f
Ntjreiji alovemld
v Zdniiouk držinh VcQaaTseleto • •
kL1
new
leta -York celo leto
BooflBttiiflftvo odo Ido
GLAS NARODA *
The largest
Deflj fci
the United Štete*.
List slovenskih delarcev y Ameriki
And legal Holidays.
75,000
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Officii at New York, N. Y., tinder Act of Congress of March 3,1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 61. — STEV. 61.
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 15, 1935. — PETEK, 15. MARCA 1935
VOLUME XLm. — LETNIK XT.TTT.
PRETEČA STAVKA V TREH VAŽNIH INDUSTRIJAH
SKLICUJOČ SE NA WEIRT0N SLUČAJ JE ZADAL ZVEZNI SODNIK HUD UDAREC NRA
Green zahteva, naj kongres čimprej mogoče sprejme Wagner jevo predlogo, — Ameriška Delavska Federacija je začela postajati nestrpna, — Vladni krogi so v velikih skrbeh. — Ako bo veljavnost NRA podaljšana, se bo število pravilnikov znatno skrčilo.
KOMUNISTI MORAJO IZ MORNARICE
Mornariški tajnik Swan-son hoče očistiti mornarico komunistov. — Vlada bo v velikem obsegu nastopila proti l^o-muniatom.
Washington, D. C., 14. marca. — Wasingtonska vlada je pripravljena z vsemi sredstvi nastopiti proti komunistom in pričeti hoče na najvišjih mestih. Mornariški tajnik Claude A. Swanson namerava iz mornariškega urada izključiti 26 civilnih uradnikov, ker so komunističnega mišljenja. Mornariški tajnik podpira predlog, ki preti z izključenjem vsem vladnim uradnikom, ki se zavzemajo za komunistična načela.
Kot zatrjuje " Associated Press", je vlada mnogo drugih važnih vprašanj potisnila v ozadje ter je svojo pozornost obrnila na komunistični problem. V zveznem glavnem me-organizirani*-delavci, so enostavno zaprli, po pavjstu je že slišati govorice, da dneh so jo pa zopet odprli ter začeli obratovati z J* vlada iz<lala stroge nared
Jl	i	r	^	$ lin upnfi rvn■ m ti rv.lI 111nrvtU IT
neunijskimi delavci; posluževali so se špijonaže in so brskali po kompanijskih hišah; v kompanijskih prodajalnah organizirani delavci niso imeli kredita; tovarne so selili v kraje, kjer strokovna organizacija ni dobro razvita; predvsem so pa ustanavljali kompanijske unije.
Vlada je v velikih skrbeh, če bi Federacija uresničila svojo pretnjo ter proglasila stavke v omenjenih treh industrijah.
WASHINGTON, D. C., 14. marca. — Danes je podal William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, značilno izjavo: — Temni oblaki se zbirajo nad premogovno, tekstilno in avtno industrijo. Delavstvo, zastopano v Federaciji, postaja nestrpno. V vseh treh najvažnejših ameriških industrijah bo izbruhnil štrajk ako ne bo sprejeta Wagnerjeva predloga, ki določa edino pravilno rešitev delavskih sporov.
Green je izgovoril te besede, ko je bil zaslišan pred senatnim odsekom za delavske zadeve.
Wagnerjeva predloga določa odpravo kompanijskih unij ter ustanovitev neodvisne razsodiščne oblasti. Soglasno s predlogo naj bi imeli delavci v tovarni pravico izbrati zastopstvo, ki bi zastopalo vse delavce v dotični tovarni.
— Delodajalci so se v zadnjih dveh letih posluževali najrazličnejših metod, — je govoril Green. — s katerimi so skušali preprečiti, da bi se njihovi delavci ne organizirali. Za vsak najmanjši pre-grešek so odpustili delavca; tovarno, v kateri so bili
Združ. države ne bodo intervenirale na Kubi
be proti onim državljanom in liedržavljanom, ki pripadajo k komunistični stranki.
ZA PREHRANO REVEŽEV
Washington, D. C., 14. marca. — Reliefni administrator Hopkins je za prehrano reve-žev za ostali del marca določil $80,000,000.
NEWARK, N. J., 14. marca. — Zvezni sodnik Guy L. Fake je razsodil, da je NRA protiustavna, dokler poseže njena oblast v trgovino v mejah ka-kek države. Sodnik je dovolil Acme, Inc., injunction, ki vladi zabranjuje, da bi to tvrdko prisilila, da izvršuje določbe pravilnika o izdelanem kovinskem blagu, kar se tiče delovnega časa in plač. — Sodnikova razsodba vladi tudi prepoveduje tvrdko tožiti, češ, da ne izpolni je pravilnika. Vlada pa bo proti tej razsodbi vložila priziv.
V svoji razsodbi je rekel sodnik Fake, da je NRA protiustavna, ker stremi za neposrtavnim prenosom postavnih pravic. Ustava ne priznava niti NRA, niti njenih pravilnikov in so vsled tega neveljavna. Dalje je razsodil sodnik, da tvrdki ni treba NRA oblastim predložiti poročila o plačah ter je pri tem opozoril na slučaj Weirton Steel Co., proti kateri je vlada izgubila tožbo zaradi kršitv£ pravilnika.
Tvrdka Acme je v svoji tožbi proti vladi zatrjevala, da vrši svojo trgovino v državi New Jersey in da NRA greši proti štirim določbam zvezne ustave.
Sodnik Fake je republikanec in ga je predsednik Coolidge leta 1928 imenoval za zveznega sodnika.
WASHINGTON, D. C., 14. marca. — NRA ravnatelj Donald B. Richberg je senatnemu finančnemu odboru predložil načrt, po katerem bi bilo 537 majhnih pravilnikov NRA združenih v veliko oblast, ki naj bi bila znana pod imenom "oblast za pravilnike za majhno industrijo**. Po tem načrtu bi od vseh dosedanjih pravilnikov ostalo samo J 61
TAHITSKA KRALJICA UMRLA
Pariz, Francija, 13. marca Zadnja kraljica otoka Tahiti, Joanna, ki je nekdaj imela burno življenje, je 1. marca u-mrla v Papeete v starosti 80 let.
Skoro vse prebivalstvo krasnega, koralnega otoka Tahiti v Pacifiku, se je udeležilo njenega pogreba. Izkazane so ji bile kraljevske časti.
Kraljica Joanna je bila žena zadnjega tahitskega kralja Pomare V., ki je vladal 10,000 podanikom. Kraljičin oče je bil angleški mornar, ki se je rešil s potopljene ladje na Tahiti in se je poročil z neko princeso. Joanna se je poročila s kraljem Pomare leta 1875.
Do leta 1880 je bil Tahiti pod angleškim vplivom, istega leta pa je francoska vlada kralja Pomare pregovorila, da se je odpovedal prostolu v prilog Francije. Francoska vlada je od tedaj kralju, kraljici in njihovima dvem otrokoma plačevala pokojnino.
SIR SIMON BO ŠEL V BERLIN
Simon bo ostal v Berllinu dva dni. — Spremljal ga bo Eden, ki bo nato potoval v Moskvo.
London, Anglija, 14. maroa. Uradno je bilo naznanjeno, da bo zunanji minister Sir John Simon odpotoval 24. marca v Berlin, kjer bo ostal dva dni v se bo 27. marca zopet vrnil v London. Sicer še ni določeno, pa najbrže ga bo spremljal Anthony Eden, ki bo pozneje sam potoval v Varšavo Ln Moskvo.
Sir Simon bo pri tem obisku imel zelo težavno nalogo in angleška javnost ima le malo u-panja, da bi imel kaj uspeha. Skušal bo prepričati predsednika Hitlerja, da je za Nemčijo potrebno, da se pridruži najvažnejšemu sporazumu med državami po svetovni vojni, namreč da stopi v zvezo vzhodno-evropskih držav, cla pristopi k razorožitveni konferenci in sklene z drugimi državami pogodbo, po kateri se bodo vse države zavezale, da se ne bodo vmešavale v notranje zadeve kake druge države.
Vse to vsebuje angleško-francoska izjava z dne 3. februarja, ki navzlic angleški beli knjigi še vedno tvori podlago za angleško-francosko politiko.
Simon bo Nmnčiji obljubil enakost, ako je Nemčija pripravljena stopiti k skupni varnostni pogodbi. Nemčija pa bo temu nasprotno najbrže zahtevala posamezne pogodbe z več državam, mesto skupne pogodbe. Isto stališče, kot Nemčija, zastopa tudi Poljska.
Ako Ih> Nemčija odklonila tako pogodbo, bo morala prevzeti posledice. Takoj bo sklenjena zveza med Francijo in Rusijo in odkrita angleško-fran-coska pogodba za obrambo proti napadu onstran Rene.
ROOSEVELTOV POROČNI JUBILEJ
Washington, D. G., 14. marca. — Predsednik Roosevelt in njegova soproga bosta prihodnjo nedeljo v krogu svoje družine obhajala 30-obletnico svoje poroke.
GLADOVNA STAVKA UJETNIKOV
Dunaj, Avstrija, 14. marca. Dvajset političnih ujetnikov je že tri dni na gladovni stavki. Zastavkali so v protest proti slabi hrani in prezračevanju kaznilnice.
pravilnikov. Richberg, ki je načrt predložil v imenu vlade, načrta ni osebno priporočal, toda je rekel, da bo poslovanje olajšano in da bo višnjevi o-rel mogel posvetiti večjo pažnjo veliki industriji, ako bo kongres tako želel. Pod označbo "mala industrija1' misli Richberg podjetje, ki zaposluje manj kot 10,000 ljudi.
NEMČIJA KRŠI POGODBO 0 _ZRAČNI SILI
Francija bo posvarila Nemčijo, da krši ver-saillsko mirovno pogodbo. — Njeno stališče podpirata Anglija in Italija. t
Paris, Francija, 14. marca. Francoska vlada namerava obvestiti Nemčijo, in v tem jo 1 »odpirata Anglija in Italija, da njeiui "uradna" zračna sila krši versaillsko mirovno pogodbo.
Ako se Francija odloči do tega koraka, tedaj se ne bo sklicevala samo na versaillsko pogodbo, temveč tudi na rimski in londonski sporazum in bo pri tem izvajala pritisk na London in Rim. Londonski sporazum med Anglijo in Francijo sicer Nemčiji dovoljuje oborožitev, toda pod gotovimi pogoji.
