posamezna številka 40 vin.
Pavšalni Iranko v drtavi SHS.
^•Mk dan razen pondeljka * dneva po prazniku.
I^tvo je v Ljubljani, "uskinska ulica štev. 6/1.
3 >*5st računamo po dogovoru. ■
\ ^l«telj: Josip Pctejan.
|OV°miurednik: Rudolf Golouh
^>8me Mostb&ck, Maribor.
bonska številka 312.
Glasilo jugostov. socijalno-demokiraHčiie stranke.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za Četrt leta 18 K, z* mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, 7,a ostalo tujino in Ameriko 84 K. Reklamacije za iist so poštnine proste.
Upravnlštvo Je v Ljubl|anii Frančiškanska ulica št 6/1.
rU, $tev.
y £jubljani, sredo, dne 26. novembra 1919.
Četnik lil.
Roditev belgrajskega parlamenta.
Ingrad. Dne 25. t. m. se bo i plenarna seja demokratsko-
I	Is«6iega bloka, na kateri se bode dJ .° ° sklicanju parlamenta. Sodi “ pride do odgoditve parlamenta, > da se še poslancem tudi dnevnice izplačale.
PHi za sklicanje parlamenta.
fiograd. Vse stranke opozicijo-»a bloka so na svojih zborovanjih 'a'e sklicanje parlamenta. Predsed-Parlamenta so izročili tozadevno '■Pismu so priložili interpelacijo, foteva, da se dajo pojasnila o zu-Položaju in o notranji politiki. V j. Pismu želi opozicijonalni blok, J ^ora dati parlamentu možnost, da j J®6 stališče proti vladnim odločbam.
k*®1 poživlja predsednika, naj ostane
2	^nt permanenten do konstituante.
s Rekonstrukcija kabineta.
j,! e° g rad. Vprašanje rekonstrukcije l ® bo rešeno te dni.
Gorki:
Moratorije
e.°grad. Zakonski načrt o mora-. Je dogotovljen in bo predložen predstavništvu v pregled. Tudi ,‘°v zakonski načrt o likvidaciji stanji je bilo povzročeno po okupaciji
glnjskc doklade uradnikov.
tog ra d. Ministrski svet je raz-w.Fo izenačenju uradniških plač. s[,y°se je, da se draginske doklade J1 men povišajo. Razprava pa še 4 sključena. Nekateri ministri so rfjli stališče, da se ima to vprašanj rešiti, a drugi, da se ne mudi div* J1 Prehitre odločbe opasne. Mini-d«M Pravosodje se je zavzemal za to, ? sodniki ločijo oddrugega in da se jim da posebno
>1* -
0i(, Ograd. Ministru prosvete se je
dijakom v Franciji.
jjnf L Poseben kredit v znesku 120.000 Polk	^re{^i^a	se bodo delile
'va*ro 0n™ jug°s'ov- dijakom, ki štu-
3	|t h ^ranciji in ki bodo dokončali %dije tekom enega leta.
to odsek za premog in bencin.
eograd. V ministrstvu za izhrano 3vo zemlje se je osnoval poseben k** premog in bencin. Odsek bo M popolnoma samostojno.
3(o£lJiv položaj Italije.
Rim. Ministrski svet se je pečal v svoji zadnji seji z zunanjim poiožajom in z odredbami finančnega značaja. Glede zunanjega položaja se zatrjuje, da je zelo kočljiv. Vlada stremi za tem, da se z zavezniki (Francijo in Anglijo) ustvarijo čim tesnejši odnošaji, da pa se obenem skuša pridobiti tudi Ameriko za čimbolj naklonjeno za prijateljsko presojanje italijanskih problemov.
Tittoni odstopi.
Rim. »Giornale d’ltalia“ javlja, da bo Tittoni prejkone odstopil.
. posojila Italije.
Rim. (Giornale d’ Italia“.) Dne 30. sept. t. 1. je najela Italija v inozemstvu skoro 19.5 milijard lir posojila v gotovini in skoro za 900 milijonov lir v vrednostnih papirjih s poprečno obrestno mero 4%.
