inski dom
Prefs - ceha - jtrefžo L 0.50
Lefo Vlil,
Schnfiicliar, urednik, redattor.: Mirto Javornik. — Herautgeber, »doleteli, •dltor*: Ing. (od|s. — FUi Ljudska tiskarna, ta Liudtko tlikarno, per la Stamparla popoiaie: Jož. Kramarič — l|ubl|ana, kopltailova i,
— Tal. 4001—tOOi. — Abonnemanl naročnin«, abboaamento: L JU
Ljubljana, torek, dne 26. oktobra 1943 - št. 241
Fortdauer der erbitlerfen Kampfe im Osten
Westlich Smolensk Durchbruchsversuche der Sowjets geschei-tert — Erfolgreicher deutscher Gegenangriff — 282 Sowjet-panzer abgeschossen — Feindlicher Zerstorer im ostlichen Mittelmeer versenkt — Einzelziele in London bombardiert
Aus dem Fllhrerhauptquartler, 25. Okt. DNB. Das Obcrkommando der .Wehrmacht glbt brskanot:
An den Schwerpunkten der grossen Ab-wehrschlacht tm S ti d - und M 111 e 1 a b -a e h D 111 der Ostfront kam e» gestern zu besonders erblttcrten KKmpfen. Mebrere slld-llch M el 1 topol und stidUitllch Sapo* r o a c h J e an acbmaler Front angrellende Sovrjets-Dlvlsloncn vvurden unter boben Ver-lušten abgescblagen. clnlge Elnbrllcbe ab-S eri e gel t.
Belderaelts Dnjepropotrovsk ge~ lang ea felndllchen KrSUcn nnter dem Schutz dlchten Nebela auf dem westllchen Dnjeprufer BrtiekenkOpfe zu blldčn.
Im ElnbruebarBum stldtlstllch Ere-meutschug wechsclten atarke felndll-che Angrlffe gegen unsere Abricgclungs-fronten mit elgenen Gegcuangrlffen. Dle Sowjcts verstKrkten lbre Anstrengungen auf K r 1 w o 1 Rok durebzubrceben. Dle tchwe-ren Abvrehrkiimpfe dauern unvermlndert an.
Zu harten KHmpfcn kam es aueb wcst-llch 8 m o 1 e n a k. Starke Durchbruchsan-grlffe der Sowjcts acbelterten dort an dem zMhen Widersland unserer Truppen. dle lm Gegenangriff Torttbergehend verloren ge-gangenea Gelande zurilokeroberten und da-bel elne achwHchere felndllehe Gruppe ver-nlcbteten.
Von der tibrlgen Oatfront slnd nur Brtlt-che KSnipte aua den Abscbnltten nordllch
K 1 e w , belderaelts der Saoilo-MOn d u n sr. *Udwestlieh Veliki je Luki und aUdllch dea Ladogaaeea zu melden.
In den aohweren Knmpfen der letzten belden Tage wurden 28! Sowjetpanzer, da* von dle melsten an der Front zwlschen Asonschem Meer und Krementšchug abge-sohosaen.
An der addltallenlaeben Front fanden gestern kelne nennensnerten Eampf-bandlungen statt.
Starke deutsche KampffllegerverbKnde grlffen erneut mit gutem Erfolg den felnd-llchen VersorgungsstUtzpunkt N e a p e 1 an.
Nacb Inzvrlschen elngegangenen Meldun-gen versenkte dle Luftwaffe In der Nacht zum 22. Okt. Im Ostlichen Mlttel-in e e r elnen felndllchen ZerstSrer und be-schtfdlgte elnen cwelten durch Bomben-treffer.
Vber den beaetzten We«tgeble-t e n wurden gestern 11 felndllehe Flugzeu-ge, davon t durch Flakartlllerle der Luft-waffe. abgeschosaen.
Nordamerlkanlsclie Bomber flberflogen bel dlobter Wolkendecko und Regenwetter SUdoatdeutacbland und warfen planloa und welt aerstreut Bomben auf elnlge Orte.
In der vergangenen Nacht fanden Etn-zelangrlffe durch felndllehe StOrflugzenge auf Westdeutaehland atatt.
Deutsche Kampfflugzenge bombardlerten Einzelziele lm Stadtgeblet von London.
Continuano accaniti combatfimenti sul fronte orientale
Del Qnarlier generale del Fiihrer, 25. oHo- i Kiev, bre. DNB. II Comando Supremo germanico co- I mušica:
Nei pnntl di pravita della grande bataglla dilensiva nel .ettore meridionale e centrale del fronte alPest teri si sano svoltl combattimenti di eccezionalc accanimento. Parecchie divUioni societiche lanclatesi ln attacco a sud di Meli-topol ed a sudest dl Saporoscie in stretto fronte bodo state ricacciate subendo alte per-dite. Alconc brecce furono asseragliate,
Sn ambo I lati del Dnjeper le lorze ne-miehe protette da nn nebbione sono riuscite a CMtttnlre teste di ponte mila sponda occiden-tale del Dnjeper.
Nello spazio di penetrazione a sndest di Kremenclng fortl attacchi nemici contro il nostro fronte dl sbarramento si cambivaoo con propri contrattacchl. I societlcl hanno rinfor-zato I loro sforzi di penetrare a Krlvoj Rog.
I gravi combattimenti difensivi perdurano con indiminnita violenza.
Aspri combattimenti ai ebbero altrcsi ad ovest di Smolensk. Poderosi attacchi »ovietici nelCintento di sfondare il fronte vi »ono falliti davanti alia tennec resistenza dalle nostrc trnp-pe le quali in contrattacco avevano riconqui-stoto terreno tcmporancamente perduto annien-tando ln pari tempo un grupo piu debole del nemico.
ambo i lati della foce di Sosch, a sndoveat dl Velikije Luki nonchi a sud del lago di Ladoga.
Nella grave lotta degli oltimi dne giorni •ono stati distrntti 282 earrl armatl •ovietici dei qnali la maggioranza parte al fronte fra il Mar d'Asov .« Kremenclng.
Al fronte meridionale italiano lerl non si ebbero azioni combattive degne dl rilievo. Forli formazioni di aerci da combatlmcnto te-deschi ripetutamente hanno attaccato con buon bucccsso la base di rifornimento nemica Napoli. Secondo quanto risulta dalle notizie ginnte fra-tanto la Lnftwaffe nella notte del 22 otobre nel Mediterraneo orientale ba affondato un cac-ciatorpediniere nemico e dannegglato un altro con colpi di bombe.
Sni territori Occidental! occnpatl leri sono stati abbattuti li aeroplanl nemici di eni 9 ad opera del artiglieria antlaerea. Bombardieri ame-ricani durante il giorno approfittando di coper-ta di nnvole e di tempo piovoso hanno sor-volato la G.ermania sudorientale a gettato bombe a casacclo e disperse a largo sn aleune tacali ta.
La notte scorsa da aerel nemici in volo di disturbo tono stati effettuati singolj attacchi alla Germania accidentale.
Aerel da combattimento tedeschl bombarda-
Ogorčeni boji na vzhodu še trajajo
Zapadno od Smolenska izjalovljeni sovjetski prodorni poskusi Uspešen nemški protinapad — 282 sovjetskih oklepnikov uničenih — Sovražni rušilec potopljen v vzhod. Sredozemskem morju — Posamezni cilji v Londonu bombardirani
Flihrerjev glavni atan. 25. oktobra. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroienlh sil javlja: Na teilieih' velike obrambne bitke na jDinem ln irednjem odseku vzhodnega bojišča je prlilo včeraj do posebno ogorčenih bojev. Večje število sovjetskih divizij, napadajočih južno od Melito, pola In jugovzhodno od Zaporožja na ozki črti, je bilo ■ hudimi Izgubami odbltlb, nekateri vdori pa zajezeni.