Poleg tega pa tudi rimski, kot londonski sporazum določa, da niina nobena država pravice prelomiti obstoječih sporazumov brez dovoljenja druge pogodbene stranke. Ta določba je bila sprejeta v sporazum z ozirom na nemško oboroževanje, da spominja Nemčijo, da versailiska pogodba navzlic nekaterim olajšavam še vedno ostane v veljavi.
Francoska vlada je vprašala angleško in italijansko vlado za mnenje glede izjave nemškega zračnega ministra generala Goeringa, ki je rekel, da bo imela Nemčija "uradno" zračno brodovje, kateremu bo Goering poveljeval kot "general letalcev'*.
Goering je svojo pomembno izjavo objavil v nedeljo. Naznanil je, da je bila nemška "zveza za zračni šport" podrejena reichswehru ter je tako postala del nemške obrambne sile.
Francija pa uradno priznava, da Gooringova izjava stvarnega stanja ni v nobenem oziru izremenila, kajti francoskemu generalnemu štabu je že davno znano, da je Nemčija v velikem obsegu razvila zrakoplovstvo. Francoski državniki pa so mnenja, da bi bilo na mestu, da se posluži-jo dane priložnosti in pokažejo svetu, da Nemčija a svojim lastnim priznanjem krši versaillsko pogodbo. Francoska vlada nikakor ne upa, da bi njen protest mogel dovesti Nemčijo do tega, da opusti svoje zračno brodovje, upa pa, da bi s tem protestom imela kak faktičen dobiček.
Po mnenju francoskih državnikov je bila Goeringova izjava odgovor na angleško "belo knjigo", ki je Nemčiji očitala oboroževanje.
OTOŠKA REPUBLIKA BO MORALA SAMA ODLOČEVATI 0 SVOJI USQDI
WASHINGTON, D. C., 14. marca. — Nadome-stujoči državni tajnik Sumner Welles je danes ponovno izjavil, da Združene države ne bodo niti direktno niti indirektno intervenirale na Kubi. — -Usoda Kube je v rokah Kubancev. Od njih samih je odvisno, kako se bodo izkopali iz sedanjih zadreg.
OTROKOVA LOBANJA KOT DOKAZ
i
Detektiv je predložil^ Fishevo priznanje. — Obravnava proti staremu morilcu naglo poteka.
fmročite se na "GLAS NARODA**, največji slovenski d%+vnik v Združenih državah.
White Plain, N. Y., 14. marca. — Proces proti postarae-mu Albertu II. Fishu, ki je ob-dolžen, da je umoril 10 let sta-' ro Grace Budd, se je pričel z dramatičnimi prizori. Državni' pravdnik je kot dokaz umora1 pokazal otrokovo lobanjo, ki je bila najdena na mestu, ka-' mor je Fish peljal detektive.: Takoj je skočil na noge mladi Fishov zagovornik, James E. Dempsev, ki je stavil predlog, da sodnik Close obtožnico u-makne, češ, da bo predložena lobanja vplivala na porotnike in jih navdala z jezo proti Fishu. Close pa je predlog zavrnil in grozni dokazilni predmet je dobil označbo št. 14.
Detektiv urada za pogrešane osebe, William King, je bil zaslišan kot prva priča. Svoj čas je Fish Kingu podal obsežno priznanje. Zapisnik, katerega je King sestavil o pogovoru s Fishoin, ni bil na žago vornikov protest prideljen sod-nijskim listinam.
Javni obtoži tel j, državni pravdnik Gallagher, pa je lobanjo visoko dvignil in vprašal Kinga, ako je to ista lobanja, katero je Fish vpričo njega izkopal izpod listja pri opuščeni hiši "Old Wisteria" blizu East Irvington, N. Y. King je vprašanje potrdil. Nato je King pričal, da je na podlagi nekega pisma, ki ga je Fish en mesec pred svojo aretacijo pisal otrokovi materi Mrs. Delia Budd, pričel zadevo preiskovati. King je natančno popisal, kako je Fish, ko je detektive pripetjal do kraja, pričel z zmagoslavnim izrazom na svojem obrazu izkopavati.
Obtožnica se je postavila na stališče, da je Fish sicer seksualno preverzen. da pa je pred postavo duševno zdrav.
Tekom obravnave so bili v dvorani štirje Fishovi otroci, dva sina in dve hčeri. Toda obtoženec se za nje ni zmenil. Sedel je na svojem stolu in si z rokami podpiral obraz. ^
Welles, ki je bil svoj čas ameriški poslanik na Kubi, jt3 povdarjal: — Mi smo črtali Plattov amendment. Mi smo se odpovedali pravici do intervencije in smo ponovno izjavili, da se ne bomo vmešavali v notranje zadeve kubanskega naroda,
— Ako se v tej ali oni deželi istočasno pojavi ta gospodarska stiska in politična diktatura in če je diktatura str-moglavljena, pride večkrat do političnega vretja, ki gre skozi razne stadije, predno se pomiri. To se danes dogaja na Kubi.
Ko je predsednik Roosevelt nastopil najvišji urad v deželi, niso vladali med Združenimi državami in mnogimi latinsko-ameriškimi republikami prav posebno prisrčni odnošaji. Prebivalci Centralne in Južne Amerike niso mogli odpustiti ameriški vladi, ker se je z o-rožjom vmešavala v notranjo politiko nekaterih malih republik. Dosti je bilo govora o im-perijalističnih namenih Združenih držav.
Predsedniku Rooseveltu se je pa posrečilo dokazati latinski Ameriki, da so ji Ameri-kanci dobri sosedi in da hočejo vzdržati to prijateljstvo.
MIHAJLOV OBSOJEN NA SMRT
Sofija, Bolgarska, 14. marca. — Vojno sodišče je obsodilo vodjo macedonskih revolu-eijonarjev, Ivana Mihajiova n:i smrt skupno s tremi njegovimi tovariši. Mihajlov je v septembru pobegnil v Turčijo, kjer se nahaja še sedaj.
VELIKA ZALOGA
VELIKOČNIH
RAZGLEDNIC
S SLOVENSKIM ALI
ANGLEŠKIM
VOŠČILOM
Slovenske razglednice so delo naših priznanih, umetnikov.
40 centov ducat
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York


AS HASODA'
HEW YORK, FRIDAY, MARCH 15, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
€4
Glas Naroda"*
lYrnk_Sakser
jumq and PnbUalMd by 8LOVEMC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
President
L. Benedik, Treat.
«M W. 18th SInet,
and arte1.!
Bano(b of Manhattan,
of above officers: New York City, N. ¥.
"9LAI NARODA (Votoe of tfw W
Day Except Sondayu and Holidays
^ pel lata ....................
I« fietrt lata
98.00 fSJOO

Za New York sa celo leto......|7.00
Ea pol leta ................... 03.00
Za l&oKsutTD sa odo leto...... 97.00
Ei pd leta •••••••••*•••••■»••• |3.B0
gnbscriptloo Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
■TOaa Naroda"
vsaki dan brrumff nedelj lu praznlkor.
brea podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ss till nretftaV hlvalisge nameni, da hitreje najdemo naslovnike. NARODA**, fll W. 18th Street, New Yeriu N. 1 CHeta« I—WW
68 MILIJONOV NEMCEV
"Popdlo d'ltatija" prfenava v nekem članku uspeh Hitlerjeve vlakile, ki se ji je v nepolnih dveh letili posrečilo dvigniti število rojstev v Nemčiji. V zadnjih dveh letili je namreč prebivalstvo v Nemčiji zelo naraslo.
V 1.1933 je znašail porast ljudstva 226,000, lani pa celo 450,000 /torej skoraj pol milijona. Nemčija sedaj, ko je prevzela saarsko področje, šteje okoli (58 milijonov prebivalcev, do '1. 1950 1k> imela že 80 milijonov.
To dhkazuje, pravi "Popoio d'Italia", da so Nemci zares zdrav narod, ki razmneva tudi v popolnem obsegu težko sedanjost
Nemci nočejo izvršiti samoumora, kakor delajo zastareli narodi z zapada, temveč verjamejo le v svojo bo-dJočnoAst.
ROOSEVELT IN KRIVI PREROKI
Roosevelt o v glas je precej polegel.
Dobri dve leti je tega, ki se je vse z zaupanjem oflbra-calo proiti Washington in, in besc^le novoizvoljenega predsednika so bile prijetna niuzika za ušesa vseh ponižanih in razžaljeniii.
Roosevelt ova beseda je zapiraila ka]>italistom sapo. Brez ugovora so se pokorili njegovim strogim odredbam in »o s težavo goltaili gretako medicino, ki jim jo je predpisoval v Beli hiši zdravnik, katerega je postavil narod, da ozdravi bolno in hirajoče narodno gospodarstvo.
V začetku je vse doforo kazalo. Krušne vrste so se krčile in so Slednjič skoro popolnoma izginile.
Kdor ni mogel do<biiti dela, je tdk)bivail od države oziroma zveziK? vlade podporo.
Oderuhi se niso mogli več polaščati farm in hiš, ki so jih delavci postavili v nekoliko boljših časih, pa so se morali jkjU' pritiskom raizmer zadolžiti. Industrija je precej oživela- Toda vse to je Ibdlo le začasno.
Narod, ki se je nekoliko povzpel iz ene negotovosti, je začel podati drugo, še temnejšo.
Kongres, ki je še lani pokorno sledil vsaki Roosevel-tovi smernici, se je pričel puntaiti. Življenjsko-važne predloge so lia programu, obenem pa tudi na mrtvi točki, s kamere se ne ganejo nikamor.
Da pa ni »dležela brez stimulanta so se kar preko noči pojavili gTomovriiki: general Jolmson, 'katoliški duhovnik Coughlin in senator Huey Long.
Johnson deloma odobrava stališče vlade, obenem pa bijuva ogenj in žveplo na Coughlina in Longa, ki mu seveda nobene dolžna ne ostaneta.
Narod z užitkom posluša ter adlaj temu, »daj onemu pritrjuje.
