m™
MKI IZOLA OF 15 6310 IZOLA
WM:
httpi//www.mandrac.si, urednistvo0mandrac.si
ČETRTEK, 22. oktober 2020/ ŠTEVILKA 1376, leto XXVI / poštnina plačana pri pošti 6310 Izola - isola / cena: 1,50 EUR
1370
DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM Tel 05 6416 333 /mobi041 684 333
malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro
Veni
ŽELIŠ PRODATI NEPREMIČNINO?
TA N A L	^
numumicnini	(%) 070 77 72 72
Dejstvo je. da težko spreminjamo navade
1503 okužbe in osem smrti. To je včerajšnji izid bitke med Slovenijo in Covidom, Poleg tega, se 333 bolnikov zdravi v bolnišnicah, 55 pa jih je v intenzivni negi, Pa sploh obstaja način, s katerim bi grozljivi trend večanja okužb sploh lahko zmanjšali?
(Aljoša) Varnostni pasje še najboljša rešitev. Mnenja slabo informiranih ljudi so škodovala prizadevanjem tistih strokovnjakov, ki bi s splošno uporabo varnostnih pasov radi reševali človeška življenja. Zdaj pa vse študije, pa naj bo to na Švedskem, v Švici, v ZDA ali v Veliki Britaniji, skoraj enoglasno ugotavljajo, da varnostni pas reši vsako drugo življenje. Katere argumente največkrat uporabljajo tisti, ki bi radi odpravili pasove:
1.	»Potniki se težko odpašejo, če vozilo začne goreti ali pa pade v vodo.« - Toda s pasom vendar nismo zvezani. Že zelo preprost prijem zadostuje, da se odpašemo; stvar traja komaj delček sekunde.
2.	»Vrata se počasneje odpirajo« -Praksa kaže, da se sposobnosti žrtve zaradi šoka zmanjšajo ah pa jih sploh ni več. Ker pa varnostni pas zmanjšuje posledice trčenja, je reševanje lažje, saj se potnik še naprej normalno vede.
3.	»Pas je dober samo za dolga potovanja in velike hitrosti« — Toda statistike kažejo, da se večina nezgod pripeti ob zelo majhnih hitrostih (50 km na uro in manj).
4.	»Pas je nepotreben za voznika, ki sunek lahko omili s tem, da se opre na volan.« - Toda voznik lahko z rokami pritiska z največ 50, z nogami pa kvečjemu 100 kilogrami. A že pri dvajsetih kilometrih na uro je sila enaka šest ali sedemkratni telesni teži.
5.	»Manj nevarno utegne biti, če voznika vrže iz avta.« - Vendar statistike kažejo, da je možnost, da ostanemo pri življenju, petkrat večja, če nas ne vrže iz vozila.
Ni dovolj samo, da imamo opremo, kot zahtevajo predpisi, treba jo je tudi uporabljati. Po pred kratkim opravljeni anketi pa se samo vsak deveti voznik tudi priveže s pasom.
Če ste z začudenjem prišli do tega dela zapisa, naj vas opozorim, da je zgornji članek prilepljen iz Delove Sobotne priloge, ki je izšla 20. maja 1972. Članek je povzet po francoskem Le Mondu, in je vizionarsko napovedal veliko podobnih zapisov, ki so izšli v jugoslovanskih časnikih v naslednjih letih. Izhajali so do, pa tudi po letu 1985, ko so
tudi v nekdanji skupni republiki uvedli obvezno uporabo varnostnih pasov. „Pasovi ne zagotavljajo varnosti", „niso udobni za vožnjo", ..nekateri strokovnjaki pravijo, da varnostni pas prej škodi, kot koristi". To so samo nekatere opazke, ki sem jih prebral med virtualnim listanjem domačega arhivskega časopisja. Ob poročilih o prometnih nesrečah je bilo pogosto napisano, ali je ponesrečenec uporabljal varnostni pas in kaj bi se utegnilo zgoditi, če bi ga. Zapisane so statistike, tudi negativne, na primer ta, da je že res, da bi se v posameznih primerih pone-
srečenec rešil, če ne bi bil zavarovan z varnostnim pasom, a je statistika v drugo smer toliko očitnejša, da argument ne vzdrži. Eden močnejših argumentov podpornikov uzakonjenja varnostnih pasov pa je bil, da so svetovne zavarovalne agencije nudile popuste tistim voznikom, ki so redno uporabljali varnostne pasove. Verjetno so že vedeli zakaj.
In zakaj vas sploh utrujam s štirideset in več let starimi tegobami glede varnostnega ukrepa, ki je danes splošno sprejeto dejstvo? Nič, kar tako. Popolnoma brezveze. Nadenite si masko, pa bo.
mn
INTES4 St-NMOIO BANK
NAROČNINA ■ SPOROČILA • MALI OGLASI
l tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si y
Kratka zgodovina policijske bube za svobodo II.
V prejšnji številki Mandračaje naš kolumnist Zoran Odič razgrnil zgodovinski plašč v katerem so prikrite, če ne kar skrite metode zaščite oblasti in funkcija represivnih organov, od Egipta do industrijske revolucije, V nadaljevanju zapisa pa govori o strahu, terorju in drugih oblikah varovanja .svobode,",
V prejšnjem Mandraču sem povzel nekaj zgodovinskih dejstev o tem, kako nastane država strahovlade. In v njej policija, ki je, ali bi morala biti, zavezana zaščiti državljana, njegovih svobod in pravici do življenja v pravni državi, postaja sovražnik državljana in ščiti politike, ki so si podjarmili državo in jo prikroji po svojih potrebah po oblasti in moči. Tako nastaja državni terorizem, terorizem »od zgoraj«, za razliko od terorizma »od spodaj«. Njegovo najbolj pomembno sredstvo in orožje je zastraševanje, proizvodnja strahu, etimološko »ter-ror«, beseda, ki je nastala v rimskem imperiju po propadu republike. Ta strah ima svoj politični cilj -zadrževanje na oblasti ali osvajanje oblasti. Teror je, po pravilu, izključna dejavnost vseh tistih, ki posedujejo zakonodajno ali izvršno oblast. Voj in Dimitrij evič, avtor »Strahovlade - ogleda o ljudskim pravima i državnem terorizmu« (Fabrika knjiga - Peščanik, Beograd 2016) našteva tri subjekte terorja - vršilec terorja, žrtev terorja in predmeta zastraho-vanja. Vsi trije subjekti so kolektivni. Vršilec terorja je sama oblast. Odlok o uporabi terorja (strahu, zastraševanja) sprejemajo samo najvišji organi oblasti, ali najvišji posamezniki v oblastni hierarhiji, če so tako pooblaščeni z ustavo ali si de faeto prisvajajo takšno vlogo. Ta odlok izvajajo upravni organi države s sodelovanjem z vzporednimi ali pomožnimi organizacijami, ki so pogoste v avtoritarnih sistemih. Žrtve terorja se izbira tako, da se proizvede največja količina strahu. Posebej zastraševanje s kolektivnim kaznovanjem. Oblast ne zanima krivda, ampak posledice represije, katere cilj je zastraševanje -sploh ni pomembno ali je in za kaj je kriv protestnik, ker so krivi vsi protestniki. Oblast izbira žrtev, katere uničenje, fizično ali moralno, javno diskreditirajo, zastrahuje sledilce, ali naključne privržence. Vojin Dimitrijevič piše, da (če) pride do podobne situacije v današnjem času, ko oblast uniči politične vodje protestov, njihovo vlogo prevzemajo umetniki, ki tako postanejo varuhi svoboščin in pravic tistih, ki jih nimajo, človeške identitete, prava in kulture.
Ponavadi se jim pridružijo še znanstveniki družboslovci, kar samo stimulira oblast na novo zastraševanje. Posamezniki ostajajo brez službe, obtoženi so za vse možne koruptivne, kriminalne dejavnosti, za katere so sami obtoževali oblast. Tako se teror vrši v imenu ljudstva, a sam se boji ljudstva. Ljudstvo pa ponižno uboga, a istočasno ne verjame v legalnost oblasti. Ljudstvo se boji oblasti, oblast se boji ljudstva. Režim ima bolezensko potrebo po sovražniku, ker brez njega ne more funkcionirati in zastraševati ljudstva.
Na ljudstvo vpliva ne le z ustrahovanjem, manipulacije so različne, indoktrinacija, ideologizacija, mito-logizacija, vera v nezgrešljivost oblasti. Kot v Orvvellovi antiutopiji. Resnica ne obstaja, dejstva so samo privid, kaj je res odreja nekdo drug. Resnica abdicira v korist njenih »nedotakljivih varuhov«, ki imajo popolno kontrolo in nadzor nad sredstvi informiranja, zgodovina se prikraja, o sedanjosti se ve samo toliko, kolikor je nujno, o »naših zmagah« in »tujih« porazih, včerajšnje resnice so danes neresnice. Vse je relativno, razen brezmejnega zaupanja v oblast in vodje, ali vodjo. Ves propagandni napor oblasti je usmerjen v to, da prebivalce v vsakem času in na vsakem mestu zasipa s sporočili kaj in kako in s kom in o čem lahko misli, dela, se druži in obnaša. Drugačne televizije, radie in medije nasploh se ne da vključiti, njihovih se ne da izključiti. Tako se širi apatija in brezup. Cilj vsakega državnega terorja je, da so ljudje v kar se da čim večjem številu v stanju pasivnosti in pomirjeni s stanjem, kakršno pač je.
Bistvo strahovlade je v tem, da z nasiljem nad žrtvijo izzove strah v najširšem krogu ljudi, jih onesposobi in onemogoči, da se zoperstavi, ne le njenemu obstanku in režimu, ampak tudi vsem naslednjim dejavnostim, ki jih namerava vpeljati. Amos Perlmutter je v politične znanosti uvedel pojem »kleptokra-cija« za obliko državnega terorizma, katere despotski vrh sestavljajo koruptivneži, tatovi, profiterji vseh vrst, ki imajo državo samo kot sredstvo za lastno bogatenje in zadovoljevanje osebnih interesov.
Kot na primer, ko predsednik vlade toži lastno državo za odškodnino, ker je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen zaradi dokazanih prekrškov, pa je zaradi zastaranja predčasno zapustil zaporniško garsonjero. In je še vedno predsednik vlade v državi, ki jo toži. Kar ni možno v nobeni državi na svetu, ki ima neko mnenje o sebi.
Kot je napisal britanski zgodovinar lord Acton: »Oblast korumpira, a absolutna oblast absolutno korumpira,« pa še, »da je edina uporaba oblasti njena zloraba.« Politična razprava in politični dialog ne obstajata, vse je kreganje in žaljenje in poniževanje nasprotnikov, a ne zagovarjanje svoje ali z dejstvi dokazane nepravilnosti njegove teze. Patologi-11 jo takšne države primerjajo s kance-rogenim obolenjem: nekatere celice se tako razmnožujejo in ubijajo cel organizem, ker mislijo, da ga varujejo. Kot da kancerogeni organizem zdravimo z rakom. Namesto, da je represija le ena od funkcij države, ta postaja edina funkcija države. Ker samo tako se zavarujejo in zaščitijo nosilci oblasti. Totalitarizem in avtokratski režim nastaja iz potrebe, da se nadzira in kontrolira vsaka družbena sfera in vsaka sfera življenja, javnega in osebnega. Ta potreba oblastodršcev ali oblastodršca obstaja, ker povsod vidijo ali vidi nevarnost. Od vseh in vsakega. Nadaljevanje sledi čez teden dni)
Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola
MEDGENERACIJSKI CENIEDIZOEA CENTRO EERGENERAZIONALE ISOLA
www.medgeneracijskicenterizola.si
» Ker je zdravje na prvem mestu,
se v medgeneracijskem centru od vas začasno poslavljamo in upamo, da bo kmalu prišel dan, ko bo naše druženje spet varno.
Čuvajte sebe in eden drugega, pa vse dobro!«
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Pozabili smo že na virus
A virus ni pozabil na nas. Brezskrbno poletje, ki seje zares zaključilo nedolgo tega, nas je poskušalo prepričati, daje najhujše za nami. Pa očitno ni tako. Covid seje vrnil za napovedani drugi val in pokazal zobe.
Izola/Isola
iiiiiiiiiillliilllillll
Podvojitev
26
(+3) 20. okt
v 12 dneh
Covid se je vrnil kot so napovedali. Stroka je že spomladi svarila pred drugim valom epidemije, ki naj bi bil še silovitejši in na žalost je bila ta napoved kar točna.
Številke drugega vala epidemije v Sloveniji so zastrašujoče. V torek so opravili 5891 testov na koronavi-rus, od tega so bili kar 1503 testi pozitivni, torej dobra četrtina testiranih. S tem se je število aktivnih primerov v državi povzpelo na 8860. Kot so sporočili, se v bolnišnicah zdravi 333 ljudi, na intenzivni negi pa jih je 55. V novoposta-vljenem covid oddelku v izolski bolnišnici še ni pacientov, a to je samo stvar časa. Za primerjavo, v „špici“ prvega vala, 3. aprila, je bilo v državi 609 aktivnih primerov, od tega 104 hospitalizirani. 30 jih je potrebovalo intenzivno nego. Razlika je bila v tem, da je bilo zdravstvo razmeroma nepripravljeno, starostna struktura okuženih pa višja, zaradi česar je bilo toliko več hospitalizacij.
