Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta t gld., za en mesec 1 gld. 10 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., z» pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija. Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila finserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15kr..čese tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrcdnlStvo je v Semeniškib ulicah h. št. 2, I., 17. Izluija vsak dnn, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne. Štev. 64. 7 Ljubljani, v petek 18. marca 1892 Imetnik XX. Slovenska šolska mladina. Slovenci se z velikim veseljem in opravičenim ponosom oziramo na svojo nadobudno šolsko mladino. Z&njo se trudijo v prvi vrsti nje stariši, ki si pogosto ne privoščijo vsakdanjega kruha, da ložje vzdržujejo svojega sina v šoli. Znane so nam družine, ki so po cele mesece >živale nezabeljene jedi, ker so varčevale za svojega dijaka v šoli. In koliko stori v podporo dijakov mnogi mladinoljubi po raznih slovenskih mestih! Koliko je dobrotljivih rodbin, kjer imajo dijaki brezplačuo hrauo! Vsi ti pojavi kažejo, koliko je Slovencem na tem, da je slovenski mladini odprta pot v srednje in višje šole, pot do belega kruha, kakor pravi naš narod, pot v obče do blagostanja in izobrazbe. Zato pa imajo Slovenci tudi uzrok, nadzorovati svojo mladino. Iu baš v tem oziru imamo danes izvršiti resno dolžnost. PrJiko zato nam je ponudila prva številka „Vesne", mesečnika slovenskega dija-štva, katero smo prejeli v zadnjih dneh. Mladina sploh želi kmalu dozoreti. Vzlasti se to opaža pri slovenski šolski mladini, ki je splošno zelo nadarjena. To hlepenje naše mladine po nenaravni prezgodnji dozorelotti je uničilo že mnogo naših dijakov. Kadar zagledaš v z^odujem poletju na drevesu med zelenim sadjem tudi lepo rumeno jabelko, morda se prvi hip tega razveseliš. Toda veselje ti takoj zagreni, ako odtrgaš jabolko ter .je prerežeš. V srcu jabolčnem namreč najdeš — črva! Ta je sicer pospešil zoritev, a ob jednem jabolku povzel življenjsko moč; jabolko je piškavo, brez cene! To nezdravo hrapenen.je po nenaravni prezgodnji dozorelosti med slovensko dijaško mladino osvetljuje novi mesečnik slovenskega dijaštva, katerega so okitili z vabljivim imenom: „Vesna". Naravnost povemo, da se ne ogrevamo posebno za dijaške liste, ker vrejevanje in sodelovanje pri dijaških listih, k&kor so v navadi, brez dvoma ovira dijakom točno izpolnovanje njih stanovskih dolž-nostij. Učeča semladež naj se zaveda svojega imena ter se pred vsem uči, pa prav muogo iu temeljito uči, da bode vsestranski dobro podkovana, ko vstopi v javno življenje. Inače se vzgaja puhla oholost in naduto polovičarstvo. Hvalevredno je sicer, da se slovenski dijaki vadijo v pisateljevanju; a zdi se nam, da ju v tem oziru zavladala neka manija med našimi dijaki. Vsak hoče pisati, predno se je česa naučil. Na drugi straui pa nas zopet uči vsakdanja skušnja, da mnogi sloveuski dijaki, vzlasti na vseučiliščih, zelo zanemarjajo strokovne nauke. Nemški dijaki, mnogokrat malo nadarjeni, s svojo pridnostjo pravočasno dovršujejo svoje nauke ter nastopajo izpraznjene službe med — Slovenci, dočim se mnogi nadarjeni sloveuski dijaki ukvarjajo z vsemi stvarmi, a najmanj s svojo stroko. Zato se namešča pri nas toliko tujcev-uradnikov. Ako se pa vsled tega pritožijo Slovenci na kompetentnem mestu, dobi odgovor: „Dajte nam Slovencev, in radi jih bomo nastavili". Poudarjamo torej iu želimo vzlasti našim dijakom utrditi prepričanje, da oni slovenski dijaki, ki se marljito uči svojih naukov ter pravočasno do-vrše svoje študije, največ koristijo svoji domoviui. Ako pa kak dijak kaže izredno uadarjenost za pisateljevanje, vzlasti tako, ko spopoltiujejo njegovo učenje, ima časnikov na izbiro, kamor svobodno pošilja plodove svojih modric. — Po tem pojasnilu izjavimo opravičeno svoje prepričanje, da