Pogodba med Anglijo in Francijo.
.Pariz. Včeraj se je izvršila izmenjava ratifikacij garancijske pogodbe med Pichonom in Crewejem, po kateri se Anglija obvezuje pomagati Franciji, ako bi jo Nemčija napadla brezpovoda.
Anglija in Egipt.
London. Angleška vlada je v Kahiri izdala oklic: Angleška politika v Egiptu stremi po deželni avtonomiji pod angleškim varstvom in po razvoju sistema samovlade pod egiptovskim vladarjem. Velika Britanija bo dala deželi ustavo, v kateri bo mogel sultan s svojimi ministri pod vodstvom Velike Britanije in podpiran po zastopnikih, ki jih bo ljudstvo izvolilo, skupno vsak v svojem delokrogu v zvišani meri sodelovati pri vladnih 'poslih.
Amsterdam. „Times“ poročajo iz Kaira: Stranka ekstremistov je dne 15. t. m. objavila oglas, kjer ostro kritizira upravo angleške vlade v Egiptu in izjavlja, da se postopanje angleške vlade nikakor ne strinja z Wilsonovimi načeli, V oglasu se poživljajo Egipčani, naj z vsemi zakoniti m isredstvinadaljujej oboj za svojo neodvisnost.
a*
Malta dobi avtonomijo.
London. Angleški državni podtajnik za kolonije je izjavil, da je angleška vlada sklenila, dati otoku Malti v čisto lokalnih zadevah popolno avtonomijo.
milijonov dolarjev kredita rep. Avstriji.
“'a*!3g, Kakor doznava „New York i. Hrjjl Londona, bodo aliiranci dovolili gffi j sto milijonov dolarjev kredita.
--.oljno nedeljsko delo čeških ® L rudarjev.
^ga. Rudarji plzenjskega in ho-Sa okrožja izjavljajo v „Novi da bodo do konca 1.1. radi po-: Na premoga vsako nedeljo pro-!llo delali.
^Čena stavka čehosl. rudarjev.
ja g a. „ Pravo Lidu“ poročajo, da We 19. nov. shod zaupnikov so-demokratske stranke, rudarjev in jgMj. delavskega sveta. Udeležil se ga Ifl | Minister Hampl. Po burni debati talili, da se enodnevna rudarska ki je bila določena za 24. nov. Dano jim je bilo zagotovilo, apj obtožnica proti aretiranim komu-Ite ' izgotovljena do konca novembra.
% ap tv
K
Podržavljanje privatnih železnic na Čebo-Siovaikem.
Praga. Na zadnji seji narodne skupščine je bil na dnevnem redu predlog prometnega odseka, da se privatne železnice podržavijo ter je bila vlada pozvana, da čimprej izdela, o tem zakonski načrt.
Druge pošiljajo ro kostanj v žerjavico.
Dunaj, Kokor doznava „Feaille“ iz Pariza, izvaja Francija čimdalje močnejši pritisk na Finsko, ker hoče to državo prisiliti, da bi priskočila na pomoč generalu Judeniču. V tem stremljenju podpira Francijo v zadnjem času tudi Anglija.
Curih. „Izvestja“ objavjajo članek Trockega, kjer člankar svari Finsko pred intervencijo proti sovjetski Rusiji in grozi, da bo taka intervencija izzvala krvavo križarsko vojsko boljševikov. V tem primeru bi Trocki poslal baškirsko konjenico proti Fincem.
Belgrajska vlada in D’ ^nnunzijeve komedije.
Beograd. „Pravda“ javlja, da bo naša vlada zaveznike ponovno opozorila na najnovejše dogodke v Dalmaciji. Vlada je pripravljena na vse eventualnosti, če bi D’ Annunzio nadaljeval svoja osvajanja.
Sestava italijanskega parlamenta.