Na obeh straneh Dnjepropetrov-a k a je uspelo sovražnim silam postaviti pod varstvom goste megle mostliča na zahodni obali D n J e p r a.
Na vdornem področju jugozahodno od Kremenčuga so se menjali močni so-vratnl napadi proti naSlm zapornim črtam z našimi protinapadi. — Sovjetske čete so ojačile svoje napore, da prodrejo na Krivi Rog. Težki obrambni boji trajajo z nezmanjšano silovitostjo.
Tudi zahodno od Smolenska je prišlo do hudih bojev. Močni sovjetski napadi prodora so se Izjalovili ob žilavem odporu naših čet, ki so sl s protinapadom zopet osvojile mimogrede Izgubljeno ozem. lje ln pri tem uničile slabšo sovražno skupino.
Z ostalega vzhodnega bojišča javljajo le o krajevnih bojih na odsekih severno od Kijeva, ob obeh straneh izliva
S o i a, jugozahodno od Velikih L n -kov In Južno od Ladoškegajeiera.
V zadnjih dveh dneh je bilo ▼ težkih bojih uničenih 282 sovjetskih oklepnikov, od tega večji del na bojišču med Azov-sklm morjem ln Kremenčugom.
Na Južnoitalljanekem bojišča ni bilo včeraj nobenih omembe vrednih bojev.
Močne Jate nemških bojnih letal so ponovno napadle z dobrim uspehom *o-vrnžno oskrbovalno oporlš e Napoli.
Po dosedaj sprejetih vesteh je letalstvo potopilo v noči na 22. oktober v vzhodnem Sredozemskem morju en sovražni rušlleo In poškodovalo drugega z bombnim zadetkom.
Nad zasedenim zahodnim ozemljem je bilo včeraj sestreljenih 11 so. vratnih letal, od tega jih je devet sestrelilo protiletalsko topništvo.
Pod zaščito gostih oblakov In deževnega vremena to preleteli ameriški bombniki jugovzhodno Nemčijo in metali brez cilja In daleč razstreseno bombe na nekatere kraje.
V pretekli noči so sovražna nadlegoval, na letala Izvedla posamične napade na zahodno Nemčijo.
Nemška bojna letala so bombardirala posamezne cilje na mestnem področju Londona.
Vsa francoska in italijanska obal neporušen branik
Maršal Rommel je pregledal obrambne naprave
Dal resio del fronte alTest si annnnclnno j vano singoli abicttivl nei pressi della citti di solamenfe scontri locali nei settori a nord di Londra.
Kadar morilci
Ljubljana, 26. oktobra. »■Slovenski poroSovalcc*, uradno glasilo Osvobodilne Fronte, z dne 18. okt., št. IMa, prinaša skoraj na vseh svojih straneh zgolj poročilo o »Zgodovinskem procesu proti 24 izdajalcem«. Na tem procesu so sodili ln obsodili 21 bolj °li manj vidnih zastopnikov slovenskega ljudskega odpori proti komunizmu in njegovem divjanju. Proces je bil, kakor je iz poročila razvidno, organiziran docela teatrsko in propagandno, po vzgledu slovitih Stalinovih procesov v Moskvi. Vseh teh 24 zastopnikov trpečega slovenskega ljudstva je bilo seveda obdolženih najneverjet-nejših in najstrahotnejših, pa tudi docela
nesmiselnih reči.
Ves potek Tazprave dokazuje, da je vse skupaj bil le pesek v oči za partizansko čredo, ki je razpravo poslušala. 2e v naprej je bila določena usoda vseh teh 24 trpinov, vse drugo pa: govori sodnikov, tako imenovanih »zagovornikov«, »priznanja« in »samoobtoževanja«, ki jih poznamo iz podobnih boljševiSkih procesov drugod, vse to je služilo samo ta kuliso rdeči sodni komediji.
Zanimivo pri tem novem, priznanem zločinu OF je dejstvo, da teh 24 zastopnikov slovenskega naroda in vseh njegovih slojev ni sodilo kako partizansko tljudsko sodiščet, kakor so to povsod obljubljali, temveč izredno vojno sodiSče. Temu sodiiču premišljenih morilcev je predsedoval po »Poročevalcu« dr. Anton Kržišnik, bivši sodnik upravnega sodišča v Celju. Eazen njega je bil v sodnem zboru še neki dr. Tomanič, — kdo ve odkod se je pritepel pošiljat v smrt slovenske ljudi, — ter sodniki — aktivni partizani, med njimi neki tovariš Stenka. Vojaški tožilec je bil advokat Jernej Siante, ki je menda krenil k partizanom šele po 8. septembru z drugimi odvetniškimi tovariši iz Ljubljane.
Pred to sodišče poklicnih morilcev so bili postavljeni:
Sternlša Marijan, orožniški poročnik, ki so ffa komunisti hoteli ubiti t atentatom lansko pomlad na stanovanju;
Vošnjar Pavle (Vidmar), aktivni kapetan I.
stopnje;
Milovanovič Mladen, orožniški podnarednlk; Not Stanko, intendantski poročnik;	1
Poročilo vojnega dopisnika Lutza Kocha, 23. okt. DNB. Medtem ko se severno od Na-polija ln ob Volturnu trese zemlja od bojnega ropota in Angleži ter Amerikanol dovažajo dan za dnem nove okrepitve, da bi si kljub silnim krvavim izgubam priborili ped za pedjo svoje poti na sever, stoje nemške čete v zgornji Italiji docela pripravljene. Dogodki pri Salernu in pri Termoliju so pokazali, da je sovražnik zaradi svoje številčno večje moči tako v zraku kot na morju ter tudi na kopnem zmožen, da se za hrbtom prve bojne črte znova izkrca, kakor se je pripetilo v Kalabriji in Apuliji. Sicer je vprašanje, ali bi bili taki nastopi resno mišljeni, ali pa bi bili preračunani na to. da bi vezali čete, ki bi jih sicer naše poveljstvo lahko drugod uporabilo. In tudi če so resno mišljeni, je njih uspeh še vedno nerešeno vprašanje. Jasno pa je, da so se pod poveljstvom maršala Rommla v Italiji bojujoče se divizije pripravile tudi za možno nove, presenetljive amfibifine nastope Angležev in Amerikancev na odsoku tirensko-ligursLega morja, torej na zahodni obali Italije, ali pa tudi kje v Jadranu. Sicer dovolj dobro poznamo najprimernejše kraje, kjer bi se sovražnik lahko izkrcal, toda ni Izključeno, da bo	morda prav tam napadel, kjer meni, da	je zaradi težjega do-
stopa ozemlja naša obramba slabšf.
■ ■■	Ze večkrat smo govorili o utrjeni obali
SOmBIO	Sredozemskega morja	ob francoska-italijan-
J'' ■ ■ ■	gki rivieri. Toda časi	so se od 8. septembra
spremenili, in odpad italijanskih iet ter dejstvo, da so laške armade tu odpovedale ter orožje odložile ln pričele celo * zavednimi sabotažami ter uničevanjem, zahteva hitre ukrepe in premestitve. Nove divizije so morale zasesti postojanke, ki so jih do sedaj držali Italijani. Obširna razorožitev in potreba po uničenju nekaterih odpornih gnezd sta zahtevali nadaljnjih sil, dokler
c,.	. .	n ■	n' Prišel trenutek, ko smo bili prepričani,
Štepec Jože, delavec iz Uorenje vasi nri . ,	•	,
’ ,	’	J	81	pn	I da je vse zopet v najlcpšem redu.