Tudi Obalno-Kraška regija, ki jo je v prvem valu odnesla brez večjih težav, z manj kot 10 aktivnimi primeri na 100.000 prebivalcev, je včeraj beležila 131 primerov na 100.000, kar je na sami meji razglasitve rdeče cone in s tem uvedbo ukrepov, ki so aktualni v preostan-
Življenje s koronavirusom v Izoli ob vnovični razglasitvi epidemije
Z začetkom tedna je Vlada RS znova razglasila epidemijo in danes sprejela dodatne ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni. Prehod iz statističnih regij ni več mogoč, ne glede na to, kako je ta obarvana. Od torka dalje je dovoljeno zbiranje največ šestih oseb, izjema so člani iste družine.
•	Prepovedani so vsi shodi, vse prireditve, poroke, vsi verski obredi.
•	Od torka naprej, od 21. do 6. ure zjutraj, velja splošna omejitev gibanja.
•	Izola z ostalimi obalnimi občinami sodi v statistično regijo z najmanjšim številom okuženih prebivalcev, za kar je zaslužen vsak posameznik. Da bi tudi vnaprej zagotavljali občanom čim večjo varnost, predvsem pa varovali zdravje Izolank in Izolanov, namerava Občina Izola sprejeti še nekaj dodatnih ukrepov. Krizni štab se je že sestal pred sedežem Občine.
Posebna pozornost bo namenjena najranljivejšim skupinam:
•	z organiziranim prevozom za opravljanje nujnih storitev, Prostoferjem,
•	psihološkim telefonom za pomoč osebam v stiski (deluje ob delavnikih, med 12. in 14. uro),
•	organiziranim jemanjem brisov po principu drive-in,
•	razkuževanjem večstanovanjskih objektov idr.
Trenutno še ni predvideno nošenje mask na odprtem, vendar se epidemiološka slika lahko zelo hitro spremeni, zato vas naprošamo, da tudi v prihodnje ravnate preventivno in v skladu s priporočili NUZ.	SZJ
Kako se odziva Občina?
Skrb za starejše v času epidemije
V	času posebnih omejitev, ki jih terja od nas poslabšana epidemiološka slika v državi in izven njenih meja, bo Občina Izola namenjala posebno skrb najbolj ogroženim skupinam.
-	Nemoteno bo deloval sistem brezplačnega javnega prevoza - Prostofer. Nacionalni inštitut za javno zdravje je odobril dejavnost, saj se storitve izvajajo v skladu z zagotavljanjem vseh varnostnih ukrepov. Obenem za varnost skrbijo tudi referenti v klicnem centru, kjer uporabnikom odsvetujejo vožnjo v primeru slabega počutja oz. bolezenskih znakov.
-	Z Doma upokojencev Izola obveščajo javnost, da so do preklica prepovedani obiski. Svojce oskrbovancev prosijo za razumevanje in potrpežljivost.
V	času uradnih ur lahko pokličete na tel. št. 056 100 212 ali 064 136 008 oz. pišete na e-naslov maria.sorgo@du-izola.si.
Poziv k doslednemu izvajanju ukrepov
Zaradi ponovne razglasitve epidemije vas v skrbi za varnost in zdravje vljudno pozivamo k doslednemu izvajanju vladnega odloka o namestitvi razpršilnikov in tekočine za razkuževanje rok v večstanovanjskih objektih ter spremljanju morebitnih novih ukrepov.
S ciljem zmanjševati tveganje okužbe vam obenem priporočamo redno prezračevanje skupnih prostorov, vsaj vsaki dve uri, in namestitev obvestila stanovalcem/priporočila za ravnanje, kot npr.:
•	uporabljajte zaščitno masko v zaprtih skupnih prostorih,
•	dosledno si razkužujte roke z razkužilom, ki je nameščeno ob vhodu v stavbo,
•	redno in temeljito si umivajte roke z milom in toplo vodo,
•	upoštevajte ustrezno higieno kašlja,
•	upoštevajte pravila medsebojne varne razdalje, najmanj 2 m.
Izredna situacija, zaradi katere država sprejema vrsto obvezujočih ukrepov, zahteva od vseh nas dodatne napore in doslednost pri izvajanju ukrepov. Zavedati se je treba, da so vsi namenjeni zajezitvi širjenja virusnega obolenja COVID-19 in s tem varstvu zdravja vseh nas.
Še enkrat želimo poudariti, da smo vam na razpolago za sodelovanje in informacije.
SZJ
Izola zaenkrat spada med najmanj prizadete občine. Do kdaj bo tako?
Izola/Isola Prebivalcev: 16486
Potrjeni primeri: 12 (0,073 % prebivalcev) Potrjeni primeri: 72.8 na 100.000 prebivalcev Tedenski prirast: 100,0%
ku države: obvezno nošenje mask
tudi na odprtem ter zaprtje gostinskih lokalov.
Izola trenutno šteje 12 aktivnih primerov, kar je vsega 0,073% prebivalcev, a to so samo tisti potrjeni. Podvojitev primerov naj bi bila v 12 dneh.
Kot je povedal Minister za zdravje Tomaž Gantar, bi trend naraščanja hitro začel padati, če bi se vsak državljan obnašal, kot da je sam kužen. Pa smo tega sposobni?
Zakaj smo edini oranžni?
Primorska je bila tradicionalno najbolj rdeča regija v državi, a v času covida smo edini, ki [še] nismo, Čemu je tako, smo vprašali nekatere zdravnike iz našega kraja, a tudi oni odgovora nimajo,
Obalno-kraška statistična regija je [vsaj v času pisanja tega zapisa] še edina oranžna regija v državi, kar nam tudi omogoča, da kolikor toliko normalno živimo. Vprašanje pa je, koliko časa bo še tako.
Nihče natančno ne ve, zakaj se je covid, vsaj doslej, dokaj uspešno izogibal naše regije, čeprav to ne pomeni, da ni prisoten. Daleč od tega. Eden prvih znakov, da se tudi pri nas bližamo „resni“ virusni situaciji, je bil odpoklic štirih izolskih zdravstvenih delavk iz ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra, kjer so pomagale pri zapolnjevanju kadra v covid oddelku. Ko so se vrnile v domačo bolnišnico je bilo bolj ali manj jasno, da se tudi na hribu pripravljajo na zdravljenje korone virusa.
O tem, kako so se na drugi val prir-pavili, smo se pogovarjali s strokovnim direktorjem Splošne bolnišnice Izola, dr. Dušanom Deisingerjem.
-	Od torka, od 16. ure, imamo tudi v naši hiši covid oddelek. Spremenili smo načrt, ki smo ga imeli spomladi, ker smo vedeli, da bo zelo verjetno prišlo do porasta števila okužb. V prvi fazi imamo tako na razpolago osem postelj ter še eno namenjeno intenzivni negi, če bi bila potrebna, od ponedeljka dalje pa, kot smo obljubili ministru, ki nas je obiskal konec tedna, še dodatnih 17 postelj, tako da jih bo skupno 28 na razpolago za covid bolnike. Oddelek je izoliran od ostalih oddelkov v bolnici, tudi vhod ima ločen, da bi bilo čim manj mešanja med pacienti s covidom, in ostalimi. Naša bolnišnica prvotno ni bila mišljena kot covid bolnišnica, smo se pa trudili, da bi pomagali ostalim in zato smo prejšnji teden poslali štiri naše zaposlene v zdravstveni negi, katerih največ primanjkuje, na pomoči v UKC. S petkom so se vrnile nazaj in zdaj smo jih vključili v naše delo.
-	To je bilo zelo hitro. Slišali smo, da boste pomagali z osebjem v UKC-ju, potem pa ste jih zelo na hitro odpoklicali domov.
-	Vidimo lahko kakšna je epidemiološka situacija v državi.
V Sloveniji se povsod stvari zaostrujejo, povsod še toliko bolj kot v naši regiji, čeprav mislim, da ne bomo več dolgo oranžni. Tudi pri nas se število okuženih povečuje. Zaenkrat je sicer naš covid oddelek še prazen, je pa ekipa že pripravljena, stvari so urejene, zaščitne opreme imamo za en mesec, kar je zaenkrat dovolj pa tudi sicer ta trenutek ni tako problematična nabava dodatne zaščitne opreme, kot je to bilo v spomladanskem času. Poleg tega so tukaj še blagovne rezerve, če bi bila sila, a zaenkrat ni potrebe.
-	Bo covid oddelek v SBI namenjen pacientom iz regije?
-	Absolutno je namenjen regiji, seveda pa, če bodo drugje polne kapacitete, tako kot so do zdaj pomagali nam, bomo tudi mi najverjetneje sprejeli kakšnega pacienta od drugod. Kakšen teden pred nami so odprli covid oddelek v Novi Gorici in dogovorjeni smo bili, da dokler ne uredimo pri nas vseh prostorov tako kot je potrebno, bomo pošiljali naše bolnike k njim. Zaenkrat je naša hiša namenjena akutni bolnišnični obravnavi in ne za tiste najhujše intenzivne bolnike. Imamo sicer vse pripravljeno, vendar zaenkrat je dogovor, da najtežje primere še naprej pošiljamo na infekcijsko kliniko.
-	Ste morali žrtvovati kakšen oddelek ob postavitvi covid oddelka?
-	Ja, seveda. SBI nima infekcijskega oddelka, zato največ 28 postelj. Toliko jih še lahko „riskira-mo“, toliko je zgornja meja in toliko jih lahko naša hiša zagotovi. Sicer bi same postelje lahko še na-
šli, problem je kader. Zdravnike še lahko dobimo, ampak zdravstvena nega je na meji zmogljivosti. Lahko pa povem, da bomo vsi sodelovali, vsi bomo pomagali, vedno smo se v naši hiši dogovorili in tudi tokrat ne bo drugače.
-	Največji strah je, da bi se epidemija razširila med zdravstvenim osebjem. Kaj bi to pomenilo za izolsko bolnišnico.
-	Tako kot drugod. Ko se razširi v notranjem delu, jo je težko zajeziti. Zaenkrat večjih vdorov v tako imenovano belo cono pri nas ni bilo. Ne vemo pa kako bo, saj imamo več okužb v okolici in toliko večja je tudi možnosti vnosa v bolnišnico.
-	Drugod po državi so imeli manj sreče.
-	Ja, Jesenice, Maribor imajo hude težave, v Kliničnem centru so zapirali celotne oddelke zaradi tega... Zaenkrat v naši hiši to še ni bilo potrebno. Bilo je seveda nekaj pozitivnih tudi v naši hiši, a ni jih bilo veliko, vse okužbe pa so prišle od zunaj. Znotraj hiše zaenkrat ni bilo prenosa, očitno se ukrepi, ki smo jih v hiši sprejeli že pred časom, torej da vsi nosimo maske, povsod imamo naprave za razkuževanje in tako naprej, kar dobro obnesli. Higijena očitno zaenkrat drži in s tem seveda preprečujemo možnost okužbe.
-	Imate možnost aktivirati učence višjih letnikov Fakultete za zdravstvene vede?
-	Ja in smo tudi jih. Vsi učenci višje zdravstvene šole, ki so že na vajah, so tudi že aktivirani. Apelirali pa smo tudi na vse ostale in nekaj odziva imamo tudi s te strani. Vključujemo jih v procese dela, ki
so manj zahtevni in seveda delajo pod nadzorom, a lahko zaradi tega nekatere bolj izurjene kadre, ki vedo, kako se obnašati, premestimo tja, kjer jih bolj potrebujemo. Zavedati se moramo, da delati v covid enoti ni enostavno. Tam vlada poseben režim, in tudi že samo oblačenje in slačenje zaščitne opreme zahteva določeno znanje.
-	Kako prav vam je prišlo poletje oddiha od covida in ste ga sploh občutili??
-	Vsekakor je razlika med prvim in drugim valom. Bolezen veliko bolj poznamo in lahko smo se organizirali.
-	Ker številke so veliko višje.
-	Res je, a v tem drugem valu je virus veliko bolj prisoten med mlajšo populacijo, ki ne zboleva tako hudo in ne potrebuje toliko hospitalne bolnišnične obravnave, čeprav se v zadnjih dnevih viša tudi starostna meja, kar pomeni, da bo več hospitaliziranih na ta račun.
-	Osebje, ki bo zaposleno v covid oddelku...
-	...bo samo tam. Je ločeno. Tisti, ki so tam, bodo krožili in so namenjeni samo temu oddelku.
-	Kako pa je urejeno za ostale paciente?
-	Ta teden nismo zmanjšali ambulantnih sprejemov. Na vratarnici smo ojačali ekipo, da usmerjajo ljudi. Apeliramo pa na vse, naj ne hodijo k nam s spremljevalci, če to seveda ni nujno potrebno, saj se tako samo poveča možnost prenosa. Jasno, če drugače ne gre. Ljudje morajo razumeti, da se moramo držati strožjih režimov kot običajno.
-	Bolnišnica je videti kar prazna.
-	Bolnica je tudi sicer videti prazna, ker imamo sistem naročanja, kjer se naročiš preko centra. Nato vsak, ki je naročen, dobi nekaj opozorilnih SMS-jev preden pride v hišo. In končno, avtomat niti ne sprejme naročanja več kot pol ure pred časom, ko je pacient naročen. Zaradi vsega tega je v hodnikih seveda toliko manj ljudi.