Rim. Kakor piše „Idea Nazionale", je bilo izvoljenih: 155 socijalnih demokratov, 102 katolika, 8 republikancev in 243 poslancev, ki pripadajo različnim liberalnim skupinam.
Novi ogrski kobLiet.
Budimpešta. Medstrankarka konferenca je danes pod predsedstvom ministrskega predsednika Karola Huszarja nadaljevala svoja posvetovanja, V novi kabinet pridejo nastopni ministri: Ministrski predsednik Karol Huszar, minister za notranje stvari pl. Franc Beniczky, minister za zunanje posel grof Josip Somasich, pravosodni minister Stefan Friedrich, finančni minister Friderik pl. Korany, minister za uk in bogočastje Stefan H a 11 e r, trgovinski minister Franc pl. Heinrich, poljedelski minister Julij p l. S u b i n e k, minister za pre-hranno Stefan Szabo, minister M a* lik poljedelstvo, ministrstvo za narodno blaginjo (!) dobi socialni demokrat. Zasedbe mest državnih tajnikov za notranje in zunanje posle, za finance in za pravosodje se šele določi.
Nov romunski parlament.
Bnkarešta, 21. nov. (,Dacia“.) Romunska konstituanta je imela dne 20. t. m. svojo prvo sejo, kjer je kralj Ferdinand prebral svoj prestolni govor.
Delavska zadružna banka v Pragi.
Praga. Novo ustanavljajoča se zadružna centralna banka socijalno demokratske stranke s 30 milijoni kron delniške glavnice bo združila financiranje zadrug in podjetij stranke. Načeluje ji bivši pravosodni minister dr. Soukup.
Proti monarhističnemu gibanju v Nemčiji.
Berlin. Centralni odbor neodvisnih socijalistov je pozval vse svoje krajevne odbore, da prirede dne 23. t. m. po vsej Nemčiji zborovanja, da zavzame delav stvo enkrat za vselej proti monarhističnemu gibanju odločno svoje stališče.
Švica in zveza narodov-
Bern. Švicarski zvezni svet jev poimenskem glasovanju z 128 glasovi proti 43 glasovom sklenil, da Švica pristopi k zvezi narodov. O tem sklepu mora še odločiti ljudsko glasovanje.
Odsjstvitev mirovne pogodbe.
Nauen. Vrhovni svet v Parizu namerava udejstviti mirovno pogodbo dne 1. decembra, ne da bi počakal na odločitev Amerike.
Bolgarska ..zelena knjiga".
Beograd. Bolgarski minister za zunanje stvari, Madjarov, je odredil, da se izda takozvana »Zelena knjiga* o vseh diplomatskih listinah, ki se tičejo vstopa Bolgarije v svetovno vojno, kakor tudi dogodkov v času med sklepom premirja do sklepa miru. Ta knjiga je zamišljena kot izpopolnitev dokumentov, katere je že obelodanila bolgarska parlamentarna anketna komisija, ki je imela preučiti balkansko vojno.
Francozi btdo kovali kov?n denar.
Praga. Glasom »Tribuna0 je finančno ministrstvo pozvalo češke izdelovalce kolajn, ki natečaju za usnetke novega denarja. Razen bakrenih in niklastih novcev se bodo kovali tudi srebrni franki.
Stavko grafičnega delavstva v Sloveniji.