Slnkar Anton, kaplan it Mirne peči; Malovrh Frane, duhovnik ir Ljubljane! Mavee Jakob, kaplan li Ljubljane;
Marinčič Rudolf, uradnik iz Ljubljane; Llsac Ivan, trgovski pomočnik iz Trbovelj; Konečnlk Ljubo iz Prevalj;
Končan Marijan, delavec iz Celja;
Tomaži* Drago, nradnlk iz Slov. Bistrice; Klen Vladimir iz Ljubljane;
že itak mest* In luke, tam pa je zgrajen močan obrambni sestav, ki so ga zasnovali Italijani in ki je danes v varstvu našega orožja. Noši vojaki Imajo mirno zavest, da ni treba več paziti na tovariša, ki bi jih lahko izdal. Danes je v njih le še obvezno povelje, da morajo držati svoj položaj za vsako ceno. Danes stoji ob tem morju le enoten nemški hranik.
Ce bi nas obalna cesta hotela zapeljati v zmoto, da se razteza obramba le premočrtno, na^ pa daljnogled in ostro oko poučita, da so utrdbe zgrajene tako rekoč kubično: druga poleg druge, druga za drugo in druga nad drugo se vrste utrdbe za utrdbo, daleč tja v gorato zaledje.
V	dolinah pa je pripravljena pehota, ki bo takoj prešla s topništvom, letalstvom in s svojimi »tigri« v učinkovito protinapade. Vsako uro, ki ji še preostane do možnega sovražnega napada, Izkorišča za šolanje in proučevanje položaja. Toda to danes ni več potrebno, zakaj branilci imajo že svoja povelja.
Izjava ogrskih Srbov
Stockholm, 26. oktobra. NDB. Kakor po. roča »Svenska Dagbladet« so številni zastopniki srbskega prebivalstva na južnem Ogrskem sklenili na seji v Novem Sadu, da ne morejo Srbi na Južnem Ogrskem v nobenem oziru soglašati s tolpami. Nasprotno Srbi na Ogrskem bo pripravljeni podpirati madžarska oblastva pri njihovem stremljenju za ohranitev miru in reda v deželi.
100.000 min
Mirni;
Murn Franc, krojaški pomočnik iz St Jošta; Mihelič Franc, delavec lz Ljubljane; Capuder Gabrijel, študent Iz Ljubljane; Habič Viktor, šofer iz Bizovika;
Jesenovec Gabrijel, zobotebnik. Vrhnika; Jerman Marijan, delavec iz Ljubljane; Bačnlk Marijan, uradniški pripravnik iz Ljubljane.
Vsi so bili obsojeni na »mrf, razen Nota, Mavca, Jermana in Bačnlka, ki so jih p«-na Prisilno delo, Jesenovca pa so iz-r -i i v nadaljnji postopek nekemu področnemu« vojnemu sodišču.
\ ojaški tožileo Stante je v svojem govor-jonju izrecno poudarjal, da ne sodijo teh 2 nedolžnih kot takih, temveč da sodijo vso slovensko »reakcijo«, to je ves slovenski na-rod ki komunizma noče. S tem pa niso podpisali sodbo narodu, temveč sebi. in ni daleč čas. ko bo ta sodb. izpolnjena nad njimi in nad njihovimi pomagači.
Amerikanol nezadovoljni z Badoglijem
Bern. 26. okt. DNB. Po poročilu lista »Courrior de Geneve« iz Alžira je general Eisenhower pri svojem razgovoru z ga_ dogliem na krovu bojne ladje »Nelson« iz. rečno poudaril, da sl Italijanska vojska po vsem videzu domišlja, da je bila z usta. vitvijo sovražnosti med Italijo in zavezniki vojna končana. Eisenhower se je pokazal baje kaj malo zadovoljen z vedenjem ita. lijanskih čet pri Salernu in pri obrambi otoka Kosa. Posebno je bil ogorčen, ker se je 3000 mož znočna italijanska posadka na otoku Kosu brez boja vdala in je pustila, da so se morali Angleži sami boriti*
Čeprav je treba nekatere naloge še opraviti, pa je načrt že izdelan in zato o njem tudi lahko že govorimo. Danes je obala Sredozemskega morja ob francoski in italijanski rivieri zopet jeklen branik, pripravljen na protisunek; iz lastnega opažanja vemo, da tudi ni drugače v beneškem in tržaškem zalivu.
V	zadnjih dneh je maršal Rommel pregledal vse odseke ligurske obale, do bi se sam prepričal o ukrepih preteklih tednov in da bi dal še zadnja navodila. Maršal je pregledal tudi mnoge divizije, ki ga doslej osebno sploh še niso poznale. Toda Romme-lovo ime je tudi tem že znano kot ime, ki je zvezano z največjlmi zmagami In največjimi obrambnimi bitkami, v katere se je moral sovražnik spustiti. Vsepovsod je maršal gledal v sinje oči svojih grenadirjev, ki komaj čakajo, da se bodo pod njegovim poveljstvom na evropski celini znova udarili s starimi anglo-amerlškimi nasprotniki, a to pot pod vse drugačnimi pogoji.
Ce pregledamo vse obalno področje od italijansko-francoske meje pa do Spezije, moramo ugotoviti, da so tamkajšnje obrambne naprave take, da je vsako presenečenje izključeno. Utrdbe niso samo ob obali, temveč se raztezajo tudi v zaledju vse tja do predgorij. Kjer so nekoč stražniki z belimi rokavicami urejoll promet, stoje danes naše straže. Po cestah se ne prevažajo luksuzne limuzine ali najmodernejši odprti avtomobili, temveč vozila novih divizij, ki prevažajo strelivo, živila, pionirske potrebščine ter čete, ki morajo v nove postojanke. Ob rivieri pada gorovje strmo v morje in bi bilo pač blazno, če bi se sovražnik sku-Sal izkrcati na tej strmi obali. Ne bi pa bilo to Izključeno, če bi bilo morje popolnoma mimo. Kjer koli bi peščine ob morju omogočale lažje Izkrcanje in kjer so po navadi
Berlin, 26. oktobra. DNB. Povsod kjer se bori nemška pehota na postojankah ali kjer je pripravljena na sovražnikov vdor, so pred njo širna minska polja ln minske zapore. En sam pionirski bataljon je položil v teh dneh na nekem odseku ob Arhovu 100.000 min in je tako bistveno ojačil obrambno silo trdnjav in bojnih naprav Atlantskega zida.
Prav tako zelo moramo ceniti delovni uspeh neke pionirske čete severno od tečajnika. Na skalovitem ozemlju in v težavnih podnebnih razmerah je pred kratkim položila 20.000. mino, od tega »smo v septembru 4000 min. Hkratn s tem delom so postavili žične ovire, ki se razprostirajo v še večjo dolžino kakor minska polja.
Zastoj vojnih nastopov v Italiji
Ženeva, 26. oktobra. DNB. Vojaški sodelavec lista »Yorkshire Post« piše, da je treba računati z znatnim zavlečevanjem operaoij v Italiji. List pravi: »Poleg srdi. tega sovražnikovega odpora moramo premagovati tudi velike oskrbovalne težave na razmočenem ozemlju ter se boriti proti delno razbitim zvezam z ozadjem. Ta del Italije, na katerem smo zdaj, tudi v zemljepisnem oziru ni prikladen za hitre nastope.
