Političen list za slovenski narod.
Po potiti prcjeman velja: Za celo leto predplačan 1» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol let» fi gld., z» četrt leta 8 gld., za en meBec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan veljA 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 1 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. že se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
*s*tev. lO.
V Ljubljani, v soboto 12. januarija 1889.
X^etiiili XVII.
Golobji narod.
Ne nazivlje se zastonj narod naš golobji. Taki smo pa samo proti drugim; toda sami med 6eboj smo nepotrpežljivi, zavidljivi, jeden druzega ponižujemo, v nič devamo iu se tako izročamo sami pro-tivniku v roke.
Nesreča naroda slovenskega je uesložnost. Ozrimo se na Poljake. Kako močan, silen je bil ta narod in država skoro do konca minolega stoletja, in kaj so dandanes! Poljska je razkosana, slava njena promi-nola je v neslogi svojih sinov. Kaj je privelo po-labske narode v pogubo? Bila je to nesloga posameznih polabskih plemen, katera so se bojevala jedno proti drugemu in vrhu tega še klicala na pomoč neprijatelje svoje. Ti pomogli so jim v rob-stvo iu suženjstvo, in konečno morali so se jim še umakniti s svoje rodne zemlje. Širne in plodovite njih pokrajine ob Labi postale so plen Nemcev, slovanska plemena postala pa so njim delavci. Samo nesloga je ugonobila polabske Slovane.
Ozrimo se na jugoslovanske narode. Pod okovi krutega Turčina ječi še marsikak brat in do nedavna ječali so skoro vsi. Na Kosovem polji ugasnila je zvezda svobode jugoslovanskih bratov zaradi ue-složnosti. In od one nesrečne bitve so se vedno ožje in tesneje oklepali turški okovi, iu v teh izgubili so mnogi južni Slovani vero svojih očetov, ostrupili se in zdivjali, ter bodo še dolgo trajalo, da svobodni duh krščanstva razvname plamen bivše slave in njihove omike.
Nedavna vojna Bolgarije s Srbijo je živ dokaz nesloge, istotako sedanji položaj v imenovanih deželah. Stranke se prepirajo, jedna drugo uničuje, narod gine gmotno in nravno.
Ozrimo se na narod češko-slovanski. Palice Svetopolkove nam dokazujejo, da so se vže pred tisoč leti sovražili in črtili bratje. Zašla je slava velikomoravske države, pal je Velehrad, iu bratje postali so podaniki Nemcem, na Ogerskem pa Ma-
djarorn. Spomnimo samo na boje na Češkem v dvanajstera stoletji, na Lipane, Belo Goro, in povsod vidimo, da vse nesreče slovenskim narodom pohajale so iz nesloge rodnih bratov iz maščevanja, častilakomnosti, ki so razdrobile te narode in podjarmile tujcem.
In ko bi ne bili koncem minolega in početkom sedanjega stoletja podali jeden drugemu roke možje, navdušeni iz ljubezni do domovine, ko bi ne bili močnim glasom probujali in dramili narod naš iz spanja narodnega, kje bi bili neki dandanes?
Za probujenje svoje zahvaliti se ima narod naš samo onim možem, ki so v zatajevauji samega sebe žrtvovali vse narodu in slogi ter ga probudili iz narodnega spanja.
Golobji narod smo Slovenci! Nismo taki, ka-koršni bi morali biti. Marsikdo se priznava ponosno k narodu, ko pa pride do dejaoja, bodisi da molči in ne spolnjuje dolžnosti svoje, ali pa se poprime neprijateljev naših. In zopet drugi zataje narod, zataji jezik svoj, koji jih je učila mati, in se postavljajo v vrste naših političnih protivnikov. Vzgled so nam spodnje-štirska mesta in nekatere občine, zlasti pri volitvah.
Hiba naša je narodna nestalnost in nezavednost mnogih med nami. Še premalo se potegujemo za prava svoja. Toda ne pripisujte te omahljivosti samo priprostemu narodu, ampak iščite jo na prvem mestu pri razumnikih, olikancih in pri teh, ki se štejejo in smatrajo za nekaj boljšega in višjega. Oni so narodnjaki, dokler narodnjaštvo ne škoduje.
Ko bi bili vsi od prvega pa do poslednjega odločni in dosledni v zagovarjanji in boji za prava naša, pridobili bi i čislanje protivnikov ravno zaradi doslednega postopanja in možatosti.
Vedno se kriči: kupujte samo pri narodnjakih! In žal, baš oni, ki najglasneje npijejo, kupujejo pri Nemcih in naših ueprijateljih. Vedno se kriči in piše: Govorite povsod slovenski, in ti, koji hotč vaše peneze, morajo govoriti z vami v vašem jeziku. Priprosti slovenski kmet, ki je umel svojo narodno
j dolžnost, tudi tako ravna in se drži tega; in dasi ta ali oni zna dobro nemški, vendar govori vedno slovenski.
Ali iuače je pri takozvanih olikanih, razumnih Slovencih. Bože, na vsak korak lahko opazujete gospode iu gospe, n. pr. v Ljubljani, ki v slovenski družbi ljubljanski zavzimljejo častno mesto, kako po prodajalnicah in javnih prostorih kramljajo nemški, kakor bi druzega jezika ne umevali. In to so Slovenci in Slovenke, ki v družbah naših neprestano deklamujejo o negovanji jezika našega!
Nemški trgovci na Slovenskem so uvideli, da je nekateri Slovenec trde glave in da hoče za slovenske novce tudi biti postrežen slovenski, zaradi tega jemljo v svoje prodajalnice vsaj jednega trgovskega pomočnika, slovenščine zmožnega, da bi mogel govoriti s temi Slovenci. In v Ljubljani smo v tem oziru celo toliko napredovali, da si po vzgledu druzih prej najbolj zagrizeni nemški in nemčurski trgovci omišljajo — slovenske cenilnike!
Ko bi se vsi našinci držali tega pravila: Slovenski kupuj, slovenski plačuj — naučili bi kmalu vse trgovce na slovenskih tleh spodobnosti proti slovenskim kupcem. Ako bodemo pa naprej vse tako-le puščali v nemar in vedno le ugibali, posme-hovali se nam bodo Nemci sami.
V goslilnicah se ima vse zahtevati slovenski. Dobro! Ža svoje novce moremo zahtevati in si naročiti, kakor nam drago, in nespameten bi bil oni, ki bi hodil tja, kjer ga ne poznajo, in bi jim zato še plačal. Toda mnogi naši ljubljanski narodnjaki, jedva pridejo v večjo gostilnico, bodisi da jo tudi obiskujejo vsaki dan, — kakor bi se bili pred durmi zmenili, — natakarju na ljubo in tuji družbi zatajujejo svojo materinščino.
In to jo naša narodna možatost! Možno, da nam bode kdo ugovarjal: E, kaj, to so malenkosti, s tem narodu ne bodemo ni pravic ni slave pridobili v krčmi. Temu odgovarjamo: Povsod in vselej imamo pokazati, da smo Slovenci, povsod imamo zahtevati, da se na Slovenskem govori slo-
LISTEK.
S v i f t i j a d a.
(Jedeninštirideseti spev.)
Besedi: „narodno sporazumljenje" in takozvana „narodnostna spravljiva doba" sta v istini izraza, ki nam izgineta v kratkem brez duha iu sluha in ki sta zrela za „Wolfov slovar", ki bode pripovedoval s tema izrazoma poznejšim rodovom, kako smo se borili nekedaj mi njihovi predniki za moč in slavo nadepolne svoje Slovenije. Poslednje jezikoslovno prerokovanje Sviftijančevo, ki niti iilolog ni, potrjuje jasno predlog v državnem zboru o preosnovi volilnih okrajev na Koroškem. Nemški liberalni Korošci trdijo namreč, da narodnostnega vprašanja na Koroškem nikedar niti bilo ni in da je naperjen poslednji nepotrebni predlog le proti tenkovratim Ko-rošicam, ki pa niso vstvarjene le za idejalno slovensko ljubezen in brezkoristno politiko, in da ne bode koristil nikomur drugemu, kakor nekomu, ki se ne bode rešil jednako Favstu Korošic, ako izvedo o njegovem koroškem hrepenenji.
Tudi Sviftijanec sodi, da nastane iz najnovejšega koroškega volilnega vprašanja naposled le osobno vprašanje, kakor je že navada pri nas, in da izve
slovenski narod na svojo globoko žalost, da ločijo še vedno Slovence iu nemške Korošce slavni, prazgodovinski „krofi". Vendar, ako so rimske goske rešile s svojim vriščem slavni kapitol, zakaj bi se ne posrečilo fakcijozni stranki v državnem zboru zaščititi Slovence pred Korošicami. Nekoliko težji nalog imajo baš sedaj nemški učenjaki in umetniki, ako hočejo dobiti primerno zadoščenje svoji narodni stavbeni umetnosti, ki je neki brez „resonance" v novem dunajskem dvornem gledališču, katero je veljalo sicer le nekaj črez tri milijone goldinarjev.
Potem naj pa še trdi kdo, da niso posneli zopet jeden pot Čehi izvirno nemško umetnost, s katero se ponaša narodno gledališče v Pragi, ki je pravi „plagiat" nemških muz našim Nemcem.