Šest tednov stavke grafičnega delavstva v Sloveniji je za nami. Minuli teden so se pač pričela posredovanja pod predsedstvom sodruga Prepeluha, toda lastniki tiskarn so jasno pokazali, da se ne marajo še pogajati, ker so stavili same kapriciozne predloge, ne da bi hoteli se pogajati o spomenici. Nam je tudi prav. v^e želi kartel tiskarnarjev, da stavka še traja, naj traja zaradi delavstva magari še deset ali petnajst tednov. Delavska solidarnost je še večja, kakor je bila od početka in materijelnih pomočkov še tudi ne bo tako hitro zmanjkalo, ker stoji za delavstvom cela delavska Jugoslavija in tudi inozemski tovariši in tovarišice. Med kapricioznimi zahtevami je zlasti ta, da se morajo vajenci povrniti v obrate. Ko so obljubili, da vajenci v obratih ne bodo o-pravljal istavkokaznih del, je organizacija v to privolila in podpisali sta obe stranki dotični dogovor. Toda komaj so bili vajenci v obratih, so jih že porabljali proti častni besedi in proti dogovoru za stavkokazna dela, proti čemur je organizacija protestirala in zagrozila s konseKvencami zaradi take kršitve do-govo.a. Ako bi stavka ne bila končana v enem tednu, morajo v smislu dogovora lastniki tiskarn dati sami vajencem dopust do konca stavke. Druga kaprica je ta, da se hočejo pogajati delodajalci po odstotnem ključu za posamezne skupine delavstva. Tudi ta zahteva je precej drzna. — S. Prepeluh je posredovanje menda odklonil; kdo bo sedaj posvedoval, nam še ni znano. — Z vlado za Slovenijo se je sklenil začasen do* govor, da se morejo tiskati nujne uradne tiskovine v tiskarni Štampa (Klein-mayr & Bamberg) pod pogojem, da se zaposli vse delavstvo firme. Dogovor velja do končne rešitve spora z oboie* stransko obvejo, da velja to, kar se sklene tudi za tiskarno Štampo. — Posebno značilno pri tej stavki je pa dej- »i stvo, da je »Katoliška tiskarna" pri tej stavki prezidavala tiskarno, montirala stroje in opravljala druge stvari. Ker je imela že prej ta. namen, je očividno, da ji je bila stavka všeč in da je druge tiskarne potegn la v stavko samo zato, da ji niso delale konkurence. Sedaj je sama dobro urejena in bo lahko konkurirala s svojimi karteliranimi tovarišicami v Sloveniji.
2)nevits vesti.
Mariborska mestna pl narna zvišuje ceno plina od 2 K na 3 Kza m8. Ta cena velja že od 1. nov. t. 1. naprej. Vzrok povišanja je primankljaj do pol milijona kron, ter zopetno zvišanje cene premoga
Zgubila se je dne 22. t. m. proti pol 5. uri v bližini hotela .Union* v Ljubljani zlata moška žepna ura. Ker je ista drag spomin, se naproša poštenega najditelja, da jo odda proti nagradi policijskemu ravnateljstvu. Ura ima tri pokrovce,
Na sprednjem pokrovcu je v secesijon-skem stilu gravirana ženska glava, na zadnjem pa vijolice.
Na mestni hiši ljubljanski je nabit razpis raznih ustanov za dekliško balo in za reveže, katere bode podelil mestni magistrat za tekoče leto,
Proda sevSl““e>
visoka m 1 -30. Poizve se vsaki dan: Zelena jama 106.	744-2
Hladi plfkl STte
dvorska ulica 7 v gostilni, Ljubljana.	745-2
bi takoi kuPjl gnvnico na Kranjskem ali na Štajerskem, dobro upeljano od 10.000 do 12.000 K. Prijavt na Petrič Josip, brivski pomočnik Celje, Prešernova ulica 19.	746
£jub!jana
~ priporoča —
Vse potrebščlKe za šolo ■ in urade. Največja za- S
loga umetniških raz- jj
in
Krasna izbira 104
jleiiistaa lli
_ 3*sd**ic in finega ■ primernega za god in ;
S pisemskega papirja !	Aa-n*	-
Z na drobno In debelo. ! P®r©CHa Hama »
Spieteo oeslilnuarnaraiun.