»New Statcsman und Nation« meni k tem izgovorom, »da Angleži in Amerikanci s tem, kar počenjajo v Italiji, nikakor ne morejo vzbujati spoštovanja pri Sovjetih. Stalno namigovanje na deževje postaja polagoma že dolgočasno. Vreme torej nikakor ni zadosten izgovor za počasno napredovanje.«
Stockholm. 26. okt. DNB. Britanski vo. jaški strokovnjak Cyrll Falls je Izjavil: »Težko prehodna italijanska tla delajo an. gleškoamorišklm četam velike težave. Zato na tem bojišču ne smemo računati s hitrim napredovanjem. Hkrati se bo s skrajšanjem oskrbovalnih poti zvečal tudi nemški odpor. Lahko rečemo, da je na tem bojišču vezan le prav neznaten del nemških čet. Pričakovati moramo še hudih bojev.«
Italijanski kralj izgubil albansko krono
Tirana, 26. okt. DNB. Albanska vlada je izdala poročilo o dosedanjih sklepih na-* rodne skupščine, ki je zborovala v prestolnici. Narodna skupščina je soglasno sklenila, da bo strnila vse moči za svobodno ln neodvisno Albanijo. Soglaano je bilo sklenjeno, da se razveljavlja zedinjenje albanske krone s krono italijanskega kraljo-stva v osebi Viktorja Emanuela ter njegovih dedičev. Zakoni in ukrepi, ki so bili izdani od T. aprila 1039 dalje ln so v nasprotju z državnimi koristmi, so razveljav-ljenl. Najvišjo lzvrševalno oblast bo začasno Izvrševal regentBki svet.
Sporočilo maršala Antonesca romunski mladini
Bukarešta, 26. okt. DNB. Romunski državni vodja	maršal	Antonescu	je	v sredo
začel šolski	radio z	nagovorom, v	katerem
je dejal, da slej ko prej velja njegova največja Bkrh	mladini.	Opomnil	je	mladino,
da mora biti marljiva in skromna, disciplinirana ln hrabra ter da si mora vzeti za geslo svojega življenja besede »Delo, pripravljenost no žrtve in potrpljenje«. Le tako bo vredna svojih prednikov in romunske bodočnosti. Današnji romunski narod in njegova	država	nista plod	preprostega
zgodovinskega razvoja, temveč plod neprestanih žrtev naših prednikov. »Boj je danes,« je dejal maršal, »bolj ogorčen in bolj trd kakor kdaj koli poprej.«
Boljševiške grozote v Doneski kotlini
Erzerum, 26. oktobra. NDB. Begunci, ki ao ušli iz Sovjetske Rusije v Erzerum, poi ročajo o grozotnem ravnanju boljševikov v zasedeni Doneškl kotlini. Sovjeti uganjajo, nad ubogim prebivalstvom strahovlado, po-i dobno kot so to delali že po zavzetju Rostova ln VoroJilovgrnda. Vladni zastopniki Bmatrajo vse prebivalstvo, ki je ostalo na domovih, za nezanesljivo, ln ljudi v množicah prijemajo ter jih streljajo na stotine,
Vesti 26. oktobra
Viktorja Emanuela so anglečko-amerikanske zasedbene oblasti na Siciliji obdale s posebno stražo, ki h kralju nc pušča obiskovalcev. Viktor Emanuel ima le poredko stike s svojimi pomagati. Tako je izjavil italijanski poslanik v Madridu Paulucci.
15.000 ranjenih ameriških vojakov so letala prepeljala z raznih bojišč na Tihem morju ▼ vojaške bolnišnice na ameriških oporiščih, je povedal admiral Leahy, ki je naCelnik Rooseveltovega osebnega vojalkega Stana. Izgube britanskega trgovskega brodovja so bilo zelo hude in je bilo zato nemogoče izboljšati prehrano britanskih otokov, je povedal angleški prehranjevalni min. lord Woolton. Maršal Rommel je v svojem glavnem stanu sprejel vojaške odposlance japonske vojske pri republikansko fašistični vladi. Razgovor je pokazal, da se japonska javnost zelo zanima za sedanje iu bodoče vojne uastope nemških vojska na ozemlju Italije.
Stiska v angleških bolnišnicah je velika in vsi prostori vedno natrpani. Ljudje morajo po tedne dolgo Čakati na sprejem. Zato bi vsi radi vnaprej vedeli, kdaj bodo zboleli, da bi že tedne vnaprej naročili prostor v bolnišnici.
Letnika 1923 in 1925 so v Romuniji poklicali pod orožje. Oba letnika se bosta morala prijaviti 1. novembra.
Nad 25.000 ljudi je do sedaj umrlo za lakoto v Indiji. Po mišljenju švedskega lista »Nya Doghliht Ailchando« je sedanja lakota hujSa kakor lakota 1. 1676. Takrat je od giudu pomrlo 30.000 ljudi.
Neka nemška pehotna divizija je v encni mesecu odbila 50 sovjetskih napadov in izvodi« 13 protinapadov in prizadejala nasprotniku volike izgube. Trikrat je bila obkoljena in se je vselej brez pomoči od zu-naj prebila skozi obroč. V bojih iz prsi v prsi je uničila cel sovjetski padalski polk.
V	celem je ta junaška divizija uničila več sovjetskih vojukov, kakor pa je sama štela. Meso bo začela deliti na nakaznice tudi avstralska vlada. Iz tujine je po izjavi predsednika vlade Curtina prišlo toliko naročil, da jih Avstralija brez škode za domači trg nc bo mogla . izpolniti.
Sicilija bo po vojni odcepljena od domovine ter bo imela posebea samoupravni statut — pravi neko tajno določilo premirja, ki sta naj privolila Badoglio in bivši italijanski kralj.
Ameriško mornariško ministrstvo je moralo pri* znati izgubo podmornice »Dorado«. Bila jo to najsodobneje zgrajena podmornica in so jo spustili v morje Sele letos maja meseca. Ustanovitev začasne Indijske vlade pod predsedstvom Subhasa Capdra Boseja je po izjavi zastopnika iz japonskega ministrstva za obvestila treba imeti za predigro važnih političnih dogodkov. Sedež vlade, ki je za-časno v Burni, bodo kmalu prenesli v In-dizjo. in Japonska bo v bližnji bodočnosti pokazala, da zna držati svojo besedo. Indijsko vlado bo z vsemi močni podpirala. Indijski rodoljubi se čedalje bolj udejstvujejo, priznava angleška poročevalska družba. V Pešavarju v severozahodni Indiji jo pogorelo vladno poslopje, hkrati pa je nastal ogenj tudi v nekem petrolejskem skladišču. Ogenj, ki ga je gasilo 600 vojakov s šo-stimi motornimi brizgalnami, in ki je povzročil mnogo škode, so pogasili šele po nekaj dneh.
Lakota, ki so jo v Indiji povzročili Angleži s tem, da so zaplcuiii in odpeljali velike količine riža, je čedalje hujša in se vedno bolj širi. Zdaj je zavladala tudi Je v, obmejni pokrajini Asam. V Misoru je zaradi lakote izbruhnila kolera, pojavila pa se je ta nalezljiva bolezen tudi v severnih obmejnih pokrajinah, 61 ljudi je zanjo že umrl«,
Stran X
»SLOVENSKI DOM«, dne 26. oktobra 1943.
Štev. 241.
»Svoboda« v siju gorečih kmečkih domov
Partizani so Mirnsko dolino »osvobodili« z ognjeni in mečem, za seboj pa pustili sama pogorišča in ljudstvo brez strehe in grižljaja
Ljubljana, 28. oktobra.