se nam zdi dijaški listi popolno nepotrebni. Toliko o dijaških listih sploh. — Kaj pa naj rečemo o „Vesni"? Radi bi list hvalili, ker se radujemo vsakemu pravemu napredku naših dijakov, a ne moremo ga hvaliti. „Amicus Plato, magis amica Veritas". Leposlovni sestavki so večinoma posvečeni „petošolski ljubezni", o kateri je čitati na zadnji strani „Vesne" : „Je li ljubezen morda greh? . . . Poglejte v katerikoli katekizem, kjer so našteti naglavni, vuebovpijoči in vsi ostali grehi, in ne najdete je tam. Torej gotovo ni greh . . ." V novelici pa se vrsti: „Fatalizem, zapeljana reva, ki se bliža porodu, . . . snidenje Kovačevega študenta z Alenko po noči v gosto obraščenem gozdu in tam „omočena sreče, potrta DesreČe, stala sta si drug druzemu v objemu . . . Popustil je dub telo slehernega izmej njiju in prelil se v bitje druzega . .. živela sta trenotju . . .", in kot krona vsem tem spakam in nezmislom je postavljena v „Glasniku" opazka glede „domačega zdravnika" rekoč: „Pri tej priliki opozori naj se na nevarnost in zle nasledke sifilitike, in kako se je možno temu ubraniti." Res, skoro bi ne verjeli, da je mogoče o takih stvarih pisati v mesečniku slovenskega dijaštva, ako bi tega sami ne bili brali. In take reči naj bero naši nižje-gimnazijci, katerim se je tudi v obilnem številu poslala „Vesua" na ogled! Ne! Temu moramo oporekati z vso odločnostjo! Takega berila dijaki dijakom ne smejo oskrbovati, vsaj ne z dovoljenjem krščanskih starišev in blagih mladirioljubov. Želimo in upamo, da merodajni krogi hitro posežejo vmes in zatro kužno seme, predno požene kali. Poroča se nam tudi in mi to javimo hvaležni, da so vodstva ljubljanskih srednjih šol strogo prepovedala dijakom, n a -ročevatisi „Vesno". Ta ročni in odločni LISTEK Sava in Tonava. Prof. Marn je v „Učit. Tovarišu" št. 5 opisal slovstveno delovanje pokojnega dekana Mat. F r e-1 i h a. Kakor druge — je tudi njega vnelo leto 1848 in znamenito je, kako je kot osmošolec tistega leta dogodbe opeval v pesmi „Sava in Tonava (Donava)" v domačem listu „Daničica," kateremu je v Alojznici bil vrednik. Takrat je zložil tudi pesem „Nečimernost sveta, sv. Jeronim" itd. Podpisoval se je Vitoški (e fano s. Viti; cf. Vitovišče). Njemu in mnogim zuancem njegovim v spomin podamo omenjeno pesem popolnoma v tedanjih oblikah: Čez Ogra ravnine iz gozdov Germanskih Ošabno se Tonava dol' privali, In Sava prebistra iz krajev Slovanskih Pri Belim ji gradu uprek prigromi; Zedini se z uno na vratih Ozmanskih, In zraven za Istero jo prekersti; Od Avstrije tu se obe poslovite, In skupej potvaje tako govorite: „Predraga! slovenski vir Tonavi pravi, Veliko ti vidila si dežela; Si vidila Nemca v njegovi zmešnjavi, Madjarskiga tud' morebiti boga. Povedala bodeš prijatlici Savi, Kaj ravno se v tistih deželah pešta." — Zdihvaje glas Tonava močno pov/aine, Se s solzami množi, ter praviti jame: „Preč, žalibog! doba je zlata vesela, U zgled ko narodam bil Tevta je rod. Bil dom je prebrisancov nemška dežela, In inadjarski vitez bil znan je povsod. O takrat po celim sim svetu slovela, Vse reke zavidile so še moj brod. Pa vse premenili so časa valovi, Oskrunjeni zdaj so vsi moji bregovi." „Vsa čednost nekdanja na Nemškim vgasuje, Je preč bistroumnost popolnama skor. Prav terdo, debelo zdaj ravno modruje Tam v tistim Prankfortu sostavljeni zbor. Kako de se vePka deržava osnuje, De Nemcam zasveti nov sreče se zor; — Za Nemca pa sreča že prava je vinerla, Ker jo je ošabnost, mehkužnost zaterla." „Zdaj spačeno vero tam Ronge zasaja Peklenski apostelj od zlodja najet, In s svojimi nauki pijane ta zahaja Clo v Avstrije meje. — Na Ogerskim spet Po cerkvah sirovost madjarska razsaja, Oskrunva jih, do je le slišat' trepet. Boga pa madjarskiga čast so morije, Moj breg pa, gorje mil nedolžno kri pije." - „„Drugačne pa vidila jest siin Slovane, Se Sava ji bistra oglasi na to, Njih serca ljubezni junaštva so vžgane, Zedinjene terdo, de nikdar tako; Pa zraven Bogu in cesarju udane Do zadnjiga dihljeja duše zvesto; Očastva ljubezen njih serca ogreva, In „Slava" po vsih se okrajnah prepeva."" „„Na Laškim slovenska je vojska dobila Si venec premage, preslavne časti; In Ogre bo „Očenaš kozji" učila, Učila ga Dunajčane je te dni; — V Slovencu se sveta je misel zbudila, De z drug'mi narodi vred kviško puhti; Slovenska se zlata je doba začela In večno slovenska bom reka slovela."" Stari oče Žabjek.