In konečno pravi pregovor, da smola ne pride nikedar sama, tudi ako obišče najvišje glave. Zaradi tega jame rogoviliti in strašiti baš zdaj kakor na-vlašč še „najvišja" nemška slava: zvonik in streha cerkve sv. Štefana na Dunaji, ki provzročuje neki velik strah nemški gotiki.
„Feriunt summos fulgura montes". Zmajal seje tudi najvišji nemški mož, železni Bismarck; kajti obtičal je na smoli, katero je podtaknil profesorju Geftcken-u, in sicer samega strahu, da utegne ta, ako vživa do smrti prusko svobodo, obelodaniti tudi
njegov dnevnik, ki je prezanimiv in zaslužen za osodo pruskih Slovanov.
Vsa ta slavna nemška smola tolaži nas Slovence, da se ne prepirajmo in ne žalujmo, da še nimamo svojega visokega „narodnega doma", ki že pred zidanjem nima v slovenskih mošnjičkih posebne akustike, kako neakustičen bi bil celo dovršen, saj bi nam ga bil postavil brez dvoma kakov nemški mojster, domači podjetniki in rokodelci namreč niso v modi pri nas. Razven ribniških „rajt in žlic" naročamo vse v priljubljenih Nemcih.
In kar je zadelo najhuje nas Slovence, podrl se je celo nemški zvonik na slovenskih ljudskih šolah; kajti g. Si m a zvoni mu s pravim „kravjim zvoncem" v svojem listu k pogrebu. Povrh se je zarotil ta najbolj zavidani slovenski učitelj na Slovenskem, da gre raje zopet nazaj na Koroško učit nemško abecedo, kakor da živi dalje v zavistni Ljubljani brez „inšpektorskega" naslova. Brez dvoma ne zavida samo g. Si m a danes svojih ubogih Slovencev in Slovenije, dežele uvenelih mu lavorik, temveč vsi pravi in Talmi-nemci; kajti kam naj se zatekajo v bodoči svoji domači smoli, ako se godi vsem drugim narodom tako izvrstno, kakor baš zdaj nam Slovencem.	Sviftijanec.
JT-^-AZ-fP.a»
mm
i <T- •,. v, m . :
venski. Kdor hoče imeti novce naše, naj se z nami dogovori.
Zahtevamo n. pr. po gostilnicah in kavarnah ljubljanskih, v koje zahajajo Slovenci, slovenske časopise. Dobro! Razgrneni so skoro povsod slo-veuske novine, iu vzlic temu marsikak Slovenec, prišedši tja, zarenči v natakarja nemški, v roke prime „Neue Freie Presse" iu koprneče čita, kako nam zabavljajo židje.
O pogubna potrpežljivost in nebrižnost narodna! Na železnicah, oziroma na kolodvorih po Slovenskem, moramo govoriti slovenski, da bi uradniki in drugi vedeli, da smo tu še na slovanskih tleh. Dobro! Tako mislimo in pogumno korakamo k bligajnici. Toda tu ugledamo štiri gospodo, koje poznamo kot odločne Slovence. Pozdravimo se, podamo si roke in spregovorimo nekoliko besedij, potem pa hitro k blagajnici. In kaj čuješ? Ti odlični narodujaki povsem govore nemški z uradnikom Slovencem. Mislimo si: V kot z vami glede negovanja našega jezika I
Tako delajo mnogi med nami. Vedno se dekla-muje: Povsod in vselej se potezajmo za prava naša v lastni deželi! Bodimo Slovenci na vsakem kraji in pripravljeni pri vsaki priliki gojiti in brauiti svoj materini jezik; širimo zavednost, ne spijmo ! In konee koncu je? Ti, ki največ govore o tem, pokažejo to še najmanj v dejanji. Taki smo, golobji narod, in taki ne smemo biti, ako s: hočemo priboriti prava svoja v domovini.
Taatte - Tisza.
A Različni so glasovi javnega mnenja o najnovejšem ukazu ogerskega naučnega ministra, grofa Csakyja, glede nemškega poduka na srednjih šolah. Onkraj Litave ste v tem pogledu dve stranki. Jedna hvali odločnost ministrovo, ki hoče odločno odstraniti veliko pomanjkljivost, druga pa očita ministru, da narod ponižuje, škoduje narodni kulturi in da je popustljiv nasproti zahtevam vojnega ministra. Po naši sodbi ni opravičen krik nobene stranke, kajti ravno oni Madjari pošiljajo svoje otroke v nemške šole, ki sicer najbolj kriče proti nemščini — kakor pri n3S.
Dunajski listi pa so slavili ogerskega ministra, ki toliko skrbi za nemščino, ter primerjali mini-sterstvo Taaffejevo s Tiszovim. Seve, grof Taaffe je po sodbi nemško-liberalnih listov pravi pritlikovec nasproti Tiszi, ker je Koloman pl. Tisza liberal-nejši in sploh večji državnik. In glejte čudo! Madjari sami so se odrekli tej slavi. Tako piše „Bud. Tagblatt":
„Mi bi r resnici želeli, da bi avstrijski listi govorili resnico. Na našo žalost ni tako. Nočemo in ne moremo primerjati svojih financ, uprave in pravosodja z razmerami v Avstriji, pa človek, ki pozna pravo stanje stvari, tudi ve, da bi taka primera ne bila nam na čast. Na vsak način v jednem pogledu kabinet Tiszov nadkriljuje kabinet Taaffejev. Vlada Tiszova bolje razume voditi volitve, pokvarjati narod in izvajati nasilstvo. Ako je to liberalno, objektivno in državniško, potem zasluži vlada Tiszova neomejeno hvalo.
Ali po našem mnenji občna demoralizacija v Ogerski ni radostno znamenje, in smemo trditi, da kabinet Taaffejev moralno stoji mnogo višje. Ni bila nikdar naša navada, da javljamo tožbe, katerih ne moremo dokazati. Avstrijski kabinet stoji na mnogo višjem stališči od ogerskega. Čitatelji naj sodijo, ali govorimo resnico.
Vlada Taaffejeva je imela trgovinskega ministra, ki so ga drugi skušali zaplesti v nečist posel. Baron P i no je bil nedolžen; on je bil jeden najboljših uradnikov in najčistejših ministrov. Ko so mu očitali v parlamentu, da je njegova popustljivost kriva velikemu škandalu, izstopil je iz miuisterstva. Mi Madjari imamo trgovinskega ministra, ki je izvel neverojetne čine, pa je navzlic javni morali in javnemu mnenju še minister in bode s pomočjo posebnega boga našega naroda še ostal.
V Avstriji so bile volitve, na katere je grof Taaffe polagal veliko važnost. Volitve so izpale na korist vlade, in ko jih je opozicija pobijala, zaukazal je Taaffe preiskavanje, in volitve vladnih pristašev so bile zavržene. Tudi v Ogerski se je dogodilo, da so bile proti posameznim volitvam vložene pritožbe, a konečno so bile potrjene; vlada je prešla na dnevni red preko mnogih dogodkov.
Ali je treba v teh okolnostih že dokazov, da liberalizem, objektivnost in državna modrost našega
ministorskega predsednika ni kaj posebnega? V Avstriji zavidajo nam naš parlamentarizem in našega ministra-predsednika, ali kdor naše politiške razmere bližje pozna, ta ve, koliko je gujilega v naši državi, in kako se koristi vseh podrejujejo koristim posameznika; kdor pozni frivolnost in lahkoumnost naših državnih organov, kdor opazuje, da je pri nas sila pred pravico, brutalnost pred taktom, ta si ne more zatajiti, da mi v Ogerskem imamo mnogo razlogov zavidati Avstrijcem."
illoč /¡(lovstva.
(Konoo.)
A 3. Še bet Juda — Amsterdam. Rokodelski stan mora se uničiti, ker je moč meščanstva. Rokodelec mora biti le delavec. Najboljše sredstvo za to je obrtna prostost; tovarnar naj stopi na mesto mojstra, ker mu ni treba delati, in tako si bodo Izraelovi otroci podjarmili vse stroke dela. Ko bodo rokodelci postali tovarniški delavci, porabljali bodemo tudi mase narodov za politične namene. Kdor se bode temu ustavljal, uničili ga bodemo s konkurencijo. Občinstvo je nehvaležno in brez pre-sodka in zapustilo bode rokodelca v tem boji, ako bode pri tovarnarji dobivalo blago nekoliko ceneje.
4.	Se bet Levi Arou — Vorms. Naravua nasprotnica Izraelu je krščanska cerkev, zato jo je treba izpodkopati — in ker je razcepljena, bode delo lažje. Pospeševati moramo liberalizem, dvome, nejevero, prepir. V časnikih jo zauičujmo, zasme-hujmo in pobijajmo. Glavni steber cerkve je šola. Na vzgojo krščanskih otrok moramo si pridobiti vpliv; torej najprvo ločitev eerkve od šole. To dosežemo z geslom: Napredek in enakopravnost vseh ver; šola naj bo brezverska. Tako morejo židje biti učitelji v vseh šolah, krščanska vzgoja naj bo omejena le na dom. Ker pa ljudje nimajo časa pečati se z vzgojo, in ker so višji stanovi slaboverni, tako bo krščanska vzgoja sama ponehala. — Agitacija, da cerkev zgubi svoja posestva, pridobi država, torej — prej ali slej Izrael.