-	Zakaj je prav naša regija tista, ki je najmanj prizadeta? Uradnega odgovora na to vprašanje še nismo slišali.
-	In tudi od mene ga žal ne boste. Že res, da imamo tukaj več svetlobe in več D vitamina, ampak v to smer se ne bi spuščal (smeh).
-	Je možno, da imamo preprosto srečo?
-	Ja, tudi to je možno. Zelo verjetno je tukaj kar veliko sreče. Lah-
ko pa povem, da smo imeli ob izbruhu epidemije predstavniki vseh zdravstvenih enot, torej bolnišnice, zdravstvenih domov in domov upokojencev, ter vseh gospodarskih dejavnosti, strokovni sestanek. Sklical ga je koprski župan, prisotni pa so bili tudi ostali župani obalnih občin. Takrat smo se bali vnosov od zunaj, v naši regiji pa imamo dejavnosti, ki so iz tega vidika zelo rizične, na primer Luka Koper. Ampak takrat sem videl, da imajo tam že od prej zelo dobro izdelane in urejene določene procese. Veste, ne sprejmejo vsakega z barke. Poleg tega pa so se ljudje, glede na to, da imamo relativno zraven Bergamo in Lombardijo, kjer smo videli, kakšne so bile številke, v naši regiji prej zavedali, da se je potrebno držati določenih pravil in prepričan sem, da je to eden glavnih razlogov za to, da smo še vedno oranžni.
-	Imeli smo neposreden vpogled v žarišče.
-	Tako je. Videli smo kaj se tam dogaja. Vseh ne moreš nikoli prepričati, a vseeno jih je bilo očitno dovolj, ki so se držali pravil.
-	Pričakovali smo, da se bo situacija pri nas naglo poslabšala zaradi poletja in turizma, a očitno domačini niso tako množično hodili na plaže.
-	Če so na obalo prišli ljudje z okužbami, so vsekakor okužili tudi kakšnega domačina. Vendarle pa je Slovenija trenutno med vodilnimi v Evropi po številu okuženih na prebivalca. Dovolite mi, da apeliram na ljudi, naj se držijo pravil. Očitno to pomaga. Če smo se do zdaj tako držali, zakaj se ne bi še naprej? Dvomim, da bomo še dolgo ostali oranžni, ampak dokler se da, zdržimo. Bolj se bomo držali, manj bo možnosti okužbe, manj bo prenosa in manj obremenitve zdravstvenega kadra in oseb, ki skrbijo za to. Tako kot drugod se bojimo tudi pri nas za domove upokojencev, saj jih imamo na Obali kar nekaj. Naši sodelavci so v prvi fazi hodili po domovih in pomagali pri vzpostavitvi režima in enako počnejo tudi v tem drugem valu, ravno te dni so bili v dveh. Nekje so te stvari urejene, nekje manj. Vemo, da so tam starejši ljudje, ki marsikdaj ne razumejo, kako se je treba obnašati in ko se enkrat okužba tam razširi, je težava seveda toliko večja.
AM
Kaj pravijo naši zdravniki
Za mnenje o oranžnosti naše regije smo vprašali tudi dve starosti med izolskimi zdravniki, dr. Andreja Dernikoviča in dr. Maria Gasparinija. Na žalost niti dolgoletne izkušnje niso dovolj, da bi ugotovili, kaj nas trenutno vsaj delno ščiti.
Dr. Andrej Dernikovič
-	Kaj je lahko razlog, da imamo na obali tako malo okužb?
-	Ne bi vedel, vem toliko kot ostali, torej nič kaj dosti. Rekel bi, da piha, da je dovolj svetlobe, dovolj UV žarkov, da imamo odprtost na morje. To bi bile edine trenutne razlage. Nisem zelo prepričan, da bi bil kriv način življenja, morda le v toliko, ker smo bolj nagnjeni k odprtemu načinu življenja, torej predvsem zunaj in ne toliko notri.
Torej odprtost, pa ne samo prostora, ampak tudi življenja samega. Morda pa tudi manjša koncentracija. Čudijo se, da pri nas ni takšnega porasta in ne vedo, ali gre za Mediteranski čudež, ki ga imamo samo na tem koncu, v Istri in zakaj tega istega čudeža nimajo v podobnih kulturnih prostorih, na primer v Italiji ali na Hrvaškem, saj tudi tam imajo vodo, UV žarke in vse ostalo. Gre za večfaktor-sko zadevo.
-	Je morda, da imamo srečo?
-	Morda je pri nas posebna pasma ljudi, takšna, bolj mešana.
-	Kakšen je način dela v Zdravstvenem domu?
-	Morda je nekaj šibkih točk. Spomladi sem bil presenečen, ker je bila samoorganizacija hitrejša in na višjem nivoju od ukrepov ministrstva za zdravje. Bilo je več konfuznosti z državne strani, in tako je bila samoorganizacija v marsikaterem kraju hitrejša, strokovnejša in učinkovitejša kot sami ukrepi, ki so prihajali z zamudo.
-	Omenili ste šibke točke.
Ja, rekel bi, da je vseeno nekaj šibkih točk, ki so posledica pro-
storskih problemov. Kako sprejeti ljudi, manjka možnost hitre komunikacije z ljudmi, ker se je ogromno komunikacije preneslo na telefone. Kadrovski normativi so takšni kot pred 40 leti, ko smo imeli morda pet telefonskih klicev na dan. Zdaj imamo toliko samo neodgovorjenih klicev, in to vsake pol ure. Mislim pa, da če se bo zadeva izrazito razširila, bo prej ali slej moralo priti do centralnih komunikacijskih točk, kjer ne bo vsak pacient iskal svojega zdravnika, ampak nekakšna točka, kjer se bo zbiralo informacije in bodo tam delale ekipe, ki se samo pogovarjajo z ljudmi, ki jih strežejo in ki lahko hitreje svetujejo kam naj se obrnejo. Moramo računati, da če bo kdo zbolel, ali preventivno zbolel, bomo imeli velik deficit kadrov. Ja, s tem načinom organizacije res preprečimo ljudem, da vstopijo v Zdravstveni dom prav za vsako figo, hkrati pa zna biti zelo neprijetno, ko v teh deževnih dneh čakaš pred ustanovo. Za kar nekaj stvari bo treba sproti iskati odgovor.
-	Priporočate cepljenje za gripo?
-	Mislim, da ja. So posamezni pojavi, ko imajo ljudje težave in običajno se sliši tiste, ki težave imajo, in ne tistih, ki jih nimajo. Je pa tako, da v tem obdobju ni čisto jasno kaj se zgodi, če se hkrati okužiš s covidom. To ne bi bilo dobro, saj se organizem v začetni fazi organizira za produkcijo protiteles proti gripi in svoje sile ne porablja še za morebitno drugo okužbo. Ampak to je pri nas malo verjetno. Hkrati pa, če se večina ljudi cepi, recimo vsaj v 60 %, se tako zaščiti tudi druge, ki se iz različnih razlogov niso mogli ali hoteli cepiti.
Dr. Mario Gasparini
-	Kot starosta izolskih zdravnikov, zakaj je pri nas tako malo okuženih? Imamo srečo ali kaj drugega?
-	Odgovor za milijon dolarjev. Tako je odgovoril tudi moj sin, ko
so ga enako vprašali na televiziji. Res ne bi vedel. Morda se med sabo malo mešamo, morda se držimo narazen, ne bi vedel.
-	Pa se vam zdi, da se dobro obnašamo?
-	Mislim, da se obnašamo kar v redu, vsaj kar vidim v Izoli in Kopru. V lokalih se precej držijo reda, pa tudi tisti turisti, ki pridejo, se nekako držijo. Videl pa sem tudi takšne, ki so se kregali z blagajničarkami v trgovini glede nošenja maske.
Pravim pa tako: stroka pravi, da maske pomagajo. To ni ugotovitev katerega od politikov, ampak stroke. Torej dajmo jih upoštevati, ker res ni tako težko.
-	Kako se vam zdi, ko gledate vaše naslednike, ki delajo v skafandrih?
-	Mi skafandrov nismo imeli (smeh). Imeli smo navadno masko, kot jih danes nosimo, in imeli smo pokrito glavo. Danes, ko gledam zdravnike, se mi zdi, da so takšni kot astronavti (smeh).
-	Ste v času zdravniške kariere imeli kakšno podobno pandemijo?
-	Nismo, ne. Bile so razne otroške bolezni, ki se ciklično pojavijo, a ne v takšni obliki. No, bila pa je tudi že močna gripa.
-	Se boste cepil proti gripi?
-	Ja, bom se. Sicer se ne cepim ravno redno, ko sem bil še zaposlen v bolnici se navadno nisem, a zdaj imam že leta, ko se moram bolj čuvati. To je to, moramo se čuvati, zato pa tudi pravim, da je prav, da nosimo maske.
ur
Vsi enaki, a ne enakopravni
Občinski svetnik Liste Izolani, Dušan Ambrož, je županu Danilu Markočiču naslovil vprašanje v zvezi z aktualnim javnim zbiranjem ponudb za oddajo poslovnih prostorov občine Izola, Zanima ga, zakaj so pogoji oddaje tako različni in v enem primeru takorekoč pisani na kožo aktualnemu in verjetno tudi bodočemu najemniku.
Do konca tega meseca namreč Komunala zbira ponudbe za oddajo treh poslovnih prostorov v lasti Občine Izola.
Gre za poslovno stavbo in zunanje površine vrtnarije Agrarije pri pokopališču, za gostinski lokal ob kinu Odeon in prostore kjer je bila donedavna pekarna Mlinotesta. Gre za tri podobne prostore, toda pogoji razpisa zanje niti približno niso enaki.
Vrtnarija za nedoločen čas
Poslovna stavba in zunanje površine v Cankarjevem drevoredu (vrtnarija), se oddajajo v skupni izmeri 2.620 m2 (od tega 110m2 stavba in 2.150 m2 zunanje površine), z namembnostjo prodajnega centra za vrtičkarstvo, kmetijstvo in živilstvo. Zaradi pomembnosti pri nudenju podpore javni službi pogrebne in pokopališke dejavnosti je zaželeno, da ima ponudnik minimalno 5.000.000 EUR prihodkov od prodaje na letni ravni in vsaj 30 zaposlenih. Izhodiščna cena mesečne najemnine je 1.441,00 EUR. Poslovni prostor z zemljiščem se oddaja v najem za nedoločen čas. Poslovni prostor je zaseden, obstoječi uporabnik ima prednostno pravico.
Vsi drugi pa le za leto dni
Izhodiščna cena mesečne najemnine za lokal v Ulici Prekomorskih brigad 4 (Odeon), v skupni izmeri 87,5 m2, z namembnostjo gostinske dejavnosti, je 805,00 EUR. Poslovni prostor se oddaja v najem za določen čas in sicer za obdobje 1 leta od sklenitve pogodbe, z možnostjo podaljšanja do 5 let.
Tudi lokal v Ljubljanski ulici (ex. Mlinček), v skupni izmeri 45,2 m2, z namembnostjo splošne storitvene dejavnosti se oddaja v najem za določen čas in sicer za obdobje 1 leta od sklenitve pogodbe, z možnostjo podaljšanja do 5 let. Izhodiščna cena mesečne najemnine je 368,07 EUR.
Odgovora župana občinski svetnik še ni prejel, vprašanje pa je tudi ali je župan pravi naslov za takšno vprašanje, saj postopek zbiranja ponudb vodi JP Komunala, ki jo je občina pooblastila za te naloge. Ne glede na to pa bi bilo zanimivo vedeti, kdo odloča o tem, kateri poslovni prostori bodo oddani za določen in kateri za nedoločen čas.
(Ur)
Kako pomaga občina Koper
Mestna občina Koper je prejšnji teden sprejela odločitev o oprostitvi plačila občinske takse za uporabo javne površine, ki bo veljala za vse gostinske ponudnike in druge uporabnike teh površin.
Ukrep bo veljal do 31. januarja 2021, z možnostjo podaljšanja. Ob tem poziva vse uporabnike javnih površin, ki jim prostor to dopušča, naj za lažje izvajanje dejavnosti zaprosijo za razširitev območja uporabe javne površine. Namen ukrepa je omogočiti nemoteno opravljanje gostinske dejavnosti, upoštevajoč vse veljavne ukrepe in priporočila NIJZ. Vlogo lahko podajo tudi tisti, ki terase za zdaj še nimajo, a bi jo želeli imeti. Uporaba dodatne javne površine bo prav tako brezplačna.
V primeru dodatnih omejitev koprski župan napoveduje tudi sprejem svežnja ukrepov za blažitev posledic epidemije, s katerimi bo tudi tokrat priskočila na pomoč občankam in občanom ter gospodarstvu. Iz izolske občinske hiše doslej še ni prišlo obvestilo te vrste.	ur
Iz Evrope 5 in ne 12 milijonov
piše: Franc Kranjc
V sedemletnem proračunskem obdobju bo v evropski blagajni članicam na voljo skupaj fantastična vsota 1.824 milijard evrov!