*) Stara prislovica, da je v dan sv. Jožefa prvi pomladanji dan, se je tedaj obistinila. Vzlic meglenemu jutru šinilo je žarno solučice izza oblakov, oživilo z mirno toploto vso pokra)ino ter jo pozlatilo. Stari oče Zabjek, že precej upognen, stopal je počasi iz župne cerkvice domov poleg reke Oslave ter zrl, kako se voda iskri v osolnčji-'; gole vrbe premenile so se iz temno-sivih šibic v belo-zelene boje, in vrabec s čižkom obletavata mu pot. V prsih starčkovih jamejo se ti vtisi širiti, iu oči mu zaleskečeio. Spomni se, da je tako lepo baš v njega godu dau. Danes je vstal zgodaj ter šel v župno cerkev, da pomoli k svojemu patronu, naj se nanj spominja ob smrtni uri. V cerkvici ga je tudi tožilo premišljevanje, da je bil njega patron sveti Jožef v svoji skromni revščini povišan za božjega vzgojitelja, in šine mu na misel, da je i njemu Bog *) Posneto iz zabavnega in poučnega berila „Naš Domov" (Olomue); črto je češki spisala Gabr. Preissova. korak naših šolskih oblastev jo vreden hvale in priznanja. Nadejati se je, da tudi izdajatelji opozorjeni ukrenejo boljšo pot, ali pa da opusti po našem mnenju nepotrebno in za šolsko mladino v mnogem oziru kvarljivo izdavanje dijaškega lista. Ta članek nam je narekovala resnična skrb in iskrena ljubezen do slovenskih dijakov, ki nam so in morajo biti dragi, kakor punčica našega očesa. Dostaviti nam pa je, da mi v tem oziru ne obsojamo dijakov tako ostro, kakor sedanjo moderno brezversko vzgojo, ki nas straši s takimi obžalovanja vrednimi pojavi. Pač veljajo tudi v tem oziru besede pesnikove: „Die ich ruf die Geister, — Werd' ich nun nicht los". Deželni zbor kranjski. (Četrta seja, dne 15. marca.) (Konec.) Deželni dobrodelni zavodi. Poročevalec baron Schwege I najprvo poroča o deželni bolnišnici. V uvodu k poročilu jako obširno in poučno razpravlja o deželnih dobrodelnih zavodih sploh, naglaša, da dežela sedaj za vse štiri dobrodelne zavode žrtvuje na leto nad 110.000 goldinarjev, a je vendar še zaostal a za drugimi deželami. Sicer pa smo glede troškov v primeri z drugimi avstrijskimi deželami na boljšem, kajti pri nas stane oseba v bolnišnici 65-3 kr., drugod pa povprek 81 kr. Tudi naša norišnica je cenejša. Porodnišnica pa je dražja, ker pride na osebo 1 gld. 58 kr. na dan, drugod pa 1 gld. 41 kr. Končno pa bode treba misliti na decentralizacijo bolnišnic, da naši ljudje ne bodo toliko zahajali v tuje bolnišnice, kakor v Trst, Zagreb, Brežice itd. Tako je bilo leta 1890 v tujih bolnišnicah 3540 Kranjcev, za katere se je za 96.067 oskrbovalnih dnij plačala svota 74-580 gld. 32 kr., torej 8580 gld. 32 kr. več, kakor je bilo proračunjeno. Tako žrtvuje dežela samo za ljudske šole in dubrodelne zavode že sedaj do pol milijona. Poslanec dr. Vošnjak ravno z ozirom na troške v tujih bolnišnicah konštatuje, da dežela primeroma mnögo stori v tem oziru. Poslanec dr. vitez Blei weis potrjuje, da so mnoge dežele gledč bolnišnic na boljšem, ker pri nas manjša mesta premalo store v tem oziru. Troški pa bi se dali znižati, ko bi bilo po deželi več hiralnic, ker v bolnišnice pride po 40 odstotkov oseb, ki spadajo v hiralnice in so torej neozdravljive. Govornik iz nova naglaša, naj se poskusi z lastno režijo in po deželi ustanove hiralnice. Na to poročevalec najprvo poroča o računskem sklepu bolniškega zaklada za 1. 