Ko se Je 8. septembra razvedela vest o kapitulaciji Badoglijeve vojske, Je bilo po vsem Dolenjskem zelo razgibano. Na eni strani so se BadogUJevcl na vrat ln na nos odpravljali domov, lzpraznjevall svoje postojanke in utrjena mesta, na drugi strani pa so se odprli gozdovi ln od vseh strani so v mesta, trge ln vasi prihajali partizani. Nekaj materiala so Badoglijevcl sami pu-stiU v skladiSClh, za drugo pa so brž po-skrbeU partizani, da jim Je prlilo v roke ali neposredno ali pa potom vaSklh zaščitnikov. Civilno ljudstvo, posebno revnejši sloji so se okoristili z vreCaml moke, konzervami ln z zimskimi odejami, vendar pa je takoj izšel partizanski odlok, da se mora vse lzroClti partizanom, ki da predstavljajo edino vojaško oblast na Dolenjskem. Nekatere BadogUjeve Cete so v svoji znani strahopetnosti, še bolj pa po starem dogovoru same IzroClle orožje partizanom, nekaj pa ga enostavno pometali proC, seveda vse po dogovoru. Sporedno z vsem tem pa Je sledil razglas partizanskega vrhovnega poveljstva, ki je bil nabit na vseh Javnih deskah, da Je uvedena splošna mobilizacija na vsem Slovenskem ozemlju od 17. do 45. leta. Kdor bi se temu izogibal, ga zadene smrtna kazen. Prostovoljno se Je prijavilo partizanom le majhno število Dolenjcev, zato pa je temu sledila hujša mobilizacija, to Je prisilni odgon vseh moških. Dogajali so se žalostni primeri, ko Je starejši kmeCkl mož moral pod silo In grožnjami zapustiti svojo toliko ljubljeno domačijo ln družino ter oditi z neznanimi, na pol oboroženimi partizani v gozdove, ne vedoC, zakaj se bo boril. Prav tako so se dogajali primeri, da so nedorasle mladeniče, celo 15- in 16 letne otroke odganjali od svojih staršev. Vsem so obljubljali zdravniški pregled, ki naj bi bil na sedežih brigad. To se seveda ni zgodilo, temveč so morali celo pohabljenci v ] gozdove.
Vsa ta pisana armada, kateri so se pridružili tudi cesarski vojaki, se Je potem pomikala po cestah ln poteh v višje ležeče ln težko dostopne kraje, kjer so Jih začeli uvrščati v svoje odrede.
O vsem tem križevem potu ubogega dolenjskega prebivalstva nam pripoveduje mož, ki je bil pri partizanih in okusil vse sladkosti, ki so jih dolenjskemu prebivalstvu pripravile »osvobodilne« partizanske tolpe.
»Dodelili so me k slovenski udarni brigadi, ki naj bi predstavljala neko elito partizanskega gibanja. Prve dni, ko so me blizu Trebnjega zajeli ln uvrstili prisilno v svoj odred, so nas samo opazovali, koliko f nam lahko zaupajo. Tedaj so nam še prihranili poslušanje komunističnega evangelija, katerega sicer vsako popoldne po dve uri pripoveduje četni ali bataljonski polit-k9{7$jajr Prvič, ko je bila taka politična "ifo le bataljonski politični komisar Izjavil pred zborom, naj sl bivši častniki in podčastniki, bivši uradniki ln drugi usluž-bapcVjpa tudi lntellgentl, ki so bili mobilizirani, ne dbmišljajo, da bodo pri partizanih imeli kakšna vodilna mesta, ker pri njih sl mora vsak te prednosti šele priboriti. Na splošno pa Je izjavil, da takšnim ljudem on kakor vsi stari partizani ne zaupajo. Novi mobiliziranci so začeli stikati glave in ugibati, kje ln kako bi bilo najlaže uteči ln se rešiti partizanskega pekla. Za takšne ljudi so imeli partizani pripravljene tudi razne posebne šikane, kakor čezmerna straža. pošiljanje na nevarne patrole, uporabljanje pri kopanju nevarnih cest, prlkraj-
Ljubljana
Koledar
Torek, Žl. vinotoka: Evarlst, papež in mučenec; Demeter Sremski, škof ln mučenec; Fulk, škof.
Sreda, 27. vinotoka: Frumencij, škof; Sabina, mučenica: Antonija, devica. ,
Obvestila
Likvidacija posebnega pokojninskega sklada delavcev Kranjske industrijske družbe. Po odredbi šefa civilne upravo za zasedeno ozemlje Koroške ln Kranjske z dne 20. julija IM* Izgube veljavo kolektivne pogodbe o ustanovitvi posebnega pokojninskega sklada delavcev Kranjske Industrijske družbe z dne 11 oktobra 1**7 ln poznejših dodatkov. Ta posebni pokojninski sklad je bil z tl. decembrom 1942 razpuščen. Celotno premoženje sklada na ta dan preide v last blagajne za starostno oskrbo Kranjske industrijske družbe, in sicer brez likvidacije. Pridobljene praviee na odpravnine in posebnega pokojninskega sklada članov, ki ao izstopili do 81. decembra 1942, ostanejo v veljavi, vendar morajo biti te pravice do odpravnine prijavljeno do 81. decembra 1948. Zato je pozvala blagajna za starostno preskrbo Kranjske Industrijske družbe vse delavce, ki so izstopili do 81. decembra 1942 iz delovnega razmerja pri družbi, naj svoje zahtove do konca t 1. uveljavijo pri posebnem pokojninskem fondu Kranjske Industrijske družbe. Po preteku tega roka zapadejo zneski odpravnine v korist blagajne za starostno preskrbo Kranjske industrijske družbe.
— Prijava stanovanjskih prostorov. — Mestni stanovanjski urad obvešča hišne posestnike. naj počakajo a prijavami stanovanjskih prostorov, ker bo urad založil posebna tiskovine, ki jih bodo v smislu odredbe predsednika pokrajinske uprave ^morali izpolniti hišni lastniki. To obvestilo bo seveda objavljeno v Ustih.
Državna gledališče
Drama:
Torek, M. oktobra, ob 16: »Kovarstvo la ljubezen«. Bed Torek.
Sreda, 27. oktobra, ob 16.89: »Potopljeni svet«. Bed B.
Četrtek, 2*. oktobra, ob 16.30: »Potopljeni svet«. Bed Četrtek.
Opera:
Torek. I*. oktobra, ob 16: »Orfej ln Evri-dika«. Bed Prvi.
Sreda, 27. oktobra, ob 16: »Thals«. Bed Sreda. Četrtek, 2«. oktobra, ob 16: »Orfej ln Evridik««. Bed A.
šanje pri hrani itd. Na drugi strani so pa imeli vse ugodnosti oni mobiliziranci, ki so bili že prej partijci ali vaški zaščitniki, Slednjim je bila naročena najstrožja kontrola nad nezanesljivimi ljudmi. Prvih 14 dni Je bila neka »obuka«, vendar pa se Je pri tem vedno naglašalo, da to ni vojaška »obuka«, ker je partizanska taktika drugačna od vojaške ln so njeni cilji le hajke ln izpadi.
Prvo srečanje z umazanimi partizankami
Kmalu ko sem prišel v »osvobodilno« taborišče, sem tu srečal zamazane, vendar precej dobro rejene »tovarišice«. Z navadnimi partizani niso niti govorile, vendar pa so pri njih Imeli veliko prednosti komandirji ln politkomisarji. Tem pripravljajo tovarišice dan za dnem posebno, od drugih partizanov ločeno dobro kosilo, jim perejo perilo, ponoči pa Jim delajo družbo. Pri njih je že popolnoma v navadi, da Imajo skupna prenočišča komisar, njegov namestnik, komandirji in vodniki ter zraven po dve ali tri tovarišice. So to večinoma pokvarjena ljubljanska dekleta. Med njimi so častno zastopane tudi malomeščanske mestne In trške gospodične, ki prav z naslado pripovedujejo razne umazane doživljaje lz preteklosti lz predvojne dobe, zlasti lz partizanskih taborišč. Ce se je približal taki mestni gospodični kak nepravoverni partizan, (bilo je to presneto redko, ker smo se Jih ogibali), ga v svoji »zvišenostl« niso niti pogledale, ali pa mu puhnile iz smrdljivih ust tobačni dim. Vse namreč strastno kade. Nemorala pri partizanih je bila tako očitna, da so se nad tem zgražali vsi mobiliziranci ln civilno prebivalstvo.
