Celje, sreda 23. januar 1991 Cena 17 din št. 3 - leto XXV V ŽARIŠČU: H. Rigelnik EMO Celje Izletnik DOKUMENTI: Odškodnine Zaplembe Vetrinje KRIMINAL: »Hrast« toži Knapi v postopku Umor v Šmarju SLOVENIJA: Kranjski župan Pomurski semafor Istrski psi Trgovsko podjetje d.o.o. IA Dobojska 16 (Hudinja), Celje tel.: (063) 31-193 Nudimo vam: J • - Avto plašče • - Akumulatorje J - Barve jub • Delovni čas od 6.30 • - 14.30 l Se priporočamo! S Čuprijska 9, Celje, tel: (063) 24-025, 24-303 PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO NOVA 4 DODA odslej v prodaji tudi v Ljubljani in Mariboru Prodajna mesta v Ljubljani: v kioskih Dela pri Kliničnem centru, v Emoni (nasproti hotela Slon), pred NAMO, na Tromo-stovju in na železniški postaji. Prodajna mesta v Mariboru: na Partizanski cesti (nasproti Emone), pri trgovski hiši Merkur, na Glavnem trgu (pri gostilni Koper), na železniški postaji. Tuje vojne nočemo - svoje še nimamo NOVA W DOBA STRAN 2 DOGODKI American Express le za dinarje_______________________ Po tistem, ko marsikje na zahodu banke nočejo imeti več posla z jugo dinarji, so kratko, menda začasno, potegnili tudi imetniki kreditnih kartic American Exspress. S temi karticami je bilo moč kupovati blago v tujini, plačati usluge, potem pa doma poravnati nastale račune, do nedavna tudi v dinarski protivrednosti. (Gotovine Jugoslovani s temi karticami niso mogli v tujini dvigovati že več let.) Od 14. januarja veljajo te kartice samo v Jugoslaviji in samo za dinarje. Tako je sporočila Maša Dolič, podpredsednica jugoslovanskega American Expressa v okviru zagrebškega Atlasa. Kot razlog navaja ekonomsko situacijo v Jugoslaviji. Hrvaška vojska predraga____________________________ Strokovnjaki so na Hrvaškem izračunali, da bi morala ta država imeti 368.000 ljudi pod orožjem, če bi hotela imeti lastno vojsko. Od tega bi bilo 46.000 aktivnih vojakov, ostali bi bili v rezervi. Okoli 16.000 bi morali imeti stalno zaposlenih častnikov. Takšna vojska bi stala Hrvaško okroglo milijardo dolarjev. To velja za primer, če bi sedanjo JLA na Hrvaškem uspeli preobraziti v hrvaško vojsko, torej, da bi častniki prisegli novi oblasti in se ji pustili plačevati in komandirati. Ce bi lastno vojsko organizirali popolnoma nanovo, bi potrebovali več kot 10 milijard dolarjev. To pa je vsota, ki bi Hrvaško ekonomsko uničila. In kako v Sloveniji? Minister Janša še vedno prodaja »bučnice« in nas prepričuje, da bi lastna slovenska vojska veljala manj kot je sedanji slovenski delež pri financiranju JLA. Mar to pomeni, da nima okrog sebe strokovnjakov ali pa gre za utrjevanje svojega položaja po načelu: več moči kot imam in več denarja, bolj sem pomemben. Tako še vedno ostane najboljša možna rešitev le Slovenija brez vojske. Porsche za reveže___________________ Znana nemška tovarna športnih avtomobilov »Porsche« naj bi se kmalu pojavila tudi na jugoslovanskem tržišču. Dogovori tečejo z ljubljanskim zastopnikom Autocommerce, ki bi ob Mercedesu in Hondi dobil še tretjo zelo ugledno stranko. V Porcheju pripravljajo nov model, znan pod imenom »918«^ ki si ga bodo morda lahko kupili tudi naši potrošniki. Če imajo zanj dovolj denarja, je drugo vprašanje, kajti za športni avtomobilček je treba odšteti dobrih 50.000 DEM. Zdravnik po izboru Republiški fond zdravstvenega zavarovanja in zdravstva Hrvatske je obvestil meščane, da imajo novo pravico: izbrati zdravnika zase in za svojo družino, in sicer zdravnika splošne prakse, pediatra, ginekologa, šolskega zdravnika in stomatologa. Izbranega zdravnika bodo lahko, če jim ne bo ustrezal, tudi zamenjali. Začenja se neusmiljen boj ‘za paciente. Normativi omenjenega fonda predvidevajo, da naj bi imel zdravnik optimalno kakih 1700 pacientov, stomatolog pa 2000. Zdravnik, ki bo zbral »manj kot 500 pacientov«, bo tehnološki višek. Verski dobiček Italijanski časopis »Corriere della sera« ugotavlja, da prinaša verski turizem v Medjugorje več kot 100 milijard lir letno. Mati božja je naredila ekonomski čudež. Lansko leto je Medjugorje obiskalo več kot milijon vernikov in prineslo Bosni in Hercegovini kar 80 odstotkov letnega turističnega dohodka. Večji del denarja gre v žepe duhovnikov, hotelirjev, izposojevalcev in prodajalcev na črno ter lastnikov trgovinic, ki ponujajo različne verske spominke, kipce in razglednice, vžigalnike, glasbene kasete, denarnice. Večina tega blaga je proizvedena v-Milanu, Neaplju in Rovigu. Smetano poberejo tudi številni italijanski prevozniki in lastniki turističnih agencij, ki so med prvimi zavohali donosen posel v Me-djugorju. Domača in tuja pamet Vsakih osem sekund postane človeštvo bogatejše za en izum, ki prihrani energijo in čas, olajša življenje, včasih tudi zabava. Letno se v svetu pojavi okoli 455.000 izumov, odobrijo jih 410.000. Jugoslavija sodeluje v svetovni inovativni proizvodnji samo s šestimi promili, uporablja pa šest odstotkov svetovnih patentov, kar je zelo malo. Iznajditeljstvo je v svetu že zdavnaj zapustilo kletne in podstrešne laboratorije. Velika svetovna podjetja vlagajo v inovacije ogromno denarja. MED NAMI Resnica boli_________________________________ Včasih bi si najraje napisali nad vrati: MI NISMO LJUDJE, MLSMO NOVINARJI. Včasih bi se vprašali, kaj je bolj boleče: pisati o resničnem življenju ali živečim vsaj nekaj resnice, ki boli, prihraniti. Na koncu se vedno enako odločimo: pišemo o vsem, kar se dogaja, brezsrčni smo prav zato, da smo lahko pošteni. Tudi v tej številki, za vedno podraženi na najmanj 17 dinarjev in izjemoma le na 24 straneh, je nekaj resnic, ki bodo marsikoga bolele. Prva je gotovo tema z naslovom dr. Fazarnic ima atomsko bombo. Koliko soli je naš reporter našel v ustanovi, kjer naj bi jo na rane dajali le v skrajni sili. Groza je nas, groza bo vas. Druga je resnica o početju direktorice celjskega Izletnika. Ta bo le najbolj prizadete bolela, mnogim delavcem Izletnika pa bo kar všeč, daje enkrat vse skupaj prišlo v javnost. Tretja je resnica o eksistenčnih težavah delavcev Ema in načrtih njihovega direktorja. Vsaj ta resnica zaradi našega pisanja ne bo še bolj boleča. Mnogo resnic je v tem časopisu. Zal je večina takšnih, ki bolijo. Tudi tiste kratke, uradne resnice, ki smo vam jih skušali obarvati še s kakšnim podatkom: o umoru v Sodni vasi, poškodovanem učencu iz Šoštanja... V tej številki Nove dobe se prvič lotevamo tudi tem iz posameznih slovenskih regij. Sodelavci pišejo o kranjskem videnju zbiranja denarja za mozirske obrtnike, edinem semaforju v Prekmurju in zastrupljanju psov, ki iščejo tartufe, v Istri. Seveda pa nismo mogli mimo vojne v Zalivu in jugoslovanske politične in gospodarske scene. V posebnem uspeh si štejemo, da nam je uspelo s komentatorji uskladiti poglede in vam oboje predstavljamo skozi več komentarjev in skozi malce drugačna očala. AKCIJA »Baraba leta 1990« Uredništvo Nove dobe razpisuje glasovanje za dodelitev naziva »Baraba leta 1990«. Svoje predloge, ki naj vsebujejo ime, priimek, poklic ali funkcijo vašega kandidata za naziv ter kratko obrazložitev, pošiljajte na naslov »Nova doba«, Aškerčeva 15, 63000 Celje. Predlogu obvezno priložite kupon, ki ga objavljamo na tej strani, ter svoj poln naslov. Naslov in imen glasovalcev seveda ne bomo objavljali in tudi kakorkoli drugače ne izdajali. KUPON 3 BARABA NOVA^fDOBA Nova doba - izdaja podjetje Preše d.o.o., tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. • Naslov uredništva: Celje, Aškerčeva 15, tel. 24 545 • Glavni urednik Srečko Šrot, odgovorni urednik Brane Piano • Cena 17 din, mesečna naročnina 65 din • Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455 • Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje • Izhaja ob sredah • Rokopisov ne vračamo [F©1!?® E02KML Žalec 63310 J Kardeljeva 20 j Tel.: (063) 711-256 - l' 11 ' - KOMERCIALNA ATELJEJSKA FOTOGRAFIJA « - MANJŠIH EKSPONATOV « - PORTRET - ATELJE A - FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE $ -FOTOVIZITKE » - POVEČAVE DO 1 mxl m Z OKVIRJI T » * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * boutique BRIGITA Zidanškova 16 Znižanje do 31. 1. 1991 krila 250,00 din maje 150.00 din trenerke 290.00 din bluze 250.00 din Ugodna prodaja na dva čeka! ZA MLADE IN MLADE PO SRCU * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje OZN PORINJENA V VLOGO SVETOVNEGA ŽANDARJA IRAK IN SLOVENIJA Nesmiselna vojna Vojna se je začela in žrtve padajo na obeh straneh. Veliki zapadni vojni stroj je poročal, da melje vse po vrsti. Pa le ni bilo povsem tako. Irak je že napadel Izrael. Gospod Bush, ki se je očitno »zaštri-kal«, je že odobril rekrutacijo milijon novih vojakov. Kakorkoli računa, zgublja dan za dnem na tisoče dolarjev, zaradi nafte. To, da je pomemben človek v ameriškem naftnem lobiju, namreč ni nobena skrivnost. Zagotovo ste opazili, da sta tako Bush kot Husein prvi dan vojne molila. Vsak svojega boga. Huseina smo videli, Busha ne. Oba bosta še veliko molila. Ne bo dolgo, ko bo treba v boj pognati tudi pehoto. Žrtev bo še več. Samo vprašanje časa je. kdaj se bo vojna razširila in se bodo drugače oblikovali zavezniki na eni in drugi strani. Ko bo Izrael neposredno v vojni, bodo Arabci predrugačili svoja prijateljstva. Tudi Turčija je praktično, ker dovoli z njenega ozemlja vzletati letalom na bojnih poletih nad Irak, že v vojni. Turčija je v paktu NATO! Jordan je jasno povedal, da bo vsake izraelske prelete preko svojega ozemlja štel za agresijo. Tudi Sirija razmišlja podobno. Kar zadeva Iran, bo v končni fazi potegnil z Arabci. Islamska vera je zagotovo tista, ki združuje,'kadar je ogrožena. Seveda nihče nima niti približne predstave, kaj bo po koncu vojne, ki se bo močno vlekla. (Poročil z bojišč se bomo kmalu navadili.) Tako kot Huseina mika, da bi uporabil bojne strupe, bodo tudi zavezniki, če ne oni pa Izrael, razmišljali ali naj uporabijo atomsko orožje. Kam to pelje? Samo vprašanje časa je, kdaj bodo po svetu spregovorili teroristi. Povsod se jih boje, povsod sprejemajo zaščitne ukrepe. Bomo imeli v naslednjih letih kar naprej izredna stanja? Zelo verjetno, saj je islamska maščevalnost takšna, da zna prehajati iz roda v rod. ZDA so priznale, da jih vojna dnevno velja 500 milijonov dolarjev. Računajo, da bo do konca dovolj okoli 100 milijard dolarjev. Računica, ki se ne izide. Po svetu se vrstijo demonstracije za in proti vojni. Jugoslavija obžaluje. Za mir se jasno zavzemajo le na zahodu te nekdanje vzgledne dežele samoupravnega socializma. Vse bolj postaja jasno, da so veliki na Žapadu vpletli OZN v grde igre. V imenu OZN se je začela vojna. To zna biti za OZN usodno. Prve seje bodo pokazale, da je organizacija zašla na stranpoti, daleč od tistih, ki jih razglaša v deklaracijah. Papež zaman roti in poziva k miru in ljubezni. Sovjeti so se nekako izmazali, preveč imajo problemov doma. Vojna bo iz dneva v dan bolj nečloveška, bolj nesmiselna. Rešila ne bo ničesar, saj nobena vojna, nobena groba sila, ničesar ne rešuje. Žalostno. Tudi, ko bo vojne konec, bodo na vrsti znova pogajanja. Ker vsaka vojna je kurba. POLITIKA JE NA MOČ PREPROSTA Kšeft je kšeft V teh dneh se dogajanja kar vrstijo. Če le malo podrobneje preberete časopise ali prisluhnete radiu in TV, boste zlahka spoznali, kako preprosta je politika. Zaliv, perzijski seveda, je značilen primer. Zadaj je nafta, zadaj so druga bogastva Jutrovega. Najbrž ne veste, da ima Husein jugoslovanske tanke T-84, ki jih je ukradel v Kuvajtu. Tako Jugoslovani, ki smo s tanki dobro zaslužili (ve se kdo), nismo nič krivi. Odgovora, če so skozi Jugoslavijo potovali iraški agenti, še ni. Da so Iračani naši dobri prijatelji, pa je menda jasno. Jugoslavija še vedno podpira Arafata, čeprav je ta jasno povedal, da je na strani Huseina. Poseben primer je Litva. Rusi so potegnili staro potezo — na narod so nagnali tanke. Ste videli, kako je ves zahod glasno protestiral, storil pa pravzaprav nič? To naj bo resno opozorilo Sloveniji, zlasti še, ker se na primer go-pod Jovič ni niti oglasil, da bi rekel kakšno o Litvi, tudi Markovič ne in ne noben drug v Beogradu. Je pa Jovič izrazil sožalje, ko so ubili Arafatovega sodelavca. V podobnih primerih smo sicer prejšnja leta kar tekmovali, kdaj bomo obsodili razne agresorje. Zdaj bi bilo to sicer res močno hinavsko, saj je Jovič svoj propagandni obisk na jugu Srbije uporabil za nove vojaške grožnje. »Jugoslaviji« prav v dneh, ko je v Vilni tekla kri, ni bilo niti malo nerodno, da je podpisala pogodbo s SZ, za 3,2 milijardi dolarjev, konvertibilnega denarja torej. Kšeft je pač kšeft. Javna skrivnost je, da je Gorbačov na zahodu v bistvu nedotakljiv na njegovem domačem dvorišču. Plačati mu je pač treba, da je dovolil razpad realnega socializma v vzhodni Evropi, zlasti pa omogočil združitev Nemčij. O tem, da tudi Slovenci nismo izjema, smo že pisali, ko smo skušali dobiti odgovor, zakaj smo uvozili singapurske puške. Pravijo, da nam niso postavljali nobenih pogojev. Veste kaj, če bi nam na zahodu kdo prodal puške, hkrati pa od nas zahteval, da podpiramo njihovo politiko, bi morali biti pravzaprav veseli. Saj se sami še kako trudimo, da bi nas kdo na zahodu priznal za »njihove«. Odločitev, da bi v Sloveniji zdravili ranjence z bojišč v Zalivu, ni nobena posebna človečnost, saj bomo storitve primerno zaračunali. Tudi slovensko povezovanje z Južno Afriko, kjer aparatheid še ni preteklost, je kšeft. Torej, ne delajmo si utvar, čeprav v tolažbo še tolikokrat ponovimo, da Slovenija ni Litva, ne Kosovo, ne Libanon ... POSTANITE HRABRI VOJŠČAKI Vojna tam, vojna tu Minister Janša zagotavlja, da je vse pripravljeno tudi za primer kontaminacije Slovenije, pomočnik Bogataj se hvali, da so že vse ukrenili za tovrstno zaščito prebivalstva. Če seveda iznad zaliva nad Evropo zanesejo vetrovi in oblaki kakšen kontaminiran, bognedaj radioaktiven dež. Polna so nas usta. koliko lepega novega orožja smo Sloveniji že kupili, kako se ne bojimo ne južnih generalov ne janičarjev. Imate vtis, da vas nekdo psihološko uri za vojščake? Prav imate. Seveda pa se v splošni obrambno-suvereni-nacional-ni evforiji le redki Slovenci vprašajo, kdo je to plačal, kje je tisto silno orožje, ki ga menda tako nujno potrebujemo. Čim smo vam vprašanje zastavili, pravzaprav že veste odgovor: plačali smo davkoplačevalci. Čeprav menda še velja tisti predpis, da mora imeti vsako gospodinjstvo paket najnujnejše hrane za pri-, mer vojne ali naravnih nesreč, povrhu pa še zaščitne maske za vso družino, vas v teh »nevarnih« časih nihče tega ne spominja. Medtem, ko CNN kaže posnetke Ne-wyorčanov, ki kupujejo zaščitno opremo, je v naših trgovinah ni, država pa je ljudem ne razdeli. Minister Bastl zatrjuje, da je zalog, ki naj bi zagotovile normalno preskrbo s hrano, dovolj, v isti sapi priporoča, da si vendarle malce založite shrambo. Seveda s svojim denarjem. V našem časniku smo že pisali, da so tudi vsi obrambni načrti na ravni nižji od slovenske vlade ostali prav takšni kot pred lanskimi volitvami. Torej jih vsi, tudi mogoči agresorji, poznajo. Vse bolj postaja očitno, da pomeni na plebiscitu sprejeta odločitev o samostojnosti Slovenije le to, da ste zdaj kot posamezniki samostojni in se morate sami znajti kakor veste in znate, neodvisni pa ste vse manj. Država Slovenija vas potrebuje. Morda bo treba celo umreti. Za koga? Za državo, ki za vas ne poskrbi? Vsi naši naravni zvezniki Če hočejo Arabci k nam, morajo mimo Srbov! ENA LASTOVKA ŠE NE PRINESE POMLADI NEVERJETEN PREDLOG MARKA STADLERJA IZ BISTRICE OB SOTLI ' Vn-jjijjj?. " Poslanec udaril po svojih________________________ V 7. številki vašega časopisa Nova doba, smo v članku z naslovom »Poslanec udaril po svojih« prebrali pisanje neznanega avtorja, kako se nekateri poslanci Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke, konkretno Marko Stadler, zavzemajo za višje davke v kmetijstvu. V naši stranki smo seveda razpravljali o novi davčni zakonodaji, saj smo nenazadnje tudi odločali o njej. Zavzeli smo se za evropski način urejanja tega področja. Lahko zatrdimo, da v okviru teh pogovorov in nastopov v skupš- čini Marko Stadler nikoli ni razpravljal tako, da bi to bilo lahko v škodo slovenskim kmetom ali pa tako, da bi iz tega izhajalo iskanje osebnih koristi. Upamo, da bo to pismo pripomoglo, da ne bo prihajajo do nepotrebnih govoric in nadaljnjega načrtnega razširjanja laži ter zavajanja naših kmetov. Lep pozdrav. MARJAN PODOBNIK, Slovenska kmečka zveza — Ljudska stranka Poslanski klub NAŠI SOLIDNI GRADBINCI Baba je padla Viadukt na magistralni cesti štev. 10, na odseku pod Trojanami, se gradi po tehnologiji narivanja premostitvene konstrukcije, ki je v svetu uveljavljena in po kateri je bilo tudi v Sloveniji zgrajenih nekaj večjih mostov. Objekt gradi GIP INGRAD, investitor pa je Republika Slovenija - Republiška uprava za ceste. Objekt se gradi po tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal GIP INGRAD in na katero je bilo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje. Sistem gradnje je tak, da se posamezen segment premostitvene konstrukcije, ki je izdelana v polni širini objekta, betonira za krajnjim opornikom ter se nato s posebnimi napravami potisne naprej. Tak postopek se ponavlja, vse dokler ne doseže mostna konstrukcija končni opornik. V prvi polovici decembra je bil v opažu izdelan prvi segment konstrukcije objekta, dolžine cca 14 m (eden od devetih segmentov), na katerem so se vršile priprave za premik segmenta v prvo mostno polje. Dne 12. 12. 1990 ob 18. uri je betonski segment mostne konstrukcije (v naklonu 6,1%) zdrsel po vodilih ter padel preko kraj-njega mostnega opornika in obvisel na pomožni konstrukciji, ki se je naslonila na prvi vmesni steber. Razlogi za to so po mnenju naših strokovnjakov v zmanjšanem trenju med konstrukcijo in posebnimi vodili, po katerih konstrukcija drsi oziroma jo je normalno potrebno potiskati s hidravličnimi tlačilkami. To pa zaradi, po vsej verjetnosti, spremembe vremenskih pogojev oziroma ustvarjanja ledenega filma med vodili in konstrukcijo. Po dosedanjih izkušnjah pri tem načinu gradnje vsekakor ni bilo pričakovati takega razvoja dogodkov. O dogodku so bili obveščeni pristojni organi — Republiški gradbeni inšpektorat. Re- publiški inšpektor dela, postaja milice Zagorje in Zavarovalnica Triglav, pri kateri ima izvajalec zavarovano odgovornost. Pri nezgodi ni bil nihče od delavcev poškodovan. Ker sanacija tega zdrselega segmenta s postavitvijo v pravilni položaj zaradi velike teže ni bila možna, je izvajalec pristopil k rušenju in odstranitvi tega dela objekta. Investitor, Republiška uprava za ceste, ne bo utrpela nobene neposredne materialne škode. Žal pa bo vsled tega nesrečnega in nepredvidljivega dogodka prišlo do zakasnitve del na magistralni cesti. Novi rok dokončanja bo določen potem, ko bo sedanje stanje sanirano in bo možno oceniti nastalo zamudo. MATIJA VILHAR, REPUBLIŠKA UPRAVA ZA CESTE, Ljubljana Kabelski monopol V Velenju, kot je znano, se je zgradil kabelski sistem s sredstvi občanov, ki so se zbirala preko KS. Prav smešno pa je naključje, da, če si priključen na kabelsko TV in hočeš gledati satelitske programe, moraš imeti tudi nov TV sprejemnik. Zakaj? Zato, ker so se spomnili dobre poslovne poteze (kdo, uganite sami) in vse zanimive programe predvajajo na kanalih od 66 naprej. To se pravi, da star televizor do 66 kanalov lahko predelaš ali pa kupiš novega (katerega, se ve). Zgolj slučaj pa je, da »Gorenje — Servis« vzdržuje kabelski TV sistem, oziroma se ugotavlja, ali se je ustanovila za to nova »firma«. Se večji »hec« je to, da so na položnice za stanarine napisali »CATV 40 din« in to ljudje, ki niso preveč občutljivi za 40,00 din plačujejo. Nihče pa ni izračunal, da je to pri 5000 _ položnicah 200.000,00 din. Še nihče pa ni podal analize, kaj je v ceni 40,00 din zajeto. Če je zajeto plačevanje satelitskih programov, je to zelo poceni. Ce je zajeto vzdrževanje, pa je najbrž v novem tržnem sistemu logično, da se »da« najprej račun za določeno okvaro in se potem to preveri, če je popravljivo in če se je res porabilo toliko ur in toliko materiala. Šele potem se izračuna, koliko znaša to na enega naročnika. Ampak »firma« se je ustanovila in rabi redne prihodke, kajne!? Lep pozdrav! Z. Ž., naslov v uredništvu Kradejo elektriko Spoštovani urednik Nove dobe! Preko vašega lista bi rad izvedel od odgovornih do kdaj bodo pri nas v Celju in še kje odobravali odkriti kriminal. Gre namreč za to, da je 10. junija Elektro Celje izklopil dobavo gospodu Muho vec Pavlu, Na okopih 1, ker v letu 1990 ni nikoli plačal električne energije. Muhovec je nasledji dan zopet priklopil števec. Na mojo intervencijo ga je obiskal kontrolor Elektro in mu odstranil števec. Muhovec je takrat priklopil elektriko kar direktno na vode. Ob mojem obisku na Elektro so mi povedali, da so javili na Milico in da več pač ne morejo napraviti. Tudi sam sem opozoril miličnike na nevarnost, saj je hiša v kateri stanuje Muhovec že zelo trošena in takšno njegovo početje lahko sproži požar, ali celo eksplozijo plina, saj imamo v tem delu Celja vsi plinske napeljave. Zanima me, kdo bo odgovoren, če pride do katastrofe? Rad bi tudi vedel kdo podpira že več kot leto človeka da krade iz naših žepov. Predlagam, da Elektro Čelje uvede še 5% za lopove katere ščiti Milica. Sramota je, da Muhovec in njemu podobni kradejo nam poštenim državljanom. Upam, da boste moje pismo objavili in se tudi prepričali, da je vse kar sem napisal resnica, sam pa sem tudi pripravljen sodniško odgovarjati, če bi se ugotovilo, da je moje pisanje zahrbtno. BRANKO BREZNIK, Celje Protestna izjava Predsedstvo socialdemokratske stranke, občinskega odbora v Celju je v zvezi z grobim napadom na Litvo, sprejelo naslednjo izjavo: Najostreje protestiramo proti uporabi vojaške in vsake druge sile proti litvanskemu ljudstvu. Litvansko ljudstvo se je po prvi svetovni vojni že osvobodilo izpod jarma carskega imperija in zaživelo v svobodni, samostojni in suvereni državi. Litvansko ljudstvo je v času velike sovjetske in boljševistične revolucije uvidelo zmoto takratnega novonastajajo-čega režima, vendar je kot moteč pojav postalo prva žre-tev Stalinovega totalitarnega režima v času pred novo svetovno vojno. Boljševistična sovjetska oblast se želi obdržati z represijo, nad ljudstvi, ki jih je pokorila bivša carska oblast na vzhodu in jugu Evrope. S tem sedanja sovjetska oblast grobo krši ne le osnovne pravice narodov do samoodločbe ampak tudi želi zadržati tisto, kar si je pridobila z okupacijo že oblikovane litovske države. Celjski socialdemokrati zahtevamo, da takoj preneha kakršnakoli represija proti litvanskemu ljudstvu, da se nova okupatorska vojska takoj umakne iz Litve in da slovenska oblast prizna suvereno, neodvisno in samostojno državo Litvo. • Socialdemokratska stranka Slovenije, Občinski odbor Celje Zdravstvo ne zasluži popolnoma svojega imena in pomena! Degradirano okolje ni prazna beseda. S seboj prinaša neslutene posledice vsega življa. Kljub kratki življenjski dobi (1 — 15 let),sov Sloveniji v manjši, na štajerskem delu pa v zelo veliki meri kontaminirane vse domače in divje živali, posebno njihovi notranji organi. Kontaminenti so težke kovine (kadmij, svinec, cink itd) flour, selen, PCB z organskimi snovmi, arzen, pesticidi in naravni in tehnično predelani radionukleidi ter nukleidi jedrskega miroljubnega in vojaškega lobija. V takem okolju odraščamo in se staramo vsej 30 let. Kronična obolenja dihal, hrbtenice, gibal, krvnega obtoka, notranjih organov, živčnega sistema, plodnostne motnje, gniloba zob, rak, dedne napake, psihične motnje in samomori nas uvrščajo v sam svetovni vrh. Vsi misimo, da bi moralo biti zdravstvo naš angel varuh. Tu pa lahko misli, zaradi določenih dejstev obstojijo. Ne bi se spuščal v organiziranost zdravstva, ki me spominja na kolhoze in bivše zadruge. Ljubljanske vrhunske inštitucije, ki so bile zgrajene in opremljene, da bi ohranjale pri življenju ali podaljševale smrt našim ljubljenim voditeljem ali neuvrščenim prijateljem dvomljivega slovesa, pa na mičurinske tvorbe. Človek se zamisli ob dejstvu, da je slovensko zdravstvo toksikologijo spregledalo namerno ali politično usmerjeno. Vrhunska medicinska policijska oblast, republiška sanitarna inšpekcija ima že zelo dolgo časa vse možnosti zakonskih ukrepov proti vsem grešnikom, ki uničujejo okolje in naše zdravje, pa vendar po občinah so samo sanitarni tehniki — na vrhu pa republiška šefinja, ki me spominja na »slovensko Trzinko«. Da so bile Slovenke poskusni objekt