Vsem trem je za senzacijo, vsi trije so več ali manj demagogi — proizvodi sedanjih nestalnih, obupnih razmer.
Vsi trije so padar ji in mazači, ki t dišečimi, toda ničvrednimi mafciH kvarijo posel mnogoobetajočemu zdravniku Roosevel t u.
Tragična smrt stare ženice.
Posestnik Ribič Anton iz Grajene je našel te dni ko je hotel v gozd po listje, v potoku Grajeni truplo stare ženice, v kateri je spoznal 71-letno preužitkarico Ivano Horvatovo. Ženica se je napotila 20. febr. po opravkih v Ptuj. Ko se je popoldne vračala, so je mimogrede zghisila pri svojem zetu na Grajeni, kjer «o imeli koline. Starka je nekoliko več pila kakor po navadi in je zapustila hišo svojega zeta nekoliko vinjena. Med potjo pa je zavila še v neko gostilno, tako da je bila od vina že čisto orno-tona. Pot jo je vodila mimo potoka Grajene.
Kakor se da sklepati iz o-kolnosti, je padla v in globoko strugo in se močno potolkla po glavi. Ker se v vodi ni mogla ganiti, se je zadušila.
Usoda najdenčka in njegove matere.
Pred nekaj dnevi je cerkovnik cerkve Srca Jezusovega zvečer čistil cerkev. Ko je pogledal v eno prvih klopi, je v njej opazil majhen sveženj perila. Ko se je sklonil nad svežnjem, se mu je nasmehnil o-braz majcenega otroka, ki je mirno spal v svežnju. V cerkvi ni bilo nobene druge žive duše. Cerkovnik je takoj uganil, da je otroka nalašč pustila v cerkvi mati, ter je poklical stražnika. Policija je velela oddati otroka v Dečji dom. Primarij Dečjega doma dr. Dragaš je pogledal otroka in takoj vedel, pri čem je, saj je pred nekaj urami imel v rokah istega otroka. Vedel je, da je to otrok revne služkinje, nezakonske matere, ki je bila zadnje čase brez dela. Mati je bila žrtev brezvestnega zapeljivca. Že mesec dni pred otrokovim rojstvom je prišla v žensko bolnišnico in tam so jo izjemno res sprejeli, saj je bilo mlado dekle pridno ter je kljub svojemu stanju rado pomagalo pri raznih opravilih v porodnišnici. Mati je z otrokom ostala še osem dni po rojstvu v bolnišnici, nakar jo je morala zapustiti. Zatekla se je v Dečji dom, tam pa so morali zaradi gneče otroka zavrniti. Mati je obupana odtavala v mesto in otroka zvečer odložila v omenjeni cerkvi. Dva dni je policija iskala mater, ki ji je bila po najdbi otroka takoj znana. Končno se je mati sama zgla-sila v Dečjem domu, kamor je vedela, da so ji oddali otroka. Vprašala je, kako se otroku godi, toda že jo je prijela policija. Mati je sedaj v policijskih zaporih ter se bo morala preti sodiščem zagovarjati zaradi izpostavitve otroka.
Smrtna nesreča na ptujski postaji.
Ivo je privozil tovorni vlak iz < 'a k ovca na ptujsko posta-jo, je skočil iz vlaka, še preden se je ustavil, zavirač Avguštin Zoreč. Pri skoku i»a se je zapletel s plaščem v kljuko vrat ter padel pod vlak. Ljudje, ki so bili na postaji, so videli, kako se je hotel nesrečnež izmotati izpod vlaka, pri tem pa se je še bolj zapletel med kolesje, ki ga je popolnoma razmeva-rilo. Zlomilo mu je hrbtenico, odtrgalo mu je roke in noge, glavo pa mu je popolnoma raz-mesariio. Pogled na razmesarjeno truplo je bil strašen.
Zvišana kasen ponarejalcem denarja.
4. januarja so bili pred okr. sodiščem v Ljubljani zaradi ponarejanja kovancev obsojeni Alojzij Zupet na HO mesecev ječe, 180 Din globe in izgubo častnih pravic za dobo pet let; Avgust Zui»et na 9 mesecev strogega zapora, 120 Din globe in na izgubo častnih pravic za dobo dveh let, France Sedlar na 10 mesecev strogega zapora; 120 Din globe in na izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Bizilj Ivan na 3 me sece strogega zapora, 60 Din globe, Avguštinčie Andrej na 1 leto zapora, na 240 Din globe in izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Ivan Volkar na fi mesecev strogega zapora, na 120 Din globe in na izgubo častnih pravic za dobo 2 let in Anton Sameja na 4 mesece strogega zapora, 60 Din globe in na izgubo častnih pravic za dobo 2 let.
Ker se je državni tožilec zaradi prenizko odmerjene kazni pritožil, je o zadevi razpravljalo te dni apelacijsko sodišče v Ljubl jani, ki je ugodilo pritožbi in vsem obsojencem znatno zvijalo kazen. Obsojeni so bili: Zupet Alojzij na 5 let, Alojzij Avguštinčie na M leta. Zupet Avgust, Sedlar Franc in Volkar Ivan na 2 leta, in Sameja na IS mesecev ječe; vsi tudi na izgubo častnih pravic za dobo petih let. Apelacijsko sodišče je v motovaciji zvišanja kazni navajalo, da so bili s ponarejenimi kovanci oškodo-vani zlasti reveži, na drugi strani pa hoče oblast na ta način zajeziti ponarejanje kovancev. V bodoče si bo pač vsakdo temeljito premislil, pred-no se bo lotil takega posla!
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKBATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
in doma iz llovt na Notranjskem. Zapušča dva oženjeua sinova, dve omoženi hčeri in tri manjše otroke.
—	V Clevelandu je John Novak, navdušen lovec in član lovskega .kluba, zadnji teden ustrelil šest čevljev dolgo stru-jwno kačo ba k rovko (copper-head), ki je v toplem vremenu prilezla iz svojega zimskega spanja.
—	Rudolf Volčaušek, .">."> let star, ki ima dve sobi na 5522 Carry Ave. v Clevelandu, je od časa < lo časa pogrešal manjše vsote denarja, ki so inu bile vzete iz žepov v spalnici. Na vrata stanovanja je dal posebne ključavnice in zaklenil je vsa okna, pa še vseeno mu je od časa do časa zmanjkal denar, tatu pa ni mogel priti na sled. Ko mu je pretekli teden zmanjkalo $10 si je Rudolph, ki je vešč mehaničnih načrtov, omislil past z nastavljeno puško, da mu bo mogoče zajeti tatu. Rudolph je vzel 38-kali-ber revolver, ga nastavil ob steno, petelina puške je zvezal z žico, drugi konec žice pa je pritrdil k vratom. Zgodaj zjutraj naslednjega dne so se vrata odprla in puška se je enkrat sprožila. Takoj zatem se je Joseph Volčaušek. star 2."? let, brat Rudolplia, zatekel obstre-ljen k sosedom, ki so poklicali policijsko ambulanco, ki je ranjenca odpeljala v mestno bolnico v svrho takojšnje operacije. V bolnici je mladenič policiji izpovedal: 44Bil sem brez dela in potreboval sem denar. Vedel sem, da brat dela in da ima denar v obleki. Dvakrat prej sem šel v njegovo sobo, in danes sem se zopet splazil skozi nezaklenjeno okno, a nisem kaj takega pričakoval".
Obstreljen je bil v spodnjem delu trebuha in zdravniki, ki so ga preiskali, so takoj poslali po sorodnike, da bodo pripravljeni v slučaju, da bo po-tebna transfuzija krvi. Rudolph je bil obupan nad usodnim dogodkom ter je rekel, da mu je žal, da je nastavil past ker in imel niti pojma, da mu brat jemlje denar.
— V Girard, O. je dne 7. marea umrl John Leskovec za poškodbami, ki jih je dobil pri padcu po stopnicah v Slovenskem jflomn. Star je bil 54 let
Smrt 105 let stare mualimanke.
V Tesliču je umrla Penka Barja k ta rev i e, stara 105 let. Imela je 25 pravnukov.
Somi po 80 do 90 kg.
Iz Golubca poročajo, da so ujeli kmetje v Dunavu več somov, težkih po 50 do 90 kg. V bližini Golubca je gornji Du-nav ozek m tam se je nakupi-čilo mnogo ledu, ki je ribe zadržal, da so jih kmetje z lahkoto lovili.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v ttari kraj ali dobiti koga Od tam, 'je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne tkkinje Vam eamoremo dati najboljša pojosnila m tudi vie potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno t* hitro. Zato se eetupno obrnite na nas sa vsa pojasnil
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea najmanjše stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi is Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmemj en mesec.
Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in enaatavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potovali
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y.
i J".
Dopisi.
W. Aliquippa, Pa.
Da se vain vsaj malo'hvaležno skažem, ker ste me zadnjih par let že tolikokrat čakali za naročnino, sem vam dobila novega naročnika 11 ■ njegovo naročnino za pol leta prilagam. Naslov je: Frank Gorup, 417 River Ave., West Aliquippa, Pa.
Ko bi bili malo boljši časi, bi si jib upala dobiti še več, ker Glas Naroda vsak "obraj-ta".
Vas pozdravlja
Mrs. L. Gerzelj.
Dearborn, Mich.
Ni dolgo od tega, ko sem sprejela žalostno novico iz starega kraja, da je na Vrhniki umrla sestra mojega moža, Anči. Pregovor pravi, da za žalostjo pride veselje in to se je uresničilo.
Pred par dnevi sem sprejela veselo novico, da sta moja ljubljena stariša Alojzij in Marijana Ogrinec obhajala 17. februarja zlato poroko.
Ko se je sprevod začel pomikati proti cerkvi sv. Nikola-j ■
ja v Podgorju ob uri popoldan, je začelo pritrkavati v znamenje zlate poroke.
Moj oče je že kot mlad fant hodil mnogo let k velikim praznikom v to cerkev pritrkovat. Kdo bi bil mislil in mogel reči, tudi tebi bo enkrat na <"ast pritrkovalo za tvoj praznik.
Cerkev je bila polna ljudi. Častiti g. dekan iz Kamnika je imel |>o poročnih obredih lep govor, nakar so se vrnili v domačo hišo s sorodniki in prijatelji, kjer se j«* ob lepili čestitkah, govorih in deklamaci-jali vršila* zabava.