1890. Prihodki bolnišnice; Obresti 2273 gld. 41 kr., dohodki od lastnin 141 gld., ustanovine in doneski 24 gld. 99 kr., povrneni oskrbni troški 11.253 gld. 2672 kr., volila 4 gld., razni prihodki, 112 gld. 52 kr., (računska poročila 71 gld. 44 kr.i vkupe torej 1 3.8 80 gld. 6 2'/, k r. Troški bolnišnice: Plače, doklade, re-muueracije itd. 11.490 jfld. 25l/a kr., stanarine 550 gld., emolumeuti 32 gld., podpore 105 gld., pokojnine 960 gld., ustanovine 103 gld. 211/, kr., uradne in pisarniške potrebščine 471 gld. 8678 kr., vzdrževanje poslopij 1340 gld. ll/g kr.. davki 105 gld. 19 kr., režijski troški 49.384 gld. 2372 kr., miloščjne 300 gld., razni troški 1784 gld. 36 kr., računska iu druga povračila 520 gld. 70 kr., vkupe 6 7.1 4 6 gld. S 3 Va kr. SkuDna potrebščina presega proračun za 5490 gld. 18Vs kr. Ce pokritje v znesku 13.880 gld. 62Ya kr. odštejemo od potrebščine, znaša primanjkljej 53.266 gld. 21 -kr., ki se je pokril iz deželnega zaklada. Imovina tega zaklada se je leta 1890 pomnožila za 3016 gld. 5Vs kr. Proračun bolniškega zaklada za leto 1892: Pri tej točki je poročevalec baron S c h w e g e I, kakor smo že omenili, stavil predlog, naj se izjemoma na mesto pokojnega dr. Fuxa podeli mesto primarija na kirurgičnem oddelku dr. Slajmerju s stalno plačo 800 gld. in aktivitet-nimi dokladami iu ustanovi 4. mesto sekundarija i adjutumom 600 gld. Ta predlog obvelja brez ugovora. Po tem so proračunjeni troški ta upravno osobje 4773 gld., za zdravstveno osobje 6783 gld., ustanove in doneski 179 gld., vzdrževanje poslopij 1000 gld., davki 262 gld., režijski troški 50.790 gld., milostinje 300 gld , razni troški 2600 gld., vkupe vsa potrebščina 69.161 gld. Pokritje pa je proračunjeno na 13.030 gld., torej primanjkljej za 1 89 1. 1. 5 6.1 3 1 gld., ki se bode pokril iz deželnega zaklada. Računski sklep blazuiškega zaklada za leto 1 890: Prihodki 13.320 gld. 641/, kr., troški 61.858 gld. 6672 kr., torej je znašal primaujkljej 49 538 gld. 2 kr. in je bil proti proračunu večji za 3394 gld. 48 kr. Imovina se je zmanjšala za 922 gld. 1 kr. Proračun blazniškega zakiada za leto 1892: Potrebščina 63.732 gld., pokritje 11.325 gld , primanjkljej 52.407 gld., ki se mora pokriti iz deželnega zaklada. Pri tej točki stavi poročevalec predlog, naj bi se na Studencu naredila delalnica in v ta namen dovolilo 500 gld. Predlog obvelja. Računski sklep porodniškega zaklada za leto 1890: Prihodki 673 gld. 80 kr., troški 4914 gld. 42 kr., primanjkljej 4240 gld. 62 kr. Proračun za I. 1892: Troški 5164 gld., dohodki 581 gld., primanjkljej 458 3 gld. Računski sklep najdenškega zaklada za leto 1890: Troški 3383 gld. 36 kr., pokritje 345 gld. 38 kr., primanjkljej 3037 gld. 98 kr. Proračun za leto 1892: Potrebščina 3333 gld., pokritje 308 gld., primanjkljej 3025 gld., ki se bode pokril iz deželnega zaklada. Agrarne razmere. Poslanec dr. Tavčar poroča o poročilu deželnega odbora pod točko „Agrarne razmere". Statistična komisija na Dunaju je na prošnjo dež. odbora poslala tabelarni pregled o denarni vrednosti prememb pri posesti iu dolgovih zemljišč na Kranjskem 1. 1890. Vpisanih je bilo 3908 hipotečnih posojil v znesku 1,835.788 gld., 114 posojil v znesku 24.981 gld. brezobrestnih, in sicer so bila obrestna posojila vknjižena od 4%, 5, 6, 7, 8. 9, 10 in celo po 12 in 15»/0. Poslanec Hribar ponavlja svoj predlog o hipotečni banki, da bi se razbremenila kmečka zemljišča. V koroškem deželnem zboru pride morda že letos v razpravo predlog o hipotečni banki, na Gor. Avstrijskem že posluje. Končno stavi resolucijo: Deželnemu odboru se naroča, naj z ozirom nasedanji ugodni položaj denarnega trga in na splošne narodno-gospodarske razmere uvažuje, če bi ne kazalo ustanoviti deželno hipotečno banko, in naj o tem poroča v prihodnjem zasedanju. Poslanec baron S c h w e g e 1 meni, da sedaj ni primeren trenotek za to vprašanje, dokler se ne vravna valuta. Poslanec