Iz obveznih prispevkov 27 članic se bo nabralo 1.074 milijard evrov, Evropska komisija pa bo najela za 750 milijard evrov posojil in prav slednje milijarde bodo povečini pomenile enkratno pomoč kot nekakšno dopolnilo novemu sedemletnemu proračunu 2021-2027. Koliko lahko pričakujemo v Sloveniji?
Iz posojilne kvote EU 750 milijard evrov je Sloveniji za okrevanje gospodarstva, okolja, turizma, kulture, digitalizacije...) po dosedaj znanih podatkih namenjenih 5,7 milijarde evrov, a vedeti moramo, da se v tej vsoti skriva 2,938 milijarde evrov povratnih sredstev!
Slovenija lahko tudi od vsote 1.074 milijarde evrov, zbrane iz vplačil (članarina, davki, carine, prispevki...) v sedemletnem obdobju pričakuje vsaj 3 milijarde evrov, nikjer pa ne piše koliko moramo za to vplačati v bruseljsko blagajno!
Končni izračun kaže, da bo po plačilu vseh prispevkov in vračilih povratnih sredstev v sedemletnem obdobju na voljo skupaj okrog 5 milijard evrov, a ne 12 kot smo že večkrat slišali napovedi naših politikov.
J* '■
Wv
ZGOD
BE
RUBRIKA ZANIMIVIH ZGODB IZ ŽIVLJENJA NAŠEGA MESTA
OBALO SO UREJALI V VSEH DRŽAVAH
Konec 19 stoletja je Izola dočakala še z docela neurejeno južno obalo.
Ob današnjem Sončnem nabrežju in vzdolž Lon-ke je bila ta več ali manj neutrjena, z zamočvirjenimi ostanki nekdanjih solin. Izdelanih je bilo več načrtov za sanacijo te, tudi z možnostjo postavitve še enega mandrača na tej lokaciji. Za pomoč se je občina večkrat obrnila na takratno Avstro-Ogrsko državo, tudi preko Pomorske uprave v Trstu, a so pomoči dopuščale samo manjše posege. Tako je bilo tudi z zadnjo subvencijo leta 1915 v znesku 1.500 kron, odobreno v času, ko je država že vstopala v 1.svetovno vojno. Dela so bila dokončana šele po vojni.
Na sliki je predlog ureditve tega predela leta 1905. Kot izhodiščno višinsko točko za gradbene posege so takrat določili bližnjo hišo Rafaela Vascotta, imenovanega »tre gambe«. (Srečko Gombač)
Kot sloni v trgovini s porcelanom
Najprej so nas na obsežna gradbena dela na stari obalni cesti opozorili sprehajalci, a so izvajalci zagotovili, da so posebej pozorni na pinije, ki tvorijo tamkajšnji drevored. Zdaj so na neprimernost takšnih posegov opozorili še strokovnjaki Zavoda za varstvo narave.
Došan Ambrož, občinski svetnik Liste Izolani, nam je povedal, da so ga sprehajalci opozorili na obsežna gradbena dela na obalni cesti, ki zagotovo ne bodo koristila tamkajšnjim pinijam. Pozanimal se je na Komunali Izola, ki je izvajalec del in tam so mu povedali, da gre za dokaj zahtevno delo, saj morajo po eni strani očistiti kanal in odtoke, po drugi pa napeljati infrastrukturo za bodočo osvetlitev tega dela obale. Žal so drevesa ravno vmes, vendar se trudijo, da bi jih čim manj poškodovali. Potem pa je prišlo javno pismo, ki so ga strokovni delavci Zavoda za varstvo narave poslali županu Danilu Markočiču, izvajalcem in še nekaterim naslovnikom. Pismo daje čisto drugačno oceno del, ki jih tam izvajajo.
Gradnja ogroža drevored
Spoštovani župan občine Izola, Danilo Markočič.
Kot javni zavod za ohranjanje narave vas želimo s tem dopisom seznaniti z aktualnim stanjem drevoreda pinij ob obalni cesti med Izolo in Koprom, ki je naravna vrednota Koper-Izola -drevored, kjer se trenutno izvaja urejanje kolesarske steze in javne razsvetljave. Ker gre za vsebine javnega pomena, smo se odločili, da to storimo javno.
Iz lokalnega časopisa Mandrač smo pred časom izvedeli, da se na obalni cesti izvajajo gradbena dela za namestitev razsvetljave na obalni cesti. Ker gre za območje naravne vrednote, smo dne 14.10.2020 opravili natančnejši terenski ogled - spremljanje stanja narave vrednote - ter ugotovili, da se dela izvajajo v obsegu in na način, ki ogroža obstoj naravne vrednote.
Na osnovi terenskega ogleda ugotavljamo, da gradnja močno ogroža ohranitev pinij, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote. Ocenjujemo, da se izvaja poseg, ki je lahko za oblikovano naravno vrednoto uničujoč.
O nameri gradnje smo bili na Zavodu seznanjeni v letu 2019 s strani Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva Izola v okviru vloge za mnenje o vplivu posega na varovano območje 3000251 Žusterna - rastišče pozejdonke. V mnenju smo izrazili pomislek o smiselnosti posega, predvsem pa opozorili na zakonske omejitve v zvezi s poseganjem na območja naravnih vrednot. Po izdaji omenjenega mnenja pa nismo bili obveščeni (niti formalno, niti neformalno), da bo Občina pristopila k izvedbi.
Konkretne pripombe
-	Izkop jarka za električno kanalizacijo poteka na območju rastišč vseh dreves (projekcija krošnje na tla, povečana za 2 metra), kar je v nasprotju s podrobnimi usmeritvami za naravne vrednote in v nasprotju z dobro arboristično prakso.
-	Poleg izkopa vzdolžnega jarka, so na več mestih izkopani tudi prečni jarki - predvidevamo, da do mest, kjer bodo stali stebri svetilk. Prečni jarki so še posebej problematični, saj je izkop pri posameznih drevesih močno presekal in zmanjšal koreninski splet. Ocenjujemo, da lahko to bistveno vpliva na stabilnost dreves in je možno, da pride do njihove porušitve.
-	Nekateri od temeljev za svetilke so nameščeni na mestih v drevoredu, kjer bi bilo smiselno dolgoročno predvideti nadomestno zasaditev manjkajočih dreves, kar zdaj ne bo več mogoče..
-	Na južni polovici cestišča je bilo odstranjenih nekaj centimetrov asfalta, preplastitev z novim asfaltom, pa ni primeren ukrep,
-	Pri več kot polovici od 58 dreves smo v spodnjem delu debla evidentirali večje poškodbe skorje.
Kot ukrep smo že predhodno predlagali odstranitev obcestne ograje, saj predvidevamo, da z ukinitvijo motornega prometa na obalni cesti ni več potrebna, medtem ko nasprotno zelo škodi drevesom.
-	Večina dreves ima krošnjo v zelo slabem stanju, z velikim deležem suhih vej, kar kaže na odsotnost nege dreves, razen tega se brežina nad klifom močno zarašča z drevesno in grmovno vegetacijo.
Lahko bi kopali na drugi strani
-	Ocenjujemo, da načrtovanje razsvetljave in same kanalizacije ni bilo dovolj premišljeno, predvsem pa ni bil ustrezno ocenjen možen negativen vpliv na drevored oz. drevesa. Menimo, da bi bilo mogoče projekt pripraviti tako, da bi se posegom v koreninski sistem večinoma izognili.
Glede na širino razpoložljivega prostora med zidom (rižanski vodovod) in obalnim skalometom, bi bilo vsekakor smiselno premisliti o možnostih napeljave na severni polovici cestišča. S tem bi se izognili več segmentom posega v drevesa in njegova rastišča (vzdolžni izkopni jarek, prečni jarki, temeljenje za stebre, vkop razdelilnih jaškov).
Kdo rabi osvetlitev?
Prijavitelje projekta smo že leta 2019 seznanili, da gradnji ulične razsvetljave na odseku obalne ceste nasprotujemo tudi zato, ker je za območje obalne ceste predvidena izdelava Regionalnega razvojnega prostorskega načrta.
Trenutni posegi v obalno cesto in naravno vrednoto pomenijo parcialno (in ne dovolj premišljeno) ureditev, ki onemogoča celovito načrtovanje rabe in ureditev prostora obalne ceste, čemur naj bi bil namenjen omenjeni regionalni načrt.
Zeleno modri koridor?
Osvetljevanje, skupaj z drugimi tehničnimi ureditvami povečuje stopnjo urbanizacije tega odseka obalnega pasu in morja in ni v skladu z naravi prijaznimi idejami urejanja t. i. zeleno-modrega obalnega koridorja, o katerem je bilo že veliko govora, pa žal malo narejenega.
- Z izvedbo razsvetljave se osvetljuje še enega od zadnjih do zdaj temnih in neosvetljenih delov morske obale in obalnega morja. (Neosvetljen tako v Izolski občini ostaja le naravni rezervat.) Če neosve-tljenost morda ni zaželena s strani posameznih (in rednih) kolesarjev, pa bi zagotovo prispevala k zmanjšanju svetlobne obremenjenosti celotnega obalnega pasu.
Poziv k sodelovanju
Naj sklenemo s ponovnim pozivom k sodelovanju. V primerih, ko se načrtuje izvajanje gradbenih ali ureditvenih del na območju naravnih vrednot je vsekakor smiselno, da nas o nameri obvestite. Glede na to, da imamo sedež v Izoli, je to morda še nekoliko bolj enostavno.
V posameznih primerih (npr. ob gradnji zidu na apnenčasti obali med plažo slepih in pasjo plažo), ki je tudi naravna vrednota, smo s sodelovanjem dosegli, da je bil namen zidu dosežen in dela izvedena tako, da so bili negativni vplivi na naravo minimalizirani. Vsekakor pa vas pozivamo, da nas o morebitnih gradbenih ali drugih posegih, ki so načrtovani ali se izvajajo na območju katere koli naravne vrednote v občini Izola, vsaj redno in pravočasno obveščate. Tudi zato, da bomo lahko učinkoviteje opravljali javno službo spremljanja stanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
Tina Trampuš, Robert Turk

Argo brez tekmecev v državi
Nogomet
3. SNL - zahod
Rezultati 10. kroga
Tinex Šenčur - Elta Izola O : O Zagorje - Arol O : O Žiri - Svoboda Ljubljana O : 1 IKK Tolmin - Postojna 1: 2 Brinje Grosuplje - Farna Vipava O : O
Tinex Šenčur - Elta Izola O: O
Šenčur (Športni park Šenčur), gledalcev: 1
Elta Izola: Bičič Nick, Požrl Jurij, Pletikos Chris (78' Žitko Jure), Terčič Andrej, Opara Žiga (78' Maslič Aleksander), Štromajer Jaka (89' Kalizan Matija), Požrl Rok, Rodica Tomaž (73' Mingotti Lucas), Čavalič Amir, Matoševič Patrik, Hadžič Damir Rdeči karton: 68' - Požrl Jurij (Izola)
Lestvica pa 10 krogih:
1. Ilirija 1911	29:6	25
2. Svoboda Lj	26:17	21
3. Elta Izola	20:9	20
4. Postojna	17:14	19
5. Tinex Šenčur	23:12	17
6. Brinje Gr.	19:12	17
7. TKK Tolmin	18:14	13
8. Sava Kranj	20:16	12
9. Farna Vipava	11:12	12
lO.Adria	8:10	9
11. Arol ŠL	8:18	8
12.Šobec Lesce	12:23	6
13. Žiri	7:26	5
14.Zagorje	6:35	2
Primorska liga
Rezultati 7. kroga
Boreas Ajdovščina: Komen 1:1 (0:1) Galeb Ankaran : Korte O : 5 (O : 3) Bistre Irbis: Idrija 6 : O (4 : 0) Košana : Renče 4 : 0 (2 : 0)
Rokomet
Prvenstvo brez prekinitev
Rokometna zveza Slovenije s četrtkom, 22. oktobrom 2020, zaustavlja vsa rokometna tekmovanja, z izjemo Lige NLB in 1. A državne rokometne lige za ženske. Začasna prekinitev tekmovanj velja do preklica.
Visok poraz fantov
Butan plin Izola - Trimo Trebnje 26:41 (13:21)
Butan plin Izola: Velkavrh 10, Nikolič 5, Stopar 5, Poberaj 3, Pernov-
šek 2, Korošec 1, Alession, Orbanič, Mijatovič, Konig, Smej, Demšar, Postogna, Kocijančič, Gorela, Golič. Trener: Fredi Radojkovič.
Dvoboj je prikazal tačas realno sliko članske ekipe Izole. Izid sicer ni povsem realen, čeprav so Dolenjci imeli vajeti srečanja ves čas trdno v rokah. Naši fantje bi namreč lahko z bolj izdelanimi napadi ter večjo preciznostjo pri strelih ublažili končno razliko na semaforju. Čeprav sta bili vlogi favorizirane in podrejene ekipe že pred srečanjem več kot jasni, bi lahko sicer zaradi poškodb zredčena ekipa Izole z večjo borbenostjo v svojih vrstah nasprotnikom otežila pot do letošnjega šestega uspeha. Tako pa bi v Kraški lahko tekmo vzeli kot učno uro kako ne igrati in upati, da bodo fantje kar najbolj hitro dohiteli nivo nastopov svojega organizatorja igre Andraža Velkavrha.