5.	Šebet Izahar — Dunaj (?). Bratje naj delajo na to, da se odpravi oborožena moč; vojaška služba ni za Izraelove otroke, ker vsakdo ni Gideon. Armade so podpore prestolov in šole tesnosrčnega rodoljubja. Ne meč, temveč duh in denar morata vladati. Najeti vojaki naj bodo redarji, da varujejo bogatine proti nemaničem.
G. Šebet Sebulon — Lisabon. Naš narod je konservativen, drži se starih načel. A sedaj moramo prevzeti vodstvo gibanja, ki stresa svet. Sedanji čas zahteva reforme, iu sicer reforme materijalnega stanja revnih stanov, k temu pa bi morali pomagati bogatejši stanovi, v prvi vrsti kapital. Kapital pa je v rokah Izraela, zato se mora ta vdeleževati gibanja, da obrača pozornost s polja socijalnih razmer na politično. Narod je slep in bedast, da ga kričači lehko vodijo. Kdo pa kriči tako glasno kakor Izrael ? Zato so naši ljudje prekosili kristijane na govorniškem odru, v časnikarstvu in društvih. Kolikor več društev in zborov, toliko več nezadovoljnosti in inržnje do dela. Odtod izvira osiromašenje ljudstva, torej suženjstvo pod onim, ki ima denar. Vsako gibanje donaša nam denarja, ker uničuje malega moža in množi dolgove, pospešuje našo moč in vpliv. Torej delajte nemire! Vsaka revolucija obrestuje naš kapital in približuje nas namenu.
7.	Šebet Dan—Carjigrad. Vsa trgovina, kjer je zaslužek, mora biti v naših rokah. V prvi vrsti moramo si pridobiti trgovino s špiritom, oljem, volno in žitom. Tako si pridobimo poljedelstvo, deželo. Povsod potem delimo vsakdanji kruh. Ako nastane nezadovoljuost in revščina, lahko zvrnemo krivdo na vlado. Mala kupčija, ki daje mnogo truda pa malo zaslužka, ostane naj v rokah krščanskih. Naj se mučijo in trudijo, kakor se je trudilo in mučilo izvoljeno ljudstvo več stoletij.
8.	Šebet Naftali — Praga. Vsi državni uradi morajo nam biti odprti. Ako zmagamo z načelom, potem si bodo Izraelovi otroci z zvitostjo in prirojeno jim vstrajuostjo pridobili službe, ki do-našajo čast, moč in dobiček. Za službe, ki zahtevajo vednosti in mnogo trHda, pulijo naj se kristijani. Posebne važnosti sta za nas pravosodje in advokatura, kakor navlašč za zvite naše sinove. Zakaj pa ne bi tudi žid postal naučni minister, ker so židje bili že finančni ministri v mnogih državah? Naši možje morajo priti med postavodajalce države.
i Mi več u« potrebujemo postav za svoje varstvo,
sedaj moramo skrbeti za postave, ki so nam na korist. V prvi vrsti morajo pasti postave proti oderuhom b pretvezo, da bode denar cenejši. Denar je blago in postava nam mora dati pravico, da denarju zvišamo ceno, kakor zahtevajo naše koristi.
9.	Še bet Benjamin — Toledo. Izrael mora imeti tudi slavo in čast. Zato se mora postaviti na čelo društvom, kjer je čast brez nevarnosti, poprijeti se vednosti in umetnosti, ki so dobro plačane. Mi lahko postanemo veliki gledališki igralci, modro-slovci in skladatelji, in vse te tri stroke nesejo dober denar. Za pohvalo in kadilo skrbeli bodo naši ljudje. Med vednostimi je za nas najpripravnejša medicina. Zdravnik zve skrivnosti družine in ima življenje v rokah.
10.	Šebet Aser — London. Zahtevati moramo prosto ženitev med Židi in kristijani. Izrael s tem pridobi, četudi onesnaži svoj rod. Naši sinovi in hčere naj se ženijo in može v plemenitih in mogočnih družinah krščanskih. Mi damo denar, a dobimo vpliv. (Ustavlja se nam pero, da bi zapisali ostale stavke o zakonu in družinskem življenji. Op. pisatelja.)
11.	Šebet Mana se — Budimpešta. Denar je prva svetovna moč, druga je časnikarstvo. Ako imamo v oblasti časnike, dosegli bodemo svoj namen. Naši ljudje morajo voditi časnikarstvo, ker so zviti in spretni. Imeti moramo velike politične liste, ki delajo javno muenje, kritiko, dnevno slovstvo, telegrame in oder. Korakoma bodemo pregnali kristijane in potem narekovali svetu, kaj naj veruje, spoštuje ali zaničuje. V stoterih oblikah bodo se glasili naši glasovi tožba o zatiranji, ki nas tare. In ljudstvo bode verjelo. S časnikarstvom moremo pravico storiti krivico, nečast premenit.i v čast. Stresemo lahko prestole in ločimo zakone. Izpod-kopljemo lahko vse, kar je sveto našim nasprotnikom. Uničimo kredit in vzbudimo strasti, naredimo vojsko in mir, povzdignemo talent ali zatremo in do smrti preganjamo. Kdor ima časnikarstvo, ima uho ljudstva. Ako ima Izrael denar in časnikarstvo, vprašati more: kateri dan naj si postavimo atarah (krono), kdaj naj zasedemo chisse (prestol) obljube in vihtimo šebet (žezlo) oblasti nad -narodi sveta.
12.	Levit. Bathe-aooth so govorili modre in zastavne besede. Stebri bodo prihodnjih časov, ako si jih sin večnega Žida zapiše v spomin svoj ter njihovo seme razširja med Izraelom, da skali od iztoka do zahoda, od juga do severa kot mogočno drevo. Bodo naj chereb (meč), s katerim Izrael pobija svoje sovražnike. Semo Jakobovo naj bode edino v sreči, bogastvu in moči, kakor je bilo edino v nesreči in nevarnosti. Drug naj drugemu pomaga. Kamor kdo nogo zastavi, potegne naj drugo za seboj — svojega brata. Ako je eden nesrečen, pomagajo naj mu drugi. Kdor je sedel deset let v temnici, more še postati bogat mož, kateremu se morajo uklaujati knezi in grofje krščanski, ako ga ne zapuste bratje njegovi. Gospodova roka nas je peljala po 40 letih iz puščave v Kanaan in peljala nas bode čez 45x40 let iz naše revščine do go-spodstva nad deželami, ki so 45krat večje od Kanaana. Ako Izrael posluša ta svet sanhedrina Kabale, mogli bodo naši vnuki čez 100 let na grobu očeta naše zveze povedati, da so pravi knezi sveta in da je Izraelu izpolnjena obljuba, po kateri mu je obljubljeno gospodstvo nad vsemi narodi kot hlapci ujegovimi. Ponovite prisego, sinovi zlatega teleta in razdelite se na vse vetrove!
Dostavek prelagatelja: Ali je treba komentara temu židovskemu programu, po katerem si hočejo podjarmiti ves svet? In vendar imamo čudake med narodom slovenskim, ki — morda ne vede — prisegajo na načela židovskih liberalcev.
Politični pregled.
V Ljubljani. 12. januarija. Motranje dežele.
Neki dunajski list napoveduje iz peresa netnško-konservativnega poslanca brošuro pod imenom „Schärfere Tonartnujen poziv do vseh avstrijskih Nemcev. Knjižica bo razpravljala, zakaj se je odložil katoliški shod, kako se mora rešiti Liechtensteinov šolski načrt, nasvetovala bo, naj se v Avstriji ustanovi po državnonemškem vzgledu katoliška centrumska stranka, ter poživljala vse konservativne katolike, naj pod znamenjem „schärfere Tonart" stopijo zoper sedanjo vlado v opozicijo.
Priloga ÎO. štev. „Slovenca" drié 12. januar i j a 1888.
Vsled reitlamacijo ogerske vlade so morali zastopniki državnega vojnega ministerstva in ministerstva zunanjih zadev, ki so bili dosedaj člani c. kr. statistične komisije na Duuaji, izstopiti iž nje, ker se je izjavila ogerska vlada, da se žali porav-navni zakon, ako so zastopniki skupne vlade člani ta- ali onostrauskih oblastni j.
Iz Kološa se poroča, da je v luško prebivalstvo nekega predmestja uprizorilo popolno vstajo, ko so hoteli štirie regalni nadzorniki v spremstvu redarjev preiskati hišo nekemu Vlahu. Vlahi so prihiteli z železnimi drogi ter so začeli klestiti uradnike, katere bi bili gotovo ubili, ako bi se jim ne bilo posrečilo uiti.
Tuanje držav«.
Črnogorski knez bo odpotoval v Peterburg, vendar pa še ni gotov dan njegovega odhoda. Princ Peter Karagjorgjovič so bo preselil skoraj gotovo v severno Italijo.
Iz Srbije dohajajo vesti, ki jako malo dajejo upanja, da bo kralj kmalu že sprejel Kristicevo ostavko. „Pester Lloydu" se poroča iz Belegagrada, da za sedaj še ni potrebno preminjati vlado. Ne more se še odločno trditi, da bo kralj „deloma" predrugačil ministerstvo, in vse dotične trditve so le samovoljne kombinacije. Gotovo je le toliko, da se kralj jako mnogo bavi z vladnimi opravili. Tudi „Budap. Corr." objavlja vest iz Srbije, ki vzbuja iste pomislike, kakor ona v „P. Ll." Slove namreč : „Vlada je izdala naredbe, da kolikor možno postane nova ustava v vseh delih dežele in vseh krogih naroda natanko znana. Še-le, ko se bo to zgodilo, posvetoval se bo kralj z raznimi osebami zaradi sestave novega kabineta. Trditve, da bo kralj s prestolonaslednikom odpotoval na jug, so popolnoma izmišljene, kaiti ostal bo Čez zimo v Srbiji." Da pa postane mera polua, čitamo sicer v dobro poučenem dunajskem listu: „Soglasno s kraljem namerava vlada sestaviti »talno komisijo zaupnih mož: poulieala bo v to skupino odličniake vseh raznih skuoščininih strank." (In v skupščini sta po našem mnenji- le dve stranki!) Ta kornisiia bo izvrševala pripravljalna dela za volitve v malo skupščino.
Avstrijski cesar je imejitel; ruskega keksholmskega grenadirskega polka že štirideset let. Polk, ki je sedai nastanien v Varšavi, je priredil pri tei priliki svečauost, pri kateri je mej drugimi tudi varšavski generalni gubernator z jako toplimi besedami napil eesariu Francu Josipu I Odposlanci tega polka so prišli na Dunaj tudi osebno čestitat svojemu vrhovnemu polkovnemu poveljniku. Odposlanci so bili jako prisrčno spreleti ter se bodo mudili v naši prestoluici d 11 e časa, kakor so to začetkoma nameravali. Me| drugim bodo priredili banket njim na čast častniki cele dunajske posadke. — Kakor znano, vodi začasno opravila avstrijskega veleposlaništva v Peterburgu sekcijski načelnik dunajskega ministerstva zunanjih zadev, baron Aehreu-thal. Vsled želje, izražene z morodajnega mesta, odpoklicala bo avstri|ska vlada barona Aehrenthala takoj po grških praznikih ter se bo povrnil v Peterburg poslanik grof Wolkenstein. Biron Aehrenthal je bil v peterburških krogih malo priljubljen, ker je znan čestitelj Bismarckov in se o njem celo pripoveduje, da je pri nekem sestanku ftàlnokyjevem z Bismarekom slednjemu poljubil roko.
Z neke strani se poroča, da se bo zaradi Geffcke-nove zadeve vložila interpelacija v nemškem državnem zboru. Ta vest je neverojetna. Stvar sama je že doguana, vendar pa so listi, ki glojejo še vedno eno in isto kost. Tako razpravlja Geffckenov zagovornik, dr. Wolfson, v „Hamb. Corr.", da se pri tej pravdi ne moro govoriti o Bismarckovem porazu. Državno sodišče je istega mnenja kakor Bismarck, da' je Geffcken izvršil deželno izdajstvo, toda lo v objektivnem in ne v subjektivnem oziru. — Bero-linski krogi trdijo, da bo knez Bismarck v državnem zboru omenjal Geffckenove in Morier-ove zadeve.
Francosko republikansko časopisje vriska veselja ter proslavlja složuost republikanskih strank, ki se bajè kaže v tem, da je soglasno izvoljen republikanskim kandidatom znani Jacques. Koliko je opravičeno tako kričanje, pove nam najbolje dopisnik „N. F. P:", to je lista, ki jo iskren prijatelj republikancev. Dopisnik pravi: „Združenje se je izvršilo! To pesen moremo danes v repulikanskih listih slišati v vseh tonovih' načinih. Republikanci vseh raznih strank so zložno postavili nasproti kandidatu „narodne revizijsko stranke", generalu Boulan-gerju, kot kandidata žganjarskega prežigača Jacquesa, ki je ponosno prevzel ta častni nalog. Oportuuci, radikalci, levičarski radikalci, skraini levičarji, revolucionarji, avtouomisti, anarhisti, blankisti, kolekti-visti, posibili8ti.^ vsi si bratski, navdušeno in možato podajajo roko. Živel Jacques!" Žalosten mora biti položaj republikanske sloge, ako piše „N. F. P." o njej s tako britko ironijo! — Boulauger se je izjavil nasproti vredniku lista „Gaulois", da dohaja k njemu vsak dan na tisoče vohlcev, ki mu pritriujejo k njegovemu vsporedu, „v«poredu vseh poštenih Francozov". Prepričan je tudi. da mu je s konservativne strani zagotovljenih 80 000 glasov.
Angleški katoliški list „Tablet" pravi pri razpravi nekega Gladstone-ovega pisma rnarqmsu Risu o rimskem vprašanju: „Nikakor se ne more domnevati, da je hotel Gladstone reči, papežev položaj se je zadnji čas zbolišal. Mi za svoj del javno priznavamo, da je kipenjo v Itali|i, ki se polagoma raišir|a čez celo Evropo, gibanje na korist papežu. Gladstone lino razumeva nagibe narodov ter je hitro stopil na ouo stran, kar bo kmalu javno mnenje celega sveta. Izrečno je sedaj prizual, da je stališče Kristusovega namestnika tako, da nikakor ne sme o njem razsojevati eden sam narod ali je celo smatrati za vprašanje svoje notranje politike. Odnošaji papeštva do ostalega sveta so za to preširoki, preobširni in ob enem prezaupni. Mogoče je mislil Gladstone bolj na evropski shod, prijateljski sestanek zastopnikov vseh interesovanih narodov, kakor na posebno izbrano sodišče, kajti jasno je, da Leon XIII. ne more izročiti svoje zadeve v razsodbo skupščini, ki bi jo slučajno naravnost zavrgla. Gladstone je šel mnogo dalje, kakor da bi izrekel le abstraktni stavek: varnost Leona XIII. je jako koristna za vse velesile. Trdi marveč, da tirja stališče papeževo hic et nune posredovanje razsodbe mejnarodnega izbranega sodišča, ter dostavlja, da popolnoma simpati-zuje s takim vravnaujem italijanskih težav. Litera seripta manet."
Italijanski general in poslanec Mattei je pri orožni predlogi glasoval proti vladni predlogi. Poluuradui „Esercito Italiano" ga je zaradi tega koj dan pozneje ostro pokaral, nokaj dni pozneje pa je bil službeuo odstavljen. General pa zaradi tega ni molčal, marveč se je izjavil nasproti dopisuiku lista „Gazzeta di Venezia", da je glasoval zoper vladuo zahtevo zaradi tega, ker ne zaupa sedanji vojaški upravi. To svojo trditev je dokazal z raznimi vzgledi. Tako na pr. je pred nekolikim časom nameravalo miuisterstvo predrugačiti častuiško uuilormo. To pa j se je mesec dni poprej uaznanilo dvema založnikoma, katerima so se tajno doposlali tudi dotičui obrazci, tako da sta mogla sama prevzeti to izvrstuo naročilo na kvar državi in drugim prosilcem. Ge-ueral je menil, da je za puške zahtevani kredit gotovo tudi v zvezi s kakovo tako „tamuo" dogodbico, „kakor se je to že mnogokrat zgodilo v vojnem mi-nisterstvu". Zbornica je dovolila za nove puške 49 milijonov, tako da bo Italija sedaj imela več pušk nego vojakov. Popolnoma uepotretiiio je sedaj dati teritprijalui armadi Veiierlijevo puško ker za to vo|no vrsto zadostujejo tudi puške inaiiišega kalibra. Naravnost se bo denar vrjjel skozi okno ko se bo sedaj dalo napraviti toliko Vetterliievih pušk, ako-ravuo ie vladi dobro zuauo, da se bodo morale te puške že v kratkem zopet prenarediti. General je o8tro grajal tudi za obrambo države izdane naredbe, in tega muenia so tudi ostali vojaki - poslanci, kait; vsi so pred dotičuim glasovanjem zapustili zbornico. „To je po mojem mueuji strahopetnost, da so se samo odtegnil; glasovatiju, kjer se gre za stotine milijonov, ki se nalagajo itak preobremenjenemu davkoplačevalcu." — Na vse to so uradni in poluuradui listi odgovarjali s tem, da tudi general Mattai ni izpolnjeval svo|ih dolžnosti kot nadzornik utrjevalnib del v Genovi; dotična dela imajo hibe, ki stanejo državo več milijonov. Najivni uradni in poluuradni listi pa so menda pri tem popolnoma pozabili, da s svojimi trditvami biiejo le vlado v obraz. Ko bi bilo vojuo miuisterstvo natanko pazilo na svoje dolžnosti, bi tudi general Mattei ne bil mogel grešiti. — Celo stvar pa nam bodo pojasnile pravde, ki se bodo vršile vsled obtožbe vojnega ministra zoper „Gazzetta di Venezia" in več drugih listov zaradi obrekovanja.
Jutri se bo v Milanu vršil mirovni shod, katerega se bo vdeležilo do 200 odposlancev iz Italije, Francije in Španije. Posebno pričakujejo mnogo Francozov. Tudi znani republikanec Saffi, naslednik Mazzinijev, se odločno sedaj poteza za pobratimstvo mej Italijo in Francijo. Ta mirovni shod bo tedaj odločno republikanske barve.
Izvirni dopisi.
Z Dolenjskega, 7. januarija. Po šentviški župniji in okolici trosi se v mnogih iztisih nekje tiho-tapno tiskana pesen (dopisnik teh vrstic je zasledil dotično tiskarno), ki skuša smešiti nekega gospoda ter mu navaliti na vrat odgovornost za nemir in prepir. Ta način maščevanja že dovolj znači osebe, ki v takih pamiletih iščejo zadoščenja.