Partizansko »osvobodilno« delo v Krmelju in Št. Janžu
Ze takoj po odhodu Badoglijevcev so partizani v Krmelju podminlrall rudniške naprave v rovih in nad rovi, pognali v zrak strojnico z dragimi stroji ter zažgali veliko separacijo. Skoda Je večmilijonska. Par dni nato so zažgali bolnišnico v Krmelju. 2rtev ognja Je postala tudi rudniška stanovanjska kolonija. Ljudje so v nepopisnem strahu pred partizanskimi grožnjami begali lz gorečih stanovanj ter sl napravljali zasilna bivališča po šupah ln gozdovih. Seveda si ni nihče upal niti črhniti besede, kajti »osvobodilci« niso prav nič prizanašali. Koliko žrtev Je ta »osvoboditev« zahtevala, še ni znano.
Kmalu nato so »osvobodilci« razglasili »slavni« pohod čez mejo proti Savi, ki naj bi bil Izveden 12. oktobra na celi črti od Sv. Križa pa do hrvatske meje.
I	Poveljniki in politkomisarji so imeli na zbrane partizane v Gabrijelah navduševalnl govor, češ da Je sedaj prišel čas; da poženo sovražnika. V noči od 12. ne IS. oktobra so te partizanske »sile« prekoračile pri Krmelju gozdove ln začele napadati St. Janž. Partizanske čete so potem ropale po St. Janžu. V kratkem času Je bil ta lepi trg popolnoma »osvobojen« — namreč vsega živeža in živine. Naslednje jutro so dobili Nemci ojačenja, nastala Je med St. Janžem |in vasjo Hinje borba, v kateri Je zgorel ves St. Janž. Ljudstvo, ki Je spočetka verovalo v »osvoboditev«, je nad pogorišči popolnoma brez vsega Jokalo ln obupavalo. V teh bojih so Imeli partizani silne Izgube. Skoro vsaki četi sta otsall le dve tretjini mož. Mnogi so tudi pobegnili.
Kako so partizani ,osvobodili’ Boštanj in Lepi Dob
Glavna želja partizanov, da so se ▼ svojem roparskem pogona podali na Boštanj in Lepi Dob, Je bila želja po ropanju in požiganja kmečkih naselij. Po neuspelem napadu na št. Janž so se partizanske skupine podale proti BoStanju in na Lepi Dob. Tu jc prebivalstvo pred partizani zbežalo, puščajoč za seboj vse imetje, katerega »o potem do golih sten »osvobodili« partizani, To je bilo tudi njihovo glavno poslanstvo.
Partizanske skupine so so približale celo Savi, ko pa so prišlo z druge strani motorizi-
rane nemške edinice, so se zagnale v beg deloma po dolini Mirne, deloma pa po hribih proti Jablanci in Krmelju.
Rezultat te »osvobodilne« akcije proti Savi, ki so jo politkomisarji tako zmagoslavno napovedali, so bile požgane vasi in na stotine mrtvih slovenskih fantov In mož, po večini samih prisilnih mobiliziranih ter tudi civilno ljudstvo.
Tu je napadala v glavnem brigada Slavka Šlandra.
Bežali so kot zajci
Partizanske skupine so po odločnem nemškem napadu začele begati na vse strani. Politkomisarji so v tej zmedi in v splošnem begu grozili s samokresi, toda nihče se ni zmenil zanje in vse jc bežalo na vse strani.
V času napada pa so' ječali po tržiških in mokronoških zaporih številni nezanesljivi, ki so jih partizani zaprli. Tam je bil namreč vsak, ki je imel prej kakršne koli zveze ali poznanstvo z nasprotniki komunizma, takoj sumljiv in so ga brez nadaljnjega zaprli.
Kar izginjali so
Zlasti po neuspelem napadu na Boštanj so postali politkomisarji vedno bolj odkriti. Dan za dnem so izginjali novi mobiliziranci, zlasti inteligenti, pa tudi kmečki fantje. Partizansko vodstvo je namreč vedno bolj pogosto začelo groziti s takojšnjo ustrelitvijo, ki jc bila dejansko edina kazen pri partizanih. Kdor bi 60 le malo odstranil n. pr. iz taborišča ali pa kazal nezadovoljnost, so inu zagrozili s kroglo. Bil sem priča, kako so dan za dnem izginjali celo iz naše čete fantje in možje, ki niso pobegnili. Celo pred strojem so n. pr. ustrelili nekega Lojzeta. Po kmečkih domovih so vodili točno evidenco o branju časopisov, zlasti Domoljuba. Kjer so našli ta list, tam so takoj izvedli rekvizicijo vseh živil in tudi perila. Prav tako so oropali vse hiše, iz katerih- so bili bivši belogardisti. Njihova posestva «o bila zaplenjena in razglašena kot »državna« Inst. V i vsaki občini je bil določen poseben komisar( za takšna podržavljena posestva. S teh posestev so vse prodajali celo na javni dražbi. Ljudje seveda na dražbo niso prihajali, zato je vse ostalo le politkomisarjem in njihovim ljubicam. Vso to »osvobodilno« akcijo sem na lastne oči videl v vaseh Zadraga, Mal-kovec, v okoliških raokroniških vaseh, pa tudi drugod, kjer sem le hodil.
Proti Novemu mestu in čez Gorjance
Po vseh teh dogodkih smo razcapani, premočeni od dežja, lačni in žejni prišli po begu in novem povelju v Novo mesto. Nihče izmed nas ni vedel kam nas vodi pot, politkomisarji pa so molčali.
V Novem mestu je bilo vse prazno in tiho. Pa tudi mi smo tiho korakali skozi porušene ulice, in na očeh markirajočih sem lahko bral žalost nad takim »osvobojenjem«. Politkomisarji so zahtevali od nas prepevanje partizanskih pesmi, toda nihče ni maral. Povsod so nas naravnost bodle v oči slike partizanskega »osvobodilnega« dela: podrt železniški most, na desetine zvrnjenih vagonov itd.
Partizani sami so se hvalili, kako so popolnoma uničili dolenjsko in kočevsko progo, razbili mostove, predor pri Mirni peči pa natrpali z vagoni in ga potem hudo minirali. Povsod same slike »osvobodilnega« dela.
Po minuli noči v Gotni vasi, kjer smo spali na nekem cementu, smo jo mahnili čez Gorjance proti Suhorju. Tu smo lahko videli skupno delo kraljevih vojakov in slovenskih komunistov v dobi dveh letih: skoro vse vasi v Beli Krajini so porušene. Ko smo majali z glavami, so nastopili politkomisarji ter nam govorili o za-
IMHMBUaS
. 120.
Dva dni In dve noči so gradiško vile prebedelo ob mrliču, ki Je ležal sredi gozda na zadnji pravdi; tretje jutro pa so pa položilo na zelena nosila tor pa med prepevanjem žalostink odnesle z gradišča k htinj-skl cerkvi.
V	cerkvi je tedaj župnik bral za umrlim stoletnim pastirjem Orno mašo; po svetem opravilu pa so pa na cerkvenom pokopali^ šču pokopali prav na onem kraju, kjer sta že ležala njepov oče in njopova mati.