Gostje so začeli v svojem ritmu in ob blagem odzivu domače obrambe v 13. minuti izid 2:9 ni obetal nič dobrega. Krka je z lahkoto ohranjala visoko razliko, ki je v izteku prvega dela večkrat znašala po deset zadetkov. Poberaj in Velkavrh sta v zadnjih minutah izid nekoliko znižala. V nadaljevanju je bilo pričakovati še agresivnejši nastop Dolenjcev, ki so ga tudi udejanili in po osmih minutah z delnim izidom 2:8 prišli do kar štirinajstih golov naskoka (15:29). Trebanjci so uvideli priložnost za povečanje svoje gol razlike in tako rutinirano ter seveda povsem zasluženo z veliko dobre volje točki odpeljali na Dolenjsko.
V naslednjem 8. krogu odhaja Izola 24. oktobra na gostovanje k ekipi Jeruzalem Ormož.
Dekleta poražena s Krko
Trgo ABC Izola - Krka Novo Mesto 21:26 (10:14)
Prestavljena tekma z novomeško Krko ni prinesla pozitivne rešitve za Izolanke. Trener Borut Hren je imel na razpolago le enajst igralk. Kratka klop se je poznala zlasti v začetku tekme, ko je Krka imela nekaj zadetkov prednosti. Pri naših je sprva dvakrat zadela Lejla Mujano-vič, prvič v 2., zatem pa v 12. minuti. Naša dekleta so postopno topila prednost Novomeščank, a jim tudi ob dobrih obrambah Krkine vratarke to ni preveč uspevalo. Dolenjke so v nadaljevanju še bolj stopile na plin in sredi drugega dela prišle do največje prednosti osmih golov, kar je že pred zvokom zaključnih siren določilo zmagovalca dvoboja. Naslednji tekmec Izole bo 24. oktobra v Kraški ekipa Žalca.
Veslanje
Argoje najboljši slovenski klub
Pretekli vikend se je na Bledu odvijalo državno prvenstvo v veslanju za vse kategorije. Kljub vsem novim ukrepom, je Veslaški zvezi Slovenije uspelo organizirati odlično tekmo, poleg izjemnega opravljenega dela organizatorjev pa je k dobrem vzdušju pripomoglo tudi vreme, ki je bilo kot nalašč za veslače. Izolski veslači iz Veslaškega kluba Argo Izola pa so imeli še dodaten razlog za slavje, saj so po dveh napornih dneh tekmovanj uspešno osvojili naslov najboljšega veslaškega kluba v Sloveniji. Z 9 zlatimi, 3 srebrnimi in 9 bronastimi medaljami (skupno 21) so tako ugnali mariborski
veslaški klub, ki je zasedel drugo mesto in blejskega, ki je bil tretji. Zmage so se veselili Nina Kostanjšek in Neja Tepeš v dvojnem dvojcu za članice; Vasja Rakar in Matia Benčič Lukač v pionirskem dvojnem dvojcu do 14 let; Meta Jakovac v enojcu za pionirke do 13 let; lan Benčič Lukač v enojcu za pionirje do 12 let; Rajko Hrvat v članskem enojcu; Tilen Petrič, Vasja Rakar, Timotej Vodišek in Marcel Jagodnik v četvercu za pionirje do 14 let; Nina Kostanjšek v enojcu za članice; Neja Tepeš in Agnese Mačehi v dvojnem dvojcu za mladinke in Matia Benčič Lukač v enojcu za pionirje do 14 let. Drugo mesto so zasedli Aja Do-naval in Špela Gustinčič v dvojnem dvojcu za mlajše mladinke; Tomaž Turk v enojcu za pionirje do 12 let in lian Skenderovič, Žiga Remec, Matej Markuža in Patrick Dilica Bubnič v dvojnem četvercu za mlajše mladince. Bronasto kolajno so osvojili Rajko Hrvat, Matija Kocijančič, Sergej Čupkovič in Enej Korošic v članskem dvojnem četvercu; Nikolo Colič in Rok Valenčič v dvojnem dvojcu za pionirje do 12 let; Matej Markuža v mlajše mladinskem enojcu; Sergej Čupkovič in Enej Korošic v mladinskem dvojnem dvojcu; Agnese Mačehi v enojcu za mladinke; Emily Feder in Debora Korlevič v dvojnem dvojcu za mlajše mladinke; Sergej Čupkovič v enojcu za mladince; Žiga Remec in Patrick Dilica Bubnič v mlajše mladinskem dvojnem dvojcu ter Meta Jakovac in Taryn Vodovnik v dvojnem dvojcu za pionirke do 14 let.
Seveda pa so to le najuspešnejši veslači, ponosni smo pa na vseh 52, ki se je udeležilo državnega prvenstva, saj so vsi veslali po svojih najboljših močeh ter dokazali, da je VK Argo Izola družba pravih veslačev. Medtem, ko so se naši veslači pripravljali na državno prvenstvo, pa je novi izvršni odbor krepko začel delati. Po sestankih ter razgovorih s trenerji smo prišli do odločitve, ki morda ni bila najlažja, vendar pa potrebna za nadaljnje delovanje kluba s tako velikim številom veslačev. Naše veslače so tako prevzeli trije trenerji, za katere verjamemo, da bodo s sodelovanjem z vodstvom kluba in motivacijo za delo, v prihodnosti zadržali in nadgradili trenutne uspehe.
KAPUČINO
HBSE35HI
Vila Napoli namenjena programom za starejše
Župana občin Izola in Piran ter direktorica Doma upokojencev Izola so danes podpisali Pismo o podpori programu varstva starejših v Vili Napoli na Senčni poti v Portorožu.
Ena prednostnih nalog občine na področju socialnega varstva starejših je zagotoviti pogoje za kakovostno preživljanje starosti svojih občanov. Glede na vse večji delež starejšega prebivalstva je nujno celovito pristopiti k iskanju rešitev za zagotavljanje ustreznega varstva starejših občanov.
Dom upokojencev Izola je leta 1951 dobil v dar portoroško Vilo Napoli, z namenom v njej urediti aktivnosti za starejše. Objekt je zapustila gospa Virginija Viezzo-li, katere moža so v tistem času negovali v domu starejših. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je nedavno odobrilo projekt, za katerega je izolski dom prejel 1,42 milijona evrov nepovratnih sredstev. »Dom upokojencev Izola je bil uspešen na javnem razpisu za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo, namenjeno izvajanju dnevnih oblik varstva in začasnih namestitev za starejše.
Prijavili smo se za obe dejavnosti in bili pri tem uspešni,« je pojasnil Vasja Medvešček iz izolskega doma upokojencev.
V Vili Napoli bodo na ta način lahko vzpostavili enoto za zagotavljanje dnevnih oblik varstva in enoto za nudenje začasnih namestitev. »Dejavnosti kratkotrajne namestitve in dnevnega centra starejših, ki jih v regiji primanjkuje, bodo obogatile našo ponudbo. Namenjene bodo starejšim od 65 let ter primarno občanom Izole in Pirana,« je poudarila direktorica doma upokojencev Izola Romina Zajc.
Zagotavljati čim boljše pogoje za varstvo starejših je tudi v interesu obeh občin, izolske in piranske. V ta namen so župan Občine Izola Danilo Markočič in župan Občine Piran Denio Zadkovič ter direktorica doma danes podpisali Pismo o podpori programu varstva starejših v Vili Napoli. Občini se zavezujeta, da bosta pomagali pri izvajanju programa v skladu z možnostmi in potrebami, ki bodo izražene s strani nosilca programa doma upokojencev.
SZJ
Korona ni samo virus
Korona, natančneje Corona/samizdat je najnovejša pogruntavščina našega sokrajana in pisatelja, Ricka Harscha. Rick se je v zadnjih „ko-ronskih" mesecih prelevil v založnika in v sklopu svoje neodvisne založbe izdal kar osem knjig različnih avtorjev, kot so David Vardeman, Jeff Bursey, George Salis in seveda tudi nekaj svojih. Med zadnjimi je izšel roman Cynicism Management, našega nekdanjega sokrajana Boruta Praperja. Odlično satirično delo bo po desetih letih od digitalne izdaje prvič izdano na papirju in je, kot tudi ostala dela, ki jih ponuja založba Corona/samizdat, napisana in izdana v angleškem jeziku. Več kot primerno za piljenje in urjenje jezika v hladnih časih, ki so pred nami.
Izola by night
Tako so se navadno glasili napisi ob razglednicah turističnih krajev, tudi našega. Nočna Izola pa te dni res ni primerna za nobeno razglednico. Mesto je ob uvedbi policijske ure povsem zamrlo, opaziti pa je bilo le tiste bolj hrabre in nahrabrene, pa nekaj motoristov, avtomobilistov in naključnih, zdolgočasenih mimoidočih, ki morda niti niso vedeli za ta najnovejši ukrep in so se tišini in praznini predvsem čudili. Upamo lahko, da bo čim prej minilo.
Tokrat je ples preprečil virus
Kortežansko opasiloje praznik, ki se že 220 let potem, koje bila 1799, leta posvečena prenovljena in povečana cerkev, prireja v oktobru, najmanj zadnjih 100 let je to vsako 3. nedeljo, kot spomin na ta pomemben župnijski in vaški dogodek.
Pravzaprav so praznik prenesli iz septembra, ko je potekala trgatev, na oktober, preden se je začelo pobiranje oljk. V zadnjih desetletjih je to 3. nedelja, saj so se možje okoliških krajev dogovorili, da vsak kraj praznuje eno nedeljo, da ne bi praznovali vsi naenkrat in bi se lahko med seboj obiskovali.
Nekdaj je bil to vaški praznik s plesom na prostem. Sorodniki in znanci so prihajali na obiske in pili sladki mošt. Fantje iz okoliških vasi, ki so prihajali sem, so v vasi ostajali 2-3 dni zato, da bi »vrgli oko« na kakšno brhko dekle, ki pa so jih domačini skrbno čuvali.
Dan za kulturo
Mlademu župniku Karlu Esihu se je že v prvem letu uprlo, da bi hodil otroke poučevat verouk na Malijo na tamkajšnjo »laško šolo«, zato je pisal na ordinariat v Trstu, da bi otroci prihajali k verouku v Korte. Dobil jel jasna navodila: v cerkvi je treba poučevati v maternem jeziku, v šoli pa naj župnik zadosti šolski obveznosti. Toda Esih se s tem ni strinjal in niti v šoli verouka ni poučeval v italijanščini. Verouk seje torej preselil v cerkev, kjer je imel župnik pravico govoriti po slovensko, tako so bili otroci deležni obenem tudi pouka slovenskega jezika. To so oblasti seveda vedele in mladega duhovnika skušale nenehno ovirati, a seje skliceval na svoje nadrejene in na božjo voljo.
Vedno je po svečani sveti maši in kulturnem dogodku sledila zakuska s sproščenim pogovorom in druženjem. Letos pa se žal tega lahko le spominjamo in zaupamo, da bo na prihodnje opasilo spet »lepu kur anbot«!
0 KARLU ESIHU IN NJEGOVEM ZATIRANJU VAŠKIH PLESOV ALI ČASI SE SPREMINJAJO:
Karel Esih se je rodil novembra 1901 v Trstu in v Kortah preživel vse svoje duhovniško življenje, to je od septembra 1925 pa vse do smrti 1984, skoraj 60 let. V tako dolgem obdobju človek skoraj mora v kraju pustiti dobro viden pečat in gospod Esih ga seveda je.
V knjižici Popotovanje po izolskem podeželju iz leta 1998 je navedeno, da so v Kortah ob opa-silih prirejali koncerte, vendar kronika Kulturnega društva navaja, da je v zadnjih 25 letih društvo skrbelo, da se je na ta dan ali kak dan prej zgodil tudi vsaj en večji kulturno - umetniški dogodek. Imeli smo razstave ex-tem-porov, predstavitve knjig, potopisna in druga predavanja, nastope otroške folklorne in dramske skupine, gledališke predstave, recitale, pritrkavanja v zvoniku, koncerte godbe na pihala, povabljenih zborov ali domačega ženskega pevskega zbora.
Letos bo drugače
Letos pa smo pripravili nekaj zanimivosti o nekdanjih časih in navadah. Med njimi je bilo tudi nekaj prepovedi in spomnili se bomo dolgoletnega korte-žanskega župnika, gospoda Karla Esiha. Gradivo o njem smo zbrali v knjižicah Nade Morato Korte (iz zbirke Slovenske istrske vasi), Popotovanje po izolskem podeželju, v zbirki zgodb in pripovedk Mrak eno Jutrnja, publikaciji O duhovnih poklicih v Kortah, in v diplomski nalogi Simona Purgerja Slovenska Istra in njeni Čedermaci. (D.Jug)
Območje delovanja društva sovpada s krajevno skupnostjo Korte pa tudi z župnijo Korte, ki ji je bilo v izolskem statutu leta 1435 priznano slovensko kulturno poslanstvo. Svojo ljudsko šolo so Korte dobile že leta 1819. Tako je ta šola naj starejša slovenska neprekinjeno delujoča na skrajnem jugu Slovenije,” je pred leti zapisala Nada Morato, učiteljica, zbirateljica ljudskega izročila ter dolgoletna predsednica društva. (Primorske novice)
Mlad in skoraj neizkušen je prevzel kortežansko faro v letih njenih najtežjih preizkušenj v novejši zgodovini. Za župnijo je čutil veliko skrb, vedno znova si je prizadeval obnavljati versko življenje in ohranjati slovenstvo. Med leti, ko je začel svojo duhovniško pot in drugo veliko vojno so bili težki časi italijanskega potujčevanja, ko sta italijanski iredentizem in fašizem v Korte vsiljevala italijanščino in zatirala vse slovensko. Ljudem so prevajali imena in priimke, tudi Esiha so prekrstili v Essija in Karel je postal Carlo. Karel Esih, upravičeno ga imenujemo tudi istrski Čedermac, pa tega ni odobraval, bolelo ga je, zato se je z vsemi močmi in na razne načine trudil, da je bilo v cerkvi in vse naokrog slišati slovensko besedo. Ljudstvo ga je počasi sprejelo medse in ga - po letih dokazovanja v težkih razmerah, da je predvsem njihov duhovni oče, ki jim želi le dobro - naposled vzljubilo.