Zlato poroče.nca i met a 6 ž.i-vih otrok: Fanv illouŠek na Češkem, Mary Vilitelič, Josip Stn I ar in Amelia Gaber v Dearborn, Michigan, Ivanka Vidmar v Podgorju in sin Avgust v Mekinjah pri Kamniku.
Pozdrav!
Marv Vihtelič.
g^i.ii!iSKIIlil1!li;i.!"riii:!MM! 11 IMWHuilMaaiWiUWiliilSJIl. MW' liliffillllllliililliSimiilii!!1!^: .C! iaX
I za Velilconoc
I ________________________________
I DENARNE POŠILJATVE
| Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji-3	vo po dnevnem kurzu.
f JUGOSLAVIJO
Ea $ 2.75 .......... Din.	100
$ 5.35 .......... Din.	300
$ 7.50 .......... Din.	300
$12.— ............... Din	500
$23.85 .................. Din. 1000
$47.50 ......... Din. 2000
V ITALIJO
Za $9.35 ....................Lir 100
$1&25 ........................................lir 200
$44.60 ....................Lir 500
$88.20 ....................Lir 1000
$176.— ....................lir 2000
$263.— ............................Lir 3000
KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
za tzplačllo večjih zneskov kot zgoraj naverleiio, bodM t dinar]lt» ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje.
12PLA&LA ▼ AMERIŠKIH DOLARJIH ate podati.......
Za IsplaHlo $ S.— . $lt.— $15.-
$40.—^ $50.—
$ 5.75 $10.85 $16— $21— $41.25 $51.50
Prejemnik dobi ▼ starem kraju izplačilo t dolarjih. Nujna nakazila UrriaJtM p« Cable Letter za pristojbine $1.—.
SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "Gl*» Narodi"
M< WMV llth STREET	NEW YORK, N. T.
ŽENITVENI POSREDOVALCI.
Naj nu l>o dovoljeno v sedali j oni postnem času reči hes«>-<lo aH < 1 v«* o ženitvenih 'posredovalcih. V postu s«« itak nili-če in* zoni, moja razprava pa utr^ne komu koristiti v bodočnosti.
Ženitveni posredovalci so vam ti«'*i, <|;i m;il<> takih. I:z petdeset let stare device 1i napravi dvajsetletno mladenko, iz pijanea in za pravi jivca pa ta ko u zornega človeka, da se hudo kar trirale zanj.
Naveličanemu pečlarju je agent oziroma posredovalec tako pihal na srce:
—	Nekaj izvrstnega imam zate. Ni ne premlada t v i ne prestara. Pridna je, varčna, dobra kuharica in nekaj denarja ima. Kaj hočeš še več? Poglej njeno sliko. Čedna, kaj ne? Toda na svetu ni nič popolnega. Tndj tvoja bodoča nevesta ima majhno napako. NekolUco namreč šepa.
Pečlar je pograbil klobuk in hotel oditi, toda agent ga j" pridržal.
Tak, počakai. strehi, da ti povem, da se dogovoriva.
—	Nak, take nočem, ki šepa
—	je vztrajal ženitveni kandidat'.
—	Mirno sedi in dobro premisli besede.	ti govorim kot prijatelju hi bratu. Nikar ne lw)di kakor slama.
Agent mu je pokazal drugo fotografijo.
—	Poglej jo, ta je popolna, ta ne šepa. Se celo malo mlajša je in denar ima. pa ti je ne svetujem.
—	Hm, jaz bi raje to.
—	Vidiš, kako si neumen. No, če pa na vsak način hočeš, pa vzemi to, ki ne šepa. Jaz ti je ne branim. Toda zapomni si, vsaka stvar ima svoj konec. Tudi" hoja tvoje žene ne bo popolna. Človek ne ve, kje ga čaka nesreča. Pomladi in poleti bo olrajt, toda za jesenjo bo zima pritisnila 7. zimo |»a slabo vrenje, led in sneg. Ženske so neprevidne, |>oleg tega pa nosijo na čevljih visoke pete. Ti hočeš torej tako, ki ne šepa. Dobro, pa jo vzemi. Najprej se bosta morala zaljubiti. No. tisto bo moja stvar. Poročila se bosta, in rad jo boš imel. Poleti in jeseni bo vse olrajt. Pozimi boš šel nekega mrzlega hi ledenega dne delat. Naenkrat ti bodo telefonirali, da pridi takoj domov. S stra-
- ■■"■■i bom v srcu boš šel. Tvoja žena l>o ležala na postelji, sosede bodo pa stale okrog nje. — Padla je; po stopnicah se ji je spodrsnilo — ti bodo pojasnjevale.
—	Prišel bo zdravnik in jo pre-iskal. — V špital mora. takoj v Špital — bo odločil. — Kost ima zlomljeno. — Revo bodo odvedli. Tebe bodo pa pustili doma v velikih skrbeh. Le pomisli, koliko strahu boš moral prestati, koliko denarja boš moral dati za dolitarje in špital. In sam boš moral kuhati tiste dni in pospravljati. Vedno boš po telefonu vpraševal, kako je revici. Najprej ti bodo rekli, da ji bodo morali nogo odrezati, nazanje jo bo pa za drag denar kak špecijalist tako sfiskal, da bo noga ostala, toda šepala bo. Najmanj par sto dolarjev bos moral odšteti, poleg boš pa imel skrbi, delo boš zamujal, po glavi se boš tolkel in sebe bos preklinjal, ker nisi mene poslušal, da bi se bil kar s šepa sto poročil, ki je takorekoč že "fiks in fer-tik".
Pečlar je poslušal. Agentove besede so se nui zdele nad vse prepričevalne.
—	Saj imaš res prav, je pritrdil agentu, — bom pa raje šepa-sto vzel, da si bom trubel prihranil ...
STE ŽE NAROCUi SLO VENSKO-AM ERIKANSKI KOLEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES
"OLA S NARODA"
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 15, 1036
THE LAROZ8T SLOVENE DAILY in U. 8. A.
JOŽE VIA:
NEWYORSKI PABERKI
Ceh Illerko je čisto ljubezniv rlove.k, kadar sedi v kantini in pije, v služIli pa ne po zna nobene razlike in menda niti pri lastnem oeetu ne bi napravil izjeme. Ves dan kriči kakor jesihar in poja legijo na rje križem, da bi se bolj prikupil višjim. Videti je, kakor <ia se lx>ri najmanj za zlato kolajno, vzlie temu pa ne ]»rifle nikamor iir je že nekaj let samo 4 4caj>oral
Niti zdanilo se še ni, ko smo >e začeli zbirati na dvorišču obsežne vojašnice. Ostali .še spe, le kakih trideset nas, ki smo v preizkusnem oddelku In šele nekaj dni tukaj, je pregnal illečko iz postelj. Napraviti moramo danes deset kilometrov marša in zato so nas preti tretjo uro -pravili pokonci. Mladci so slabe volje. Za mojim hrbtom nekdo godrnja, da bi laliko spal do sedmih in opravil še nekajkrat po deset kilometrov poti. Naj godrnja. Hlečko vpije:
"Komanda je komanda! Zakaj si pa šel v legijo, ko te ni nihče silil! Zdaj se teli pet let pretolči kakor veš in znaš!"'
Iz teme se izlušči petiutri<l<-set leten segcant, sam vase zaprt možak, ki prav dobro govori srbolirvat.ski, a mi nihče ne ve povedati, odkod je po rodu. Sploh je tu dosti ljudi, ki zanje nihče ne ve, od kod in kaj so. Ako govoriš z njimi, čutiš, da o neki dobi svojega življenja trdovratno molče. Taka uganka je visok in vitek Belgijec, ki vsakih nekaj dni dobiva po pošti po nekaj sto frankov. Nekoč jih je likraiu dobil celo tisoč. Prosti čas ]»i"-seda v kantini ali po bczni«'n!i v mestu, toda niti v najhujši pijanosti n«' izda nobene podrobnosti iz svojega prejšnjega življenja.
Nekaj jih je tu, ki so prišli tudi samo zaradi brezposelnosti semkoj. Ti nimajo nič pravega ugleda ril jih gledamo nekam zviška. Po sergeantovem prihodu se postavimo v vrsto po trije in trije. V takih vrstah je namreč tu navada korakati. Po kratkem pregledu se ogla-.si povelje za odhod in po ]»raznih ulicah zamolklo odmevajo naši koraki. Skora j molči mo. Vsakd© prede svoje misli, dokler nas ne razgiblje Italijan Barattini, ki v hoji in kretnjah izvrstno oponaša Chapli-na. Takoj smo vsi dobre volje
STAVA
(T tujski fe/fiji.)
in kmalu se oglasi pesem.
Zunaj mesta se šrijo vinogradi in polja. Polagoma se začne svetlikati. Kamor se o-zreš, sama valovita ravan, le v dalji pred nami se kažejo obrisi nizkega gričevja. Tu in tam sameva ob cesti velika kakteja. Malo jih je, kajti zemlja je večinoma obdelana. Kaj pridelujejo tod, nisem mogel videt j, ker je bilo že vse pospravljeno.
Izza gričevja se je pravkar dvignilo sonce. Kmalu se začne vročina, da bo vse teklo od nas. Na pol pota odmor. Sergeant nam dovoli posesti v o žgano travo za cesto. Sem ter tj;i prikrevsa po cesti proti mestu Ara lice s težko natovor-jeiiim osličem. C'e se mu zdi tovora premalo, se še sani zbaše na ubogega sivea. Premožnejši vozijo svoje pridelke v mesto z mulo. vpreženo v voz, ki je za naše oči kaj čuden. Voz je namreč le na dve kole-i, n ti sta visoki do dva metra! — Tu pa tam zdrči mimo tudi kak a vtomobi I.