za ameriške kontracepcijske tablete, otroci in nosečnice pa za fluor tabletke, pa raje kdaj drugič, samo da ni gripe. Zdravstvo je odlično organizirano, predvsem za svoje namene, naše ljudstvo v mladi državi pa se bo že kako znašlo, saj imamo dosti zdravilnih zelišč, na žalost polnih težkih kovin. JANEZ ČRNEL, Poslanec Skupščine Republike Slovenije Manipulacija z upokojenci Živimo v zelo razburkanem času in smo priče vsak dan novim problemom in nesoglasjem. Nam upokojencem je verjetno usojeno, da celo življenje moramo trpeti in biti izkoriščani. Smo generacija, ki je preživela vse strahote vojne. Po končani vojni je prišla na vrsto obnova domovine. Prijeli smo za delo večkrat tudi lačni in začeli z obnovo. Delali smo v tovarnah in rudnikih, se borili, da čimveč presežemo normo. V prostem času smo delali udarniško na cestah, regulacijah rek. graditvi kulturnih domov, kinodvoran, vrtcev itd. Poleg tega smo prispevali tudi denar s samoprispevkom. Ne smemo pozabiti, da smo takrat imeli najbolj humano zdravstveno in socialno zavarovanje na svetu. Ljudje so šli v pokoj s 35 leti delovne dobe, ženska s 30 leti. Sredi 60-ih let se je zakon spremenil tako, da je delovna doba povečana na 40 let. Res je tudi to, da je skrajšan delovni teden od 48 na 42 ur. Tudi ta zakon nas je udaril vse, ki smo imeli prej 48 ur tedenski delovnik in se nam to ni priznalo, čeprav smo oškodovani vsak teden za 8 ur. Tudi zakoni o zdravstvenem zavaro- vanju so se spreminjali v škodo zavarovancev. Tudi pokojninski zakoni so se spreminjali, kakor je pač družbi odgovarjalo, tako so se pokojnine usklajevale 1-, 2- ali 3-Ietno in so pokojnine znatno zaostajale za plačami. Končno smo dobili zakon, da se pokojnine usklajujejo vsak mesec za popreček mesečne rasti plač v republiki, s tem se je stanje upokojencem izboljšalo. Žadnji čas se veliko govori, da bi se pokojnine spet usklajevale samo 2 krat letno. Menim, da so razlog temu nizke plače v gospodarstvu in previsoke plače v negospodarstvu in se to odraža pri usklajevanju pokojnin, ker se pokojnine usklajujejo s po-prečkom plač v republiki. Ta ko se je vladajoča garnitura znašla v nezavidnem položa ju: kako opravičiti rast pokoj nin, če v gospodarstvu plače zaostajajo. Z 2-kratnimi uskladitvami letno bi lažje prikrili visoke plače, ki jih imajo v negospodarstvu in državni upravi. Upokojenci smo vedno bili žrtve, pa zakaj ne bi bili še zdaj. S tako politiko se upokojenci ne strinjamo, pa m a kar bi bila to politika DEMOSA. Tudi upokojenci smo volilni upravičenci in je vredno, da se o tem razmišlja, ker bomo mi tudi razmišljali, komu bomo dali glasove TONE V. IH gostilnica (FHIDEHlfO CELJE, Zidanškova la ® 063/25-888 Vam nudi: bikove prašnike in puranje zrezke, kalamare, ameriške postrvi, sladice, palačinke in sadne kupe. Odprto vsak dan od 7. do 23. ure! E o Slovenke, Slovenci! i o o 0 01 « 0 a ° Srečko Krese o NAPREJ i ZASTAVA i SLAVE \ 280 strani velikega formata <* 24 x 33 cm na umetniškem “ papirju, štiribarvno, ° preko 400 najzanimivejših " (in najaktualnejših!) o slovenskih domoljubnih ° razglednic in faksimile ° najvažnejših besedil, ° ki govore o prizadevanjih Z naših prednikov Slovencev ° za narodno samostojnost. % 820,- din (člani 650,- din) ° 1 2 5-fiJLSJUUUUUUJL SLSUUUiJLSLSLSJLSLSU >/ V NEVARNE IGRE NA SOSTANJSRI OSNOVNI ŠOLI Eksplozija v razredu V osnovni šoli Biba Rock v Šoštanju je prejšnji teden zadonela eksplozija. Pri pouku slovenščine je sedmošolcu Tomažu Goličniku v roki razneslo detonator za eksploziv. Na levi roki mu je razcefralo dva prsta, poškodovano ima tudi drugo roko. Drobci ohišja nevarne igrače pa so zadeli Tomaževe oči. dvorišču. Sledovi nesreče so bili na poviti roki in v prestrašenem obnašanju. Tomaž Goličnik pa je v celjski bolnišnici na očesnem oddelku, kjer so ga prvič že operirali. Kako je prispel detonator v šolo? Robi Potočnik, Tomažev sošolec in najboljši prijatelj , ga je našel doma v dedkovi omari, ki je bila do tistega dne zaklenjena. Radovednost pa je dosegla cilj: neznano, zanimivo stvar, ki bi jo bilo vredno raziskati. Robi pravi, da je prinesel detonator v šolo, ker ga je Tomaž želel videti. Kakorkoli že, nemirni duh trinajstletnikov je zaznamovala nesreča z resnimi posledicami. Bodo Tomaževe oči ostale slepe? Tomaž in Robi nista sledila pouku, ko je učiteljica Draga Kralj preverjala znanje nekega učenca. Njuno pozornost je pritegnila nenavadna stvar, ki jo je skušal razstaviti najprej Robi. Ko mu to ni uspelo, jo je podal Tomažu, ki si je pomagal s škarjami in ... odjeknila je eksplozija. Krika ni bilo slišati, le kri je napolnila razred. Kosi razcefrane kože so pristali na stenah in stropu. Učence je zajela panika, tovarišica pa je menda prisebno reagirala. Tomažu so takoj nudili prvo pomoč, mu kmalu zaustavili krvavitev in obvezali oči. Tudi rešilec je hitro prispel. Ravnatelj Matjaž Na-tek je povedal, da so poklicali Upravo javne varnosti, da bi ugotovili vzrok nesreče. Pri Potočnikovih so opravili hišno preiskavo in našli še eden detonator. Robijev oče Stanko Potočnik trdi, da sta bila oba last njegovega očeta, ki je umrl pred desetimi leti. Stanko je zaposlen v Rudniku lignita v Velenju, kjer so detonatorji vsakdanjost. Vendar, kako je prispel detonator v Potočnikovo hišo, najbrž ne smemo ugibati. Robija Potočnika smo našli doma, ko se je ravno igral s sestricama na domačem Miličniki so ugotovili Na OŠ Biba Rock v Šoštanju je 17. 1. pri drugi učni uri med poukom angleščine prišlo do eksplozije. Skupaj sta sedela učenca Tomaž in Robi. Robi je pred enim tednom doma na podstrešju v omari pokojnega starega očeta našel 3 električne detonatorje, ki jih je prinesel v šolo. Že dan pred nesrečo sta jih poskušala s sošolcem Tomažem aktivirati. Usodnega dne je Robi spet dal detonator Tomažu in ta ga je med poukom poskušal s škarjami odpreti. Pri tem je prišlo do eksplozije eksploziva, ki je občutljiv na vsakovrstne posege. Tomaž je dobil hude telesne poškodbe. Delaci ONZ so bili tudi na podstrešju Robijevega doma in v omenjeni omari našli še več detonatorjev in drugih nevarnih stvari. Tomaž Goličnik ima hudo poškodovano zrklo in roženico, potrebne bodo še dodatne operacije. Večje upanje je za desno oko, s katerim menda že zazna svetlobo. Levo oko pa je zadelo več kot deset drobcev. Njegov obraz je ožgan, poln črnih ran. Tomaž je pretresljiva podoba nesreče, ki se je zgodila zaradi pustolovskega fantovskega duha željnega raziskovanj, nemara pa tudi zaradi pomanjkljivega poduka, kaj je nevarno in kaj ni. Bomba v Konjicah Trgovke so v centru Slovenskih Konjic 17. januarja dopoldan na dvorišču našle ročno bombo. Miličniki iz Konjic so ugotovili, da je bomba že več kot deset let ležala v otroški sobi v stanovanju v eni izmed bližnjih hiš. Ker so stanovalci stanovanje preurejali, so bombo skupaj z ostalimi odvečnimi stvarmi dali hčeri, da jih odnese v smeti oziroma na dvorišče. K sreči punčka ni bila tako radovedna kot Robi in Tomaž iz Šoštanja. N/ Žalec je gorel gorivo pričelo iztekati. Ko je tega dne gospodinja vključila pralni stroj v istem prostoru, so se čez nekaj časa vneli ben-— cinski hlapi. V minulem tednu je prišlo v Žalcu do dveh požarov. Do prvega je prišlo v noči s 17. na 18. januar v trgovini, ki je sicer last M. P. iz Migojnic. Komisija UNZ Celje je ugotovila, da je prišlo do požara zaradi vključene infra peči v neposredni bližini oblačil. Škode je za več kot 100 tisoč dinarjev. Opoldne 20. januarja pa je prišlo do eksplozije in požara v garaži stanovanjske hiše M. G. v Maistrovi ulici. Oškodovani je dva prej do vrha napolnil rezervoar goriva na svojem osebnem avtomobilu, v garaži pa je zaradi toplote o “s,, vsP™ UrfJ. * vi cdksplozivne stvari in podobne predmete iz varnostnih razlogov dostavijo h. Vse legalno orožje m podobne stvari pa naj pri-meno hranijo oziroma zavarujejo, kot predpisuje zakon o orožju. OB PORODNIH KRČIH SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI Nezaupanje do ponujene ustave Slovenska ustavna komisija je dobila v zakonitem roku več kot 360 tipkanih strani pripomb na osnutek ustave. To je dokaz, da nam ni vseeno, kakšna bo nova ustava. črno na belem. Očitno ne pristajajo na načelo, da je dovoljeno vse, kar ni prepovedano. Na primer: iz ustave bo jasno, da imajo občine svoje dohodke. Zakon bo imajo na primer vsa stanovanja lastnika. To je lahko seveda tudi država. Zakon bo lahko določit, da morajo tisn, k, mm/o stanovanjsko pravico danes, ta stanovanja kupiti, delno kupiti, lahko pa bo tudi določil, da so tisti, ki so teta in leta prispevali v stanovanjske sklade, do vplačanega denarja upravičeni. (Mimogrede - prav bi bilo, če bi v Sloveniji poslej pomembne zakone spreje- Kot smo že zapisali, ponujena ustava predvideva vsč' preveč izrednih stanj. Premah jasno so določene pravice posameznika. V Demosu so to še pred nekaj Ivan Oman, ki se še danes javno zavzema, da je treba z ustavo predvsem zaščititi posameznika pred državo in ne obratno. V tem obdobju ko se zna zgoditi, da bomo z nekaterim, določili o odhodu iz Jugoslavije zgrešil, tud, kakšno napako, bo Demos zagotovo še vedno vztrajal, da bo ustava takšna, kot si jo je zamislil. Ustanovitev sveta Demosa bo pomagala razvrednotiti delo ustavne komisije. kije organ skupščine. To se že dogaja. (Primer je zvezda v slovenski zastav, k, je ta h,p precej nepomembna zadeva in bi zlahka počakala na novo ustavo. Lfhko je tudi rumena, obrobljena z zeleno ali zelena, je treba omenit, še zagotovilo, da se bo vsa Slovenija »»»> kolje spe, pozabijo obljubo bosepe, s,„, deset let, nekako tako kot to zdaj vel a za delavce, ki so vS Pre- mate je namrJč to, da pristajamo na to, Ja skušamo zgolj posnemati druge To še posebej velja, ker se ANA JOVANOVIČ: MENI ZAKON NIČ NE MORE Suzenjcki v celjskem Izletniku Osem let počne, kar se ji zljubi. Odreže glavo, če kdo kaj reče. Z lažmi prikriva potapljajoče se podjetje in se igra z usodo tisoččlanskega kolektiva celjskega Izletnika, katerega izgube se dvigajo v vrtoglave številke. 47-letna diplomirana ekonomistka Ana Jovanovič je iz Izletnika napravila svojo firmo, v kateri pridno skrbi zase in za svojo familijo. Že na direktorski stolček se je vzpela zelo iznajdljivo. Od pleskarja, ki mu je tedaj kot direktorica finančno računovodskega sektorja obljubila donosna pleskarska dela, si je za nakup avtomobila tedanjega direktorja, ki se je odpravljal na novo delovno mesto, izposodila lep kupček denarja. In je bila na konju. Delavski svet in tedaj še pomembni samoupravni organi so postali privesek in njihovi člani so izvedeli za njene poteze samo po neuradni poti. Nihče se ne bi protivil prispevku za izgradnjo celjske Pekarne, vendar, zakaj bi delavski svet to sploh moral vedeti. Zmenili so se za plače, pa je spet ravnala po svoje. V tozdih, kjer so slabo delali, a je imela svoje črnčke, so dobili zajetne kuverte; kjer so delali dobro, a ji niso bili po volji, je plače temeljito oklestila. Nihče ni upal pisniti, še zdaj ne, a že vedo zakaj. Poznajo krute poteze svoje direktorice. Se ji kdo upa očitati, da je samozvana direktorica, ki so jo trikrat zaporedoma bili prisiljeni izvoliti, čeprav ne izpolnjuje predpisanih pogojev? Res ima visoko izobrazbo, ne zna pa nobenega svetovnega jezika, statut zahteva dva, niti nima potrebnega izpita iz zunanjetrgovinske re- gistracije. V statutu tudi piše, da direktorja volijo s tajnim glasovanjem, a v Izletniku ne smejo ravnati tako. Javno so glasovali tudi lani in nihče ni bil proti gospej direktorici. Če si proti, izgubiš položaj. Ljudje, ki so se protivili, so že odšli ali odhajajo. Finančno poslovanje po balkansko V finančnih tokovih celjskega Izletnika se izgubi še največji strokovnjak in menda zna vse niti potegniti le ona, Ana Jovanovič. Pred dvema letoma je eden po-gumnejših članov delavskega sveta postavil vprašanje, kam je izginilo 10 tisoč DEM, ki jih je bivša direktorica turistične agencije Alenka Klemen potrebovala kot depozit za organiziranje izletov. Jovanovičeva ni reagirala. Leta 1989 so na vrat na nos v Poreču organizirali turistično agencijo na črno, brez dovoljenja pristojnih organov. Zmenjeno je bilo, da bosta tam dve Jovanovičevi hčerki čez poletje prodajali Izletnikov avtobus. Avtobus s šoferjem je v Poreču