Ena prednostnih nalog mladega župnika je bil boj proti plesom. Že duhovnik Kuret leta 1920 se je pritoževal, da ljudstvo v Kortah pleše vse nedelje in praznike. Esih je oktobra leta 1927 pisal na škofijo v zvezi s slovesnimi mašami v Kortah - v tem primeru glede opasila - ko so istočasno napovedani plesi. Iz Trsta je prejel navodilo, da če je ples, odpade vsaka slovesnost ali svečanost v cerkvi, tako da se opravi sv. mašo čisto preprosto kakor vsako drugo navadno nedeljo in drugega nič. Prav plesi so bili razlog, da se mladi zagnani župnik ni ravno najbolj prikupil ljudem, ki so radi plesali. Daljše poročilo o plesih v kortežanski župniji je v Trst romalo februarja 1928. Njegova glavna skrb je bila torej, da plesi ne bi ogrožali svetosti praznikov in se ne bi skrunili Gospodovi dnevi. Iz zapisa je tudi razbrati Esihovo prepričanje, da se mladina na plesih trajajočih tudi pozno v noč, kvari in pohujšuje. Prav z namenom, da bi bili člani za dober zgled, je kmalu predlagal, da bi se neplesalci organizirali v družbe, še posebno v Marijino družbo. Leta 1930 je uresničil željo in ustanovil dekliško Marijino družbo, dve leti kasneje še žensko Marijino družbo. Za kratek čas se je število plesov dejansko zmanjšalo, v Marijino družbo pa so sprejeli kar 20 novink. So se pa nato leta 1933 plesi ponovno zelo namnožili. Plesalo se je vsako nedeljo, 35 krat v letu. Tudi Marijina družba je utrpela posledice: zaradi plesanja so izključili 10 deklet. Italijanske oblasti so želele na mikaven način ljudem vsiljevati svojo kulturo in župnika prikazati kot nazadnjaškega in staromodnegain tako je vprašanje morale, postalo predmet napetosti med slovenstvom, ki ga je predstavljal strogi župnik in italijanstvom, ki je s parolami o svobodnejšem življenju želelo na svojo stran pridobiti preprostega istrskega človeka, ki pa je imel ples že v krvi, kot pravi sam Esih.
Stoječe ovacije za Silvanovo polko
Silvano Zonta je bil mojster klavirske harmonike. Morda eden prvih „one man band"-ov pri nas, Poslovil seje že pred časom, toda spomin nanj je te dni obudil njegov nekdanji prijatelj iz mirovnih sil OZN na egiptovskem Sinaju
Življenje je polno presenečenj in za eno takšnih je poskrbel Ivan Krajnc, gost hotela Delfin, ki seje ob dopustovanju v našem mestu spomnil nekdanjega vojaškega tovariša in kulturnika, pokojnega Silvana Zonte, s katerim sta pred 60-timi leti v sestavu modrih čelad na Sinaju varovala mir med Egipčani in Izraelci.
Pismo prijatelju
Tebi v spomin sinajski prijatelj Silvano Zonta, je v kratkem dopisu, ki smo ga prejeli v uredništvo, zapisal Ivan Krajnc.
„Prvič sva se srečala oktobra leta 1959. On je bil harmonikar, ki je na avdiciji izbiral kitarista za kulturno skupino v 7. Odredu JNA v sestavi sil OZN - modrih čelad na Sinajskem polotoku. Izbral je mene in rodilo se je nepozabno prijateljstvo, ki je trajalo ves čas našega služenja v egiptovski puščavi.
Naš Silvo, kot smo ga klicali, ni bil le dober glasbenik - harmonikar. Bil je človek z veliko začetnico in nesebični prijatelj. Kadar nismo bili zadolženi z vojaškimi opravili smo delovali v kulturni skupini. Pripravljali smo kulturne programe, ki smo jih izvajali, tako v našem odredu, kot v odredih ostalih šestih držav, ki so sodelovale v mirovni operaciji OZN na Sinaju. Silvo je bil s svojim znanjem in talentom več kot prisoten. Njegov vpliv na naše nastope je bil neprecenljiv."
iz almanaha Sinajski Slovenci
Janez Mejač, plesalec, dolgoletni vodja ljubljanskega baleta, pedagog in koreograf, ter Prešernov nagrajenec, je v Almanahu slovenskih modrih čelad na Sinaju, zapisal: ..Ponosen sem, da sem bil vojak JNA.in da sem bil pripadnik modrih čelad ZN v UNEF na Sinaju.
Sem tudi pobudnik srečanj sinajskih Slovencev in zbiranj naših spominov., med katerimi so posebej živi tisti na sodelovanje v kulturniški skupini. Že ob pripravah na proslavo ob dnevu JLA mi je veliko pomagal Ivan Krajnc iz Novega mesta, ki ni bil le dober pevec in kitarist, temveč mu je tudi beseda tako lepo tekla, da sem mu po malem zavidal. Z Ivanom sva pela, plesala, nagovarjala občinstvo” in z drugimi sodelujočimi v programu požela velik uspeh, zato sem že naslednji dan dobil funkcijo kulturnega referenta. Ena pomembnejših akcij je bila organizacija velike prireditve Predstavitev talentov UNEF-a, s katero smo gostovali v Gazi in po številnih karavlah. Med talenti je bil tudi vojak Silvano Zonta iz Izole, ki je iz harmonike izvabljal nepozabno lepe melodije in zvoke, številne primerne tudi za plesne točke.
Stoječe ovacije za Silvana
Ivan Krajnc se tega nastopa spominja tako-le:
Dvorana je bila polna, dva tisoč ljudi je bilo med gledalci. Med gledalci so bili predstavniki vseh sedmih kontingentov, civilisti, predstavniki lokalnih oblasti, prišli pa so tudi predstavniki iz Kaira. Kulturne skupine vseh sedmih kontingentov so predstavile izredne točke. Gotovo so izstopali Brazilci, ki so predstavili pustni karneval, in Kanadčani s kavbojsko točko. Glede na aplavz pa sta bili najboljši baletna predstava Janeza Mejača in nastop Silvana Zonte.
S svojim virtuoznim igranjem je Silvo očaral že s skladbo Papaveri e papavele, ko pa je prešel v Granado, so oživeli Brazilci in ga bučno spremljali. Potem je prešel v polko Večer na Robleku. V dvorani je zavladala tišina, saj je bila to nenavadna skladba za tiste kraje. Ob koncu je bila v dvorani nekaj trenutkov tišina, potem pa se je dogodil orkan skandiranja in ploskanja.
Mi trije Slovenci smo jokali od sreče, saj je naša skladba daleč od doma v popolnoma drugačnem svetu doživela stoječe ovacije. Komandant odreda nam je za ta uspeh odobril sedem dni nagradnega dopusta v Kairu.
Pospremil je celo generacijo
Izolani in Istrani se Silvana spominjajo po številnih igranjih v skoraj vseh restavracijah in hotelih na obali. Bil je mojster harmonike in posebej je ostal v spominu po tisti svoji električni, ki jo je imel naslonjeno na stojalu in jo obvladoval tako, nekoliko nonšalantno, kot da tiste virtuoznosti niso nič posebnega.
Čedo Klemenc, legendarni mana-ger iz tistega obdobja se spominja, kako je imel težave, ko je moral v hotelu Metropol igrati na sinthisaj-zer, ki si ga je postavil postrani, tako, da je lahko igral podobno kot harmoniko. Silvano je bil nekaj časa zaposlen tudi na Mladinskem biroju v Kopru kot manager za estradne umetnike, potem se je iz Izole preselil v Pobege in v začetku devetdesetih let umrl. Toda spomin) nanj, med Izolani tiste generacije, še vedno ostaja. Zdaj smo mu dodali še to zanimivo zgodbo.
Srečanje ob piramidah
Dvakrat smo slekli vojaške uniforme in v civilu odšli na izlet v Kairo, Aleksandrijo in Luksor. Ko smo se sprehajali ob znameniti Keopsovi piramidi, smo se srečali z dvema dekletoma. Z njima je bil Arabec, ki je nosil stojalo in platno za slikanje. Takoj sta nam bili všeč in eden izmed fantov ju je v polomljeni angleščini prosil, ali bi se fotografirali z nami. Mlajše črnolaso dekle je odvrnilo: »Dečki, pogovorimo se mi po srbsko.« Ker sem se tudi sam motal okoli deklet in govoril slovensko, me je malo večje dolgolaso dekle vprašalo, ali sem Slovenec. Presenečenje je bilo popolno. Dora ji je ime, se je predstavila. Kar precej posnetkov smo naredili in si obljubili, da si jih bomo v domovini izmenjali, čez 40 let sem ji v oddaji TV Slovenija Res je, ki jo je vodila Miša Molk, izročil nekaj fotografij. Gospodična Dora, ki smo jo srečali pri piramidah, je bila po 40 letih spoštovana gospa slikarka Dora Plestenjak, mama pevca Jana Plestenjaka.
„Z ženo že kar nekaj let prihajava na oddih v hotel Delfin in vsakokrat, ko se sprehajava po Izoli razmišljam ali bom morda srečal Silvanove sorodnike ali vsaj znance, da bi jim kaj povedal o najinem prijateljevanju na Sinaju. Letos sem imel srečo, da sem nagovoril Slavka Grudna, ki ga je zgodba zanimala in pomagal mi je, da smo se dogovorili za ta zapis v Mandraču. Vesel sem, da se bo to zgodilo in da bom vsaj na ta način počastil spomin na dragega prijatelja in umetnika Silvana Zonto. „
Ivan Krajnc
Galerija Salsaverde
Na ogled od 23. do 31. oktobra
ROB
ZBADLJIVI POET V STRIPU IN GLASBI
Avtor stripov in kantavtor Martin Ramoveš se je v zadnjem obdobju posvetil raziskovanju življenja in dela satiričnega pisca Ivana Roba. Rezultat njegovega dela je album Rob -zbadljivi poet v stripu in glasbi.
Gre za stripovsko biografijo Roba v knjižni obliki, pospremljeno z desetimi uglasbitvami Robovih pesmi
Galerija Insula, Palača Manzioli Izola, Palača Gravisi Buttorai, Galerija Loža in Galerija Pokrajinskega muzeja Koper
razstave ob 35. obletnici umetnikove smrti
GRESTE DEQUEL
(1923-1985)
Spominska
razstava
Galerija Plač Izolanov
razstava
Bogdan Soban Barcolana
računalniško generirane slike
GalerijaAlga
Skupinska razstava
Slikarska skupina AD Morje Raznolikosti
Pod mentorstvom Ksenije Pfeifer razstavljajo Maja Alessio, Dorica Barbarič Benčič, Majda Krevs, Milivojka Cerar in Danica Vodovnik.
Razstava bo odprta v Galeriji Alga Izola do 5. novembra, odprta bo od oktobra dalje 16.00 do 18.00 ure ponedeljek - petek.
Mestna knijžnica Izola
Fotografska razstava Fotografske skupine Društva MORJE Izola
RAZSTAVE V KNJIŽNICI
Razstava OD UČENJA DO ZABAVE, ki skozi fotografije prikazuje dejavnosti in poslanstvo Središča za samostojno učenje, ki jo je pripravila Erika Gregorič.; razstava BRIVCI IN FRIZERJI ki sta jo postavila Janez in Marija Janežič.; razstava 20 LET USTVARJANJA V IZOLI - ATELJE KERAMIKE SNEŽIČA KRAJNC,ki jo je pripravila Snežiča Krajnc.; razstava slik PLAMEN, ki jo je pripravila akademska slikarka Taja Zven Ivančič; razstava fotografij LIDIJA IN PRIJATELJICE, ki jo je pripravila jo je Špela Pahor in razstava fotografij, ki sojo pripravili člani Fotografske skupine društva Morje pri Univerzi za 3. življenjsko obdobje Izola: Krisztina Doltar, Irena Gregorc in Jožef Fabjan.