Z nasprotne strani se pojavi druga skupina legijoiiarjev. Ti >o s strojnicami in z mulami odšli pred nami na vežbo in se zdaj že vračajo. Pri nas tudi oni posedejo v travo. Zleknem -e v travo in skušani za-pat i, a ko zamižim, sem že na (lorenjskein .Krog in krog cveto narcise, ves hrib je kakor s snegom pregrnjen z njimi. V dolini pod menoj se vije Sava. Tam onstran Možafclje se v soncu blišči očka Triglav. Poleg mene sedi v travi dekle in v>e je svečano kakor v cerkvi ki še bolj. Niti govoriti se mi ne da. Kakor omamljen vdihavam razkošni vonj narcis in opojni vonj dekletovih las, dva najlepša zaklada domovine. Oj, kako lepa si moja rodna Gorenjska —
Skoro bi zadremal v ljubkem prividu, ko me nenadoma predrami znan napev. Kakor da je res čula domovina moj vzdih in mi poslal poadrav. Še ves kakor v dremavici ga skušani dojeti. Kaj je res? Nekdo polglasno žvižga "Otok bleski" —
Kdo bi neki utegnil biti ? — Sedemindvajsetleten, pri k u-pen plavola-ec sloni na muli in žvižga.
4 Si Slovenec.' stopim naglo k njemu.
'iz
*'Olio," sv zavzame, "ti tudi — ?"
"Seveda," mu sežein v roko. "Pred nefcaj dnev sem prišel."
"Jaz sem pa že dve leti tukaj. Še tri leta me čakajo, če prej ne pobegnem."
"Pobegnil —? ('emu si pa 'potem hodi! sem?"
11 Za kaj sem prišel ? Čisto po neumnem. Stavili smo. Pridi drevi v kantino, pa se bova kaj več pomenila—"
Pri drugi steklenimi mi je zvečer jel pripovedovati.
—	Pred dvema letoma (je pravil) sedim s prijatelji v neki gostilni v Ljubljani. Tedaj je vprav prispel v Ljubljano neki Avstrijec, ki je potoval po svetu. Beseda je dala besedo in v vinskem ognju sem bleknil, da to ni nič posebnega in da si jaz upam karnpr-koli po svetu brez denarja in brez listin. Tovariši se mi smejejo, dokler ne sklenemo sta -ve: i)e<et tisoč dobim, ako pridem brez denarja in brez listin skozi Avstrijo in Švico v Francijo in tamlkaj v tujsko legijo. — I>va dni smo še pili v potrdilo, tretji dan sem jo pa že peš mahal proti Koroški. Na Ljubelju sem se srečno izognil obojim obmejnim stražam ter jo nato mirno sekal dalje in dalje proti Švici. Tudi čez avstrijsko-šviearsko mejo sen\ se pritihotapil brez ne-zgode. Bilo pa mi je pese van j a dovolj, zato zlezem na švicarski postaji pod voz brzega vlaka, ki me je odnesel do Berna. Truden, lačen, žejen in umazan se tam okrog poldneva iz-tam izpod vlaka in oprezujem pf> ulicah, Ikdaj bo kdo odvrgel čik. Sem namreč ■strasten kadilec in laglje strpim lakoto in žejo kakor pa pomanjkanje tobaka. V tem stopi iz kavarne tam na vogalu mlada elegantna dama, odvrže napol pokajeno cigareto in hoče vstopiti v avto. Kakor mačka na miš, planem na tleči plen in začnem s slastjo vleči in puhati cigaretni dim. Dama začudeno gleda in mi namigne, naj pridem bliže. Ko ji na vprašanje povem, kako in kaj je z menoj, mi stisne nekaj drobiža v roko in mi da našlo/ stanovanja.
—	Ob treh popldne sem jo že čakal pred lepo vilo v predmestju, fkakor mi je naročila. Kmalu se pripelje ter me od-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
CILENSKA MISIJA V WASHINGTONU
Na sliki so trije člani posebne misije oilenske vlade, ki je dospela v Washington, da se glede velikega posojila, ki ga hoče republika Čile najeti v Združenih državah.
Odkar smo se zbrali fantje skupaj, je v naselbini precej novega življenja. Pred nekaj tedni so se sešli fantje z Osme in Knights of Trinity-fan t je Brookiyna. Pa smo kmalu postali prijatelji in Knights of Trinitv-fantje so že sklenili, da pridejo letos na Trojiško nedeljo v prvič, kar je društvo ustanovljeno, na Osmo v cerkev izjMilnit svojo velikonočno dolžnost.
To nedeljo, dne 17. marca, ima društvo sv. Jožefa KSK.J mašo v slovenski cerkvi na Osmi cesti; potem pa zajtrk in razgovor v dvorani. Ob tej priliki se pričakuje večja udeležba članov, ker se bodo po sv. maši ob 10. uri opravile molitve za pokojnega ustanovitelja in prvega predsednika društva sv. Jožefa, Mr. Franka G. Tas-sotti-ja, ki je bil v sredo, 14. marca, pokopan iz cerkve Pre-svete Trojice na Montrose Aveu ne, Brooklyn.
Pokojni Mr. Farnk G. Tas-sotti je bil rojen 6. februarja 1856 v Veliki Dolini blizu Brežic. V Ameriko je prišel pred 49 leti ter bil torej s par drugimi takorekoč ustanovitelj ne\vvorške naselbine, v kateri je začel vsestransko delovati za njen procvit. Ustanavljal je društva ter bil nekaterim dolgoletni predsednik in voditelj. Zapušča med drugimi sinovi in hčerami nam vsem v naselbini dobro znanega in spoštovanega sina Gabriela, ki je po očetovem vzgledu svoje delovanje in življenje posvetil slovenski naselbini v Greater New York. Mr. Gabriel Tossotti je, kakor njegov oče, že večletni predsednik društva sv. Jožefa, predsednik Slov. Narodnega Doma v Brooklynu, tnisti slovenske cerkve Sv. Cirila v New Yorkn itd.
V sredo, dne 13. marca, smo fantje z Osme kegljali proti kegljaškemu klubu "Domovine" v Ridgewood (t rov«'-kegljišču. Imeli smo mnogo gledalcev, tako tujih kakor več članov "Domovine"; še Mr. Anton Šubelj je prišel pogledat. To kegljanje je bilo še bolj zanimivo, kakor zadnje z "Knights of Trinity "klubom. Šlo je za naj.več točk na večer. (Vprav smo "fantje z Osme" izgubili, vendar je vladala med celo igro velika napetost, ker smo bili z uspehi vedno blizu drugi drugim. Prvič je zmagala "Domovina" s 13 točkami, drugič z 12, tretjič in zadnjič pa komaj s 7 točkami. Največ točk mod vsemi igralci je dobil Mr. John Žakelj, član "Domovine"; dobil je 2*23 točk. Eni kakor drugi smo že radovedni, kako bo izpadla prihodnja igra.
Na maškeradi društva 'Bled' ni dobil prve nagrade Mr. P«* povič, kakor sem pomotoma poroča! zadnjič, marveč prva nagrada je bila prisojena mladi deklici Zaletel, ki je bila napravljena kot l»ogata gospa z otrokom v naročju.
To nedeljo praznuje newyor-ška nadškofija in vsa katoliška Amerika, posebno Irci, «jod sv Patricija (St. Patrick). Velike javne slavnosti in v«*se-lice so IhhIo vršile v soboto in nedeljo. Mi na Osmi cesti ne Immo posebej praznovali tesra dneva, ker smo fantje iz drn-štva Najsvetejšega Imena in druga ml mlina že imeli svojo domačo prireditev zadnjo soboto.
5 Jerry W. Koprivšek, Jr.
NAJSTAREJŠA KANADČAN KA UMRLA
Winnipeg, Han., Kanada,
13. marca — Mrs. Antonina Przepiorkowska, ki je bila najstarejša oseba v Kanadi, je u-mrla v starosti 113 let.
KNJIGARNA '
216 WEST 18th STREET
f9
NARODA
NEW YORK, N. Y.
in . . . . . . • • Poučni Spisi
BODOČI DRŽAVLJANI naj narote knjižico —	Poljuden in natančen opis odkritja novega
"How to become a rit i zrn of the United	sveta. Spis s«- rita kakor zanimiva povest ter
States**. Cena .......................... JJ5 je sestavljen im> najboljših virih.
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA FEROTNINARSTVO. Spisal A. Slivnik. 174 str.
ZA BREZPOSELNE. 7"» strani. Cena ---- .35	Gena	150
BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. Jus.	Članke o boleznih in razvadah perotuine
Tiear. 1 .V, strani. *"ena ...................75	jiojasnujejo zanimive slike.
Opisi važnih kužnih bolezni z navodili za PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kuuaver nego bolnikov. S slikami.	.	107 strani. Cena .........................
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal	v	"l,isane lo',ote na5e s,or' nske
M Kal,a j. Trda vez. 7T, strani. Cena	1.30 domovine. Kras- jo krasne slike naših naj-
V knjigi je *J1 slik in en zemljevid. Zgodovi-	krajev.
" nn In priituvitlke «» naravnem čudu, kakršnih PRAKTIČNI RAČUNA R. Trda vez. JT.l str... .75 je le malo na svetu.	Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar je pri
... »-.«.-• n-	nakupu in prodaji potrebno.
DENAR. Spisal dr. Kari Knglls.	'
strani Cena .........................»» PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ...... .65
lie'nanil problem je* zelo'zapleten in težaven	Nasveti in navodila, kako se je treba obnaša-
-a in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega.	ti v družbi.
Pisatelj, ki je znan češki uariMlnu-aospndar- PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
ski strokovnjak, je razširil svoje delo tako.	Spisal dr. F. Velter. :ill strani. Cena.....70
da bo služilo slehernemu kot orientačnl spis	Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se
o denarju.	hoče seznaniti z glavnimi črtuini sodobne
DOMAČI ŽIVINOZDR A VNIK. Spisal Franjo Do-	filozofije.
lar. S slikami. 27« strani. Cena ..........1.25 psiHIČNE MOTNJE NA ALKOHOLSKI POD-
DOMAČI VRT. Spisal M. Hnmck. 234 str. Cena 1.30 LAGL Spisal Ivay Robida. 183 strani. Cena .75 Splošno vrtnarstvo: posebno vrtnarstva: sa-	Strokovnjaška razprava o posledi<-ah prtobi-
dno drevje; kako vrt krasimo; navodila za	lepa zaužlvanja alkohola.
sol»ne rastline. 102 sliki.	RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. _ 41:> s{rani. Ceua ..........................1.50
Trda vez. Cena ......1.50	Broš. cena L25 \* knjigi so opisani predhodniki in idejni ute-
Xavodiia slovitega župnika, ki je zdravil naj-	meljitelji te svojevrstne ruske struje.
različnejše bolezni z navadnimi prii>omočki. RADIO. 214 strani. Ceua ....................1.75
Opis bolezni. Slike.	Kdor se zanima za radio aparate, ne inore te
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. _	knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak,
S slikami. Cena ..........................1*50 profesor Andree. S slikami.
GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S sli- RAČUN AR. 206 strani. Vezano. Cena .........75
kutni. 21H» strani. Cena ....................1.20 ^ pomočjo te knjige vam je mogoče naglo iz-
Knjign se odlikuje ik> svoji izbrani vsebini in	računati obresti od jm»1 odstotka do clvanaj-
veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom	sti|, odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o ine-
v vseh vprašanjih gospodinjstva.	ri in teži.
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI	STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... .50
HI strani. Ceua .......................... «®0 Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln,	raziskal "črni kontinent",
s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodo- SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižarj 243 strani, vina slovenske prestoliee.	Cena...... 1.50
GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ......1.— y tej knjgi obuja naš znani potopise«- župnik
Opis božanstev, v katera so verovali stari	Lavtižar spomine na svoja brezštevilna po-
Grki.	tovanja.
IZ TAJNOSTI PRIRODE. S3 strani. Cena---- -5« SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZA-
Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-	KONA. 71H* in 2TJ.3 strani. Trda vez. Cena 3.—
stvu.	SANJSKA KNJIGA. W strani. Cena .......... .90
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Frane SADNO VINO IN SADJEVEC. Spisal M. Huinek.
I^-vslik. 220 strani. Cena .................90 l^S strani. S slikami. Cena ...............40
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in dru-	Navod, kako ga izdelujemo in kako ž njim
del obsegata 321 strani.	ravnamo, da dobimo okusno in stanovitno pl-
Cena: I. Ihd.....HO----II. I»el .80
Zemljepisni pregled: natančni pmlatki (» pre- SLOV.-ANGLESKI IN ANtiLEŠKO-SLOVEN-
bivalstvu. gonili, rekali, poljedelstvu.	SLOVAK. 14* strani. Cena .............. .90
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. (iS strani... .30 SADJE \ GOSPODINJSTVI*. Spisal M. Humek. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVA-	Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači
TOV IN SRBOV. 05 strani. Cena .........30 sadni uporabi iti o konserviranju sadja in ze-
KNJIGA O LEPEM VEDENJU, fUrbani.) Vez. 1.35 lenjadi. Pojasnjeno s 15 barvnimi prilogami KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. .50 »n 12 slikami.
KUBIČNA RAČUNIC A. Trda vez. 144 str Cena .75 SLO VEN S K ONEM SKI SLOVAR. 143 str. Cena .40
Navodila za izračuna,.je okrogle^,, rezane-	^^ vwbnje nemško-slo-
.	v»>nski slovar iti kratko slovnico slovenskega
ga in lesa nega lesa.	, , -j^ , 'i zik-»
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. iM-ezlje. :>J4S str. SPRET V\' KIH AR I C\! 24S strani. Vezana, fena 1.45
°na..............V knjigi je nad šeststo najvažnejših kuhar-
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena	.70 skih liaVf-li,
V teh treh knjigah je zbrano vse književu«»	SPOI„ 1*11 BEŽEN, MATERINSTVO. Cena ...
delo našega velikega kritika. i»esnika. pisate-	Knjižieo je sjnsal |>rof. «lr. Zalior ter je na-
Ija in jezikoslovca.	men jena deklicam v starosti štirinajstih let. -
LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str.	.50 SPOLNA NEVARNOST. Cena .................35
Politična študija, ki nazorno prikazuje snier-	Xa š»-stn:«jstili straneh je Ur. Franc I»erganc
nice nekoč tako važne angleške politične	nakratko pojasnil nalezljive spolne boleznL
stranke.	UČNA KNJIC.A LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60
MISTERIJ DUŠE. Spisal «lr. Frane tioestl. —	Knjiga vsHuije tudi slovnl«<» in kratek slovar.
275 strani. Cena ........................| — UČBENIK ANGI.EŠKEGA JEZIKA. — Slovnl-
Razprava o blaznosti in iM.sledieah pijanče-	njea iu s|uvar straI,i. Cena broš.......1.35
vanja.	Vezano......1J>0
MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. I .a v o Čer-	UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
melj. S slikami. 100 strani. Cena ..........1.35	3.-,2 .strani. Ona ........................1.50
Nauk o atomih, molekulih iu elektronih. Po-	VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 43"7 strani.
ljuduo pisana razprava o izsledkih moclerne	Vezano. O-ua ..........................1.35
znanosti.	. Zbirka pisem, listin iu vlog za zasebnike, tr-
MLEKARSTVO. Spisal Autou Peve. S slikami.	s,,v<-e iu obrtnike.
1GS strani. Cena ........................1— VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... .50
Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva	Zbirka zanimivih in kratkučasnih spretno-
sploh. __stj; burke in šaljivi |»oskusi; vedeževalna ta-
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Ceno --------.4« |N>la: i-unktiranje: zastavire.
Poljuden opis najsevernejšega naroda na sve-	VOŠČILNA KNJIŽICA. 03 strani. Cena ...... JS%
tu. njegove šege iu navade.	Zbirka voščil 11 i h listov in ]ie>mie k godovom,
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena	L— novemn letu in drugim prilikam.
Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raz-	VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... 30
nili vprašanjih in neprilikah. ki se dnevno	VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. —
pojavljajo v delokr»*u gospodarja in g»»si»o-	Km strani. Ceua ........................ JO
dinje in je torej vest svetovalec v vsakem	VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
domu. _ __48 strani. Cena .......................... JS5
NAJVEČJI SPISOVNIK. 13» strani. Cena--------.75 * y |>rri knjigi so pesmi in basni, d očim ga nam
Knjiga v sel »11 je veliko zldrko Ijultavnih iu	j,. r .imgi knjigi predstavil Vmlniki dr. Ivan
žen i t ti ili |ii«L	Pregi-Ij kot iiesnika. zgodovinarja, govornika.
N.%ŠA PRVA KNJHjA. Spisal Pavel Flere. «»»	glaslwnika in časnikarja.
strani. Tnla vez. Cen« ....................................-73 VODNIKOVA PRATI KA za let« 1938. 128 str.
To je r teku k slovenski abererinik. sestavljen	Cena........M
p» u zoren ameriških učnih knjig. S slikami.	Zbirka zanimivih sf»is«»v, ki so trajnega po-
I*rinHTTi»» za r#roke. katere h.r,-te naučiti	mena.
slovifiskegsi pravnfiisa.	VODNIKI IN PREROKI. 12* strani. Cena____ jM
NOVA VEUK.% ARABSKA SANJSKA KNJIGA	Knjiga, je izšla v zab«>i Vodnikove drnibe
Jltl strani, tvn« ........................151	ler tm-tmje iivijenjef^ mo*. ki mm » svojim
To je iiaj|»|ii4iir)^i «jnij<ka knjiga, sestav-	ilehmi privedli >l<»ni>ki narod iz ratenjstva
Ij* na po najbnljSib arabskih in egiptovskih	v svotmdo.
virih. S slikami.	ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 7* strani. Črna.. JU
OJAČKN BtCTON. 123 stranL Vrtano. Cena..	JI Zanimivosti iz rwkr zsndovine in natanrVn
Učna knjiga s slikami za stavltne otirtnike.	ofiis vojaške republike za|w>roških koča kov.
OB 5MJSTNIC1 DR. JANEZA EV. KREKA — ZDRAVILNA ŽELIŠČ.V. «2 strani. Cena ...... .4»
!M strani. Cena ..................................JS5 V knjižiei najdeš v lepem min omenjeno vse.
Napisano v spomin možu. ki je prvi med na-	kar potrebuješ, tla si ohraniš in popraviš gromi uspešno propagiral veliko idejo jogo-	je zdravje.
slovanstva.	ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH.
OD ORHIDA DO BITOLJA. 10« strani. Cena	.M SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena____LM
Zanimiv potopis s slikami tistih krajev naSe	Znamenito delo .našega znanega umetnost nest are domovine, ki so Slovencem le malo	ga zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 67 znani.	krasnih slik.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1.25
Knjiga je namenjena v prvi vrsti ra stavbno,	Higtjena doma In v goli. Opis bolezni pri
umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-	mladini.
zolivarstvo.	ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAR. Trije	dr. Just Bačar. Cena......................IJ53
deli: 162, 141, 133 strani. Cena mehko vez.	.50 Sestav, delovanje in nega človeškega telesa.
Cena vezane	.60 S slikami.
•f0
ODA"
NEW TOES, FRIDAY, MARCH 15, 1935
TEA LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
\
SAMOSTANSKI\ f)VW Iz Jugoslavije.
KJ (ROMAN IZ 14. STOLETJA). JU V/ T M^d\J	»	**
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H.
49
Nekaj časa nato se gospod Henrik odpravi na pot. En hlapec ga mora spremljati in nepotrježljive pse voditi na jermenih. Celo uro morajo iti v hrib, da pridejo na prostor, kjer je gospod Henrik oddal strel na zvqr.
—	Daj mi Weckaufa, ti pa se s Helo drži sto korakov za menoj! — pravi hlapcu, vzame psa in mu pokaže sled, ki je bila dobro označena s krvjo. Pes dobro nategne jermen, poželjivo skoči na sled in vleče za seboj gospoda Henrika. To je bila težavno pot: skozi gozd in čez robato kamenje, skozi skoro neskončne goščave borovcev, čez gorske grebene, visoko gori do skalnatih sten, zopet navzdol skozi skalnato dolino, do planjav in dalje v temen gozd. Pol ure še voha pes po sedli, dokler v goščavi ne zadene na risa. Kot velik, iztegnjen plamen, skoči rdeča gozdna mačka iz svojega skrivališča.
