 9, Celje, tel: (063) 24-025, 24-303 PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO
NOVA 4
DODA
odslej v prodaji tudi v Ljubljani in Mariboru
Prodajna mesta v Ljubljani:
v kioskih Dela pri Kliničnem centru, v Emoni (nasproti hotela Slon), pred NAMO, na Tromo-stovju in na železniški postaji.
Prodajna mesta v Mariboru: na Partizanski cesti (nasproti Emone), pri trgovski hiši Merkur, na Glavnem trgu (pri gostilni Koper), na železniški postaji.
Tuje vojne nočemo - svoje še nimamo
NOVA W DOBA
STRAN 2
DOGODKI
American Express le za dinarje_______________________
Po tistem, ko marsikje na zahodu banke nočejo imeti več posla z jugo dinarji, so kratko, menda začasno, potegnili tudi imetniki kreditnih kartic American Exspress. S temi karticami je bilo moč kupovati blago v tujini, plačati usluge, potem pa doma poravnati nastale račune, do nedavna tudi v dinarski protivrednosti. (Gotovine Jugoslovani s temi karticami niso mogli v tujini dvigovati že več let.) Od 14. januarja veljajo te kartice samo v Jugoslaviji in samo za dinarje. Tako je sporočila Maša Dolič, podpredsednica jugoslovanskega American Expressa v okviru zagrebškega Atlasa. Kot razlog navaja ekonomsko situacijo v Jugoslaviji.
Hrvaška vojska predraga____________________________
Strokovnjaki so na Hrvaškem izračunali, da bi morala ta država imeti 368.000 ljudi pod orožjem, če bi hotela imeti lastno vojsko. Od tega bi bilo 46.000 aktivnih vojakov, ostali bi bili v rezervi. Okoli 16.000 bi morali imeti stalno zaposlenih častnikov.
Takšna vojska bi stala Hrvaško okroglo milijardo dolarjev. To velja za primer, če bi sedanjo JLA na Hrvaškem uspeli preobraziti v hrvaško vojsko, torej, da bi častniki prisegli novi oblasti in se ji pustili plačevati in komandirati. Ce bi lastno vojsko organizirali popolnoma nanovo, bi potrebovali več kot 10 milijard dolarjev. To pa je vsota, ki bi Hrvaško ekonomsko uničila.
In kako v Sloveniji? Minister Janša še vedno prodaja »bučnice« in nas prepričuje, da bi lastna slovenska vojska veljala manj kot je sedanji slovenski delež pri financiranju JLA. Mar to pomeni, da nima okrog sebe strokovnjakov ali pa gre za utrjevanje svojega položaja po načelu: več moči kot imam in več denarja, bolj sem pomemben.
Tako še vedno ostane najboljša možna rešitev le Slovenija brez vojske.
Porsche za reveže___________________
Znana nemška tovarna športnih avtomobilov »Porsche« naj bi se kmalu pojavila tudi na jugoslovanskem tržišču. Dogovori tečejo z ljubljanskim zastopnikom Autocommerce, ki bi ob Mercedesu in Hondi dobil še tretjo zelo ugledno stranko. V Porcheju pripravljajo nov model, znan pod imenom »918«^ ki si ga bodo morda lahko kupili tudi naši potrošniki. Če imajo zanj dovolj denarja, je drugo vprašanje, kajti za športni avtomobilček je treba odšteti dobrih 50.000 DEM.
Zdravnik po izboru
Republiški fond zdravstvenega zavarovanja in zdravstva Hrvatske je obvestil meščane, da imajo novo pravico: izbrati zdravnika zase in za svojo družino, in sicer zdravnika splošne prakse, pediatra, ginekologa, šolskega zdravnika in stomatologa. Izbranega zdravnika bodo lahko, če jim ne bo ustrezal, tudi zamenjali. Začenja se neusmiljen boj ‘za paciente. Normativi omenjenega fonda predvidevajo, da naj bi imel zdravnik optimalno kakih 1700 pacientov, stomatolog pa 2000. Zdravnik, ki bo zbral »manj kot 500 pacientov«, bo tehnološki višek.
Verski dobiček
Italijanski časopis »Corriere della sera« ugotavlja, da prinaša verski turizem v Medjugorje več kot 100 milijard lir letno. Mati božja je naredila ekonomski čudež. Lansko leto je Medjugorje obiskalo več kot milijon vernikov in prineslo Bosni in Hercegovini kar 80 odstotkov letnega turističnega dohodka. Večji del denarja gre v žepe duhovnikov, hotelirjev, izposojevalcev in prodajalcev na črno ter lastnikov trgovinic, ki ponujajo različne verske spominke, kipce in razglednice, vžigalnike, glasbene kasete, denarnice. Večina tega blaga je proizvedena v-Milanu, Neaplju in Rovigu. Smetano poberejo tudi številni italijanski prevozniki in lastniki turističnih agencij, ki so med prvimi zavohali donosen posel v Me-djugorju.
Domača in tuja pamet
Vsakih osem sekund postane človeštvo bogatejše za en izum, ki prihrani energijo in čas, olajša življenje, včasih tudi zabava. Letno se v svetu pojavi okoli 455.000 izumov, odobrijo jih 410.000. Jugoslavija sodeluje v svetovni inovativni proizvodnji samo s šestimi promili, uporablja pa šest odstotkov svetovnih patentov, kar je zelo malo. Iznajditeljstvo je v svetu že zdavnaj zapustilo kletne in podstrešne laboratorije. Velika svetovna podjetja vlagajo v inovacije ogromno denarja.
MED NAMI
Resnica boli_________________________________
Včasih bi si najraje napisali nad vrati: MI NISMO LJUDJE, MLSMO NOVINARJI. Včasih bi se vprašali, kaj je bolj boleče: pisati o resničnem življenju ali živečim vsaj nekaj resnice, ki boli, prihraniti. Na koncu se vedno enako odločimo: pišemo o vsem, kar se dogaja, brezsrčni smo prav zato, da smo lahko pošteni. Tudi v tej številki, za vedno podraženi na najmanj 17 dinarjev in izjemoma le na 24 straneh, je nekaj resnic, ki bodo marsikoga bolele.
Prva je gotovo tema z naslovom dr. Fazarnic ima atomsko bombo. Koliko soli je naš reporter našel v ustanovi, kjer naj bi jo na rane dajali le v skrajni sili. Groza je nas, groza bo vas. Druga je resnica o početju direktorice celjskega Izletnika. Ta bo le najbolj prizadete bolela, mnogim delavcem Izletnika pa bo kar všeč, daje enkrat vse skupaj prišlo v javnost. Tretja je resnica o eksistenčnih težavah delavcev Ema in načrtih njihovega direktorja. Vsaj ta resnica zaradi našega pisanja ne bo še bolj boleča. Mnogo resnic je v tem časopisu. Zal je večina takšnih, ki bolijo. Tudi tiste kratke, uradne resnice, ki smo vam jih skušali obarvati še s kakšnim podatkom: o umoru v Sodni vasi, poškodovanem učencu iz Šoštanja...
V tej številki Nove dobe se prvič lotevamo tudi tem iz posameznih slovenskih regij. Sodelavci pišejo o kranjskem videnju zbiranja denarja za mozirske obrtnike, edinem semaforju v Prekmurju in zastrupljanju psov, ki
iščejo tartufe, v Istri.
Seveda pa nismo mogli mimo vojne v Zalivu in jugoslovanske politične in gospodarske scene. V posebnem uspeh si štejemo, da nam je uspelo s komentatorji uskladiti poglede in vam oboje predstavljamo skozi več komentarjev in skozi malce drugačna očala.
AKCIJA
»Baraba leta 1990«
Uredništvo Nove dobe razpisuje glasovanje za dodelitev naziva »Baraba leta 1990«. Svoje predloge, ki naj vsebujejo ime, priimek, poklic ali funkcijo vašega kandidata za naziv ter kratko obrazložitev, pošiljajte na naslov »Nova doba«, Aškerčeva 15, 63000 Celje. Predlogu obvezno priložite kupon, ki ga objavljamo na tej strani, ter svoj poln naslov. Naslov in imen glasovalcev seveda ne bomo objavljali in tudi kakorkoli drugače ne izdajali.
KUPON 3 BARABA
NOVA^fDOBA
Nova doba - izdaja podjetje Preše d.o.o., tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. • Naslov uredništva: Celje, Aškerčeva 15, tel. 24 545 • Glavni urednik Srečko Šrot, odgovorni urednik Brane Piano • Cena 17 din, mesečna naročnina 65 din • Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455 • Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje • Izhaja ob sredah • Rokopisov ne vračamo

[F©1!?® E02KML
Žalec 63310
J	Kardeljeva 20	j
Tel.: (063) 711-256	-	l'
11	'
-	KOMERCIALNA ATELJEJSKA	FOTOGRAFIJA	«
-	MANJŠIH EKSPONATOV	«
-	PORTRET - ATELJE	A
-	FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE	$
-FOTOVIZITKE	»
-	POVEČAVE DO 1 mxl m Z OKVIRJI
T	»
* *
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
boutique BRIGITA Zidanškova 16
Znižanje do 31. 1. 1991
krila 250,00 din maje 150.00 din trenerke 290.00 din bluze 250.00 din
Ugodna prodaja na dva čeka!
ZA MLADE IN MLADE PO SRCU
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*

Razpis
Dobre, pogumne in drzne novinarje
redno ali pogodbeno zaposlimo.
Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje
OZN PORINJENA V VLOGO SVETOVNEGA ŽANDARJA
IRAK IN SLOVENIJA
Nesmiselna vojna
Vojna se je začela in žrtve padajo na obeh straneh. Veliki zapadni vojni stroj je poročal, da melje vse po vrsti. Pa le ni bilo povsem tako. Irak je že napadel Izrael. Gospod Bush, ki se je očitno »zaštri-kal«, je že odobril rekrutacijo milijon novih vojakov. Kakorkoli računa, zgublja dan za dnem na tisoče dolarjev, zaradi nafte. To, da je pomemben človek v ameriškem naftnem lobiju, namreč ni nobena skrivnost.
Zagotovo ste opazili, da sta tako Bush kot Husein prvi dan vojne molila. Vsak svojega boga. Huseina smo videli, Busha ne. Oba bosta še veliko molila. Ne bo dolgo, ko bo treba v boj pognati tudi pehoto. Žrtev bo še več.
Samo vprašanje časa je.
kdaj se bo vojna razširila in se bodo drugače oblikovali zavezniki na eni in drugi strani. Ko bo Izrael neposredno v vojni, bodo Arabci predrugačili svoja prijateljstva. Tudi Turčija je praktično, ker dovoli z njenega ozemlja vzletati letalom na bojnih poletih nad Irak, že v vojni. Turčija je v paktu NATO!
Jordan je jasno povedal, da bo vsake izraelske prelete preko svojega ozemlja štel za agresijo. Tudi Sirija razmišlja podobno. Kar zadeva Iran, bo v končni fazi potegnil z Arabci. Islamska vera je zagotovo tista, ki združuje,'kadar je ogrožena.
Seveda nihče nima niti približne predstave, kaj bo po koncu vojne, ki se bo močno vlekla. (Poročil z bojišč se bomo kmalu navadili.) Tako
kot Huseina mika, da bi uporabil bojne strupe, bodo tudi zavezniki, če ne oni pa Izrael, razmišljali ali naj uporabijo atomsko orožje. Kam to pelje?
Samo vprašanje časa je, kdaj bodo po svetu spregovorili teroristi. Povsod se jih boje, povsod sprejemajo zaščitne ukrepe. Bomo imeli v naslednjih letih kar naprej izredna stanja? Zelo verjetno, saj je islamska maščevalnost takšna, da zna prehajati iz roda v rod. ZDA so priznale, da jih vojna dnevno velja 500 milijonov dolarjev. Računajo, da bo do konca dovolj okoli 100 milijard dolarjev. Računica, ki se ne izide.
Po svetu se vrstijo demonstracije za in proti vojni. Jugoslavija obžaluje. Za mir se
jasno zavzemajo le na zahodu te nekdanje vzgledne dežele samoupravnega socializma. Vse bolj postaja jasno, da so veliki na Žapadu vpletli OZN v grde igre. V imenu OZN se je začela vojna. To zna biti za OZN usodno. Prve seje bodo pokazale, da je organizacija zašla na stranpoti, daleč od tistih, ki jih razglaša v deklaracijah. Papež zaman roti in poziva k miru in ljubezni. Sovjeti so se nekako izmazali, preveč imajo problemov doma.
Vojna bo iz dneva v dan bolj nečloveška, bolj nesmiselna. Rešila ne bo ničesar, saj nobena vojna, nobena groba sila, ničesar ne rešuje. Žalostno. Tudi, ko bo vojne konec, bodo na vrsti znova pogajanja. Ker vsaka vojna je kurba.
POLITIKA JE NA MOČ PREPROSTA
Kšeft je kšeft
V teh dneh se dogajanja kar vrstijo. Če le malo podrobneje preberete časopise ali prisluhnete radiu in TV, boste zlahka spoznali, kako preprosta je politika.
Zaliv, perzijski seveda, je značilen primer. Zadaj je nafta, zadaj so druga bogastva Jutrovega. Najbrž ne veste, da ima Husein jugoslovanske tanke T-84, ki jih je ukradel v Kuvajtu. Tako Jugoslovani, ki smo s tanki dobro zaslužili (ve se kdo), nismo nič krivi. Odgovora, če so skozi Jugoslavijo potovali iraški agenti, še ni. Da so Iračani naši dobri prijatelji, pa je menda jasno. Jugoslavija še vedno podpira Arafata, čeprav je ta jasno
povedal, da je na strani Huseina.
Poseben primer je Litva. Rusi so potegnili staro potezo — na narod so nagnali tanke. Ste videli, kako je ves zahod glasno protestiral, storil pa pravzaprav nič? To naj bo resno opozorilo Sloveniji, zlasti še, ker se na primer go-pod Jovič ni niti oglasil, da bi rekel kakšno o Litvi, tudi Markovič ne in ne noben drug v Beogradu. Je pa Jovič izrazil sožalje, ko so ubili Arafatovega sodelavca. V podobnih primerih smo sicer prejšnja leta kar tekmovali, kdaj bomo obsodili razne agresorje. Zdaj bi bilo to sicer res močno hinavsko, saj je Jovič svoj propagandni obisk
na jugu Srbije uporabil za nove vojaške grožnje.
»Jugoslaviji« prav v dneh, ko je v Vilni tekla kri, ni bilo niti malo nerodno, da je podpisala pogodbo s SZ, za 3,2 milijardi dolarjev, konvertibilnega denarja torej. Kšeft je pač kšeft.
Javna skrivnost je, da je Gorbačov na zahodu v bistvu nedotakljiv na njegovem domačem dvorišču. Plačati mu je pač treba, da je dovolil razpad realnega socializma v vzhodni Evropi, zlasti pa omogočil združitev Nemčij.
O tem, da tudi Slovenci nismo izjema, smo že pisali, ko smo skušali dobiti odgovor, zakaj smo uvozili singapurske puške. Pravijo, da nam niso
postavljali nobenih pogojev. Veste kaj, če bi nam na zahodu kdo prodal puške, hkrati pa od nas zahteval, da podpiramo njihovo politiko, bi morali biti pravzaprav veseli. Saj se sami še kako trudimo, da bi nas kdo na zahodu priznal za »njihove«. Odločitev, da bi v Sloveniji zdravili ranjence z bojišč v Zalivu, ni nobena posebna človečnost, saj bomo storitve primerno zaračunali. Tudi slovensko povezovanje z Južno Afriko, kjer aparatheid še ni preteklost, je kšeft.
Torej, ne delajmo si utvar, čeprav v tolažbo še tolikokrat ponovimo, da Slovenija ni Litva, ne Kosovo, ne Libanon ...
POSTANITE HRABRI VOJŠČAKI
Vojna tam, vojna tu
Minister Janša zagotavlja, da je vse pripravljeno tudi za primer kontaminacije Slovenije, pomočnik Bogataj se hvali, da so že vse ukrenili za tovrstno zaščito prebivalstva. Če seveda iznad zaliva nad Evropo zanesejo vetrovi in oblaki kakšen kontaminiran, bognedaj radioaktiven dež. Polna so nas usta. koliko lepega novega orožja smo Sloveniji že kupili, kako se ne bojimo ne južnih generalov ne janičarjev. Imate vtis, da vas nekdo psihološko uri za
vojščake? Prav imate.
Seveda pa se v splošni obrambno-suvereni-nacional-ni evforiji le redki Slovenci vprašajo, kdo je to plačal, kje je tisto silno orožje, ki ga menda tako nujno potrebujemo. Čim smo vam vprašanje zastavili, pravzaprav že veste odgovor: plačali smo davkoplačevalci. Čeprav menda še velja tisti predpis, da mora imeti vsako gospodinjstvo paket najnujnejše hrane za pri-, mer vojne ali naravnih nesreč, povrhu pa še zaščitne
maske za vso družino, vas v teh »nevarnih« časih nihče tega ne spominja. Medtem, ko CNN kaže posnetke Ne-wyorčanov, ki kupujejo zaščitno opremo, je v naših trgovinah ni, država pa je ljudem ne razdeli. Minister Bastl zatrjuje, da je zalog, ki naj bi zagotovile normalno preskrbo s hrano, dovolj, v isti sapi priporoča, da si vendarle malce založite shrambo. Seveda s svojim denarjem. V našem časniku smo že pisali, da so tudi vsi obrambni
načrti na ravni nižji od slovenske vlade ostali prav takšni kot pred lanskimi volitvami. Torej jih vsi, tudi mogoči agresorji, poznajo. Vse bolj postaja očitno, da pomeni na plebiscitu sprejeta odločitev o samostojnosti Slovenije le to, da ste zdaj kot posamezniki samostojni in se morate sami znajti kakor veste in znate, neodvisni pa ste vse manj. Država Slovenija vas potrebuje. Morda bo treba celo umreti. Za koga? Za državo, ki za vas ne poskrbi?
Vsi
naši
naravni
zvezniki
Če hočejo Arabci k nam, morajo mimo Srbov!
ENA LASTOVKA ŠE NE PRINESE POMLADI
NEVERJETEN PREDLOG MARKA STADLERJA IZ BISTRICE OB SOTLI	' Vn-jjijjj?. "
Poslanec udaril po svojih________________________
V	7. številki vašega časopisa Nova doba, smo v članku z naslovom »Poslanec udaril po svojih« prebrali pisanje neznanega avtorja, kako se nekateri poslanci Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke, konkretno Marko Stadler, zavzemajo za višje davke v kmetijstvu.
V	naši stranki smo seveda razpravljali o novi davčni zakonodaji, saj smo nenazadnje tudi odločali o njej. Zavzeli smo se za evropski način urejanja tega področja. Lahko zatrdimo, da v okviru teh pogovorov in nastopov v skupš-
čini Marko Stadler nikoli ni razpravljal tako, da bi to bilo lahko v škodo slovenskim kmetom ali pa tako, da bi iz tega izhajalo iskanje osebnih koristi.
Upamo, da bo to pismo pripomoglo, da ne bo prihajajo do nepotrebnih govoric in nadaljnjega načrtnega razširjanja laži ter zavajanja naših kmetov.
Lep pozdrav.
MARJAN PODOBNIK, Slovenska kmečka zveza — Ljudska stranka Poslanski klub
NAŠI SOLIDNI GRADBINCI
Baba je padla
Viadukt na magistralni cesti štev. 10, na odseku pod Trojanami, se gradi po tehnologiji narivanja premostitvene konstrukcije, ki je v svetu uveljavljena in po kateri je bilo tudi v Sloveniji zgrajenih nekaj večjih mostov. Objekt gradi GIP INGRAD, investitor pa je Republika Slovenija - Republiška uprava za ceste. Objekt se gradi po tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal GIP INGRAD in na katero je bilo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje.
Sistem gradnje je tak, da se posamezen segment premostitvene konstrukcije, ki je izdelana v polni širini objekta, betonira za krajnjim opornikom ter se nato s posebnimi napravami potisne naprej. Tak postopek se ponavlja, vse dokler ne doseže mostna konstrukcija končni opornik.
V prvi polovici decembra je bil v opažu izdelan prvi segment konstrukcije objekta, dolžine cca 14 m (eden od devetih segmentov), na katerem so se vršile priprave za premik segmenta v prvo mostno polje. Dne 12. 12. 1990 ob 18. uri je betonski segment mostne konstrukcije (v naklonu 6,1%) zdrsel po vodilih ter padel preko kraj-njega mostnega opornika in obvisel na pomožni konstrukciji, ki se je naslonila na prvi vmesni steber. Razlogi za to so po mnenju naših strokovnjakov v zmanjšanem trenju med konstrukcijo in posebnimi vodili, po katerih konstrukcija drsi oziroma jo je normalno potrebno potiskati s hidravličnimi tlačilkami. To pa zaradi, po vsej verjetnosti, spremembe vremenskih pogojev oziroma ustvarjanja ledenega filma med vodili in konstrukcijo. Po dosedanjih izkušnjah pri tem načinu gradnje vsekakor ni bilo pričakovati takega razvoja dogodkov.
O dogodku so bili obveščeni pristojni organi — Republiški gradbeni inšpektorat. Re-
publiški inšpektor dela, postaja milice Zagorje in Zavarovalnica Triglav, pri kateri ima izvajalec zavarovano odgovornost. Pri nezgodi ni bil nihče od delavcev poškodovan.
Ker sanacija tega zdrselega segmenta s postavitvijo v pravilni položaj zaradi velike teže ni bila možna, je izvajalec pristopil k rušenju in odstranitvi tega dela objekta.
Investitor, Republiška uprava za ceste, ne bo utrpela nobene neposredne materialne škode. Žal pa bo vsled tega nesrečnega in nepredvidljivega dogodka prišlo do zakasnitve del na magistralni cesti. Novi rok dokončanja bo določen potem, ko bo sedanje stanje sanirano in bo možno oceniti nastalo zamudo.
MATIJA VILHAR, REPUBLIŠKA UPRAVA ZA CESTE, Ljubljana
Kabelski
monopol
V Velenju, kot je znano, se je zgradil kabelski sistem s sredstvi občanov, ki so se zbirala preko KS. Prav smešno pa je naključje, da, če si priključen na kabelsko TV in hočeš gledati satelitske programe, moraš imeti tudi nov TV sprejemnik. Zakaj? Zato, ker so se spomnili dobre poslovne poteze (kdo, uganite sami) in vse zanimive programe predvajajo na kanalih od 66 naprej. To se pravi, da star televizor do 66 kanalov lahko predelaš ali pa kupiš novega (katerega, se ve). Zgolj slučaj pa je, da »Gorenje — Servis« vzdržuje kabelski TV sistem, oziroma se ugotavlja, ali se je ustanovila za to nova »firma«. Se večji »hec« je to, da so na položnice za stanarine napisali »CATV 40 din« in to ljudje, ki niso preveč občutljivi za 40,00 din plačujejo.
Nihče pa ni izračunal, da je
to pri 5000 _ položnicah 200.000,00 din. Še nihče pa ni podal analize, kaj je v ceni 40,00 din zajeto. Če je zajeto plačevanje satelitskih programov, je to zelo poceni. Ce je zajeto vzdrževanje, pa je najbrž v novem tržnem sistemu logično, da se »da« najprej račun za določeno okvaro in se potem to preveri, če je popravljivo in če se je res porabilo toliko ur in toliko materiala. Šele potem se izračuna, koliko znaša to na enega naročnika.
Ampak »firma« se je ustanovila in rabi redne prihodke, kajne!?
Lep pozdrav!
Z. Ž., naslov v uredništvu
Kradejo
elektriko
Spoštovani urednik Nove dobe! Preko vašega lista bi rad izvedel od odgovornih do kdaj bodo pri nas v Celju in še kje odobravali odkriti kriminal. Gre namreč za to, da je 10. junija Elektro Celje izklopil dobavo gospodu Muho vec Pavlu, Na okopih 1, ker v letu 1990 ni nikoli plačal električne energije. Muhovec je nasledji dan zopet priklopil števec. Na mojo intervencijo ga je obiskal kontrolor Elektro in mu odstranil števec. Muhovec je takrat priklopil elektriko kar direktno na vode.
Ob mojem obisku na Elektro so mi povedali, da so javili na Milico in da več pač ne morejo napraviti. Tudi sam sem opozoril miličnike na nevarnost, saj je hiša v kateri stanuje Muhovec že zelo trošena in takšno njegovo početje lahko sproži požar, ali celo eksplozijo plina, saj imamo v tem delu Celja vsi plinske napeljave.
Zanima me, kdo bo odgovoren, če pride do katastrofe?
Rad bi tudi vedel kdo podpira že več kot leto človeka da krade iz naših žepov. Predlagam, da Elektro Čelje uvede še 5% za lopove katere ščiti Milica.
Sramota je, da Muhovec in njemu podobni kradejo nam poštenim državljanom. Upam, da boste moje pismo objavili in se tudi prepričali, da je vse kar sem napisal resnica, sam pa sem tudi pripravljen sodniško odgovarjati, če bi se ugotovilo, da je moje pisanje zahrbtno. BRANKO BREZNIK, Celje
Protestna
izjava
Predsedstvo socialdemokratske stranke, občinskega odbora v Celju je v zvezi z grobim napadom na Litvo, sprejelo naslednjo izjavo:
Najostreje protestiramo proti uporabi vojaške in vsake druge sile proti litvanskemu ljudstvu.
Litvansko ljudstvo se je po prvi svetovni vojni že osvobodilo izpod jarma carskega imperija in zaživelo v svobodni, samostojni in suvereni državi. Litvansko ljudstvo je v času velike sovjetske in boljševistične revolucije uvidelo zmoto takratnega novonastajajo-čega režima, vendar je kot moteč pojav postalo prva žre-tev Stalinovega totalitarnega režima v času pred novo svetovno vojno.
Boljševistična sovjetska oblast se želi obdržati z represijo, nad ljudstvi, ki jih je pokorila bivša carska oblast na
vzhodu in jugu Evrope. S tem sedanja sovjetska oblast grobo krši ne le osnovne pravice narodov do samoodločbe ampak tudi želi zadržati tisto, kar si je pridobila z okupacijo že oblikovane litovske države.
Celjski socialdemokrati zahtevamo, da takoj preneha kakršnakoli represija proti litvanskemu ljudstvu, da se nova okupatorska vojska takoj umakne iz Litve in da slovenska oblast prizna suvereno, neodvisno in samostojno državo Litvo.
• Socialdemokratska stranka Slovenije, Občinski odbor Celje
Zdravstvo ne
zasluži
popolnoma
svojega
imena in
pomena!
Degradirano okolje ni prazna beseda. S seboj prinaša neslutene posledice vsega življa. Kljub kratki življenjski dobi (1 — 15 let),sov Sloveniji v manjši, na štajerskem delu pa v zelo veliki meri kontaminirane vse domače in divje živali, posebno njihovi notranji organi. Kontaminenti so težke kovine (kadmij, svinec, cink itd) flour, selen, PCB z organskimi snovmi, arzen, pesticidi in naravni in tehnično predelani radionukleidi ter nukleidi jedrskega miroljubnega in vojaškega lobija.
V takem okolju odraščamo in se staramo vsej 30 let. Kronična obolenja dihal, hrbtenice, gibal, krvnega obtoka, notranjih organov, živčnega sistema, plodnostne motnje, gniloba zob, rak, dedne napake, psihične motnje in samomori nas uvrščajo v sam svetovni vrh.
Vsi misimo, da bi moralo biti zdravstvo naš angel varuh. Tu pa lahko misli, zaradi določenih dejstev obstojijo.
Ne bi se spuščal v organiziranost zdravstva, ki me spominja na kolhoze in bivše zadruge. Ljubljanske vrhunske inštitucije, ki so bile zgrajene in opremljene, da bi ohranjale pri življenju ali podaljševale smrt našim ljubljenim voditeljem ali neuvrščenim prijateljem dvomljivega slovesa, pa na mičurinske tvorbe.
Človek se zamisli ob dejstvu, da je slovensko zdravstvo toksikologijo spregledalo namerno ali politično usmerjeno.
Vrhunska medicinska policijska oblast, republiška sanitarna inšpekcija ima že zelo dolgo časa vse možnosti zakonskih ukrepov proti vsem grešnikom, ki uničujejo okolje in naše zdravje, pa vendar po občinah so samo sanitarni tehniki — na vrhu pa republiška šefinja, ki me spominja na »slovensko Trzinko«.
Da so bile Slovenke poskusni objekt za ameriške kontracepcijske tablete, otroci in nosečnice pa za fluor tabletke, pa raje kdaj drugič, samo da ni gripe.
Zdravstvo je odlično organizirano, predvsem za svoje namene, naše ljudstvo v mladi državi pa se bo že kako znašlo, saj imamo dosti zdravilnih zelišč, na žalost polnih težkih kovin.
JANEZ ČRNEL, Poslanec Skupščine Republike Slovenije
Manipulacija z upokojenci
Živimo v zelo razburkanem času in smo priče vsak dan novim problemom in nesoglasjem. Nam upokojencem je verjetno usojeno, da celo življenje moramo trpeti in biti izkoriščani. Smo generacija, ki je preživela vse strahote vojne. Po končani vojni je prišla na vrsto obnova domovine. Prijeli smo za delo večkrat tudi lačni in začeli z obnovo. Delali smo v tovarnah in rudnikih, se borili, da čimveč presežemo normo. V prostem času smo delali udarniško na cestah, regulacijah rek. graditvi kulturnih domov, kinodvoran, vrtcev itd. Poleg tega smo prispevali tudi denar s samoprispevkom.
Ne smemo pozabiti, da smo takrat imeli najbolj humano zdravstveno in socialno zavarovanje na svetu. Ljudje so šli v pokoj s 35 leti delovne dobe, ženska s 30 leti. Sredi 60-ih let se je zakon spremenil tako, da je delovna doba povečana na 40 let. Res je tudi to, da je skrajšan delovni teden od 48 na 42 ur. Tudi ta zakon nas je udaril vse, ki smo imeli prej 48 ur tedenski delovnik in se nam to ni priznalo, čeprav smo oškodovani vsak teden za 8 ur. Tudi zakoni o zdravstvenem zavaro-
vanju so se spreminjali v škodo zavarovancev. Tudi pokojninski zakoni so se spreminjali, kakor je pač družbi odgovarjalo, tako so se pokojnine usklajevale 1-, 2- ali 3-Ietno in so pokojnine znatno zaostajale za plačami. Končno smo dobili zakon, da se pokojnine usklajujejo vsak mesec za popreček mesečne rasti plač v republiki, s tem se je stanje upokojencem izboljšalo. Žadnji čas se veliko govori, da bi se pokojnine spet usklajevale samo 2 krat letno.
Menim, da so razlog temu nizke plače v gospodarstvu in previsoke plače v negospodarstvu in se to odraža pri usklajevanju pokojnin, ker se pokojnine usklajujejo s po-prečkom plač v republiki. Ta ko se je vladajoča garnitura znašla v nezavidnem položa ju: kako opravičiti rast pokoj nin, če v gospodarstvu plače zaostajajo. Z 2-kratnimi uskladitvami letno bi lažje prikrili visoke plače, ki jih imajo v negospodarstvu in državni upravi. Upokojenci smo vedno bili žrtve, pa zakaj ne bi bili še zdaj. S tako politiko se upokojenci ne strinjamo, pa m a kar bi bila to politika DEMOSA. Tudi upokojenci smo volilni upravičenci in je vredno, da se o tem razmišlja, ker bomo mi tudi razmišljali, komu bomo dali glasove
TONE V.
IH
gostilnica
(FHIDEHlfO
CELJE, Zidanškova la ® 063/25-888
Vam nudi: bikove prašnike in puranje zrezke, kalamare, ameriške postrvi, sladice, palačinke in sadne kupe.
Odprto vsak dan od 7. do 23. ure!