Kultura se (spet) seli na splet
Prvi val Korona virusa je kulturnike presenetil tako kot vse ostale ali še bolj. Marsikdo je verjel, da bo vse skupaj trajalo mesec ali dva in potem bo vse po starem. Pa ni bilo. Če se je gospodarstvo razmeroma hitro vrnilo v stare tirnice in je turizem dobil dobro vzpodbudo države, so kulturniki ostali na suhem. Naenkrat so ugotovili, da nimajo več občinstva in če ni občinstva ni prirediteljev, če ni prirediteljev ni denarja. Kulturniki pa so ljudje kot vsi drugi, tako kot delavci za tekočim trakom, uradniki, managerji ali novinarji. Vsi so nekaj dobili ali imeli možnost dobiti, le kulturniki ne. Kulturnikom je ostal splet.
Nekateri so ga odkrili prvič in ga zagrabili z obema rokama v upanju, da bodo tako deležni pozornosti in naklonjenosti ljudi, ki jih bodo vabili potem, ko bo te pandemije konec. Pa ni bilo konec pandemije niti jih nihče ni povabil nikamor. Tu in tam so se v nekaterih občinah, izolska je med njimi, odločili, da bodo vztrajali z organiziranjem prireditev, večina tistih glavnih dogodkov pa je enostavno odpadla. Brezplačno razdajanje na spletu se je pokazalo kot bumerang, saj so ljudje ugotovili, da ni treba plačevati vstopnic za različne predstave in koncerte, če jih lahko dobijo na spletu in to brezplačno. Vsega je bilo tam, od glasbenih koncertov vseh zvrsti, do gledaliških predstav, branja knjig in vsega ostalega, kar bi sicer morali plačati. Tako kot krompir ali jabolka, kot meso ali mleko. Tudi kultura ima svoje,.proizvodne" stroške, ima stroške posrednikov in ima državo, ki od vsakega iztržka kulture pobere svoj delež. Zdaj nihče od teh ne dobi ničesar. Brez dela so ostali vsi, od umetnikov do hišnikov.
Zdaj smo spet v marcu mesecu in kultura je tam, kjer je bila takrat. Spet ni obiskovalcev, gledalcev, poslušalcev, spet ni dogodkov in spet ni denarja. Bodo tudi tokrat pohiteli na splet in skušali obdržati svoje občinstvo. Nekateri zagotovo, toda zdaj mnogi že vedo, da s tem tudi režejo vejo na kateri sedijo. Da počnejo tako, kot če bi kmetje po spletu zastonj ponujali svoje pridelke ali pa avtomobilski servisi brezplačno montirali zimske gume.
Ali je mogoče, da se kulturniki manj znajdejo v tem svetu?	(Mef)
Koni je vizionar
Kot vsako leto so na Festivalu slovenskega filma tudi letos podelili nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti. Strokovna komisija v sestavi Karpo Godina, Dušan Moravec, Aleš Pavlin, Olga Toni in Varja Močnik je odločila, da Badjurovo nagrado za leto 2020 prejme avtor številnih animiranih filmov Konrad (Koni) Steinbacher, ki je, kot povzame utemeljitev nagrade, »s svojim delovanjem na področju amaterskega in profesionalnega filmskega ustvarjanja ter na področju filmske vzgoje odigral pionirsko vlogo ter postavil temelje za razvoj avtorskega animiranega filma pri nas«. Mi, v uredništvu Mandrača, pa dodajamo, da si je nagrado zaslužil tudi kot vizionar. Ob ogledu njegovega filma, ki je nastal kot sinteza domislic iz nadaljevanje Kače iz leta 2012 smo namreč opazili dva lika, ki ju je uvrstil v film, čeprav ju navadni občani nismo še niti dobro poznali. Zdaj ju boste gotovo prepoznali vsi.
Tura
POTISKamo nove knjige
Zdaj ko ne moremo v gledališče ali kino, ne moremo na koncerte ali na literarne večere, je pravi čas za knjige. Knjige niso prenašalke virusa, prinašajo pa lahko veliko zadovoljstva. In zato smo v naši založbi, v sklopu zbirke POTISK pripravili tri nove knjige, do konca leta pa morda še dve.
Je bil na Rexu zaklad?
Knjiga z naslovom Štiriperesna deteljica in zaklad z ladje Rex pripoveduje zanimivo zgodbo o skupini osnovnošolcev, ki pred Izolo iščejo zaklad s potopljene ladje Rex. Avtor je naš someščan Robert Šabec, ki je sicer avtor že treh otroških slikanic in dveh leposlovnih del za odrasle, tokratno zgodbo pa je likovno opremil izolski umetnik, Martin Zelenko. Po ceni 12 Burjo lahko že naročite na 040 211 434 ali na mail urednistvo@mandrac.si
Nabrana dela Roberta Pišota Fiša
Na željo nedavno umrlega Franka Hmeljaka in ob podpori sestre Lucije Čok je tik pred dokončanjem knjiga Nabranih del koprskega drugačneža, svobodnjaka in popotnika Roberta Pišota. Ta je v sedemdesetih in osemdesetih pa tudi v devetdesetih letih v samo-izdaji ustvaril kar nekaj drobnih knjižic svojih spominov, ki mu jih je ilustriral pokojni slikar Slavko Furlan. Cena knjige še ni dorečena, lahko pa jo že naročite na 040 211 434 ali na mail urednistvo-@mandrac.si
V delu so še tri zanimive knjige. Ribiške zgodbe Marina Sinkoviča se bližajo še zadnjim poglavjem, že zdaj imamo kar nekaj naročil zanjo, upamo pa, da bo nared pred koncem leta. To pa ni vse. Pripravljamo še zbrane kolumne pokojnega prijatelja in kolumnista Franka Hmeljaka z naslovom Viharno leto 1968 in malo čez, izdali pa bomo tudi zbrane in prebrane kolumne Zorana Odiča, našega dopisnika z glavnega mesta.
Civilna iniciativa po pomoč na ministrstvi
Civilna iniciativa - Gibanje za Izolo (CI-GZI) je pripravila odgovor na stališča Občine Izola v zvezi s pripombami, ki so jih poslali v postopku priprave Občinskega prostorskega načrta, hkrati od pristojnih na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na Ministrstvu za okolje in prostor RS zahtevamo, da predlagani Občinski prostorski načrt zavrnejo.
Razloge za zahtevo so utemeljili v obsežnem gradivu, kjer so obdelali vsako pripombo posebej in najprej potrdili, da še naprej nasprotujejo pozidavi parcel med Drogo in hitro cesto. Vse te površine so v ravninskem delu, so dobro dostopne z možnostjo strojne obdelave. V bližini je industrijski kompleks Mehano z dokaj izdatnimi vodnimi viri za kmetijsko namakanje. Te površine bi morale biti zaščitene in predvidene za kmetijsko obdelavo, predvsem za vzgojo vrtnin v rastlinjakih, saj jih v Sloveniji primanjkuje. Na teh površinah ne more in ne sme biti dovoljena gradnja industrijskih poslovnih, trgovskih objektov za katere je dovolj prostora na drugih lokacijah.
Trditve Občine, da so najboljša kmetijska zemljišča opredeljena skladno z zahtevami Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter da se bo izguba zemljišč reševala z nadomeščanjem, za kar naj bi bilo pristojno isto ministrstvo, so zavajujoče. Iz elaborata o nadomeščanju kmetijskih površin je razviden podatek, da občina skupno načrtuje 54 ha širitev stavbnih zemljišč na kmetijska zemljišča, od katerih je potrebno nadomeščati 34 ha. Občina se je odrekla pozidavi površin nad naseljem Jagodje, v izmeri cca 7 ha, vendar je skupna površina 27 ha za nadomeščanje, še vedno zastavljena preobsežno. CI-GZI nasprotuje tudi širitvi novega pokopališča na izolskem amfiteatru, zopet na kvalitetnih kmetijskih zemljiščih, kljub negativnemu mnenju MKGP, ki je razvidno iz podanih smernic.
Spomnili so tudi, da je Občina Izola, med več kot 700 pobudami, brez kriterijev obravnavala in potrdila pet pobud za pozidavo najboljših kmetijskih zemljišč. Dejansko gre za svojevrstno legalizacijo že obstoječih nekmetijskih objektov in uzurpacijo kmetijskih zemljišč nekaterih vplivnih pobudnikov, (občinski svetnik in družinski člani, družinski člani občinskega uradnika, politično-strankarski partnerji), ki se s kmetijsko dejavnostjo ne ukvarjajo. V istih postopkih za pripravo OPN pa je Občina Izola z objavljenimi stališči brez kakršne koli obrazložitve zavrnila vse pobudnike, dejanskih kmetov, ki so že pred več kot 10 leti pričeli vlagati prošnje za graditev ali dograditev kmetijskih objektov, ki so prepotrebni za izvajanje njihove kmetijske dejavnosti.
Posebej podrobno so obrazložili tudi stališča do posegov v območju Malije, kjer opozarjajo, da je prostorska ureditev obstoječe razpršene gradnje na Maliji že dosegla svoj maksimum in ni potrebe spreminjati kmetijskih v stavbna zemljišča, kot predvideva OPN.
V Civilni iniciativi so prepričani da ministrstvi ne bosta dali soglasja k tako oporečnemu dokumentu, če pa se bo to zgodilo bodo za zaščito pravic in našega prostora primorani uporabiti vsa pravno in civilno-varstve-na sredstva (upravni spor, referendum) ter zadevo prijaviti ustreznim in pristojnim državnim organom.
Civilna Iniciativa - Gibanje za Izolo: Viktorija Carli, Miran Molk, Novka Jenko
Zbiranje nevarnih odpadkov
Javno podjetje Komunala Izola, d.o.o. bo med 20. in 24. oktobrom 2020 izpeljalo letošnjo drugo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico na območju občine Izola. Akcija je za uporabnike komunalnih storitev Komunale Izola brezplačna. Med nevarne odpadke, ki jih uporabniki lahko oddajo na premični zbiralnici sodijo: stara zdravila, kozmetika, uporabljeno jedilno olje, odslužena svetila, ostanki raznih kemikalij, barve, laki, spreji, topila ter manjši električni in elektronski aparati.
Delavci Komunale Izola so s premično zbiralnico prisotni na vseh koncih občine Izola, natančnejše podatke pa so objavili le na spletu.
Izola je (skoraj) najlepša
Pravzaprav so jo v letošnji akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna za naj lepši turistični kraj izbrali z glasovanjem po spletu, medtem ko je strokovna komisija ni uvrstila tako visoko. Gre za natečaj, ki so ga pri Turistični zvezi Slovenije pripravili že 29. leto zapored. Letos je v akciji sodelovalo 37 izletniških krajev, 39 mest, 13 turističnih krajev, 13 zdraviliških krajev, 7 »youth hostlov«, 19 kampov in glampingov ter 16 tematskih poti.
Ocenjevanje je trajalo vse do sredine septembra. Najprej je potekalo spletno glasovanje, kjer je med turističnimi kraji največ glasov dobila Izola, a je bil to le del ocene. Svoje ocenjevanje je nato opravila še državna komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki različnih področij (krajinarji, geografi, turistični delavci, sociologi, arhitekti, etnologi in drugi). Ti so po vnaprej določen terminskem planu s pomočjo ocenjevalnih listov ocenjevali posamezne kandidate v kategorijah. Po njihovi oceni je v kategoriji ..turistični kraji" prvo mesto zasedel Bovec, sledita pa Radovljica na drugem mestu in Bohinj - Bohinjska bistrica na tretjem mestu. Za Izolo so v svoji oceni zapisali, da je znano obmorsko letovišče, znano predvsem po ribjem festivalu, v prejšnjih letih bolj poznano po starejši populaciji gostov, v zadnjem času pa se segmenta-cija gostov spreminja.
Pohvalili so: urejeno in čisto mesto; ekološki otoki diskretno zakriti z nasadi jasmina; urejena javna toaleta; po ulicah je veliko mini-vrtič-kov; free boat Piran-Izola-Koper-Ankaran; plaža za gibalno ovirane, pasja plaža; urejanje ribiškega muzeja, potop za ogled podvodnih najdb; interaktivne vsebine za otroke; sveža grafična podoba dobro izkoriščena (tudi v obliki spominkov);Sončna promenada se za vikend spremeni v peš cono; izposoja e-skirojev.
Moteče posebnosti pa so: fontana v mestu je brez vode; marsikatera fasada je potrebna osvežitve; zelo okrnjeno je ocvetličenje mesta; na nekaterih predelih mesta se zavoha urin.	SZJ
Kolesarska pot Burja-Bora
Skupina »turistov« na e-kolesih je sončen sobotni dan, ko še ni bilo vseh koronavirusnih prepovedi, izkoristila za preizkus pilotne kolesarske trase med Miljami in Piranom. Pot bo povezala gastronomske in turistične ponudnike, kolesarje ter ob tem peljala mimo številnih naravnih in kulturnih znamenitosti. Pot so zasnovali v LAS Istre in je logično nadaljevanje poti, ki od Devina vodi do doline Glinščice. Na italijanski strani je partner pri projektu LAS Carso-Kras. Letno bi lahko v naše kraje zvabili več kot 300 tisoč turistov na e-kolesih.