—	Izpusti Helo;! — zakliče gospod Henrik ter med tem izpusti Weckaufa, ki se je davil v jermenu. Psa švigneta kot pšice in pričneta lov z glasnim lajanjem. Ris hoče splezati na drevo, toda kremplji obstreljene noge mu odpovedo služ-1h), pade nazaj in v istem trenutku sta oba psa nad njim. Vse tri živali so v divjem klopčiču, psa lajajoč, ris piliaje se braneč s svojimi kremplji. Predno se gospodu Henriku posreči priti bližje, je bil ris zopet na nogah, z velikimi skoki pobegne in za njim drvita z glasnim lajanjem oba psa.
Gospod Henrik posluša vodeče glasove. Čez nekaj časa se pasji glas premeni v jezno lajanje, ki vedno prihaja iz iste smeri
—	Vstavili so ga; to je pravi glas! — zakliče gospod Henrik hlapcem in teče med drevjem za pasjimi glasovi.
Sedaj pride do njih; ob vznožju iz zemlje moleče skale stojita psa in lajata navzgor proti kameniti plošči, kamor se je zatekel ris. Zašel je v past; okoli njega gole gladke stene, pod njim psa, pred njim lovec.
—	Streljajte, gospod, streljajte vendar! — zakliče hlapec.
Gospod Henrik pa vrže lok zadej za hrbet, izvleče svetel lovski nož iz nožnice ter gre proti roparici, da je od skalnate stene oddaljen samo še deset korakov. Njegov prihod psa še bolj razdraži, lajata s hripavim glasom ter skušata skočiti na skalo. Za nju se ris več ne briga; sedi stisnjen, dvigne šilasto poraščena ušesa, obrne svoje velike, ognjeno žareče oči od lovca, nepremično; samo dolga, bela dlaka brade se trese nad pisanim žrelom.
—	No? — se smeje gospod Henrik. — Skoči vendar! Saj vidiš, da čakam!
Rdeča mačka obrne glavo, kot ne bi mogla več prenesti tega ostrega, mirnega pogleda teh čistih človeških oči. Zapu-ha proti lajajočim psom navzdol, nato se obrne, kot bi iskala izhoda, in zopet se obrne plamteči pogled na lovca. Lahno se strese naježena koža, se stisne še nižje, noge se iztegnejo in napno — sedaj pa skoči — bliskovito dvigne gospod Henrik nož, z vso divjo silo skoka se ris zapiči na iztegnjeno jeklo ter se zvali mrtev na tla.
—	Kaj ne, sedaj imajo gamsovi in jelenovi mladiči pred teboj mir? — se smeje ospod Henrik, obriše krvavi nož ob mah tor ga spravi v nožnico.
Hlapec priteče, da si ogleda zverino. Toda psi ga ne puste blizu.J Ustreljeno žival grizeta in vlečeta, dokler jih gospod Henrik ne pokliče, da ju pogleda, ako nista prišla kaj razmesarjena iz boja z risom. Weckauf je bil nepoškodovan, toda Hela je imela globoko rano čez ramo.
—	Ali imaš krcsilni kamen in žveplen trak? — vpraša gospod Henrik hlapca.
—	Da, gospod!
—	Tedaj napravi ogenj in odlomi konico s svoje sulice. Hela je ranjen^, in ji morava rano izžgati.
Kmalu gori majhen ogenj, v katerem je hlapec razbelil železo. Gospod Henrik poklekne, vzame Helo v naročje ter pritisne njeno glavo na svoje prsi.
—	Daj mi konico!
Začvrči — in kričeč se psica izpesne iz roke, skače v divjih skokih okoli ter vedno stresa kožo.
—	Pridi, Hela, pridi sem! — jo vabi gospod Henrik ter poka s prsti. Hela se boječe ozira, zavije rep ter se počasi priplazi pred noge svojega gospodarja. Ker je najbrže opazila, da ji ne preti zopet kaka nova bolečina, prične z veselim cvi-Ijeijom skakati okoli svojega gospodarja.
—	Ali te je bolelo, Heli? — se prilizuje gospod Henrik ter boža njeno glavo. — Veš, moralo je biti tako. In, kaj ne, ne vprašaš: zakaj? In ne lajaš na roko, ki te je žgala! Da! Nisi človek, si pametna žival! Da, Hela, da! — Tedaj pokliče hlapca. — Nesi risa doli v samostan Povej patrom, da jih pozdravljam in naj jim pečenka dobro tekne! Weckaufa vzemi s seboj! Hela more ostati pri meni. Pridi, Hela, pridi!
Počasi gre gospod Henrik po gozdu v hrib.
17.
Pozno popoldne pride gospod Henrik do lovskih koč. Pri vratih gosposke koče mu pride nasproti oskrbnik, ves razgret vsled razburjenosti.
—	Reverendissime! Ali si morete misliti, kaj smo našli?
Ne da bi čakal na odgovor, steče gospod Šlutman v kočo
in se vrne, držeč v roki še lepo dišečo glavo kozoroga z mogočnim rogovjem.
Čez proštove ustnice pride jezna beseda. Oba stopita v gosposko kočo in gospod Slutman prične pripovedovati.
Do poldneva so zastonj iskali;; vsa sled in kri je izginila v dežju. Že so hoteli iti domov, ko Walti v temni sklalnati razpoki zagleda nekaj sumjlivega. Tam je bil ustreljeni kozorog. Potegnili so ga iz razpoke in ga preiskali; tedaj se je izkazalo, da živali ni manjkalo ničesar drugega kot — srce. Oskrbnik je ukazal kozorogu odrezati glavo, da je gospodu Henriku prinesel rogovje. Ko na povratku pridejo mimo križa, zapazi Walti zopet nekaj. — Ta fant, — je rekel gospod Šlatman, — ima risje oči in pasji nos. — Walti je na Kristusovi podobi opazil krvne madeže. — Ravno tako so bili rdeči, kot bi bili ravnokar naslikani. — Streha nad križem je ubranila, da dež ni izbrisal krvnih madežev.
(Dalje prihodnjič.)
Tragedija slovenske služkinje v Zagrebu.
Slovenija je -majhna in ne more preživljati vseh svojih ljudi. Zato gre na tisoče naših ljudi s trebuhom za kruhom, zlasti pa hodijo dekleta služit na Hrvatsko, v Dalmacijo in Srbijo. Borba za kruh v drugih krajih je pa vedno težja in mnogo slovenskih deklet zapade bedi ter obupa nad življe-niem. Neštetim tragedijam slovenskih služkinj sta se pridružili te dni še dve. Poročano je bilo o tragični usodi Ele Babi-čeve iz Hrastnika, ki je v Splitu z otrokom skočila v morje, zagrebški listi pa poročajo o žalostni usodi 16-letne Marije Debevčeve iz Podsela pri Celju.
Te dni je skočila iz železniškega mostu pri Zagrebu v Savo mladenka, katere identiete še niso ugotovili. Na obrežju Save je pustila čevlje in torbico, njeno truplo pa je voda odplavila in ga še niso našli. Policija in orožniki so poizvedovali na vse strani, vendar niso mogli ugotoviti, kdo bi bila nesrečna mladenka. Zagrebške "Novosti" pa poročajo, da gre nedvomno za Marijo Debevče-vo, ki je služila pri Magdi Lev-šekovi v Županovi ulici in je že pred dnevi hotela skočiti blizu železničanske kolonije pod vlak. Znano pa je, da si je že tudi poprej dvakrat hotela končati življenje. Mladenka je bila že dalj časa brez posla. Ko je pred mesecem dni legla na železniške tračnee, jo je v zadnjem hnpu rešil neki mladenič, nakar so jo prepeljali na polici jo. Pri zasliševanju ,jc dejala da se je naveličala vsega in da življenje zanjo nima nobenega smisla.
— Lačna sem, gola in bosa, kaj hočem na svetu? — je tarnala. — Od takrat se njeno življenje ni mnogo spremenilo, bila je še vedno brez službe in stradala je. Vse kaže, da gre res za Marijo Debevčevo, kajti tudi opis samomorilke, ki se je pognala v Savo, se popolnoma ujema z njo.
Samomor zaradi našičke afere.
Pred nekaj tedni že je poskušal davčni inšpektor v pokoju Teodor Jelovac iz Osije-ka izvršiti samomor s tem, da si je prerezal žile. V težki duševni razrvanosti se je tedaj zaprl v kopalnico in se ranil ne samo na roki, temveč tudi na vratu. Prizadejal si je nekaj nad 20 urezov. Njegova soproga, ki je našla vrata kopalnice zaprta, je pozvala ključavničarja, ki je nato šiloma odprl vrata. Jelovca so našli vsega v krvi, ležečega na tleh z britvijo v roki. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je na posledicah poškodb umrl. Teodor Jelovac je bil na listi obtožencev v našički aferi.
Hripa razsaja tudi v Sarajevu.
V Sarajevu zavzema epidemija hripe bedno večji obseg. Najbolj je razširjena po osnovnih in srednjih šolah. V neka-
J
telili razredih je obolela dobra polovica učencev. Bilo je tudi več smrtinh primerov.
ZGODBA O RUPPERTOVEM BOCK PIVU.
Blaznež ubil svojo ženo vpričo j otrok.
V kotorskem se je odigrala te dni ponoči pretresljiva rod-
Če pokušate čašo J[acob Ruppertovega Bock piva, ne uživate samo okusne pijače, pač pa mnogo več — pijete na čast prosperiete in dobri letini.
Bock pivo ima starodavni iz-I vor.
V starih časih so narodi cen-
tralne Evrope častili poleg bogov in boginj tudi kraljico ne-\ ba, boginjo plodnosti. Vsako
binska tragedija. Kmet Ivan.j ko so viU idel_ Matanovic je kaztfl ze osem letjk so dali	,na stran ne_
znake blaznosti. Ker pa m bil|kaj najboljš žita. Iz tega nasilen, so ga pustili pri miru., fita .go variH najboliše pivo? ki Ponoei je večkrat odšel z doma,S()	m y loboke kame_
in taval po okolici, le dni po-noči se je vrnil domov in žena ga je vprašala, kje je%bil. To ga je tako razjezilo, da je pograbil nož in zabodel ženo vpričo petih otročičev v srce. Prestrašeni otroci so se razbe-žali in poklicali sosede, ki so nesrečnega moža zvezali.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU m TOT ISth 8TBEKT NEW IOKK, H. I.
nam nam za cene voznih lietov, re-
bervacuo kabin, in pojasnila za potovanje
«iiii»iiuiiimniinimimiiiiitim!iai,«jnin ri^T
nite kleti in votline. <
Spomladi so pa odprli kleti, prinesli pivo na dan ter začeli nazdravljati boginji in novi setvi. Praznik pomladi so praznovali z najboljšim pivom.