E
o
Slovenke, Slovenci!
i
o o
0
01 «
0 a °
Srečko Krese o
NAPREJ i ZASTAVA i SLAVE \
280 strani velikega formata <* 24 x 33 cm na umetniškem “ papirju, štiribarvno, ° preko 400 najzanimivejših " (in najaktualnejših!) o slovenskih domoljubnih ° razglednic in faksimile ° najvažnejših besedil, ° ki govore o prizadevanjih Z naših prednikov Slovencev ° za narodno samostojnost. %
820,- din (člani 650,- din) °
1
2
5-fiJLSJUUUUUUJL

SLSUUUiJLSLSLSJLSLSU
>/	V
NEVARNE IGRE NA SOSTANJSRI OSNOVNI ŠOLI
Eksplozija v razredu
V osnovni šoli Biba Rock v Šoštanju je prejšnji teden zadonela eksplozija. Pri pouku slovenščine je sedmošolcu Tomažu Goličniku v roki razneslo detonator za eksploziv. Na levi roki mu je razcefralo dva prsta, poškodovano ima tudi drugo roko. Drobci ohišja nevarne igrače pa so zadeli Tomaževe oči.
dvorišču. Sledovi nesreče so bili na poviti roki in v prestrašenem obnašanju. Tomaž Goličnik pa je v celjski bolnišnici na očesnem oddelku, kjer so ga prvič že operirali.
Kako je prispel detonator v šolo? Robi Potočnik, Tomažev sošolec in najboljši prijatelj , ga je našel doma v dedkovi omari, ki je bila do tistega dne zaklenjena. Radovednost pa je dosegla cilj: neznano, zanimivo stvar, ki bi jo bilo vredno raziskati. Robi pravi, da je prinesel detonator v šolo, ker ga je Tomaž želel videti. Kakorkoli že, nemirni duh trinajstletnikov je zaznamovala nesreča z resnimi posledicami. Bodo Tomaževe oči ostale slepe?
Tomaž in Robi nista sledila pouku, ko je učiteljica Draga Kralj preverjala znanje nekega učenca. Njuno pozornost je pritegnila nenavadna stvar, ki jo je skušal razstaviti najprej Robi. Ko mu to ni uspelo, jo je podal Tomažu, ki si je pomagal s škarjami in ... odjeknila je eksplozija. Krika ni bilo slišati, le kri je napolnila razred. Kosi razcefrane kože so pristali na stenah in stropu. Učence je zajela panika, tovarišica pa je menda prisebno reagirala. Tomažu so takoj nudili prvo pomoč, mu kmalu zaustavili krvavitev in obvezali oči. Tudi rešilec je hitro prispel. Ravnatelj Matjaž Na-tek je povedal, da so poklicali Upravo javne varnosti, da bi ugotovili vzrok nesreče. Pri Potočnikovih so opravili hišno preiskavo in našli še eden detonator. Robijev oče Stanko Potočnik trdi, da sta bila oba last njegovega očeta, ki je umrl pred desetimi leti. Stanko je zaposlen v Rudniku lignita v Velenju, kjer so detonatorji vsakdanjost. Vendar, kako je prispel detonator v Potočnikovo hišo, najbrž ne smemo ugibati.
Robija Potočnika smo našli doma, ko se je ravno igral s sestricama na domačem
Miličniki so ugotovili
Na OŠ Biba Rock v Šoštanju je 17. 1. pri drugi učni uri med poukom angleščine prišlo do eksplozije. Skupaj sta sedela učenca Tomaž in Robi. Robi je pred enim tednom doma na podstrešju v omari pokojnega starega očeta našel 3 električne detonatorje, ki jih je prinesel v šolo. Že dan pred nesrečo sta jih poskušala s sošolcem Tomažem aktivirati. Usodnega dne je Robi spet dal detonator Tomažu in ta ga je med poukom poskušal s škarjami odpreti. Pri tem je prišlo do eksplozije eksploziva, ki je občutljiv na vsakovrstne posege. Tomaž je dobil hude telesne poškodbe. Delaci ONZ so bili tudi na podstrešju Robijevega doma in v omenjeni omari našli še več detonatorjev in drugih nevarnih stvari.
Tomaž Goličnik ima hudo poškodovano zrklo in roženico, potrebne bodo še dodatne operacije. Večje upanje je za desno oko, s katerim menda že zazna svetlobo. Levo oko pa je zadelo več kot deset drobcev. Njegov obraz je ožgan, poln črnih ran. Tomaž je pretresljiva podoba nesreče, ki se je zgodila zaradi pustolovskega fantovskega duha željnega raziskovanj, nemara pa tudi zaradi pomanjkljivega poduka, kaj je nevarno in kaj ni.
Bomba v Konjicah
Trgovke so v centru Slovenskih Konjic 17. januarja dopoldan na dvorišču našle ročno bombo. Miličniki iz Konjic so ugotovili, da je bomba že več kot deset let ležala v otroški sobi v stanovanju v eni izmed bližnjih hiš. Ker so stanovalci stanovanje preurejali, so bombo skupaj z ostalimi odvečnimi stvarmi dali hčeri, da jih odnese v smeti oziroma na dvorišče. K sreči punčka ni bila tako radovedna kot Robi in Tomaž iz Šoštanja.
N/
Žalec je gorel
gorivo pričelo iztekati. Ko je tega dne gospodinja vključila pralni stroj v istem prostoru, so se čez nekaj časa vneli ben-— cinski hlapi.
V minulem tednu je prišlo v Žalcu do dveh požarov. Do prvega je prišlo v noči s 17. na 18. januar v trgovini, ki je sicer last M. P. iz Migojnic. Komisija UNZ Celje je ugotovila, da je prišlo do požara zaradi vključene infra peči v neposredni bližini oblačil. Škode je za več kot 100 tisoč dinarjev.
Opoldne 20. januarja pa je prišlo do eksplozije in požara v garaži stanovanjske hiše M. G. v Maistrovi ulici. Oškodovani je dva prej do vrha napolnil rezervoar goriva na svojem osebnem avtomobilu, v garaži pa je zaradi toplote
o “s,,
vsP™ UrfJ. * vi cdksplozivne stvari in podobne predmete iz varnostnih razlogov dostavijo
h. Vse legalno orožje m podobne stvari pa naj pri-meno hranijo oziroma zavarujejo, kot predpisuje zakon o orožju.
OB PORODNIH KRČIH SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI
Nezaupanje
do
ponujene
ustave
Slovenska ustavna komisija je dobila v zakonitem roku več kot 360 tipkanih strani pripomb na osnutek ustave. To je dokaz, da nam ni vseeno, kakšna bo nova ustava.
črno na belem. Očitno ne pristajajo na načelo, da je dovoljeno vse, kar ni prepovedano. Na primer: iz ustave bo jasno, da imajo občine svoje dohodke. Zakon bo
imajo na primer vsa stanovanja lastnika. To je lahko seveda tudi država. Zakon bo lahko določit, da morajo tisn, k, mm/o stanovanjsko pravico danes, ta stanovanja kupiti, delno kupiti, lahko pa bo tudi določil, da so tisti, ki so teta in leta prispevali v stanovanjske sklade, do vplačanega denarja upravičeni. (Mimogrede - prav bi bilo, če bi v Sloveniji poslej pomembne zakone spreje-
Kot smo že zapisali, ponujena ustava predvideva vsč' preveč izrednih stanj. Premah jasno so določene pravice posameznika. V Demosu so to še pred nekaj
Ivan Oman, ki se še danes javno zavzema, da je treba z ustavo predvsem zaščititi posameznika pred državo in ne obratno.
V tem obdobju ko se zna zgoditi, da bomo z nekaterim, določili o odhodu iz Jugoslavije zgrešil, tud, kakšno napako, bo Demos zagotovo še vedno vztrajal, da bo ustava takšna, kot si jo je zamislil. Ustanovitev sveta Demosa bo pomagala razvrednotiti delo ustavne komisije. kije organ skupščine. To se že dogaja. (Primer je zvezda v slovenski zastav, k, je ta h,p precej nepomembna zadeva in bi zlahka počakala na novo ustavo. Lfhko je tudi rumena, obrobljena z zeleno ali zelena,
je treba omenit, še zagotovilo, da se bo vsa Slovenija
»»»>	kolje spe, pozabijo obljubo
bosepe, s,„,
deset let, nekako tako kot to zdaj vel a za delavce, ki so
vS Pre-
mate je namrJč to, da pristajamo na to, Ja skušamo zgolj posnemati druge To še posebej velja, ker se
ANA JOVANOVIČ: MENI ZAKON NIČ NE MORE
Suzenjcki v celjskem Izletniku
Osem let počne, kar se ji zljubi. Odreže glavo, če kdo kaj reče. Z lažmi prikriva potapljajoče se podjetje in se igra z usodo tisoččlanskega kolektiva celjskega Izletnika, katerega izgube se dvigajo v vrtoglave številke. 47-letna diplomirana ekonomistka Ana Jovanovič je iz Izletnika napravila svojo firmo, v kateri pridno skrbi zase in za svojo familijo.
Že na direktorski stolček se je vzpela zelo iznajdljivo. Od pleskarja, ki mu je tedaj kot direktorica finančno računovodskega sektorja obljubila donosna pleskarska dela, si je za nakup avtomobila tedanjega direktorja, ki se je odpravljal na novo delovno mesto, izposodila lep kupček denarja. In je bila na konju. Delavski svet in tedaj še pomembni samoupravni organi so postali privesek in njihovi člani so izvedeli za njene poteze samo po neuradni poti. Nihče se ne bi protivil prispevku za izgradnjo celjske Pekarne, vendar, zakaj bi delavski svet to sploh moral vedeti. Zmenili so se za plače, pa je spet ravnala po svoje. V tozdih, kjer so slabo delali, a je imela svoje črnčke, so dobili zajetne kuverte; kjer so delali dobro, a ji niso bili po volji, je plače temeljito oklestila. Nihče ni upal pisniti, še zdaj ne, a že vedo zakaj. Poznajo krute poteze svoje direktorice.
Se ji kdo upa očitati, da je samozvana direktorica, ki so jo trikrat zaporedoma bili prisiljeni izvoliti, čeprav ne izpolnjuje predpisanih pogojev? Res ima visoko izobrazbo, ne zna pa nobenega svetovnega jezika, statut zahteva dva, niti nima potrebnega izpita iz zunanjetrgovinske re-
gistracije. V statutu tudi piše, da direktorja volijo s tajnim glasovanjem, a v Izletniku ne smejo ravnati tako. Javno so glasovali tudi lani in nihče ni bil proti gospej direktorici. Če si proti, izgubiš položaj. Ljudje, ki so se protivili, so že odšli ali odhajajo.
Finančno poslovanje po balkansko
V finančnih tokovih celjskega Izletnika se izgubi še največji strokovnjak in menda zna vse niti potegniti le ona, Ana Jovanovič. Pred dvema letoma je eden po-gumnejših članov delavskega sveta postavil vprašanje, kam je izginilo 10 tisoč DEM, ki jih je bivša direktorica turistične agencije Alenka Klemen potrebovala kot depozit za organiziranje izletov. Jovanovičeva ni reagirala.
Leta 1989 so na vrat na nos v Poreču organizirali turistično agencijo na črno, brez dovoljenja pristojnih organov. Zmenjeno je bilo, da bosta tam dve Jovanovičevi hčerki čez poletje prodajali Izletnikov avtobus. Avtobus s šoferjem je v Poreču stal, po posebnem aranžmanu pa so potlej prodajali ladje. Lastnik, ladjar je dobil 70 odstotkov izkupička, 30 odstotkov naj bi pripadlo Izletniku. Šofer Zidanški je na delavskem svetu dvakrat zahteval obračun za to sporno agencijo, za radi katere so prišli na sodišče — Ana Jovanovič sicer trdi, da njej zakon vse dopušča — a obračuna na delavskem svetu nikoli ni bilo.
Konec osemdesetih let je Ano Jovanovič zagrabila investicijska mrzlica. Zgradila je tri avtobusne postaje v Krškem, v Sevnici in v Rogaški
Slatini in ljudi prepričevala, kako rentabilni so tamkajšnji bifeji, naj jim bodo za vzgled in naj tudi drugi zavihajo rokave in bolje delajo. Lokalom pa je preprosto odpisala stroške najemnine, amortizacije, vode komunalnih prispevkov in tako ogoljufala promet za velik denar. Konkretna številka danes zaradi menjavanja ničel ne pove dosti. Po upokojitvi direktorja gostinstva Zdravka Turnška šari po gostilnah po dolgem in počez. Zaprla je lepo gostilno v Trebčah, ki nevzdrže-vana propada, bife v delavnicah ni dala gostinstvu, ampak zasebniku, ki tri mesece ne plača najemnine. Gostinstvo je v nekaj mesecih potonilo in mesečno pridela 150 tisočakov izgub. Že prej pa je Ana Jovanovič temu delu Izletnika lepo nagajala. V času, ko so z lastnimi sredstvi adaptirali hotel Celeio in do skrajnosti zategovali pasove, je ona financirala zasebne apartmaje v Poreču, o katerih pa nikoli ni bilo ne duha ne sluha.
Bog je sebi najprej brado ustvaril
Morda direktorica Ana Jovanovič vleče bistre in dolgoročne poslovne poteze, katerih daljnovidnosti sodelavci ne morejo doumeti, vidijo pa, da se ob tem zna spretno zavzeti zase in za svoje sorodnike in prijatelje. Pustimo vnemar v Celei izposojene smučke, vezi in pancerje, ki jih je pozabila vrniti, ali dejstvo, da je kljub trinajstim lastnim lokalom zbore kolektiva prirejala drugod, dvakrat, denimo, v žalski lovski koči, kjer sta bili kasneje dve poročni pojedini njenih hčera, ali, da je v letu najhujše inflacije maja
dvignila za hčerko in njenega fanta vavčer za pot v Indijo in znesek plačala decembra, da si je izposojala po bifejih pijače ali jih kupila brez prometnega davka, si na letošnje novo leto pustila na dom v Piavo laguno pripeljati kar cel kombi steklenic ... Pustimo
to.
Ne moremo pa spregledati samopašnega ravnanja v celjskem gostišču pri Kladivarju. Maja leta 1989 so od tamkaj v Domžale odpeljali del gostinske opreme, ki jo je potrebovala njena hčerka za svoj gostinski lokal. Osnovna sredstva si je na oddelku dala obračunati po smešno nizki ceni in potlej plačala desetkratni znesek, ki pa je bil le nekaj višji od povprečnega tedanjega osebnega dohodka in občutno nižji od njene mesečne plače. Za tak denar je odkupila tri in pol metra dolg točilni pult, eno hladilno vitrino, podstavek za espresso, en retro pult, dolg pet in pol metrov, narejen po naročilu iz masivnega lesa, dve zaprti stekleni vitrini z ogledali in tri odprte, spet po naročilu delane vitrine z ogledali. Vse skupaj je bilo tedaj staro sedem let. Pa pri ropanju Kladivarja še ni končala. Lani so tamkaj brez licitacije in ocenitve razprodali osnovna sredstva, kar jih je še ostalo.
Upajmo, da tudi drugih delov Izletnika ne čaka podobna usoda. Devetmesečna bilanca je bila namreč zaskrblji-va. Z rdečim je bilo ob krože-nih kar dve milijardi in 209 tisoč dinarjev, kar pa direktorica z njenim štabom ni motilo, da si ne bi, preden je bilanca ugledala luč sveta, hitro za 60 odstotkov dvignila plače, v nekaterih delih podjetja pa dala izplačati 80-odstotne osebne dohdoke.
Pa še en kazalec bi navedli zoper naše črnoglede napovedi. Verjetno se Izletniku s spretno direktorico ni bati propada, ona globoko verjame v bodočnost podjetja, saj-pridno hrani dve vodilni mesti. Že ves čas, kar je zapustila vodenje finančno račun-vodskega sektorja, tjakaj ni postavila direktoija, na čelo gostinstva pa je na hitro imenovala natakarico. Menda je njena hčerka že doštudirala in bo zlasti v financah hodila po materinih stopinjah. Kaj zato, če ji je za obračunavanje prometnega davka — ko je bila knjigovodkinja, ki mora to opraviti v trinajstih urah, odsotna — dala na voljo kar devetdeset ur in ji kdo ve koliko na uro plačala preko študentskega servisa. Saj je ostalo v familiji. Doslej...
NOVATO DOBA
ČERNOBIL V CELJSKI BOLNIŠNICI
Dr. Fazarinc ima atomsko bombo
V začetku decembra je iz poslanskih klopi slovenskega parlamenta prišla pobuda, naj priznani strokovnjaki ocenijo delo v Oddelku za endokrinologijo, nevrologijo z nuklearnim laboratorijem celjskem bolnišnice. Preverijo naj izpostavljenost bolnikov, bolnišničnega osebja in obiskovalcev sevanju radioaktivnih izotopov. Celjski nuklearni oddelek je opremljen z najsodobnejšim inštru-mentarijem in Celjane v njem prav marljivo žarčijo. Oddelek, v katerega so dodali še nekaj postelj, je ves čas nabito poln, v njem pa so dovoljeni tudi obiski. Odgovora na poslansko pobudo, vročeno slovenski ministrici za zdravstvo Katji Boh, doslej še ni bilo.
V celjskem nuklearnem oddelku so 45 posteljam dodali v desetih sobah še tri. Naval je strahovit in očitno Celjani nujno potrebujejo hospitalno nuklearno zdravljenje, zato so za oddelek in za specialistično ambulanto pred kratkim (iz tretjega, četrtega, katerega samoprispevka že?) kupili najnovejšo gama kamero, katere silne stroške je sedaj treba opravičiti. Scintigrafi-je jeter, ledvic, možganov, kosti, ščitnice, pljuč, srca, testiranje ščitnice z jodom, se vrstijo na tekočem traku. Predstojnik oddelka prim. dr. Franc Fazarinc s pravim ponosom, če že ne obsede-
nostjo, piše napotnice in pacienti, prepričani v doktorjev prav, dnevno hodijo po delčke atomske bombe. Kaj bi z laboratorijskimi izvidi, kaj z analizami urina, čemu ultrazvok, če pa ima na voljo najnovejše dosežke nuklearne medicine, izotopske preiskave, atomsko žar-čenje
Medtem ko po Celju ženejo cel cirkus zaradi radona in njegovih potomcev, se preklajo o tem, ali večje sevanje oddajajo EFE zidaki ali navadna opeka, z drobnogledom iščejo morebitno skladiščenje srednje in nizko radioaktivnih odpadkov,
v celjski bolnišnici pošiljajo v ljudi dnevno obilne doze sevanja. V imenu zdravja!
Ožarčeni bolniki na sprehodu
Ne bomo se spuščali v zahteve medicinske doktrine in v stroge zaščitne ukrepe, ki so jih zdravniki in medicinsko osebje dolžni izvajati ob vsaki uporabi radioaktivnega sevanja. Tre-
funkcioniranje organizma? Odgovor je preprost. Večina sploh ne ve, kaj se z njimi dogaja, mnogi nimajo pojma, kaj je sevanje radioaktivnih izotopov, kaj šele, da bi dvomili v upravičenost ali neupravičenost preiskave. Drugod to ne gre tako lepo po domače. Zdravniki pojasnijo poseg in menda je, tako kot za operacije, treba podpisati privolitev.
ba pa je poudariti, da je vodilnim ljudem v celjski bolnišnici tega malo mar. Za zaščito so poskrbeli v samem prostoru gama kamere in tamkajšnjih preiskovalcev, to pa je tudi vse. Ko je medicinsko osebje na oddelku na lastno pest z nalepkami označilo nedavno ožarčene paciente, od katerih prihaja radioaktivno sevanje, jih je primarij osebno spraskal, češ da je previdnost nepotrebna in da radi-akcija nikomur ne škoduje.
Stacionarni del, ki je v svetu nekaj samo po sebi umevnega, se jim menda zdi v celjski bolnišnici nepotreben. Gre za prostor, v katerem bi zadržali ožar-čenega bolnika do preteka razpolovne dobe, do tedaj, ko oddaja v okolje najinten-zivnejše sevanje in je nevaren za druge ljudi. V celjski bolnišnici ga nemudoma vrnejo bodisi na oddelek ali pa odpustijo na cesto, med nič hudega sluteče otroke, nosečnice.
Po izotopskih preiskavah se hospitalizirani bolniki vrnejo na oddelek. Vsak dan jih v povprečju tri obdelujejo na gama kameri. Nevarne iztrebke pacientov, v katerih je do razpolovne dobe izotopov največ radiacije, po ukazu primarija meni nič tebi nič brez kakšnih očiščevalnih postopkov mečejo' naravnost v mestno kanalizacijo. Menda tudi to ni ne nevarno, ne vprašljivo.
Človek bi se vprašal, zakaj ljudje dovoljujejo, da jih v celjski bolnišnici po mili volji prekomerno in samovoljno žarčijo, svetlijo, dolgoročno ogrožajo normalno
stranke, pa svobodni sand.kati, vladm mrnmn. ne
Tragedija bolniških sester
In kaj izpostavljenost temu sevanju pravzaprav pomeni? Primer medicinskih sester, ki so dnevno in dalj časa v stiku o ožarčenimi bolniki, je pretresljiv, a žal zelo zgovoren. Tamkaj je zaposlenih trinajst, zvečine mladih sester v dobi polne rodnosti, a naj si še tako želijo otroka, ga ne morejo dobiti. Podredile so se mukotrpnim ginekološkim preiskavam, a pri nobenem od partnerjev zdravniki ne najdejo konkretnega vzroka neplodnosti.
Ko so prihajale na oddelek, niso vedele, kaj jih čaka, nihče pa jih tudi ni opozoril in jih pobaral, ali se mlade, kot so, na začetku življenjske poti, strinjajo z določenim jim delovnim mestom. Kasneje so seveda same ugotovile, a za dete je zdaj očitno prepozno, posebej je upanja malo, ker je njihova zaščita vodilnim deveta briga. Predpisana zaščitna sredstva, ki v bolnišnici menda obstajajo, ima bojda primarij Fazarinc varno pod ključem.
Blišč celjskega nuklearnega oddelka prekriva beda neodgovornega ravnanja z ljudmi, samovoljni strokovnjak se igra z atomsko bombo in očitno mu doslej nihče ni bil pripravljen stopiti na prste. Pa ne gre za veliko. Samo za preprosto zaščito ogroženega medicinskega osebja, za previdno odmerjanje izotopskih preiskav, seznanitev pacientov o tem, čemu so izpostavljeni in doklej pomenijo radioaktivno žarišče za okolico.
so republiškemu izvršnemu svetu zagrozili, ^Šoštanju ne bodo več proizvajali elektrike, ce ta ne bo zbral potrebnega denarja za čistilne naprave za popolno odz-vepljevanje do usodnega leta 1993. Nasprotovale so temu, da sanacijo šoštanjskih termoelektrarn zavlečejo tja do leta 2 tisoč, ker do takrat naši gozdovi ne bodo zdržali, zdravje ljudi bo še slabše, škoda v poljedelstvu
mPaVje°pn^el sv^tovnillan aidsa, nadloge, ki po vsem
■	_ _ ■ torej
preprečitve prenašanja virusa, bistveno pa se tveganje zmanjša tudi s pravilnim uporabljanjem kondomov.
Kaj bodo naposled storili v velenjski skupščini, če se bodo navedeni primeri ponavljali?
prave pa jih tudi spravljajo v slabo voljo. Predsedujoči
DOGODKI
Konec celjskega veselja______________________
Celje je nekaj mesecev bilo med najmanj onesnaženimi mesti v Sloveniji. Zrak je bil čist kot že dolgo ne. Razlog je bil preprost: Cinkarna Celje, kot največji onesnaževalec, ni delala s polno zmogljivostjo. Od prejšnjega petka je Celje spet »staro«. V Cinkarni so nam potrdili, da so povečali proizvodnjo. Podatki povedo, da je onesnaženost zraka z žveplovim dvokisom spet v običajnih okvirih, ta pa je trikrat večja kot prej.
Oblast z duhovniki
Tradicionalni sprejem za duhovnike. Minuli petek sta celjski župan Anton Rojec in predsednik celjskega izvršnega sveta Mirko Krajnc v celjsko poročno dvorano na klepet in prigrizek povabila približno dvajset celjskih duhovnikov, med katerimi je bil seveda tudi celjski opat Friderik Kolšek.
IZ REGIJE
Celje: Po poplavi katastrofalni položaj celjskih srednjih šol. Občina je popolnoma dvignila roke, več kot polovica dijakov pa sedaj sploh nima možnosti za telesno vzgojo.
Zreče: Zreče so mesto in bodo tudi občina. Menijo namreč, da jih je premalo slišati v matični občini, čeprav je njihov delež v občinskem gospodarstvu 6()-odstoten.
Rogaška Slatina: Kljub 12.000 dolarjev izvoza na zaposlenega v rogaški steklarni, se ta kolektiv nahaja v težkem likvidnostnem položaju. Za vlaganja v proizvodnjo se zanimajo tudi nekatere tuje organizacije.
Velenje: V Ski baru se je v. d. močno znesel nad steklenicami alkoholnih pijač in opremo. Lastniku bara je povzročil približno 20 tisočakov škode.
Mozirje: Začeli so graditi most preko Ločnice (SCT) v Lučah in prek Savinje za Trbiž (Vegrad).
Šentjur: Sentjurčani zanikajo obtožbe o visokih osebnih dohodkih. Njihove plače naj bi bile med najnižjimi v republiki.
- Velenje: Tudi velenjski upravni organi so presenečeni nad informacijo, da imajo najvišje plače.
Rogaška Slatina: V Zdravilišču Rogaška je bila ustanovna skupščina Golf Cluba Rogaška—Jelšingrad. Skrajna meja članstva je 350 ljudi, pristopnina pa 2700 DEM.
Slovenske Konjice: Po upokojitvi direktorja konjiškega Lipa Maksa Skarlovnika dela opravlja Vinko Leskovar. Zaradi suma nepravilnega poslovanja pa so suspendirali vodjo finančno-računovodskega sektorja.
Celje: Koroška deželna vlada je za odpravljanje posledic poplav celjski bolnišnici namenila milijon šilingov.
Štore: S preoblikovanjem v osem družb z omejeno odgovornostjo se je štorska železarna izognila stečajnemu postopku. Rešitev je seveda formalna. Na prisilnem dopustu je SOO delavcev, 1300 delavcev pa imajo preveč.
Žalec: Žalska vlada je pripravila novoletni sprejem za duhovnike v žalski občini.
Polzela: Franc Ožir, zaposlen v Tovarni nogavic na Polzeli, je letošnji inovator leta tekstilne industrije Slovenije. Inovacija je naprava za preprečevanje zavitja nogavic pri pletenju na strojih Lonati.
Rogaška Slatina: Zaradi manjše kupne moči je domačih gostov vedno manj, tujih gostov pa je bilo za odstotek več.
Celje: Rojstni dan mesta naj bi bil 11. april, ki naj bi bil vsakoletni vhod v celjsko pomlad. Spremljale naj bi ga najkvalitetnejše kulturne, zgodovinopisne, športne in turistične prireditve.
Slovenske Konjice: Konjiško komunalno podjetje tepejo neplačani računi. Podjetja zamujajo s plačili za vodo in odvoz smeti, zasebniki pa za topla stanovanja. Celje: Učitelji so ustanovili svoj sindikat.
Šentjur: Šentjurski Elegant bo svoje izdelke spet prodajal pod lastno znamko in se skušal ponovno uveljaviti z moškimi srajcami.
Rogaška Slatina: Rogaški Kors ima težave zaradi manjšega povpraševanja na domačem trgu.
Celje: Iz Obnove so zrasla štiri nova podjetja, ki dobro poslujejo.
Velenje: V velenjskem rudniku bodo še zmanjševali število zaposlenih. 186 jih že čaka na odpravnino.
Celje: V celjski banki lahko varčevalci dvignejo le 500 DEM na dan, potovalnih čekov pa ne izdajajo več.
Laško: Štiriletni Blaž Skornšek je odpotoval na operacijo v London. Posamezni darovalci in podjetja so darovali 130 tisoč nemških mark dinarske protivrednosti za operacijo, od katere je odvisno njegovo življenje.
Velenje: General Kolšek je velenjskemu rudniku izročil veliko plaketo JLA zaradi dolgoletnega uspešnega poslovanja.
Štrajk v Prevozništvu
Prevozniki zaman čakajo na plačilo. Zaradi strahovite nelikvidnosti, saldo je sicer pozitiven, a kaj jim to pomaga, v preteklih dveh mesecih v celjskem Prevozništvu niso izplačevali potnih stroškov. Med vozniki je zavrelo, povrhu vsega so izvedeli za nesprejemljiv razkorak med njihovimi plačami in plačami vodilnih, zato so pretekli teden nehali voziti. Direktor Peter Špiler je dal ostavko, njegov odstop so sprejeli in začasno je direktorovanje prevzel Slavko Lakovič.
VSE BO SAM POTOPIL
Direktor EMO je (po) Gubenšek
Vsi (to pa je ves kolektiv), ki jim je novi glavni direktor EMA Jože Gubenšek trn v peti kot nesposobnež, so morali priznati, da je v njem tudi malo coprnika. Iz blokiranega računa v višini 16 oziroma 30 milijonov dinarjev, kot je dal istega dne različna podatka dvema novinarjema, je iztisnil okrnjene plače (18. tega meseca), ne da bi kdo vedel, kako. Coprnija je bila nekaj Jakega, kot če bi iz suhe krpe skušali iztisniti kapljico vode.
Domnevajo, da je najbrž uspel v republiki s tako imenovano dokapitalizacijo, ki v bistvu pomeni, da bi republika dala tovarni EMO 10 milijonov mark, in sicer za to, kot je pojasnil javnosti, da bi tovarna spravila zadolžnost na raven leta 1989! To z drugimi besedami pomeni, da bi dala denar, (ki ga nima niti za programe) za to, da bi tovarna EMO poplačala svoja posojila. Tako si baje Gubenšek predstavlja dokapitalizacijo, pri čemer ni izključeno, da pričakuje še več takih dokapitalizacij (dokler pač ne bodo zadolženosti spravili na ničlo). Temu bi rekli gospodarski humor. Zato bo držala informacija, da v republiki na takšno dokapitalizacijo niso pristali in bi bili bolj za kapitalizacijo, in zato verjamemo tudi drugi informaciji, da se bo v EMO slej ko prej nekaj prelomilo in bo nekaj počilo in bo zelo hudo. Tega si seveda nihče, ki dobro misli, ne želi.
Prav zdaj so dali odpoved bivši direktor marketinga, direktor enega od podjetij in en inženir, pri čemer je zanimivo, če je odločitev glavni direktor res pospremil z besedami: kar naj gredo, bom vse sam. Da, bo vse sam — potopil, bi dodali. Ali pa je v svoji zgodovini ne samo EMO, ampak katerakoli tovarna, prvikrat dobila tako sposobnega direktorja, da jo bo lahko vodil res sam, da bo morda prevzel na koncu še administrativne posle ali začel delati še na vseh strojih - tudi sam?!
Ni čudno, če se je znebil članov prejšnjega vodstva, za
katere so mislih in delavci očitno še mislijo, da so dobro delali. Kaj vse bi šele dosegel, da mu je uspel izredni študij? Pa gaje ob njega spravil sam minister. Lani novembra so namreč po EMO raznesli govorice, da bi minister Rejc s predsednikom celjske in šentjurske občinske skupščine pripeljal s seboj novo vodilno ekipo, ki da ima narejene razvojne programe. J. Gubenšek je bil baje ves iz sebe, skliceval je sestanke in udrihal po Demosu, ministru in obeh predsednikih izvršnih svetov, potem pa je prepričal v. d. glavnega direktorja, da je vse izgubljeno, zato ga naj za dosedanje zasluge pošljejo na triletni izredni študij. Po tovarni so lovili člane delavskega sveta, da bi zagotovili sklepčnost in izglasovali sklep o izrednem študiju, pripraviti je bilo treba pogodbo in jo podpisati itd.
Ampak minister Rejc v EMO ni pripeljal nobene vodilne ekipe, pravijo, da je bil celo zelo prijeten. J. Gubenška je tako presenetil, da je popolnoma »pozabil« na svoj študij. Zato se je s podvojenimi močmi vrgel v bitko za direktorski stol in rešitev tovarne. Sledil je pravi boljševistični puč, ki se mu neka-
teri še zdaj čudijo in ga ne morejo razumeti.
Kot smo izvedeli, namerava sklicati novinarsko konferenco, na kateri da bi po dolgem in počez usekal po novinarjih in jim pokazal, kje je doma Gubenšek, če jih že ne bi pogubil, ker je menda (po)Gubenšek.
Da ne bo nesporazuma: v tej dokaj dramatični nadaljevanki ne želimo nič drugega kot opozoriti na kontinuiteto kadrovskih anomalij, zaradi katerih v Celju smo in, kot vse kaže, bomo še plačevali ceho (do trenutka seveda, ko družbenih podjetij ne bo več).
NE PREŽIVETJE, NE POKOP
EMO na parah
»Gospod predsednik poglejte moj plačilni list. Tu piše, da sem za cel mesec dela dobil dva tisoč osemsto dinajev. V mrliški veži mi leži oče, ki je prav tako celo življenje delal v Emu. Povejte mi, kako ga naj dostojno pokopljem, ker pogreb stane vsaj petkrat toliko kot sem jaz ta mesec zaslužil. In kako naj plačam stanovanje, elektriko, kupim hrano, pošiljam otroke v šolo...«
Navedli smo samo drobec tragike delavcev Ema, ki so se v ponedeljek v Tovarm' posode in v Tovarni radiatorjev odločili za stavko. Tri dni za tem, ko so prejšnji teden dobili plačo. Ali nekaj kar bi naj bila plača. Kajti 2.800 ali 3.300 dinarjev, kolikor je dobila večina tam zaposlenih delavcev, ne more biti plača.
Med stavko so delavci s skandiranjem zahtevali nazaj inženirja Marjana Dreva, ki je do letošnjega leta vodil tega velikega izgubarja. Delavci so od novega vodstva zahtevali čiste račune, to pa je tisto kar jim je bilo obljubljeno: sanacijski program, četudi z nekaj sto manj zaposlenimi. Vendar ne stečaj.
Inženir Mirko Tomaž Krajnc, predsednik izvršnega sveta celjske občine, ki je stavkajoče delavce skušal pomiriti in jim dopovedati, da občina o problemih Ema ne drži križem rok, meni, da je rešitev za EMO v dokapitalizaciji podjetja, da država prevzame izgube in postane solastnica in ko se EMO spet postavi na noge, odkupi te dolgove od države. Ob tem, da se število zaposlenih v resnici zmanjša za 700 do 900 delavcev. Predsednik celjskega izvršnega sveta in njegova kolega ing. Aralica iz Šmarja in Gerdina iz Šentjurja menijo, da ne gre samo za celjski problem delavcev, temveč tudi delavcev iz okoliških občin, so imeli v torek dogovorjen sestanek z ministroma Rejcem in Mencingerjem, na katerem naj bi točneje opredelili perspektive tako za EMO kot tudi za Železarno in ostala velika podjetja v Celju, ki so že ali tik pred gospodarskim kolapsom.
Ob tem ne gre stopnjevati stiske celjskih delavcev, vendar ne smemo pozabiti, daje večina zakoncev zaposlenih v podjetjih, kjer sploh več ne morejo zbrati denarja niti za plače. Novi direktor v Emu, Jože Gubenšek, vidi možno rešitev v povečani storilnosti, do konca meseca pa bi naj našli denar za izplačilo potnih stroškov in za izplačilo razlike do višine zadnjih dveh lani izplačanih plač.
V EVROPO Z EVROPSKO VLADO
Bomo zgrešili pot in zašli na drugo celino
Če je slovenska vlada, kot bi rekli skeptiki in kritiki, na hoduljah, tedaj je tisti del vlade, ki se ukvarja z gospodarstvom, na bergljah. Razen stečajev, odpuščanje delavcev in ' potiskanja podjetij v dvomljive zasebne roke, podražitev do stanarin do bencina, privijanja najbolj prizadetih socialnih slojev, zmanjševanju plačin vseh vrst nadomestil, rigoroznega davčnega sistema itd., kar vse nas bo v končni posledici spravilo med najbolj nesocialne države na svetu, ni naredil še nič takega, kar bi vlivalo kak optimizem (seveda, ko je prejšnji režim zapustil takšno razsulo). Morda pa posamezni ministri v svojih kovčkih skrivajo kakšne rešitve, ki nam bodo zaprle sapo?
Pa hudičevo dvomimo. Vtis je, ko da se kdo od njih
najbrž bolj ukvarja sam s seboj, s svojo lastno poslovnostjo. Narediti mora vse, da bo ustvaril čim več dohodka in se s čim višjim davkom oddolžil državi, ker mu nesebično zagotavlja socialno varnost na položaju, na katerem je. Človek pa se raztelesiti seveda ne more. Ne mora že zaradi fizičnih razlogov delati enako zavzeto in učinkovito na dveh stolih, v dveh dejavnostih, še tako različnih povrhu, da si s prvo hočeš nočeš ogroža drugo, z drugo pa skuša preslepiti prvo.
Zahteve za spremembe v vladi, o katerih poskušamo in beremo, seveda niso iz trte izvite in skoraj zanesljivo je predsednik odstopil od bogokletne misli, da bi morda rekonstruiral del vlade, zaradi izključno političnih razlogov, to je, izrazito monistične po-
zicije Demosa, daje pač bolje imeti magari slabo vlado, kot s spremembami priznati, da je slaba.
Za nas, ki se kar naprej odpravljamo v Evropo, pa je pomembnejše od zagotavljanja, da je vlada pripravljena na samostojnost — v kar lahko tudi dvomimo — ali je na to pripravljeno predvsem gospodarstvo. Kajti najlaže seje pravzaprav v Evropo odpraviti z omenjenimi kovčki. Tu pa ni videti, da bi bil vladni gospodarski resor sploh mignil. Zato se lahko toliko bolj čudimo, če ob tem, ko nas je
Gospodarska problematika, za katero velja splošen vtis, da ji vlada ni dorasla ali se je vsaj od vsega začetka ni lotila na pravem koncu, je seveda znatno širša, strnjena pravzaprav v programu, ki ga ni, ali pa je in ga v resnici skrivajo pred javnostjo (je torej neke vrste poslovna tajna), pri čemer je treba dodati, da ga ne poznajo niti gospodarstveniki. Ker pa nam ob tem kruta stvarnost razkriva le to, da iz dneva v dan bolj tonemo in bo tveganje za samostojnost toliko večje, kolikor revnejši bomo samo-
HOTEL ŽALEC
Vsako soboto ples z ansamblom ALAN FORD, med tednom pa večeri ob živi glasbi (one man band)!
R
R
TRGOVINA
BISTRO
KEGLJIŠČE
ŽALEC - Ul. heroja Staneta Tel.: (063) 711-482
L
OBIŠČITE NAS
-- V TRGOVINI, kjer vam nudimo kruh, sadje, zelenjavo, delikatese, mlečne izdelke NON-STOP od 0 do 24. ure
-	v BISTROJU vsak dan od 7. do 23. ure
-	na KEGLJIŠČU vsak dan od 7. do 23. ure