Tudi pri nas, dakor drugod, ponočnjaki ne dado mirti. Celo božične praznike ni bilo brez tepeža. —
V Trebnjem vršile so se občinske volitve, ki pa gledč na jeduo osebo niso ravno vsem všeč. Tako je. če so ljudje uebrižni.
S Ptuja, 9. januarija. (II. izkaz dijaške kuhinje) v samostanu čč. gg oo. m-noritov v ; Ptuji v šolskem letu 1888/9.
Mesera novembra I. I. razdelilo se je ubogim duaknm 880 kosile v vrednosti 57 gld.; meseca decembra I. I. pa 289 kosile v vrednosti 43 gl. 35 kr.
Od 21. septembra I. I. podarilo se je še 1197 kosile v vreduosti 179 gld. 55 kr. Z nova so v blagi namen nastopni p. n. č. gospodi, oziroma zastopi darove poslali:
a)	vnanji: č. g. M. Grabar, umirovljeni župnik pri sv. Urbanu v Slov. Goricah, 3 gld.; godovnjaki pri sv. Urbaou v Slov. Goricah zložili 1 gld. 80 kr.; č. g. Jakob Zupanič, kapelan v Št. Lovrenci v SI.
■ Gor., 1 gld.; č. g. Franc Rath, župnik v Št. Lovrenci na dr. p., vrečo pšenice; prijatelj mladiue 3 vreče rži in 52 litrov vina; neimenovan 1 gld.; č. g. Janez Ouš, def. v Wetmanstiitten-u, 5 gld.
b)	ptujski: slavni okrajni zastop ptujski 50 gl.; č. g. o. Konrad Stazinski, minorit, 2 gld.; g. dr. Jakob Ploi, odvetnik, 4 gld.; g. dr. Drag. Triller, odvet. koncip., 1 gld,; g. Luka Kuustek, profesor, 2 gld.; g. Martin Čibašek, profesor, 1 gld.; g. A. Klobučar, c. kr. sod. pristav, 2 gld,; č. g. Ferdo Majcen, veroučitelj, 1 gld. 5 kr.; č. g. M Črnko, vikar, 1 gld. 5 kr.; č. g. A. Bratuša, beneficijat, 1 gl. 5 kr.; č. g. Fran Šslamon, katehet, 1 gld. 5 kr.; g. Anton Spindler, c. kr. kaneelist, 1 gld.; g. Fran Suher, mestni učitelj, 50 kr.; g. Ivan Kankler, nadučitelj, 1 gld.
Vsem veledušnim darovateljem in ljubiteljem ubogih dijakov izrekamo najprisrčnišo hvalo in zahvalo in stoterni: „Bog plati I"
Nadaljne milodare, bodisi denar, bodisi živila, s hvaležnim srcem vzprejema č. g. B. Hrtiš, gvar-dijan in župnik na Ptujem.
Dnevne novice.
(Prometna banka v Ljubljani.) Ko je propala „Kranjska eskomptna banka", trgovei in obrtniki niso imeli denarnega zavoda, v katarem bi mogli za kratek čas nalagati glavnice ter je v potrebi zopet jemati brez izgube na obrestih. Lansko leto pa 6e je zbralo nekaj veljavnih narodnih meščanov, zagotovilo si delniško glavnico v znesku 125.000 gld. ter vložilo dotično prošnjo pri visoki c. kr. vladi. Ker je bila glavuica prenizka, vlada ni dala dovoljenja. Kakor pa poroča včeraišnji „Slov. Narod", stvar ni zaspala, temveč so vsi trgovci zagotovili delniško glavnico 250.000 gld., kakor jo vlada zahteva. Upanje je. da bode vlada dovolila imenovani denarni zavod, ki je prepotreben «a trgovske kroge.
(Novi predsednik novomeškega okrožnega sodišča,) g. Josip Gerdešič, je v četrtek v Gradci položil uradno prisego v roke predsednika deželnega nadsodišča ter bode dne 20. t. m. nastopil svojo novo službo.
(Na koncert) gosp. Blaža Fišerja, ki bode jutri zvečer ob 7. uri v redutni dvorani, slavno občinstvo posebno opozarjamo. Talent, trdna volja in vstrajnost so lastnosti, ki svet sploh ceni, posebno pa pri onih, katerim je bila pot do cilja posuta s kamenjem in trnjem, in tako pot je hodil gospod Blaž Fišer. Na vabilo „Glasbene Matice" je on lani sodeloval pri velikem koncertu. Povrnimo mu uljud-nost njegovo zdaj, ko nas on vabi. Pojdimo in počastimo njega in — sebe!
(Uradna učiteljska kouferencija) za šolski okraj ljubljanske okolice bode dne 16. t. m. zjutraj ob 9. uri v poslopji drugo mestne deške ljudske šole. Vspored: 1. Ogovor in volitev zapisnikarjev. 2. Opazke okrajnega šolskega nadzornika. 3. Kako naj učitelj po svoje pripomore, da bi se učiteljski stan bolj spoštoval? Poročajo gospodje: Fr. Lovšin in Avgust Pire. 4. Po kateri metodi naj se učitelj ravnš,, da se učenci uč6 lepo in ročno pisati? Poročajo gospodje: Fr. Črnagoj in Jos. Svetina. 5. Poročilo o okrajni učiteljski knjižnici. Poroča načelnik g. Fr. Govekar. 6. O oceni in rabljivosti spisov in knjižic za šolske knjižnice. Poroča gosp. Fr. Govekar. 7. Volitev dveh zastopnikov v c. kr. okrajni šolski svet. 8. Posamezni nasveti, kateri se morajo vsaj do 10. januarija naznaniti voditelju konferencije.
(Zadruga kranjskih lekarnarjev) je imela dnd 28. decembra občni zbor. Blagajnik g. pl. Trn-k o c z y je poročal o denarnem stanji, g. Svoboda je predložil zadružna pravila, ki so bila vsprejeta. Pravila se glase: 1. Dohodki zadružne blagajnice so redni in izvauredni. Redni dohodki so a) letni doneski členov po 5 gold. Doneski se pričenjajo z letom 1888 in se vplačujejo najkasneje do konca junija vsakega leta; b) pristopnina, ki znaša za lastnike javnih lekarn po 10 gold., za najemnike in oskrbnike po 5 gold. Te pristopnine so oproščeni
oni člani zadruge, ki so že pred 1. 1888 imeli lekarne. Kdor je z I. 1888 vzel v najem ali oskrbovanje lekarno, mora takoj, ko se oglasi novi posestnik, plačati taks», c) Vpisnina praktikantov po 5 gold. 2. lzvanredni dohodki so prostovoljni doneski, zapuščine, darovi itd. Premoženje zadružno sm6 se porabljati za tekoče troške, za knjižnico, iz katere si sme vsak član izposojevati knjige. Po premoženji smo se založiti tudi jedna ali več ustanov za revue in vredne farmacevte, rojene na Kranjskem, in če teh ni, ki so dlje časa na Kranjskem bili v službi. Ustanove razpisuje zadružni načelnik, oddaje pa zadružni občui zbor. Konečno so smejo s premoženjem podpirati potrebui stanovski tovariši. Koncem zhorovauja sta naznanila načelnika gospod Ma y r in g. S v o b o d a, da prepustita izpraševaluo takso (tri zlate) zadružni blagajnici. Na predlog g. pl. Trnkoczyja ie zbor njima izrekel zahvalo.
(Deželni odbor) je v seji dne 12. t. m. imenoval nove ude okrajnih šolskih svetov. Za Ljubljano so imenovani gg.: Jožef Seunig, graščak na Bokalcah.in Franc Kotuik, tovarnar in posestnik na Vrdu. Za Krško Viljem Pfeifer, državui in deželni poslauec v Krškem, in dr. Janez Mencinger, advokat v Krškem. Za Radovljico Franc Oarman, c. kr. vojaški kapelan v pokoji v Radovljici, in M. Homaun, trgovec v Radovljici. Za Kranj Anton Glo-bočnik. c. kr. notar v Kranji, in Ivan Urbančič, graščak na Turtiu. Zi L tijo Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji, in Štefan Jaklič, župnik v St. Vidu. Za Postojino Him.o Kavčič, deželni poslanec v Razdrtem, in Janez Sajovic, župuik v Slavini. Za Leiratne Ju1!) M*yi'r, zdravnik v Planini, in Iguacij Gruntar c. kr. notar v Logatcu. Za Kočevje Ed. Hoffmaun, trgovec v Kočevji, in Primož Pakiž, posestnik in deželni poslauec v Primostcu pri Sodra-žiči. Za Novo Mesto dr. Jožef Marinko, katehet na gimnaziji v Rudolfovem, in L. Golia, c. kr. okrajni sodnik v Trebnjem. Za Črnomelj Franc Dovgan, prošt v Metliki, in Anton Kupljen, c. kr. uotar v Črnomlji. Za Kamnik Janko Kersnik, c. kr. uotar in graščak na Brdu, in Ivan Murnik, trgovec in posestnik v Kamniku.
(Poročil) se je v četrtek zvečer v tukajšnji frančiškanski cerkvi g. dr. Jos. Fraidl, c. kr. sodniški pristav v Ptuji, z gospodičino M. Galle-tovo5 hčerjo c. kr. državnega pravdnika v Ljubljani, gospoda dr. Galle-ta.