Le do I. novembra t. i.
bomo sprejemali naročnike na poljudnoznanstveno zbirko knjlp
»SVET«
Zbirko naročite v Ljudski knjigarni ali pa pri npravi zbirke Kopitarjeva C, Ljubljana.
vednosti, ki da jo jo Bela Krajina vedno pokazala. šele sedaj sem lahko videl, kako so partizani »osvobodili« te revne kraje, ki jih ni nihče zaščitil pred partizanskim nasiljem, temveč le pomagal uničevati. Nekatere vasi so porušene tako, da že leto dni nc stanuje nihče tamkaj. Skozi te kraje so nas politkomisarji vodili le ponoči, da bi tako zakrili sledove svojih »osvobodiluih akcij«.
Premikali smo se le ponoči
Petnajstega oktobra smo ponoči korakali skozi Metliko. Mesto je bilo mirno iu v njem nisem opazil nič posebnega. Edino »osvobodilno« delo je bilo porušenje velikega železniškega mostu in del viadukta. Potem smo se zadržali v Radatovičih. Tudi tu jo bil železniški most čez Kolpo porušen. Od Radatovičev proti Ozlju, kamor nas je vodila pot, so porušeni skoro 'vsi mostovi preko raznih potokov. Čez te po-toke smo šli po brunih, ki so jih po našem prehodu spet takoj odstranili. Naš pohod je bilo pravo tavanje breč, cilja. . Tudi politkomisarji in poveljniki so bili brez glave. Začutili smo. da prihajajo resni trenutki. Na obrazih politkomisarjev smo opazili zaskrbljenost, kajti številni kurirji so iz vseh krujev prinašali le nezadovoljive vesti. V Drašičah so se, kakor sera zvedel, hrvaški partizani kmalu umaknili, kajti hrvaški domobranci, ustaši in nemška vojsTca so načrtno prodirali proti Gorjancem. Bili smo obkoljeni. To me je doletelo ▼ Draganiču. Prišla je tudi zame ura rešitve, četudi padem, sem mislil, pri teh roparjih ne bom ostal, in izrabil sem ugodne minute in se po trebuhu splazil iz taborišča, se skrival vso noč po gozdovih, koder so žvižgale partizanske in domobranske krogle ter odnesel zdravo glavo na drugo stran Kolpe. Bila je to zamo nojhujša pot v vsem mojem življenju.«
Književnost 15 narodov bo zastopana
v tretjem letniku »Slovenčeve knjižnice«
Naročite se nanjo člmproj. Vsak naročnik na ves letnik (36) knjig) bo dobil dve lepi knjigi is nagrado. Lahko so naroči tudi le na 24 knjig letno. V tem primeru bo naročnik dobil eno nagradno knjigo. — Vsa dela, k| bodo objavljena v tretjem letnika »Slovenčeve knjižnice«, so lsbrana med najboljšimi lz domače In tnje književnosti! Na »Slovenčevo knjižnico« se lahko naročite po raznih trafikah, v Ljudski knjigarni ali pa pri upravi Kopitarjeva C, Ljubljana
G. Pevinen
lt>	——————
Na prvi pogled je pravilno ocenil Gerinnija in se mn takoj približal. Gerinnija je pa tudi vleklo k Azevn in brž te je med njima splelo prijateljstvo.
Nihče ne sme zaradi tega osupniti. Na dnn Azevljevega značaja Je bilo nekaj satanskega, kar je moralo zapeljati zaneienjaka. in romantika Gerinnija.
In res se je Gerinni brž tako navezal na Azeva in mn začel tako zanpatl, da mu je takoj povedal o vseh svojih načrtih, da se je z njim posvetoval v težavnih časih, da mn je dal brati pisma, pisana s skrivno pisavo in da mn je poročal o najbolj zaupljivih obvestilih, ki jih je dobival od zaupnikov ln od prijateljev.
Tako je Azev lahko od blizu spremljal ne le življenje In razvoj stranke, temveč tudi še delo »bojnega odseka«, ki ga jc bil ustanovil Geriuni in ga tudi vodil.
Tu pa začenja vedenje Evna Azeva postajati neraznmlhjlvo. Ni namreč policiji sporočil nič o tem, da obstaja kak »bojni odsek«. Vse doslej se človekn, ki preučuje to njegovo dvojno življenje, zdi, da jc Azev hotel izpolnjevati obveznosti, ki jih je imel do policije, in da se je udeleževal revolucijonarnega delovanja le toliko, kolikor je bilo potrebno, da ne bi vzbujal suma pri svojih tovariših, ki bi sicer lahko kaj brž prifili na misel, da igra dvojno vlogo.
Zdaj se pa zdi, da je sklenil varati policijo, kakor je varal že prej svoje tovariše revolucionarje. GeržunlJa je dobro poznal, zato je moral vedeti, da ne bo zdaj mogel ostati samo teoretičen revolucionar. Vedel Je, da bi »bojni odsek« v rokah mladega za-! grizene«, kakršen je bil Geršunl, lahko kaj
kmalu postal sila nevarno uničevalno ln morilsko orodje.
A navzlic temu se je omejil, da je policiji poročal samo o malo pomembnih dogodkih, da ji je pošiljal Imena postranskih oseb alt pa takih, ki jih ni bilo moči doseči. Poročal je o raznih ljudskih gibanjih, poročal o pošiljanju nedovoljenih tiskovin lz tujine ter o pismih, ki so prihajala lz Buslje, toda 0 Geršunlju ter o njegovem »bojnem odseku« ni tedaj policija od Azeva zvedela niti besede.
Poročal pa je o tem pozneje, ln sicer tedaj, ko je po umoru ministra Slpjaglna prišla policija s pritožbami, da je Azev ni o pravem času obvestil, kaj se pripravlja. Toda tndl tedaj, ko je policijo opozarjal, da Geršunl organizira socialne revolucionarje, jo je hotel speljati na napačno sled s tem, da je trdil, da bi bil atentat na Slpjaglna utegnil pripraviti kdo drugi.
Na vpraašnje, zakaj ne pošlje nič podatkov o Geršunlju, te je Izgovarjal, da živi ta kot llegalee In da ga zatorej ni lahko srečati. Da bi pa ne vzbudil suma ln da bi sl pri policiji ohranil sloves, da Je njen najboljši obveščevalec, ji Je sporočil Imena nekaterih ljudi lz Petrograda, a katerimi jo Geršunl Imel zveze.
Policija je ugotovila, da so Imena In okoliščine, o katerih Je Azev poročal, točne, vendar se je Geršunl vseeno Izmikal vsemu Iskanju, Azev pa je potem eelo poskusil razbliniti sum, ki C* je na Geršunija metala policija.
Razlog, ki Je Azeva privedel, ds se je začel do policijo vesti tako, jo skoraj go-
tovo naslednji: Dokler ul Imel Geršunija Izključno on pod svojim nadzorstvom, ne da bi se ga mogla polastiti polletja, bi lahko urejal število ln potek atentatov ln umorov tako, da bi Imel on potem od policije čim več zaslužka ln čim več koristi. Zato se je po umoru Slpjaglna približal teroristom ln skušal vplivati na njihove sklepe. S tem bi »bojni odsek« postal Azevu mogočno orodje, s katerim bt st pri policiji lahko pomagal više. Ljudje iz »bojnega odseka«, ki so bili odločni, neusmiljeni In brezobzirni, naj bi bili svojemu »tovarišu«. Inženirju Evnu Azevu pomagali, da bi bil naredil čim sljajnejšo kariero v vrstah njihove najhujše nasprotnice — policije. Morala poklicnega revolucionarja!