že polna Evropa, še naprej gojimo realsocialistični nesmisel, da, na primer, v gospodarstvu sploh na priznavamo evropskih standardov, saj naša industrija dela po njih menda kakšna dva, tri izdelke, povrhu pa izdelke evropskih oziroma zahodnih proizvajalcev testiramo, če so res dobri. Kolikor utegne biti v tem nezaupanja, skrbi in zaščite sicer prav nič spoštovanega Potrošnika, toliko je bržkone tudi stroškov na račun tistih ustanov, ki morajo od tega živeti. Gre seveda tudi za zaščito monopola domačih proizvajalcev. Vsiljuje se vprašanje, ali morda kdo ne misli, da bo Evropa sprejela naše standarde?
stojni, bi si seveda upravičeno želeli tako vlado, ki bo po evropskih merilih, sestavljena iz najboljših strokovnjakov, ki jih premoremo, ne glede na njihovo barvo.
To z drugimi besedami pomeni, da Sloveniji ne more skrojiti usode kak minister, ki kot nekdanji direktor ni videl razvojnega programa niti v svojem podjetju, četudi se je v strankarskem smislu preoblekel v ovčko, kot ne more biti minister ta, ki mu niso zaupali niti upraviteljskega položaja na šoli.
Kot stvari stoje in se razvijajo, bi se prav lahko zgodilo, da bomo s tako vlado zgrešili kažipot v Evropo in zašli na kakšno drugo celino.
Nasmejani na začetku poti sredi leta 1990: Kmecl, Oman, Kučan, Zlobec, Plut. Kdo je vodnik, kdo označuje prehojeno pot?
V	MOZIRJU ‘OČISTILI«
KRANJSKEGA ŽUPANA
NEGOVANE GOVORICE ULICE
Poročali smo, da so mozirske obrtnike obiskali kranjski, da bi preverili, kaj seje dogajalo z denarjem, ki so ga Kranjčani zbrali za pomoč obrtnikom v Mozirju, ki so bili prizadeti od poplav. Predsednik Obrtnega združenja Kranj Marjan Čiperle je po vrnitvi izjavil, da je v glavnem zadovoljen, kako so v Mozirju razdelili 552.621,00 dinarjev, ki jih je kot humanitarno pomoč prispevalo 580 članov kranjskega združenja.
Zanimivo je ozadje, zakaj je v Kranju sploh prišlo do sumničenj, oziroma kakšne so bile govorice ulice, ki so se praktično vsak dan znova in znova rojevale. Nekako v središču opravljanja je bil za tisk atraktivni kranjski župan dipl. ing. Vitomir Gros. S svojimi nastopi že pred volitvami, še bolj pa v zadnjem času, si je prislužil pri nekaterih zamero. Črne pike. ki naj bi jih dobil pred volitvami, pa so mu prinesle popolno volilno zmago. Njemu osebno, njegovi Liberalni stranki in kranjskemu Demosu, katerega predsednik je.
Kaže, da kranjski župan še naprej skrbi za takšne »negativne pike«: Ko ob okrogli mizi v Kranju pred plebiscitom ni sprejel predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana, še bolj pa, ko je v republiški skupščini kot poslanec protestiral proti njegovemu govoru po plebiscitu, ker je po komunistični navadi naročal parlamentu, kaj mora narediti.
Počakajmo pri presoji do naslednjih volitev ali mu to prinaša pri volilcih pozitivne ali negativne točke. Tokrat prisluhnimo kranjski govorici ulice, ki je bila očitno močno usmerjena proti kranjskemu županu. Človek je dobival vtis, da gre za skrbno negovane govorice s povsem določenim namenom.
Po takšnih govoricah naj bi denar, ki so ga prispevali obrtniki za prizadete obrtnike v Mozirju, porabili za opremljanje Slovenske hranilnice in posojilnice, ki so jo ustanovili v Kranju. Seveda so pretežni lastniki člani Liberalne stranke in tudi gospod Gros. Po drugi verziji naj bi Slovenska hranilnica in posojilnica ta denar pora-- bila za svojo podružnico v Mozirju.
Druga govorica ulice navidezno ni prav nič vpletala gospoda Grosa. Denar kranjskih obrtnikov naj bi enostavno poneverila sama Kranjska uprava za svojo novo stavbo. Seveda kranjska davčna uprava ne zida nobene nove stavbe, »slučajno« pa je predsednik SO Kranj Vitomir Gros.
V	tretje je šlo najbolj konkretno. Kranjski župan naj bi denar enostavno porabil sam. Znano je bilo tudi zakaj. Z njim je odkupil Majdičev mlin od drugega obrtnika Toneta Arvaja, ki da ga je prehitel na licitaciji, ko je Žito stavbo prodajalo. Gre za veliko stavbo ob novem mostu na Savskem otoku, t. j. prostoru, kjer imajo Kranjčani sejemske prostore in zimski bazen in je bil pred leti uzakonjeno ukraden županovim prednikom.
Razumljivo, da so takšna podtikanja metala vprašaj tudi na samo Obrtno združenje. Obrtniki so zahtevali, da preverijo, kako je bil v resnici porabljen njihov denar.
O stvari so se torej prepričali, videli, da gre za podtikanja, za obračunavanje ob humani akciji. Kranjski obrtniki sedaj lahko kadar hočejo vidijo natančne podatke o porabi denarja na svojem združenju, prav tako pa jih nameravajo o dejanskem stanju tudi obvestiti preko obvestil, ki jih izdajajo.
Nočejo železarskih menic__________________________________________
Štorski železarji so na plačilni dan spet ostali brez plač.
Stavkovni odbor je zahteval sklic izredne seje delavskega sveta celotnega reorganiziranega podjetja in zahteval odgovor na vprašanje, ali so v samem podjetju, v celjski, šentjurski in šmarski občini in v slovenski vladi, res napravili vse, da bi delavci pravočasno dobili svoj pičli osebni dohodek.
Direktor holdinga Boris Marolt jih je prepričal, da so dali dejansko vse od sebe. Vendar so z gotovino prekratki. Za plače potrebujejo 17,5 milijona dinarjev, na računu je vsega 5,3 milijona. Narodna banka Jugoslavije jim dolguje 1,7 milijona zneska od zveznih carin, republika Slovenija v obveznicah 6 milijonov dinarjev. Plače bi lahko izplačali, če bi jim šli na roko vsaj v banki. Toda bančniki so menda zaradi svoje nelikvidnosti odločno odklonili eskontiranje menic, tako 6 milijonov vrednih menic iz Slovenije in Hrvaške kot tudi 4 milijone vrednih menic iz Srbije, ki so seveda bistveno bolj vprašljive.
V stavkovnem odboru štorske železarne so sklenili, da do današnje srede ne bodo ukrepali, v kolikor pa danes ne bodo dobili plačilnih kuvert, bodo v petek, 25. januarja, pričeli z generalnim štrajkom vseh zaposlenih.
Po (kmh...) domovini
Ljubljana: Republiški izvršni svet je pripravil predlog za začetek postopka za spremembo zdaj veljavne ustave, ker nove ustave še dolgo ne bo.
Ljubljana: Delavci Snage spet postajajo nezadovoljni. Že daleč čez mejo imajo blokiran žiro račun, razburja pa jih tudi mešano podjetje Publikum, ki je bilo registrirano za čiščenje in odvoz.
Beograd: Zvezno ustavno sodišče je razveljavilo določila treh členov deklaracije o suverenosti Slovenije, s katerimi se razglaša neodvisnost in prevlada republiške pravne ureditve nad državno.
Kragujevac: Avtomobili Crvene zastave so se podražili za približno 22 odstotkov.
Ljubljana: Prenovitelji hočejo videti vladni program.
Zagreb: V Hrvaški uvozili približno 10.000 avtomobilov, za katere veljajo olajšave, kot jih določa najnovejši zakon republiške vlade.
Knin; Srbski radio Knin opozarja, da so hrvaški miličniki obkolili mesto, samozvana srbska milica pa se pripravlja na obrambo.
Priština: Delegacija evropske unije je preverjala, kako so na Kosovu reagirali na resolucijo Evropskega parlamenta.
Ljubljana, Maribor: Mirovna shoda sta obsodila grožnjo vojne na tujem in doma.
Ljubljana: Razlike za novembrske in decembrske pokojnine ne bodo dobili 18. januarja, ampak pozneje, morda konec meseca.
Beograd: Markovič obiskuje republike. Pogovarja se o dokumentu minimuma funkcij za začasno skupno življenje v Jugoslaviji.
Ljubljana: Po prvih računih Inštituta za ekonomska raziskovanja naj bi z zaprtjem krške elektrarne več izgubili kot pridobili.
Skopje: Makedonci niso zadovoljni s prvimi nastopi delegatov v večstrankarskem sobranju.
Ljubljana: V občinah so si delili nesramno visoke plače. Meščanski župan je novembra dobil kar 33 tisoč dinarjev.
Zagreb: Hrvaška vlada bo preklicala sklep o odpravi carin za uvoz avtomobilov.
Titograd: Črnogorski IS bo sestavil Milo Dukanovič, sedanji sekretar predsedstva CK ZK Črne gore.
Beograd: ZIS zahteva, naj slovenska vlada ne izvaja memoranduma.
Beograd: Zakon o prometnih davkih sprejet kot začasen ukrep. Na zvezni ravni nižje davčne stopnje.
Ljubljana: Ob izbruhu vojne v zalivu se je sestal slovenski krizni štab in pregledal ukrepe, da bi preprečili kakršnekoli posledice zalivske vojne v Sloveniji.
Zagreb: Na Hrvaškem poskočile cene bencina. Super stane 11,90, navaden 11,80 dinarjev.
Ljubljana: Petrol zagotavlja, da kljub zalivski vojni za zdaj ni nobenega razloga za slabšo preskrbo z gorivom.
Ljubljana: Z vojno je zapravljena vsaka možnost, da nam Iračani vrnejo milijardo dolarjev.
Beograd: V Iraku je ostalo 50 jugoslovanskih državljanov.
Beograd: Srečanje Tudman-Miloševič bo. Sestanek bo 25. januarja v Beogradu.
Ljubljana; Za koliko bodo zmanjšane oblike pomoči brezposelnim? Čas prejemanja denarnega nadomestila odvisen od časa zavarovanja na brezposelnost.
Knin: Dr. Milan Babič je prosil JLA za zaščito pred napadi »nelegalnih paravojaških organizacij«.
Beograd: Guverner NBJ izjavil, da je bil začrtani okvir primarne emisije prekoračen za skupno 15,5 milijarde, grešniki pa so Srbija, Vojvodina in Hrvaška.
Ljubljana: Sindikat delavcev v cestnem prometu bo v ponedeljek organiziral popolno zaporo cest, mejnih prehodov, carin in pristanišča, ki bo tarjala od 4. do 20. ure.
Beograd: Vojni jetniki in interniranci druge svetovne vojne od Nemčije zahtevajo odškodnino.
Zagreb: Pobuda za hrvaško valuto. En nin naj bi bil vreden eno nemško marko, stoti del pa bi se imenoval gvozd.
Beograd: Devizne rezerve države sedaj dosegajo 6,7 milijarde dolarjev, kar pomeni, da do zdaj ni ogrožena zunanja likvidnost.
Ljubljana: Ante Markovič s sodelavci se je mudil v Ljubljani. Slovenska vlada pa še naprej vztraja pri uresničitvi memoranduma.
Dvor na Uni: Več kot 90 odstotkov delavcev policijske postaje je sklenilo zavrniti izjavo o »zvestobi« ministrstvu za notranje zadeve Repbulike Hrvatske, ki naj bi jo podpisali v teh dneh.
Ljubljana: Liberalno demokratska stranka meni, da bi šolski zakon škodil demokratizaciji v šolstvu, zato zahteva, da se umakne.
Knin: Dr. Jovan Raškovič trdi, da bo predsednik Srbije branil Knin pred hrvaškimi redarji.
Ljubljana: Janez Slapar iz republiškega štaba je ponovno zatrdil, da po zakonih orožja teritorialcev ni treba oddati.
DOGODEK, KI RAZBURJA PREBIVALCE ISTRE
Psi tartufarji znanje plačujejo z živi j en j em
Istrski gozdovi niso samo pljuča tega področja, temveč tudi pravi zlati rudnik dragocenih gob - tartufov. To je tudi kraj, kjer izjemno dragi psi, s pomočjo katerih lahko nabiramo te gobe, svoje znanje plačajo z življenji. Čeprav so prvič zastrupili takšnega psa že pred 12 leti, je šele zadnji primer, ko so v bližini akumulacijskega jezera Butoniga zastrupili 3 vrhunske pse tartu-farje, razburil duhove. Tamkajšnja policija je na dobri sledi zastrupljevalcu psov, ki je ne le oškodoval lastnike psov (gre za visoke škode), temveč storil tudi kaznivo dejanje ogrožanja ljudi in njihove lastnine.
Obiskati področje Buzeta v Istri, pri tem pa ne omeniti skrivnostnih in dragocenih gob tartufov, bi bilo enako nesmiselno, kot če bi v Pekingu pozabili na Kitajski zid. Tokrat naj tartufi ostanejo v drugem planu, saj nas zanimajo psi tartufarji, ki svoje vrhunsko znanje pri iskanju buzetskega »belega zlata« plačujejo s življenji. Zastrupljanje psov tartufarjev je na področju Buzeta staro že 12 let, vendar je šele zadnji primer, ko so bratoma Ivanu in Ruderu Vivodi iz vasi Marče-negla zastrupili tri vrhunsko usposobljene pse, razburil prebivalce teh krajev. Še danes je to glavna tema pogovora, pri tem pa vsi upajo, da bodo storilca tega groznega dejanja čimprej našli in kaznovali, saj je oškodoval lastnika, hkrati pa ogrožal prebivalce in njihovo lastnino.
Brez psa ni tartufov
Nepravično bi bilo v zvezi z nabiralci tartufov govoriti samo o privlačni odkupni ceni teh gob (tuber magnatum, to je latinsko ime za vrsto tartufa, ki raste v buzetskih in motovun-skih gozdovih). Nabiralcem tartufov nekateri radi očitajo lahek način zaslužka, vendar to lahko govori le tisti, ki ne pozna načina iskanja, predvsem pa ne izjemno napornega in dolgotrajnega truda pri dresuri psov. Le s skrajno pretanjenim in izpiljenim vohom lahko ti psi najdejo podzemno kraljico istrskih gozdov. Vedeti je potrebno, da je iskanje tartufov, še posebno istrskega belega tartufa, za sladokusce te enkratne gobe zelo naporno delo. Vstati je potrebno še pred zoro, v enem dnevu oziroma v več urah prepešačiti nekaj deset kilometrov v lepem ali grdem vremenu. Pri tem vse to ne pomeni nič, če nimate tudi dobrega psa iskalca. Prav psi imajo pri tem poslu glavno vlogo, njim gre vsa zasluga za dober zaslužek njihovih lastnikov. Poleg tega predstavlja iskanje tartufov največkrat vir preživljanja, način življenja, pa tudi nekakšno zlato mrzlico. Ko iskalci tartufov enkrat občutijo razburljive trenutke, ko njihov pes začuti močan vonj tartufov, začne kopati po zemlji in s tem da vedeti, da je naletel na lep primerek, potem jih ta posel prevzame. Razburjanje doseže vrhunec, ko s posebno lopatico tartuf izkopljejo in očistijo. Prodaja dragocenih tartufov je le zadnji del, logična posledica vsega vloženega dela.
Zadnjo sezono je bila prodaja tartufov še posebno zanimiva zaradi visokih odkupnih cen, tako da so nekateri nabiralci, seveda s pomočjo psov, našli gob tudi za 3 oz. 4 milijone lir. Jasneje torej postaja, zakaj so trije takšni psi, v čigarš-njo dresuro je bilo vloženega mnogo truda in odrekanja, plačali svoje znanje z življenjem. Njihovim lastnikom je bila tako storjena dvojna materialna škoda (izgubili so drage pse,
v Bosanskem Brodu pri Dragu Grgiču. Mnogo truda sem vložil v to, da sem ju končno naučil odkrivati tartufe. Morda lahko dresuro še najbolj ponazorim z besedami, da v času vadbe človek potane pes in pes
katere pse gre in vse to počne premišljeno. Ali je zares potrebno v tej naši lepi Istri, v tako lepi naravi, postavljati strup?«
Najbrž bi tudi ta dogodek
s tem pa tudi možnost dobrega zaslužka), ki se je ne da nadomestiti, niti plačati z nobenim denarjem. Samo tisti, ki ima rad živali in zanje tudi lepo skrbi, razume, kaj pomeni izguba psa.
Žalostna zgodba
Ko smo v vasi Marčengla, 13 kilometrov oddaljeni od Buzeta, obiskali brata Ivana in Rud-era Vivoda, smo začutili veliko žalost, ki se je naselila na njuna domova. 4. novembra lani so namreč zastrupili njune družinske ljubljenčke.
Naš prvi sogovornik, 67-letni Ivan Vivoda, se ne more pomiriti z izgubo svojih dveh psov.
Žalostno in hkrati z ogorčenjem pripoveduje o tistem usodnem jutru, ko so mu zastrupili psa, 3-letno Džuli in 18-mesečno Almo, vrhunsko dresirani psici, katerima skupaj s Tarzanom, tretjim zastrupljenim psom, ni bilo para med psi tartufarji!
»Tistega jutra sem okoli štirih zjutraj odšel s svojim bratom na tartufe v okolico akumulacijskega jezera Butiniga, kamor tudi sicer vedno hodiva.
Ker je bilo še temno, smo si svetili z baterijskimi svetilkami. Okoli 5. ure sem videl, da je moja Duli nekaj pojedla, vendar sem mislil, da gre za ostanke hrane. A že čez nekaj časa je pes prišel k meni, se počasi prevrnil in poginil.
Kmalu se je enako zgodilo še mojemu drugemu psu Almi, ki je bila v naši neposredni bližini.
Takoj mi je postalo jasno, da sta zaužila strup. Bil sem ves iz sebe, bil sem v šoku, saj sem se zavedal, kaj vse sem izgubil. Duli sem kupil v Čakovcu pri Stjepanu Matanu, Almo pa
človek,« nam je povedal Ivan kot vsi prejšnji ostal le grenka Vidova, kmečki upokojenec, ki preteklost, ko si lastniki za-dobiva 350 dinarjev pokojnine strupljemh psov niso upali pn-na mesec in ki mu je nabiranje iav.*vt' zastrupljanj, boječ se še tartufov pravzaprav edini vir hujšega maščevanja, saj sumijo, da to počne nekdo, ki jih dobro pozna in ki pozna vrednost njihovih psov, če ne bi Ruderov sin Mladen Vivoda prijavil vso zadevo miličnikom.
dohodka.
Njegov brat, 56-letni Rudero Vivoda, solznih oči pripoveduje: »Moj pes Tarzan, za katerega sem pred štirimi leti plačal tri milijone lir, je tudi pojedel strup in v moji bližini izdihnil.
15.000 din za
kilogram
tartufov
Preteklo sezono so za kilogram tartufov prvega razreda (odvisno od teže posameze gobe) izplačevali do 15.000 dinarjev. Čeprav minula sezona ni bila ravno naklonjena nabiralcem, so med drugim prav na področju Buzeta našli 750 gr težak tartuf, ki pomeni tudi lanski rekord.
Vse se je zgodilo nedaleč od jezera na terenu, kjer tudi sicer vedno iščemo tartufe in kjer mi vsako tretje leto zastrupijo po enega psa. Tokrat sem najbolj prizadet, saj je Tarzan takore-koč hranil mojo družino. Na istem terenu nas je sedem, ki s psi odkrivamo gobe, vendar so samo še enemu lastniku (poleg mojega brata) zastrupili psa. Ostalim štirim lastnikom se to še ni zgodilo. Tisti, ki počne to grozoto, dobro ve, za
Zastrupljenih 16 psov
Zastrupljanje psov tartufarjev se v tem kraju dogaja že 12 let. Dosedaj so zastrupili že 12 psov, kar je povzročilo njihovim lastnikom velikansko materialno škodo. Pa ne samo to. Nevaren strup predstavlja nevarnost tudi za ljudi.
Obiskali smo postajo milice v Buzetu, kjer nas je poveljnik Anton Medica prijazno sprejel in v zvezi s tem primerom povedal naslednje: »Res je, da je najbolj zanimiva tema teh dni zastrupljanje psov. Res je tudi, da smo prvo prijavo zastrupljanja psov prejeli od Ivana in Ru-dera Vivoda iz Marčenegle. Po prijavi smo začeli s preiskavo in že podali kazensko ovadbo zoper neznano osebo, ki bo morala (če jo bomo odkrili) odgovarjati tudi za kazensko dejanje ogrožanja splošne varnosti ljudi in imetja po 153. členu KZ Hrvatske. Smo na najboljši poti, da ta primer tudi uspešno zaključimo, poiskali pa smo tudi pomoč pohcijske uprave iz Pule, od koder so operativci že odšli na teren in opravili nekaj potrebnih razgovorov.«
Razpis
Dobre, pogumne in drzne novinarje
redno ali pogodbeno zaposlimo.
Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje
Ivan in Rudero Vivoda se že dvajset let ukvarjata z nabiranjem tartufov. Imela sta mnogo psov, pri čemer trdita, da svojega psa, ki je izurjen za odkrivanje teh gob, ne bi dala niti za novega golfa. Mogoče se zazdi ta trditev na prvi pogled pretirana, a je povsem razumljivo, če vemo, da lahko takšen pes prisluži svojemu gospodarju kar nekaj avtomobilov.
NOVE KRIVICE
n-riim vračamo, drugim krademo
Slovenija bo morala storit, Se najpomembnejši korak, vzpostaviti; morala nove lastninske odnose; Ustava, ki to tmorav »mo m bo


Seveckpa^.^lxtnekajtudtpo^ua™^
p»sfs|«si||^||Tg:g
'Ss
enenu,. je treba npbov	^d£m , ,.
PnP0,rabe b^n° k-" j "m"' ' "j ,k m noso l. Ko e ni ^
f tn š, ^nesP so me erno iaialUe brnelo n^ke

Mi tako m tako zavestno darilo list, k, so ou v arzavn n siuzoan bodo prikrajšanji pn laslnt^tju Veana je bda v prep-rmm rez,mu v povtlegtranem položaju tn so o e .... d,, k. že dob k
DAVKI PRITISKAJO
Kranjec, plačaj doktorat!
»KRANJEC MOJ MI OSLE KAŽE... »bi lahko začel pisati moje nestrinjanje z izjavo ministra za finance Slovenije, dr. Marka KRANJCA, ki jo je zapisal Večer, 7. 1. 1991 pod naslovom, »Pomembneje, kaj kdo ima«. Gre seveda za davke, ki so v zadnjih dneh aktualna tema.
Temeljito sem prespal preči-tano, pa se mi vročina ne pole že. Popolnoma mi je jasno, da mora mlada država dobiti sredstva za delovanje in da jih lahko dobi le od tistih, ki jih imajo. Jasno mi je tudi, da se nihče od davčnih zavezancev ne bo posebej navdušil nad odmerjenimi dajatvami. Točneje, več kot kdo ima, težje da.
Da pa bi naj šteli imetniku hiše posedovanje te vrednosti kot dohodnino, se mi zdi res norija. Ker da je hiša vrednost, ki bi jo naj ovrednotili in ji določili najemnino. Ko sem stanoval še v bloku, mi je država podarila stanovanje (takrat še brez soudeležbe) in lahko bi bil v njem do smrti, nato pa bi ga zapolnil kakšen potomec. V tem primeru bi ne bilo potrebno šteti najemnine kot dohodnino, ker je pač potrebno plačevati mesečni obrok kot najemnino, ki seveda niti od daleč ni ekonomska. Daj, daj, moj dohtar, si pa res bister. Le kako, da ne predlagaš, da bi
plačal davek na svoj doktorat, ker ti omogoča dohodek, pa na zdravje, na nadarjenost za petje ipd.?
Oblast naj kar odmeri davke, saj je od nekdaj tako bilo. Iz zgodovine poznamo tlako, desetino, harač in še kaj. Naj pa nikar ne razlaga, kako je privilegij imeti hišo. Ni mogoče oporekati, da je po svoje prednost, da je celo luksus v primerjavi s tistimi, ki stanujejo v skromnih izbicah. Toda, ali ne pozna ves svet prakse, »kakšne si sreče, kako si sposoben, kako si zdrav, priden, iznajdljiv ...?« Marsikomu bi lahko dal stolpnico, pa bi mu ne koristila veliko. Nekdo pa iz
r-'iJ
tfe ,.v	«
|	j
nič naprav; veliko. In prav ta lahko plačuje tudi davek.
Naj spomnim začasnega ministra, kako sem (in so tudi v večini drugi) zidali hiše. Z dvema skromnima plačama, z dvema otrokoma in z veliko ur dela, tudi nočnega, po opravljenem šihtu. Tisto obdobje so imeli vsi pod našim soncem enake možnosti potruditi se za pridobitev svojega stanovanja, tudi hiše. Kaj moremo, če tega niso izkoristili? Tisti čas je bila za vse enaka inflacija, ki jo dr. Kranjec omenja, namreč tudi za tiste, ki so na obroke smučali v Franciji, gradili vikende, ali zahajali na Ažurno obalo. Nekateri so pač študirali, tudi v tujini, z ugodnimi štipendijami, drugi pa so ustvarjali za lepe limuzine ali pa so varčevali svojo energijo za stara leta. Bog nam pomagaj, če je pred desetimi leti Partija na oblasti z lahkim srcem delila kredite, da je dopuščala finančni sistem z inflacijo .. . podobno kot bomo prav zdaj spet globoko v njem pri tej »božji« novi oblasti.
Rad bi mojega financ-mini-stra spomnil še na nekaj. Namreč, da vsi tudi takrat, pred dvajset in deset leti, nismo gradili hiš le zato, da bi nanje plačevali davek. Najbrž je marsikdo razbremenil državo, ko je
vrnil družbeno stanovanje mladim, delavcem, da je namesto družbe kar sam prispeval k urejanju stanovanjskega problema. Pa se je zato moral za pre cejšnjo obdobje odpovedov; realnemu luksusu in blagost, nju. Da je marsikdo pretirav v naporih (le kdo ga je priga njal?) in je pustil zdravje v betonskih ploščah, da mora tudi zdaj kar naprej vlagati za vzdrževanje bajte, da mora plačevati nekakšno najemnino za zemljo, ki jo je kupil od države.
Čeprav razmišljam, so tud:: graditelji hiš prispevali k iz gradnji družbenih stanovanj, k: v njih zdaj ne stanujejo. Zato bi lahko pozabili, kako so posestniki stanovanjskih hiš koga opeharili, ali ga izkoriščajo in naj zato zdaj plačajo davek na hišo. Bolje je, če oblast vztraja pri starem reku, VZEMI TISTEMU, KI TARNA, DA NIMA.
Gospod Kranjec je zaključil izjavo, »pomembno je, s čim posameznik razpolaga. Drugo ni pomembno.« A mogoče je ali ni pomembno, če ima človek izobrazbo, doktorat, pa od njega ni nič, je neuporaben? Pa vendar razpolaga z znanjem, ki mu ga je pomagala pridobiti družba. Ta družba pa lahko vzame (in to počne) le sposobnim, recimo tudi »doktorjem«.
ALI SO TUDI VAS OŠKODOVALI
Seznam zaplenjenih nepremičnin
CELJE — OKOLICA
LEMBERG, graščina v slabem stanju, deloma v razsulu — lastnika Hardo in Friderik Galle
—	vrednost ni bila ocenjena;
DOBRNA — NOVI GRAD; grad v dobrem stanju - lastnica Irma Kompos — vrednost ni ,bila ocenjena;
DOBRNA, pritlična vila s centralno kurjavo — lastnika Marija in Artur Purska — vrednost 226.240 din;
DOBRNA, visoko pritlična zidana hiška — lastnik Heimuth Petz - vrednost 91.000 din; -TRNOVLJE, stanovanjska hiša - lastnika Hermina in Leopold Stropnik - vrednost (dve stanovanji, trgovski lokal) 174.025 din;
ŠMARJETA PRI CELJU, stanovanjska hiša — lastnika Pavla in Anton Zupančič - vred: nosi 159.120;
VOJNIK, enonadstropna vila in vrtna hišica — lastnici Bilhelmine Mesraus in Adele Koschar — vrednost (tri stanovanja) 559.600 din;
ŠMARJETA PRI CELJU, stanovanjska hiša s trgovskim lokalom — lastnik Alojz Čater
—	vrednost 282.960 din;
SV. JURIJ OB JEZERU, pritlična stanovanjska hiša - lastnik Maks Vizjak - vrednost 16.000 din;
DOBRNA, enonadstropna vila - lastnik Herman Gali - vrednost ni ocenjena.
VOJNIK 6, enostanovanjska hiša - lastnik Ignac Jeki — vrednost (stanovanje in lokal) 114.700 din;
VOJNIK, enonadstropna stanovanjska hiša — lastnik Maks Vizjak - vrednost (stanovanje' in lokal) 121.800 din;
DOBRNA 50, visokopritlična stanovanjska hiša - lastnica Karlote Heider — vrednost (tri stanovanja) 142.500 din;
DOBRNA 66, stanovanjska hiša s trgovskim lokalom — lastnik Ivan Šauperl - vrednost (stanovanje in lokal) te in še dveh hiš je skupaj 350.700 din;
DOBRNA 17, stanovanjska hiša — lastnik Ivan Šauperl - vrednost (dve stanovanji) je všeta zgoraj;
DOBRNA 46, trostanovanjska hiša - lastnik Ivan Šauperl — vrednost v zgornji številki pri hiši št. 66;
DOBRNA 54, enonadstropna 'vila — lastnika Herman in Zofija Goli — vrednost (vila poškodovana, stanovanje neuporabno) ni določena;
DOBRNO 40, enonadstropna vila — lastnika Herman in Zofija Goli — vrednost (15 krat 13 zidana in krita z opeko) ni določena;
DOBRNA 26, enonadstropni mlin — lastnika Herman in Zofija Goli — vrednost (zidan iz kamna 35 krat 8 m, v njem mlin, kovačnica, dve stanovanji, štiri sobe, dve kuhinji) ni določena:
VSE VEČ ZASEBNIKOV
Podjetniki iz Celja_____________________________________________________
TRADE COPY, Uvoz in izvoz, trgovina na debelo in drobno ter birotehničnih storitev Celje, Mariborska 32, p.p. 30, CELJE
ALPRO, Trgovina na debelo in drobno živislkih in neživilskih proizvodov Celje, Ul. Milke Kerinove 2, CELJE
TEHNOPROMET, Trgovina in prevozi Celje, Trnovlje 119/A CELJE DEMEX, Podjetje za ekonomiko in organizacijo poslovanja ter marketing Vojnik, Celjska 18, VOJNIK
ROBINZON ELEKTRONICS, Svetovanje, projektiranje, proizvodnje in trgovina Celje, Ul. frankolovskih žrtev 18, CELJE
TRIPEX, Trgovina na debelo in drobno Celje, Bezenškova 33, CELJE EXIM, Trgovina na debelo in drobno Celje, Cesta na Ostrožno 104, CELJE MBIT, Trgovinsko podjetje Celje, Malgajeva 2A, CELJE JAN, Podjetje za trženje, inženiring in produkcijo Celje, Milčinskega 6, CELJE BIO-DOM, Trgovinsko podjetje Celje, Zagrad 12 F, CELJE JAKEC, Trgovina in transport Celje, Razgledna 2, CELJE INTERDENT, Proizvodnja in trgovina Celje, Travniška 33, CELJE SINT, Trgovina, inženiring za varstvo pri delu in požarno varnost Strmec, Strmec pri Vojniku 95, STRMEC PRI VOJNIKU AVTO BOŽIČ, Servis in trgovina Celje, Mariborska 112, CELJE PEGO, Podjetje za trgovino na debelo in drobno Celje, Cuprijska 4, CELJE TRGOVINA PUC, Posredništvo in trgovina Škofja vas, Ljubečna.65/A, ŠKOFJA VAS KINDLHOFER, Proizvodnja in trgovina Celje, Miklošičeva 1, CELJE KEWIN, Trgovina na debelo in drobno Celje, Dobojska 5, CELJE TRGOVINA PEREC, Trgovina na debelo in drobno Celje, Skaletova 12, CELJE IMEX YU, Izvozno-uvozno trgovsko podjetje Celje, Ul. Heroja Lacka 7 A, CELJE TEHNOTRADE, Trgovinsko in in proizvodno podjetje Celje, Dolarjeva 24, CELJE SAROMA, Export-import Celje, Valvazorjeva 14, CELJE AGRAR TRADE, Mednarodno trgovsko podjetje Celje, Lopata 19 B, CELJE M-TRADE, Trgovina, export-import, storitve, Škofja vas. Prekolje 38, ŠKOFJA VAS KVIK, Trgovina na debelo in drobno Štore, Kompole 89, ŠTORE LKG TRADE, Trgovsko in proizvodno podjetje Celje, Valvazorjeva 10, CELJE TRIANGLE, Podjetje za zunanjo trgovino in trgovino na debelo Celje, Moše Pijade 11, CELJE
ALP, Podjetje za ekonomsko komercialne storitve Celje, Malgajeva 2A, CELJE TRGOS, Trgovina, gostinstvo in ostale storitve Celje, Trnovlje 268, CELJE T & T, Gostinsko in trgovsko podjetje Celje, Kajuhova 11, CELJE POPOTNIK, Turistično podjetje Celje, Kocenova 2, CELJE
MEDICO TOUR, Agencija za zdraviliški turizem, trgovina Celje, Mariborska 1, CELJE
METAL CELJE, Podjetje za proizvodnjo, prodajo in zastopstvo Bukovžlak, Bukovžlak 103/ B, C Ki .J F;
(Dalje)
NOVA WJ DODA
STRAN 12
13. STRAN
NOVA W| DOBA
—	da je radijska napovedovalka v jutranjih poročilih rekla, da je prišel k nam na obisk dr. Otto von Habsburg kot predstavnik MEDPLANETARNE (namesto medparlamentarne) unije. Ker so vsi Habsburžani razen njega že v nebesih, to niti ni izzvenelo preveč humoristično.
—	da zdaj naročniki in avtorji filma o Velenju, ki so ga vrteli po Bosni, Krajini, na Kosovem, po Srbiji in v Makedoniji in z njim navduševali žensko mladež za preselitev v Velenje, snujejo nov film. Z njim bi naj te iste ženske in matere spravili nazaj k rodnemu ognjišču.
—	da Marko Štadler, gospod in kmet, poslanec vseh obstoječih skupščin, zbira podpise, kako on ni rekel, da bi naj, če hočemo pravno državo in pravico, tudi kmetje plačevali davek po katastrskem dohodku in... On je samo rekel, da ni rekel, da je rekel, ampak je rekel, da je rekel, kako ni rekel, da bi rekel karkoli v Šempetru pod Svetimi gorami.
—	da je varuh zgodovinskih zbirk v velenjskem muzeju Tone Ravnikar tudi pisar, ki v Naš čas prepisuje iz starih časopisov. Prepisane zlepljenke bogati s svojo brezvezno razlago. Najverjetneje zaradi honorarja, da ga tako ni treba plačati dejanskim avtorjem.
—	da v šmarski vladi ni nobenega zanimanja več za vodilna delovna mesta v delovnih organizacijah. Občinski velikaši so okusili potico oblasti. Zakaj bi naj delali za manj denarja, če bi sploh znali kaj delati.
—	da je mesar Strašek najbogatejši meščan v Konjicah. Zreški kovači so mu zajedli za
^..v^^i!S(J.stari1h	mesg in mesnih izdel-
■ -srl 1
—	da gospodu Stanetu Vovku »neumni« velenjski podjetniki tudi po Vovkovi dolgo trajajoči potrpežljivosti niso hoteli Velenjske televi-