stal, po posebnem aranžmanu pa so potlej prodajali ladje. Lastnik, ladjar je dobil 70 odstotkov izkupička, 30 odstotkov naj bi pripadlo Izletniku. Šofer Zidanški je na delavskem svetu dvakrat zahteval obračun za to sporno agencijo, za radi katere so prišli na sodišče — Ana Jovanovič sicer trdi, da njej zakon vse dopušča — a obračuna na delavskem svetu nikoli ni bilo. Konec osemdesetih let je Ano Jovanovič zagrabila investicijska mrzlica. Zgradila je tri avtobusne postaje v Krškem, v Sevnici in v Rogaški Slatini in ljudi prepričevala, kako rentabilni so tamkajšnji bifeji, naj jim bodo za vzgled in naj tudi drugi zavihajo rokave in bolje delajo. Lokalom pa je preprosto odpisala stroške najemnine, amortizacije, vode komunalnih prispevkov in tako ogoljufala promet za velik denar. Konkretna številka danes zaradi menjavanja ničel ne pove dosti. Po upokojitvi direktorja gostinstva Zdravka Turnška šari po gostilnah po dolgem in počez. Zaprla je lepo gostilno v Trebčah, ki nevzdrže-vana propada, bife v delavnicah ni dala gostinstvu, ampak zasebniku, ki tri mesece ne plača najemnine. Gostinstvo je v nekaj mesecih potonilo in mesečno pridela 150 tisočakov izgub. Že prej pa je Ana Jovanovič temu delu Izletnika lepo nagajala. V času, ko so z lastnimi sredstvi adaptirali hotel Celeio in do skrajnosti zategovali pasove, je ona financirala zasebne apartmaje v Poreču, o katerih pa nikoli ni bilo ne duha ne sluha. Bog je sebi najprej brado ustvaril Morda direktorica Ana Jovanovič vleče bistre in dolgoročne poslovne poteze, katerih daljnovidnosti sodelavci ne morejo doumeti, vidijo pa, da se ob tem zna spretno zavzeti zase in za svoje sorodnike in prijatelje. Pustimo vnemar v Celei izposojene smučke, vezi in pancerje, ki jih je pozabila vrniti, ali dejstvo, da je kljub trinajstim lastnim lokalom zbore kolektiva prirejala drugod, dvakrat, denimo, v žalski lovski koči, kjer sta bili kasneje dve poročni pojedini njenih hčera, ali, da je v letu najhujše inflacije maja dvignila za hčerko in njenega fanta vavčer za pot v Indijo in znesek plačala decembra, da si je izposojala po bifejih pijače ali jih kupila brez prometnega davka, si na letošnje novo leto pustila na dom v Piavo laguno pripeljati kar cel kombi steklenic ... Pustimo to. Ne moremo pa spregledati samopašnega ravnanja v celjskem gostišču pri Kladivarju. Maja leta 1989 so od tamkaj v Domžale odpeljali del gostinske opreme, ki jo je potrebovala njena hčerka za svoj gostinski lokal. Osnovna sredstva si je na oddelku dala obračunati po smešno nizki ceni in potlej plačala desetkratni znesek, ki pa je bil le nekaj višji od povprečnega tedanjega osebnega dohodka in občutno nižji od njene mesečne plače. Za tak denar je odkupila tri in pol metra dolg točilni pult, eno hladilno vitrino, podstavek za espresso, en retro pult, dolg pet in pol metrov, narejen po naročilu iz masivnega lesa, dve zaprti stekleni vitrini z ogledali in tri odprte, spet po naročilu delane vitrine z ogledali. Vse skupaj je bilo tedaj staro sedem let. Pa pri ropanju Kladivarja še ni končala. Lani so tamkaj brez licitacije in ocenitve razprodali osnovna sredstva, kar jih je še ostalo. Upajmo, da tudi drugih delov Izletnika ne čaka podobna usoda. Devetmesečna bilanca je bila namreč zaskrblji-va. Z rdečim je bilo ob krože-nih kar dve milijardi in 209 tisoč dinarjev, kar pa direktorica z njenim štabom ni motilo, da si ne bi, preden je bilanca ugledala luč sveta, hitro za 60 odstotkov dvignila plače, v nekaterih delih podjetja pa dala izplačati 80-odstotne osebne dohdoke. Pa še en kazalec bi navedli zoper naše črnoglede napovedi. Verjetno se Izletniku s spretno direktorico ni bati propada, ona globoko verjame v bodočnost podjetja, saj-pridno hrani dve vodilni mesti. Že ves čas, kar je zapustila vodenje finančno račun-vodskega sektorja, tjakaj ni postavila direktoija, na čelo gostinstva pa je na hitro imenovala natakarico. Menda je njena hčerka že doštudirala in bo zlasti v financah hodila po materinih stopinjah. Kaj zato, če ji je za obračunavanje prometnega davka — ko je bila knjigovodkinja, ki mora to opraviti v trinajstih urah, odsotna — dala na voljo kar devetdeset ur in ji kdo ve koliko na uro plačala preko študentskega servisa. Saj je ostalo v familiji. Doslej... NOVATO DOBA ČERNOBIL V CELJSKI BOLNIŠNICI Dr. Fazarinc ima atomsko bombo V začetku decembra je iz poslanskih klopi slovenskega parlamenta prišla pobuda, naj priznani strokovnjaki ocenijo delo v Oddelku za endokrinologijo, nevrologijo z nuklearnim laboratorijem celjskem bolnišnice. Preverijo naj izpostavljenost bolnikov, bolnišničnega osebja in obiskovalcev sevanju radioaktivnih izotopov. Celjski nuklearni oddelek je opremljen z najsodobnejšim inštru-mentarijem in Celjane v njem prav marljivo žarčijo. Oddelek, v katerega so dodali še nekaj postelj, je ves čas nabito poln, v njem pa so dovoljeni tudi obiski. Odgovora na poslansko pobudo, vročeno slovenski ministrici za zdravstvo Katji Boh, doslej še ni bilo. V celjskem nuklearnem oddelku so 45 posteljam dodali v desetih sobah še tri. Naval je strahovit in očitno Celjani nujno potrebujejo hospitalno nuklearno zdravljenje, zato so za oddelek in za specialistično ambulanto pred kratkim (iz tretjega, četrtega, katerega samoprispevka že?) kupili najnovejšo gama kamero, katere silne stroške je sedaj treba opravičiti. Scintigrafi-je jeter, ledvic, možganov, kosti, ščitnice, pljuč, srca, testiranje ščitnice z jodom, se vrstijo na tekočem traku. Predstojnik oddelka prim. dr. Franc Fazarinc s pravim ponosom, če že ne obsede- nostjo, piše napotnice in pacienti, prepričani v doktorjev prav, dnevno hodijo po delčke atomske bombe. Kaj bi z laboratorijskimi izvidi, kaj z analizami urina, čemu ultrazvok, če pa ima na voljo najnovejše dosežke nuklearne medicine, izotopske preiskave, atomsko žar-čenje Medtem ko po Celju ženejo cel cirkus zaradi radona in njegovih potomcev, se preklajo o tem, ali večje sevanje oddajajo EFE zidaki ali navadna opeka, z drobnogledom iščejo morebitno skladiščenje srednje in nizko radioaktivnih odpadkov, v celjski bolnišnici pošiljajo v ljudi dnevno obilne doze sevanja. V imenu zdravja! Ožarčeni bolniki na sprehodu Ne bomo se spuščali v zahteve medicinske doktrine in v stroge zaščitne ukrepe, ki so jih zdravniki in medicinsko osebje dolžni izvajati ob vsaki uporabi radioaktivnega sevanja. Tre- funkcioniranje organizma? Odgovor je preprost. Večina sploh ne ve, kaj se z njimi dogaja, mnogi nimajo pojma, kaj je sevanje radioaktivnih izotopov, kaj šele, da bi dvomili v upravičenost ali neupravičenost preiskave. Drugod to ne gre tako lepo po domače. Zdravniki pojasnijo poseg in menda je, tako kot za operacije, treba podpisati privolitev. ba pa je poudariti, da je vodilnim ljudem v celjski bolnišnici tega malo mar. Za zaščito so poskrbeli v samem prostoru gama kamere in tamkajšnjih preiskovalcev, to pa je tudi vse. Ko je medicinsko osebje na oddelku na lastno pest z nalepkami označilo nedavno ožarčene paciente, od katerih prihaja radioaktivno sevanje, jih je primarij osebno spraskal, češ da je previdnost nepotrebna in da radi-akcija nikomur ne škoduje. Stacionarni del, ki je v svetu nekaj samo po sebi umevnega, se jim menda zdi v celjski bolnišnici nepotreben. Gre za prostor, v katerem bi zadržali ožar-čenega bolnika do preteka razpolovne dobe, do tedaj, ko oddaja v okolje najinten-zivnejše sevanje in je nevaren za druge ljudi. V celjski bolnišnici ga nemudoma vrnejo bodisi na oddelek ali pa odpustijo na cesto, med nič hudega sluteče otroke, nosečnice. Po izotopskih preiskavah se hospitalizirani bolniki vrnejo na oddelek. Vsak dan jih v povprečju tri obdelujejo na gama kameri. Nevarne iztrebke pacientov, v katerih je do razpolovne dobe izotopov največ radiacije, po ukazu primarija meni nič tebi nič brez kakšnih očiščevalnih postopkov mečejo' naravnost v mestno kanalizacijo. Menda tudi to ni ne nevarno, ne vprašljivo. Človek bi se vprašal, zakaj ljudje dovoljujejo, da jih v celjski bolnišnici po mili volji prekomerno in samovoljno žarčijo, svetlijo, dolgoročno ogrožajo normalno stranke, pa svobodni sand.kati, vladm mrnmn. ne Tragedija bolniških sester In kaj izpostavljenost temu sevanju pravzaprav pomeni? Primer medicinskih sester, ki so dnevno in dalj časa v stiku o ožarčenimi bolniki, je pretresljiv, a žal zelo zgovoren. Tamkaj je zaposlenih trinajst, zvečine mladih sester v dobi polne rodnosti, a naj si še tako želijo otroka, ga ne morejo dobiti. Podredile so se mukotrpnim ginekološkim preiskavam, a pri nobenem od partnerjev zdravniki ne najdejo konkretnega vzroka neplodnosti. Ko so prihajale na oddelek, niso vedele, kaj jih čaka, nihče pa jih tudi ni opozoril in jih pobaral, ali se mlade, kot so, na začetku življenjske poti, strinjajo z določenim jim delovnim mestom. Kasneje so seveda same ugotovile, a za dete je zdaj očitno prepozno, posebej je upanja malo, ker je njihova zaščita vodilnim deveta briga. Predpisana zaščitna sredstva, ki v bolnišnici menda obstajajo, ima bojda primarij Fazarinc varno pod ključem. Blišč celjskega nuklearnega oddelka prekriva beda neodgovornega ravnanja z ljudmi, samovoljni strokovnjak se igra z atomsko bombo in očitno mu doslej nihče ni bil pripravljen stopiti na prste. Pa ne gre za veliko. Samo za preprosto zaščito ogroženega medicinskega osebja, za previdno odmerjanje izotopskih preiskav, seznanitev pacientov o tem, čemu so izpostavljeni in doklej pomenijo radioaktivno žarišče za okolico. so republiškemu izvršnemu svetu zagrozili, ^Šoštanju ne bodo več proizvajali elektrike, ce ta ne bo zbral potrebnega denarja za čistilne naprave za popolno odz-vepljevanje do usodnega leta 1993. Nasprotovale so temu, da sanacijo šoštanjskih termoelektrarn zavlečejo tja do leta 2 tisoč, ker do takrat naši gozdovi ne bodo zdržali, zdravje ljudi bo še slabše, škoda v poljedelstvu mPaVje°pn^el sv^tovnillan aidsa, nadloge, ki po vsem ■ _ _ ■ torej preprečitve prenašanja virusa, bistveno pa se tveganje zmanjša tudi s pravilnim uporabljanjem kondomov. Kaj bodo naposled storili v velenjski skupščini, če se bodo navedeni primeri ponavljali? prave pa jih tudi spravljajo v slabo voljo. Predsedujoči DOGODKI Konec celjskega veselja______________________ Celje je nekaj mesecev bilo med najmanj onesnaženimi mesti v Sloveniji. Zrak je bil čist kot že dolgo ne. Razlog je bil preprost: Cinkarna Celje, kot največji onesnaževalec, ni delala s polno zmogljivostjo. Od prejšnjega petka je Celje spet »staro«. V Cinkarni so nam potrdili, da so povečali proizvodnjo. Podatki povedo, da je onesnaženost zraka z žveplovim dvokisom spet v običajnih okvirih, ta pa je trikrat večja kot prej. Oblast z duhovniki Tradicionalni sprejem za duhovnike. Minuli petek sta celjski župan Anton Rojec in predsednik celjskega izvršnega sveta Mirko Krajnc v celjsko poročno dvorano na klepet in prigrizek povabila približno dvajset celjskih duhovnikov, med katerimi je bil seveda tudi celjski opat Friderik Kolšek. IZ REGIJE Celje: Po poplavi katastrofalni položaj celjskih srednjih šol. Občina je popolnoma dvignila roke, več kot polovica dijakov pa sedaj sploh nima možnosti za telesno vzgojo. Zreče: Zreče so mesto in bodo tudi občina. Menijo namreč, da jih je premalo slišati v matični občini, čeprav je njihov delež v občinskem gospodarstvu 6()-odstoten. Rogaška Slatina: Kljub 12.000 dolarjev izvoza na zaposlenega v rogaški steklarni, se ta kolektiv nahaja v težkem likvidnostnem položaju. Za vlaganja v proizvodnjo se zanimajo tudi nekatere tuje organizacije. Velenje: V Ski baru se je v. d. močno znesel nad steklenicami alkoholnih pijač in opremo. Lastniku bara je povzročil približno 20 tisočakov škode. Mozirje: Začeli so graditi most preko Ločnice (SCT) v Lučah in prek Savinje za Trbiž (Vegrad). Šentjur: Sentjurčani zanikajo obtožbe o visokih osebnih dohodkih. Njihove plače naj bi bile med najnižjimi v republiki. - Velenje: Tudi velenjski upravni organi so presenečeni nad informacijo, da imajo najvišje plače. Rogaška Slatina: V Zdravilišču Rogaška je bila ustanovna skupščina Golf Cluba Rogaška—Jelšingrad. Skrajna meja članstva je 350 ljudi, pristopnina pa 2700 DEM. Slovenske Konjice: Po upokojitvi direktorja konjiškega Lipa Maksa Skarlovnika dela opravlja Vinko Leskovar. Zaradi suma nepravilnega poslovanja pa so suspendirali vodjo finančno-računovodskega sektorja. Celje: Koroška deželna vlada je za odpravljanje posledic poplav celjski bolnišnici namenila milijon šilingov. Štore: S preoblikovanjem v osem družb z omejeno odgovornostjo se je štorska železarna izognila stečajnemu postopku. Rešitev je seveda formalna. Na prisilnem dopustu je SOO delavcev, 1300 delavcev pa imajo preveč. Žalec: Žalska vlada je pripravila novoletni sprejem za duhovnike v žalski občini. Polzela: Franc Ožir, zaposlen v Tovarni nogavic na Polzeli, je letošnji inovator leta tekstilne industrije Slovenije. Inovacija je naprava za preprečevanje zavitja nogavic pri pletenju na strojih Lonati. Rogaška Slatina: Zaradi manjše kupne moči je domačih gostov vedno manj, tujih gostov pa je bilo za odstotek več. Celje: Rojstni dan mesta naj bi bil 11. april, ki naj bi bil vsakoletni vhod v celjsko pomlad. Spremljale naj bi ga najkvalitetnejše kulturne, zgodovinopisne, športne in turistične prireditve. Slovenske Konjice: Konjiško komunalno podjetje tepejo neplačani računi. Podjetja zamujajo s plačili za vodo in odvoz smeti, zasebniki pa za topla stanovanja. Celje: Učitelji so ustanovili svoj sindikat. Šentjur: Šentjurski Elegant bo svoje izdelke spet prodajal pod lastno znamko in se skušal ponovno uveljaviti z moškimi srajcami. Rogaška Slatina: Rogaški Kors ima težave zaradi manjšega povpraševanja na domačem trgu. Celje: Iz Obnove so zrasla štiri nova podjetja, ki dobro poslujejo. Velenje: V velenjskem rudniku bodo še zmanjševali število zaposlenih. 186 jih že čaka na odpravnino. Celje: V celjski banki lahko varčevalci dvignejo le 500 DEM na dan, potovalnih čekov pa ne izdajajo več. Laško: Štiriletni Blaž Skornšek je odpotoval na operacijo v London. Posamezni darovalci in podjetja so darovali 130 tisoč nemških mark dinarske protivrednosti za operacijo, od katere je odvisno njegovo življenje. Velenje: General Kolšek je velenjskemu rudniku izročil veliko plaketo JLA zaradi dolgoletnega uspešnega poslovanja. Štrajk v Prevozništvu Prevozniki zaman čakajo na plačilo. Zaradi strahovite nelikvidnosti, saldo je sicer pozitiven, a kaj jim to pomaga, v preteklih dveh mesecih v celjskem Prevozništvu niso izplačevali potnih stroškov. Med vozniki je zavrelo, povrhu vsega so izvedeli za nesprejemljiv razkorak med njihovimi plačami in plačami vodilnih, zato so pretekli teden nehali voziti. Direktor Peter Špiler je dal ostavko, njegov odstop so sprejeli in začasno je direktorovanje prevzel Slavko Lakovič. VSE BO SAM POTOPIL Direktor EMO je (po) Gubenšek Vsi (to pa je ves kolektiv), ki jim je novi glavni direktor EMA Jože Gubenšek trn v peti kot nesposobnež, so morali priznati, da je v njem tudi malo coprnika. Iz blokiranega računa v višini 16 oziroma 30 milijonov dinarjev, kot je dal istega dne različna podatka dvema novinarjema, je iztisnil okrnjene plače (18. tega meseca), ne da bi kdo vedel, kako. Coprnija je bila nekaj Jakega, kot če bi iz suhe krpe skušali iztisniti kapljico vode. Domnevajo, da je najbrž uspel v republiki s tako imenovano dokapitalizacijo, ki v bistvu pomeni, da bi republika dala tovarni EMO 10 milijonov mark, in sicer za to, kot je pojasnil javnosti, da bi tovarna spravila zadolžnost na raven leta 1989! To z drugimi besedami pomeni, da bi dala denar, (ki ga nima niti za programe) za to, da bi tovarna EMO poplačala svoja posojila. Tako si baje Gubenšek predstavlja dokapitalizacijo, pri čemer ni izključeno, da pričakuje še več takih dokapitalizacij (dokler pač ne bodo zadolženosti spravili na ničlo). Temu bi rekli gospodarski humor. Zato bo držala informacija, da v republiki na takšno dokapitalizacijo niso pristali in bi bili bolj za kapitalizacijo, in zato verjamemo tudi drugi informaciji, da se bo v EMO slej ko prej nekaj prelomilo in bo nekaj počilo in bo zelo hudo. Tega si seveda nihče, ki dobro misli, ne želi. Prav zdaj so dali odpoved bivši direktor marketinga, direktor enega od podjetij in en inženir, pri čemer je zanimivo, če je odločitev glavni direktor res pospremil z besedami: kar naj gredo, bom vse sam. Da, bo vse sam — potopil, bi dodali. Ali pa je v svoji zgodovini ne samo EMO, ampak katerakoli tovarna, prvikrat dobila tako sposobnega direktorja, da jo bo lahko vodil res sam, da bo morda prevzel na koncu še administrativne posle ali začel delati še na vseh strojih - tudi sam?! Ni čudno, če se je znebil članov prejšnjega vodstva, za katere so mislih in delavci očitno še mislijo, da so dobro delali. Kaj vse bi šele dosegel, da mu je uspel izredni študij? Pa gaje ob njega spravil sam minister. Lani novembra so namreč po EMO raznesli govorice, da bi minister Rejc s predsednikom celjske in šentjurske občinske skupščine pripeljal s seboj novo vodilno ekipo, ki da ima narejene razvojne programe. J. Gubenšek je bil baje ves iz sebe, skliceval je sestanke in udrihal po Demosu, ministru in obeh predsednikih izvršnih svetov, potem pa je prepričal v. d. glavnega direktorja, da je vse izgubljeno, zato ga naj za dosedanje zasluge pošljejo na triletni izredni študij. Po tovarni so lovili člane delavskega sveta, da bi zagotovili sklepčnost in izglasovali sklep o izrednem študiju, pripraviti je bilo treba pogodbo in jo podpisati itd. Ampak minister Rejc v EMO ni pripeljal nobene vodilne ekipe, pravijo, da je bil celo zelo prijeten. J. Gubenška je tako presenetil, da je popolnoma »pozabil« na svoj študij. Zato se je s podvojenimi močmi vrgel v bitko za direktorski stol in rešitev tovarne. Sledil je pravi boljševistični puč, ki se mu neka- teri še zdaj čudijo in ga ne morejo razumeti. Kot smo izvedeli, namerava sklicati novinarsko konferenco, na kateri da bi po dolgem in počez usekal po novinarjih in jim pokazal, kje je doma Gubenšek, če jih že ne bi pogubil, ker je menda (po)Gubenšek. Da ne bo nesporazuma: v tej dokaj dramatični nadaljevanki ne želimo nič drugega kot opozoriti na kontinuiteto kadrovskih anomalij, zaradi katerih v Celju smo in, kot vse kaže, bomo še plačevali ceho (do trenutka seveda, ko družbenih podjetij ne bo več). NE PREŽIVETJE, NE POKOP EMO na parah »Gospod predsednik poglejte moj plačilni list. Tu piše, da sem za cel mesec dela dobil dva tisoč osemsto dinajev. V mrliški veži mi leži oče, ki je prav tako celo življenje delal v Emu. Povejte mi, kako ga naj dostojno pokopljem, ker pogreb stane vsaj petkrat toliko kot sem jaz ta mesec zaslužil. In kako naj plačam stanovanje, elektriko, kupim hrano, pošiljam otroke v šolo...« Navedli smo samo drobec tragike delavcev Ema, ki so se v ponedeljek v Tovarm' posode in v Tovarni radiatorjev odločili za stavko. Tri dni za tem, ko so prejšnji teden dobili plačo. Ali nekaj kar bi naj bila plača. Kajti 2.800 ali 3.300 dinarjev, kolikor je dobila večina tam zaposlenih delavcev, ne more biti plača. Med stavko so delavci s skandiranjem zahtevali nazaj inženirja Marjana Dreva, ki je do letošnjega leta vodil tega velikega izgubarja. Delavci so od novega vodstva zahtevali čiste račune, to pa je tisto kar jim je bilo obljubljeno: sanacijski program, četudi z nekaj sto manj zaposlenimi. Vendar ne stečaj. Inženir Mirko Tomaž Krajnc, predsednik izvršnega sveta celjske občine, ki je stavkajoče delavce skušal pomiriti in jim dopovedati, da občina o problemih Ema ne drži križem rok, meni, da je rešitev za EMO v dokapitalizaciji podjetja, da država prevzame izgube in postane solastnica in ko se EMO spet postavi na noge, odkupi te dolgove od države. Ob tem, da se število zaposlenih v resnici zmanjša za 700 do 900 delavcev. Predsednik celjskega izvršnega sveta in njegova kolega ing. Aralica iz Šmarja in Gerdina iz Šentjurja menijo, da ne gre samo za celjski problem delavcev, temveč tudi delavcev iz okoliških občin, so imeli v torek dogovorjen sestanek z ministroma Rejcem in Mencingerjem, na katerem naj bi točneje opredelili perspektive tako za EMO kot tudi za Železarno in ostala velika podjetja v Celju, ki so že ali tik pred gospodarskim kolapsom. Ob tem ne gre stopnjevati stiske celjskih delavcev, vendar ne smemo pozabiti, daje večina zakoncev zaposlenih v podjetjih, kjer sploh več ne morejo zbrati denarja niti za plače. Novi direktor v Emu, Jože Gubenšek, vidi možno rešitev v povečani storilnosti, do konca meseca pa bi naj našli denar za izplačilo potnih stroškov in za izplačilo razlike do višine zadnjih dveh lani izplačanih plač. V EVROPO Z EVROPSKO VLADO Bomo zgrešili pot in zašli na drugo celino Če je slovenska vlada, kot bi rekli skeptiki in kritiki, na hoduljah, tedaj je tisti del vlade, ki se ukvarja z gospodarstvom, na bergljah. Razen stečajev, odpuščanje delavcev in ' potiskanja podjetij v dvomljive zasebne roke, podražitev do stanarin do bencina, privijanja najbolj prizadetih socialnih slojev, zmanjševanju plačin vseh vrst nadomestil, rigoroznega davčnega sistema itd., kar vse nas bo v končni posledici spravilo med najbolj nesocialne države na svetu, ni naredil še nič takega, kar bi vlivalo kak optimizem (seveda, ko je prejšnji režim zapustil takšno razsulo). Morda pa posamezni ministri v svojih kovčkih skrivajo kakšne rešitve, ki nam bodo zaprle sapo? Pa hudičevo dvomimo. Vtis je, ko da se kdo od njih najbrž bolj ukvarja sam s seboj, s svojo lastno poslovnostjo. Narediti mora vse, da bo ustvaril čim več dohodka in se s čim višjim davkom oddolžil državi, ker mu nesebično zagotavlja socialno varnost na položaju, na katerem je. Človek pa se raztelesiti seveda ne more. Ne mora že zaradi fizičnih razlogov delati enako zavzeto in učinkovito na dveh stolih, v dveh dejavnostih, še tako različnih povrhu, da si s prvo hočeš nočeš ogroža drugo, z drugo pa skuša preslepiti prvo. Zahteve za spremembe v vladi, o katerih poskušamo in beremo, seveda niso iz trte izvite in skoraj zanesljivo je predsednik odstopil od bogokletne misli, da bi morda rekonstruiral del vlade, zaradi izključno političnih razlogov, to je, izrazito monistične po- zicije Demosa, daje pač bolje imeti magari slabo vlado, kot s spremembami priznati, da je slaba. Za nas, ki se kar naprej odpravljamo v Evropo, pa je pomembnejše od zagotavljanja, da je vlada pripravljena na samostojnost — v kar lahko tudi dvomimo — ali je na to pripravljeno predvsem gospodarstvo. Kajti najlaže seje pravzaprav v Evropo odpraviti z omenjenimi kovčki. Tu pa ni videti, da bi bil vladni gospodarski resor sploh mignil. Zato se lahko toliko bolj čudimo, če ob tem, ko nas je Gospodarska problematika, za katero velja splošen vtis, da ji vlada ni dorasla ali se je vsaj od vsega začetka ni lotila na pravem koncu, je seveda znatno širša, strnjena pravzaprav v programu, ki ga ni, ali pa je in ga v resnici skrivajo pred javnostjo (je torej neke vrste poslovna tajna), pri čemer je treba dodati, da ga ne poznajo niti gospodarstveniki. Ker pa nam ob tem kruta stvarnost razkriva le to, da iz dneva v dan bolj tonemo in bo tveganje za samostojnost toliko večje, kolikor revnejši bomo samo- HOTEL ŽALEC Vsako soboto ples z ansamblom ALAN FORD, med tednom pa večeri ob živi glasbi (one man band)! R R TRGOVINA BISTRO KEGLJIŠČE ŽALEC - Ul. heroja Staneta Tel.: (063) 711-482 L OBIŠČITE NAS -- V TRGOVINI, kjer vam nudimo kruh, sadje, zelenjavo, delikatese, mlečne izdelke NON-STOP od 0 do 24. ure - v BISTROJU vsak dan od 7. do 23. ure - na KEGLJIŠČU vsak dan od 7. do 23. ure že polna Evropa, še naprej gojimo realsocialistični nesmisel, da, na primer, v gospodarstvu sploh na priznavamo evropskih standardov, saj naša industrija dela po njih menda kakšna dva, tri izdelke, povrhu pa izdelke evropskih oziroma zahodnih proizvajalcev testiramo, če so res dobri. Kolikor utegne biti v tem nezaupanja, skrbi in zaščite sicer prav nič spoštovanega Potrošnika, toliko je bržkone tudi stroškov na račun tistih ustanov, ki morajo od tega živeti. Gre seveda tudi za zaščito monopola domačih proizvajalcev. Vsiljuje se vprašanje, ali morda kdo ne misli, da bo Evropa sprejela naše standarde? stojni, bi si seveda upravičeno želeli tako vlado, ki bo po evropskih merilih, sestavljena iz najboljših strokovnjakov, ki jih premoremo, ne glede na njihovo barvo. To z drugimi besedami pomeni, da Sloveniji ne more skrojiti usode kak minister, ki kot nekdanji direktor ni videl razvojnega programa niti v svojem podjetju, četudi se je v strankarskem smislu preoblekel v ovčko, kot ne more biti minister ta, ki mu niso zaupali niti upraviteljskega položaja na šoli. Kot stvari stoje in se razvijajo, bi se prav lahko zgodilo, da bomo s tako vlado zgrešili kažipot v Evropo in zašli na kakšno drugo celino. Nasmejani na začetku poti sredi leta 1990: Kmecl, Oman, Kučan, Zlobec, Plut. Kdo je vodnik, kdo označuje prehojeno pot? V MOZIRJU ‘OČISTILI« KRANJSKEGA ŽUPANA NEGOVANE GOVORICE ULICE Poročali smo, da so mozirske obrtnike obiskali kranjski, da bi preverili, kaj seje dogajalo z denarjem, ki so ga Kranjčani zbrali za pomoč obrtnikom v Mozirju, ki so bili prizadeti od poplav. Predsednik Obrtnega združenja Kranj Marjan Čiperle je po vrnitvi izjavil, da je v glavnem zadovoljen, kako so v Mozirju razdelili 552.621,00 dinarjev, ki jih je kot humanitarno pomoč prispevalo 580 članov kranjskega združenja. Zanimivo je ozadje, zakaj je v Kranju sploh prišlo do sumničenj, oziroma kakšne so bile govorice ulice, ki so se praktično vsak dan znova in znova rojevale. Nekako v središču opravljanja je bil za tisk atraktivni kranjski župan dipl. ing. Vitomir Gros. S svojimi nastopi že pred volitvami, še bolj pa v zadnjem času, si je prislužil pri nekaterih zamero. Črne pike. ki naj bi jih dobil pred volitvami, pa so mu prinesle popolno volilno zmago. Njemu osebno, njegovi Liberalni stranki in kranjskemu Demosu, katerega predsednik je. Kaže, da kranjski župan še naprej skrbi za takšne »negativne pike«: Ko ob okrogli mizi v Kranju pred plebiscitom ni sprejel predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana, še bolj pa, ko je v republiški skupščini kot poslanec protestiral proti njegovemu govoru po plebiscitu, ker je po komunistični navadi naročal parlamentu, kaj mora narediti. Počakajmo pri presoji do naslednjih volitev ali mu to prinaša pri volilcih pozitivne ali negativne točke. Tokrat prisluhnimo kranjski govorici ulice, ki je bila očitno močno usmerjena proti kranjskemu županu. Človek je dobival vtis, da gre za skrbno negovane govorice s povsem določenim namenom. Po takšnih govoricah naj bi denar, ki so ga prispevali obrtniki za prizadete obrtnike v Mozirju, porabili za opremljanje Slovenske hranilnice in posojilnice, ki so jo ustanovili v Kranju. Seveda so pretežni lastniki člani Liberalne stranke in tudi gospod Gros. Po drugi verziji naj bi Slovenska hranilnica in posojilnica ta denar pora-- bila za svojo podružnico v Mozirju. Druga govorica ulice navidezno ni prav nič vpletala gospoda Grosa. Denar kranjskih obrtnikov naj bi enostavno poneverila sama Kranjska uprava za svojo novo stavbo. Seveda kranjska davčna uprava ne zida nobene nove stavbe, »slučajno« pa je predsednik SO Kranj Vitomir Gros. V tretje je šlo najbolj konkretno. Kranjski župan naj bi denar enostavno porabil sam. Znano je bilo tudi zakaj. Z njim je odkupil Majdičev mlin od drugega obrtnika Toneta Arvaja, ki da ga je prehitel na licitaciji, ko je Žito stavbo prodajalo. Gre za veliko stavbo ob novem mostu na Savskem otoku, t. j. prostoru, kjer imajo Kranjčani sejemske prostore in zimski bazen in je bil pred leti uzakonjeno ukraden županovim prednikom. Razumljivo, da so takšna podtikanja metala vprašaj tudi na samo Obrtno združenje. Obrtniki so zahtevali, da preverijo, kako je bil v resnici porabljen njihov denar. O stvari so se torej prepričali, videli, da gre za podtikanja, za obračunavanje ob humani akciji. Kranjski obrtniki sedaj lahko kadar hočejo vidijo natančne podatke o porabi denarja na svojem združenju, prav tako pa jih nameravajo o dejanskem stanju tudi obvestiti preko obvestil, ki jih izdajajo. Nočejo železarskih menic__________________________________________ Štorski železarji so na plačilni dan spet ostali brez plač. Stavkovni odbor je zahteval sklic izredne seje delavskega sveta celotnega reorganiziranega podjetja in zahteval odgovor na vprašanje, ali so v samem podjetju, v celjski, šentjurski in šmarski občini in v slovenski vladi, res napravili vse, da bi delavci pravočasno dobili svoj pičli osebni dohodek. Direktor holdinga Boris Marolt jih je prepričal, da so dali dejansko vse od sebe. Vendar so z gotovino prekratki. Za plače potrebujejo 17,5 milijona dinarjev, na računu je vsega 5,3 milijona. Narodna banka Jugoslavije jim dolguje 1,7 milijona zneska od zveznih carin, republika Slovenija v obveznicah 6 milijonov dinarjev. Plače bi lahko izplačali, če bi jim šli na roko vsaj v banki. Toda bančniki so menda zaradi svoje nelikvidnosti odločno odklonili eskontiranje menic, tako 6 milijonov vrednih menic iz Slovenije in Hrvaške kot tudi 4 milijone vrednih menic iz Srbije, ki so seveda bistveno bolj vprašljive. V stavkovnem odboru štorske železarne so sklenili, da do današnje srede ne bodo ukrepali, v kolikor pa danes ne bodo dobili plačilnih kuvert, bodo v petek, 25. januarja, pričeli z generalnim štrajkom vseh zaposlenih. Po (kmh...) domovini Ljubljana: Republiški izvršni svet je pripravil predlog za začetek postopka za spremembo zdaj veljavne ustave, ker nove ustave še dolgo ne bo. Ljubljana: Delavci Snage spet postajajo nezadovoljni. Že daleč čez mejo imajo blokiran žiro račun, razburja pa jih tudi mešano podjetje Publikum, ki je bilo registrirano za čiščenje in odvoz. Beograd: Zvezno ustavno sodišče je razveljavilo določila treh členov deklaracije o suverenosti Slovenije, s katerimi se razglaša neodvisnost in prevlada republiške pravne ureditve nad državno. Kragujevac: Avtomobili Crvene zastave so se podražili za približno 22 odstotkov. Ljubljana: Prenovitelji hočejo videti vladni program. Zagreb: V Hrvaški uvozili približno 10.000 avtomobilov, za katere veljajo olajšave, kot jih določa najnovejši zakon republiške vlade. Knin; Srbski radio Knin opozarja, da so hrvaški miličniki obkolili mesto, samozvana srbska milica pa se pripravlja na obrambo. Priština: Delegacija evropske unije je preverjala, kako so na Kosovu reagirali na resolucijo Evropskega parlamenta. Ljubljana, Maribor: Mirovna shoda sta obsodila grožnjo vojne na tujem in doma. Ljubljana: Razlike za novembrske in decembrske pokojnine ne bodo dobili 18. januarja, ampak pozneje, morda konec meseca. Beograd: Markovič obiskuje republike. Pogovarja se o dokumentu minimuma funkcij za začasno skupno življenje v Jugoslaviji. Ljubljana: Po prvih računih Inštituta za ekonomska raziskovanja naj bi z zaprtjem krške elektrarne več izgubili kot pridobili. Skopje: Makedonci niso zadovoljni s prvimi nastopi delegatov v večstrankarskem sobranju. Ljubljana: V občinah so si delili nesramno visoke plače. Meščanski župan je novembra dobil kar 33 tisoč dinarjev. Zagreb: Hrvaška vlada bo preklicala sklep o odpravi carin za uvoz avtomobilov. Titograd: Črnogorski IS bo sestavil Milo Dukanovič, sedanji sekretar predsedstva CK ZK Črne gore. Beograd: ZIS zahteva, naj slovenska vlada ne izvaja memoranduma. Beograd: Zakon o prometnih davkih sprejet kot začasen ukrep. Na zvezni ravni nižje davčne stopnje. Ljubljana: Ob izbruhu vojne v zalivu se je sestal slovenski krizni štab in pregledal ukrepe, da bi preprečili kakršnekoli posledice zalivske vojne v Sloveniji. Zagreb: Na Hrvaškem poskočile cene bencina. Super stane 11,90, navaden 11,80 dinarjev. Ljubljana: Petrol zagotavlja, da kljub zalivski vojni za zdaj ni nobenega razloga za slabšo preskrbo z gorivom. Ljubljana: Z vojno je zapravljena vsaka možnost, da nam Iračani vrnejo milijardo dolarjev. Beograd: V Iraku je ostalo 50 jugoslovanskih državljanov. Beograd: Srečanje Tudman-Miloševič bo. Sestanek bo 25. januarja v Beogradu. Ljubljana; Za koliko bodo zmanjšane oblike pomoči brezposelnim? Čas prejemanja denarnega nadomestila odvisen od časa zavarovanja na brezposelnost. Knin: Dr. Milan Babič je prosil JLA za zaščito pred napadi »nelegalnih paravojaških organizacij«. Beograd: Guverner NBJ izjavil, da je bil začrtani okvir primarne emisije prekoračen za skupno 15,5 milijarde, grešniki pa so Srbija, Vojvodina in Hrvaška. Ljubljana: Sindikat delavcev v cestnem prometu bo v ponedeljek organiziral popolno zaporo cest, mejnih prehodov, carin in pristanišča, ki bo tarjala od 4. do 20. ure. Beograd: Vojni jetniki in interniranci druge svetovne vojne od Nemčije zahtevajo odškodnino. Zagreb: Pobuda za hrvaško valuto. En nin naj bi bil vreden eno nemško marko, stoti del pa bi se imenoval gvozd. Beograd: Devizne rezerve države sedaj dosegajo 6,7 milijarde dolarjev, kar pomeni, da do zdaj ni ogrožena zunanja likvidnost. Ljubljana: Ante Markovič s sodelavci se je mudil v Ljubljani. Slovenska vlada pa še naprej vztraja pri uresničitvi memoranduma. Dvor na Uni: Več kot 90 odstotkov delavcev policijske postaje je sklenilo zavrniti izjavo o »zvestobi« ministrstvu za notranje zadeve Repbulike Hrvatske, ki naj bi jo podpisali v teh dneh. Ljubljana: Liberalno demokratska stranka meni, da bi šolski zakon škodil demokratizaciji v šolstvu, zato zahteva, da se umakne. Knin: Dr. Jovan Raškovič trdi, da bo predsednik Srbije branil Knin pred hrvaškimi redarji. Ljubljana: Janez Slapar iz republiškega štaba je ponovno zatrdil, da po zakonih orožja teritorialcev ni treba oddati. DOGODEK, KI RAZBURJA PREBIVALCE ISTRE Psi tartufarji znanje plačujejo z živi j en j em Istrski gozdovi niso samo pljuča tega področja, temveč tudi pravi zlati rudnik dragocenih gob - tartufov. To je tudi kraj, kjer izjemno dragi psi, s pomočjo katerih lahko nabiramo te gobe, svoje znanje plačajo z življenji. Čeprav so prvič zastrupili takšnega psa že pred 12 leti, je šele zadnji primer, ko so v bližini akumulacijskega jezera Butoniga zastrupili 3 vrhunske pse tartu-farje, razburil duhove. Tamkajšnja policija je na dobri sledi zastrupljevalcu psov, ki je ne le oškodoval lastnike psov (gre za visoke škode), temveč storil tudi kaznivo dejanje ogrožanja ljudi in njihove lastnine. Obiskati področje Buzeta v Istri, pri tem pa ne omeniti skrivnostnih in dragocenih gob tartufov, bi bilo enako nesmiselno, kot če bi v Pekingu pozabili na Kitajski zid. Tokrat naj tartufi ostanejo v drugem planu, saj nas zanimajo psi tartufarji, ki svoje vrhunsko znanje pri iskanju buzetskega »belega zlata« plačujejo s življenji. Zastrupljanje psov tartufarjev je na področju Buzeta staro že 12 let, vendar je šele zadnji primer, ko so bratoma Ivanu in Ruderu Vivodi iz vasi Marče-negla zastrupili tri vrhunsko usposobljene pse, razburil prebivalce teh krajev. Še danes je to glavna tema pogovora, pri tem pa vsi upajo, da bodo storilca tega groznega dejanja čimprej našli in kaznovali, saj je oškodoval lastnika, hkrati pa ogrožal prebivalce in njihovo lastnino. Brez psa ni tartufov Nepravično bi bilo v zvezi z nabiralci tartufov govoriti samo o privlačni odkupni ceni teh gob (tuber magnatum, to je latinsko ime za vrsto tartufa, ki raste v buzetskih in motovun-skih gozdovih). Nabiralcem tartufov nekateri radi očitajo lahek način zaslužka, vendar to lahko govori le tisti, ki ne pozna načina iskanja, predvsem pa ne izjemno napornega in dolgotrajnega truda pri dresuri psov. Le s skrajno pretanjenim in izpiljenim vohom lahko ti psi najdejo podzemno kraljico istrskih gozdov. Vedeti je potrebno, da je iskanje tartufov, še posebno istrskega belega tartufa, za sladokusce te enkratne gobe zelo naporno delo. Vstati je potrebno še pred zoro, v enem dnevu oziroma v več urah prepešačiti nekaj deset kilometrov v lepem ali grdem vremenu. Pri tem vse to ne pomeni nič, če nimate tudi dobrega psa iskalca. Prav psi imajo pri tem poslu glavno vlogo, njim gre vsa zasluga za dober zaslužek njihovih lastnikov. Poleg tega predstavlja iskanje tartufov največkrat vir preživljanja, način življenja, pa tudi nekakšno zlato mrzlico. Ko iskalci tartufov enkrat občutijo razburljive trenutke, ko njihov pes začuti močan vonj tartufov, začne kopati po zemlji in s tem da vedeti, da je naletel na lep primerek, potem jih ta posel prevzame. Razburjanje doseže vrhunec, ko s posebno lopatico tartuf izkopljejo in očistijo. Prodaja dragocenih tartufov je le zadnji del, logična posledica vsega vloženega dela. Zadnjo sezono je bila prodaja tartufov še posebno zanimiva zaradi visokih odkupnih cen, tako da so nekateri nabiralci, seveda s pomočjo psov, našli gob tudi za 3 oz. 4 milijone lir. Jasneje torej postaja, zakaj so trije takšni psi, v čigarš-njo dresuro je bilo vloženega mnogo truda in odrekanja, plačali svoje znanje z življenjem. Njihovim lastnikom je bila tako storjena dvojna materialna škoda (izgubili so drage pse, v Bosanskem Brodu pri Dragu Grgiču. Mnogo truda sem vložil v to, da sem ju končno naučil odkrivati tartufe. Morda lahko dresuro še najbolj ponazorim z besedami, da v času vadbe človek potane pes in pes katere pse gre in vse to počne premišljeno. Ali je zares potrebno v tej naši lepi Istri, v tako lepi naravi, postavljati strup?