ki se razume tudi na mesarijo Uče primernega mesta. Ponudbe n« upravo „Napreja“ v Mari boru.	744-2
Sllke-zn legitimacije
izvršuje najhitrejše fotograf Hu-gon HibŠer, Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7, nasproti Križanske eerkve.	743-4
Služkinjo
Šroti zelo imonšek,
za razna hišna . spravila sprejme zelo’ dobri plači Rudolf trgovec v Hrast nirfu.	742-2
Gospi
edatrska
sin
Jr-ita
»kIMliS' B a V k a n
prodaja l«pe namizne hrtiike - in jabolka
po zelo nizki ceni. Oddaja se le v zabojih od 60 do 100 kg. 742-3
Iščejo -se
tounrnifki mizar
ki zna izdelovati tudi mo dele, dalje
tounmliki Tlilor
in
strolnl UlučauHičar
s prostim stanovanjem za tovarno v Bosni. Ponudbe s prepisi spričevalin zahtevo plače naj se pošljejo pod „Z. B. 1718“ upravnistvu Naprej.	732
0 restavraciji
„ MARIBOR “
Grajski trg štev. 1 se priporoča lepa
dvsraoi v I. ladstrouiu
za zborovanja, plesno šolo itd. Eventuelno zakurjeno, plinova luč. Natančne pogoje v restavraciji
za prodajo Napreja . .	, Prednost imajo in-
validi, pa tudi dečki nad 14 let. Služba za par ur dnevno je lahka, zaslužek izdaten. Tudi zgovorne ženske so pripravne za ta posel. Oglasiti se je pri upravniku .Napreja*, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1.
Drnila stp lePa> ve,ika
fl Vila pisalna miza. Naslov v upravn. .Napreja". 848-3
Honsuano flruš uo za Ljubljano in okolico.
Naznanjamo vsem krajevnim odborom kot članom, da smo vsled raznih zaprek (nedotiskana letna poročila) preložili članska zborovanja ln naj se torej ne ravnajo po dnevih, kot so bili naznanjeni v sobotni številki tega lista. Prihodnje dni objavimo prave dneve članskih zborovanj in šele po teh naj se izvolijo čiani kot odbori ravnati.
Ljubljana, dne 24. novembra 1919.	757
Jtačelstvo.
Vabilo
na
51.1 iiiim niiii
oMini zlot
trgovcev v Maribora
ki se vrši v
torek, dne 25. novembra ob 19. uri „prl Gambrlnu"
Schiller-jeva štev. 29 s sledečim dnevnim redom:
1. Razprava o plači trgovskih nastavljencev.
Gremij trgovcev v Mariboru.
Weixl s. r.
KAJO DELIČ
draguljar In zlatar.'
Ljubljena, HilSerjeva ulita 51.5
priporoča soojo
zlatarsko in draguijarka delavnico
za osako orsto nooih del in po-praoil. Cnako preozame ose orste pozlačenja in posrebrenja. Kupi se staro srebro in zlato po naj-oišjih cenah ter se pre^laoa staro zlatnino o nooo, kakor prstane, uhane itd.	377
Inženir dr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjeni stavbeni inženir
Specijelno stavbeno podjetje za betonske železobetonske in vodne zgradbe
v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7 Izvršuje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezer-varje, železobetonske oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno inženirske stroke.
Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevah. 184
Valentin jlftaček
tovarna Domžale prejema vsako soboto na sv. Jakoba trgu v Ljubljani stare ženske in moške klobuke v popravilo. Druge dni jih pa pobira zame tudi g. Suhadol-: nik, slaščičarna, Gradišče št. 3 :
737
Juditi salon
STUCBLV-
MflSCME
CjuMjana
Židovska ulica 3	Dvorski irg 1
priporoča svojo veliko izbiro krasnih modelov, baržunastih velour, plišastih in filcastih klobukov kakor tudi iz kožuhovine za dame in deklice.
Popravila točno in ceno.
682
falnl klobuki soloul.
Štev. 18.417.
Razpis služb uradnika In preglednikov stanovanj.
Pri stanovanjski komisiji v Mariboru se razpisuje služba več preglednikov stanovanj.
Prosilci za eno teh služb s poznanjem krajevnih razmer naj vpošljejo svoje prošnje mestnemu magistratu do 31. novembra 1919, ter naj jim prilože dokazila o jezikovnem znanju ter zahteve glede plač.