(V Borovnici) sta bila pri zaduji občinski seji jednoglasno izvoljena častnima članoma gosp. Josip Gor up in g. J. Mah kot, c. kr. okrajni glavar za ljubljansko okolico.
(Ravnatel jstvo c. kr. priv. južne železnice) je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici, da je dalo napotek svojim organom, da od 1. jauuarija 1889 počenši in do preklica, najdalje pa do konca decembra 1889 računajo potom kartovanja za mlinske izdelke pri plačevanju vozuine za najmanj 10.000 kg. od četverokolesnega voza naslednje tarife, in sicer na Dunaj-Matzleinsdorf od več postaj, med temi tudi od Laz 79, Ljubljane 82, Borovnice 86, Zagrada (Goriško) 110, Gorice 112, Celovca 71-9, Beljaka 75, Špitala n/D 78*3 kr. v papirjih per 100 kg. vštevši manipulacijsko pristojbino, oziroma vštevši ogerski davek. Instradovanje ne smejo stranke pripisavati n,i voznih listih. Za take pošiljatve na Dunaj-Mauth se računa k zgornjim tarifom še pristojbina zvozne železnice za progo Dunaj-Matzleinsdorf, Dunaj-Mauth.
(Zmrznil.) V četrtek zjutraj našli so blizu Vrau-skega zmrznelo truplo gosp. Antona Koprivška, nadporočnika v pokoji. Bil je zadnji čas posestnik v Podmilju v šeutožbaldski župniji.
(Častnim članom) ste izvolili g. J. Gor upa občini v Železnikih in Gorenjem Logatci.
(Ogenj.) Dne 5. t. m. zjutraj je g. J. pl. Len ku, graščaku na Raki, pogorel rastlinjak s cveticami in orodjem. Škode je do 500 gld.
(Klub slovenskih biciklistov) je v zadnji seji sklenil, da bode meseca februarija priredil veselico na korist ljubljanskim revežem. Pri tej seji je kluh poklonil svojemu tajniku g. Leustku lep prstan v priznanie njegovega delovauja.
(Umrl) ie te dni v Zagrebu po dolgi bolezni gostilničar in meščan g. Ivan Kregar, rodom Slovenec, star 41 let.
(Umetniška razstava v Ljubljani.) „Laib. Ztg." se poroča, da bode šta|ersko umetniško društvo priredilo v Ljubljani razstavo podob.
(Ministerski svetovalec I)e Pretiš,) poročevalec za vinarstvo in trtno-ušno vprašanje, ki je po naročilu poljedelskega miuistra grofa Falkenhayna
prepotoval južno Francijo ter proučeval tamošnja sredstva proti trtni uši, vrnil se je na Dunaj ter bode obširno poročal vladi o sredstvih proti trtni uši in porabi amerikanskih trt.
(Zgodbe sv. pisma za prvence.) Slavno znani založnik Herder v Freiburgu bo v kratkem izdal tudi v slovenskem jeziku zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, katere je v nemškem jeziku spisal dr. F. G. Knecht in poslovenil marljivi pisatelj ljutomerski veleč. gosp. dekan J. Skuhala. Lično knjižico, ki ima potrjenjo premnogih škofov, krasilo bo blizo 50 lepih podobic, katore si mali tako radi ogledujejo in ne brez dušne koristi. Take pomožne knjižice za verouk v nižjih razredih smo že močno pogrešali; kadar izide, utegnemo o njej še kaj spregovoriti.
(Prodaja tabaka.) V deželah , zastopanih v državnem zboru, skupilo se jo v prvih tr»b četrtletjih minolega leta za smodke in tabak skupaj 56,547.336 gld. V inozemstvu se je skupilo 458.167 gld., skupaj torej 57,005.503 gld. Leta 1887 se je različnega tabaka v enakem času prodalo za 57.696.838 gld., t. j. za 1-2 odstotkov več. Havana-smodk prodalo se je manj 535.155 komadov, drobnega tabaka mauj 44.812 kilogramov, debelega mauj 61.510 kilogramov.
(Avstrijska loterija.) Kakor iz zadnjega decem-brovega snopiča „Statistisehe Mooatschnft" povzamemo, dosegle so loterijske vloge od leta 1819 do 1.1885 ogromnosvoto 712 mil. gld. .izmed kojih spada na poslednje leto 22 1 milijona, ako vzamemo torej tudi za leta 1885—1888 to številno razmero, uvidimo, da so ljudje v 70 letih, in sicer od leta 1819 pa do leta 1888 znosili v avstrijske loteriie nad 800 milijonov goldinarjev. Temu nasproti prište-dili 8o avstritski narodi, ako se vštejejo v to svote tudi obresti od dotičnih prihranjenih kapitalov, vkup blizu 1000 milijonov goldinarjev. Smelo smemo trditi, da bi se bile, ko bi loterije ne bilo, povišale in pomnožile vloge naših založen in hranilnie vsaj za polovico. In da se ta loterijska bolezen vedno bolj raiširja in se poprijemlie vseh ljudskih vrst, dokazuje zistematično vedno naraščanje loterijskih vlog. Te so znašale:
v dobi	mil. gld.	na leto	narašča
1819 -1828	38-5	3.85	—
1829-1838	53 7	5.37	1-52
1839—1848	75-5	755	2-18
1849-1858	94 3	9-43	1-88
1859—1868	1383	13-83	4 40
1869-1878	184.9	1849	4 66
1879—1884	126 8	21-13	2-64
Pariz, 12. januarija. Boulangerjev manifest odgovarja na nabiti oglas „Nobeden Sedan!", da jo to priziv na strahopetnost. Franciji so ni treba več bati Sedana, ker hoče imeti mir, a jo dosti močna, da se brani nasproti izzivom in odbije napade, ko bi ji slučajno pretili. Da se izognemo novemu Sedanu, hočemo porabiti zapravljane zaklade za obrambo in deželni blagor.
Peterburg, 11. januarija. Akademija znanosti je imenovala za dopisujoča člana dr. Edmunda pl. Mojaisoviča na Dunaji in profesorja Konstantina Jireeka v Pragi.
Listnica opravništva:
G. J. L. v T. Ne do 1. aprila, marveč do 1. julija 1.1. je vplafiano, ker ste bili že 12. okt. 1 1. ravno toliko poslali.
Br. dr. v V. L. O pa ne tako! Plačano je bilo samo 8. jan. 1. 1. ravno toliko, tedaj ostaja na dolgu še za celo prejSnje polletje in se ni moglo vpisati do 31. marca t. 1.
Vremensko sporočilo.
9 o	Čas	Stanje		Veter	Vreme	t* -ga 1 s * a
opazovanja		M-ikouer« T mm	Uplomtra po Celzija			
11	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zve«	730-4 729 4 729-3	-1-8 -0 2 —18	ti. STzh. n »	oblačno it n	8-80 sneg
Srednja temperatura —1-3' C., za 1-2* pod normalom.jJI
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 12. januarija.
Papirna renta 5% po 100 gl (s 16%	davka) 82	gl	35 kr.
8reberna 5% 100 „16*	n 83	„	10	„
4% avstr zlata renta davka prosta	111	,65	„
Pap rna renta, davka prosta	97	_	95	„
\kcije avstr.-oger8ke banke	882	„	—
Kreditne akcije .	. 311	„	10	„
London........... . 120	„	95	„
Srebro...................—	„	—	„
Francoski napoleond. .	9	„	56	„
Cesarski cekini . .	5	„	69	„
NemSke marke	59 r	25	„
Tržue cciie v Ljubljani
dn»5 12. januarija.
Leta 1819 znosilo seje v loterijo avstrijsko 3 8 milijonov gld., toda leta 1884 dospela je letna številka stave do 211 mil. gld., to je povišanje za 514 odstotkov. Največji znesek loterijski izkažo se leta 1876, ko ji je provzročila splošnja uaroduo-gospodarska kriza ali polom, čim slabši so časi in žalostnejše gospodarske in trgovinske r?zmere, tem bolje je za loterijo.
Raznoterosti.
—	Ne boji se. Neki kmet je večkrat na veliko togoto svoje žene ostal pozno v noč v gostilni. Žena je sklenila, spraviti ga s pomočjo strahu na bol|šo pot. Ko se je kmet zopet neko noč pozno vračal domov, stopila je njegova žena čudno oblečena izza bližnjega drevesa. „Kdo si?" zakliče mož nekoliko začuden. — „„Jaz sem hudobec,"" zamrmra kmetica. — „Pojdi sem in podiij mi roko," odgovori ji kmet, „tvojo sestro imam za ženo."
—	Mesto brez samomerilcev. Ii statističnega izkaza mesta Tridenta posnamemo, da se v minolem letu ni nikdo niti usmrtil, niti poskusil usmrtiti.
—	Pred šeststo leti. Zima leta 1288/89 je bila na Bavarskem tako mila, da prebivalci niti videli niso snega. Okrog Božiča je cvetelo drevje, jagode so bile zrele. Okrog Velike noči pa je pritisnil velik mraz ter je padlo mnogo snega. Vendar pa to vreme ni napravilo nobene škode, kajti v Monakovem je leta 1289 stala kokoš 1 vinar, 12 jajc 1 vinar, bokal piva 1 vinar. Dninar si je zaslužil na dan brez jedi 5 vinaijev, z jedjo 3 vinarje.