..I...
HiffiSifi
;> ti' ‘ f) <f •»'	:s'
zije prinesti na pladnju z vso tehniko, kadri in zagotovljenim proračunskim denarjem. Možje neskončno užaljen.
—	da bodo velenjski demosovci o denarju razmišljali kasneje. Najprej se hočejo polastiti velenjske televizije.
—	da je gospodu Hermanu Rigelniku vsega dovolj. Osem let se je premalo družil s svojo soprogo, krvavel je za Gorenje in si kratil spanec. Zato je dal odpoved. Vprašanje je samo, ali bo v svojem podjetju v Avstriji lahko kaj manj delal.
—	da sta Vlado Vrbič in Ljubiša Savovič, ravnatelj in vodja knjižnice Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju, prejšnji teden dobila anonimni pismi s podpisom Vašo Ravbar. V pismih ju domnevni Ravbar sprašuje po počutju in prosi za pomoč pri nakupu hiše.
- da je nekdanji komandant boljševikov v Laškem, Cveto Knez, ostal v demokraciji brez avtomobila. Pod nadvse ugodnimi pogoji si gaje tovariš Cveto omislil v navezi z Grubeli-čem in Trendom. In zdaj gaje moral vrniti. Na srečo mu je ostal sesalec za prah, ki si ga je njega dni kupil na račun občinskega komiteja ZK.
PREVOZNIŠTVO CELJE: STAVKA ZA ŽEPNINO
Krik za tamburico in vampe
Vozniki Prevozništvo Celje so samoupravno in nesindikalno sprejeli večinsko mnenje, da že dolgo niso — stavkali. Torej so se odločili za to, delavcem dano edino možnost samogovora.
Dva dni so bili težko bitko »za delavske pravice«. Verjetno tudi zato, ker je bil predsednik sindikata »službeno odsoten«, Janez Golouh, ki je skoraj pol življenja presedel na vseh mogočih sejah sindikata in se dal voliti v vsa mogoča telesa sindikata, pa je najverjetneje medtem sedel kot učitelj voznikov v kakšnem avtomobilu avtošole.
Kakorkoli že, vozniki niso hoteli v vozila in na cesto. Njihova jeza je bila spet upravičena. Plačo so resda dobili v redu in skorajda ob dogovorjenem času, niso pa dobili izplačanih potnih stroškov. Torej — žepnine.
Sosedje, delavci v Gaberju, so se po kratkem razmisleku odpovedali solidarnostni pomoči in voznikom niso pritegnili. Njihova netovariška gesta je povsem razumljiva: njihova vodstva v teh čudnih dneh ne uspevajo zbrati ali namoledovati niti denarja za plače, kaj šele za dnevnice in potne stroške. Seveda v primeru, da imajo sploh delo, ker jih na stotine že sedi doma in čaka...
-V A.
Ubogi gospod kmet
PREMIRJE NA FRANKOLOVEM
Za devetimi gorami, menda svetimi, še danes živi gospod kmet, ki so ga komunisti vse mlado življenje zajebavali. Hodil je na celjske in ljubljanske šole, pa mu zanje niso hoteli nič zaračunati, zrigolal si je vinograde z zadružno pomočjo, pa so rekli Boš že vrnil, ko boš imel, postavil si je polnilnico vina in svinjsko farmo, pa mu nanju rdeči niso poslali dacarjev. Ja, tako so zajebavali ubogega kozjaka
komunisti, da se mu je od dobrega zmešalo. Pa je prišla demokracija in je šel ubogi gospod kmet v svojo novo stranko in je začel udrihati po oblasti in se tolči za kmete. Pa verjetno ne za tiste, ki že vse imajo le davkov ne, menda se še dandanašnji srčno tolče za one, ki so vedno vse zapili. Nase, nase pa seveda ne pozabi. Le malo se sekira, ker mu pol svinj pojejo vsako leto na Pivu in cvetju.
Tri solze poštarje
za
Predsednik gor, predsednik dol, najboljši ni dober, eni za, drugi proti, nekdanji smoljček in frontnik Zdenko Žlavs, ki ima še danes pod žimnico skrito izkaznico preverjenega člana Titove mladine pa takoj vidi vzrok razprtij na Frankolovem:	Nova
doba.
Zdenko Žlavs, ta gospod prekratkih hlač, ve in zna, da bi na Frankolovem bilo vse lepo in prav, če ne bi bilo novinarjev. Kot vse od njega dni, pet, deset, petnajst ali dvajset let. Kolikor trajajo v resnici razprtije na Frankolovem. Iz časov, ko so njemu enako obarvani in vroči boljševiki z netenjem prepirov do brezumnosti razburjali občinstvo, da bi
lahko v imenu oblasti odstavljali, nastavljali in po želji v imenu iste ljudske stranke sekali glave.
Kakor je jasno in na dlani, daje resnično žarišče nezadovoljstva in sporov v neuresničenih obljubah oblasti v zvezi z vodo in bazenom, je še bolj res, da se ljudje že na meji sovraštva med sabo preklajo zaradi — poštarjev. In ko ti, poštarji, v Celju na pol leže v foteljih od daleč spremljajo razvoj dogodkov, se narod na Frankolovem prepira zaradi prgišča telefonov. Režimi se menjajo, poštarji ostajajo isti. In Zdenko Žlavs tudi. Govori o tistem, kar on ni slišal, ker ga tam ni bilo in trobezlja o stvareh, o katerih nima pojma. Kot je to delal - včeraj.
BREZMEJNA PERVERZNOST PREMIERJA
Peterle ga je kazal sodelavcem
Medtem, ko še star denar ni nič vreden, si je gospod Premier privoščil ponosno dejanje med svojimi najožjimi sodelavci — prejšnji petek ga je pokazal svojim sodelavcem. Novega. Slovenskega. Naš denar!
Perverznost je v tem, da si Slovenija ob sesutem gospodarstvu, naraščajoči brezposelnosti, pomanjkanju denarja ne samo za dodatne programe, temveč že za skupno porabo in penzije, izmišlja nov denar. Perverzno je že dejstvo, da tak denar še dolgo ne bo mogel imeti trdne podlage, Hamurabijeva lipa, ki jo ima (čeprav skromno) že sedaj pa ostaja še vnaprej in vztrajno ignorirana. Perverznost je tudi v tem, da kakorkoli se bodo jutri zasukali politični in gospodarski mlini preostanka Jugoslavije, bo tisti del, ki bo obdržal za plačilno sredstvo stari dinar, vsekakor na boljšem. Markovič zaenkrat namreč še vsaj ima nekakšno denarno politiko, čeprav mu jo je tudi Slovenija pomagala izdatno spodkopavati. Slovenska vladaje nima. Ali pa jo ima, pa tega ne prizna, kar je isto. Zato naj ga gospod Peterle nehajo kazati. Naj raje kaj storijo. Hvala.
j	so godali novo-
lemi Videomeh iz Vinske
ifhii; Flerega pokrovite|i
I s Sr,;,::? s
mahh ekranih je bilo na" J?£e.č mogoče prebrati, da je
dobeTRpCOV,N^ nove
UOBE! Pa menda ja ne
dot;83 časopisa ^
Atomske riti
Vnel se je srdit besedni boj na podelitvi turističnega nageljna. Šmarski župan Potočnik so morali po režiserjevem navodilu svojo cenjeno plat med snemanjem držati na sedežu poleg zadnje plati gospoda Rožiča. Ni jasno, kaj sta se vsem na očeh tako prijazno menila, je pa gospod Potočnik (kmet, profesor, mož in pol župan) po opravljeni
raboti skočil nad režiserja. Sklepati je možno edino, da se Potočnikova in Ro-žičeva spodnja polovica hrbta nekako nista ujeli. Ne vemo, kaj je župan, ki najraje je meso, dopoldan malical, tudi za Rožiča se ne ve (morda angleški zajtrk?), malo pa je verjetno, da sta si pred srečanjem privoščila enako hrano. Zato je šlo najverjetneje za disonanco.
HUMORESKA
Resnična
pravljica
Nekoč sta med devetimi gorami ob Savinji živela in še živita dva tovariša po imenu Apolonij in Anastazij, ki ju je pred več ko sedmimi leti vzela pod streho pestema Partija in ju naučila naravnavati ideološko ukrivljene hrbtenice ljudi. To sta delala tako rekoč od jutra do večera, skoraj vsak dan. Če sta se utrudila, so se brž oglasili iz prestolnice Demokratičnega centralizma in jima pokazali, kje je doma gospod Marx.
Apolonij je dlje časa živel pri stricu Sindikatu, ki mu je razkril skrivnost, kako je treba pomagati ubogemu delovnemu človeku, se bojevati za njegove pravice in njegovo besedo, da bo prišla na uho delodajalcem in jo bodo slišali. Anastazij, ki mu je pestema partija dala široko razgledanost, je najraje bral knjigo Kapital in je že zelo zgodaj začel razmišljati, kako bi tudi sam prišel do kapitala, kar se mu je seveda posrečilo.
Ko sta tovariša Apolonij in Anastazij že predolgo služila svoji pestemi, ju je ta naredila za občinska vladarja. Delala sta od jutra do večera, se vsak dan ure in ure pogovarjala s svojimi podaniki, kako pripeljati ljudstvo skozi grozeče pasti, ki jih nastavlja neusmiljeno življenje. Nazadnje sta ga z velikanskimi mukami popeljala v svetlejšo prihodnost in ga tam tudi pustila, sama pa sklenila, da si od-počijefa in si poiščeta drugo delo.
Sestrična od pesterne Partije ju je napotila med trgovce. Tako je Anastazij postal veliki knez velike trgovske kneževine, Apolonij pa mali knez v tej kneževini. Zdaj jima je šele odleglo. Zdaj sta šele spoznala, kaj se pravi lagodno živeti med slaščicami. Kneževino sta tako razširila, da je skoraj začela pokati.
Potem pa ju je pred sedmimi meseci skupna usoda pahnila naravnost v naročje gospe Demokracije, ki ju je vzela v precep, ju po hitrem postopku prevzgojila in spremenila v gospoda Ne-odvisnika. Pred sedmimi dnevi pa se je zgodilo, da je gospod Anastazij prišel h gospodu Apoloniju in mu rekel:
»Gospod, kot vidite, najina kneževina razpada, uničujejo jo podložniki, kaj če bi vi odšli v tujino za predstavnika, hočem reči, bi vas po smrti grofa Thurna und Taxisa sprejela v službo njegova žena — koncentrična, se pravi, ekscentrična Gloria, jaz pa bi zasedel vaše mesto, a?«
»Jaz... Thurn und Taxis ... se reče, predstavnik v tujini?« je ves iz sebe poskočil gospod Apolonij. »Ja, zakaj me pa sploh vikate, saj sva kolega?«
»Ja, veste, zdaj so pa drugi časi,« je odvrnil gospod Anastazij.
Res, zdaj so pa časi, ko lahko otroci pesterne Partije (p)ostajajo baroni.
FOTOREPORTAŽA
Čakajoč
na
poračun
penzij
Ne verjamem...
Mogoče pa bo...
Mali, kupiš marke?
NI RES
• •
—	da je bil nakup orožja za slovenske teritorialce nestrokoven in šarlatanski. Če bi bilo tako, TV Slovenija zagotovo ne bi povabila Jelka Kacina, namestnika slovenskega ministra za obrambo, da bi razlagal zavezniško oborožitev v zalivski vojni.
—	da Peter Kavalar, novinar, geometer, pisatelj, ekolog v zadnjem času brez razloga hodi po Celju z dvignjeno glavo. V Celju bodo namreč skoraj zagotovo proglasili 11. april za nov občinski oziroma mestni praznik. To pa je rojstni dan živahnega gospoda srednjih let.
—	da ima neodvisni predsednik zbora združenega dela republiške skupščine Jože Zupančič dve plači: za to funkcijo in za položaj ravnatelja na celjski gimnaziji. Tu dobiva namreč osebni dohodek.
—	da bi Miro Gradič, gospod, Gordani Stefanovič - Gogi rekel, da Plesni forum ne dobi prostorov za svojo umetniško dejavnost. Gospod Gradič je samo priznal, da on nobenega baleta ne mara, če so plesalke oblečene. Pravzaprav mu je zdaj že vseeno.
—	da minuli petek ni bilo srečanja v Evropi zato, ker v Celju razen sorodnikov in zastonjkarskih jedcev ni več nikogar, ki bi prisluhnil tamkajšnjemu onaniranju in vezenju otrobov. Srečanja ni bilo v Evropi zato; ker je gospod Sadam Husein v Bagdad povabil Jožeta Vol-fanda, da bi mu Jože svetoval v ravnanju z imperialističnim agresorjem.
—	da je Lojze Selič, inženir zračnega prometa in direktor Avtotehne, peš prišel z zasliševanja v zvezi z nakupom limuzine in šoferja. Nazaj so ga pripeljali tako, kot so ga pripeljali: v marici. Vmes je bil samo dan razlike.
—	da je Borut Alujevič igralec in upravnik v Slovenskem ljudskem gledališču tudi - pravnik. Napaka se nam je zapisala, ker jo sam neguje, v resnici gre za to, da ima Borut Alujevič vedno in vsepovsod prav. Najpogosteje pa na odru.
—	da bi naj hotelček v Mozirju dali v najem nekemu brezveznemu Skorojeviču in prišleku z Juga. Gre za velikega umetnika: možak nikjer ne dela, že dolgo ni nič delal in še dolgo ne bo delal in vendar razsipno živi.
—	da bi gospod Nesti Žgank predlagal vnovično uvedbo udarniškega dela v Velenju. Gospod Nesti samo glasno razmišlja, kako bi naj ponovno zgradili na vrat na nos opuščeno progo proti Dravogradu in - Evropi.
—	da bi v Laškem tarnali zaradi ujm, povodnji in drugih naravnih nesreč. Še vsako doslej so dobro vnovčili. Kaj malega bi morala občina sicer še postoriti, vendar bo raje počakala na novo povodenj, potres, vihar in tozadevno srečo.
—	da bi gospod magister Alfred Božič moral v posteljo in na dopust zaradi obrtnikov in Elkroja. Gospod predsednik Izvršnega sveta so si vzeli plačani premor, da bi s svetnico Verico Pečnik vzela mero Elkroja. Rezerve so v pasi in mednožju.
—	da ni bilo srečanja Popitovega lobbyja.
S predsednikom Joklom so se sestali vsi njegovi celjski stebri. Le odhajali so tokrat posamično. Izdajalci prej, najčvrstejši pa s predsednikom. Ob slovesu so sklenili, da jih niti smrt ne razdraži. Do predzadnjega diha.
—	da so se presvetli gospod župan velenjski in generalpolkovnik Konrad Kolšek na rudniško slovesnost ob podelitvi velike plakete JLA, pripeljala v novi občinski razkošni Citroenov! limuzini. Župan so pridrdrali kar v taisti službeni Lanciji, s katero se tovariša Šulek in Arzenšek nista upala prikazati na rudarskem prazniku, da ju knapi zaradi razsipnosti ne bi linčali.
—	da višja medicinska sestra gospa Majda Menih iz Topolšice zaradi tega ni debeluška, ker z vbadanjem kitajskih igel v svoji privatni ordinaciji drugim uspešno odstranjuje odvečne kilograme.
ZGODOVINA »STOLETNIH« VOD
Sto let borbe proti Savinji
Z vodno stihijo, ki jo je občasna povzročala Savinja, so se najbrž gp svoje borili že stan Slovani. Ta. vsaj nekoč
Vodna sila tedaj celo odnaša obrežna drevesa, ruši in sc razliva. Šempeuske mitske izkop,mmc (nagrobniki iz rim-
ustvarjala plodno ravnico '	...........'	^
Fo in ono so s svojimi dačam bržkone postonl, ze * daln, gospodje. Do pravega organiziranega posega za ukro-mev Savinje pred neka; več kot sto leti. Po podatkih, kijih je pred desetim, leti posredoval Rado Plantcu ,z podjetja
V 16 letih so Savinjo’regulirali od izliva Ložnice nad Celjem pa do Nazarij, skupno v dolžini nekaj nad 28 km. Kasneje so uredili še odsek skozi mesto od Pečovnika do Ložnice. Ostanki regulacije (kamni) in nasipi deloma še obstajajo. Savinja je takrat dobila strugo, ki jo ima šc danes.
Regulacija izpred sto let je omogočila pretok 820 kubič-nih metrov vode mi sekundo. To naj bi zadoščalo za takoimenovane petdesetletne vode. Samo enkrat na 50 let naj h, bil pretok večji (m - tem povodenj)
Po povodnji leta 1954
Katastrofalna povodenj leta 1954 je sicer najbolj prizadela severni in vzhodni (industrijski) del Celja, vendar so politiki in strokovnjaki (takrat so imeli prednost politiki)
struga (z odpravo velikega kolena Savinje pod Starim gradom) naj bi zmogla pretok 1250 kublkov vode v sekundi. To naj bt pomenilo varnost Celja pred možnim, 300 letnimi vodami ko }c
Sedaj po izgubljeni bitki (veliki povodnji), so vsi generali sila pametni. Kar čez noč vsi vedo. kaj je bilo doslej narobe
zaradi povečanja varnosti pred poplavam,. Dosedanje
potrebno rešn, vprašanje odvoda zalednih vod m vtokov obstoječih potokov.«
Ing. B. Bukvič je v vodnogospodarskem mnenju za cestni
poplavljeno čim mani zemljišč To bi se dalo rešiti tako, da bi na levem bregu Sannje vzdolž reke uredili oz. zgradili posebno primerno oblikovano inundacijsko (poplavno)
-»***»**
težnjo, kako z visokimi nasipi, poglobljeno strugo in more
se prav spomnim, so se nekateri vodnogospodarski stro kovnjaki poleg citiranih mnenj za hiter odtok zavzemali tudi za sočasno zadrževanje visokih voda z dolinskimi pregradami in nekakšnimi meandrami oziroma površinami za izpust in začasno zadržanje določenih količin vode.
POVODENJ JE ZA CELJSKO ZAVAROVALNICO HUDO BREME
Izplačali že 150 milijonov odškodnin
Zdaj, ko so računi za povodenj večinoma že izstavljeni in škode tudi poplačane, se šele vidi velikanska materialna škoda. In pri tem še mnogi trdijo, da so dobili povrnjene le del škode, strahu in psihične prizadetosti tistih dolgih ur ali celo dni pa z denarjem sploh ni mogoče poplačati. Občutek, da v nesreči niso ostali sami, solidarna pomoč blaži, nočne more posameznikov (še sanjajo o zalivanju hiš), pa le ne more odpraviti.
Celjska zavarovalnica Triglav je pohitela in poravnala že skoraj vse škodne primere. Ivan Mirnik, direktor, in Jani Kobal, vodja sektorja izvajanja zavarovanj, sta povedala, da so zavarovancem izplačali že 150 milijonov dinarjev. Od tega so zasebniki dobili 107,5, družbeni sektor pa 42,5 milijona dinarjev.
Na štiri občine celjske regije odpade okrog 70 odstotkov vse škode po novembrskih poplavah v Sloveniji.
Po posameznih občinah so doslej izplačali:
občina	zasebniki	družbeni sektor
Celje	68,882.971	35,479.040
Laško	4,321.257	2,941.591
Mozirje	20,710.593	2,939.341
Žalec	11,389.215	731.696
druge	2,266,609	403,970
Kdor hitro da...
Celjska zavarovalna skupnost se je tokrat še posebej izkazala s hitrostjo izplačevanja odškodnin. Cenilci so zavarovalcem po popisu škode že povedali, kdaj lahko pridejo po denar. V glavnem je šlo za rok v osmih dneh.
Hvalevredno je tudi to, da so v Celju na sedežu zavarovalnice organizirali tri ali štiri blagajne za izplačila škod, razen tega tudi v občinskih centrih Laško, Žalec, Mozirje in dodatno še v Lučah.
Posamični primeri, na primer porušene hiše, so resda najhujši v mozirski občini, skupna škoda pa je daleč največja v celjski občini zaradi
Zasebniki so dobili 107,5, družbeni sektor 42,5 milijona din
velikega števila primerov. Celjska občina je imela npr. samo v zasebnem sektorju skupno okrog 2500 škodnih primerov, medtem ko jih ima mozirska okrog 600. Tudi v družbenem sektorju je bilo v celjski občini kar 255, v mozirski pa le deset škodnih primerov.
Zanimiva je ugotovitev, da devet desetin odškodovancev ni bilo zavarovanih proti poplavam. Kaže, da so vsi, celo tisti v kotu med Ložnico in Savinjo v Celju, verjeli, da po regulaciji Savinje nevarnosti za poplavo ni več. Glavnina odškodnine se zato nanaša na
Popravilo z vodo zalitih avtomobilov ni bilo poceni. Po evidenci zavarovalnice so za popravilo zasebnih
vozil je povprečna cena popravila nižja - 23.500 din. Lahko bi rekli, da so imeli avtomehaniki, avtoelektri-
sbrfnikrT"V?;‘mog d Sinrjc k h dT^emv 5 TtoS
stavek nekega obrtnika, ki je račun opravičil takole:
vseh prijavljenih zalitih avtomobilov s kasko zavarovanjem je bilo v Celju. Popravilo zasebnih velja čez 9 milijonov din samo v Celju, v regiji pa 11,4 milijona.
V Celju je sočasno voda zalila tudi 221 avtomobilov v družbeni lasti (nekateri so čakali na prodajo) v vrednosti več kot 5,6 milijona dinarjev, v žalski občini je zalilo 29 družbenih avtomobilov in 21 zasebnih (zavarovanih). Mozirje ima 27 zasebnih in dva družbena, Laško pa 13 zasebnih in tudi samo dva družbena kasko zavarovana avtomobila.
In koliko denarja so v resnici dobile posamezne družine? Govorimo lahko samo
o povprečno izplačani vsoti. Skupno so za vse vrste zavarovanj posamezne prizadete družine v celjski regiji dobile po 27.839 dinarjev odškodnine. Nad povprečjem je mozirska občina z blizu 35.000 din, Celje je blizu povprečja. Laško je dobilo po 30.800, Žalec pa 22.100 dinarjev, vse v povprečjih.
V zavarovalnici dopuščajo možnost, da so posamezniki prijavili tudi kaj takega, česar jim ni uničilo, so pa tudi primeri pozabljivosti, ko vsega cenilcem niso prijavili. Naj še dodamo, daje celjska območna skupnost dobri dve tretjini odškodnine krila iz lastnih in le okrog trejino iz sredstev pozavarovanja.
predmete znotraj stanovanj (stanovanjsko zavarovanje). Teh je bilo 3270 primerov, za povodenj (požar) pa le 225 primerov.
Posebno poglavje so avtomobili. V regiji so prijavili, da je plavalo okrog 400 zasebnih avtomobilov. To so tisti, ki so imeli kasko zavarovanje. V resnici jih je bilo zalitih precej več, stroške popravil pa morajo nositi lastniki sami. Več kot tri četrtine
Še 260 primerov v obravnavi---------------------
Od več tisoč škodnih primerov je v obravnavi samo še 260 škodnih primerov. Od tega jih je 140 iz Celja, 63 iz mozirske m 48 iz žalske občine. Pritožb je v resnici zelo malo, saj cenilci niso bili stiskači m so kolikor mogoče realno ocenjevali škodo. Nerešeni primeri večinoma predstavljajo škode, ki še niso mogle biti natančneje ' opravljene, ker sanacija še traja.
m
Sovfe/b*/ mmfmxJa
S	s
Savinjski magazin Žatee
Zasebni trgovci, gostinci!
Savinjski magazin Žalec - Poslovna enota Preskrba - vas vabi, da se oglasite.
Nudi vam grosistično oskrbo z blagom po zelo ugodnih nabavnih pogojih.
Informacije tel.: (063) 712-254, int. 18 J ali (063) 713-146 Se priporočamo!^/
KARO SO V CELJU DELILI DENAR ZA POPLAVLJENCE
So ali niso obogateli
V Celju se širijo različne govorice o tem, koliko so dobili poplavljene!. Slišati je celo, da so nekateri naravnost obogateli. Dokler ni točnih, torej uradnih informacij, je za takšne govorice vedno dovolj možnosti.
»Da so obogateli, ne, to ni res,« je odločno dejal Marjan Ašič, ki se na celjski občini ukvarja s to rečjo. Potem je dodal, da je seveda možnost, da so posamezniki navajali tudi uničenje predmetov, ki jih niso imeli ali niso bili zaliti. Sočasno pa so tudi primeri, ko se nekateri ob obisku komisije niso spomnili vsega vrednejšega, kar so zmetali v kontejnerje ali tiste velike kupe zalitih in odvrženih predmetov.
Ker je minister Jazbinšek pritiskal, da morajo z ocenjevanjem škode pohiteti, so v Celju sestavili kar 18 komisij. Te komisije so obiskale vse prizadete zasebne hiše, oškodovanci iz blokov pa so morali svojo škodo prijaviti svoji krajevni skupnosti.
Koliko iz sredstev solidarnosti
Koliko družin je dobilo v Celju pomoč?
»Iz sredstev republiške solidarnosti (od dvodnevnega zaslužka zaposlenih in ustreznega dela pokojnin) je v Celju dobilo denarno pomoč okrog 2.200 oškodovanih družin.«
In koliko so dobili?
»Prizadetim družinam in posameznikom smo razdelili skupno 11,624.850 dinarjev.«
Koliko je to v primerjavi z ugotovljeno škodo?
»To je devet odstotkov ocenjene škode«.
Hvalevredno je, da so družinam in posameznikom denarno pomoč delili v enkratnem znesku, medtem ko delovne organizacije celotnega deleža še niso dobile.
Potem smo v pogovoru prišli na tisto najbolj občutljivo vprašanje, namreč, koliko so dobili posamezniki.
Štirje zahtevali sodne cenilce
Najprej moramo omeniti, da stanovalci nekaterih blo-
Občina, Rdeči križ in Karitas___________________________________
Poleg denarne pomoči iz sredstev republiške solidarnosti so celjski poplavljene! dobili še druge vrste pomoči. Občinski center za socialno delo je na primer družinam, ki jim je voda zalila kuhinje in druge stanovanjske prostore, takoj po povodnji nudil denarno pomoč (2.500 din).
Aktiven je bil tudi Rdeči križ, ki je s posredovanjem krajevnih skupnosti najbolj prizadetim delil naročilnice za nakup nujnih živil, tudi kromprija, konserzviranih živil, tudi nekaj malega suhomesnatega mesa in celo nekaj kuriva. To je bila pomoč delovnih organizacij in posameznikov.
Poplavljenemu je razen tega pomagal tudi celjski Karitas. Z lepaki so vabili pomoči potrebne, naj se zglasijo v prostorih organizacije. Vse te podatke bo še treba zbrati in urediti.
Dobitniki denarne
Denarna pomoč iz solidarnostnih sredstev republike je v Celju dobilo naslednje število upravičencev:	
Krajevna skupnost	število družin
Aljažev hrib	99
Center	250
Dolgo polje	400
Gaberje	110
Medlog	160
Nova vas	13
Ostrožno	10
»Savinja«	250
»Kajuh«	400
»Šlander«	420
Pod gradom	45
Lava	12
Dečkovo naselje	10
skupaj	2179
Ps.: Pri nekaterih krajevnih skupnostih so številke zaokrožene in niso dokončne.
kov in stolpnic škode sploh niso prijavili. Ali drugače: odrekli so se v korist tistih, ki so imeli hujše posledice, čeravno je tudi njim voda v kleteh poškodovala ali uničila to in ono.
Razpon solidarnostne pomoči je bil zelo velik. Ašič se spominja, da so posamezniki iz blokov dobili morda tudi samo po 90 dinarjev. Na primer samo za ozimnico ali zmanjšano vrednost kuriva.
Druga skrajnost so tisti okrog 50.000 din. No, tudi te bi lahko prešteli na prste ene roke. Če skupni znesek pomoči razdelimo s številom prejemnikov, ugotovimo, da so prejemniki solidarnosti (od plač in pokojnin) dobili povprečno po 5.285 dinarjev.
Nekaj posameznikov z višino ocenjene škode ni bilo zadovoljnih. Zato so v štirih primerih morali zaprositi za
V Celju je 2 tisoč 200 družin dobilo 11 milijonov 624 tisoč in 850 dinarjev republiške solidarnosti. Posamezniki so dobili od 90 do okrog 50 tisoč dinarjev. Povprečje prejetih pomoči je 5 tisoč 284 dinarjev.
pomoč uradne sodne cenilce. Razume se, da gre za tiste z večjimi škodami.
Na krajevne skupnosti in na občino prihajajo tudi novice, da nekateri na hitrico ali nestrokovno popravljeni gospodinjski aparati sedaj po nekaj tednih »crkavajo«. Pri nekaterih naknadno odpovedujejo elektromotorji, drugje kroglični ležaji in drugo. Pogoste so težave z okni in vrati, oblogami, parketi, v notranjosti »cvetijo« ometi in še kaj. Sele na pomlad se bo videlo, kaj in koliko je prizadeto to in ono.
Za obeležja na zidovih
Rado Jenko, predsednik krajevne skupnosti K. D. Kajuh, se zavzema za obeležbo zadnje povodnji na pročeljih javnih in tudi stanovanjskih stavb. Približno tako, kot so to storili v Celju po veliki povodnji junija 1954. Ena takih kamnitih ploščic z oznako višine vode in datumom poplave je vgrajena na južni strani vhoda v zdravstveni dom. Takrat je bil v tej novi hiši sedež celjske občinske skupščine, v njo pa je bilo mogoče priti le s čolni.
Označba povodnji leta 1954
Pogreb
nuklearke Krško
Letu 1995 naj bi v Krškem zaprli nuklearno elektrarno. Vprašanje, ki vznemirja slovensko in hrvaško javnost je. kaj storiti z njo po zaprtju? Veliko pozornost je pritegnila tribuna, ki je bila na ljubljanskem inštitutu Jožef Stefan, kjer so se prvič pogovarjali o načrtih za dekomisijo (razstavljanje in dekontaminacijo) nuklearke.
Dekomisijo so do sedaj izvedli v več kot 70 objektih po svetu, v nekaterih primerih zelo temeljito, na primer od ameriške nuklearke »Shipping port« so ostali samo temelji. Kaže, da čaka podobna usoda tudi nuklearko v Krškem, pred tem pa bo potrebno izpolniti nekaj osnovnih pogojev. Mednje sodi sprejetje določenih zakonov, izgradnja končnega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, tudi odločitev o tem, kje naprej shranjevati uporabljeno gorivo, ki po predelavi pušča veliko radioaktivnih odpadkov. Navsezadnje pa bo treba preskrbeti denar za izvedbo dekomisije. vsota ne bo majhna. Računajo, da bo cena dekomisije dosegla od 100 do 150 milijonov dolarjev - ta denar naj bi preskrbeli lastniki nuklearke. elektrogospodarstva Slovenije in Hrvalske. Seveda tega denarja zaenkrat še ni. Jasno pa je, da ga bodo konec koncev dali sami potrošniki, v Sloveniji in Hrvatski - skozi višjo ceno elektrike. Velik problem bo tudi sama lokacija odlagališča radioaktivnih odpadkov, kajti nevarnosti v svoji bližini ne želi nihče. Nuklearna elektrarna bo v tem letu dokončala preliminarni načrt dekomisije, morali bodo izbrati eno izmed že uporabljenih svetovnih tehnologij. Najbolj pogoste so tri: »decon«, ki predvideva takojšen umik kontaminiranega materiala, »saftor« tehnologija zahteva izolacijo nuklearke za 60 let, da bi omogočila delen radioaktivni razpad, tehnologija »entomb« pa predvideva zalitje nuklearke z betonom, dokler vsi radionukleidi ne razpadejo. V Krškem bodo najbrž uporabili kombinacijo tehnologije »decon« in »saftar«. Prva je sicer naihitreiša. vendar so delavci iznostavlieni naivečji radiaciji.
Bolgarski
Černobil
Obstaja bojazen, da preti še ena katastrofa, podobna černobilski, ki pa je le petdeset kilometrov oddaljena od jugoslovanske meje. Skrivnost bolgarske nuklearne elektrarne »Kuzlu-doj« je dobro varovana. Nekateri trdijo, da se je v zadnjem času zgodilo več okvar na posameznih reaktorjih. Mednarodne agencije za atomsko energijo so si v začetku decembra lanskega leta ogledale nuklearko in ugotovile, da ni varna ter opozorile na slabe varnostne pogoje. Zaskrbljenost okoliških prebivalcev je bila vedno večja. Bolgarski strokovnjaki so poklicali na pomoč specialiste iz Leningrada, ker je nuklearko prodal sovjetski »Atomenenergoexport«. Uradni viri so sporočali pomirjevalne vesti, iz Bolgarije in Grčije pa so prihajala glasna opozorila, ki so govorila, da je bila okvara precej resna. Da ni vse lepo in prav, priča podatek, da se je peti blok v zadnjih dveh letih obratovanja pokvaril kar dvajsetkrat.
o o
0 0 0 fl 0 0_0 0 Q Q 0 0 0 0 0 000000000
AJULfiJLaJLSJtA
Delavska Univerza Rogaška Slatina Zdraviliški trg 15
-	IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
-	AVTO ŠOLA
-	KNJIŽNICA / KULTURNE PRIREDITVE
3
PRIREJA
—	tečaj CPP v osnovni šoli Boris Kidrič s pričetkom v PETEK 25. 1. 1991 ob 16. uri
-	tečaj nemškega jezika I. stopnje v ŠMARJU PRI JELŠAH. Datum pričetka bo objavljen v naslednji številki NOVE DOBE.
r
£
o
o
o
o
3
ZA MESEC FEBRUAR PA NAČRTUJEMO:
o
o
o
o
o
-	tečaj ANGLEŠKEGA JEZIKA
-	tečaj STROJEPISJA
-	tečaj CPP V ŠMARJU PRI JELŠAH in KOZJEM
POSEBNE UGODNOSTI V NAŠI AVTO ŠOLI:
C
r
£
—	popust pri tečaju CPP
—	možnost KREDITNEGA ODPLAČEVANJA ur praktične vožnje
—	pričetek vožnje takoj po končanem tečaju CPP
—	praktični del vožnje boste opravljali v avtomobilih znamke GOLF
Vse informacije pa dobite po telefonu:
(063) 814-705 (063) 814-710
Vabljeni!
hrtnTTTVTrtrtrvinrtrinnrtnrjrtrtrtrirtnrsTrBTrirtririrtnrinrtrBo
CELJSKA PROMETNA ZMEDA
Vsako leto ena študija
V Celju, kot so povedali novinarjem, so se spet lotili urejanja prometa v starem mestnem jedru. Predvsem bodo spet naročili novo študijo. Kar zadeva ukrepe, pa je spet obveljalo načelo, da skušajo odpraviti posledice, ne pa vzrokov.
Kot je povedal Iztok Uranjek, svetovalec za promet občine Celje, so mesec dni s posebnimi listki, ki so jih zatikali za vetrobranska stekla avtomobilov, trkali na vest voznikov. Nekako takole: »Celjani si želimo varne ceste, urejeno mesto brez nevarnih ovir, prometno in srčno kulturo voznikov. Spoštovani voznik, zato parkiraj zunaj mesta, da bom jaz, pešec, prišel domov, ne v bolnišnico.«
Zdaj je opozoril konec, za promet so zaprli Gubčevo, Pleteršnikovo ulico in Okope, spet dela pajek (odpeljal je letos že 19 vozil, 26 voznikov pa se je izognilo prevozu s plačilom na kraju prekrška), stražniki mestne straže in miličniki spet pišejo mandatne kazni. No, letos bodo uredili, kot se spodobi, nekaj parkirišč, dolgoročno pa bo dostop v mestno središče še bolj omejen.
Srečko Krope, komandir postaje milice v Celju, seje strinjal, da ni vse v represiji. Zavzel se je za večjo vozniško kulturo, zlasti za še več prometne vzgoje v srednjih šolah. Ob odgovorih na vprašanje je povedal, da milice ni nihče vprašal za postavitev rampe pred celjsko tržnico, po njegovem mnenju pa je na nepravem mestu. Splošno mnenje je, da so razmere pri dovozu na tržnico zdaj še slabše. Posebej so težave, ker ima Mladinska knjiga na zaprtem območju osrednje skladišče na Štajerskem, veliko prevozov imajo Zapori, zlasti delavnice in pralnica.
Po mnenju Iztoka Uranjeka so na voljo parkirišča na Glaziji, pri Razvojnem centru, za občino in pri Elektru. (Na ta mesta so z listki tudi usmerjali voznike.) Pokazalo se je, da je kolikor toliko urejena le Glazija: za občino niso odstranili niti blata po novembrski poplavi; pri Elektru parkirišče ob vsakem dežju plava, tudi pri Razvojnem centru parkirišče ni urejeno v skladu z nobenimi normativi. Upati je, da bo celjska inšpekcija v kratkem napravila oceno, v kakšnem stanju so sicer parkirišča, oziroma če so urejena v skladu z dovoljenji.
Poseben problem je dostava. Tovornjaki in druga vozila vozijo, kadar pač pridejo. Kadar se pojavi smetarski tovornjak v Zidanškovi, je ulica lep čas blokirana. Trgovcem še na misel ne pride, da bi kupcem prodano blago pripeljali do parkiranega vozila. Vozila ZŠAM so še vedno v središču mesta, njihov pajek pa ponavadi parkira tako, da bi ga morali odpeljati. Pajki se sicer lotevajo le osebnih vozil, težjih ne.
Gasilci stalno opozarjajo, da bodo velike težave, če bo v starem delu Celja gorelo. Majhno je upanje, da bodo z vozili prišli tja, kamor jih bodo klicali. V starem delu mesta so se sicer razmnožile trgovine in drugi zasebni lokah, več je obnovljenih stanovanj. Težave so na ta način le večje, saj vsakdo hoče z avtom do hiše.
Cankarjeva m Vodnikova ulica sta še vedno dvosmerni. Pravijo, da bo tako še nekaj časa, dokler ne bodo uredili Zidanškove ulice. Kako je prišlo do novega prometnega reda na Šlandrovem trgu, ni nihče znal pojasniti, očitno pa gre za uresničevanje veljavnega zazidalnega načrta. Tako bodo vozila iz Vodnikove proti Ljubljani še vedno vozila mimo Ojstrice, tisti, ki bodo hoteli iz Gregorčičeve v gledališče pa se bodo morali pač nekako znajti.
Kakorkoli že, oblast v Celju želi biti bolj stroga, pri tem pa je premalo naredila, da bi pripravila pogoje za izrivanje prometa iz starega mestnega jedra. Bo treba ob letu naročiti novo študijo?
KDO JO JE ZABODEL
Umor stare gospe
V petek, 18. januarja, je bila najdena mrtva v stanovanjski hiši v Sodni vasi 63 Dragica Drame, rojena leta 1925. Zaradi sumljivih okoliščin je preiskovalni sodnik Temeljnega sodišča v Celju, ki je vodil ogled, za pokojno odredil sodno obdukcijo. Ta
je pokazala, daje Drametova umrla nasilne smrti. Delavci UNZ še zbirajo obvestila.
H gornji vesti pa smo neuradno izvedeli, da naj bi bila umorjena večkrat zabodena, morilski nož pa je, kot govorijo, bil vanjo še zaboden.
PODJETNI KAZNJENEC
Lov po Celju
V petek dopoldan je bil v Celju prijet B. F., star 20 let, iz Ljubljane, ki trenutno prestaja kazen v KPD Dob, v Celju pa je bil na enodnevnem izhodu. B. F. se je dopoldan v Celju izdatno založil s cigaretami in proteinsko hrano za bodybuil-derje ter drugimi drobnjarijami. Nakupljenega ni plačal, temveč je hladnokrvno izjavil, da mora po naročilnico. Trgovci so ga sami iskali po mestu, medtem pa je B. F. že zavil v Evropo in izročil vrečko z nakradenim v čuvanje natakarici. Ko je opazil, da ga zasledujejo, je iz hotela Evropa zbežal po Čuprijski ulici, v lov za njim pa so se vključili tudi celjski taksisti na klic ene izmed trgovk »Držite tatu!« Še večjo zmedo je B. F. vnesel med naključne mimoidoče, ker je tudi sam vpil »Držite tatu!«. Nato se je skril v eno izmed kleti v ulici XIV. novembra, hitro oblekel delovni plašč in si nadel hišnikovo kapo ter se ob prihodu preganjalcev pretvarjal, da pravkar nekaj popravlja. Na njegovo nesrečo so ga prepoznali. Tako se je žalostno končal en dan svobode starega znanca miličnikov.
xyxxzraxx XX

GOSTIŠČE ŠTORMAN
ZVONE - MILICA ŠTORMAN
63311 Šempeter v Savinjski dolini
Tel.: (063) 701-585
odprto od 7. do 24. ure
63305 Vransko, Ločica 42
Tel.: (063) 724-004
odprto od 10. do 23. ure
Oba lokala sta zaprta ob ponedeljkih in vsako prvo nedeljo v mesecu.
Se priporočamo!
POLICIJA V AKCIJI
Rigelnikovi na rešetu
Iz zaupnih virov smo izvedeli, da so že dalj časa v Gorenju preiskovalci organov za notranje zadeve, natančneje oddelka, ki je zadolžen za odkrivanje gospodarskega kriminala. Javna skrivnost je, da je Gorenje v preteklosti večkrat popravljalo svoje izvozne bilance s fiktivnim izvozom in tako pokasiralo tudi izvozne stimulacije. Iz tega pa verjetno preiskovalci ne bodo delali slonov, saj »prilagajanje« finančnih bilanc ni več tako strogo sankcionirano. Kot nam je neuradno sporočeno, so preiskovalci naleteli na nekaj nepravilnosti, za katere pa v nobenem primeru ne bo odgovarjal odhajajoči predsednik Gorenja Herman Rigelnik. Če bodo ovadbe sestavljene, bodo pred sodišče klicani njegovi podrejeni, ki so tudi podpisovali sporne dokumente. Rigelnikova odgovornost torej nikakor ne more biti kazenska, kvečjemu moralna.
PRAVICA NI ZASPALA
Knapom bodo sodili
Dobri dve leti sta že minili, odkar se je v Celju pričel preiskovalni postopek proti skupini delavcev iz Rudnika lignita Velenje. Preiskava še zdaj ni zaključena.
Neuradno smo izvedeli, da niti pričele razpletati v vse je v preiskovalnem postopku več smeri in k vse več ljudem, devet oseb, večina je ali pa je Tako se je spis na celjskem bila zaposlena v SOZD REK, sodišču vse bolj debelil in po-Rudnik lignita Velenje. Ne- stal eden najbolj zapletenih kateri izmed njih so sodelova- v vsej zgodovini območnega li tudi pri gradnji takrat zelo sodstva. Čeprav se v javnosti razvpite smučarske skakalni- že pojavljajo mnenja, da so ce v neposredni bližini kultur- na tožilstvu zadevo vtaknili nezgodovinskega objekta, pa v predal, temu ni tako. Kot tudi o velikodušnosti velenj- smo neuradno izvedeli, tožilskega rudnika, ki je v večini stvo že leto dni čaka na izve-financiral gradnjo skakalnice, densko mnenje iz Zagreba,
od katerega bo odvisno, česa Do ovadbe in preiskave, vsega bodo obtožili skupino kot smo neuradno izvedeli, je iz Velenja. Najverjetneje jih potem prišlo po naključju, bodo obtožili zlorabe službe-Delavci organov za notranje nega položaja, grabeža in po-zadeve iz Celja so raziskovali neverb. Nekaterih obtožb, dva vloma v skladišče za celj- kot recimo prekupčevanja skim mestnim gradom, med z zlatom in devizami, ne bo, katerima je bilo odnešenih saj spremenjeni predpisi tega tudi več motornih žag. Med več ne sankcionirajo, zbiranjem podatkov so prejeli Zanimivo pa bo ob objavi obvestilo, da nekdo iz občine obtožnice (ki jo bodo glede Velenje na veliko prodaja na obsežnost spisa gotovo se-motorne žage. Ko so šli infor- stavljali kar nekaj mesecev) macijo preveriti, se je izkaza- videti, ali so z velikodušnim la kot resnična, vendar žage razdajanjem denarja za ska-niso bile ukradene v Celju, kalnico česa obtoženi tudi vo-temveč v velenjskem rudni- dilni v takratnem SOZDu ku. Tako se je pričel klobčič REK in Rudniku lignita Ve-odmotavati, potem pa so se lenje
DELO PLUS NA ZATOŽNI KLOPI
»Hrast» toži študentko
Vlado Vrbič, znan kot nekdanji koluminist velenjskega časnika pod psevdonimom Hrast in zdaj ravnatelj osrednje občinske kulturne ustanove, ter Vane Gošnik, prav tako nekdanji dopisnik Našega časa in zdaj zeleni podpredsednik slovenske skupščine, tožita sodelavko ljubljanskega Dela Plus zaradi trditev v članku Štiriperesna deteljica na pohodu. Avtorice, študentke Melite Berzelak iz Šmartnega ob Paki, se je sodno lotil tudi velenjski pesnik in Gošnikov nekdanji koav-
tor, zdaj pa občinski uslužbenec Peter Rezman.
Vrbič v zasebni tožbi Ber-zelakovi očita kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, ker ga Berzelakova povezuje v štiriperesno deteljico skupaj z Gošnikom, Rezmanom ter novim vodjo velenjske knjižnice Ljubišo Savovičem. Vrbič v zasebni tožbi zanika trditve Berzelakove, da je (na kratko povzeto) načrtno in z določenim namenom usmerjal svoje imenovanje za direktorja Kulturnega centra Ivan Napotnik ter nato v cen-
ter spravil tudi Ljubišo Savo-viča. V tožbnem predlogu Vrbič tudi meni, da je zaradi članka v Delu Plus zelo trpel njegov ugled v javnosti in v kolektivu, trditve iz članka pa da so vplivale tudi na njegovo družinsko življenje. Njegova žena je namreč sodnica za prekrške in »ji tudi ne more biti vseeno, kaj se piše in govori o njenem možu«. Za priče v postopku Vrbič predlaga bivšega direktorja KCIN Marjana Marinška, Petra Krapeša z SDK Velenje ter že omenjene Vaneta Goš-
nika, Ljubišo Savoviča in Petra Rezmana. Torej kar dva izmed tistih, ki Berzelakovo tožijo še posebej.
Najbolj žalostno pri vsej zadevi je, da Delo Plus, kolikor nam je uspelo izvedeti, Berzelakovi ne nudi pravne pomoči. Ob tem, ko sta Plu-sova Guzelj in Kališnik v svojem časopisu zagnala vik in krik ob njuni ovadbi s strani ministra Janše zaradi pisanja o slovenskem orožju, se Delu Plus očitno fučka za mlade, neizkušene sodelavce.
Poizvedba
Anton Mestinšek, rojen leta 1974, s stalnim bivališčem v Sodni vasi 18 pri Pristavi v Mestinju v občini Šmarje pri Jelšah, sicer pa dijak srednje gradbene šole v Celju, je 15. januarja letos odšel neznano kam. Visok je okoli 170 cm, vitke postave. Kratko pristriženih las, nazadnje pa je bil oblečen v usnjeno jakno rjave barve, moder pulover, kavbojke in športne copate. Kdorkoli bi kaj vedel o njem, naj to sporoči najbližji potaji milice ali Upravi za notranje zadeve v Celju.
Ček za roparja
Na parkirnem prostoru v Šaleku v Velenju je v soboto okoli enih ponoči osumljeni G. G. iz Velenja dohitel oškodovanega E. S. iz Velenja. Maloprej sta bila oba v znanem velenjskem lokalu »S«. G. G. je oškodovanca spotaknil, ter ga pričel brcati in pretepati, tako da mu je E. S. izročil 500 dinarjev. Nasilnež je zahteval še več in ko je potolčeni hotel napisati napadalcu ček, ga je spet pričel pretepati. Zato mu je izročil še 100 dinarjev. V tistem trenutku je na prizorišče prihitela patrulja velenjskih milični-
kov. Osumljeni se je podal v beg, vendar so ga po 300 metrih prijeli.
ROP V RADEČAH
Terorizirali
zakonca
V sredo zvečer, 16. januarja, med 20. in 21. uro so neznanci izvedli rop starejših zakoncev Trbovc v kraju Log pri Radečah. Z različnimi oblikami prisiljevanja so hoteli priti do denarja, potem pa so ukradli denarnico z okoli 3 tisoč dinarji gotovine. Delavci ONZ za storilci poizvedujejo.
KAKO PRITI NAJHITREJE IN NAJCENEJE DO SVOJEGA DOMA?
Včlanite se v stanovanjsko zadrugo
ATRIJ
v Celju
SZ ATRIJ vam nudi:
-	nabavo gradbenega in ostalega reprodukcijskega materiala za gradnjo vašega doma brez plačila prometnega davka
-	možnost obročnega odplačevanja nabavljenega materiala
-	izposojevanje opažnih elementov in podpornikov po polovični ceni
-	brezplačno strokovno svetovanje s področja gradbenih in instalacijskih del
-	pomoč pri iskanju izvajalcev
-	kreditiranje iz sredstev zadruge pod izredno ugodnimi pogoji
možnost vplačil pri naši blagajni - brez provizije
POSEBNA UGODNOST ZA POPLAVLJENE:
Včlanitev brez plačila pristopnega deleža - do 31. 1. 1991
Potrebno dovoljenje upravnega organa za sanacijo objektov po poplavi za Vas pridobi zadruga
Najdete nas v Celju, Vodnikova 11/11
Tel. (063) 25-612 Fax (0631 29-318

Vaša prodajalna
Zidanškova l/a Celje vam nudi oblačila po zadnjem modnem trendu.
Prinašalec tega oglasa ima pri nas 10% popusta.


Tel. (063) 33-421
Ljubečna Celje

PREKMURJE
Z enim semaforjem v Evropo
Trenutno je največja znamenitost skrajnega severovzhodnega dela Slovenije, ki obsega lendavsko, ljutomersko, radgonsko in Murskosoboško občino, edini delujoči semafor v središču Murske Sobote.
Semafor ni toliko turistična znamenitost, kolikor je znamenit kot učni pripomoček za vse štiri navedene občine. »Trške« in gospe učiteljice iz oddaljenih in bližnjih šol cele pokrajine vodijo svoje ukaželjne učence v Mursko Soboto na osrednje križišče, kjer si ogledujejo utripajoče lučke v živo in se v naravnem okolju seznanijo s koristnostjo elektronskega pripomočka za usmerjanje prometa. Znamenit je tudi zato, ker je bil postavljen pred več kot desetimi leti. kljub temu, da je celih 12 'km oddaljen od Evrope. V Radgoni, ki se Evrope dotika, ga še danes nc premorejo, da o Lendavi in Ljutomeru sploh ne govorimo. Na križišču v Radencih so pred leti napravili poizkus semaforizacije križišča, pa je ta poizkus povzročal /e zastoj in nered v prometu in so stvar opustili. Tudi v Murski Soboti so postavili še v enem križišču kompletno semaforizacijo pred petimi leti, toda v vseh teh letih na omenjenem semaforju niti enkrat ni utripnila niti ena lučka, čeprav hi bilo to nujno
jim so bolj podobne njivam, ki bi jih bito treba od časa do časa pobranati in s tem zravnati, da bi tako napravili vožnjo manj »pretresljivo«.
Toda problem osamljenega semaforja v štinh pomurskih občinah je bolj pereč, kot bi si nepoznavalec mislil,
Sil

Kdaj bo hupanje zbudilo pristojne, da bi vzpostavili normalnejše razmere, m znano. Vemo le to, da v opisanih okoliščinah trpijo živci, troši se gorivo, zgublja čas in onesnažuje okolje. Osamljeni semafor pa bo verjetno še nekaj časa služil kot smerokaz, da se bližamo Evropi. Le hitrost ni znana.
Moskva: Gorbačov trdi, da je zadnji zvedel za tragedijo v Litvi. General Jazov je ukazal umik tankov iz Vilniusa, po telefonu pa sta se pogovarjala Landsbergis in Gorbačov.
Nairobi: V Orknevu v zahodnem Transvaalu so se na mestnem nogometnem štadionu zaradi spornega zadetka spopadli navijači in poteptali so najmanj 40 ljudi.
Johannesburg: V črnskem naselju Sebokeng so neznani napadalci hladnokrvno pobili 40 in ranili več deset ljudi, ki so žalovali za ubitim aktivistom Afriškega nacionalnega kongresa.
Moskva: Valentin Pavlov je postal novi premier ZSSR.
Lizbona: Dosedanji portugalski predsednik Mario Soares bo predsednik še pet let.
Janjina: Nov val albanskih beguncev v Grčiji. V treh dneh jih je pribežalo več kot tisoč 800.
Moskva: V Latviji in Estoniji so ustanovili komite družbene rešitve, specialci pa so zasedli policijsko šolo v Rigi. Po nemirih v Vilniusu je 14 mrtvih in 57 pogrešanih.
Moskva: Aleksander Besmertnih, 57-letni magister prava, veleposlanik SZ v Washingtonu, je novi sovjetski zunanji minister.
Tunis: Abu Ijad in Abu el Hola, najbližja Arafatova sodelavca ter čuvarja Mohameda al Omarja, sta bila ubita. Morilca so že prijeli.
Jeruzalem: Izraelska državna obramba uri civiliste za obrambo pred kemičnim napadom, s katerim grozi Sadam Husein.
Trst: V Trstu je dinar zdrsnil na 50 lir, kjer ga sploh še odkupujejo.
Peking: Kitajska in Romunija krpata prijateljstvo. V tradiciji se sicer pojavljajo nove oblike, obisk Iliesca pa naj bi prinesel sodelovanje.
Ženeva: Pariz je uradno odobril, da so francoske sile CiYiiZalivji .formalno podrejene ameriškemu povčljstvu. m Dunaj: Ali, so v Jugoslavijo res prišli iraškHefOriSti? To možnost naj bi avstrijskim novinarjem omenil Kmecl, skušali pa naj bi destabilizirati Bosno in Hercegovino.
New York: Bob Dole je v ameriškem senatu predlagal zakon, po katerem naj bi bile deležne pomoči posamezne jugoslovanske republike.
Ankara: Na turških borzah in bankah je povzročila vojna psihoza pravi monetarni šok. Domačini in tujci so samo v dveh dneh dvignili za 600 milijonov dolarjev deviz.
Bagdad: Ameriške in druge zavezniške letalske sile so v več valovih silovito bombardirale Bagdad. Mednarodne sile naj bi v Zalivu poskrbele za popolno taktično presenečenje in uresničile 80 odstotkov svojih ciljev.
New York: Denarni in naftni trgi so vojno pričakali mirno. Cena nafte je pričela padati in se je ustavila pri 21,5 dolarja za sod.
* Bonn: Nemški bundestag je za kanclerja ponovno izvolil Helmuta Kohla.
Aman: Savdska nravstvena policija je morala popustiti in šofirati bodo poslej smele tudi ženske, ki jim je vera doslej to prepovedovala.
Oslo: Prejšnji teden je umrl Olaf V. norveški kralj. Star 87 let je bil najstarejši kralj na svetu. Nasledil ga bo 53-letni sin Harald.
Reykyavik: Vulkan Mont Hakala na Islandiji je spet aktiven. Lava zaenkrat še ni napravila škode.
Bagdad: Vojna v zalivu je z iraškim napadom na Izrael dobila nove razsežnosti. Po napadu raket na Tel Aviv in Haifo je bilo 12 ljudi ranjenih. Hkrati je Irak napadel tudi Savdsko Arabijo, vendar je bil napad pravi čas odbit.
Moskva: Sovjetska zveza ocenjuje iraški napad na Izrael kot poskus razširitve zalivskega spopada na ves Bližnji in Srednji vzhod.
Washington: Albanska vladaje zaprosila za sprejem v Svetovno Danko, zaprosila pa je tudi za sprejem v Mednarodni denarni sklad.
Sofija: Bolgari bodo razpravljali o možnosti za ustanovitev grško-bolgarske federacije.
Bonn: V nemški pokrajini Severno Porenje-Vestfalija se je pojavila doslej neznana bolezen svinj.
Sofija: Začeli so odstranjevati spomenik Vladimiru Iljiču Leninu.
Bagdad: APF poroča, da so žena Sadama Huseina z otrokom in sedem članov vlade zapustili Bagdad. Letalo naj bi jih odpeljalo proti Mavretaniji.
Ankara: Posredno je v vojno stopila tudi Turčija. Z letalskega oporišča v Idžirliku so namreč poletela ameriška letala nad Irak.
Bruselj: Precej različna stališča dvanajsterice do zalivske vojne so obnovila vprašanje, ali je sploh mogoča skupna zunanja politika ES.
Bruselj: Belgijska vlada se brani očitkov, da igra dvojno vlogo, saj se noče vojaško angažirati. Miroljubni Nizozemci pa so postali zelo bojeviti.
Moskva: Na zasedanju predsedstva vrhovnega sovjeta je bilo slišati posredne kritike na račun ameriških akcij.
SADAM V BUNKERJU
Diktator sedanjosti
Ves svet je vznemirila nova vojna, ki bi lahko po najbolj političnega in oboroženega nasilja. Zanimiva je primerjava pesimističnih napovedih prerastla v svetovne razsežnosti. Sadamovega in Hitlerjevega podzemnega bunkerja, oba je Ultimat je iraškemu voditelju Sadamu Huseinu že potekel in načrtovala in zgradila nemška firma. Razlika med bunker-marsikaj se lahko zgodi. Mnogi primerjajo iraškega diktatorja jema je predvsem v notranjem udobju, ki si ga Hitler še ni s Hitlerjem. Oba je »odlikovala« osebna vzvišenost, izrazita mogel privoščiti demagoška spretnost in javno delovanje kot kombinacija
Komora za mučenje Za zabavo potnikov
Londonski Observer je odkril, da je britansko podjetje Mednarodne letalske družbe ponujajo različne novosti, »Electronic Intelligčnte« prodalo dubajski policiji elektron- programe, da potnikom na modrem nebu ne bi bilo dolgčas, sko komoro za mučenje, ki se je ne bi sramoval niti Sadam Ena najnovejših domislic so zasloni, ki so vgrajeni v naslo-Husein. Komora je instalirana v sedežu specialne policije rijala sedežev, tako da potniki boljše vidijo, hkrati pa jim je na Dubaja, države, ki pripada Združenim Arabskim Emiratom, voljo večja izbira filmskih programov. Nekatere letalske Bivanje v komori naj bi kaznjenca prestrašilo, dezorientiralo, družbe razmišljajo, da bi popestrile udobje in ugodje potni-pustilo pa ne bi nobenih fizičnih sledov nasilja. Napravo za kov z lastnimi letalskimi videotekami, pa tudi z računalni-mučenje tudi veselo imenujejo »hišna zabava«. Mednarodna škimi igricami, ki bi potnike sprostile in zabavale. Dolgo organizacija za zaščito človeških pravic Amnesty Internati- pričakovana novost, ki jo bodo prve letalske družbe potni-onal je komentirala, da je uporaba komore je za dezorienta- kom že ponudile, so telefonski in celo telefaks aparati, kate-cijo izjemno skrb zbujajoča. Uslužbenci podjetja »Electronic rih domet se bo po zaslugi svetovnega komunikacijskega Intelligent^« o zelo nenavadnem proizvodu uporno molčijo! omrežja razširil na ves svet.
Knjige so umrljive Kdo je Alf
Knjige živijo v povprečju od 50 do 80 let, približno toliko kot človek. Glavni povzročitelj propada knjige je kalijev-aluminijev sulfat, ki ga uporabljajo pri lepljenju in z leti sprošča žveplovo kislino. Razpadanje pa ni zajelo vseh knjig. Starejše knjige, izdelane pred letom 1840, na primer, Trubarjeve in Valvasorjeve, niso prizadete. Papir so takrat izdelovali ročno iz lanenih in bombažnih cunj, sledila pa je industrijska proizvodnja iz lesenih vlaken in smolnatega kleja. Knjižničarji ocenjujejo, da je v svetu že najmanj 12 odstotkov knjig neuporabnih za branje. V frankfurtski knjižnici, ki ima približno štiri milijone zvezkov, je 80 odstotkov knjig ogroženih zaradi jedkih kislin. Največja zaskrbljenost je v univerzitetnih in državnih knjižnicah, ker ta problem ogroža celovito kulturno dediščino sveta. Po svetu mrzlično iščejo načine, kako preprečiti razpadanje knjig. Izhod bi bila tudi uporaba brezlesnega papirja, kar pa bi zahtevalo mednarodni dogovor tn sprejem novih norm.
Tržišče umetnin
Nekatere umetnine so v zadnjih letih dosegale na dražbah vrtoglave cene, ki pa so v zadnjem času postale mnogo bolj zmerne. Prej so bila povprečna umetniška dela zaradi evforičnega zbiralskega zanosa največkrat precenjena. Dražbe niso več tako uspešne, v New Yorku je na eni ob zadnjih ostalo od 76 slik 13 neprodanih.
Našli Utrillovo sliko
Sliko Mauricea Utrilla, ki so jo pred petimi leti ukradli v Montrealu, so odkrili v Parizu v nekem antikvariatu. Gre za eno najboljših Utrillovih del, njena vrednost je okrog dva milijona frankov.
Elegantna Carolina
Paris Match je tudi letos objavil seznam najbolj elegantno oblečenih žensk. Prvi dve mesti sta zasedli princesi. Za najbolj elegantno damo sedanjosti so razglasili princeso Caroline iz Monaka, na drugem mestu pa je britanska princesa Diana. Na vrhu tradicionalnega seznama najbolj elegantnih žensk na svetu je pevka Madonna, ki je s prvega mesta izrinila Elisabeth Taylor.
Simpatičnega Alfa s planeta Melmac najbrž poznate. Manj znano je, da se v lutki nahaja eden izmed najmanjših ljudi na svetu Mihajl Mesaroš, Madžar jugoslovanskega porekla. Visok je 81 centimetrov, odrastel je v cirkusu in na odru. »Alf je zame nekaj najlepšega na svetu,« pravi Mesaroš.