Luckmann ne ugovarja temu, če se to vprašanje temeljito prouči. Sicer pa se mu ne zdi potrebno ustanoviti tak zavod, ker sta v deželi dve hranilnici, ki za nizke obresti radi dajeta posojila na gotove hipoteke, a dobrega kredita ni. Resolucija je bila sprejeta. Pri točki „agrarski zakon" poročevalec doktor Tavčar omeni, da je treba agrarni zakon popraviti, ker ni primeren našim razmeram. Upravni odsek predlaga resolucijo: 1. Deželnemu odboru se iznova naroča, da vpliva na c. kr. dež. komisijo za agrarne operacije, da pospeši postopanje pri agrarnih operacijah in strogo pad na to, da se troški teh operacij kolikor mogoče pomanjšajo. 2. Deželnemu odboru se naroča, da preiskuje, kako bi se dalo postopanje pri agrarnih operacijah sumarneje dognati in troški znižati: tudi se dež. odboru naroča, naj stavi v tem oziru primerne predloge, oziroma predloži načrt zakona, s katerim bi se v soglasju z lokalnimi razmerami premenil in okrajšal deželni zakon z dne 26. oktobra 1887. 3. Deželni odboru se naroča, naj izposluje pri vladi, da ta namesti še jednega agrarnega komisarja s sedežem v Novem Mestu. Deželni predsednik baron Winkler obžaluje, da se je v dveh letih izvršilo le 7 agrarnih operacij, vendar pa se je 198 operacij izročilo dvema komisarjema in se bode v prihodnje gotovo več storilo v tem oziru. Poslanec Lenarčič omeni mnogo težav, ki se delajo takim operacijam, in želi, naj bi se prav resno pospeševalo to delo. Resolucija upravnega odseka je bila sprejeta. (Dalje Y prilogi.) odločil uboštvo, vendar se mu v primeri z mnogimi ubožnejšimi godi še dobro. Stari oče Žabjek je bil doslužen graščinski kot&r, ko)i je dobival od svojega sedemdesetega leta od graščaka malo pokojnino: nekaj žita in tli goldinarje — na mesec. Vsled tega vzel ga je tudi rad k sebi najstarejši njegov sin, vrvar, in starček mu je zato iz gole hvaležnosti prebiral na prstih konop-nino in skladal vrvevje v kot. Izmed treh sinovih otrok je bil doma samo jeden, mali Jurček, šolarček — v hiši sta pri skromnem životorenju vladala mir in zadovoljstvo, kajti sinaha je bila vrla žena. Na druzega sina je bil stari oče Žabjek tudi ponosen, rekoč: „To je fant, kakor cvet, raven kakor sveča, in v lice kakor kri in mleko; vrhu tega je za vse pripraven, gospodje pri poku so ga takoj prvo leto naredili za koprola." Stari oče Žabjek je bil toliko ponosen na svojega sina Jurija, da je časih starejšega Matijo jezilo. In ko starina stopa poleg šumne Oslave, čuje hkrati za seboj hitre korake, iu ozrši se, ugleda občinskega sla — pošto. Dedu jame močno utripati srce. „Kaj, če bi se bil v tujini ndnj spomnil tudi Jurče, da je danas njega god? Seveda se je spomnil!" Sel se ustavi, nagne se h koževi rudeči torbi, odpre jo in iz nje potegne list. „Je-Ii kaj ziime?" vpraša dehteče starček, v stoprav potem pozdravi sla, dasi je bil mlajši: „Dal Bog srečen in dober dan!" „Bog ga daj! Nesem vara nekaj" — izprego-vori sel tolažilno — „na recepis. List zatem vzemite seboj, po recepis pa pridem popoldne . . „Kakor vam drago ..." in ded s tresočo roko prime list. „Hočete li, da vam prečitam pismo?" vpraša sel, kakor je to činil običajno v občini. „Oh ne, hvala lepa!" odklanja ded. „Najraje to sam čitam polagoma, saj imam seboj očala; baš grem iz cerkve." „Tedaj pa z Bogom!" de sel in hiti dalje. „Hvala; ko pridete k nam popoludne, dal vam bom štirjak za tobak —," veli za njim hvaležno Žabjek. In ko mu sel po poti v žarnem solncu uhaja iz vida, ozira se starček, kam bi malo sedel. To se mu takoj nagodi; lep, velik kamen stoji tik ceste, ko navlašč. „Glej no, vse je človeku v veselje — in v uslugo!" šepeče stari Žabjek; na to izvleče iz malhe očali, počasi načne z nohti obrobek zavitka ter oprezno razgrne list. Iz lista se nanj usmevata dva bankovca po goldinarji, dva nova, ugledna papirčka, kakor bi bila ravnokar tiskana. Iz prva mu priigrate