Maribor, dne 19. novembra 1919.
745	Vladni komisar: Pfeifer s. r.
Stev. 7666|1919.
Razglas.
Na podlagi dopisa 45. polkovne okrožne komande v Celju z dne 14. listopada 1919, št. 16.255| 14.269, se razglaša:
Ker se še vedno niso odzvali vsi obvezanci leH nikov 1895—1899;* kateri niso bili iz katerega koli vzroka še pri prebiranju, se bode vršilo še enkratno prebiranje in sicer dne 28. in 29. novembra 1919; vsakokrat ob 8. uri zjutraj pri 45. polkovni okružni komandi v vojašnici Kralja Petra I. v Celju.
Vsi, ki pridejo v smislu te naredbe v poštev *a naknadno prebiranje, se morajo takoj javiti pri mestne® magistratu, kjer se jim izdajo kakor običajno čmo-vojniški listi, kateri se morajo skrbno shraniti in dan prebiranja seboj prinesti.
Nepokorneži se bodo po vojnem zakonu naj' strožje kaznovali.
Mestni magistrat celjski, dne 18. novembra 1919, Za vladnega komisarja: Poljanec 1. r.
Ubi|
Ut,
Pl
hi
riza
|ro;
kroj
faj
lasti
M
Eksam. klinični asistent in operater na Dunaj« JJ5
Dr. Janko Dernovšek
ordinira za očesne, ušesne, nosne £ K in vratne bolezni od 2.—4. ure N
. h
Maribor, Pfarrhofgasse št. 2, II. nadstropje- |ner
«ki
Ustanovljena v letu 1865.
Stanje vlof koncem 1. 1918 K 16,687.323.61. Izplačani darovi K 1,613.468-33.. R zervni zaklad, naložen v mestnih hišah, glasom knjig koncem 1. 1918 K 851.431*» Cenilna vrednost K 3,000.000,
prevzema
vloge na knjižice z dnevnim obrestovanem po 3% tekočem računu (konto-korent) istotako s 3% brez Pr°' vizije, zaračunajo se le lastni stroški.
Rentni davek se ne odbije od obresti. — Vlagateljem so na
polago brezplačno poštne položnice.	bo*
aillC
H
Podpis deležev za .Delavsko tiskovno družbo*
Lastno Marna.	Lastna	knjigarna.
Sodrugi !
im -	Da	postavimo	naš	tisk	na	solidno	denarno podlago, je sklenil izvrševalni odbor J. S. D. S. na svoji seji
v z dne 76, novembra 1919, dati inicijativo za
»i '
$1 v •nož Itnsji
ustanovitev
Delavske tiskovne družbe“
K družbi bodo pristopile v prvi vrsti naše gospodarske in strokovne organizacije; računa pa se, da se bo priglasijo k pristopu tudi čim največ posameznikov. Vsi, kojim je razvoj delavskega tiska pri srcu, se tem potom vabijo, da sporoče tajništvu J. S. D. S. (pisarna dr. Koruna) tekom 14 dni, s kakšnimi svotami bi bili pripravljeni pristopiti k družbi.
Najmanjši delež mora znašati K 500.—. Načrt za družabno pogodbo dobe interesenti na vpogled v pisarni dr. Koruna, Ljubljana, Knaflova ulica.
Sodrugi! 'Zanašajoč se, da se zavedate, da gradimo v zgodovinski dobi temelje za dolga leta, upamo, da se boste odzvali po svojih najboljših močeh našemu pozivu. Naša stranka se razvija, mod delavstva in njegovih organizacij raste. Naš razvoj in napredek zahtevata naši moči primerne organizacije tiska.
V Ljubljani in Mariboru, naših središčih, mora dobiti naš tisk v najkrajšem času lastne domove.
Izor sevalni odbor J. S. D. S.
Tiskovni odsek.
J N
Pav
S
j abi
 >1"^^ iijwgni
Hi'