Nevarnosti ln žrtve.
Vendar Je kmalu prišel trenutek, ko Je Gcršnnljevo delovanje začelo Azeva skrbeti.
Ko So izdelovali načrte za umor kneza Obolenskcga, je Azev razumel, da bi sam zašel v kaj kočljiv položaj, če ne lil policije o tem pravočasno opozoril. Po drugi strani ga je skrbelo, kako bo z njegovim mestom med revolucionarji, če bi policija po njegovih obvestilih nastopila, zlasti pa, če bi nastopila bliskovito.
Bil je v hudih škripcih, toda nazadnje se je odločil za policijo.
Seveda pa Je sklenil, da mu bo policija morala to uslugo plačati presneto drago, po drugi strani pa svoj nastop proti revolucionarjem izvesti tako, da ne bo to zanj rodilo niti najmanjše nevarnosti.
Sestavil jo načrt ter šel na delo.
Dve, tri iz lokalne kronike
Na kirurgičnl oddelek splošne bolnišnice so bili včeraj z reševalnim avtom prepeljani: Na Vrhovcih pri Viču stanujoča JSlotna hčerka delavca Marija Tomšičeva so jo na cesti zgrudila, ko ji je postalo slabo. V bolnišnici so ji dali okrepčila.
V Slivnici pri Žalni bivajoča posestnikova žena Alojzija Boštjančičeva je bila hudo poškodovana v desno nogo.
Na Celovški cesti 44 je doma na stanovanju z mize padel mali Kajetan Juvančič in si zlomil desno roko.
Na okrožnem sodišču v Ljubljani je te dni po daljšem presledku bila spet razprava zaradi navijanja cen. Predmet razpravi, ki jo je vodil kazenski sodnik-poedlnec, pa je bila zadeva starejšega datuma. Ze 2J. maja 1941 je trgovka Viktorija Cejvanova prodala Pavli Slamičev) 200 jajc po 2.10 din, ko Je bila od pristojne oblasti takrat določena maksimalna cena jajcem na 1.75 do 2 din komad. Prijavljena je bila sodišču zaradi prestopka člena 2. uredbe o cenah z dne 15. marca 1941, to je zaradi navijanja cen. Bila je septembra leta 1941 določena prva razprava, ki pa je bila odložena, ker jo bila obtoženka takrat odsotna. Sele sedaj je njena zadeva prišla končno pred sodnika. Priznala je. Bila je obsojena zaradi prestopka po omenjenem členu na 10 dni zapora in 100 lir denarne kazni, pogojno za 1 leto.
Zgodba o ukradenih kokoših. Takih zgodb je mnogo. Janez Brezar, 27 leten pekovski pomočnik, je zašel med črnoborzijance. Bad je postaval okrog glavnega kolodvora ter lovil potnike in potnice, ki so bili dobro obloženi. Prekupčeval jo. Posebno je verižil s svežim mesom. Ponoči avgusta pa so je splazil v kurnlk Toneta Podborška in odnesel 5 lepih piščancev in 1 kokoš, vso vredno najmanj 450 lir. Izkupil pa je za piščance in kokoš lo malenkost, kakor pravi, 225 lir, ker se mu je mudilo. Sedaj pa je Brezar prišel prod kazenskega sodnika poedinca na okrožnem sodišču, obtožen prestopka tatvine. Bil je obsojen na 1 mesco zapora.
S *Spod. Štajerskega
t V Mariboru so je presolil v večnost g. Mihael Lenče, trgovec. Pokopali so ga v Mariboru. Zapušča sina univ. asistenta dr. med. Petra in hčerki Mlbaolo in Lineto.
Dan krajevne skupine na Vranskem. — Kot zadnja krajevna skupina je dobilo svojo zastavo v celjskem okrožju 23. oktobra tudi Vransko. V soboto, 23. oktobra, je okrajni skupinski vodja pozval skupinske uradnike, naj nadaljujejo s svojim delom.
V nedeljo, 24. oktobra, pa so na Vranskem blagoslovili novo zastavo. Okrožni vodja Edo Paidasch priobčuje k temu pomembnemu dogodku zgodovinsik članek v Vranskem, ki je po svoji legi igral zlasti važno vlogo do zgraditve južne železniške progo, ki je razbremenila veliki promet preko Trojan in skozi Vransko.
/ Gorenjskega
Pri KŽD na Jesenicah ao nekatero gorenjske vodilne ženske organizatorke dovršile devettedensko prostovoljno službo. Ob poslovitvi je bil sklican zbor, na kate-roin se je ravnatelj Oklenburg zahvalil za vzorno sodelovanje.
Gledališki večeri v Kranju so zelo priljubljeni. Prireja jih organizacija KdF. Velik uspeh je zadnji čas doživela veseloigra »Mož a sivimi senci«, v kateri so je posebno uveljavila Dagmar Schumy. V soboto pa je bil pester večer z naslovom »Dunajski zrak«.
Smrten skok. Sredi Celovca se je primerila v sredo dopoldne smrtna nesreča, katere žrtev je postal 83 letni M. Rozman. Peljal se je s tramvajom proti Vrbskemu jezeru, da bi obiskal sorodnike. Naenkrat pa se je premislil in je odskočil s tramvaja, troščil ob drevo, padel ob kamnito ograjo in obležal s smrtno rnno na glavi. Izdihnil je med vožnjo v bolnišnico.
Iz Hrvaške
Nov splitski župan. Takoj po zavzetju Splita je prišel v mesto minister dr. Edo Bulat, kjer jo ukrenil vse potrebno za redno civilno upravo v Splitu in na ostalem področju. Med drugim je imenoval za splitskega župana dr. Stjrpana Vukušiča.
Zagrebški uradniki ln policisti v Splitu.
V Zagreb je prispela pred dnevi vest, da so prišli v Split vsi polioisti, uradniki in drugi funkcionarji, ki so bili poslani v dalmatinsko prestolnico. Svoje posle ao že prevzeli.
Smrt dr. Katlčlča. Po dolgi ln hudi bolezni je dne 8. oktobra v 74. letu starosti umrl načelnik ministrstva za zdravstvo v pokoju dr. Vladimir Katičič. Pokopali so ga v rodbinski grobniol na Mirogoju.
Dragica Vilfanova umrla. V Zagrebu je 10. oktobra umrla vdova banskega svetnika Dragica Vilfanova. Zapušča štiri sinove, tri sestre in številno drugo sorodstvo. K večnemu počitku so jo položili v rodbinsko grobnico na Mirogoju.
Zamenjava Italijanskih Ur v Dalmaciji.
Na onem področju Dalmacije, ki ga jo v septombru zasedla Nezavisna Država Hrvat-ska, je v teku obvozna zamenjava italijanskih lir v kune. Zakonska odredba določa, da se morajo na onem delu državnega področja Nezavlsne Države Hrvatske, na katerem je bila italijanska lira do 9. septembra 1943 zakonito plačilno sredstvo. Italijanske lire zamenjati v kune, ki so edino zakonito plačilno sredstvo na vsem državnem področju. Zamenjava lir v kune se vrši po tečaju
2	kuni za Uro. Da pa se omili v zadnjih letih nastala gospodarska škoda na tem področju, 6e ha račun izredne državne pomoči izplača še 100% tečajni dodatek, tako da se izplačajo pri zamenjavi 4 kune za Uro. Dokler traja zamenjava, se lahko vršijo plačila v kunah ali lirah po predpisanem zakonskem tečaju s tečajnim dodatkom (torej po tečaju 4 kune za liro).
PLAČAJTE NAROČNINO!