v oči dve solzi, obriše si ju izpod očali z dlanjo ter jame počasi čitati sinov list „Ljubi oče! Voščim Vam k Vašemu godu srečo, zdravje, blagoslov božji, po smrti pa nebeško kraljestvo. K Vašemu godu Vam pošiljam v pobolj-žek dva goldinarja, koja sem prištedil . . ." Zopet se Žabjeku zalijejo oči, zdaj pa tako močno, da je moral sneti očali in si oči obrisati z robcem. „Vse to mu bom povrnil," mrmra ded iskreno, „k njegovemu godu mu pa jaz pošljem tri . . ." Na to čita dalje: „Meui se dobro godi, neki gospod ,oberlajtnant' me ima jako rad; dal mi je že trikrat cigaret. Zvedel sem, da po leti gremo na vojaške vaje, in sicer tja v našo stran. Brata in svakinjo pozdravljam stokrat. in Vas tudi. Ostajam Vaš hvaležni sin Georg S . . . cha . . . a." Dedu hkrati postane nekako megleno pred očmi. Zopet se obriše pod očali iu čita iz nova: Georg — kaj pa je to, Georg? In to-le ime S—ch—bise—k. Kaj čudno sl6ve to tuje ime „Schabieek"; kdo neki se je podpisal na sinovem listu? Nekaj časa še premišlja, * 'em pa previdno zgrne list z bankovcema v žep in se napoti proti domu. Vso pot ni imel miru, ugibaje, kaj neki pomeni sinov podpis v listu. Sklene torej, povprašati sina Mateja; on je bil izkušen človek in je umel vse pojasniti. (Konoo sWdL Priloga 64. štev. „Slovenca" dnó 18. marca 1892. Točke o nameščenju tehničnega osobja za agrarne operacije, o zemljemercih, o najemščini in potrebščinah za agrarne krajne komisarje in o stanja agrarskega zemljemerskega osobja se vzamejo na znanje. — Ob '/»3. uri je bila seja zaključena. Politični preg-ied. V Ljubljani, 18. marca. Motran)« detele. Slovenski katoliški shod. Naš napredni dnevnik je čutil potrebo, da se malo ohladi svojo srbečico nad slovenskim katoliškim shodom. Povod mu je dal neki članek v „Grazer Volksblatt"u. Stvar je taka-le: V Celovcu izhajajoč „Mir" je priporočil, da bi se na katoliškem shodu razgovarjalo tudi o zedinjenju slovenskih dežel v eno celoto pod katerimkoli imenom, in bi shod poslal deputacijo k cesarju, da mu izrazi to željo. Misel sama na sebi tudi ni napačna, ali vprašanje je, če je za današnji čas umestna. „Grazer Volksblatt"-u se je zdelo potrebno, da proti temu pove svoje pomisleke, in je priporočil, da naj bi se katoliški shod rajši imenoval „Prvi katoliški shod za Kranjsko", da bi kdo stvari napak ne tolmačil. Graški list je navel za to tudi svoje uzroke, katerih bi „Narod" svojim čita-teljem nikakor ne bil smel zamolčati. Navajal je, da so sedaj vsi konservativci proti temu, da bi se dežele razdeljevale samo v narodnem interesu. Zaradi tega se tudi vsi konservativci upirajo razdelitvi Češke po narodnostih. Sicer pa graški list sam pravi, da dobro v4, da politične oblike niso večne, in s tem daje razumeti, da pri drugih razmerah bi ne bil proti zjedinjeni Sloveniji. Vsakdo pa mora priznati, da bi shod, če se zjedinjenje Slovencev spravi v razgovor, dobil v prvi vrsti političen, ne pa verski značaj, kakor ga mora vsak katoliški shod imeti. Pomisleki graškega konservativnega lista bi morali posebno biti v čislih pri naših radikalcih, ker so se baš zadnji čas tako ogreli za deželno avtonomijo in so taki prijatelji Mladočehov, ki so tudi deželni avtonomisti in nasprotniki razdelitve dežel. Pa seveda doslednost je lepa stvar, ali pri naših radikalcih bi jo zamdn iskali. Pa še nekaj. Graški list koncem svojega članka naravnost povč, da nima nič proti temu, da se na ljubljanskem shodu govori o enakopravnosti slovenščine. To je stvar pravice in zatorej spada na katoliški shod, ali daljša vprašanja pa sem ne gredo. Mi mislimo, da za sedaj je popolnoma zadosti, da se Slovenci poganjamo za uresničenje narodne enakopravnosti, druge stvari bodo itak še le pozneje mogle priti na vrsto. Ce katoliški shod torej v vprašanju o narodni enakopravnosti izreče svojo odločno besedo, je v narodnem oziru storil svojo dolžnost. Zatorej ne