« Najbrž bi tudi ta dogodek s tem pa tudi možnost dobrega zaslužka), ki se je ne da nadomestiti, niti plačati z nobenim denarjem. Samo tisti, ki ima rad živali in zanje tudi lepo skrbi, razume, kaj pomeni izguba psa. Žalostna zgodba Ko smo v vasi Marčengla, 13 kilometrov oddaljeni od Buzeta, obiskali brata Ivana in Rud-era Vivoda, smo začutili veliko žalost, ki se je naselila na njuna domova. 4. novembra lani so namreč zastrupili njune družinske ljubljenčke. Naš prvi sogovornik, 67-letni Ivan Vivoda, se ne more pomiriti z izgubo svojih dveh psov. Žalostno in hkrati z ogorčenjem pripoveduje o tistem usodnem jutru, ko so mu zastrupili psa, 3-letno Džuli in 18-mesečno Almo, vrhunsko dresirani psici, katerima skupaj s Tarzanom, tretjim zastrupljenim psom, ni bilo para med psi tartufarji! »Tistega jutra sem okoli štirih zjutraj odšel s svojim bratom na tartufe v okolico akumulacijskega jezera Butiniga, kamor tudi sicer vedno hodiva. Ker je bilo še temno, smo si svetili z baterijskimi svetilkami. Okoli 5. ure sem videl, da je moja Duli nekaj pojedla, vendar sem mislil, da gre za ostanke hrane. A že čez nekaj časa je pes prišel k meni, se počasi prevrnil in poginil. Kmalu se je enako zgodilo še mojemu drugemu psu Almi, ki je bila v naši neposredni bližini. Takoj mi je postalo jasno, da sta zaužila strup. Bil sem ves iz sebe, bil sem v šoku, saj sem se zavedal, kaj vse sem izgubil. Duli sem kupil v Čakovcu pri Stjepanu Matanu, Almo pa človek,« nam je povedal Ivan kot vsi prejšnji ostal le grenka Vidova, kmečki upokojenec, ki preteklost, ko si lastniki za-dobiva 350 dinarjev pokojnine strupljemh psov niso upali pn-na mesec in ki mu je nabiranje iav.*vt' zastrupljanj, boječ se še tartufov pravzaprav edini vir hujšega maščevanja, saj sumijo, da to počne nekdo, ki jih dobro pozna in ki pozna vrednost njihovih psov, če ne bi Ruderov sin Mladen Vivoda prijavil vso zadevo miličnikom. dohodka. Njegov brat, 56-letni Rudero Vivoda, solznih oči pripoveduje: »Moj pes Tarzan, za katerega sem pred štirimi leti plačal tri milijone lir, je tudi pojedel strup in v moji bližini izdihnil. 15.000 din za kilogram tartufov Preteklo sezono so za kilogram tartufov prvega razreda (odvisno od teže posameze gobe) izplačevali do 15.000 dinarjev. Čeprav minula sezona ni bila ravno naklonjena nabiralcem, so med drugim prav na področju Buzeta našli 750 gr težak tartuf, ki pomeni tudi lanski rekord. Vse se je zgodilo nedaleč od jezera na terenu, kjer tudi sicer vedno iščemo tartufe in kjer mi vsako tretje leto zastrupijo po enega psa. Tokrat sem najbolj prizadet, saj je Tarzan takore-koč hranil mojo družino. Na istem terenu nas je sedem, ki s psi odkrivamo gobe, vendar so samo še enemu lastniku (poleg mojega brata) zastrupili psa. Ostalim štirim lastnikom se to še ni zgodilo. Tisti, ki počne to grozoto, dobro ve, za Zastrupljenih 16 psov Zastrupljanje psov tartufarjev se v tem kraju dogaja že 12 let. Dosedaj so zastrupili že 12 psov, kar je povzročilo njihovim lastnikom velikansko materialno škodo. Pa ne samo to. Nevaren strup predstavlja nevarnost tudi za ljudi. Obiskali smo postajo milice v Buzetu, kjer nas je poveljnik Anton Medica prijazno sprejel in v zvezi s tem primerom povedal naslednje: »Res je, da je najbolj zanimiva tema teh dni zastrupljanje psov. Res je tudi, da smo prvo prijavo zastrupljanja psov prejeli od Ivana in Ru-dera Vivoda iz Marčenegle. Po prijavi smo začeli s preiskavo in že podali kazensko ovadbo zoper neznano osebo, ki bo morala (če jo bomo odkrili) odgovarjati tudi za kazensko dejanje ogrožanja splošne varnosti ljudi in imetja po 153. členu KZ Hrvatske. Smo na najboljši poti, da ta primer tudi uspešno zaključimo, poiskali pa smo tudi pomoč pohcijske uprave iz Pule, od koder so operativci že odšli na teren in opravili nekaj potrebnih razgovorov.« Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje Ivan in Rudero Vivoda se že dvajset let ukvarjata z nabiranjem tartufov. Imela sta mnogo psov, pri čemer trdita, da svojega psa, ki je izurjen za odkrivanje teh gob, ne bi dala niti za novega golfa. Mogoče se zazdi ta trditev na prvi pogled pretirana, a je povsem razumljivo, če vemo, da lahko takšen pes prisluži svojemu gospodarju kar nekaj avtomobilov. NOVE KRIVICE n-riim vračamo, drugim krademo Slovenija bo morala storit, Se najpomembnejši korak, vzpostaviti; morala nove lastninske odnose; Ustava, ki to tmorav »mo m bo Seveckpa^.^lxtnekajtudtpo^ua™^ p»sfs|«si||^||Tg:g 'Ss enenu,. je treba npbov ^d£m , ,. PnP0,rabe b^n° k-" j "m"' ' "j ,k m noso l. Ko e ni ^ f tn š, ^nesP so me erno iaialUe brnelo n^ke Mi tako m tako zavestno darilo list, k, so ou v arzavn n siuzoan bodo prikrajšanji pn laslnt^tju Veana je bda v prep-rmm rez,mu v povtlegtranem položaju tn so o e .... d,, k. že dob k DAVKI PRITISKAJO Kranjec, plačaj doktorat! »KRANJEC MOJ MI OSLE KAŽE... »bi lahko začel pisati moje nestrinjanje z izjavo ministra za finance Slovenije, dr. Marka KRANJCA, ki jo je zapisal Večer, 7. 1. 1991 pod naslovom, »Pomembneje, kaj kdo ima«. Gre seveda za davke, ki so v zadnjih dneh aktualna tema. Temeljito sem prespal preči-tano, pa se mi vročina ne pole že. Popolnoma mi je jasno, da mora mlada država dobiti sredstva za delovanje in da jih lahko dobi le od tistih, ki jih imajo. Jasno mi je tudi, da se nihče od davčnih zavezancev ne bo posebej navdušil nad odmerjenimi dajatvami. Točneje, več kot kdo ima, težje da. Da pa bi naj šteli imetniku hiše posedovanje te vrednosti kot dohodnino, se mi zdi res norija. Ker da je hiša vrednost, ki bi jo naj ovrednotili in ji določili najemnino. Ko sem stanoval še v bloku, mi je država podarila stanovanje (takrat še brez soudeležbe) in lahko bi bil v njem do smrti, nato pa bi ga zapolnil kakšen potomec. V tem primeru bi ne bilo potrebno šteti najemnine kot dohodnino, ker je pač potrebno plačevati mesečni obrok kot najemnino, ki seveda niti od daleč ni ekonomska. Daj, daj, moj dohtar, si pa res bister. Le kako, da ne predlagaš, da bi plačal davek na svoj doktorat, ker ti omogoča dohodek, pa na zdravje, na nadarjenost za petje ipd.? Oblast naj kar odmeri davke, saj je od nekdaj tako bilo. Iz zgodovine poznamo tlako, desetino, harač in še kaj. Naj pa nikar ne razlaga, kako je privilegij imeti hišo. Ni mogoče oporekati, da je po svoje prednost, da je celo luksus v primerjavi s tistimi, ki stanujejo v skromnih izbicah. Toda, ali ne pozna ves svet prakse, »kakšne si sreče, kako si sposoben, kako si zdrav, priden, iznajdljiv ...?« Marsikomu bi lahko dal stolpnico, pa bi mu ne koristila veliko. Nekdo pa iz r-'iJ tfe ,.v « | j nič naprav; veliko. In prav ta lahko plačuje tudi davek. Naj spomnim začasnega ministra, kako sem (in so tudi v večini drugi) zidali hiše. Z dvema skromnima plačama, z dvema otrokoma in z veliko ur dela, tudi nočnega, po opravljenem šihtu. Tisto obdobje so imeli vsi pod našim soncem enake možnosti potruditi se za pridobitev svojega stanovanja, tudi hiše. Kaj moremo, če tega niso izkoristili? Tisti čas je bila za vse enaka inflacija, ki jo dr. Kranjec omenja, namreč tudi za tiste, ki so na obroke smučali v Franciji, gradili vikende, ali zahajali na Ažurno obalo. Nekateri so pač študirali, tudi v tujini, z ugodnimi štipendijami, drugi pa so ustvarjali za lepe limuzine ali pa so varčevali svojo energijo za stara leta. Bog nam pomagaj, če je pred desetimi leti Partija na oblasti z lahkim srcem delila kredite, da je dopuščala finančni sistem z inflacijo .. . podobno kot bomo prav zdaj spet globoko v njem pri tej »božji« novi oblasti. Rad bi mojega financ-mini-stra spomnil še na nekaj. Namreč, da vsi tudi takrat, pred dvajset in deset leti, nismo gradili hiš le zato, da bi nanje plačevali davek. Najbrž je marsikdo razbremenil državo, ko je vrnil družbeno stanovanje mladim, delavcem, da je namesto družbe kar sam prispeval k urejanju stanovanjskega problema. Pa se je zato moral za pre cejšnjo obdobje odpovedov; realnemu luksusu in blagost, nju. Da je marsikdo pretirav v naporih (le kdo ga je priga njal?) in je pustil zdravje v betonskih ploščah, da mora tudi zdaj kar naprej vlagati za vzdrževanje bajte, da mora plačevati nekakšno najemnino za zemljo, ki jo je kupil od države. Čeprav razmišljam, so tud:: graditelji hiš prispevali k iz gradnji družbenih stanovanj, k: v njih zdaj ne stanujejo. Zato bi lahko pozabili, kako so posestniki stanovanjskih hiš koga opeharili, ali ga izkoriščajo in naj zato zdaj plačajo davek na hišo. Bolje je, če oblast vztraja pri starem reku, VZEMI TISTEMU, KI TARNA, DA NIMA. Gospod Kranjec je zaključil izjavo, »pomembno je, s čim posameznik razpolaga. Drugo ni pomembno.« A mogoče je ali ni pomembno, če ima človek izobrazbo, doktorat, pa od njega ni nič, je neuporaben? Pa vendar razpolaga z znanjem, ki mu ga je pomagala pridobiti družba. Ta družba pa lahko vzame (in to počne) le sposobnim, recimo tudi »doktorjem«. ALI SO TUDI VAS OŠKODOVALI Seznam zaplenjenih nepremičnin CELJE — OKOLICA LEMBERG, graščina v slabem stanju, deloma v razsulu — lastnika Hardo in Friderik Galle — vrednost ni bila ocenjena; DOBRNA — NOVI GRAD; grad v dobrem stanju - lastnica Irma Kompos — vrednost ni ,bila ocenjena; DOBRNA, pritlična vila s centralno kurjavo — lastnika Marija in Artur Purska — vrednost 226.240 din; DOBRNA, visoko pritlična zidana hiška — lastnik Heimuth Petz - vrednost 91.000 din; -TRNOVLJE, stanovanjska hiša - lastnika Hermina in Leopold Stropnik - vrednost (dve stanovanji, trgovski lokal) 174.025 din; ŠMARJETA PRI CELJU, stanovanjska hiša — lastnika Pavla in Anton Zupančič - vred: nosi 159.120; VOJNIK, enonadstropna vila in vrtna hišica — lastnici Bilhelmine Mesraus in Adele Koschar — vrednost (tri stanovanja) 559.600 din; ŠMARJETA PRI CELJU, stanovanjska hiša s trgovskim lokalom — lastnik Alojz Čater — vrednost 282.960 din; SV. JURIJ OB JEZERU, pritlična stanovanjska hiša - lastnik Maks Vizjak - vrednost 16.000 din; DOBRNA, enonadstropna vila - lastnik Herman Gali - vrednost ni ocenjena. VOJNIK 6, enostanovanjska hiša - lastnik Ignac Jeki — vrednost (stanovanje in lokal) 114.700 din; VOJNIK, enonadstropna stanovanjska hiša — lastnik Maks Vizjak - vrednost (stanovanje' in lokal) 121.800 din; DOBRNA 50, visokopritlična stanovanjska hiša - lastnica Karlote Heider — vrednost (tri stanovanja) 142.500 din; DOBRNA 66, stanovanjska hiša s trgovskim lokalom — lastnik Ivan Šauperl - vrednost (stanovanje in lokal) te in še dveh hiš je skupaj 350.700 din; DOBRNA 17, stanovanjska hiša — lastnik Ivan Šauperl - vrednost (dve stanovanji) je všeta zgoraj; DOBRNA 46, trostanovanjska hiša - lastnik Ivan Šauperl — vrednost v zgornji številki pri hiši št. 66; DOBRNA 54, enonadstropna 'vila — lastnika Herman in Zofija Goli — vrednost (vila poškodovana, stanovanje neuporabno) ni določena; DOBRNO 40, enonadstropna vila — lastnika Herman in Zofija Goli — vrednost (15 krat 13 zidana in krita z opeko) ni določena; DOBRNA 26, enonadstropni mlin — lastnika Herman in Zofija Goli — vrednost (zidan iz kamna 35 krat 8 m, v njem mlin, kovačnica, dve stanovanji, štiri sobe, dve kuhinji) ni določena: VSE VEČ ZASEBNIKOV Podjetniki iz Celja_____________________________________________________ TRADE COPY, Uvoz in izvoz, trgovina na debelo in drobno ter birotehničnih storitev Celje, Mariborska 32, p.p. 30, CELJE ALPRO, Trgovina na debelo in drobno živislkih in neživilskih proizvodov Celje, Ul. Milke Kerinove 2, CELJE TEHNOPROMET, Trgovina in prevozi Celje, Trnovlje 119/A CELJE DEMEX, Podjetje za ekonomiko in organizacijo poslovanja ter marketing Vojnik, Celjska 18, VOJNIK ROBINZON ELEKTRONICS, Svetovanje, projektiranje, proizvodnje in trgovina Celje, Ul. frankolovskih žrtev 18, CELJE TRIPEX, Trgovina na debelo in drobno