V časih kristijanstva je bila boginja pozabljena, toda

DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleško-slovenskc Berilo
KNGLI8H SLOVENE READER 8TANE RAMO
$2
NaroČit j ffS pri —
KNJIGARNI GLAS NARODA
216 WEST l&th 8TBERT
Siromašen kmet zadel milijon dinarjev.
Glavni dobitek razredne loterije v znesku 1,000,000 Din je zadel siromašen kmet iz vasi Čonoplje blizu Sombora. Mož je prezadolžen, hotel je prodati svoje skromno posestvo .in se preseliti v Ameriko, pa je slučajno kupil srečko, ki je zadela glavni dobitek. Od veselja je kar zajokal. Takoj je izjavil, da bo 10,000 Din razdelil med svoje siromašne znance.
Nesreča na Vrgorskem jezeru.
Pred kratkim so se na primi-tovaiem splavu peljali kmetje Jožo in Mara Šaljinovič ter Jožo Erceg in Ante Dropuljič iz Grusina. Sredi vode se je splav nenadoma prevrnil in vsi so padli v votlo. Njihove krike je sicer slišal neki seljak, ki je bil na lovu, ker pa je bila temna noč, jih ni videl in tudi je bil prepričan, da pojejo. Drugega dne so našli ljudje razbit splav, a o ljudeh ni bilo ne duha ne sluha. Iskali so po jezeru, naposled so pa potegnili troje trupel iz vode, a truplo Josipa Saljinoviča so potegnili z vode šele naslednji dan." — Nesreča je tem hujša, ker so imeli vsi ponesrečenci rodbine. Dropuljič je imel ženo in troje otrok, Ercelj je zapustil ženo in troje otrok, Mara Sa-ljinovi pa bi se bila prav te dni poročila.
Smrt najstarejšega novosad-skega novinarja.
V	zagrebškem Merkurjevem sanatoriju je umrl podpredsednik no vosadske "sekcije JNU Josip Major, star blizu 60 let. Že pred leti je izdajal v Novem Sadu več madžarskih listov. Po vojni je bil v Budim-1 pešti šef presbiorja za pokrajinski tisk. Leta 1920 se je ponovno vrnil v svoje rojstno mesto v Novi Sad, kjer je do smrti sodeloval pri subotiškem dnevniku t "Nsfklo". Njegova soproga je primadona liambur-ške opere.
Strašno delo blazneža.
V	Kotorskem pri Brodu se je pripetila krvava rodbinska tragedija, ki je vznemirila ves okoliš. Posestnik Ivan Maca-novič, star 43 let, je že kakih 8 let kazal znake duševne bolezni in je bil zaradi tega tudi že na opazovanju v bolnišnici. Zaradi pomanjkanja prostora in po želji rodbine pa so ga pustili domov, češ, da njegova duševna bolezen ni nevarna. Mož je bil pot več tednov popolnoma miren, vmes pa ga je nekajkrat prijelo, da je odhajal od doma in taval po okolici. Te dni je spet odšel od doma, naposle dpa se je vrnil domov sredi noči. Ko ga je žena vprašala, kje je bil, je dobil napad besnosti, zgrabil nož ter usmrtil ženo pred očmi petih-otrok. Starejši otroci so bežali iz'hiše in poklicali sosede, ki so blazneža ukrotili in odvedli v bolnišnico.
16. marca:
Champiain v Havre Conte di Savoia v Genoa
20. maica: Hamburg Veednam Pres. Roosevelt
Hambwff Boulogne
v Havre
stari običaj je še vedno ostal. Še danes smatrajo pojav te i starodavne pijače za prvo znamenje spomladi.
Soglasno z neko staro legendo, je dobilo Bock pivo svoje ime po vasi Einbock (kar pomeni 44kozel*' oziroma 1 'en kozel''. V tej vasi so varili najboljše pomladno pivo. Druga vasi so jo začele posnemati, in označba Bock pivo se je u-domačila.
Držeč se tega starega običaja, so Rupertovi pivovarji že pred leti začeli variti manjše množine Bock piva.
Tako tudi letos. Letošnje j Bock pivo se odlikuje po svojem okusu, ker se je postaralo v ogromnih Ruppertovty kleteh. Ob bližajoči se pomladi je mogoče dobiti Bock pivo v sodčkih in steklenicah.
Po vseh krčmah točijo to pivo iz sodčkov. Za domačo u-porabo ga ima pa vaš grocer na razpolago v steklenicah. Se-zija je kratka, zaloga ni velika. Če se ga letos ne boste po-služili, boste morali čakati na-
v Havre v Cherbourg
Havre
22.	marca: Pennland Majestic
23.	marca: lie de France
27. marca:
New York v Hamburg Oaturnia v Trst Manhattan v Havre
29.	marca:
Berengaria v /Cherbourg Bremen v Bremen
30.	marca: Paris v Havre Stuttgart v Hamburg Rex v Oenoa
5.	aprila:
Olympic v Cherbourg Europa. v Bremen
6.	aprila: Champlain v Havre
10. aprila: Washington v Havre
12.	aprila:
Majestic v Cherbourg
13.	aprila:
lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa
19.	aprila:
Bereng&ria v Cherbourg Bremen v Bremen
20.	aprila: Roma v Trst Paris v Havre
24. aprila:
Manhattan v Havre 26. aprila:
Kuropa v Bremen Aquitania v Cherbourg
27. aprila:
Lafayette v Havre
Rex v Genoa
3.	maja:
Majestic v Cherbo>irK
4.	maja:
Chumplutn v llavre
5.	maja: Washington v Havre Berengaria v Cherbourg
10.	maja:
Bremen v Kremen
11.	maja: 1'aris v Havre
Conte di Savoia v Genoa 15. maja:
Aquitania v Cherbourg
17.	maja:
Europa v Bremen Katurnia v Trst
18.	maja:
lie de Franco v Havre 22. maja:
Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre 25. maja:
Champlain v llavre Uex v Genoa
28.	maja:
Bremen v Bremen
29.	maja:
B-r«tngaria v Cherbourg
la z denarjem. Ako bi se premislil, naj se vrnem kar k njej.
— Po slovesu, kakor je ob takih prilikah v navadi, sem se že tretji dan javil francoski obmejni žandarmeriji, a čez
STAVA
^Nadaljevanje s 3. stranU
daljnje leto. Sedaj je čas, da}Gsem dni gem se preb„dil tu poku site to starodavno pgaco. kaj- y Afriki_
"Pa ti gospa kaj odgovarja na pisma?"
"Saj ji ne morem pisati, ko sem pa izgubil njen naslov, zapomnil si ga pa tudi nisem."
' In ti ni žal, ko si opustil tako lepo priliko?''
4'Kaj hočeš! Stavo sem dobil. Če ne prej, se vrnem po odsluženem roku najprej domov na Štajersko po nagrado za dobljeno stavo, nato pa koj v Švico k vdovi."
"Oho, prijatelj! Misliš, da te «bo čakala ?''
"Pijva rajši, pijva, da ne podern nazadnje spet v novo stavo! Na zdravje! Eks!"
Po kantini se med tuje melodije krepko oglasi:
— Regiment po cesti gre... Nak, stavil ne bom nikoli, to vem.
vede s seboj v vilo. Najprej mi pokaže v kopalnico. Tu sem se šele videl, kakšen sem bil. — Obleka, lasje, obraz, vse polno saj, ki so se me prijele na neudobnem potovanju pod vozom brzovlalka. Pošteno se torej okopi jem in oblečem domačo haljo, (ki je visela na obešalniku, nakar se podam v salon. Dama me spremi v garderobo, kjer si na njeno željo izberem primerno obleko. Po vrnitvi v salon me je gostiteljica ogledovala z vidnim ugodjem in skoraj z navdušenjem.
—	V razgovoru nato izvem, da je gospa vdova po inženjer-ju, ki je pred nedavnim umrl. Pod noč se s prijazno damo odpeljeva večerjat, od tod pa v bar na ples Pozno ponoči se
! dokaj na volji vrneva domov. Prijetna vdova mi potoži, da žal nima sobe za goste in naj .se zato zadovoljim kar s prostorom na postelji rajnega soproga. Ponudbo sem rad sprejel in pravilno razumel, tako da se je le prehitro zdanilo.
—	Lahko si misliš, kako naglo so mi nato v ljubezni minevali dnevi, dokler se lepega dne nenadoma ne domislim stave. Prijateljica me roti, naj ostanem, češ, da njena renta zadošča cibema, toda niti prošnje niti solze me niso premotiti. Če sem že tako' daleč vzdržal, se ne bom dal zapeljati tukaj, ko sem že domala zmagal!
—	Torej na pot! Pri odhodu mi je vdova dala naslov in me prosila, naj ji večkrat pišem iz legije. Obljubila mi je tudi7 da me bo ta čas podpira-
ZAKAJ SO PLESALKE VITKE?
Poročevalka nekega londonskega lista je hotela razrešiti skrivnost vitke linije pri plesalkah. V ta namen je obiskala s svojimi vprašanji celo vrsto gledaliških plesalk. Posebno jo je zanimalo vprašanje prehrane in športnega ude j-stvovanja.
Izvedela je, da se dekleta v splošnem ne drže posebne diete, prednost dajejo le lažjim jedem, zlasti sadju in mleku. Strogo pa gledajo na to, da i-majo zadosti spanja in vsak dan nekoliko,ur gibanja na svežem zraku. Na noben način niso sužnje stalnih telesnih vaj in strogega načina prehrane. Pri tem so zelo zdrave. Vodstvo nekega odra je izjavilo, da je v njegovi skupini tridesetih plesalk obolela v celem mesecu samo ena in še ta le za en dan.
Ali imate *
Koledar
za 1.1935
Za
50
centov dobite
160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA — POVESTI, ČLANKI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NA SI H PISATELJEV TROHE IN RUPNIK A; ŽALJIVKE BUKOVIN-SKEGA.
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street New York, N. Y.
Pošljite naročilo še danes!