moremo „Narodu" storiti usluge, da bi obsojali graški list, ker za to nimamo nobenega pravega povoda. Ce pa pride kak nemški konservativec na shod v Ljubljano, moramo Slovenci biti le veseli, ker konservativci so naši verni zavezniki v državnem zboru, in je zatorej dobro, če pridejo, da se še bolj poučč o naših žalostnih razmerah. Gorenja Avstrija. Povedali smo že, da se je predlagalo v gorenjeavstrijskem deželnem zboru, da se premeni zakon o šolskem nadzorstvu. Po tem predlogu bi se omejilo število šolskih nadzornikov, ki so člani deželnega šolskega sveta, na dva, število zastopnikov deželnega odbora in pa katoliške duhovščine se pa povekšalo vsacih z dveh na tri. Od zastopnikov učiteljstva more biti jeden katoliški veroučitelj. Pravica zastopnika židovske verske občine se pa omeji samo na posvetovanje in glasovanje o zadevah židovskih šol. Po tem predlogu bi duhovščina imela v deželnem šolskem svetu 4 člane, tretjino deželnega šolskega sveta. Liberalni listi se že strašno jeze nad tem predlogom, češ, da bi se ž njim naredilo iluzorično državno šolsko nadzorstvo. Pa tudi vlada ni prav zadovoljna s tem predlogom, kakor sploh grof Taaffe nič prav ne mara, da bi se cerkvi povrnil v šoli vpliv, kateri ji gre. Češko. „Hlas Naroda" dokazuje, da Mlado-čehi nikakor nemajo prav, če že pobijajo vladno predlogo, s katero bi se premenil deželnozborski volilni red. Po vladni predlogi bi Cehom bilo zagotovljeno v deželnem zboru 164 glasov, Nemci bi jih pa imeli 91. Pri sedanjem volilnem redu je pa mogoče, da Nemci zmagajo v skupini veleposestva, če tudi morda le z jednim samim glasom. V tem slučaju bi pa Nemci zopet imeli v zboru večino, in sicer 148 poslancev, Cehi pa le 93. Ce se pa volilni red premeni, se to ne bode več moglo zgoditi, in 66 čeških krajev, ki so dosedaj volili v kmetskih občinah, se uvrsti v mestno skupino, kakor že dolgo žolč. Vsakdo me' >w prizuati, da je za Cehe bolje, da si zagotovi večino, če je tudi manjša, nego bi pa vsak čas mogli priti v manjšino. Zaradi tega ta list ni nikakor zadovoljen, da ta predloga obleži tudi v spravnem odseku. Dolžnost čeških poslancev bi bila, po možnosti pripomoči, da postane zakon. Moravsko. Mladočehe jezi, da 86 na Morav-y skem ustanavljajo katoliška politična društva, ki imajo vedno več udov. Sklenili so torej z vsemi silami delati proti tem društvom. V Olomucu se je te dni osnovalo mladočeško društvo, katero bode imelo uamen, delovati proti duhovščini. K tem shodu je prišel s Češkega poslanec Tuma, ki je prežvekoval vsem znane fraze proti duhovščini, katere je nabral po raznih židovskih listih. Seveda je tudi duhovščini očital, da ni domoljubna. Posebno veseli pa Mlado-čehi neso mogli biti svojega prvega shoda, ker je bil jako slabo obiskan. Posebno je bN ti i Pozor! (29) 19 V proda jalnici An dr. Druškoviča t lijubljani. Mestni trg št. 9/1© dobiva se po najnižji ceni ICg-naj boljša modrobela poste--»« blenjena ploščcvinasta ^^ ~ kuhinjska posoda^ Tu dobiva se tudi vsakovrstno hišno ¡11 kuhinjsko orodje po uajmžii ceni. S tem ponuja se p u. gospodinjam, prečast. duhovščini, ffo*tilničarjem, pred-stoiništvom bolnišnic itd. naiboliša prilika svojo hišno in kuh nlSKo orodje «o ceni spopolniti ali pa si novo omisliti. Cele kuhinjske oprave za neveste od «ld. 15'— do «Id. 200'— Vnanja naročila izvrši sc takoj. UgL BlBpoadZB 5 I „THE GRESHÁM" parni društvo za živim v Podružnica za Avstrijo: Untan 1, Podružnica za Opersko: v hiši društvu. št 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 30. junija 1891.......... frankov 117 550 797 Letni^ dohodki premij in obresti dne 30. junija 1891 ..... , 20 725^259 Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (1848).....• . 