*
*
*
*
*
*
*
TRGOVINA
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
»
*
*
*
*
♦
*
an
don I
vam nudi:
smejoče blazine po 250,00 din, pojoče srčke po 124,00 din, velike ure za najmlajše po 265 din,
atari igrice (programiranih je 160 igric) po 1.750,00 plišaste igračke na baterije, ki se smejejo, skačejo, hodijo . . .
Obiščite nas v Ozki ulici 3 in se sami prepričajte o ugodni ponudbi in nizkih cenah.
Prodaja na 2 čeka
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
♦
*
*
»
»
*
*
*
*
»
*
*
*
♦
*
*
*
*
*
*
*
*
♦
»
»
*

TEATER
Teater zaradi teatra
Drama SNG Maribor, 26. december’90jW. Shakespeare, Hamlet, režija Tomaž Pandur,
Tomaž Pandur je mariborsko Dramo po dolgem mrtvilu oživel z zdaj že kar slavnim Gounodovim Faustom. In tako smo radovedni in z velikimi pričakovanji zrli v prihodnost
-	kaj bo s Hamletom? Hamlet, ki ga vsaj enkrat v karieri želi postaviti vsak režiser, Hamlet, ki smo ga videli tolikokrat, da je postal že kar naš posvojeni junak — kot Don Kihot.
Toda če smo pričakovali Hamleta, starega znanca, smo se ušteli. V Pandurjevi predstavi znane vsebine enostavno ni ali: ne moremo je razbrati, ker je (namerno ali nenamerno) zabrisana oz. zbrisana. Mislim, da nisem konzervativna, če od gledališke predstave pričakujem vsebinsko jasnost, posebno, če je to Hamlet, v katerem sama zgodba kar bode v oči. V »Pandurjevem gledališču« strahu, strasti, smrti...
—	kot ga imenuje sam — ne najdemo več sami sebe. Njegov svet je zmešnjava »izkrivljenih zrcal,« njegovi junaki doživljajo prav radikalne transformacije. Ofelija se spremeni iz nebogljene Polonijeve hčere v izzivalni objekt naslade; in Horatij, na primer, je vse drugo kot Hamletov prijatelj, kar vemo, da je že pravi greh ... kot bi »skregali« Don Kihota in Sancha Panso. Sicer pa je Tomaž ignoriral tudi politično misel Hamleta. Res pa je »Pandurjev teater« bogat z vizualnimi efekti... predvsem je poln krvi, ki kar brizga iz Hamletovih žil... Predstava je prava razstava. V tem teatru ni prostora za psihologijo, filozofijo, čustva, moralo — je predvsem teater.
Igralsko središče predstave je vsekakor Brane Šturbej. V zmešnjavi človeških podob pod »izkrivljenimi zrcali« je izstopal s podobo klasičnega Hamleta. Dvomim, da z režiserjevim blagoslovom, saj se kar vsiljuje misel, da igralec »ni-mogel« mimo pravega lika... Bil je čustven, strasten, razumski in razmišljajoč — uspelo mu je biti svojstven. Tako se v njegovi senci kar izgubijo Ksenija Mišič (Ofelija), Vlado Novak (Polonij)... in drugi, kar je tudi posledica režiserjeve zamisli o predstavi. Torej res Hamlet drugače... Toda kako drugače?
Kaj je novega_________________________________________
Akademija za gledališče, radio, film in TV - v CD, Štihova dvorana, Ljubljana, Dušan Jovanovič: Življenje plejbojev, 16. januar 1991
Režija: Samo Strelec, Dramaturgija: K. Klančnik, M. Lupi, I. Štaudohar, M. Trefalt. Kostumi: G. Gašperin. Scena: V. Lobnik. Mentorji: K. Muck, D. Mlakar, A. Inkret. Igrajo: Bojan Emeršič, Nataša — Barbara Gračner, Alojz Svete, Nataša Ralijan, Niko Logar, Rastko Krošl, Tomaž Gubenšek, Tanja Dimitrijevska, Aljoša Arko in Tanja Ribič.
Plejbojevski histerični strah, da jim kdo drugi vzame željo po drugačnem svetu, je gibalo teksta in junakov v predstavi, ki je sicer razgibana, polna humorja in erotike - tudi norosti, če hočete. Torej je režiserju uspelo, da nas je predvsem zabaval, četudi z bolečo temo, kot je varanje. Tudi scenografija je posrečena, posebno glede na problematičnost okrogle Štihove dvorane v CD... Mladi igralci pa polni poleta in zagnanosti — prava svežina. Kot bi svež veter oživel naše utrujene možgane. Nič ne moti nekaj okornosti in nesprošče-nosti - pač niso stari mački, kar pa gotovo še bodo, če jim bo sreča mila. Bravo in pogumno naprej.
koncerti
Casablanca, Celje - Golovec, petek 12.1.1991, Novi Fosili iz Zagreba
Mladi po svetu spet kažejo zanimanje za gledališče, opero, koncert... musical (ki ga pri nas žal ni). Skratka, priznavajo vrednote žlahtnejše umetnosti, ki ima trajno vrednost... da o duševni hrani in temah za razmišljanje ne govorim. V Celju se imajo mladi možnost zabavati v diskoteki Casablanca v Golovcu. Pa ne samo zabavati. Tam si potešijo - ob konzumaciji seveda — poleg žeje tudi potrebo po duševni hrani, saj jim lastnik Roman Jeretina pripravlja vsak petek koncerte zvezd iz estradnega sveta. Nič proti tej zvrsti glasbe, posebno še če govorimo o imenih kot so: THE PLATTERS, Josipa Lisac... pa skoraj vse slovenske zvezde zabavnoglasbene scene. Gotovo je tudi v tej zvrsti mogoče najti umetniški užitek, ne rečem. Pa tudi duševno hrano, pa še marsikateri drugi občutek, posebno še, če pri poslušanju stiskamo soplesalko za obline. To so namreč nekakšni disco — koncerti ob plesu in pijači... prijetno, ni kaj. Žalostno je samo, da je to tudi edini vir zabave in kulturnega udejstvovanja v Celju - razen dramskega gledališča, ki seveda Casablanci sploh ni konkurenčno. V petek je bil v gosteh ansambel Novi Fosili, ki zna narediti veselo in prijetno vzdušje. Lokal je bil kljub težkim življenjskim razmeram in dokaj visokim cenam kar polno zaseden, vzdušje pa - veselo. Torej mladi imajo voljo, samo ponuditi bi jim bilo treba — ali pa jih morda vleče zgolj konzumačija? Mar v Celju res ni nikogar, ki bi z nekaj mere idealizma »razmigal« kulturno precej mrtvo mesto!? Idej in možnosti je malo morje - morda polen tudi. Vsekakor je treba lastnika discoteke pohvaliti. V petek pa pride nova grupa: Latinsko-ameriška. Živijo!
MUZIKA JE BIZNIS
Danes z druge plati.
Redki (poznam sicer samo enega), ki ste novembra bili na klubskem koncertu ameriške skupine Blue Cheer v bližnjem Gradcu, me boste povsem razumeli: Blue Cheer so druga skrajnost vse bolj skomercializiranega (beri zaslužkarskega) glasbenega biznisa. Tistega dela biznisa, ki najbolj znanim zvezdam določa zvok in vsebino naslednjega projekta. Na tej strani smo o tem že veliko pisali, zato ne bomo ponavljali.
Večina zainteresiranih je za Blue Cheer izvedela iz ene prvih izdaj Rock enciklopedi-
Blue Cheer:	trije fantje,
zvočna smrt
je Lillian Roxon. Tam je pisalo: »Nihče ne more očitati Blue Cheer, da so se na rock sceno priplazili potihoma sredi leta 1968. Samo trije so - Paul Whaley (bobni), Dick Peterson (bas), Randy Holden (zamenjal Leigha Step-hensa) (kitara) - in zelo glasni so in zelo majhni, so pa ljudje, ki norijo ob hrupu treh drobnih fantov in njihovih šestih ogromnih Marshallov (verjetno najglasnejši zvok v rock zgodovini)«.
»Igrajo tako trdo in težko, da iz zraka naredijo topljeni sir,« je rekel Gut, eden prvih Hell’s Angelov, ki je bil njihov menežer. »V Šan Franciscu, kjer so ljudje radi fizično pretreseni s hrupom, so BC zelo veliki«.
Zgodaj leta 1968 so izdali singl Summertime Blues pri Philipsu in povzpel se je na Top 20 v Ameriki. Še nekaj albumov. Vincebus Eruptum (11. mesto na ameriških lestvicah) in Outside Inside (oba leta 68), ki so jima sledili New! Improved! Blue Cheer in Blue Cheer (oba leta 69), Original Human Beings (1970) in Oh Pleasent Hope (1971). Po prvih treh albumih so doživeli nekaj sprememb zasedbe.
V zgodnjih sedemdesetih se je bend razšel in se za kratek čas zbral v letih 1975 in 1978. V Angliji so izdali (ob albumih) vsega pet singlov: Summertime Blues/Out Of Focus, Just A Little Bit/Gipsy Ball, Feathers From Your Tree/Sun Cycle, When It All Gets Old/West Coasting Child Of Sunshine in Pilot/ Babaji.
Navkljub temu, da so Blue Cheer bili že v začetku kult niti ne tako ozkega kroga ljubiteljev, niso nikoli obogateli. Pravzaprav so fantje spet skupaj že od začetka osemdesetih, potujejo naokoli in muzicirajo. Še vedno so trio, še vedno imajo šest Marshallov.
Trenutno so v Blue Cheer Whaley, Peterson in novi kitarist Duck McDonald. Trenutno se potepajo po Evropi
in igrajo po manjših dvoranah in klubih. Imajo tudi nov album. Imenuje se Highlights And Lowlies. Dušan jih ljubi. Še bolj po tistem, ko so mu v Gradcu povedali, da igrajo za hrano, cigarete in scotch, ki ga spijejo. Drugega jim treba ni...
OBETI
Dvajset najperspektivnejših angleških bendov za leto 1991:
ANASTASIA
SCREAMED,
ASHLEY AND JACKSON, BLEACH,
DR PHIBES AND THE HOUSE OF WAX EQUATIONS,
THE DYLANS,
FIRST OFFENCE,
HUG,
INTASTELLA,
ŠOPEK LIVERPOOLSKIH ZASEDB,
MANIC STREET PREACHERS,
MIDWICH CUCKOOS, MOOSE,
OCEAN COLOUR SCENE, POPPY FACTORY,
REAL PEOPLE,
SINISTER GROOVE, SLOWDIVE,
SOUL FAMILY SENSATION,
THOUSAND YARD STARE,
TOP
Pred 10 leti
STRAY CATS - Runaway Boys
Pred 15 leti
SAILOR - Glass Of Cham-paigne
locc - Art For Art’s Sake DAVID BOWIE - Golden Years
Pred 20 leti
ANDY WILLIAMS - Home Loving Man Pred 25 leti
SPENCER DAVIS - Keep On Running
HERB ALPERT AND THE TIJUANA BRASS - Spanish Flea
Bleach: nove punce
Albumi leta 1990 angleških
radijskih postaj:
1.	PHIL COLLINS - But Seriously
2.	LUCIANO	PAVA-
ROTTI — The Essential Pavarotti
3.	ELTON JOHN - Sleeping With The Past
4.	THE CARPENTERS
-	Only Yesterday
5.	CARRERAS, DOMIN-
GO, PAVAROTTI, MEHTA - Carreras Domingo	Pavarotti
— Concert
6.	MICHAEL BOLTON
-	Soul Provider
7.	ELTON JOHN - The Very Best Of Elton John John
8.	NIGEL KENNEDY — Vivaldi: Four Seasons
9.	TINA TURNER - For-reign Affair
10.	MADONNA - The Immaculate Collection
Najbolje prodajani albumi leta 1990 v ZDA:
1.	JANET	JACKSON
— Janet Jackson’s Rhytm Nation 1814
2.	PHIL COLLINS - But Seriously
3.	MICHAEL BOLTON — Soul Provider
4.	AEROSMITH - Pump
5.	MC HAMMER-Please Hammer Don’t Hurt’em
6.	PAULA ABDUL — Forever Your Girl
7.	MOTLEY CRUE - Dr. Feelgood
8.	DON HENLEY - The End Of Innocence
9.	THE B-52 ’s - Cosmic Thing
10.	BILLY JOEL - Storm Front
KBO!, Pozovi 93, 12" LP, START TODAY RECORDS
Druga velika plošča kragu-jevškega benda KBO! je zaradi precej ponesrečene produkcije, ki komajda presega kvalitetni nivo demo posnetka, žal le nekakšen zapis njihove novejše glasbene zgodovine. Plošča s tako dobro naslovno stranjo ovitka si zasluži biti posneta v kakšnem boljšem studiu, saj bi tako ideje, ki jih KBO! nedvomno imajo, pribile zadevo na pravem mestu. Kljub vsem je plošča vredna nakupa in poslušanja, saj gre za bend, ki na jugo punk sceni deluje že skoraj desetletje. V živo jih bomo pri nas lahko videli v petek 25. 1. v celjskem KLJUB-u.
Ploščo lahko naročite na naslov:
START TODAY RECORDS C/O Voja Žugič Mokranjčeva 12 21000 Novi Sad
LL COOL J: »Kaj najraje jem? Ženske! Hahaha. Sam hecam se...«
MICK BROWN iz THE MISSION: »Ni boljše stvari kot sedeti v sralnici s kupom zanimivih revij, če hočeš imeti mir. Pa čeprav ti kolena otrpnejo.«
ROBERT PLANT: »Kaj ponujajo po gramofonskih družbah za spiti? Včasih so ponujali na grame čarlija (mamila), zdaj pa prekleti paradižnikov džus.«
LLOYD COLE: »Andy Bell je bil v oddaji Radia 1, ki se imenuje Okrogla miza. Vrteli so Forest Fire in on je rekel:,Lloyd Cole ima takšen glas, da bi se rad kakšno jutro zbudil ob njem.’ To mi je bilo precej všeč.«
TREND
Iz trenda:
1.	Spomini na 1990
2.	Smučarija V trendu:
1.	Kolikšni bodo davki
2.	Kje so naši tanki v Iraku
Killing Joke: smrt v Ljubljani
HAPPY MONDAYS -ORPHEUM, Haus Der Ju-gend, Gradec, 8. 2.
KBO! -
KLjUB, Celje, 25. 1. KILLING JOKE -Hala Tivoli, Ljubljana,
ZA VEDNO Z NAMI
Pred 5 leti
BAND AID - Do They Know It’s Christmas
STUDENI STUDENI, Čisto kao suza, 7" EP, S&E, 30 din
Misteriozni podjetnik, ki se skriva za založbo SEARCH & ENJOY, v nekaterih krogih poznan tudi kot Srda alias Džoj, je konec prejšnjega leta izdal sedem inčer zagrebškega kvarteta STUDENI STUDENI, benda, ki ga tisti, ki spremljajo tekoče rock dogajanje pri nas, prav gotovo poznajo.
Gre za vinil s petimi komadi R&B orientiranega Rock’n'Rolla z udarno ritem sekcijo, malce naivnim vokalom in melodičnimi rifi, ki gredo hitro v uho. Plošča, ki jo poslušate večkrat. Naročite jo lahko na naslov: SEARCH & ENJOY C/O DIGITAL RECORDINGS p.p. 72
41020 Novi Zagreb
L MADONNA - The Immaculate Collection
2.	CLIFF RICHARD — From A Distance ... The Event
3.	PAVAROTTI DOMINGO CARRERAS — Three Temors Concert
4.	PHIL COLLINS - Seriously Live In Berlin
5.	ELTON JOHN - The Very Best Of Elton John
6.	TINA TURNER - Do You Want Some Action? Live From Barcelona 1990
7.	BON JOVI - Acces All
Areas
8.	NEW KIDS ON THE BLOCK — Step By Step
9.	PETER GABRIEL - POV
10. MARILLION - From Sotke Row To Ipanema
JOZAFAT
Dojenček
Dojenček pa ni samo lačen in žejen, ampak potrebuje tudi varno okolje. To mu ustvarja medsebojna ljubezen staršev. Ljubezen med možem in ženo je kot dejanje in resničnost najvišja oblika človeške ljubezni in je ne moremo primerjati z ničemer. Je posebna vrednota, ki napolnjuje, bogati oba, očeta in mater. Odločilna lastnost ljubezni je nežnost, ki je nenehna želja in prizadevanje, da bi se zakonski tovariš dobro počutil. In dojenček že zgodaj spozna resnično ljubezen staršev in s tem pridobi pogum za življenje. Novorojenček, pa tudi dojenček je silno nebogljen. Če zanj ne bi skrbela starša, bi kmalu umrl. Otrok čuti življenjsko ogroženost, jo bitno doživlja in išče z vsemi silami pomoči. Njegova glavna obramba je »jok zapuščenosti«.
Matere dobro ločijo med jokom, ki pomeni, da je otrok žejen, lačen, moker in pa med jokom, s katerim otrok izraža zapuščenost, samoto in strah. Mati je čustveno tako uglašena, da je po-
zorna na ta »jok zapuščenosti«, zato gre k njemu, ga poboža, se mu nasmehne in tako naredi vse, da otrok občuti njeno prisotnost. Otrok potrebuje materino prisotnost. Poleg neposrednega stika med devetmesečno nosečnostjo, potrebuje dojenček še devet mesecev stalni stik z svojo materjo. Matere primitivnih ljudstev nosijo prvih devet mesecev svoje otroke na hrbtu vedno s seboj in tako se dojenček čuti zavarovanega. Čustvena vez in pa stalni stik z dojenčkom pomagata materi k njeni čustveni uravnovešenosti, otroku pa dajeta možnost za občutek življen-ske gotovosti. Take matere niso nervozne in taki otroci ne čutijo bitne tegobe življenja.
Čisto drugače pa je v družinah, kjer se starši neprestano prepirajo, razdirajo prijetno ozračje in otroka navajajo k samoljubju. Iz svojih žalostnih izkušenj bo naredil zaključek, da mora biti vsak človek sam za sebe in se mora za svoje pravice neprestano boriti. S tem se razvija tudi občutek ogroženosti in negotovosti, kar se prenese tudi v poznejše življenje. Otroci iz takih družin zrastejo v neuravnovešene in čustveno razklane osebnosti, polni so' tegob, negotovosti in povsod čutijo življenjsko ogroženost svoje osebnosti.
Če primerjamo človeka z živalmi, vidimo, da imajo živali trojen dom: dom prve
vrste, kjer spijo, kotijo mladiče in se v primeru nevarnosti skrijejo: dom druge vrste, kjer jedo in lovijo in dom tretje vrste, kjer se igrajo in zabavljajo. Podobno je tudi pri človeku. Dom prve vrste je za človeka prostor, kjer spi, kjer se čuti zavarovanega in ustreza osnovnim življenjskim potrebam po počitku, hrani, stanovanju in obleki. Sem spada tudi mati, ki je otrokov prvi in poglavitni življenjski prostor. Mati in otrok sta življenjska dvojica, ki drug drugega potrebujeta: mati potrebuje otroka, da se čustveno uravnovesi, otrok pa mater, da se čuti življenjsko zavarovanega.
Poleg matere pa igra v družini pomembno vlogo tudi oče. Čeprav je v začetku nekoliko odrinjen iz povezave mati — otrok, se mora potruditi, da ga bo otrok spoznal vsaj po glasu in postavi in da mu bo otrok naklonjen. Matere že po naravnem daru več ali manj vedo, kako naj z otrokom ravnajo, očetje pa si morajo vzgojne zmožnosti šele pridobiti. Njegova vloga raste z otrokom in doseže svoj višek v vzgoji mladostnika.
Vendar ima oče pomembno vlogo tudi v razvoju medsebojne harmonije in trdnosti zakona samega. Materi in otroku mora nuditi občutje življenjske zavarovanosti. Ženi in svojemu otroku mora nuditi oporo, ne samo gmotno vzdrževanje, ampak tudi
čustveno. Ženi mora dati čutiti svoje razumevanje, videti njene napore zanj in za otroka. Pomagati ji mora pri duševni uravnovešenosti in ji tudi pomagati. Nobenemu očetu ne bo padla krona z glave, če bo pomagal previti otroka, dal prati plenice, jih razobesiti in se naučiti tudi skuhati kosilo. Tudi zakonski odnosi morajo biti v tem času pametno in obzirno uravnani. Mož naj od žene, ki je morala ponoči večkrat vstati zaradi otroka, ne pričakuje temperamentnosti. Mora se znati vživeti v položaj svoje žene, ki se je iz mladega, razposajenega dekleta spremenila v mater. Mož še daleč ne ve, kaj se dogaja v ženinem telesu in v njeni duši. V enem letu ko je žena postala mati, je človeško silno dozorela. Ni več ljubimka, pač pa mati in žena. Očetovstvo je pogojeno z otrokom in oče se mora še bolj truditi v svojem poklicnem delu, da izboljšuje gmotni položaj družine. Sožitje z materjo svojega otroka, ki je vsa predana vzgoji in negi otroka, ga oblikuje za bodoče
vzgojne naloge. Moški se mora prepustiti otrokovemu vplivu in s tem bo rastla njegova vzgojiteljska osebnost.
Lepo bi bilo, da bi oče lahko zaslužil toliko, da bi mogel sam vzdrževati ženo in otroke. Tedaj bi lahko mati skrbela samo za dom, za otroke in za dobro človeško občutje. Družine bi bile bolj trdne, bolj urejene in s tem bi rasla tudi duhovna uravnovešenost med možem in ženo. Otroci bi rasli v varnem zavetju, bi bili bolj čustveno stabilni, brez pretresov vstajanja v zgodnjih jutranjih urah in tudi ne bi bili tolikokrat bolni...
Mati, oče in otrok so družina in harmonija med očetom in materjo se prenaša tudi na otroka. Otrok gradi svoje življenje na prepričanju, da se imata oče in mati rada in celo zahteva, da se oče in mati med seboj imata zelo rada. Družina je visoka šola ljubezni. Otrok najprej vidi, izkusi in je priča ljubezni očeta do matere in matere do očeta. Cim bolj se oče in mati med seboj imata rada, se spoštujeta, si pomagata, tem popolnejšo izkušnjo ljubezni si more pridobiti otrok. To je izredna izkušnja, ki more otroku pri ocenjevanju človeške
ljubezni vedno služiti za merilo.
Oče in mati ljubita svojega otroka in tvorita eno. Skupno nastopata pred otrokom, skupno ga vzgajata in se igrata z njim. Oče in mati sta eno in to jima daje moči za vsakdanje življenje. V otroku pa zbuja občudovanje in obenem življenjsko gotovost.
Otrok doživi silen udarec, če ugotovi, da se oče in mati nimata med seboj rada. Postane čustveno nestabilen in le malokateri otrok preboli to spoznanje brez velike duševne škode. Zato raste medsebojna povezanost med očetom in materjo in otrokom iz dneva v dan. S tem se oče in mati tudi sama vzgajata in lepo je, da je v mladi družini, ki že ima enega otroka, harmonija. S tako družino raste tudi moč naroda in to ne samo gmotna, ampak tudi duhovna moč.
Kajti človek ni le otrok svojih staršev, ampak tudi otrok soje dežele, svojega naroda in njegove zgodovine. In ta ljubezen do svojega bližnjega in domovine začne rasti v družinah, kjer se starši ljubijo med seboj od začetka zakonske zveze. Cim bolj se odpoveš samemu sebi, tem bolj lahko ljubiš svojega bližnjega.
Zakaj pozimi več holesterola
Znano je, da se pozimi prehranjujemo drugače kot poleti. Če je zunaj mrzlo, segamo raje po izdatnejši, bolj mastni hrani. S tem pa si seveda delamo slabo uslugo — povečujemo namreč holesterol
v krvi.	............
Mnoge študije so dokazale,
da se v zimskem času v primerjavi s poletjem "vrednost maščob v krvi poveča povprečno za 14 mg v del. Zato je pozimi tudi večja nevarnost za srčni infarkt. Statistika to potrjuje: od decembra do januarja mu podleže od 10 do 20 odstotkov več ljudi kot po-
leti. Medicinski strokovnjaki zato svetujejo, da bi se pozimi odrekli živalskim maščobam in namesto teh uživali rastlinsko olje in margarino.
Tudi sveže sadje in zelenjava, kot balastne snovi morajo biti v tem času obvezno na mizi.
Nasvet za mikrovalovno »kuhanje«
SP
MIEKX
Trgovsko podjetje v družbeni lastnini
JELŠA
Šmarje pri Jelšah
NUDIMO VAM BOGATO PONUDBO VSEH VRST BLAGA V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH
-	Bogat asortiman ŽIVILSKEGA blaga tudi iz UVOZA
-	Bogat asortiman TEHNIČNEGA blaga, POHIŠTVO, KERAMIKA, AKUSTIKA, TALNE OBLOGE in drugo, pri čemer pa nudimo ugodno KREDITNO PRODAJO na 3, 4, 5 ali 6 mesecev
-	Bogat asortiman TEKSTILA ter IGRAČ in-KOZMETIKE z možnostjo KREDITNEGA NAKUPA na
4 mesece
Med drugim obveščamo svoje potrošnike, da smo s 1.
1.1991 preselili svojo poslovalnico »TURIST« v Rogaški Slatini v prostore DZSTR POŠTE, Zdraviliški trg 21.
OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL!
M
V mikrovalovnih pečicah možnost, da preživijo bakte-lahko pripravimo hrano pose- rije in povzročijo zastrupitve bej hitro. Toda nikar prehi- ali zdravstvene težave. To se tro, svarijo strokovnjaki za lahko zgodi pri neenako de-prehrano. Kajti krajši ko je belih zrezkih, ali če niso do-čas segrevanja, toliko večja je volj potolčeni. Prav tako lah-
CVETLIČARNA
ROVIŠNJAK
NUDIMO VAM
—	vse vrste raznega cvetja
—	cvetlične aranžmaje za razne prilike iz svežega, posušenega in umetnega cvetja
—	lončnice, zemljo, umetna gnojila, lončke in sveče
ROGAŠKA SLATINA
Kidričeva 27
tel.: (063) 814-935
ko hrana, kjer je več tekočine in maščobe ali je bolj soljena, ostane »hladnejša«, to pa ohranja bolezenske klice. Zato strokovnjaki svetujejo:
•	zamrznjeno meso vedno temeljito odtaliti,
•	ne naenkrat segrevati prevelikih količin hrane, ne več ko 500 g zelenjave, 750 g mesa, 1000 g rib,
•	ne naravnavati segrevanja na najkrajši čas,
•	pri segrevanju pokriti hrano s preluknjano plastično folijo ali steklom, toplota bo bolje razporejena,
9 hrano, pri kateri je sum, da ima bolezenske klice, moramo obvezno kuhati.
hotel evropa pelje
titov trg 4, 63000 celje, telefon: (063) 21-233
Goste obveščamo, da bomo imeli dneve dalmatinskih specialitet ob
izvirni glasbi s plesom. Vse to vam bomo nudili med 9. in 14. februarjem 1991.
Vljudno vabljeni!
Konec naše prihodnosti
Tako kot je v šestdesetih letih tisoče Japoncev obhodilo Silicijevo dolino, da bi se razgledali po polprevodnikih in računalniški tehnologiji, tako jih na stotine obiskuje biotehnična podjetja in univerze. Približno 200 japonskih firm se je v zadnjem času preusmerilo v biotehniko in skoraj vsa so postala svoje delavce v ZDA, da bi zbrali potrebne informacije. V »lovu« na Američane so Japonci sklenili ogromno kupčij. Njihova firma Green Cross, ki dela zdravila, je kupila del bostonske firme Reserch Inc in vodi raziskave o človeškem serumu albuminu, ki ga uporabljajo tudi pri zdravljenju šokov. Univerzi Stanford plačuje tantieme za patent iz genske kirurgije. Tekstilni gigant Toray financira raziskave za pridobivanje interfero-na, Mitsubishi Chemical podpira raziskave albumina itd.
Biotehniška revolucija traja že trideset let. Začela se je v ZDA, kar zagotavlja Američanom določeno tehnološko prednost pred tujo konkurenco. Leta 1953 sta James Watson in Francis Crick odkrila tako imenovano dvojno spiralo oziroma strukturo molekule DNA, ki vsebuje genetski kod. Z drugimi besedami, odkrila sta ključ do življenja. V svojem delu sta prikazala, kako se prenašajo genetske informacije iz roda v rod prek genov, ki so sestavni deli spirale v molekuli DNA.
V naslednjih dvajsetih letih so znanstveniki v tej molekuli identificirali tiste gene, ki so imeli povsem določene učinke. Na primer, gen, ki proizvaja interferon, je lahko pomembno sredstvo v boju proti raku. Leta 1973 je skupina znanstvenikov razvila tehniko, s pomočjo katere je bilo
mogoče različne gene ločiti iz molekule DNA in jih prenesti na drug organizem. Boyer iz Berkleya in Cohen iz Stanfor-da sta do podrobnosti izpolnila mikroskopski postopek za pridobivanje novih oblik življenja. Vendar je minilo še celo desetletje do komercialnega učinka tega odkritja. Med tem so se pojavila nesoglasja tako med znanstveniki kot tudi pripadniki verskih skupin. Po njihovem mnenju-naj bi namreč človek na ta način izigral boga, njegova dejanja pa naj bi tudi ogrozila osnove moderne kulture.
Znanstveniki so bili zaskrbljeni zaradi drugega razloga. Bakterija, ki so jo uporabili pri postopku izločanja gena, je bila E-coli, sicer čisto navadna bakterija, ki je v vsakem človeku. Obstajala pa je nevarnost, da bi ustvarili spremenjeno ali celo smrtonosno E-coli, ki bi »ušla« iz
laboratorija in okužila ljudi. Znanstveniki so se bali kuge, ki bi jo lahgko povzročil človek. Strah pred epidemijo je preplavil deželo. Ljudje so govorili o »bio hazardu«, časopisi pa so celo omenjali Frankensteina in govorili o tem, da bodo znanstveniki ustvarili pošastne morilce.
The National Academy of Sciences, dobrodelna ustanova, ki združuje najboljše znanstvenike Amerike, je pozvala k prostovoljnemu moratoriju za poskuse, ki bi ustvarjali nove veje bakterij, odporne proti zdravilom. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da so znanstveniki sami zahtevali prepoved znanstvenih raziskav. Omenjena ustanova je poleg tega zaprosila narodni institut Halth, da oblikuje nove smernice za raziskave. Te smernice so uzakonjene od leta 1976 in predpisujejo, da lahko v laboratorijih upo-
rabljajo le oslabljeneno E-co-li, torej bakterije, ki zunaj laboratorijev ne preživijo. Smernice so prav tako vpeljale stroge varnostne predpise za laboratorije, ki se ukvarjajo z biotehniko. Po letu 1976 so povsod po deželi gradili kar najbolj zavarovane laboratorije z dvojnimi vrati, z negativno delujočimi ventilatorji in posebnimi karantenskimi zonami.
Znanstveniki so strahovito pritiskali na kongres, da bi sprejel naj ostrejše zakone za celotno področje. Nazadnje pa so raziskovanje nadaljevali brez vsakršne prekinitve in počasi se je hrup polegel. Kongres nikoli ni sprejel kakršnegakoli tovrstnega zakona. Narodni institut je celo popustil v svojih smernicah.
Toda v času, ko varnostni ukrepi niso bili več tako strogi, je biotehnika dosegla svojo drugo, komercialno fazo.
Družbe med seboj intenzivno tekmujejo in nekateri znanstveniki se sprašujejo, ali ne bodo stroški in prevelik tempo nekega dne pripeljali do tega, da bodo nevarne bakterije »ušle« na prosto. Še več, medtem ko so se laboratorijske tehnike izkazale kot varne, pa so biološke visoke peči, ki producirajo vedno večje količine spremenjenih organizmov, še nepreizkušene. Ker je biotehničnih družb po vseh Združenih državah zelo veliko, prizadeta okolja zastavljajo vprašanja o varnosti teh poskusov. Zaradi zmešnjave v predpisih so nekatere družbe iz predelov Bostona prenesle svojo dejavnost v Kalifornijo. Tako kot uvajanje robotov in avtomobilov povzroča brezposelnost, tako spremlja revolucionarno biotehniko vprašanje zunanje varnosti.
(Dalje)
VILMA DOMICELJ partizanska
20 (NASPROTI OBČINE) SLOVENSKE KONJICE, tel. (063) 755-620
- OB PONEDEUKIH OD 15. „ DO 17. URE * OČESNI ZDRAVNIK - SPECIALIST
OČALA IZDELAMO HITRO IN KVALITETNO * OKVIRJI IN DIOPTRIJSKA STEKLA DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV PO UGODNIH CENAH
^ MIEKX BANKA
NOVE - VIŠJE OBRESTNE MERE
Vrsta vloge
letna obrestna mera
Vloge na vpogled (od 18.01. 1991)
40%
Vezane vloge (od 01. 01.	1991)
nad 1 mesec	42%
nad 3 mesece	44%
nad 6 mesecev	46%
nad 12 mesecev	48%
Če pa imate vpogledni vlogi vsaj 21.000,00 din več kot 6 mesecev vam za celotno vlogo pripadajo 46% letne obresti.
Obresti vam bomo obračunali in pripisali ob koncu meseca v katerem je poteklo 6 mesecev.
Kdor varčuje,