Celje, Bezenškova 33, CELJE EXIM, Trgovina na debelo in drobno Celje, Cesta na Ostrožno 104, CELJE MBIT, Trgovinsko podjetje Celje, Malgajeva 2A, CELJE JAN, Podjetje za trženje, inženiring in produkcijo Celje, Milčinskega 6, CELJE BIO-DOM, Trgovinsko podjetje Celje, Zagrad 12 F, CELJE JAKEC, Trgovina in transport Celje, Razgledna 2, CELJE INTERDENT, Proizvodnja in trgovina Celje, Travniška 33, CELJE SINT, Trgovina, inženiring za varstvo pri delu in požarno varnost Strmec, Strmec pri Vojniku 95, STRMEC PRI VOJNIKU AVTO BOŽIČ, Servis in trgovina Celje, Mariborska 112, CELJE PEGO, Podjetje za trgovino na debelo in drobno Celje, Cuprijska 4, CELJE TRGOVINA PUC, Posredništvo in trgovina Škofja vas, Ljubečna.65/A, ŠKOFJA VAS KINDLHOFER, Proizvodnja in trgovina Celje, Miklošičeva 1, CELJE KEWIN, Trgovina na debelo in drobno Celje, Dobojska 5, CELJE TRGOVINA PEREC, Trgovina na debelo in drobno Celje, Skaletova 12, CELJE IMEX YU, Izvozno-uvozno trgovsko podjetje Celje, Ul. Heroja Lacka 7 A, CELJE TEHNOTRADE, Trgovinsko in in proizvodno podjetje Celje, Dolarjeva 24, CELJE SAROMA, Export-import Celje, Valvazorjeva 14, CELJE AGRAR TRADE, Mednarodno trgovsko podjetje Celje, Lopata 19 B, CELJE M-TRADE, Trgovina, export-import, storitve, Škofja vas. Prekolje 38, ŠKOFJA VAS KVIK, Trgovina na debelo in drobno Štore, Kompole 89, ŠTORE LKG TRADE, Trgovsko in proizvodno podjetje Celje, Valvazorjeva 10, CELJE TRIANGLE, Podjetje za zunanjo trgovino in trgovino na debelo Celje, Moše Pijade 11, CELJE ALP, Podjetje za ekonomsko komercialne storitve Celje, Malgajeva 2A, CELJE TRGOS, Trgovina, gostinstvo in ostale storitve Celje, Trnovlje 268, CELJE T & T, Gostinsko in trgovsko podjetje Celje, Kajuhova 11, CELJE POPOTNIK, Turistično podjetje Celje, Kocenova 2, CELJE MEDICO TOUR, Agencija za zdraviliški turizem, trgovina Celje, Mariborska 1, CELJE METAL CELJE, Podjetje za proizvodnjo, prodajo in zastopstvo Bukovžlak, Bukovžlak 103/ B, C Ki .J F; (Dalje) NOVA WJ DODA STRAN 12 13. STRAN NOVA W| DOBA — da je radijska napovedovalka v jutranjih poročilih rekla, da je prišel k nam na obisk dr. Otto von Habsburg kot predstavnik MEDPLANETARNE (namesto medparlamentarne) unije. Ker so vsi Habsburžani razen njega že v nebesih, to niti ni izzvenelo preveč humoristično. — da zdaj naročniki in avtorji filma o Velenju, ki so ga vrteli po Bosni, Krajini, na Kosovem, po Srbiji in v Makedoniji in z njim navduševali žensko mladež za preselitev v Velenje, snujejo nov film. Z njim bi naj te iste ženske in matere spravili nazaj k rodnemu ognjišču. — da Marko Štadler, gospod in kmet, poslanec vseh obstoječih skupščin, zbira podpise, kako on ni rekel, da bi naj, če hočemo pravno državo in pravico, tudi kmetje plačevali davek po katastrskem dohodku in... On je samo rekel, da ni rekel, da je rekel, ampak je rekel, da je rekel, kako ni rekel, da bi rekel karkoli v Šempetru pod Svetimi gorami. — da je varuh zgodovinskih zbirk v velenjskem muzeju Tone Ravnikar tudi pisar, ki v Naš čas prepisuje iz starih časopisov. Prepisane zlepljenke bogati s svojo brezvezno razlago. Najverjetneje zaradi honorarja, da ga tako ni treba plačati dejanskim avtorjem. — da v šmarski vladi ni nobenega zanimanja več za vodilna delovna mesta v delovnih organizacijah. Občinski velikaši so okusili potico oblasti. Zakaj bi naj delali za manj denarja, če bi sploh znali kaj delati. — da je mesar Strašek najbogatejši meščan v Konjicah. Zreški kovači so mu zajedli za ^..v^^i!S(J.stari1h mesg in mesnih izdel- ■ -srl 1 — da gospodu Stanetu Vovku »neumni« velenjski podjetniki tudi po Vovkovi dolgo trajajoči potrpežljivosti niso hoteli Velenjske televi- ..I... HiffiSifi ;> ti' ‘ f) OOOOBiCOSOeoCOCOGOC^NNW\N\N.\\\\\>W\\\\\VW\\\\\\\W\WW\\\\W\\\\W\\\\\\>\\>W\\W\\»\\\W>WW\\\\\W\W\\\W^^^^W^\WY NOVA • v v isce DODA AKVIZITERJE Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju n Ime.............................. priimek naslov.................................... NAROČILNICA naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov. ^ (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika 731-245 v sredo in četrtek od 18.-19. ure ZEMLJIŠČE z objekti ali brez za obrt v Celju ali okolici in lokal ali hišo v Celju, kupim. Škorjance, Cesta na kmetijsko šolo 14, Šentjur OMARE za dnevno sobo, prodam. Zagorac Mitar, Zagrad 108/a, Celje. Tel.: (063) 29-757 PRODAM kvalitetni stolp Fisher in nov ojačevalec Sony. Tel.: (063) 24-502 DELO NA DOMU - kakršnokoli, sprejmem. Sestavljanje, lepljenje, pakiranje. Možen tudi lasten prevoz. Škrabi, Prekorje 16, Škofja vas HARMONIKO 120-basno. IV ali V krat uglašeno. HOHNER - Atlantik. PIG-GINI ali podobno, kupim. Tel.: (063) 785-229 PRODAM aparat za merjenje sladkorja v krvi »gluco-test« z 12 škatlami ustreznih kontrolnih trakcev »diastix«. Tel.; (0608) 82-916 UVOŽENO MATURANTSKO OBLEKO št. 38 v kombinacijo črno-srebrne barve, prodam za 1.200,00 din. Tel.: (063) 25-961 PRODAM nove letne gume 16 X 175 Cleberre za Lado Nivo in motorno kolo APN 6, starejši letnik, malo vožen. Auguštin Stanko, Kladje 1, Laško IŠČEMO UGODNEGA PONUDNIKA za prevoz s kombijem in sicer za 2 krat tedenski prevoz duševno prizadetih oseb iz občine Žalec na Dobrno (v petek tja in v ponedeljek nazaj). Ponudbo sporočite po tel.: (063) 713-588 (zvečer) R 4 GTL, letnik 1988 prodam. Možen ogled po 16. uri na naslovu Kolenc-Ploštaj-ner, Nizka 20, Rečica ob Savinji; do 16. ure pa po telefonu (063) 831-700 (Ploštajner) ŠTEDILNIK GORENJE, 2 plin, star dve leti, prodam za 1.500,00 din. Tel.: (063) 783-275 ŠKODO 105 L, letnik 1980, registrirana do avgusta 1991, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Božič Anton, Poženelova 7, Laško UGODNO PRODAM dolgo belo poročno obleko, številka 40. Žolger Jadranka, Cesta na kmetijsko šolo 10, Šentjur pri Celju ELEKTRO OMARICO - notranjo, prodam. Tel.: (063) 816-337 HONORARNO ZAPOSLIMO trgovske zastopnike za teren Krško in Kozje - prodaja na terenu. Zaželene izkušnje na enakih delih, lasten prevoz in poštenost. Samo resne ponudbe po tel.: (063) DVE PSIČKI, mešanki, stari dva meseca, podarim dobrim ljudem. Telefon 24-545. ZASTAVO 128, letnik 1989, prodam. Telefon: (063) 28-995 in (063) 28-994 (po 14. uri) — Dolinšek — Krajnc, Zidanškova 13. UGODNO PRODAM glasbeni stolp RIZ z 2x100 W zvočniki, možen je tudi nakup gramofona. Cena, ki bo zelo ugodna — po dogovoru. Tel.: (063) 25-681, dopoldan od 10. — 14. ure in popoldan od 18. — 21. ure. GARAŽO ob Mariborski cesti, prodam. Tel.: (063) 24-550. STANOVANJE - 56 m2, v centru mesta prodamo. Centralno ogrevanje in telefon. Cena je 1.800/m2. Tel.: (063) 33-486 (od 16. ure). Oven 21. 3. — 20. 4. V prihodnjih dneh morate nujno obvladati svoj temperament in se izogniti vsakršni nepremišljenosti, sicer bo prišlo do nesporazumov v družini in službi. Previdnost pri športu. Srečne številke: 4, 10, 29, 41. Bik 21. 4. - 20. 5. V stanovanjski ali hišni zadevi bo treba nekaj narediti, če nočete imeti škode. V pogovorih z uradnimi osebami nikakor ne popustite. Novica, ki jo čakate, ne bo preveč dobra. Srečne številke: 1, 8,15,48. Dvojčka 21. 5. - 21. 6. Nekomu boste morali dokazati, da imate srce na pravem mestu. To vas bo sicer nekaj stalo. V prijateljskem krogu bo nekaj zaškripalo, a nesporazum boste hitro zgladili. Srečne številke: 7, 8, 31, 41. Rak 22. 6. - 22. 7. Pokopali boste svoje iluzije in se spustili na trdna tla. Preveč skrbi posvečate svoji okolici namesto sebi, kar slabo vpliva na zdravje. Ob koncu tedna vam bo posijal « žarek upanja. Srečne številke: 1, 3, 7, 28. Lev 23. 7. - 23. 8. V ljubezenski zadevi je zdaj nujna večja aktivnost, če stvari nočete prepustiti tekmecu. V službi vam ne bo šlo vse gladko od rok, zato boste v nemilosti. Pazite na zdravje. Srečne številke: 3, 30, 39, 40. Devica 24. 8. 23. 9. Briljantna zamisel vam bo pomagala, da se boste izvlekli iz kočljivega položaja, toda dopustite, da bodo domiselnosti sledila tudi dejanja. Mislite tudi na svoje zdravje. Srečne številke: 9, 20, 27, 40. 4 Tehtnica 24. 9. — 23. 10. Nekaj vas bo zelo prizadelo, vendar si ne ženite k srcu. Sprejmite vse s humorjem, prav lahko, da se boste nazadnje sami smejali. Ne tvegajte nobene daljše poti z avtom. Srečne številke: 7, 19, 23, 34. Škorpijon 24. 10. 22. 11. Daje vas žalost in bi radi vse ali nič. Če boste vložili še toliko napora, pri partnerju ne bo odziva. Ni izključen prepir, ki bo imel zelo neprijetne posledice, zato razmislek. Srečne številke: 2, 10, 19, 36. Strelec 23. 11.-21. 12. Puške ne smete prehitro vreči v koruzo, ker prvi poskus ni uspel. Poskusite še drugič in se bolje pripravite, pa boste imeli zanesljiv uspeh. Ne poslušajte nobenih nasvetov. Srečne številke: 2, 18, 35, 45. Kozorog 22. 12. — 20. 1. , Odženite svoje pesimistične misli, pa se boste tudi telesno bolje počutili. In temeljito se posvetite svojemu delu ali konjičku - takšna terapija skoraj vedno pomaga. Pozor v prometu. Srečne številke: 11, 15, 32, 39. Vodnar 21. 1. - 19. 2. V prihodnjih dneh boste morali pravilno usmeriti svojo energijo, da bi dosegli malo tega, kar želite. Kasneje lahko upate, da vam bo vse, česar se boste lotili, tudi izredno uspelo. Srečne številke: 7, 18, 31, 33. Ribi 20. 2. - 20. 3. Teden se bo začel slabo in bo prinesel presenečenja, le v srčni zadevi lahko pričakujete, da ne bo sprememb. Ne bi vam škodovalo več gibanja v naravi. Pri nakupih dobro premislite. Srečne številke: 11, 25, 34, 44. OSAMLJENOST 1991 Ni /e bolečine nad samoto V skoraj pol stoletja trajajoči skrbi za človeka smo odnose tako razčlovečili, da skorajda vsepovsod ostajaš sam. Najsi bo to na ravni, kjer so zaposleni dobro plačani ljudje ali v vsakdanjih medsebojnih razmerjih. Skrb za človeka je tako prepuščena človeku samemu. Dobro plačani strokovnjaki so obremenjeni sami s sabo in administracijo, zato za malega človeka nimajo časa in ne volje. Razen Cerkve. Anton Ratej, župnik pri cerkvi Sv. Danijela vedno najde čas tudi za tiste, ki jih je narava prikrajšala še za zdravje. Sam sem, a optimist Valovi življenja vse več ljudi odlagajo na samotnih pečinah. Vrvež obljudenih obal se zdi od tam pogosto nedosegljivo daleč. V resnici pa je morda čisto blizu. V Mariboru že šest let deluje društvo Samski optimisti. Podružnici ima tudi v Celju in Ljubljani, pravkar jo dobiva tudi v Murski Soboti. Kakšnih 1600 osamljenih ljudi, ki so ostali brez partnerja in brez prijateljev se je s pomočjo tega društva že pognalo proti toku novega življenja. Med člani so našli svojo družbo, svoj smisel, svoj novi jaz. Nekateri tudi novega življenjskega sopotnika. Samski optimisti planinarijo, hodijo na izlete, skupaj preživljajo praznike, obiskujejo strokovna predavanja, šestkrat na mesec pa pripravijo družabni večer s plesom: po dvakrat v vsakem kraju. V Celju se srečujejo vsak prvi in tretji petek v Domu JLA. »Žal,« pravi VERA ČUJEŠ, srce in gonilna sila Samskih optimistov, »žal naša odtujena družba potrebuje društvo, ki povezuje potrgane medčloveške vezi. V to smo se prepričali v letih našega dela, ko je v naši sredini poiskala svoje zavetje množica osamljenih. Vem pa, da je gotovo še veliko takšnih, ki nimajo poguma, da bi se nam pridružili.« Strah pred novo, neznano družbo je odveč. Za novince namreč prvi trenutek poskrbijo starejši člani, ki jih sprejmejo v svoj krog družbe. Začetno zadrego hitro premaga tudi tikanje, ki je obvezno med vsemi člani. »Na prvo srečanje sem prišla s prijateljico, sama si ne bi upala priti,« pripoveduje ena od članic, Celjanka BOŽENA KUJ AN. »Strah je bil odveč, saj smo že prvi večer preživeli v prisrčnem vzdušju in naslednjič ni bilo nobene zadrege več. Danes imam velik krog prijateljev po vsej Sloveniji.« Za ubranost družbe Samskih optimistov skrbijo tudi društvena pravila. Ta določajo, da smejo člani postati samski ljudje (kar dokazujejo s potrebnimi dokumenti), stari med 25 in 55 leti, in urejajo še vrsto podrobnosti, pomembnih za to, da se prav vsi člani prijetno počutijo. Prepovedujejo, recimo, pijančevanje — pa tudi »košarice« pri plesih. Ime društva, ki je edino tovrstno v Sloveniji, je kar upravičeno. Samski optimisti v novi družbi najdejo spet svoj življenjski optimizem in so ga pripravljeni deliti z vsemi, ki še pomišljajo, ali bi izstopili iz svoje osamljenosti.