249 311449 V zadnji dvanajstmesečni poslovnim dobi vložilo se je pri društvu za ',', 61,372!000 novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb....................1.728 184 555 Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop v Ljubljani 98 (12-2) pri Gvidu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3 b. Zobni zdravnik iz Berolina uiiiv. med. l^- Stari trg št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani. ordinira od 9. do 12. ure dopoldne In od 2. do 5. ure popoldne: ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. 38 24—11 Za uboge ob petkih od 9. do 10. ure dopoldne. __ ^iP —_A _t Št. 2002. 139 3—2 Popolniti je mesto okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje postojnsko s stanovališčem v Št. Petni. Prosilci za to službo, s katero je spojena plača letnih 600 gld vlože naj svoj« prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani «1«» ler v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravuiške prakse, avstrijsko državljanstvo, iuično sposobnost, neomadeževi-no življenje, dosedanje službovanje ter zuauie slovenskega in nemškega jezika. Deželni odl>or kranjski. V Ljubljani, dne 8. marca 1892. Izvršilna dražba. V ponedeljek po sv. Jožefu 21.marca 1.1. dopoldne ot> lO. uri se bode pri tukajšnjem deželnem sodišču na izvršilni dražbi prodajale " i na barju umrlega Janeza Podkrajšek-a po domače Jurčka v~ Trnovem. 129 3_2 Krasne cerkvene šopke in vence z a 141 6-2 Velikonoč in Šmarnice ima v največji izberi po čudovito nizkej ceni v Ljubljani, Špitalske ulice. Naročila na šopke in vence za Velikonoč in Šmarnice blagovoli naj čast. naročniki pravočasno prijaviti, da bode mogoče povsem in točno postrečl. Radi premnogih naročil bi se zakasnela naročila ne mogla zanesljivo izvršiti. EWPoštna naročila izvršujem obratno."« Dunajska 1> o t* z a. Dne 18. marca. Papirna renta 5%, lci% davka .... 94 gld. 05 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 93 , 55 „ Zlata renta 4 davka prosta.....110 „ 70 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 102 „ 80 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 984 „ — „ Kred tne akcije. 160 gld. ....... 3u7 „ 50 ., London, 10 funtov stri........119 n 15 Napoleondor (20 fr.)................9 „ 46 1 Cesarski cekini....................5 „ 62 „ Nemških mark 100 ....... . . 58 „ 35 * Dne 17. maroa. Ogerska zlata renta 4i6.......107 gld. 35 kr. Ogerska papirna renta 5%......101 „ 80 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 138 ., — „ o% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 147 „ 60 „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld. ...... 181 „ — „ Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. baiike 4 % 96 „ 15 „ Zastavna pisma „ „ „ 41/«* 100 „ 60 „ Kreditne srečke. 100 gld.......186 „ 50 „ St. Gendis srečke, 40 gld.......60 „ - „ Ljubljanske srečke, 20 gld..............22 gld. 25 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......22 Salmove srečke, 40 gld........61 VVindischgraezove srečke, 20 gld..........60 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 148 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2835 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 82 „ 50 „ Papirni rubelj . . ...............1 „ 191/», Laških lir 100 ....................45 „ 65 „ 40 (10 imenjarnična delniška družba na Dunaju, 5'"'""* -w —.» j ( WoIlzeile stevT 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. W Razna naročila IzvrSi se nnjtočnejc. Za nalaganje glavnic priporočam*»: 4% gališke proplnaoljske zadolinioe. 4zastavna pisma peitanske ogerske komer- oijonalne banke. 4",% komunalne obvesnloe ogerske hipotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njane. Z le 6 gld. se lahko dobi 300.000 gld. že 1. aprila. Dun. komunalne proinese ioif.ffii Glavni dobitek 200.000 gld. av. velj. Tišine prOllieSe a 2 gld. in SO kr. kolek. Olavni dobitek 100.000 gld. a. v. SftT~ Obo vliupc le O gl(l.! Izdajatelj: Dr. Ivan Jancžič. Odgovorni vrednik: Ignaoij^Žitnik. 1 '.«k .. tU)! trt k