VETRINJSKA TRAGEDIJA
Transporti iz Pliberka
Pred straniščem me ustavi partizanka:
»Kam pa ti? Nazaj!«
Povedal sem ji, da ne morem več držati vode. Končno me je pustila, sledila pa mi je na stranišče. Tu mi je vzela rdeče kopalne hlače, ki sem jih imel na sebi. Nisem se mogel upreti. Opazila je tudi, da sem imel na vratu zlato verižico in svetinjico, ki sem jo nosil na fronti in pozneje pri domobrancih. Potegnila je za verižico, da se je pretrgala na dvoje in vse skupaj vrgla v stranišče.
»Da te ni sram nositi to navlako!« se je zarežala.
Jaz pa sem jokal za tem spominom kot otrok.
Potem sem v sami srajci prišel nazaj v sobo. Eden od prijateljev je slekel spodnje hlače in mi jih odstopil, da nisem nag stal med njimi.
Popoldne 1. ali 2. junija so nas spet pognali ven ter nas postavili v štiristope. Z dvorišča smo videli, da je bilo po stavbah zelo veliko žensk in otrok, katerih ni mogel nihče potolažiti.
Spet smo morali na cesto. Hodili smo do večera. Na kraju, kjer je bil železniški most porušen, smo se kobacali preko razvalin. Na drugi strani so nas zastražili na veli-
kem travniku. Ker je bila tema in je ponoči tudi deževalo, jih je od tu precej pobegnilo. Zjutraj so nas spravili na vlak. Ko smo bili vsi notri, je začel strojevodja vlak tako prerivati naprej in nazaj, da je bilo nekaj groznega. Še danes ne vem, kako je mogel tako tresti, bilo pa je tako ubupno, da smo vsi vrtoglavi ležali po tleh kot polena. Žeja je bila neznosna, zraven pa taka vročina, da v ustih ni bilo ne zraka ne sline. Tako smo čakali in trpeli dve uri.
Potem je vlak odpeljal proti Celju. Do Celja so nas spremljali Srbi, tam pa so nas prevzeli Slovenci. Ne mislim koga blatiti ali drugega zagovarjati, resnici na ljubo pa moram reči, da so bili divjaški Srbi do nas veliko bolj človeški kot Slovenci, med katerimi so bili najhujši domačini.
Zadnji transport so peljali preko Maribora, kar je verjetno treba pripisati pobegom med Slovenj Gradcem in Velenjem. Nekdo, ki se je pozneje rešil, takole opisuje to pot:
»Ko smo bili vsi v vagonih, so prišli partizani in nam pobrali vse ure. Grozili so, da bo ustreljen vsak, pri katerem bodo še našli uro. Potem
so vrata zaprli in vlak se je premaknil v smeri proti Dravogradu.
Na prvi postaji je vlak ustavil in partizani, ki so tam čakali, so vrdli v vagone in zmetali ven vso našo prtljago. V žepih smo obržali edinole kak robec ali denarnico, katerih ni nihče zahteval. Prav tako so nam pobrali vso boljšo obleko in obutev, ne da bi nam dali kakšno nadomestilo. Nato smo se vozili do Maribora. Tam so nas zadržali precej dolgo in šele potem smo nadaljevali pot v Celje. Vso pot od Celovca do Celja nam niso dali nobene hrane niti vode, čeprav smo bili na vlaku dva do tri dni. Šele na celjski postaji so nam železničarji naskrivaj prinesli malo vode, da smo si utešili žejo.«
Od Celja do Teharja
Iz raznih poročil preživelih se jasno vidi, da je bila pot iz Celja v Teharje eno najbolj groznih poglavij vetrinjske tragedije. Lahko rečemo, da kaj podobnega niso doživeli tisti, ki so bili vrnjeni skozi Podroščico. Kaj vse so komunisti na tej poti počeli z vrnjenimi domobranci in civilisti, pripoveduje žena domobranskega oficirja:
(Dalje prihodnjič)
Pred tremi meseci in devetimi dnevi smo slovesno pokopali teharske žrtve. Njihova grobišča še vedno skrunimo z odpadki.
Doklej?
NOVA^fpODA____
AKCIJA NOVE DOBE
STRAN
UGODNIH
PONUDB
Iščete blago po ugodnih cenah ali atraktivne izdelke, ki jih ni mogoče povsod kupiti
Prihranite si utrudljivo tekanje po trgovinah. NOV A DOBA je za vas zbrala najbolj ugodne ponudbe trgovin, lokalov in agencij na Celjskem. Preglejte jo in izberite.
Odslej bomo takšno stran, stran ugodnih ponudb pripravljali vsak teden, saj vemo, da ugodni nakupi postajajo nuja. Z NOVO DOBO boste na enem mestu prišli do najboljših informacij o tem, kaj, kje in po čem lahko kupujete.
Z NOVO DOBO najpreprosteje varčujete čas in denar!
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★•A* ;^\x\\\XYVW\vv\XYVv\v*xy
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
Ajy
/ lojz _!)korjane
OBIŠčTE
AVTOODPAD ŠKORJANEC kjer vam po ugodnih cenah nudimo RABLJENE in NOVE rezervne dele ter odkupujemo poškodovana vozila
ŠENTJUR, tel. 063/
741-008
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
\ FAMA

KOMISIJSKA PRODAJALNA IN PRODAJALNA NA DROBNO IN DEBELO MEŠIČ
63301 Petrovče LEVEC 56 Tel. 063/27-100
YU BOUTIQUE MONI ROGLA S* 063/751-322 (int. 385)
///////A

Vabimo vas na:
i
\
-	KARNEVAL V BENET- £
KAH 9. 2. 1991	5
Cena 460.00 din.	£
-	MEDNARODNI OBRT- Ž NI SEJEM V MUNCHNU 5
23. 3. 1991	5
!
-	, '9******+*999******9*****^ (
od 22.
Cena 190 DEM. PC Nama LEVEC
? Tel.: (063) 26-313, 31-209 £
A\\\x\v\\xx\vv\vv\\vvvtf
exc/uMve cf. ,'JutnieJc

Ul. 29. novembra 24 tel. (063) 34-858
Po zelo ugodnih cenah vam nudimo širok izbor MATURANTSKIH, BIRMAN-3 SKIH in OBHAJILNIH moških oblek.
Obiščite nas tudi v proda-Jj jalni BUNNY v Nami Levec!
2 '////////////////////////////////777,
Pri
NAMA LEVEC tel. 26-313 doma 32-521 701-341 Ponujamo vam širok izbor daril in igrač
-	svilene kitajske kimone
-	kozmetiko Christian Dior
-	PLAYMOBIL cenejši kot kjerkoli drugje PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!
' 9999999*9999999999999999*94
j80unriQUi
ZORA
Titov trg 1 Celje
tel. 33-843
moško, žensko perilo, bluze, srajce okrasne sveče, bižuterija, darila, izdelki iz uvoza
UGODNA PONUDBA -MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE
( 9*99*99999999999999999999999999999999999999999999*999*. |
ZLATAR
MARIJA GUČEK
VALVAZORJEV TRG 8 - LAŠKO TRG 2 - RADEČE
Ugodna prodaja:
-	zlatega nakita,
-	izdelava poročnih prstanov po naročilu
99999999999999999999999**999999* *9**9999999*99*9*99999*
OCO&OCOOOCOO&eOOOOOOOO&OOGOOOOOCOO« k	★★★★★★★★★★★★★-*•★★
TRGOVINA Kirs FRIZERSTVO
Za vaš rojstni dan vam uredimo frizuro po polovični ceni v trgovini pa vam poleg akustike in kozmetike nudimo tudi kartice expres loterije in 3 X 3
HOTEL
PREBOLD
Vabimo vas na specialitete
TAJSKE KUHINJE
vsak dan od 18. do 23. ure. Vsako soboto ples ob živi glasbi.
Informacije po. telefonu: (063) 723-311 S tem oglasom, izrezanim iz časopisa, imate 10% popusta za Tajsko kuhinjo
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
COCOCOOC<>OOOOBiCOSOeoCOCOGOC<OOOOC<SCOOOOOO'
^*999999999*9999**9999*9999*999999*99*9999*999**99***994
'm
Trgovina ZOYA
Vida Medved ŠKOFJA VAS UGODNOSTI:
-	krmilna pšenična moka 1 kg -din
-	sladkor 1 kg - 9,50 din
2,95 (
'JLA-i afl&Q8ao8oooooo8oooooooooooopQec8&ftaa.itiL!
Vabimo Vas v
GOSTILNO
INTIHAR v Levcu
Postregli Vam bomo z okusno hrano in dobro kapljico.
VABLJENI
Mini Market in Vinoteka
»ABAKS«
Ozka ulica 4 in Zagata 1/a (pri Radiu Celje)
VELIKA IZBIRA IN IZREDNO NIZKE CENE!
Odprto od 9. do 22. ure vsak dan (tudi nedelje in prazniki).
^999999999999999999999999999999999999999999*999999999994
VETRINJSKA
TRAGEDIJA
Doslej najbolj resnična in pretresljiva izpoved dogodkov na Vetrinjskem polju maja 1945. Kdo je zakrivil vrnitev 10.000 slovenskih domobrancev v roke komunističnih zveri.
Za bralce Naše dobe je prednaročniška cena le 160 dinarjev.
0 0 0 0 0 0 OOOoOoOOOOOOOOOOOO

MALI OGLASI ZASTONJ
Izpolnjen kupon z vsebino malega oglasa pošljite na naslov: Nova doba, Gubčeva 4, Celje s pripisom: »Za male oglase«
Vsebina oglasa (pišite s tiskanimi črkami in čitljivo)
Naslov oglaševalca.........
Podpis

NAROČILNICA
Naročam
izvodov knjige Vetrinjska tragedija
Moj naslov: _________
Knjigo po ceni 160 din bom plačal po povzetju
Naročilnice pošljite na naslov:
Magnolija, d.o.o. Celovška 108, Ljubljana

<ž±js(ž!l
MALI OGLASI
NOVO ŽENSKO KOLO
mountain 18 ž ugodno prodam. Informacije na tel.: (063) 26-942
KLARINET znamke Selmer, serije 9, ugodno prodam. Fidler Edvard, Ivenca 12, Vojnik UGODNO PRODAM krz neno jakno, sivo, štev. 40. Ogled možen pri Kmecl, Pre-korje 2, Škofja vas PRODAM Z 750, letnik 1976, v odličnem stanju. Registriran do leta julija 1991. Prodam tudi Z 750, letnik 1975, v nevoznem stanju. Cena zelo ugodna! Gobec Štefan, Laška vas 19,'Štore MOTOR TOMOS BT-50, letnik 87, kot nov, še neregistriran, prodam. Tel.: (063) 721-389
PRODAM trajnožarno peč, dobro ohranjeno, za 1.000,00 din in športno moško kolo maraton za 1.500,00 din. Tamše Ivan, Polzela 138, Polzela
KAKRŠNOKOLI DELO na
domu sprejmem. Manjši prostor in prevoz zagotovljena. Telefon: (063) 857-125 PRODAM nove dele za R-4: blatnike 4 kom s trikot pločevino, manšete 4 kom za polo-sovine, ležaje za prednje kolo, steklo za zadnjo levo luč, platine TL Maršal GTL — de-selir, oljni in zračni filter. Derča Vinko, Ločica 24 a, Polzela
PRODAM mlin za žito, silo - kombajn Merks II. za koruzo. Prodam tudi večjo količino domačega rdečega vina. Tel.: (063) 721-799 (zvečer) IŠČEM 6 sponzorjev — trojna reklama na vseh ovitkih kaset! Videoteka Dušan, Breznik Branko, Na okopih 2 d, Celje
IŠČEM DRUŽABNIKA
z idejo za že registrirano podjetje. Imam prostor s telefonom za pisarno, predstavništvo, trgovino z avti, itd. Prevolnik Marjan, Kvedrova 22, Žalec, tel.: (063) 713-145
PONUDBA - Na svoj dom vas vabim na makrobiotično kosilo s peturnim pogovorom
0	osnovi makrobiotike. Pokličite na telefon: (063) 26-792 (popoldan)
S PRODAJO artikla, priznanega v tujini, se tudi pri nas da zaslužiti 600 DEM tedensko. Predstavitev programa bo v hotelu »Rubin« v Žalcu vsak eptek ob 20. uri. Štorič Zoran, B. Vošnjakov 5, Celje INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino; prevajam strokovno angleško literaturo. Informacije na tel.: (063) 21-971
DELO NA DOM - kakršnokoli, sprejmem. Sirk Damjan, Trnovo 24, Laško PRODAM moški plašč - velur, št. 54; nenošen. Informacije na tel.: (063) 853-171
UGODNO PRODAM: razno pohištvo, peč, premično garažo in okrasne stenske krožnike. Klicati zvečer na tel.: (063) 29-921 SPREJMEM DELO NA DOMU — lahko lepljenje, pakiranje. Imam lasten prevoz in možnost postavitve manjšega stroja. Tel.: (063) 854-027 od 18. do 21. ure PRODAM rabljene salonitke, bojler 5 1 nov, bojler 50
1	rabljen, tri tridelna okna. Trnovlje 91, Celje UGODNO PRODAM:
2	kom zimske gume »Sempe-rit« 175-14 MS, prevleke sedežev za Regato, kolo BMW 9 — 15 let — vse novo! Rabljeno: otroško kolo BMX 4-9 let, žensko kolo »senior« na prestave, pony kolo, el. bojler 501. Skaza Rafael, Zagrad 66 B, Celje. Tel.: (063) 26-097
AVTOBUS TAM 170 - 45
+ 2 sedeža, letnik 1987, obnovljen, v brezhibnem stanju, prodam. Inf. (063) 856-450
APN 6 S, v garanciji in zračno pištolo prodam. Tel.: (063) 823-124
APN motorno kolo, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam. Cena 650 DEM. Tel.: (063) 821-708 (popoldan) GARAŽO v Malgajevi 18. prodam najboljšemu ponudniku. Tel.: (063) 25-721, int. 133 (dopoldan) in (063) 26-913 (popoldan)
HIDROFOR z motorjem, še nerabljen ter dve trajnožareči peči, poceni prodam. Jožica Počivavšek, Imeno 37, Pod-četrtek
VW PASAT, 1. 74 prodam v celoti, za rezervne dele ali posamezno. Informacije na tel.: (063) 763-192 RENAULT 12 TL, dobro vzdrževan, letnik 1974, registriran do 27. 12. 1991, prodam. Informacije po 18. uri na tel.: (063) 33-950 AVTO DAK, letnik 1983, karoserija nova, registriran do januarja 1992, prodam. Informacije na tel.: (063) 721-437 (po 14. uri)
FIAT CROMO 1600, staro 1,5 leta, temno modro, 12.000 km, garažirano, kot novo, prodam. Cena: z opremo 24.000 DEM. Petar Ma-lovič, Ljubljanska 56/V, Celje. Tel.: (063) 24-247, v službi 29-211, do 15. ure. KUPIM NASLEDNJE KNJIGE: Ciganova osveta, Mlinarjev Janez in Pergarjeva Marjetica, Grofica beračica. Kačičnik Miran, Celjska cesta 34, Vojnik
PRALNI STROJ PS 306 nerabljen — zapakiran, leto izdelave 1985 prodam za 6.000,00 din. Inf. po tel.: (063) 35-503 po 15. uri PRODAM zelo dobro ohranjeno otroško sobo ali kavč — omaro. Informacije po tel.: (063) 38-036 po 15. uri BASS KITARO »Headless«, malo rabljeno, odlično ohranjeno, prodam. Cena je 700 DEM v dinarski protivrednosti. Tel.: (063) 35-571, (zvečer), Andrej
ZAMENJAM STANOVANJE, enosobno, centralno ogrevano, v pritličju ha Otoku in v neposredni bližini doma upokojencev za primerno večje. Telefon 36-334. SPREJMEM delo na dom. Sirk Damjan, Trnovo 24, Laško
PRODAM Jawo 350 TS, staro dve leti, dobro ohranjeno, gume Michelin, za 1.600 DEM. Tel.: (063) 770-068 vsak dan
AKVIZITERJE za prodajo atraktivnega artikla iščem. Jošt Zdravko, V. Vlahoviča 40, Velenje
.\\\\N\\WV\\\N>^NNW\N\N.\\\\\>W\\\\\VW\\\\\\\W\WW\\\\W\\\\W\\\\\\>\\>W\\W\\»\\\W>WW\\\\\W\W\\\W^^^^W^\WY
NOVA
• v v
isce
DODA AKVIZITERJE
Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju



n
Ime.............................. priimek
naslov....................................
NAROČILNICA
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov.
^	(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
731-245 v sredo in četrtek od 18.-19. ure
ZEMLJIŠČE z objekti ali brez za obrt v Celju ali okolici in lokal ali hišo v Celju, kupim. Škorjance, Cesta na kmetijsko šolo 14, Šentjur OMARE za dnevno sobo, prodam. Zagorac Mitar, Zagrad 108/a, Celje. Tel.: (063) 29-757
PRODAM kvalitetni stolp Fisher in nov ojačevalec Sony. Tel.: (063) 24-502 DELO NA DOMU - kakršnokoli, sprejmem. Sestavljanje, lepljenje, pakiranje. Možen tudi lasten prevoz. Škrabi, Prekorje 16, Škofja vas
HARMONIKO 120-basno. IV ali V krat uglašeno. HOHNER - Atlantik. PIG-GINI ali podobno, kupim. Tel.: (063) 785-229 PRODAM aparat za merjenje sladkorja v krvi »gluco-test« z 12 škatlami ustreznih kontrolnih trakcev »diastix«. Tel.; (0608) 82-916
UVOŽENO MATURANTSKO OBLEKO št. 38 v kombinacijo črno-srebrne barve, prodam za 1.200,00 din. Tel.: (063) 25-961
PRODAM nove letne gume 16 X 175 Cleberre za Lado Nivo in motorno kolo APN 6, starejši letnik, malo vožen. Auguštin Stanko, Kladje 1, Laško
IŠČEMO UGODNEGA PONUDNIKA za prevoz s kombijem in sicer za 2 krat tedenski prevoz duševno prizadetih oseb iz občine Žalec na Dobrno (v petek tja in v ponedeljek nazaj). Ponudbo sporočite po tel.: (063) 713-588 (zvečer)
R 4 GTL, letnik 1988 prodam. Možen ogled po 16. uri na naslovu Kolenc-Ploštaj-ner, Nizka 20, Rečica ob Savinji; do 16. ure pa po telefonu (063) 831-700 (Ploštajner) ŠTEDILNIK GORENJE, 2 plin, star dve leti, prodam za 1.500,00 din. Tel.: (063) 783-275
ŠKODO 105 L, letnik 1980, registrirana do avgusta 1991, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Božič Anton, Poženelova 7, Laško UGODNO PRODAM dolgo belo poročno obleko, številka 40. Žolger Jadranka, Cesta na kmetijsko šolo 10, Šentjur pri Celju
ELEKTRO OMARICO
- notranjo, prodam. Tel.: (063) 816-337
HONORARNO ZAPOSLIMO trgovske zastopnike za teren Krško in Kozje - prodaja na terenu. Zaželene izkušnje na enakih delih, lasten prevoz in poštenost. Samo resne ponudbe po tel.: (063)
DVE PSIČKI, mešanki, stari dva meseca, podarim dobrim ljudem. Telefon 24-545. ZASTAVO 128, letnik 1989, prodam. Telefon: (063) 28-995 in (063) 28-994 (po 14. uri) — Dolinšek — Krajnc, Zidanškova 13.
UGODNO PRODAM glasbeni stolp RIZ z 2x100 W zvočniki, možen je tudi nakup gramofona. Cena, ki bo zelo ugodna — po dogovoru. Tel.: (063) 25-681, dopoldan od 10. — 14. ure in popoldan od 18. — 21. ure.
GARAŽO ob Mariborski cesti, prodam. Tel.: (063) 24-550.
STANOVANJE - 56 m2,
v centru mesta prodamo. Centralno ogrevanje in telefon. Cena je 1.800/m2. Tel.: (063) 33-486 (od 16. ure).
Oven 21. 3. — 20. 4.
V prihodnjih dneh morate nujno obvladati svoj temperament in se izogniti vsakršni nepremišljenosti, sicer bo prišlo do nesporazumov v družini in službi. Previdnost pri športu. Srečne številke: 4, 10, 29, 41.
Bik 21. 4. - 20. 5.
V stanovanjski ali hišni zadevi bo treba nekaj narediti, če nočete imeti škode. V pogovorih z uradnimi osebami nikakor ne popustite. Novica, ki jo čakate, ne bo preveč dobra. Srečne številke: 1, 8,15,48.
Dvojčka 21. 5. - 21. 6.
Nekomu boste morali dokazati, da imate srce na pravem mestu. To vas bo sicer nekaj stalo. V prijateljskem krogu bo nekaj zaškripalo, a nesporazum boste hitro zgladili. Srečne številke: 7, 8, 31, 41.
Rak 22. 6. - 22. 7.
Pokopali boste svoje iluzije in se spustili na trdna tla. Preveč skrbi posvečate svoji okolici namesto sebi, kar slabo vpliva na zdravje. Ob koncu tedna vam bo posijal « žarek upanja. Srečne številke: 1, 3, 7, 28.
Lev 23. 7. - 23. 8.
V ljubezenski zadevi je zdaj nujna večja aktivnost, če stvari nočete prepustiti tekmecu. V službi vam ne bo šlo vse gladko od rok, zato boste v nemilosti. Pazite na zdravje. Srečne številke: 3, 30, 39, 40.
Devica 24. 8. 23. 9.
Briljantna zamisel vam bo pomagala, da se boste izvlekli iz kočljivega položaja, toda dopustite, da bodo domiselnosti sledila tudi dejanja. Mislite tudi na svoje zdravje. Srečne številke: 9, 20, 27, 40.
4
Tehtnica 24. 9. — 23. 10.
Nekaj vas bo zelo prizadelo, vendar si ne ženite k srcu. Sprejmite vse s humorjem, prav lahko, da se boste nazadnje sami smejali. Ne tvegajte nobene daljše poti z avtom. Srečne številke: 7, 19, 23, 34.
Škorpijon 24. 10. 22. 11.
Daje vas žalost in bi radi vse ali nič. Če boste vložili še toliko napora, pri partnerju ne bo odziva. Ni izključen prepir, ki bo imel zelo neprijetne posledice, zato razmislek. Srečne številke: 2, 10, 19, 36.
Strelec 23. 11.-21. 12.
Puške ne smete prehitro vreči v koruzo, ker prvi poskus ni uspel. Poskusite še drugič in se bolje pripravite, pa boste imeli zanesljiv uspeh. Ne poslušajte nobenih nasvetov. Srečne številke: 2, 18, 35, 45.
Kozorog 22. 12. — 20. 1. ,
Odženite svoje pesimistične misli, pa se boste tudi telesno bolje počutili. In temeljito se posvetite svojemu delu ali konjičku - takšna terapija skoraj vedno pomaga. Pozor v prometu. Srečne številke: 11, 15, 32, 39.
Vodnar 21. 1. - 19. 2.
V prihodnjih dneh boste morali pravilno usmeriti svojo energijo, da bi dosegli malo tega, kar želite. Kasneje lahko upate, da vam bo vse, česar se boste lotili, tudi izredno uspelo. Srečne številke: 7, 18, 31, 33.
Ribi 20. 2. - 20. 3.
Teden se bo začel slabo in bo prinesel presenečenja, le v srčni zadevi lahko pričakujete, da ne bo sprememb. Ne bi vam škodovalo več gibanja v naravi. Pri nakupih dobro premislite. Srečne številke: 11, 25, 34, 44.
OSAMLJENOST 1991
Ni /e bolečine nad samoto
V skoraj pol stoletja trajajoči skrbi za človeka smo odnose tako razčlovečili, da skorajda vsepovsod ostajaš sam. Najsi bo to na ravni, kjer so zaposleni dobro plačani ljudje ali v vsakdanjih medsebojnih razmerjih.
Skrb za človeka je tako prepuščena človeku samemu. Dobro plačani strokovnjaki so obremenjeni sami s sabo in administracijo, zato za malega človeka nimajo časa in ne volje. Razen Cerkve. Anton Ratej, župnik pri cerkvi Sv. Danijela vedno najde čas tudi za tiste, ki jih je narava prikrajšala še za	zdravje.
Sam sem, a optimist
Valovi življenja vse več ljudi odlagajo na samotnih pečinah. Vrvež obljudenih obal se zdi od tam pogosto nedosegljivo daleč. V resnici pa je morda čisto blizu.
V Mariboru že šest let deluje društvo Samski optimisti. Podružnici ima tudi v Celju in Ljubljani, pravkar jo dobiva tudi v Murski Soboti. Kakšnih 1600 osamljenih ljudi, ki so ostali brez partnerja in brez prijateljev se je s pomočjo tega društva že pognalo proti toku novega življenja. Med člani so našli svojo družbo, svoj smisel, svoj novi jaz. Nekateri tudi novega življenjskega sopotnika.
Samski optimisti planinarijo, hodijo na izlete, skupaj preživljajo praznike, obiskujejo strokovna predavanja, šestkrat na mesec pa pripravijo družabni večer s plesom: po dvakrat v vsakem kraju. V Celju se srečujejo vsak prvi in tretji petek v Domu JLA.
»Žal,« pravi VERA ČUJEŠ, srce in gonilna sila Samskih optimistov, »žal naša odtujena družba potrebuje društvo, ki povezuje potrgane medčloveške vezi. V to smo se prepričali v letih našega dela, ko je v naši sredini poiskala svoje zavetje množica osamljenih. Vem pa, da je gotovo še veliko takšnih, ki nimajo poguma, da bi se nam pridružili.«
Strah pred novo, neznano družbo je odveč. Za novince namreč prvi trenutek poskrbijo starejši člani, ki jih sprejmejo v svoj krog družbe. Začetno zadrego hitro premaga tudi tikanje, ki je obvezno med vsemi člani.
»Na prvo srečanje sem prišla s prijateljico, sama si ne bi upala priti,« pripoveduje ena od članic, Celjanka BOŽENA KUJ AN. »Strah je bil odveč, saj smo že prvi večer preživeli v prisrčnem vzdušju in naslednjič ni bilo nobene zadrege več. Danes imam velik krog prijateljev po vsej Sloveniji.«
Za ubranost družbe Samskih optimistov skrbijo tudi društvena pravila. Ta določajo, da smejo člani postati samski ljudje (kar dokazujejo s potrebnimi dokumenti), stari med 25 in 55 leti, in urejajo še vrsto podrobnosti, pomembnih za to, da se prav vsi člani prijetno počutijo. Prepovedujejo, recimo, pijančevanje — pa tudi »košarice« pri plesih.
Ime društva, ki je edino tovrstno v Sloveniji, je kar upravičeno. Samski optimisti v novi družbi najdejo spet svoj življenjski optimizem in so ga pripravljeni deliti z vsemi, ki še pomišljajo, ali bi izstopili iz svoje osamljenosti.