—	Stotnik Storms bo prevzel po nekem bruseljskem poročilu vrhovno poveljništvo ekspedicije, katero bo oborožil kardiual Lavigerie.
Telegrami.
Dunaj, 11. januarija. Vest o zaroki ruskega prestolonaslednika s besijsko princo-sinjo Alico se preklicuje.
	gl	kr		«I.	•u.
Plenica, hktl. . . .	6	34	Špeh povojen, kgr. .	_	o4
Rež, „ . . .	4	49	Surovo maslo, „	—	75
Ječmen, „ ...	4	32	Jajce, jedno „	—	3
Oves, „ ...	3	09	Mleko, liter ....	—	7
Ajda, „ ...	4	32	Goveje meso, kgr. .	—	56
Proso, „ ...	4	83	Telečje „ „ .	—	45
Koruza, „ ...	5	—	Svinjsko „ „ .	—	44
Krompir, „ ...	2	32	Kožtrunovo „ „ .	—	30
Leča, „ ...	12	—		—	45
Grah, „ ...	13	—	Golob .....	—	20
Fižol.....	11	—	Seno, 100 kgr. . .	2	50
Maslo, kgr. .	—	90	Slama, „ „ . .	2	32
! Mast, „	—	70	Drva trda, 4 □ mtr.	6	60
Špeh svež, „	—	52	„ mehka, „ „	4	25|
Zahvala.
Presrčno in najtopleje se zahvalimo vsem prijateljem in dobrotnikom ranjcega nam nepozabljivega sina oziroma brata gospoda
Jakoba Milavca,
ia vso ljubezen, ki so mu jo tako blagodušno iskazo-vali ob njegovi hudi bolezni in smrti, osobito ie pred-stojništvu kat. družbe rokodelskih pomočnikov za lju- I beznjivo postrežbo v zadnji bolezni, pevcem in raznim društvom za milo sočutnost o pogrebu.
Žalujoči oče in bratje.
Občni zbor
delniškega, društva
I. Narodni dom
v Rudolfovem
bode
dne 31. januarija 1889 ob 6. uri *večer y čitalnični dvorani s sledečim vsporedom:
1.	Letno poročilo.
2.	Nasvet o izplačilu obresti.
3.	Odločitev dneva za konstituviranje delniškega društva.
Dr. A. Poznik, I. Krajec, (i)	Adolf Pauser.
! Vsi stroji za kmetijstvo!
]><>siot>iio r.ii Hotlan.jo tlol>o.
Škoporeznice
po najnovejših sistemih. Izdelovanjo v 30 raznih velikostih in jamčeno izvrstnih sestavah; najceneje in pod jako ugodnimi pogoji jih prodaja
IG. HELLER, Dunaj, II. Praterstrasso Nr. 78.
Ob&lrni katalogi na suhtevanje zastonj in franko. — Na vsako vprašanje se radovoljno odgovarja.
&GT Jamči se za najboljši materijal in ¡zborno delovanje strojev, liicj
Posredovalci so vsprejmo ter dobro plačajo, isto tako pošteni agentje.	(10)
IMMIp?
i s
m
mjitMM
Na najnovejši in najboljši način w umetne	|||
É®fïi
m w
l£ « 4Î
v®, ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja fj|
plombovanja in vse zobne operacije, — od-^ stranju.je zobne bolečine z usmrtenjem živca
M zobozdravnik A. Paichel, 'd
.♦J;	7 V»«
5
poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu,
I. nadstropje.
(50—10)
/it« I
Drkalice v veliki izbiri,
ognju in tatvine varne
m
ponuja najceneje
FRANC TERČEK,
Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 5.
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih.
Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boloznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 40 kr., dvojni steklenici 70 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Karol lirndy, X£r<imžii- [na MoravskomJ.
Marijaceljske kaplice za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedeno so v navodu o rabi koji je pridejan vsaki steklenici.
Pristne dobiti so skoraj v vsaki lekarni.
Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora biti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu tega tudi šo povedano na navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da jo tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru.
Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piecolli, lok. Jos. Svoboda. — Postojina: lek. Fr. Baccareith, — Škofjaloka: lek. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Alcks. lioblek. — Rudolfovo: lok. Dominik liizzoli, lok. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj : lek. J. Blažek.	(47)
h llrsifa Eberl, n
- - - 9 *
X K
n
X X
n
Izdelovalca oljnatih barv, flrnežev, lakov in napisov.
H Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
ISGiJj wn R» ■ fjs».uh.3».,
M
za Frančiškanska cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje cene. «« Posebno priporočilno za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicali (Blechbucksen) v domačem lanenem oljnatem tirneži najlineje naribane in boljše y nego vse te vrste v prodajalnah.
M	Oeiiilto mi zahtovnnjo.
iz slovite tovarne	(7—5)
C. "Polzer ct Comp.,
kuhinjsko opravo, in ravnotežne tehtnice, peZC, kakor sploh
«d
BIIJ t J R I Hfl (LI. IJ JJBi
Slovenski
Žepni koledar
iaesa B <s * 4 «» 1 «aiM7,l>
izšel je ter so dobiva v jako lični obliki v
Katol. Bukvami, pri Jos. Gerberji in J. Giontiniju
komad po 20 kr., po pošti 2 kr. več.
Knjižica je posebno primerna kot novoletno darilo za kavarne, kojim se dovoljuje primeren rabat. — Razproda-jalcem po ako znižani ceni.
Tudi je dobiti v „Katol. Bukvami"
M-
SR
v Ljiihljaiii" za 1.1889,
namenjen zlasti slovenski duhovščini. Med drugim podaja veroučiteljem zapisnik učencev za več nego 40 0 otrok.
Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo ta krasnovezani Koledar zastonj; neudom stane 1 gltl. 20 kr., po pošti 5 kr. več.
S
■ I HO R 8 lili H o s n
Za domačo rabo!
Tkano sukno najfinejše in najmočnejšo vrste, platno od bele preje in polbeljeno platno za črevljarje in sedlarje, modro platno, Ano sivo platno, močno dvojno platno za požarne brambe, belo platno za posteljno perilo, damast in dvojtkanino (ovilih), platnen in volnat kanafas, beljeno polplatno, gorsko platno, močno platno za vreče, kakor tudi Izgotovljene vreče, platnene robce od oksforta in širtinga, dvojtkaninske in damastne oprtače, servijete in namizne garniture od damasta priporoča po najnižjih cenah	(9)
društvo tkalcev v Vali pri Dobruški na Češkem.
Cenilniki in obrazci «¡j zahtevanje zastonj in franko.
Naše platno je po katoliško-obrednih predpisih popolnoma pripravno ?.a **«-a-H-^. v^- «'-■» «» in 2« 1 I s« s» ■■ «> H»«" S 3
!Svoji k svojim!
oo
CLP

• H
H H
	O
	0
	S
	0
>'ij	i-H O
O î—i	w >
—i	cS
	¡H
	m rs
	U O
•H
ea P*
cd
£
£ • F»
T H
• N
i
A V
k t
1
¡luilbAS l.io-vs;
3a, cas stavbe
priporoča
Andrej Druškovič-a
trgovina z železnino, Mestni trg 10,
v velikem, izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, d rat in cveke, satno-kolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in Kotnan-eeme nt, s idejni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena, štedilna ognjišča in
njih posamezna dela.
18e* h" i îqî ♦ sa "W R» s«. Qa 9
kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi niesiugaste trombe in ventile in železna okova.
i>ollečl.e lîwt^o:	(2)
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
gflÇ- Tudi se dobiva zmirom sveži dovski mavec (Lenyenfelder Gyps) za
gnojenje polja.
CEBELNO - VOŠČENE5 SVEČE
prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani.
		¡pi ils	S	
	»/M			
Wiiû 5ru.'il- IM sSsî'lfcliPi' r		Äff		
				
				
		ffigy		
				
Lekarna Trnkoczy,
zraven rotovža v Ljubljani
usi velikom Mestnem trj^ii, priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lek.irne Triik6ezyje*ih firm so: Na l)u-ii a j i dve (in kemična tovarna), v Gradci (na Štajarskem) ena, pa ena v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani.
Marijaceljske kapljice za želodec,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, uriik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabasanjc, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr„ 1 tucat 2 gl., 5 tueatov samo 8 gl.
Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istillite marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Tmkoczj-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani.
MARIMEILER .TROPFEN-
NUR ECHT BEI APOTHEKER TRNKOCZY LAIBACH 1 STUCK 20
Cvet zoper trganje (Gicht),
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine o križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „eret zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tucat ,, , . 4 gl. 50 kr.	^ufjmarf*.
Ce ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite.
[isi mu
za odrasle in otroke, jo najboljši zoper kašelj, hri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi.
Kričistilne krogljice
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah ä 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najtnanj jeden zavoj.
"^Zdravila za živino."**5


Ktujiii za živino.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev.
Konje varuje ta štupa trganja po črevlli, bezgavk, vseli na-lczljivllikužniii bo-lcznij,kašlja,pljučnih in vrathih bo-ieznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka.
Zametek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za konj«.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretčgu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-nenji v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, Izvlnjenjl, tlščimji od sedla I n oprave, pri sušici itd. s kratka pri vseli vnanjili boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane je 1 gl., 5 ¿teki. z rabil, navodom vred samo 4 gl. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo
v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani
^rn.ven rotovža	(14)
JSjC in ne vsak dan s pošto razpošiljajo.