Modra pot, kot so si jo zamislili organizatorji vodi od središča Milj mimo Lazareta, Naravnega rezervata Debeli rtič, pokopališča školjk na Sv. Kate-rini, Kmečkega turizma Kralj v Škocjanu, nato se kolesarji ustavijo na koprskem Carpacciovem trgu, kjer jih čaka zakuska v mediteranskem ambi-entu gostilne Miramar, sledi pot ob morju med Koprom in Izolo, kjer sledi degustacija vin Žaro, nato pa jih vzpon na Belveder popelje nad Strunjan, kjer si lahko ogledajo soline, se okopajo pod klifi, nato pot sledi klifom mimo Pacuga in Fiese, vse skupaj pa se zaključi z ogledom Tartinijeve hiše in trga in sprehod po Piranu. Namesto s kolesi se nato na izhodišče vrnejo z ladijskim prevozom in si progo tako ogledajo še z morske strani. SZJ
Likanje je lahko umetnost
Piše: Sandra Krejči
Medtem, ko likam rjuhe, sem se spomnila moje pokojne matere in njenega „stila likanja".
Vsi robovi so bili enaki, v isti črti in prekriti kot bi bil samo eden. Prava umetnost likanja. Mati je to zmeraj opravila z odliko. Nikoli ni jamrala, četudi je kup za likanje bil ogromen in že pogled nanj je jasno povedal, da ji bo to opravilo vzelo ure dela.
Mnoge starejše gospe se tega nadležnega dejanja nerade spominjajo, ker se je takrat vse, brez izjeme, likalo. Posebej zahtevno je bilo likanje moških srajc in ženskih bluz.
In danes, verjetno je že veliko gospodinj, da ne govorimo o mlajših osebah, ki skoraj da več ne poznajo tega osovraženega opravila.
„A ti še likaš?" „Ne, hvala. Škoda časa. Perilo tako obesim, da ga ni potrebno likati", pogosto slišimo takšen odgovor.
No, sicer pa se danes, kljub vsem možnim in ne-mo-žnim gospodinjskim aparatom in napravam, ki sodobni gospodinji olajšajo vsakodnevne naloge, zdi, da moderni ženi vedno zmanjkuje časa za osnovne in nujno potrebne družinske obveze, ki jih, na srečo, vztrajno prevzemajo in uspešno opravljajo moški partnerji. Prav lepo je videti mladega očeta, ki sprehaja svoje otroke, deluje skrbno in pokroviteljsko.
Delitev obvez med družinskimi partnerji, ki danes postaja vedno bolj popularno, je potrebno, ker si tudi ženske želijo in imajo pravico do večje udeležbe pri družbenem, kulturnem, športnem ali političnem življenju v družbi katere del so. To podpiram in spodbujam.
Ampak, zmeraj mora biti ta „ampak“, saj kot predstavnica starejše generacije, kot nona in upokojenka, še vedno verjamem, da je pri opravljanju gospodinjskih in družinskih obvez, ženski spol bolj naraven, učinkovit in sprejet kot moški spol, ki ima druge prioritete in potrebe.
Če imate moža, ki lika, kuha, celo šiva, se lahko samo nasmehnete na ta moj komentar in bodite mu hvaležne, ker je likanje nekoč bilo umetnost in ne „škoda časa".
Izola - Trg Etbina Kristana 2,051/301052,031/356 887
.h .	LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI
šifra	NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o.
www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net
obala v malem Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002
113 NI ŠTEVILKA INFORMACIJ
113 je interventna številka policije, ki je namenjena nujnim klicem. Prav tako je 080 1200 namenjena anonimnim sporočilom za policijo.
V zadnjih urah so policisti resnično preobremenjeni s sprejemanjem klicev z vprašanji o omejitvah glede COVIDa. Prosimo vas, da številke 113 s tovrstnimi klici ne obremenjujete. Upoštevajte, da nekdo prav ta trenutek lahko res nujno rabi policiste.
Z vprašanji glede prehajanja meje in regij se obrnite na za to namenjene številke: 01 514 70 01 - Policija in brezplačna telefonska številka Vlade RS 080 1404.
Kriminalije
Kradli so in izsiljevali
31.maja 2020 se je v prostorih Policijske postaje Koper zglasil 36-letni Koprčan in prijavil, da so na njegov domači naslov prišli neznanci, ki so ga ugrabili in odpeljali na območje Pirana. Tam so z grožnjo, da ga bodo z nožem porezali po telesu, poskušali doseči, da bi jim izročil denar, ki naj bi ga dolgoval neugotovljeni osebi. Ker jim oškodovanec denarja ni izročil, so svoje grožnje podkrepili na način, da so od njega zahtevali, naj se sleče do golega in ga z nožem porezali po različnih delih telesa. Ker kljub temu od 36-letnika denarja niso dobili, so ga zapustili golega na območju Pirana, od koder je na pomoč poklical ženo. Po podani ovadbi na PP Koper, je oškodovanec v naslednjih dneh na ženin telefon pričel prejemati klice ugrabiteljev, ki so ga pozivali, naj jim prinese denar, ki naj bi ga dolgoval.
Nadaljnji postopek so prevzeli
Sli
koprski kriminalisti in v naslednjih dneh z zbiranjem obvestil in dokazov uspeli identificirati 41-letnega moškega z območja Sežane ter 31- in 32-letna moška z območja Postojne, za katere je obstajal utemeljen sum, da so izvršili zgoraj opisano kaznivo dejanje. 24.6. 2020 so kriminalisti pristopili k prijetju osumljenih in izvedbi hišnih preiskav na naslovih bivanja. Pred izvedbo hišnih preiskav so koprski kriminalisti ugotovili, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je eden od prijetih sodeloval pri storitvi še najmanj treh kaznivih dejanja velike tatvine, ki so bile v juniju izvršene v različnih trgovinah istega podjetja na območju Obale. Policijska uprava Koper je namreč v juniju letos obravnavala serijo štirih vlomov, izvršenih v trgovinah podjetja, na obalnem območju. Vsa kazniva dejanja so bila izvršena z vlomi skozi vhodna vrata in s krajami večje količine tobačnih izdelkov. Prvo od kaznivih dejanj je bilo izvršeno na območju Izole v dopoldanskem času na nedeljo, preostala tri pa v poznem večernem času na območju Kopra. Vsi trije so bili 25. 6. 2020 s kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja ugrabitve, ki je bilo v nadaljevanju prekvalificirano v kaznivo dejanje izsiljevanja, privedeni na zaslišanje k preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Kopru, kjer jim je bil odrejen pripor. Podana kazenska ovadba je bila v nadaljevanju dopolnjena, saj so koprski kriminalisti uspeli identificirati še 41-letnega moškega z območja Dekanov, ki je pri kaznivem dejanju sodeloval na način, da je neposredne storilce napeljeval k izvršitvi kaznivega dejanja. Za kaznivo dejanje velike tatvin po 1. odstavku 205. člena Kazenskega zakonika je zagrožena kazen do 5 let zapora, za kaznivo dejanje izsiljevanja po 3. odstavku 218. členu Kazenskega zakonika pa kazen do 8 let zapora.
MALI OGLASI
Ni mu šla dol
Ob 00.50 so imeli policisti v Spodnjih Škofijah postopek z 22-le-tnim Izolanom. Med postopkom je poskušal pogoltniti posušeno konopljo, kar pa mu ni uspelo in jo je izpljunil na tla. Zatem se je v postopek vmešal 39-letni državljan Italije, ki je bil z njim. Ker se je Italijan nedostojno vedel, so zoper njega uporabili prisilna sredstva. Izdan mu je bil plačilni nalog po 22/1 ZJRM-1. Sledi še predlog na ZIRS zaradi kršitve odloka.
Ni več kot včasih
Občanka je naznanila, da se je sprla z očetom, ta pa jo je udaril. Očetu je izdan plačilni nalog za kršitev javnega reda in miru.
Dopisna grožnja
Občanka je naznanila, da ji grozi sosed zagrozil v pismu. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo.
Pospravit bo treba
Obravnavali smo kršitev javnega reda in miru, v katerem sta se soseda sprla zaradi nereda na stopnišču. Izdan plačilni nalog za kršitev javnega reda in miru.
Pes se je izvlekel
Obravnavali smo ugriz psa. Zoper lastnika psa je uveden hitri postopek po Zakonu o zaščiti živali.
Pravi čas so jo našli
Občani so nas obvestili, da že dva dni niso videli sosede. Po nasilnem vstopu v stanovanje s ključavničarjem je bila najdena živa in onemogla. Nudena ji je bila ustrezna pomoč.
Vzgoja pa taka
Obveščeni smo bili, da v SBI nudijo pomoč starejšemu moškemu, ki ga je pretepel sin. Ugotovljeno je bilo, da se je to že dogajalo v preteklosti. Policisti Policijske postaje Piran v zadevi zbirajo obvestila.
Kaj je bilo v garažah?
Obravnavali smo vlom v garaže podjetja. V zadevi zbiramo obvestila in sledi kazenska ovadba na pristojno tožilstvo.
Niti moped ni več varen
Popoldan pa so v Bertokih zasegli moped 46-letnemu Izolanu, ki ima veljaven ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sledi obdolžilni predlog.
Protesti niso grafitiranje
Ob 0.10 smo prejeli obvestilo, da skupina oseb na Kosovelovi v Izoli riše grafite. Policisti so z zbiranjem obvestil identificirali 48-le-tni domačinko. Sledi ji obdolžilni predlog po Zakonu o javnem redu in miru.
ALKOHOL: 0,35 mg/l; 0,36 mg/l; 0,43 mg/l; 0,44 mg/l.
RAZNO
-	Oddam garsonjero v centru Izole za 1 -2 osebi do konca maja 2021. Tel 040 89 65 34 ali 040 24 08 30
-	Prodam pasaro Elan brez kabine, dolžine 4,79, obnovljeno in dobro ohranjeno. Tel. 040457 731
-	Prodam izvenkrmni motor TOHATSU MF-S5C, moči 3,65 kW, število ur obratovanja: 400. Motor vsako leto redno servisiran pri pooblaščenem prodajalcu. Tel. 040 457 731.
-	Prodam tri plastične kadi za grozdje, 500 litrov in 2 krat 700 litrov, flaškon (steklen, 54 litrov) in 2 bazena za vodo na kovinskih stojalih (10001). Tel 041 721 220
-	Po polovični ceni prodam popolnoma novo, večjo kletko za ptiče (64x35x55 cm). Tel. 031 872 203
NAJAMEM
-	Najamem manjše stanovanje v Izoli ali Kopru od oktobra 2020 do pomladi 2021. Sem mlajša zaposlena, nekadilka, brez domačih živali. Ponudbe na telefon 069 733 085 (Joži)
-	Najamem boks ali garažo za motor v Izoli. Tel. 041 686 551 (Dušan)
PODARIM
Podarim 2 garderobni omari, dvokrilni, temno rjav furnir. Stari sta 70 let. Dimenzije 115x181x57. Tel. 041 656110 -Podarim odlično ohranjeno masažno kad. Info. 041 692 389 v popoldanskih urah.
-	Podarim dobro ohranjen otroški voziček. 041 607 821
Pešec priletel v avto
Dopoldan je na Belvederju 56-letni moški peš stekel proti svojemu vozilu, pri tem pa je trčil v pravilno vozeči osebni avto 40-letnika. Pešec se je lažje poškodoval, policisti pa so mu izdali plačilni nalog. Opozarjamo pešce, da pri prečkanju ceste upoštevajo prometna pravila in naj med prečkanjem ne uporabljajo mobilnih telefonov in poskrbijo za lastno varnost tudi tako, da so na cestah vidni. Voznike pa obenem opozarjamo, da vozijo še posebej previdno na mestih, kjer so označeni prehodi za pešce in nasploh v naseljenih območjih, kjer je možnost prečkanja pešcev....).
p
„*-«"•« ' X'„ .V,,.
+386 (0) 41 858 473
Poznate nas po naših jedeh z žara, pripravljamo pa tudi:
Enolončnice 5,00 eur Malice 5,80 eur Okusna kosila od 7,00 eur dalje
Bogata nedeljska kosila 10,0 eur
Saj veste kje?
Med parkom in Lonko.
Čeprav Covid pogoji še zdaleč niso naklonjeni protestom in protestnikom, se petkovi pohodi nadaljujejo. Tudi izolski. Tiste iz prejšnjega tedna je obeležila tudi prva kazen, ki jo je, zaradi nespoštovanja varne razdalje, prejel najmlajši protestnik, zvečer pa so policisti intervenirali ob šablonskem tiskanju sloganov na Kosovelovi ulici. Glede na najnovejše ukrepe se protestniki v petek spet vračajo na kolesa in upajo, da bo še eden v vrsti protestov minil tokrat brez večjih težav.
Letos se vsi hvalijo. Vinogradniki pravijo, da bo vino dobro, kot že dolgo ne. Olj-karji hitijo s pobiranjem in čeprav muhi niso ubežali, letina vseeno ne bo slaba. Hvalijo se tudi sadjarji in vrtičkarji. Čeprav že diši po zimi, so nekaterim še do nedavnega uspevali lepi domači paradižniki in kot melona veliki granatni ja-bolkami. Vprašajte Evelino v čem je skrivnost.
Stiskama fTlandrač
+366 040/43-89-43
splet: stiskarna.mandrac.si
fb: Luwuj.facebook.com/mandrac.si
mai/: stiskarnamandrac@gmail.com
s KIEPAT i MANE majice MOLAT kape šalice puzle itd.
1
nalepke za avto nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke