Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
t gld., za en mesec 1 gld. 10 kr
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., z» pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija. Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila finserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15kr..čese tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrcdnlStvo je v Semeniškib ulicah h. št. 2, I., 17.
Izluija vsak dnn, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne.
Štev. 64.
7 Ljubljani, v petek 18. marca 1892
Imetnik XX.
Slovenska šolska mladina.
Slovenci se z velikim veseljem in opravičenim ponosom oziramo na svojo nadobudno šolsko mladino. Z&njo se trudijo v prvi vrsti nje stariši, ki si pogosto ne privoščijo vsakdanjega kruha, da ložje vzdržujejo svojega sina v šoli. Znane so nam družine, ki so po cele mesece >živale nezabeljene jedi, ker so varčevale za svojega dijaka v šoli. In koliko stori v podporo dijakov mnogi mladinoljubi po raznih slovenskih mestih! Koliko je dobrotljivih rodbin, kjer imajo dijaki brezplačuo hrauo!
Vsi ti pojavi kažejo, koliko je Slovencem na tem, da je slovenski mladini odprta pot v srednje in višje šole, pot do belega kruha, kakor pravi naš narod, pot v obče do blagostanja in izobrazbe.
Zato pa imajo Slovenci tudi uzrok, nadzorovati svojo mladino. Iu baš v tem oziru imamo danes izvršiti resno dolžnost. PrJiko zato nam je ponudila prva številka „Vesne", mesečnika slovenskega dija-štva, katero smo prejeli v zadnjih dneh.
Mladina sploh želi kmalu dozoreti. Vzlasti se to opaža pri slovenski šolski mladini, ki je splošno zelo nadarjena. To hlepenje naše mladine po nenaravni prezgodnji dozorelotti je uničilo že mnogo naših dijakov.
Kadar zagledaš v z^odujem poletju na drevesu med zelenim sadjem tudi lepo rumeno jabelko, morda se prvi hip tega razveseliš. Toda veselje ti takoj zagreni, ako odtrgaš jabolko ter .je prerežeš. V srcu jabolčnem namreč najdeš — črva! Ta je sicer pospešil zoritev, a ob jednem jabolku povzel življenjsko moč; jabolko je piškavo, brez cene!
To nezdravo hrapenen.je po nenaravni prezgodnji dozorelosti med slovensko dijaško mladino osvetljuje novi mesečnik slovenskega dijaštva, katerega so okitili z vabljivim imenom: „Vesna".
Naravnost povemo, da se ne ogrevamo posebno za dijaške liste, ker vrejevanje in sodelovanje pri dijaških listih, k&kor so v navadi, brez dvoma ovira dijakom točno izpolnovanje njih stanovskih dolž-nostij. Učeča semladež naj se zaveda svojega imena ter se pred vsem uči, pa prav muogo iu temeljito uči, da bode vsestranski dobro podkovana, ko vstopi v javno življenje. Inače se vzgaja puhla oholost in naduto polovičarstvo.
Hvalevredno je sicer, da se slovenski dijaki vadijo v pisateljevanju; a zdi se nam, da ju v tem oziru zavladala neka manija med našimi dijaki. Vsak hoče pisati, predno se je česa naučil. Na drugi straui pa nas zopet uči vsakdanja skušnja, da mnogi sloveuski dijaki, vzlasti na vseučiliščih, zelo zanemarjajo strokovne nauke.
Nemški dijaki, mnogokrat malo nadarjeni, s svojo pridnostjo pravočasno dovršujejo svoje nauke ter nastopajo izpraznjene službe med — Slovenci, dočim se mnogi nadarjeni sloveuski dijaki ukvarjajo z vsemi stvarmi, a najmanj s svojo stroko. Zato se namešča pri nas toliko tujcev-uradnikov. Ako se pa vsled tega pritožijo Slovenci na kompetentnem mestu, dobi odgovor: „Dajte nam Slovencev, in radi jih bomo nastavili".
Poudarjamo torej iu želimo vzlasti našim dijakom utrditi prepričanje, da oni slovenski dijaki, ki se marljito uči svojih naukov ter pravočasno do-vrše svoje študije, največ koristijo svoji domoviui.
Ako pa kak dijak kaže izredno uadarjenost za pisateljevanje, vzlasti tako, ko spopoltiujejo njegovo učenje, ima časnikov na izbiro, kamor svobodno pošilja plodove svojih modric. — Po tem pojasnilu izjavimo opravičeno svoje prepričanje, da se nam zdi dijaški listi popolno nepotrebni.
Toliko o dijaških listih sploh. — Kaj pa naj rečemo o „Vesni"?
Radi bi list hvalili, ker se radujemo vsakemu pravemu napredku naših dijakov, a ne moremo ga hvaliti. „Amicus Plato, magis amica Veritas".
Leposlovni sestavki so večinoma posvečeni „petošolski ljubezni", o kateri je čitati na zadnji strani „Vesne" : „Je li ljubezen morda greh? . . . Poglejte v katerikoli katekizem, kjer so našteti naglavni, vuebovpijoči in vsi ostali grehi, in ne najdete je tam. Torej gotovo ni greh . . ." V novelici pa se vrsti: „Fatalizem, zapeljana reva, ki se bliža porodu, . . . snidenje Kovačevega študenta z Alenko po noči v gosto obraščenem gozdu in tam „omočena sreče, potrta DesreČe, stala sta si drug druzemu v objemu . . . Popustil je dub telo slehernega izmej njiju in prelil se v bitje druzega . .. živela sta trenotju . . .", in kot krona vsem tem spakam in nezmislom je postavljena v „Glasniku" opazka glede „domačega zdravnika" rekoč: „Pri tej priliki opozori naj se na nevarnost in zle nasledke sifilitike, in kako se je možno temu ubraniti."
Res, skoro bi ne verjeli, da je mogoče o takih stvarih pisati v mesečniku slovenskega dijaštva, ako bi tega sami ne bili brali. In take reči naj bero naši nižje-gimnazijci, katerim se je tudi v obilnem številu poslala „Vesua" na ogled!
Ne! Temu moramo oporekati z vso odločnostjo! Takega berila dijaki dijakom ne smejo oskrbovati, vsaj ne z dovoljenjem krščanskih starišev in blagih mladirioljubov. Želimo in upamo, da merodajni krogi hitro posežejo vmes in zatro kužno seme, predno požene kali.
Poroča se nam tudi in mi to javimo hvaležni, da so vodstva ljubljanskih srednjih šol strogo prepovedala dijakom, n a -ročevatisi „Vesno". Ta ročni in odločni
LISTEK
Sava in Tonava.
Prof. Marn je v „Učit. Tovarišu" št. 5 opisal slovstveno delovanje pokojnega dekana Mat. F r e-1 i h a. Kakor druge — je tudi njega vnelo leto 1848 in znamenito je, kako je kot osmošolec tistega leta dogodbe opeval v pesmi „Sava in Tonava (Donava)" v domačem listu „Daničica," kateremu je v Alojznici bil vrednik. Takrat je zložil tudi pesem „Nečimernost sveta, sv. Jeronim" itd. Podpisoval se je Vitoški (e fano s. Viti; cf. Vitovišče). Njemu in mnogim zuancem njegovim v spomin podamo omenjeno pesem popolnoma v tedanjih oblikah: Čez Ogra ravnine iz gozdov Germanskih Ošabno se Tonava dol' privali, In Sava prebistra iz krajev Slovanskih Pri Belim ji gradu uprek prigromi; Zedini se z uno na vratih Ozmanskih, In zraven za Istero jo prekersti; Od Avstrije tu se obe poslovite, In skupej potvaje tako govorite:
„Predraga! slovenski vir Tonavi pravi, Veliko ti vidila si dežela; Si vidila Nemca v njegovi zmešnjavi, Madjarskiga tud' morebiti boga. Povedala bodeš prijatlici Savi, Kaj ravno se v tistih deželah pešta." — Zdihvaje glas Tonava močno pov/aine, Se s solzami množi, ter praviti jame:
„Preč, žalibog! doba je zlata vesela, U zgled ko narodam bil Tevta je rod. Bil dom je prebrisancov nemška dežela, In inadjarski vitez bil znan je povsod. O takrat po celim sim svetu slovela, Vse reke zavidile so še moj brod. Pa vse premenili so časa valovi, Oskrunjeni zdaj so vsi moji bregovi."
„Vsa čednost nekdanja na Nemškim vgasuje, Je preč bistroumnost popolnama skor. Prav terdo, debelo zdaj ravno modruje Tam v tistim Prankfortu sostavljeni zbor. Kako de se vePka deržava osnuje, De Nemcam zasveti nov sreče se zor; — Za Nemca pa sreča že prava je vinerla, Ker jo je ošabnost, mehkužnost zaterla."
„Zdaj spačeno vero tam Ronge zasaja
Peklenski apostelj od zlodja najet,
In s svojimi nauki pijane ta zahaja
Clo v Avstrije meje. — Na Ogerskim spet
Po cerkvah sirovost madjarska razsaja,
Oskrunva jih, do je le slišat' trepet.
Boga pa madjarskiga čast so morije,
Moj breg pa, gorje mil nedolžno kri pije." -
„„Drugačne pa vidila jest siin Slovane, Se Sava ji bistra oglasi na to, Njih serca ljubezni junaštva so vžgane, Zedinjene terdo, de nikdar tako; Pa zraven Bogu in cesarju udane Do zadnjiga dihljeja duše zvesto; Očastva ljubezen njih serca ogreva, In „Slava" po vsih se okrajnah prepeva.""
„„Na Laškim slovenska je vojska dobila Si venec premage, preslavne časti; In Ogre bo „Očenaš kozji" učila, Učila ga Dunajčane je te dni; — V Slovencu se sveta je misel zbudila, De z drug'mi narodi vred kviško puhti; Slovenska se zlata je doba začela In večno slovenska bom reka slovela.""
Stari oče Žabjek.*)
Stara prislovica, da je v dan sv. Jožefa prvi pomladanji dan, se je tedaj obistinila. Vzlic meglenemu jutru šinilo je žarno solučice izza oblakov, oživilo z mirno toploto vso pokra)ino ter jo pozlatilo. Stari oče Zabjek, že precej upognen, stopal je počasi iz župne cerkvice domov poleg reke Oslave ter zrl, kako se voda iskri v osolnčji-'; gole vrbe premenile so se iz temno-sivih šibic v belo-zelene boje, in vrabec s čižkom obletavata mu pot.
V prsih starčkovih jamejo se ti vtisi širiti, iu oči mu zaleskečeio. Spomni se, da je tako lepo baš v njega godu dau. Danes je vstal zgodaj ter šel v župno cerkev, da pomoli k svojemu patronu, naj se nanj spominja ob smrtni uri. V cerkvici ga je tudi tožilo premišljevanje, da je bil njega patron sveti Jožef v svoji skromni revščini povišan za božjega vzgojitelja, in šine mu na misel, da je i njemu Bog
*) Posneto iz zabavnega in poučnega berila „Naš Domov" (Olomue); črto je češki spisala Gabr. Preissova.
korak naših šolskih oblastev jo vreden hvale in priznanja. Nadejati se je, da tudi izdajatelji opozorjeni ukrenejo boljšo pot, ali pa da opusti po našem mnenju nepotrebno in za šolsko mladino v mnogem oziru kvarljivo izdavanje dijaškega lista.
Ta članek nam je narekovala resnična skrb in iskrena ljubezen do slovenskih dijakov, ki nam so in morajo biti dragi, kakor punčica našega očesa.
Dostaviti nam pa je, da mi v tem oziru ne obsojamo dijakov tako ostro, kakor sedanjo moderno brezversko vzgojo, ki nas straši s takimi obžalovanja vrednimi pojavi. Pač veljajo tudi v tem oziru besede pesnikove: „Die ich ruf die Geister, — Werd' ich nun nicht los".
Deželni zbor kranjski.
(Četrta seja, dne 15. marca.)
(Konec.)
Deželni dobrodelni zavodi.
Poročevalec baron Schwege I najprvo poroča o deželni bolnišnici. V uvodu k poročilu jako obširno in poučno razpravlja o deželnih dobrodelnih zavodih sploh, naglaša, da dežela sedaj za vse štiri dobrodelne zavode žrtvuje na leto nad 110.000 goldinarjev, a je vendar še zaostal a za drugimi deželami. Sicer pa smo glede troškov v primeri z drugimi avstrijskimi deželami na boljšem, kajti pri nas stane oseba v bolnišnici 65-3 kr., drugod pa povprek 81 kr. Tudi naša norišnica je cenejša. Porodnišnica pa je dražja, ker pride na osebo 1 gld. 58 kr. na dan, drugod pa 1 gld. 41 kr. Končno pa bode treba misliti na decentralizacijo bolnišnic, da naši ljudje ne bodo toliko zahajali v tuje bolnišnice, kakor v Trst, Zagreb, Brežice itd. Tako je bilo leta 1890 v tujih bolnišnicah 3540 Kranjcev, za katere se je za 96.067 oskrbovalnih dnij plačala svota 74-580 gld. 32 kr., torej 8580 gld. 32 kr. več, kakor je bilo proračunjeno.
Tako žrtvuje dežela samo za ljudske šole in dubrodelne zavode že sedaj do pol milijona.
Poslanec dr. Vošnjak ravno z ozirom na troške v tujih bolnišnicah konštatuje, da dežela primeroma mnögo stori v tem oziru.
Poslanec dr. vitez Blei weis potrjuje, da so mnoge dežele gledč bolnišnic na boljšem, ker pri nas manjša mesta premalo store v tem oziru. Troški pa bi se dali znižati, ko bi bilo po deželi več hiralnic, ker v bolnišnice pride po 40 odstotkov oseb, ki spadajo v hiralnice in so torej neozdravljive. Govornik iz nova naglaša, naj se poskusi z lastno režijo in po deželi ustanove hiralnice.
Na to poročevalec najprvo poroča o računskem sklepu bolniškega zaklada za 1. 1890.
Prihodki bolnišnice; Obresti 2273 gld. 41 kr., dohodki od lastnin 141 gld., ustanovine in doneski 24 gld. 99 kr., povrneni oskrbni troški 11.253 gld. 2672 kr., volila 4 gld., razni prihodki, 112 gld. 52 kr., (računska poročila 71 gld. 44 kr.i vkupe torej 1 3.8 80 gld. 6 2'/, k r.
Troški bolnišnice: Plače, doklade, re-muueracije itd. 11.490 jfld. 25l/a kr., stanarine 550 gld., emolumeuti 32 gld., podpore 105 gld., pokojnine 960 gld., ustanovine 103 gld. 211/, kr., uradne in pisarniške potrebščine 471 gld. 8678 kr., vzdrževanje poslopij 1340 gld. ll/g kr.. davki 105 gld. 19 kr., režijski troški 49.384 gld. 2372 kr., miloščjne 300 gld., razni troški 1784 gld. 36 kr., računska iu druga povračila 520 gld. 70 kr., vkupe 6 7.1 4 6 gld. S 3 Va kr. SkuDna potrebščina presega proračun za 5490 gld. 18Vs kr. Ce pokritje v znesku 13.880 gld. 62Ya kr. odštejemo od potrebščine, znaša primanjkljej 53.266 gld. 21 -kr., ki se je pokril iz deželnega zaklada. Imovina tega zaklada se je leta 1890 pomnožila za 3016 gld. 5Vs kr.
Proračun bolniškega zaklada za leto 1892: Pri tej točki je poročevalec baron S c h w e g e I, kakor smo že omenili, stavil predlog, naj se izjemoma na mesto pokojnega dr. Fuxa podeli mesto primarija na kirurgičnem oddelku dr. Slajmerju s stalno plačo 800 gld. in aktivitet-nimi dokladami iu ustanovi 4. mesto sekundarija i adjutumom 600 gld. Ta predlog obvelja brez ugovora.
Po tem so proračunjeni troški ta upravno osobje 4773 gld., za zdravstveno osobje 6783 gld., ustanove in doneski 179 gld., vzdrževanje poslopij 1000 gld., davki 262 gld., režijski troški 50.790 gld., milostinje 300 gld , razni troški 2600 gld., vkupe vsa potrebščina 69.161 gld. Pokritje pa je proračunjeno na 13.030 gld., torej primanjkljej za 1 89 1. 1. 5 6.1 3 1 gld., ki se bode pokril iz deželnega zaklada.
Računski sklep blazuiškega zaklada za leto 1 890: Prihodki 13.320 gld. 641/, kr., troški 61.858 gld. 6672 kr., torej je znašal primaujkljej 49 538 gld. 2 kr. in je bil proti proračunu večji za 3394 gld. 48 kr. Imovina se je zmanjšala za 922 gld. 1 kr.
Proračun blazniškega zakiada za leto 1892: Potrebščina 63.732 gld., pokritje 11.325 gld , primanjkljej 52.407 gld., ki se mora pokriti iz deželnega zaklada.
Pri tej točki stavi poročevalec predlog, naj bi se na Studencu naredila delalnica in v ta namen dovolilo 500 gld. Predlog obvelja.
Računski sklep porodniškega zaklada za leto 1890: Prihodki 673 gld. 80 kr., troški 4914 gld. 42 kr., primanjkljej 4240 gld. 62 kr.
Proračun za I. 1892: Troški 5164 gld., dohodki 581 gld., primanjkljej 458 3 gld.
Računski sklep najdenškega zaklada za leto 1890: Troški 3383 gld. 36 kr., pokritje 345 gld. 38 kr., primanjkljej 3037 gld. 98 kr.
Proračun za leto 1892: Potrebščina 3333 gld., pokritje 308 gld., primanjkljej 3025 gld., ki se bode pokril iz deželnega zaklada.
Agrarne razmere.
Poslanec dr. Tavčar poroča o poročilu deželnega odbora pod točko „Agrarne razmere". Statistična komisija na Dunaju je na prošnjo dež. odbora poslala tabelarni pregled o denarni vrednosti prememb pri posesti iu dolgovih zemljišč na Kranjskem 1. 1890. Vpisanih je bilo 3908 hipotečnih posojil v znesku 1,835.788 gld., 114 posojil v znesku 24.981 gld. brezobrestnih, in sicer so bila obrestna posojila vknjižena od 4%, 5, 6, 7, 8. 9, 10 in celo po 12 in 15»/0.
Poslanec Hribar ponavlja svoj predlog o hipotečni banki, da bi se razbremenila kmečka zemljišča. V koroškem deželnem zboru pride morda že letos v razpravo predlog o hipotečni banki, na Gor. Avstrijskem že posluje. Končno stavi resolucijo: Deželnemu odboru se naroča, naj z ozirom nasedanji ugodni položaj denarnega trga in na splošne narodno-gospodarske razmere uvažuje, če bi ne kazalo ustanoviti deželno hipotečno banko, in naj o tem poroča v prihodnjem zasedanju.
Poslanec baron S c h w e g e 1 meni, da sedaj ni primeren trenotek za to vprašanje, dokler se ne vravna valuta.
Poslanec Luckmann ne ugovarja temu, če se to vprašanje temeljito prouči. Sicer pa se mu ne zdi potrebno ustanoviti tak zavod, ker sta v deželi dve hranilnici, ki za nizke obresti radi dajeta posojila na gotove hipoteke, a dobrega kredita ni. Resolucija je bila sprejeta.
Pri točki „agrarski zakon" poročevalec doktor Tavčar omeni, da je treba agrarni zakon popraviti, ker ni primeren našim razmeram. Upravni odsek predlaga resolucijo:
1.	Deželnemu odboru se iznova naroča, da vpliva na c. kr. dež. komisijo za agrarne operacije, da pospeši postopanje pri agrarnih operacijah in strogo pad na to, da se troški teh operacij kolikor mogoče pomanjšajo.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da preiskuje, kako bi se dalo postopanje pri agrarnih operacijah sumarneje dognati in troški znižati: tudi se dež. odboru naroča, naj stavi v tem oziru primerne predloge, oziroma predloži načrt zakona, s katerim bi se v soglasju z lokalnimi razmerami premenil in okrajšal deželni zakon z dne 26. oktobra 1887.
3.	Deželni odboru se naroča, naj izposluje pri vladi, da ta namesti še jednega agrarnega komisarja s sedežem v Novem Mestu.
Deželni predsednik baron Winkler obžaluje, da se je v dveh letih izvršilo le 7 agrarnih operacij, vendar pa se je 198 operacij izročilo dvema komisarjema in se bode v prihodnje gotovo več storilo v tem oziru.
Poslanec Lenarčič omeni mnogo težav, ki se delajo takim operacijam, in želi, naj bi se prav resno pospeševalo to delo.
Resolucija upravnega odseka je bila sprejeta.
(Dalje Y prilogi.)
odločil uboštvo, vendar se mu v primeri z mnogimi ubožnejšimi godi še dobro.
Stari oče Žabjek je bil doslužen graščinski kot&r, ko)i je dobival od svojega sedemdesetega leta od graščaka malo pokojnino: nekaj žita in tli goldinarje — na mesec. Vsled tega vzel ga je tudi rad k sebi najstarejši njegov sin, vrvar, in starček mu je zato iz gole hvaležnosti prebiral na prstih konop-nino in skladal vrvevje v kot. Izmed treh sinovih otrok je bil doma samo jeden, mali Jurček, šolarček — v hiši sta pri skromnem životorenju vladala mir in zadovoljstvo, kajti sinaha je bila vrla žena. Na druzega sina je bil stari oče Žabjek tudi ponosen, rekoč: „To je fant, kakor cvet, raven kakor sveča, in v lice kakor kri in mleko; vrhu tega je za vse pripraven, gospodje pri poku so ga takoj prvo leto naredili za koprola."
Stari oče Žabjek je bil toliko ponosen na svojega sina Jurija, da je časih starejšega Matijo jezilo.
In ko starina stopa poleg šumne Oslave, čuje hkrati za seboj hitre korake, iu ozrši se, ugleda občinskega sla — pošto. Dedu jame močno utripati srce. „Kaj, če bi se bil v tujini ndnj spomnil tudi Jurče, da je danas njega god? Seveda se je spomnil!" Sel se ustavi, nagne se h koževi rudeči torbi, odpre jo in iz nje potegne list.
„Je-Ii kaj ziime?" vpraša dehteče starček, v
stoprav potem pozdravi sla, dasi je bil mlajši: „Dal Bog srečen in dober dan!"
„Bog ga daj! Nesem vara nekaj" — izprego-vori sel tolažilno — „na recepis. List zatem vzemite seboj, po recepis pa pridem popoldne . .
„Kakor vam drago ..." in ded s tresočo roko prime list.
„Hočete li, da vam prečitam pismo?" vpraša sel, kakor je to činil običajno v občini.
„Oh ne, hvala lepa!" odklanja ded. „Najraje to sam čitam polagoma, saj imam seboj očala; baš grem iz cerkve."
„Tedaj pa z Bogom!" de sel in hiti dalje.
„Hvala; ko pridete k nam popoludne, dal vam bom štirjak za tobak —," veli za njim hvaležno Žabjek.
In ko mu sel po poti v žarnem solncu uhaja iz vida, ozira se starček, kam bi malo sedel. To se mu takoj nagodi; lep, velik kamen stoji tik ceste, ko navlašč.
„Glej no, vse je človeku v veselje — in v uslugo!" šepeče stari Žabjek; na to izvleče iz malhe očali, počasi načne z nohti obrobek zavitka ter oprezno razgrne list. Iz lista se nanj usmevata dva bankovca po goldinarji, dva nova, ugledna papirčka, kakor bi bila ravnokar tiskana.
Iz prva mu priigrate v oči dve solzi, obriše si ju izpod očali z dlanjo ter jame počasi čitati sinov list
„Ljubi oče! Voščim Vam k Vašemu godu srečo, zdravje, blagoslov božji, po smrti pa nebeško kraljestvo. K Vašemu godu Vam pošiljam v pobolj-žek dva goldinarja, koja sem prištedil . . ."
Zopet se Žabjeku zalijejo oči, zdaj pa tako močno, da je moral sneti očali in si oči obrisati z robcem.
„Vse to mu bom povrnil," mrmra ded iskreno, „k njegovemu godu mu pa jaz pošljem tri . . ."
Na to čita dalje:
„Meui se dobro godi, neki gospod ,oberlajtnant' me ima jako rad; dal mi je že trikrat cigaret. Zvedel sem, da po leti gremo na vojaške vaje, in sicer tja v našo stran. Brata in svakinjo pozdravljam stokrat. in Vas tudi.
Ostajam Vaš hvaležni sin
Georg S . . . cha . . . a."
Dedu hkrati postane nekako megleno pred očmi. Zopet se obriše pod očali iu čita iz nova: Georg — kaj pa je to, Georg? In to-le ime S—ch—bise—k. Kaj čudno sl6ve to tuje ime „Schabieek"; kdo neki se je podpisal na sinovem listu?
Nekaj časa še premišlja, * 'em pa previdno zgrne list z bankovcema v žep in se napoti proti domu.
Vso pot ni imel miru, ugibaje, kaj neki pomeni sinov podpis v listu. Sklene torej, povprašati sina Mateja; on je bil izkušen človek in je umel vse pojasniti.	(Konoo sWdL
Priloga 64. štev. „Slovenca" dnó 18. marca 1892.
Točke o nameščenju tehničnega osobja za agrarne operacije, o zemljemercih, o najemščini in potrebščinah za agrarne krajne komisarje in o stanja agrarskega zemljemerskega osobja se vzamejo na znanje. — Ob '/»3. uri je bila seja zaključena.
Politični preg-ied.
V Ljubljani, 18. marca. Motran)« detele.
Slovenski katoliški shod. Naš napredni dnevnik je čutil potrebo, da se malo ohladi svojo srbečico nad slovenskim katoliškim shodom. Povod mu je dal neki članek v „Grazer Volksblatt"u. Stvar je taka-le: V Celovcu izhajajoč „Mir" je priporočil, da bi se na katoliškem shodu razgovarjalo tudi o zedinjenju slovenskih dežel v eno celoto pod katerimkoli imenom, in bi shod poslal deputacijo k cesarju, da mu izrazi to željo. Misel sama na sebi tudi ni napačna, ali vprašanje je, če je za današnji čas umestna. „Grazer Volksblatt"-u se je zdelo potrebno, da proti temu pove svoje pomisleke, in je priporočil, da naj bi se katoliški shod rajši imenoval „Prvi katoliški shod za Kranjsko", da bi kdo stvari napak ne tolmačil. Graški list je navel za to tudi svoje uzroke, katerih bi „Narod" svojim čita-teljem nikakor ne bil smel zamolčati. Navajal je, da so sedaj vsi konservativci proti temu, da bi se dežele razdeljevale samo v narodnem interesu. Zaradi tega se tudi vsi konservativci upirajo razdelitvi Češke po narodnostih. Sicer pa graški list sam pravi, da dobro v4, da politične oblike niso večne, in s tem daje razumeti, da pri drugih razmerah bi ne bil proti zjedinjeni Sloveniji. Vsakdo pa mora priznati, da bi shod, če se zjedinjenje Slovencev spravi v razgovor, dobil v prvi vrsti političen, ne pa verski značaj, kakor ga mora vsak katoliški shod imeti. Pomisleki graškega konservativnega lista bi morali posebno biti v čislih pri naših radikalcih, ker so se baš zadnji čas tako ogreli za deželno avtonomijo in so taki prijatelji Mladočehov, ki so tudi deželni avtonomisti in nasprotniki razdelitve dežel. Pa seveda doslednost je lepa stvar, ali pri naših radikalcih bi jo zamdn iskali. Pa še nekaj. Graški list koncem svojega članka naravnost povč, da nima nič proti temu, da se na ljubljanskem shodu govori o enakopravnosti slovenščine. To je stvar pravice in zatorej spada na katoliški shod, ali daljša vprašanja pa sem ne gredo. Mi mislimo, da za sedaj je popolnoma zadosti, da se Slovenci poganjamo za uresničenje narodne enakopravnosti, druge stvari bodo itak še le pozneje mogle priti na vrsto. Ce katoliški shod torej v vprašanju o narodni enakopravnosti izreče svojo odločno besedo, je v narodnem oziru storil svojo dolžnost. Zatorej ne moremo „Narodu" storiti usluge, da bi obsojali graški list, ker za to nimamo nobenega pravega povoda. Ce pa pride kak nemški konservativec na shod v Ljubljano, moramo Slovenci biti le veseli, ker konservativci so naši verni zavezniki v državnem zboru, in je zatorej dobro, če pridejo, da se še bolj poučč o naših žalostnih razmerah.
Gorenja Avstrija. Povedali smo že, da se je predlagalo v gorenjeavstrijskem deželnem zboru, da se premeni zakon o šolskem nadzorstvu. Po tem predlogu bi se omejilo število šolskih nadzornikov, ki so člani deželnega šolskega sveta, na dva, število zastopnikov deželnega odbora in pa katoliške duhovščine se pa povekšalo vsacih z dveh na tri. Od zastopnikov učiteljstva more biti jeden katoliški veroučitelj. Pravica zastopnika židovske verske občine se pa omeji samo na posvetovanje in glasovanje o zadevah židovskih šol. Po tem predlogu bi duhovščina imela v deželnem šolskem svetu 4 člane, tretjino deželnega šolskega sveta. Liberalni listi se že strašno jeze nad tem predlogom, češ, da bi se ž njim naredilo iluzorično državno šolsko nadzorstvo. Pa tudi vlada ni prav zadovoljna s tem predlogom, kakor sploh grof Taaffe nič prav ne mara, da bi se cerkvi povrnil v šoli vpliv, kateri ji gre.
Češko. „Hlas Naroda" dokazuje, da Mlado-čehi nikakor nemajo prav, če že pobijajo vladno predlogo, s katero bi se premenil deželnozborski volilni red. Po vladni predlogi bi Cehom bilo zagotovljeno v deželnem zboru 164 glasov, Nemci bi jih pa imeli 91. Pri sedanjem volilnem redu je pa mogoče, da Nemci zmagajo v skupini veleposestva, če tudi morda le z jednim samim glasom. V tem slučaju bi pa Nemci zopet imeli v zboru večino, in sicer 148 poslancev, Cehi pa le 93. Ce se pa volilni red premeni, se to ne bode več moglo zgoditi, in 66 čeških krajev, ki so dosedaj volili v kmetskih občinah, se uvrsti v mestno skupino, kakor že dolgo žolč. Vsakdo me' >w prizuati, da je za Cehe bolje, da si zagotovi večino, če je tudi manjša, nego bi pa vsak čas mogli priti v manjšino. Zaradi tega ta list ni nikakor zadovoljen, da ta predloga obleži tudi v spravnem odseku. Dolžnost čeških poslancev bi bila, po možnosti pripomoči, da postane zakon.
Moravsko. Mladočehe jezi, da 86 na Morav-y skem ustanavljajo katoliška politična društva, ki imajo vedno več udov. Sklenili so torej z vsemi silami delati proti tem društvom. V Olomucu se je
te dni osnovalo mladočeško društvo, katero bode imelo uamen, delovati proti duhovščini. K tem shodu je prišel s Češkega poslanec Tuma, ki je prežvekoval vsem znane fraze proti duhovščini, katere je nabral po raznih židovskih listih. Seveda je tudi duhovščini očital, da ni domoljubna. Posebno veseli pa Mlado-čehi neso mogli biti svojega prvega shoda, ker je bil jako slabo obiskan. Posebno je b<lo jako malo olomuških Cehov. Kakor se govori, hoče sedaj še Vašaty priti na Moravsko in na raznih shodih zabavljati proti duhovščini in Staročehom. Mi smo prepričani, da se bodo Mladočehi kmalu prepričali, da na Moravskem neso tla za-nje.
Hrvatsko. Sedaj se vrše v Zagrebu dopolnilne volitve za mestni zbor. Te volitve so posebno važne, ker gre za večino v mestnem zboru, katero bi rada pridobila vladna stranka. Ker tudi Starčevičevci neso zadovoljni z nezavisno stranko, ki je dosedaj imela večino v mestnem zboru, so se zavezali z vladno stranko in s tem pokazali, kako malo je jim v resnici na blaginji Hrvatske. Predvčeraj so se volitve začele in so bili v prvem volilnem razredu voljeni pristaši nezavisne stranke, torej vse spletke vladne stranke in Starčevičevcev v tem razredu neso imele nobenega vspeha.
Vnanje drcave.
Bolgarija. Generalni tajnik ministerskega svèta, Goranov, je imenovan diplomatičnim agentom v Belemgradu. Dosedanji diplomatični agent v Belemgradu odpotuje takoj na svoje novo mesto v Carigrad. — Vesti, da Radoslavov pojde za diplomatičoega agenta v Bukurešt, so po tem takem bile neosnovane, ali so se pa dotična pogajanja razbila. — Ravno tako se ne potrjuje vest, da hoče bolgarska vlada proglasiti nezavisnost Bolgarske. Stambulov je stvar dobro preudaril in se preveril, da sedaj za to čas ni ugoden, ker bi Bolgari s tem le izgubili zaupanje zahodne Evrope. — Šišmanov, katerega so bili v Carigradu zaprli, je bil tudi pri znanem ruskem stotniku Nabokovu, ko je bil vdrl v Bolgarijo, da bi napravil vstanek. Iz tega je torej jasno, za kake posle imajo Šišmanova, in torej ni nemogoče, da je bil kaj v zvezi z morilci Vulkovičevimi.
Srbijn. Te dni so bili v Belemgradu nabili plakate sledeče vsebine: Danes se v poslopju narodne skupščine začne pod vodstvom skupščinskega ekse-kutorja Božiča dražba široke vesti, nekdaj spoštovanega imena, čuvstva časti, očetovskih pravic, pa-trijotizma in spomina na slavo dinastije Obrenovičev in preteklost posebnega zapravljivca. Vse to se prodâ za dva milijona! Narod, ki si bil moč Obrenovičev, bodeš vse to plačal!
Rumunija. Liberalna stranka rapidno propada. Pri volitvah ni dosegla prav nobenih vspehov, četudi se je bila zavezala s prejšnjimi največjimi nasprotniki, privrženci Rusije. Njeni listi zgubijajo naročnike. Te dni sta nehala izhajati „Telegraful" in pa „Liberté", ker nesta imela več toliko naročnikov, da bi mogla izhajati.
Nemčija. Ko so se liberalci preverili, da proti vladni predlogi novega šolskega zakona v zbornici ne dobé potrebne večine, začeli so vlado pregovarjati, da naj vso stvar popusti. Ker je vlada nagla-šala, da je nov šolski zakon potreben za orožje proti socijalnim demokratom, sedaj liberalni listi dan za dnevom pišejo, da pač ne more biti predloženi šolski zakon posebno dobro orožje proti soci-jalistom, ker sicer bi se bolj upirala mu socijalno-demokratska stranka. Vlada po tem takem pač nema nobenega povoda, posebno ogrevati se za ta zakon. Rajši naj pusti vse v miru in si ohrani naklonjenost narodnih liberalcev, katere bode še potrebovala, kajti na katoliški centrum se ni zanašati. Nadejamo se, da se vlada ne bode dala zapeljati od Ijubeznjivih besed liberalcev. —VBerolinu se govori, da odstopi v kratkem vojni minister general pl. Kaltenborn-Stachau. General je bolehen, poleg tega je pa tudi poznat, da ni sposoben za ministra. Vajen posebno ni parlamentarnega življenja. Že sedaj je le državni kancelar v parlamentu moral zagovarjati vse vojaške predloge. Ker pa ima državni kancelar dovolj opraviti, ne more še vedno podpirati vojnega ministra, in je zatorej potrebno, da pride v minister-stvo mož, ki bode popolnoma kos nalogi svoji. Posebno je potrebno sedaj, ko se misli preosuovati vojska, da je na čelu vojne uprave zmožen in energičen mož. Novi vojni minister bode baje sedanji poveljnik 8. divizije v Erfurtu generalni lajtnant pl. Blume.
izvirni dopisi.
Iz Železnikov, 10. marca.*) Čast. g. vrednik! Dopis iz Železnikov v Vašem cenjenem listu št. 39 p. m. dobili smo še le pred nekaterimi dnevi v roke. Mi bi Vašemu dopisniku prav nič ne odgovarjali, ko bi si ne bil izbral delovanja naše okrajne bolniške blagajnice v ta namen, da očrni pri njej delujoče osobe ter jih kot take postavi pred oči čita-teljem.
♦) Slučajno zaostalo.	Op. vred.
Dolžnost nam je, to stvar pojasniti, in Vas, g. vrednik, prositi, da tudi od nas vsprejmete naslednje vrstice, iz katerih naj slavno občinstvo razvidi, da stanje tukajšnjih ubogih žebljarskih trpinov — kakor jih Vaš dopisnik nazivlje — sploh ni tako slabo, kakor je on opisuje.
Dopisnik v 39. štev. Vašega lista pripoveduje, da so ubogi žebljarski trpini primorani, svoje doneske v bolniško blagajnico redno plačevati, a kadar jim je v bolezni kake podpore treba, ni pomoči od nikoder, ubogi žebljarski trpin mora brez vse zdravniške pomoči ali umreti, ali pa od lakote poginiti. In namesto teh ubogih trpinov, ki morajo svoje krvavo zaslužene novce skladati v bolniško blagajnico, uživajo koristi le taki, ki imajo vsega dosti in jim najmanjše podpore treba m.
Verujte nam, g. vrednik, da bi mi k vsemu temu molčali, ako bi bil V&š dopisnik le količkaj resnice povedal, in to, kar pripoveduje, tudi z dejanji dokazal. A tega Vaš dopisnik ni storil, on le zlovoljno napada voditeljstvo tukajšnje bolniške blagajnice iz hudobnega namena.
Čast in poštenje pa zahteva od nas, da | zavrnemo vse one neresnice, s katerimi nas sumniči dopisnik. Nočemo se spuščati v podrobnosti omenjenega dopisa, le navesti hočemo dejanja, po katerih naj si „Slovenčevi" čitatelji sami tolmačijo resnico v dotičnem dopisu.
Resnica je to, da je sedanji blagajnični načelnik le iz posebne prijaznosti prevzel predsedništvo, kateri posel opravlja brezplačno.
Resnica je, da blagajnični zdravnik za svoja pota iz Škofje Loke, in sicer enkrat na teden, ni-kake odškodnine iz bolniške blagajnice dobil ni. Le ako je kak ud bolniške blagajnice hudo zbolel, tako da je bila hitra zdravniška pomoč nemudoma potrebna, moral se je zdravnik nalašč, in to na bla-gajnične troške, poklicati, a zahteval in dobil je za to, kakor tudi sploh za obiskovanje bolnikov le toliko, kolikor se mu je po zedinjenih dogovorih v ta namen obljubilo.
Tajnik, ki je ob enem tudi blagajnik, pa za ves svoj gotovo težavni in zaslužni posel dobiva le po 10 gld. na mesec, kar je gotovo majhna svota, ako se v poštev vzame, koliko natančnega dela se posebno dandanes tirja od računovodje, bodisi že od katerekoli okrajne bolniške blagajnice.
Nam ni znana v celi deželi nobena okrajna bolniška blagajnica, katera bi svojega blagajnika ceneje nastavila, kakor z 10 gld. aa mesec; nasprotno pa vidimo skoro vse blagajnike bolje plačane, in to že pri takih bolniških blagajnicah, katere imajo manjše število članov, kakor tukajšnja.
Omenjeno bodi še na tem mestu, da se za vsa ta opravila pri naši okrajni bolniški blagajnici nihče ni pulil, ker vsakdo le predobro ve, kako težavno je voditeljstvo takih zavodov, posebno pa še pri nas 1
Kar se tiče podpore iz bolniške blagajnice, dobil jo je vsak delavec, katerega je zdravnik za bolnega spoznal, in to toliko časa, dokler je bil po izreku zdravnikovem zadelo nesposoben; in le-ta bode vendar vedel, kdo je bolan in kdo ne.
Ker so pa, kakor bi se iz dopisa moralo sklepati, tukajšnji žebljarji z bolniško blagajnico najbolj nezadovoljni, podamo Vam sledeči izpisek njih „de-beta" in „kredita" iz računov leta 1891.
V minolom letu vplačalo se je od samih žeb-ljarjev 448 gld. mesečnih dohodkov. Izplačalo se je pa obolelim 241 gld. 20 kr,, računi zdravnika in lekarnarja znašajo 200 gld. 64 kr., od kojih odpada na žebljarje 125 gld., prevozni in preskrbo-valni troški v deželni bolnišnici znašajo 10 gld. 80 krajcarjev, izdalo se je torej za žebljarje vkupno 377 gld. Ako se primtrja to svoto z vplačanimi 448 gld., potem se bode vsakdo lahko prepričal, da žebljarji nimajo uzroka, pritoževati se; gotovo je pa neresnično, da se mora le vplačevati, a se v bolezni ne dobi pomoči.
Omeniti moramo tudi, da so bili tukajšnji delavci v letu 1890 člani škofjeloške bolniške blagajnice, katera jih je pa iz raznih uzrokov izključila, tako da se je morala začetkom 1S91. leta za tukajšnje delavce ustanoviti posebna okrajna bolniška blagajnica.
Ako so žebljarski delavci dopisniku zares tako pri srcu, kakor je to pokazal v javnosti, potem bi bil mnogo bolie storil, da bi bil poprej pomislil, kakim žalostnim nasledkom da jih ravno on izpostavlja s svojimi nepremišljenimi dopisi. Pomislil
naj bi, da je gola neresnica, ako pravi, da zaradi pomanjkanja dela mnogi tukajšnji delavci zapuščajo svoj domači kraj in gredö drugam kruha iskit.
Pridnim delavcem v našem kraju še nikoli ni primanjkovalo dela, pač pa takim, ki se sami iz-ogibljajo dela. Pomislil naj bi tudi, da žebljarska industrija vsled konkurencije, katero jej prouzroču-jejo stroji, že nekaj let sem zelö peša in da se ta obrt po tukajšnjih tovarnah le iz zgolj usmiljenja do ubogih delavskih družin še nadaljuje. Naj bi Še to malo obrtnikov, kar Jih je, danes ali jutri ustavilo delo, pa bi bilo mnogo delavskih družin hkratu brez kruha.
Tekom tega meseca izdali bodemo računski sklep za pretečeno leto 1891, iz katerega se bode lahko vsakdo prepričal, v kakem stanju je bolniška blagajnica in koliko je resnice v onem dopisu. Vodstvo okrajne bolniške blagajnice v Železnikih.
Iz Rožne doline na Koroškem, dne 15. marca. (Rovanje zoper slovensko šolo.) S premnogim veseljem in pravo navdušenostjo trobijo nemško-liberalni listi med svet vest, da se je minoli četrtek dne 10. t. m. našemu deželnemu predsedniku predstavila pod vodstvom poslanca Ghona neka deputacija iz Šentjakoba v Rožu s prošnjo, naj šentjakobska šola ostane utrakvistična, naj se ne uvede slovenščina kot podučni jezik, kakor je zaukazalo vis. naučno ministerstvo. Po židovsko-„liberalnem" nemškem „schulvereinu" vzdržana „Deutsche allg. Zeitung" v Beljaci, koja med Slovenci „sluje" pod imenom „Beljaška Urša", smatra ovo vest za tako važno, da ji je že dne 11. t. m. posvetila svoj uvodni članek. V tem članku seve po stari navadi prav z robato gorjačo udriha po slovenskih rodoljubih.
A kdo je uprizoril novo komedijo s prošnjo do dež. predsednika? Nalog jo uprizoriti došel je po znani poti od celovških nemčursko-liberalnih kolovodij, kojim so pokorni sluge „vaški učitelji" in razni „bauernbundarji". Tudi v šentjakobski občini sta posel beganja ljudstva z nabiranjem podpisov prevzela učitelj France Oman in neki priseljeni krčmar Horn. Ta dva odposlanca nemškega „schulvereina" sta na povelje od višje strani iz Celovca po raznih vaseh od nevednih ali odvisnih bajtarjev srečno ulovila nekaj podpisov za nemško šolo. Na kak način so se lovili podpisi, poročal sem Vam že svoječasno. (Glej „Slovenec" št. 24. z dne 30. jan. t. I.)
Škoda, da nam nasprotni listi ne povedo, kdo je šel h g. dež. predsedniku, in koliko se jih je vsega vkupe podpisalo za „staro" šolo. To zvedeti bi bilo prav zanimivo. A o vsem tem molče! Zakaj? — to vedo najbolje sami! „Fr. St." pravijo sicer, da je bilo „mnogo" podpisov, a to je gotova laž! Znano je, kako nam nasprotni nemški časnikarji na vse, kar se godi proti Slovencem, gledajo skozi pobarvana očala.
Clankar „Beljaške Urše" pa je, govoreč o „landesüblicher Schwindel bezüglich der Erlangung von Unterschriften", sam potrdil, da so Oman, Horn in sodrugi podpise za svojo prošnjo lovili le z lažmi in drugimi jako dvomljivimi sredstvi. Kajti samo za prošnjo za „staro" šolo so se po gori imenovanih matadorjih nemškega lažiliberalizma nabirali podpisi; za slovensko šolo potegoval se je ves čas občinski odbor, med prebivalci se nikoli ni nabiralo nikakih podpisov. Zato more in mora ono natolcevanje veljati samo le o nasprotnikih, kar vzamemo z veseljem na znanje ter želimo, da bi to račil uvaževati i gospod deželni predsednik!
Kako lažnjivo je pisarenje „Beljaške Urše" in njej sorodnih listov, kaže nam iznova zopet ta slučaj! „Razsodnemu" nemškemu čitateljstvu se natvezujejo kar prav kosmati medvedi, da mu moremo k taki hrani voščiti le: dober tek!
Vrhunec pristne budalosti in skrajne perfidnosti doseza naslednji stavek: „Vou dieser Ueberzeugung ausgehend, kann man die Schöpfungen, bei welchen die windischen Hetzer die Rolle des Gott Vater spielen, der aus nichts etwas hervorbrachte, des Gott-Sohnes, der Heil und Rettung brachte, des hl. Geistes, der mit seiner feurigen Zunge die besseren Gefühle versengte, furchtlos betrachten ..." Res sramota za katoliško Avstrijo, da se smejo take zlobne izjave neverskega talmi-liberalizma nekaznovane pošiljati med svet! Res, dober želodec morajo pa imeti naročniki označenih listov, da dan na dan prebavljajo tako hrano! Daleč je dospela nemško-„liberalna" časnikarska klika.
Nasprotni listi, žal, tudi ne povedo, kaj je gospod dež. predsednik odgovoril šentjakobski depu-taciji. Kij neveselega vendar ni bilo?
Radovedni smo tudi. kaj bodo pristojna višja oblastva počela s prošnjo šentjakobskih „Nemcev"!
Od si. občinskega odbora šentjakobskega, zlasti od vrlega g. novega župana Kobentar-ja pa pričakujemo. da v tej zadevi nikar ne bode molčal, marveč pokazal, kaj je mnenje ogromne večine občanov! — Vkljub hudemu nasprotnemu pritisku iu terorizmu nemčurske klike se je lansko jesen po ogromni večini prebivalstva izvolil čisto naroden občinski zastop; ta zato zastopa pravo mišljenje občanov. On naj se torej tudi sedaj krepko oglasi ter pokaže, kdo hoče nemško šolo, kje imajo nasprotne agitacije svoj izvor. Čisto slovenska občina se vendar ne bo dala za nos voditi po nekaterih kričačih.
Ker sem ravno primoran prati umazano perilo „Beljaške Urške", naj še pripomnim, da sta .Deutsche allg. Zeitung" v Beljaci kakor tudi celovške „Freie Stimmen" začele prelagati „Mir" v nemščino. No, mi moremo tega biti le veseli; zdaj imamo vsaj „Mir" tudi v nemški izdaji! Vsak važnejši članek „Mira" najde takoj odmev v teh listih. To kaže, kako marljivo čitajo tudi nasprotniki naš vrli list; a baš to nam bodi tudi opomin, da trdno vstrajamo v borbi za narodni obstanek, da se za svoje pravice vztrajno potegujemo tudi zanaprej!
Ker nasprotni gospodje tako marljivo čitajo „Mir", utegne jih konečno morda le še pamet srečati, in ako Bog d&, doživeti moremo tako koroški Slovenci še „zlate" čase, da se bratimo s sedanjimi nasprotniki. In v tej „veseli" nadi konča za danes
Rožan.
Iz Preddvora, 14. marca. O vremenu bi vam pravil; kako je stiskal mraz in kako je medlo zadnje tri dni misijona s snegom, da smo ga morali celo orati, — toda vse kaj druzega nam polni srce z milimi a blaženimi čutili, namreč spomin na sveti misijon, katerega smo imeli od 3. do 13. t. m. — Voditi sta ga mislila preč. oo. družbe Jezusove g. Fr. Doljak in g. Fr. Kos; a prišel je le preč. oče Fr. Doljak sam, ker g. Fr. Kosa je bila odvela bela žena po večno plačilo. Vse delo in ves trud je torej pal na rame 641etnega starčka. Če pa pravim starčka, nikari ne mislite na potrto slabost, ampak na jeklenega, žilavo vstrajnega vojščaka Jezusovega, ki bije ] boj navdušeno za visoko, sveto reč; srčno, ki se ne ! ustraši nobenih težav. — Trikrat na dan od 3. do j 13. t. m. je oznanjeval božjo besedo neprenehoma ! ter tudi dosegel vzvišeni namen. Kakovi namen? ' On noče delati zastonj; on hoče in tirja plačilo. Kakovo plačilo? Posvetnež se posmehuje takemu plačilu. On je tirjal za plačilo naše duše. Dali smo mu jih, dali smo mu svoje srce. Preddvorska in kokerska fara. ste se kakor ena družina zbirali okoli Iece svojega dušnega očeta preč. o. Fr. Doljaka. Vneta beseda je vžigala srca. Ne mraz, ne težavna, daljna, zametena pota, nič ni moglo zadržavati ljudi od misijona. — Tu mi pride na misel veselje naših davnih dedov, s katerim so sprejeli veselo blagovest v svojem slovenskem jeziku po bratih sv. Cirilu in Metodu. 1500 knjižic „spomin na sv. misijon" se je razdelilo, zadnji dan so pa celo pošle, ker so pritisnili še iz sosednih župnij. — Kaj bi povzdigoval skrb in požrtvovalnost preddvorskega in kokerskega g. župnika in pravil, kako marljivo so delali v spo-vednici gg. oo. P. Rudolf in P. Albin iz Kamnika, P. Gabrijel iz Loke, župniki preddvorski, kokerski in olševski! Prelepi red, dejal bi, sveti mir je bil ves čas misijona. — Zadnji dan 13. je preč. o. Fr. Doljak blagoslovil misijonska križa za preddvorsko in kokersko faro, potem nam je razložil, kaj nam je brati iz bukev sv. križa.
Kakor šumenje morja hrumi nam še v srcu prisega zvestobe, katero smo prisegli ponovivši krstno obljubo. — Potem je preč. o. Fr. Doljak vzel od nas slovo. Tekle so solze, ihtenje in jok se je razlegal po vsej cerkvi, kar je glasno pričalo, kako prisrčno hvaležno je ljudstvo za milost sv. misijona. Mile, ginljive, presunljive so bile njegove zadnje besede, nikar jih ne pozabimo.
Sad sv. misijona se je pa tudi že v teku misijona pokazal; blizo 400 jih je pristopilo družbi treznosti le iz preddvorske fare. Iz kokerske se bodo pa še posebej zapisavali. Po sv. opravilu so prišli možje, njim na čelu spoštovani župan gosp. Janez Roblek ter so izrekli preč. o. misijonarju prisrčno zahvalo za njihov trud in očetovsko ljubezen. Naj bode pa tudi 8 temi vrsticami očitno izrečena prisrčna zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli
ljudstvu do te potrebne in dušo in srce prenavljajo«® pobožnostt. Bog jim plačaj tisočero!
V	Zagrebu, 18. marca. „Slovenca" je' že brzojavno sporočeno, da je sedanji generalni Vikar zš-grebške nadškofije in posvečen škof Gasparič nevarno obolel. Po najnovejših trditvah se je obrnUa bolezen na slabše ter ni skoraj nobenega upanja, ds bi mogel škof še kdaj Izvrševati svoja opravila. Nastalo je tedaj vprašanje o njegovem nasledniku kot generalnega vikarja in posvečenega škofa. Ker je neverjetno, da bode nadškof že kmalu imenovan, a drugi posvečeni škof Pavlešič pa je radi starosti nesposoben za duhovna opravila, bode potrebno, da se čim preje imenuje tretji posvečeni škof, kajti velikonočni prazniki so blizu. Tudi je zagrebška nad-škofija velika ter se birmovanje prav težavno opravlja. Dozdaj je birmoval le škof Gašparic, od zdaj pa on gotovo ne bode več za taka duhovna opravila, če tudi še ozdravi. Treba bode tedaj v kratkem imenovati mu naslednika. Koga bode zadela ta težavna čast, ni še znano; najbolje bi pa bilo za nadškofijo, da dobi v kratkem svojega poglavarja po volji vsemu narodu.
V	sredo, 16. t. m. se začno v mestu Zagrebu :' dopolnilne volitve v mestno zastopstvo. Že v zadnjem dopisu sem razjasnil, da med volilci ni prave sloge in da imamo tri stranke, katere se med seboj bore za prvenstvo. Stranka neodvisna ima hudo stališče nasproti vladni in Starčevicevi. Po vsej pri-liki se boste obe poslednji čas združili proti prvi in potem je mogoče, da ostane v manjšini. Po vladnih časopisih pa tudi po opozicijonaluih, razven „Ob-zora" se sedanji župau hudo napada, češ, da je
] preveč varčen in da mesto radi tega zanemarja. Posebno hudo ga je napadel radi prevelike draginje v mestu zastopnik dr. Frank, kar pa deloma ni imel prav, saj vendar župan ne more sam zapovedovati mesarjem, pekom in drugim obrtnikom tržnih cen. Da so stanovanja v Zagrebu predraga, tudi ni župan kriv, nego podjetniki, ki nočejo zidati hiš razven, če jim nosijo velike obresti. Vrh tega pa so se dohodki mesta v kratkem času zmanjšali, mesto da so narasli, kar pa je provzročila nesrečna filoksera, vrh tega pa še postava o točarini. Mesto pa med tem raste ter se zahtevajo vedno večji stroški za upravo. Ko bi se tedaj varčno ne ravnalo, zagazilo bi mesto v dolgove in meščani bi vsled tega največ trpeli. In ravno tega noče sedanji župan.
Resnica je, da ni vse tako, kakor bi moralo biti; Zagreb je bil pred nekimi leti čišči, nego je dandanes, vendar pa je tudi še zdaj dovolj čist. Glavno je, da dobi mesto dobro kanalizacijo, in to hoče sedanji župan izvesti, kakor se je sam izjavil, ali pa bode odstopil. Rekel je javno v seji, da bo še to leto predložil mestnemu zastopstvu osnovo kanalizacije. S tem delom si bode pridobil župan dr. Amruš neizmerne zasluge za mesto, kajti Zagreb bode še-le na ta način zdravo mesto postal. Kakor je župan podjeten mož in pa varčen v gospodarstvu, | moramo upati, da bode v kratkem izve! to ogromno , delo.
Letošnjo pomlad pa se bode popločila Ilica od | prihranjenih denarjev z domačim klinkerjem — in to bode stalo mnogo tisočakov. Nasprotniki tedaj nimajo popolnoma prav, če oponašajo županu pre-: veliko varčnost. Naši odnošaji so taki, da se v res-; niči ne d& drugače z občinami upravljati, kakor na ta način. Resnica je, da bi mesto potrebovalo marsikaj, da bode lepše in ugodnejše, ali kar ni ne-I obhodno potrebno, more se pogrešati. Prihodnje j volitve bodo pokazale, v koliko je meščanstvo spo-1 razumno z nazori svojega župana in njegove stranke.
Pretečeno nedeljo se je odprla prav svečano j meščanska čitalnica. Dozdaj je bila v Zagrebu samo j ena veča čitalnica, v katero pa neodvisno meščanstvo ni zahajalo, zatorej si je osnovalo svoje središče, kjer se morejo shajati na dogovore in zabavo vsi neodvisni Hrvati. Da bode to društvo mnogo i delovalo za probujenje samosvesti hrvatske, je ne-j dvojbeno. Bil je pa tudi že skrajni čas, da se je v j tem pogledu nekaj storilo.
Dnevne novice.
V L j ubij a ni, 18. marca.
(Dolenjska železnica.) V današnji seji deželnega i zbora je naznanil gosp. deželni predsednik baron * c j Winkler, da je od trgovskega ministerstva došlo potrdilo operata obhodne komisije za zgradbo želez-
niÖne Arte od Ljubljana do Kočevja in da se torej rifrattjo dela takoj oddati in zgradba pričeti. Poslanci so z odobravanjem vzeli na znanje to poročilo.
(Deželni zbor kranjski) je imel danes VI. sejo. Pričetkom obravnav je poslanec dr. Tavčar s to-vitilSi stavil do vis. č. kr. deželne vlade interpelacijo zaradi pečatov z dvojezičnimi napisi pri onih sodiščih, katera izdajejo tudi slovenske rešitve. Taki pečati z dvojezičnimi napisi so zaukazani od i pravdiodnega mfhisterstva z odlokom z dne 10. ja- j nuvarijft 1889 St. 21599. Interpelantje vprašajo: 1. Je Ii res, da predsedstvo c. kr. dež. sodišča v Ljubljani ni intimovalo dotičnega ukaza predrejenim okr. sodiščem ? 2. Je Ii res, da se je pri sodiščih, kjer se izdajejo slovenska rešila v nasprotju z omenjenim ukazom napravilo sodnih pečatov z nemškimi napisi? In če je to res, 3. hoče li c. kr. dež. vlada o tem obvestiti c. kr. pravosodno ministerstvo, da si bode v prihodnje svojim ukazom pridobilo veljavo ? V nadaljni seji je bilo rešenih več prošenj za podpore. Prihodnja seja je v torek.
(Zagrebški nadškof) Imenovalo se je že več kandidatov za nadškofijsko mesto v Zagrebu. Danes pa izvemo, da utegne na to odlično mesto priti benediktinec H a u d e g h , rodom Oger. Naš poročevalec še dostavlja, da sta se rimska kurija in ogerska vlada že pogodili o tem kandidatu. Naš vir v tem oziru je sicer jako zanesljiv, a o tem slučaju vendar dvomimo.
(Wolfovega slovarja) slovensko-nemški del je v rokopisu dovršen ter pride meseca maja tega leta v tisek. Prekrasno to znanstveno delo, sad mnogoletnega truda, izhajal bo v zvezkih po pet tiskanih pol obsegajočih 1 Dobro došel!
(Zaprli) so, kakor se poroča „N. Fr. Pr." našega rojaka in znanega jezikoslovca dr. Oblaka v vasi Vardarovcu v Makedoniji. S priporočili avstrijske vlade je namreč dunajska vlada poslala dr. Oblaka v Makedonijo, da prouči tamošnja slovanska narečja. Odpeljali so ga v ječo v Solun, a ga drugi dan izpustili. Več bolgarskih veljakov, s katerimi je dr. Oblak občeval, so tudi zaprli in preiskali njihova stanovanja. Avstrijski konzul v Solunu je vso stvar sporočil avstrijskemu veleposlaniku v Carjigradu, da posreduje pri turški vladi.
(Slovensko gledališče.) Jutri ima gosp. Pran Bučar svojo beneficijo. Pelo se bode več prizorov iz Verdijeve opere „Trubadur" ter prvi in drugi prizor II. dejanja iz Maillartove opere „Puščav-ni ko v zvonček". — V nedeljo se bode predstavljala Rosenova veseloigra „D i 1 e t a n t j e".
(I« Novega Mesta) se nam poroča, da je gosp. poslanec Šuklje ondi zbolel za influenco, ko je hotel obiskati svojega v Lokvici pri Metliki umirajočega očeta.
(Vreme.) Z Gorenjskega se nam poroča: Dne 14. t. m. in naslednjo noč je tako snežilo pri Ter-bižu, da je snega padlo 1VS metra na debelo in so vlaki obtičali pri Žabnici na progi iz Terbiža do Pontebe. Tudi je plaz snega 6 metrov visoko zasul državno železnico pri Eatečah in je bil dne 15. t. m. promet na tej progi ustavljen. — Danes je solnčno vreme, ki nam daje upanje, da kmalu pride v dežel ljuba pomlad.
(Kranjska hranilnica in — Dreovi dediči.) Kar obstoji kranjska hranilnica, pač še nikoli v jednem dnevu ni izplačala tako ogromne svote, kakor v sredo. V ta dan so namreč prejeli gospodje dr. Pft-fferer, dr. Mosche, dr. Munda in beležuik Gogola, ki zastopajo posamične Dreove dediče, od kranjske hranilnice velikansko svoto — 583.000 gld. za svoje kliieute. Od 1. marca se naložena glavnica okoli 800.000 gld ni več obrestovala.
(Dr. Lad. Rieger) je dospel te dni s svojo hčerjo, omož. Červinkovo, v zdravišče A reo v južnih Tirolah.
(Lewinsky v Ljubljani.) Iz Celovca se nam piše: Kakor ni bilo drugače pričakovati, najde škandalozni nastop c. kr. dvornega igralca Lewinskega v Ljubljani v tukajšnjih ultranemških listih glasno pritrkovanje in odobravanje! Pod naslovom „Sturm im Wasserglase" govore o tam, kar so v tej zadevi pisali slovenski listi, tukajšnje „Freie Stimmen" po znanem načinu židovsko-liberalnih glasil ter kažejo, da so tem ljudem nepoznati sploh vsi pojmi navadne dostojnosti. Psovke onega nedostojnega pa-negirika na ultranemško Avstrijo so tem ljudem nedolžna „Zurückweisung slaviseher Arroganz". Nekako zadovoljno pa piše nasprotni listič: „Am meisten ärgert die Hetzer der Umstand, dass die deutsche Demonstration', als was sie diesen Beifall
nun hinstellen, auch von hochgestellten Militärs und Frauen hoher sloveuischer (!) Parteigänger getheilt (??) wurdet!" Upamo, da Slovenci bel« Ljubljane ne bodo več hodili v pasti, nastavljen» jim po vzorcu Lewinskega predavanja, in da t bodoče pBovk, s kojimi jih okidavajo oholi nemški „pesniki", ne bodo več plačevali s svojimi novei!
(C. kr. obrtne strokovne šole v Ljubljani.) Na tukajšnji strokovni šoli za lesno obrt biva uže več tednov c. kr. popotni učitelj za etrugarstvo in bivši voditelj strugarski šoli v Tachau-u na Češkem, g. Friderik Braun, da po naročilu naučnega mini-sterstva popolnuje uredbo strugarskega oddelka, ki bode sedaj prava uzorna delarnica za to industrijo. Oddelek ima 8 stružnic raznih sistemov, lesene in in deloma železne, vrejene za vse važnejše tehnike in tudi za ovalno struženje. Imenovani popotni učitelj je letos tudi napravil učni načrt za kovinsko i tiskanje (Metalldruckerei) ter ga izdelal z učenci III. j in IV. letnika. Vsled te nove uredbe bodo absolviraui ! učenci tudi vešči kovinskemu tiskanju in odprlo se j jim bode dokaj širše polje za zaslužek. Kakor ču-I jemo, namerava naučno ministerstvo drugo leto vpeljati še rožno in slonokosteno delo, tako da bode vsak učenec popolnoma poznal vse sedanje načine strugarstva. — V javno risarsko šolo se je vpisalo uže nad 30 obiskovalcev, ki zastopajo naslednje obrti: Sobno slikarstvo, tapetarstvo, klju-j čarstvo, pasarstvo, kleparstvo, strugarstvo, mizarstvo, j kamnosekarstvo, litografijo, fotografijo in vrtnarstvo. ' Ta obilni obisk je pač živ dokaz, kako dobro je j došla nova naprava ljubljanskim obrtnim krogom. — Tako raste mladi zavod, in se širi na vse strani ter opravičuje nade, ki so jih stavili nanj merodajni krogi. Želeti je le, da bi se ga naši obrtniki vedno tesneje oklepali in vedno bolj zajemali iz bogatih virov, ki jih ima zanje na razpolaganje. Konečno omenimo, da je ogledovanje šole in njenih pripo-i močkov vsakemu dovoljeno, kdor se zanima za zavod ; in se v ta namen oglasi v ravnateljevi pisarni.
(Slovenska stranka na Koroškem.) Iz Celovca ; se nam poroča: Že smešno je gledati, na kak način | se bojuje nemčursko-liberalna stranka nasproti ko-| roškim Slovencem in kako po svojih glasilih dan ! na dan prevrača uprav gorostasne kozle. Najnovejše i v tej stroki sprožil je tukajšnji „leibblatt" koroških I liberalcev „Fr. St.", ki v svoji 31. štev. z dne ! 12. t. m. v uvodnem članku prav slovesno dokazuje, j da na Koroškem — ni slovenske stranke! ! Na ves nezmisel, ki je nakopičen v tem članku od-! govarjati, bilo bi škoda papirja in truda, saj si : „razsvitljena" nemško-liberalna gospoda sama dosti I občutljivo bije po zobeh. — Ce na Koroškem res j ni slovenske stranke, čemu je potem oni neprestani vik in krik v monitorjih nemško-koroške „inteligence", čemu neprestano jadikovanje o „sloveuischer Ansturm", ki se na koroško „Urgermanenthum" dela baje od strani koroških Slovencev! Vsaka številka nasprotnih listov je napolnjena zabavljic, psovk ^ itd. čez slovensko stranko, vsak pojav narodnega | življa med nami najde takov glasen odmev v teh ' glasilih, in na vse to pride kak „temeljit" člankar z .neovrgljivim" dokazom, da na Koroškem ni i slovenske stranke! Klanjamo se nemški „temeljitosti" in „doslednosti"!!
(15. in 16. slov. posojilnica na Koroškem) se I snujeta v Prevaljah, oziroma v Št. Jan žu v ¡Rožni dolini. Z mnogim veseljem pozdravljamo novi postojanki proti potujčevalnemu navalu ter kličemo rodoljubnim osnovateljem: „Slava!" — Posojilnica v Spodnjem Dravogradu ima svoj letni občni zbor dne 27. marca 1892 ob 3. uri po-poludnd v gostilni „pri Rabiču".
(Na smrt obsodili) so minoli teden pred celovškim porotnim sodiščem J. Wieser-ja zaradi roparskega uboja.
(Svojo očetovsko ljubezen do koroških Slovencev) pokazal je koroški deželni odbor iznova pri imenovanju načelnikov in načelnikovih namestnikov za cestne odbore v dobi od 1892. do 1894. leta. Tudi v čisto slovenskih krajih, kjer so vsi občinski in šolski zastopi v slovensko-narodnih rokah, imenovani so za ona mesta naši najhujši nasprotniki I Kdor zna, pa zna!
(Borba za slovensko šolo na Koroškem.) Iz Globasnice na Koroškem se nam poroča: Lansko leto je prosil naš občinski odbor združen s krajnim šolskim svetom, naj 8e v tukajšnji šoli uvede slovenščina kot podučni jezik. Naša prošnja se je od deželnega šolskega svite koroškega odbila, češ, da deželni odbor (!) ni privolil v to! Zoper to kri-
vično razsodbo 8e je naš občinski zastop po jed-noglasnem sklepu v seji due 1. t. m. pritožil na vis. naučno ministerstvo. Slava vrlim občinskim odbornikom ! Vivant sequentes!
(Glasbenega mojstra OndflCka) nazivlje pariški „Figaro" dosledno v vseh svojih poročilih, da je „Blavni ogerski virtuoz". — Ondfiček zdaj biva v Parizu in bi dobro učinil, ko bi listu „Figaro" pojasnil svojo narodnost.
(Razglas.) C. kr. trgovinsko ministerstvo je naznanilo trgovski in obrtniški iborniei, da je po 3poročilu c. in kr. glavnega konzula v Curihu (Zürich) treba vsled sklepa zveznega sveta od 1. marca t. 1. pri uvozu jajc v Švico pridjati vsaki tostranski pošiljatvi tudi spričevalo o izviru, ker le potem ravnä, se z blagom po pogodbeni tarifi. Tudi gledö južnih sadežev in žime odredilo se je baje isto.
(Stavbena obrtna razstava v Lvovn.) V Lvovu vršila se bode od 30. avgusta do 20. septembra 1892 v poslopju in vrtu c. kr. tehnike stavbeno-obrtna razstava. Obsezala bode pet skupiu, in sicer: stavbene priprave in stavbena dela, oprave poslopij, načrte in projekte, pouk in slovstvo, ter posebno razstavo avstrijskih strugarskih šol. Pojasnila o razstavi daje odbor stavbeno-obrtne razstave v Lvovu, Ringplatz št. 30. Program razstave pogleda se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice r Ljubljani.
Narodno gospodarsvto.
Razširjanje trtne uši po Kranjskem.
(Poročilo deželnega odbora.)
I.
Iz poročil tehniškega voditelja del za uničenje trtne uši K. Reichel-a o razširjanji trtne uši 1890. in 1891. leta in o poskusnih vinogradih z ameriškimi trtami žalibog sledi, da se trtna uš vedno bolj širi ter da je okužila uže nad polovico vinogradov ter jih večinoma tudi uničila.
A.	Okrajno glavarstvo Krško. Razven uže 1889. leta izkazanega okuženja našla se je v poletji 1890 večja zalega trtne uši v občini boštanjski, v zelo visoko ležečem k boštanjski graščini spadajočem vinogradu, kateri je bil vsekako uže pred več leti okužen. Od kot se je semkaj zanesla trtna uš, se zanesljivo ne ve, ker je vinograd nasajen le s starimi domačimi trtami. Zanesti se je morala le čez Savo iz sevniškega okraja. S tem je torej trtna uš tudi v radeškem okraji dokazana.
Leta 1891 se je daljno razširjanje trtne uši posebno ni preiskovalo. Kar pa se tiče razširjanja v že okuženem ozemlji, je gotovo, da čedalje bolj napreduje. V kostanjeviškem okraju so vinogradi razven nekaterih brd v občini šent-jernejski popolnoma uničeni. V krškem okraju ste zdaj tudi občini Krško in Raka hudo poškodovani. V mokronoškem okraji našli so trtno uš že 1889. 1. pri Škocijanu, istotako v nekaterih vinogradih občine Šmarjete.
B.	Okrajno glavarstvo Novo mesto. Od 1890.1. dalje država več ne preiskuje vinogradov, torej o daljnem razširjanju trtne uši ni nikakih uradnih podatkov, ker se menda tudi okrajne komisije ne brigajo za stvar, vendar pa se od vseh strani čujejo tožbe o razširjanju trtne uši.
C.	Okrajno glavarstvo Črnomelj. V občinah Preloka in Vinica je 1891. 1. dala država vinograde preiskovati, ter so se v Preloki na različnih krajih našle štiri zalege trtue uši. Trte so večinoma že posušene. Tudi pri Vinici se je trdna uš že zasledila. V svojem poročilu omenja komisar, da se je v črno-meljskem okraju trtna uš tekom štirih let neizrečeno hitro razširila ter da so bili vinogradi na severovzhodu metliškega in na zahodu črnomaljskega davčnega okraja do zdaj najbolj prizadeti.
D.	Okrajno glavarstvo Postojina. K dozdanjim zalegam trtne uši, katere se vedno bolj širijo, je od leta 1891. prištevati še občino Slap, kjer so se na treh parcelah zasledile večje in starejše zalege.
Torej je od skupnega vino-	okuženih
gradskega površja okrajnega gla-	ali okuženja
varstva:	sumnih
Krško s . . . 4474 ha..... 2762 ha
Novomesto s . 2972 ...... 1337 „
Črnomelj s . . 1961 ...... 1902 „
Postojina s . 1202 . .... . 746 , vsota . 10609 ha	vsota . 6747 ha
II.
Trtnice z ameriškimi trtami in poskusni vinogradi.
Ker so, kakor znano, ameriške proti trtni uši stanovitne trte edino sredstvo, da se vzlic trtni uši ohrani vinoreja, je deželni odbor, odkar se je prikazala trtna uš v deželi, z največjo pozornostjo spodbujal vinogradnike za nasaditev ameriških trt ter jih pri tem delu podpiral z brezplačnim oddajanjem trt iz deželnih trtnic in z darili v denarjih.
Dandanes se nahajajo v naši deželi sledeče trtnice z ameriškimi trtami:
1. Deželne trtnice vinarske šole na Grmu in pri vinogradu v Smoleni Vasi. Iz teh trtnic oddalo sa
je 1890. in 1891. leta brezplačno 14550 rezanic in 750 ukoreninjenih trt. V obeh šolskih vinogradih zasadilo se je 8000 ameriških trt, v trtnico pa se jih je vložilo 2000.
2.	Državna trtniea pri Kostanjevici, v katerej se je leta 1889/90 priredilo 182.000 trt rezanic, med temi je bilo 157.100 komadov trte riparije, 6950 so-lonis, 2300 york madeire, ostanek pa neposredno rodečih trt, dalje 32.470 ukoreninjenih trt. Od teh se je brezplačno v domači deželi oddalo 15525 komadov, vse druge pa so se deloma razposlale na Štajersko, Goriško, v Mali Lošinj, Koper, Pfaff-stiidten i. t. d., deloma pa proti plačilu oddale strankam (58.195 rezanic, 12 800 ukoreninjenih trt), deloma pa so se vložile v trtnico (45.414).
Leta 1891 pridobilo se je 214.375 trt rezanic, od katerih se je 52.325 proti plačilu razpečalo strankam na Kranjskem, 134.440 pa se jih je porabilo po Štajerskem, Primorskem, v Istriji in na Dolenje-Avstrijskem.
Od zaloge ukoreninjenih trt, katere so bile večinoma riparija, namreč 18.550 komadov, porabilo se jih je 6350 za državne trtnice, ostanek pa se je razprodal strankam.
3.	Razven državne trtnice v Kostanjevici nahaja se v kostanjeviškem davčnem okraji od države podpirana trtniea v Derči pri Brezovici, občine šentjer-nejske, pod neposrednim nadzorstvom sina posestnika tega zemljišča, Aleksandra Wutscherja, kateri je dovršil šolo v Klosterneuburgu.
Od tega nasada, kateri meri jedno oralo, služi jedna tretjina kot vinograd za trte rezanice, jedna tretjina se je za poskušnjo z raznimi neposredno ro-dečimi ameriškimi trtami in jedna tretjina s požlaht-njenimi trtami kot poskusni vinograd spomladi 1891. 1. nasadila; razne neposredne rodeče vrste trt nasadile so se deloma uže spomladi 1890. leta.
Trte so vseskozi prav dobro rastle ter ni bilo opazovati nikake bolezni.
4.	V Krškem davčnem okraju nahaja se v vinogradu spadajočem k grajščini Raka trtniea z ameriškimi trtami v obsegu jednega avstrijskega orala, katera se je 1891. leta popolnoma zasadila in katero podpira država.
Ta trtniea je ravno tako zasajena, k^kor ona v Derči.
Rast je bila v prvem letu primerno dobra.
5.	Državna trtniea z ameriškimi trtami na Slapu v Vipavski dolini v obsegu 2 oral 1220Q° bila je spomladi 1891. leta izvzemši jednega dela, kateri se mora še prekopati, nasajena z ameriškimi trtami kot vinograd za trte rezanice in pa z neposredno rodečimi ameriškimi trtami; jeden del pa se je nasadil z v roki požlahtnenimi rezanicami.
6.	V političnem okraju črnomaljskem bode po naznanilu deželne vlade z dne 4. januvarja 1892 država napravila dva poskusna vinograda z ameriškimi trtami. Komisar Reichel se je izrazil, da je v to svrho najpripravnejša parcela št. 116/1 davčne občine čer-nomaljske v obsegu jednega orala, katera je lastnina nemškega viteškega reda komende v Metliki, in pa dve parceli v davčni občini metliški v obsegu jednega orala 130Q°, kateri je ponudil M. Nemanič v Dra-šičah. Na dotlčno vprašanje deželne vlade izrekel je deželni odbor svoje potrjenje.
S tem bode vstreženo želji ondotnega prebivalstva, katero se peča z vinorejo ter je rešena resolucija slavnega deželnega zbora, sprejeta v 13. seji dne 22. novembra 1890.
7.	Kmetijska podružnica v Kostanjevici zasadila je 5 poskusnih vinogradov, za kojih vzdrževanje se ji je tudi 1891. leta dovolila podpora 100 gld. iz deželnega zaklada. Nadzorstvo teh poskusnih vinogradov izročilo se je po podružničnem nasvetu nadučitelju L. Abramu v Kostanjevici. Po njegovih poročilih je stanje in rast trt jako povoljna.
8.	Kmetijska podružnica v Novemmestu zasadila je poskusni vinograd v sredi okuženega ozemja pri Belieerkvi, kjer pa je bila zemlja toliko skalovita, da so stroški prekopavanje za 400 m2 iznašali 130 gld., tako da se je od deželnega odbora za napravo dveh poskusnih vinogradov dovoljena podpora 140 gld. porabila le za jednega, ker se bodo trte nasadile še-le tekom letošnje spomladi.
9.	Kmetijska podružnica v Vipavi je tudi 1890 1. sklenila napraviti dva ameriška poskusna vinograda, katera sta bila uže spomladi 1890. leta zasajena z ameriškimi trtami in sicer jeden v slapski, drugi pa v šent-vidski občini. Za oba poskusna vinograda dovolil je deželni odbor 140 gld. podpore.
10.	Kuratu J. Skvarči v Budanjah pri Vipavi, kateri se je izrazil, da hoče zasaditi ameriški poskusni vinograd, dovolil je deželni odbor podporo v znesku 70 gld. pod tem pogojem, da bode iz tega vinograda k večjemu le tri leta brezplačno oddajal rezanice vinogradnikom v okolici.
11.	Meščanska šola v Krškem, kakor tudi on-dotna ljudska šola prejeli sta podpore, prva 50 gld., poslednja pa 30 gld. v svrho naprave ameriških poskusnih vinogradov in obe tudi v to svrho potrebne trte brezplačno od šole na Grmu.
12.	V okolišu okrajnega glavarstva krškega ba-vita se vrh tega z vzgojevanjem ameriških trt, sosebno riparije, posestnik grajščine Raka, kateri mora na podlagi pogodbe s c. kr. poljedelskim ministerstvom proti vsakoletni zagotovljeni podpori polovico pridelanih rezanic poslednjemu prepustiti, in pa posestnik grajščine Impolce, kateri je pozno jeseni 1891. leta
150.000 ameriških trt rezanic pridelal ter jih po primerno visoki ceni po 6 do 20 gld. prodaja.
Dalje se peča tudi še več majhnih posestnikov z vzgojevanjem trt za prodajo. Znamenito je, da s Hrvatskega po ameriških trtah vedno bolj povprašujejo in da pridelovalci trt krškega kakor tudi sosednega brežiškega okraja po visokih cenah pošiljajo trte na Hrvatsko. Iz tega uzroka se tudi v poslednjem času posestniki vedno bolj poprijemajo vzgojevanja trtja za prodajo, namesto da bi svoje od trtne uši uničene vinograde z nova zasajevali.
Popolnem svilene fularde f0 JJJjfg
J^ter (do 450 raznih vzorcev, pisanih, kariranih itd.) razpošilja na kosove poštnine in eolnine prosto v hišo tovarna za svilo Gr. IIoniKiborg (o. in kr. dvorni založnik) ZUrioh. — Vzorci z obratno pošto. — Pisma stanejo 10 kr. porto.	123 2 (6)
Praga, 18. marca. Spravna komisija je proti predlogu Nemcev sklenila generalno debato o vseh spravnih predlogah. V generalni debati je nasvetoval Gregr, naj komisija v zbornici nasvetuje, da se preide na dnevni red. Bucquoy je naznanil v imenu veleposestnikov predlog, da se spravne obravnave odlože.
Budimpešta, 18. marca. Cesar se je zjutraj pripeljal.
Pariz, 18. marca. Govori se, da je policija zasledila neke tajne načrte anarhistov ter zaprla več oseb. Minolo noč so v Bor-deaux-u preiskali stanovanja znanih anarhistov.
Umrli ho:
16. marca. Marija Kušar, delavčeva hči, 6 let, Kurja vas 6, angina difteritika.
V b olnišnici:
14 marca. Uršula Volčič, gostija, 80 let, marasmus.
Vremensko »poročilo.
Srednja temperatura 2 2°, za 11° pod normalom.
Tržne cene v Ljubljani
dne 16. marca.
Stanje avstro-ogerske banke
dné 15. marca 1892. (Brzojavno poročilo.)
Bankovcev v prometu gld.
Kovinski zaklad „ Listnica	„
Lombard	„
Davka prosta bančna rezerva	gld.
Društva pogrebne bratovščine s?. Jožefa.
bode imelo
dne 19. sušca, t. j. sv. Jožefa popoldan ob 4. uri v šolski sobi tukajšnjega frančiškanskega samostana svoj
h kateremu so vsi moški udje povabljeni.
151 2-2	Odbor.
Katarina Lah,
v Ljubljani, Florijanske ulice št. 11,
se priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu v izdelovanje
posebno šopkov za sveče in altarje, vencev za prapore, bandera m svečnike, m za popolne oprave ob novih maiah in drugih slovesnostih po najnižji ceui.	149 3_i
Uradna informacija c. in kr. avslro-oger.
Deželno sodisče v Trstu prosilo je c. in kr. avstrijsko-ogerski generalni konzulat v Novem Yorku uradnega poročila o
solidnosti zavarovalnice,Mutual'.
Konzulat je odgovoril z dopisom ddto. Novi York, dne 2. junija 1891, št. 1031, in sicer nastopno:
„Slavnemu c. kr. deželnemu sodišču v j Trstu. Na cenjeni dopis z dne 12. m. me-| seca, št. 249/2245, čast mi je slavnemu so-I dišču o
I „Itnal Life toraice Conpy"
' javiti to-le: . . . .
Dne 1. jan. 1890 izkazalo je omenjeno za-j varovalno društvo pravoveljavnih zavarovalnih i pogodeb v znesku Doli,. 565,839.387 in imelo i premoženja v gotovini Doli 135,638.539 I (gld. 339.096.376 gld.). Glede premoženja ne nadkrilja te družbe nobena druga
____„MUTUAL LIFE INSURANCE
COMPANY" je jedna najsolidnejših in najbolje delujočih v Zjedinjenih državah in najznamenitejša zavarovalnica na svetu.	152 1
C. in kr. konzul:
Palitschek pl. Palmforst m. p.
Glavno vodstvo za Avstrijo: na Dunaji, I., Lobkowitzplatz.
Glovni zastopnik za Kranjsko:
ALOJZIJ LENČEK
v Ljubljani, Sv. Jakoba trg.
390.191.000 (— 7.842.000) 246.226.000 (— 68.000) 125.259.000 (— 5,897.000) 24,424.000 (— 742.000)
62,795.000 (+ 5,149.000)
Zalivala.
Slavna kmetska posojilnica za ljubljansko okolico je blagoizvolila, kakorže nekatera prejšnja leta, tudi letos za r^vne tukajšnje učence 10 gld. podariti.
V imenu obdarovane mladine se tukajšnji krajni šolski svet s šolskim voditeljstvom štejeta v prijetno dolžnost omenjeni posojilnici tem potom najprisrč-nejšo zahvalo izreči.
Krajni šolski svet in voditeljstvo trirazredne ljudske šole v Šmariji, dne 14. sušca 1892.
Jan. Ev. Borštnik,
predsednik kraj. šol. svfeta in voditelj.
PreseHtev urarskega obrta.
Usojam si naznanjati prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestu in na deželi, da sem premestil z dnem 1.1, m. svoj
urarski obrt in zalogo raznovrstnih ur
na sv. Petra ccsto št. 2 v hišo g. lekarnarja Mayr-ja nasproti frančiškanski cerkvi,
ter se ob jednem priporočim v obilna naročila. V zalogi imam srebrne in zlate žepne ure za gospode in gospe, ure budil-nlce, stenske ure, ure s stojali itd. itd. — Poprave izvršujem točno, zanesljivo in po primerni ceni. Velespoštovanjem
122 3-3
Josip Čeme,
urar.
Vekoslav Vanino
Židovske ulit e v Ljubljani (p x* o j o zlatar Eapscli)
priporoča čast. duhovščini in si. občinstvu svojo dobro urejeno
trgovino vsakovrstnih nožev, Škarij in britev
od najfinejšega angleškega jekla,
Brušenje britev in čiščenje vsakovrstnih kirur-gičnih predmetov izvršuje točno in natančno. 121 3—3
Ana Rupnik,
izdelov»lka umetnih cvetlic,
v Ljubljani, sv. Petra cesta 13,
se toplo priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu v izdelovanje vteh v to stroko vštevajočih se del, in sicer:
vsakovrstnih šopkov, vencev
in vso opravo za 120 4—3
IV nove maše. "^i
Vse izvrši po kar mogoče nizkej ceni.
Ivan Kregar,
pasara
in
izdelovatelj cerkvenega orodja
LJUBLJANA,
Poljanska cesta 3,
(zraven gostilne »pri zvezdi«),
opozarja in toplo priporoča prečastiti duhovščini in slav. cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno
v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih cerkveno orodje, kot: monstrance, ciborije, kelihe, tabernakeljne, svečnike, lestence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in ceno po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. — Slaro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. — Izvršeno blago pošlje dobro spravljeno in poštnine prosto.	1592 (52—13)
Jelenov zob
v srebru 75 kr., z gamsom gld. 1*25.
Absoluten vspeh.
Zaspanje izključeno!
Cena gld. 2'26, s koledrom gld. 3-05.
Po noči sveteč cifernik
70 kr. več, ravno tat koledar-darski budilnik, s ponoči svetečo cif- rnico, z miznim zvoncem, montiran, gld. 4 75, prima-kakovost gld. 5'75.
lVTnvrtct štirioglaste kalili V UM, ,etne oblike, z
niklastim okovom, pozlai-ena, bogato cizelirana skoro 28 cm visoka ura z budilom, z bitjem in '/« ure. cena gld. 9"—, brez bitja gld. 5-—. Ura s kukovieo, bije in '/a ure, cena gld. 7"—, " umetno izdelani omarici gld. 9'—, s kukovieo. prepelico in ropetiranjem, bogato izrezana gld. 18'50, Kovinska trpežna ura za gospode, odprta, masivni okrov iz nov. srebra gl. 5"50, z dvojnim okrovom gl. 7'50.
EMIL MAYEU,
i6i Dunaj, I., Deutschmeisterplatz 4. 10-1
Ysc proti dveletnemu jamstvu, tovarniški ccnikl zastonj.

Sargo ve gt
Od kar jih je izumil in uvel F. A. Sarg, rabijo jih Nje velečastva cesarica in drugi člani Najvišje cesarske hise in mnoge tuje knežje rodbine. Priporočajo je prof. baron Liebig, prof. p|. Hebra, pl. Zeissl, dvorni svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zdravnika za zobe Thomas na Dunaju, Meister v Gothi itd.
Glycerinovo milo v papirji, kapicah, Llanjicah in škatljieah. — Medno glycerinsko milo v lepenki. — Tekoče glycerinsko milo v flakonih. — Tolletno karbolno glycerinsko milo. — Eucalyptus glycerinsko milo. — Glycoblastol (sredstvo za pospeševanje rasti las). — Chininsko-glycerinska pomada. — Glycerinska crSme. — Toiletni glycerin itd. itd.	(1420) 6
Ii Af ¿iiliftlVI^ zdravstvenoobiastveno pre-
HiUJVl/lFll 1., skušena zobna creme.
r. A. Sarg-a sin & comp.,
c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunaju.
Dobiva se v vseh lekarnah in parfunierljnh.
Bkušen v zelt-njadarstvu in sadjarstvu se sprejme v službo.
KjtS? izve se v Ljubljani, Poljanska cesta št. 14. 124 2—2
Nič več kaslja!
Staro in preizknšcno do; mačo zdravilo
—"""	doma hitro pomagajo proti
—- "	kašlju, hripavosti, zasliženju itd. Le po-
sebna sostava mojih bonbonov je že porok za vspeh. Paziti je treba natančno na ime Oskar Tietze in na „čebulno znamko", ker so tudi posnetki, ki pa so brez vrednosti in celo škodljivi. a«~ V zvežnjih a 20 in 40 kr.
Za bolne in zdrave
je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali nsjtopleje priporočena
Triik6czj-j eva
hmeljna sladna kava
z dobrim okusom iz lepo dišavo.
Glavna zaloga. Lekarnar F. Križan, Kromeriž. - Zaloge v Ljubljani: Lekarnar Ub. pl. Trnkčczy, lekarnar L. Grečel, dalje na Kranjskem v mnogih lekarnah, proda-jalnicah itd.	(1399) 20-18

Zavitek s 1/i kg. velji 30 kr. — pridejo zavitki 4 kg.
Jako ceno
3000 komadov v obratu.
Najboljši vspeh zajamčen.
Ph. Mayfarth & Co,
Stroj za rezanje repe z nožnim stožcem, robkalnica za koruzo, mlini za phanje in mečkanje. Specijalni mlini
za izdelovanje moke prostega koruznega phanja za konjsko krmo. Stroji za mečkanje krompirja. Stroji za rezanje krme, ki se gonijo z roko, geploin in parom. Drobilnik oljenenih tropin (preše). Farnica za krmo itd. Mlatilnice, ki se gonijo z roko in drugo silo. Čistilnica za žito.
PH. MA1FAHTH & Comp. Dunaj 21, Taborstrassc 70.
Ceniki zastonj in franko. — Zanesljivi zastopniki se Žale.	45 10—C
Št. 1982.
Razpis.
Na Kraujskem popoluiti so sledeča mesta
Dobiva te po poštni adresi p:i Ubaldu pl. Trnk6ozy-ju, lekarnarju v Ljubljani; na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Tmk6czy,V.okraj, Hundsthurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnk6czy, III. okraj, Radetzkyplatz 17, Julij pl. Trnk6ozy, VIII. okraj, Josefstadterstrasse 30; v Gradcu (Štajarsko) Vendelin pl. Trnk6czy, lekarnar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnicah dišav, kupcih itd.
(1391) Prekupct imajo obilen rabat. (14)
125 3—3
okrožnih zdravnikov
iu s:cer:
1. v Bohinjski Bistrici z Ktno plačo S00 gld.;
v Kočevski reki z letno plačo S00 gld.; t. v Radovljici Z letno elačo 600 ¿¡ld.: 4. v Tržiču z letno plačo 600 gld.
Pros lei za jeduo teh mest vlože uaj svoie prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Liubliaui
do 20. mareija 1802. leta
ter v njih dokažejo svoio starost, upravičenje do iz-rčevanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično spošobuo.-t. neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znani« slovenskega 111 neinškt-ga jezika.
Deželni odbor kranjslt i.
V Ljubljani, dne 27. februvarija 1892.
Sargov
Sargov
Sargov KAL0D01T
Sargov KAL000NT
Priznanja najvišjih krogov so priložena vsakemu kosu.
Sargov KALODONT
Sargov KALODONT
Tirolska slikarija
na steklo « - ■
in
katedralna steklarnica
INenlianserja, flr. Jele in flrugov
v^lnomostu, na Dunaju in v Novem Jorku.
ci
ETI
Voditelj podružnice
Karol Gold,
Dunaj, IV., Magdalenen-
strasse 29.
II a z p r o <1 a j a
a
<u
a
>N
ti
i Pozor!
(29) 19
V proda jalnici
An dr. Druškoviča
t lijubljani.
Mestni trg št. 9/1©
dobiva se po najnižji ceni
ICg-naj boljša modrobela poste--»« blenjena ploščcvinasta ^^
~ kuhinjska posoda^
Tu dobiva se tudi vsakovrstno hišno ¡11 kuhinjsko orodje po uajmžii ceni.
S tem ponuja se p u. gospodinjam, prečast. duhovščini, ffo*tilničarjem, pred-stoiništvom bolnišnic itd. naiboliša prilika svojo hišno in kuh nlSKo orodje «o ceni spopolniti ali pa si novo omisliti.
Cele kuhinjske oprave za neveste
od «ld. 15'— do «Id. 200'— Vnanja naročila izvrši sc takoj.
UgL BlBpoadZB 5 I

„THE GRESHÁM"
parni društvo za živim v
Podružnica za Avstrijo:
Untan 1,
Podružnica za Opersko:
v hiši društvu.
št 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 30. junija 1891.......... frankov 117 550 797
Letni^ dohodki premij in obresti dne 30. junija 1891 ..... ,	20 725^259
Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v
dobi društvenega obstanka (1848).....• .	249 311449
V zadnji dvanajstmesečni poslovnim dobi vložilo se je pri društvu za ',',	61,372!000
novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka
skupni znesek vloženih ponudb....................1.728 184 555
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno
glavni zastop v Ljubljani
98 (12-2)	pri
Gvidu Zeschko-tu,
Tržaška cesta, št. 3 b.
Zobni zdravnik iz Berolina
uiiiv. med.
l^-
Stari trg št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani.
ordinira od 9. do 12. ure dopoldne In od 2. do 5. ure popoldne: ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne.	38 24—11
Za uboge ob petkih od 9. do 10. ure dopoldne.
__ ^iP
—_A
_t
Št. 2002.
139 3—2
Popolniti je mesto
okrožnega zdravnika
za zdravstveno okrožje postojnsko s stanovališčem v Št. Petni.
Prosilci za to službo, s katero je spojena plača letnih 600 gld vlože naj svoj« prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani
«1«»

ler v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravuiške prakse, avstrijsko državljanstvo, iuično sposobnost, neomadeževi-no življenje, dosedanje službovanje ter zuauie slovenskega in nemškega jezika.
Deželni odl>or kranjski.
V Ljubljani, dne 8. marca 1892.
Izvršilna dražba.
V ponedeljek po sv. Jožefu 21.marca 1.1. dopoldne ot> lO. uri
se bode pri tukajšnjem deželnem sodišču na izvršilni dražbi prodajale
" i
na barju umrlega Janeza Podkrajšek-a po domače Jurčka v~ Trnovem.	129 3_2
Krasne
cerkvene šopke
in vence
z a
141 6-2
Velikonoč in Šmarnice
ima v največji izberi po čudovito nizkej ceni
v Ljubljani, Špitalske ulice.
Naročila na šopke in vence za Velikonoč in Šmarnice blagovoli naj čast. naročniki pravočasno prijaviti, da bode mogoče povsem in točno postrečl. Radi premnogih naročil bi se zakasnela naročila ne mogla zanesljivo izvršiti.
EWPoštna naročila izvršujem obratno."«
Dunajska 1> o
t* z a.
Dne 18. marca.
Papirna renta 5%, lci% davka ....	94	gld.	05	kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	93	,	55	„
Zlata renta 4 davka prosta.....110	„	70	„
Papirna renta 5%, davka prosta ....	102	„	80	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	984	„	—	„
Kred tne akcije. 160 gld. .......	3u7	„	50	.,
London, 10 funtov stri........119	n	15
Napoleondor (20 fr.)................9	„	46	1
Cesarski cekini....................5	„	62	„
Nemških mark 100 ....... . .	58	„	35	*
Dne 17. maroa.
Ogerska zlata renta 4i6.......107	gld.	35	kr.
Ogerska papirna renta 5%......101	„	80	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	138	.,	—	„
o% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	147	„	60	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld. ......	181	„	—	„
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. baiike 4 %	96	„	15	„
Zastavna pisma „ „ „ 41/«*	100	„	60	„
Kreditne srečke. 100 gld.......186	„	50	„
St. Gendis srečke, 40 gld.......60	„	-	„
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22 gld. 25 kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......22
Salmove srečke, 40 gld........61
VVindischgraezove srečke, 20 gld..........60
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	148
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2835 „ — „
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	82 „ 50 „
Papirni rubelj . . ...............1 „ 191/»,
Laških lir 100 ....................45 „ 65 „
40
(10
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
5'"'""*	-w —.» j ( WoIlzeile stevT 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
W Razna naročila IzvrSi se nnjtočnejc.
Za nalaganje glavnic priporočam*»: 4% gališke proplnaoljske zadolinioe. 4zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4",% komunalne obvesnloe ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njane.
Z le 6 gld. se lahko dobi 300.000 gld. že 1. aprila.
Dun. komunalne proinese ioif.ffii
Glavni dobitek 200.000 gld. av. velj.
Tišine prOllieSe a 2 gld. in SO kr. kolek. Olavni dobitek 100.000 gld. a. v. SftT~ Obo vliupc le O gl(l.!
Izdajatelj: Dr. Ivan Jancžič.
Odgovorni vrednik: Ignaoij^Žitnik.
1 '.«k .. tU)! trt k