T u j c i.
10. januarija.
Pri Molit u : Gary, Abolos, Misslap, Stainpf, trgovci, i Dunaja. — Fabreto s Pulja. — Urof in grolica Welsersheimb z Dunaja.
Pri Slonu : Anton Iiozina, sodnijski pristav, iz Rudolfo-vega. — Wagner, e. kr. nad-častnik, iz Ljubljano. — Sig. Cornberg iz Trsta.
O
e
u
• tH
<-*H
GQ <L)
4-»
U
(D >
O
M
d rt
£
c3 M
m
CÔ
M
>jn
ci v/
H
I5,. 33.
Zahvaljuje se častitim naročnikom za dolgo vrsto let meni in mojemu pokojnemu soprogu izkazano zaupanje usojam si naznaniti, da sem z današnjim dnem izročila kupnim potom pod tvrdko KAROL AHČIN ob Francovem nabrežji št. 13 poslujočo dobro znano
fgp kijii<'iiyiiK'ai'wko < »brt 5!
svojemu izkušenemu poslovodji, gospodu
«•siv» mmmmmMf
katerega vsem častitim naročnikom in slav. občinstvu v izvrševanje vsakovrstnih ključavničarskih naročil najtopleje priporočam.	Spoštovanjem
(3-3)	JERA AHČIN, vdova ključarja.
V LJUBLJANI, dne 1. januvarija 1889.
Z ozirom na predstoječo objavo usojam si podpisani častite naročnike in slavno občinstvo opozoriti, da sem prevzel z dnem 1. januvarija 1889 kupnim potoni že mnogo let ob Francovem nabrežji St. 13 pod tvrdko KAROL AHCIN poslujočo
IW kljiiniviik'i&rsko »hrt.
Dolgoletna praktična izkušnja kot poslovodja naj bode častitim naročnikom in slavnemu občinstvu porok, da bodem točno, vestno, ceno in trpežno izvršil vsako naročilo, ter si prizadeval pridobiti in ohraniti si naklonjenost slav. občinstva.
Spoštovanjem JOSIP REBEK, ključavničar.
V LJUBLJANI, dne 1. januvarija 1S89.
J. Pserhofer-jeva
lelcai-na na Dimaji, Ningerstrasse 15,
„Zum goldenen Reichsapfel".
liri Mvtillilk li I'n<»-Iii('lk P0*""0' »u,,ivera!nlno liroicljice" imono-ane, zaslužijo polil I l l.^llHH	,)"' " ' slednje nazivanjo s popolno pravico, ker res jo ni skoro bolezni, pri katerej bi ne bile že na tisočkrat te krogljice pokazalo svojega čudovitega učinka. V najtrdovratnejših slučajih, ko so se zaman rabila druga zdravila, so to krogljice mnogobrojnokrat popolnoma ozdravile. 1 škatljlca s 15 krogljicami velja 2vl kr., 1 zvitek s 6 škatljicami i gld. 5 kr., pri nofrankovani pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr.
če se poprej pošlje denar, stane s poštnine prosto pošiljatvijo vred: 1 zvitek krogljio 1 gld. 25 kr . 2 zvitka 2 gld. 30 kr, 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. — (Manj nego jeden zvitek se ne pošlje.)
Pristne krogljice so le one, katerih nakaznica ima imenski podpis J. Pserhofer-jev in katere imajo na pokrovu vsake škatljice isti imenski podpis z rudečo barvo.
Ncbrojno pisem je došlo, v katerih se zahvaljujejo konsurnenti teh krogljic za svojo ozdravljenje po najrazličnejših in težkih boleznih. Kdor jih je le jedenkrat poskusil, priporoča jih dalje.
—T» navedemo le nekaj zahvalnih pisem : —
Schlierbach, 17. febr. 1888. Vaše blagorodje! Udano podpisani prosi, da mu zopet pošljete štiri zvitke vaših koristnih in izvrstnih kri čistilnih krogljic.
Spoštovanjem Ig. Neureiter, praktični zdavnik.
Iirašc pri Smledniku, 12. sept. 1887.
Blagorodni gospod! Božja volja je bila, da so mi prišle Vaše krogljice v roke, in sedaj Vara pišem, kak vspeh da so imelo: Prehladila sem se bila v otročjej postelji, tako, da nisem mogla opravljati več dola svojega, in bila bi gotovo že mrtva, da me niso rešile Vašo čudovite krogljice. Bog blagoslovi Vas tisočkrat. Zaupam, da me bodo krogljice Vaše popolnem ozdravil', kakor so drugim k zdravju pomagale. Terezija Knillc.
Dunajsko Novo Mesto, 9. dee. 18S7.
Vaše visokoblagorodje ! Najtoplejšo zahvalo izrekam v imenu 601etne tete svoje. Trpela je za kroničnim ka-taroin v želodci in vodenico. Življenje bilo jej je muka in mislila je, da je že izgubljena. Slučajno je dobila škatljico vaših izvrstnih kri čistilnih krogljic, in je ozdravela, ko jih je dlje časa rabila.
Spoštovanjem
Jožefa AVcinzetll.
Mitterinzersdorf pri Kirchdorfu na Zgor. Avstr., 10. januarija 1880.
Vaše blagorodje! Blagovolite mi poslati po pošti zvitek Vaših izvrstnih kri čistilnih krogljic. Ne morem, da ne bi Vam izrazila popolnega priznanja glede vrednosti teh krogljic, in priporočala jih bodem, kjer bode priložnost, najtopleje vsem bolehajočim. Pooblaščam Vas, da smete to mojo zahvalo porabiti, kakor hočete.
Spoštovanjem	Terezija Knstncr.
Gottshdorf pri Kohlbahu v avstr. Sileziji, 8. oktobra 1886.
Vaše blagorodje! Prosim Vas prijazno, pošljite mi (? škatljic svojih univerzalnih kri čistilnih krogljic. Le Vašim čudovitim krogljham so mi je zahvaliti, da sem rešena želodčeve moje bolezni, ki me je mučila pet let. Jaz nikdar nočem biti brez teli krogljic in izrekam Vašemu blagorodju svojo najtoplejšo zahvalo.
Spoštovanjem	An» Zvvlckl.
Rohrbach, 28. februarija 1886.
Vaše blagorodje! V meseci novembru m. 1. naročil sem pri Vas zvitek teh pil. Jaz in žena moja opazila sva najboljši vspeh: oba naju je glava bolela ter sva bolehala za zaprtjem, tako, da Bva žo skoro obupala, četudi sva le 46 lot stara. In glejte, pile Vaše napravile so čudež in oprostile naju bolezni.
Spoštovanjem	Anton List.
Ozebljinski balzam ?e
kot najboljšo zdravilo proti ozebljini vsake vrste, kakor tudi proti zastaranim ranam. 1 lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr.
rIV>wk4J»f>v-	P10ti kataru, hripavosti kr-
JipUlA/O ¡>UH, Jevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr.
Amer. mazilo proti protimi,
najboljše sredstvo pri vseh protinskih in revmatičnih boleznih, trganji po udih, išiji, trganji po ušesih itd. 1 gld. 20 kr.
Prašek proti potenju nog.
Cena škatljici 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 Kr.
II»I>/<1 lil	oliva najboljšo sredstvo proti
I><1IA<UII /iil gllnU, napenjanju vratn. Jeden
flacon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr.
Zdrav lllia CSCIlCa proti sprljene'iuu želodcu, slabemu prebavljanju, vsakovrstnim trebušnim boleznim, najboljše domače sredstvo. Steklenica 22 kr. Razven tu navedenih preparatov so v zalogi
P?......
osti
v
Angleški čudoviti balzam,
1 steklenica 12 kr., 12 steklenic 1 gld. 20 kr.
Fijakarski prašek, pSK
1 škatljica 35 kr.. s frankovano pošiljatvijo 60 kr.
Tonuochinin - pomada ¡!;j!jru",
najboljše sredstvo, da lasje hitreje rastejo. 1 lonček 2 gl
Univerzalni obliž ftjfKfe
pokazal za dobro zdravilo, čo se kdo udari ali vbode, pri ulesih na nogah in trdovratnih bezgavkah, bolečih krvavih žuljih, črvu v prstu, pri ranjonih in vnetih prsih, protinskih tokih in jednacih boleznih. 1 lonček velja 50 kr., s frankov, pošiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
A. IV. llulirlch-a. Izvrstno domače sredstvo proti nasledkom težkega prebavljanju, kot: glavobolu, omotici, krču v želodci, ziagi, zlatej žili, zaprtju itd. 1 paket velja 1 gld.
0<v*ovil'l «'(¿«Minil Komcrslmusen-a. 1 ste-ULLMia LStlita klonica 2 gld. 50 kr., pol
steklenice 1 gld. 50 kr.
avstrijskih listih objavljeno domače in inozemsko farir.a-
cevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih morda no bilo v zalogi, na zahtevanjo točno in ceno preskrbo, povzetju.
Pošiljatve po pos
se najhitreje* izvrše proti predpošiljatvi zneska, večje naročbo tudi proti poštnemu
poštnina mnogo manj stane, kot pri
Ce se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaznici)
povzetjem.
Največ zgoraj imenovanih ipecijalitot se tudi dobiva v Ljubljani pri gg
posiljatvah s
(12-5)
lekarjih G. Piccoli in J. Swoboda.